DELOVNO SREČANJE UČITELJEV, KI POUČUJEJO UČENCE ROME

DELOVNO SREČANJE UČITELJEV, KI POUČUJEJO UČENCE ROME

Vesna Vršič, višja svetovalka

UČENCI ROMI V NAŠIH OSNOVNIH ŠOLAH

• na 20 OŠ imamo skupno 386 učencev Romov,

• na 2 OŠPP imamo skupno 38 učencev Romov,

• na 9 OŠ imamo skupno manj kot 10 učencev Romov, na 9 OŠ imamo skupno več kot 20 učencev Romov,

• šole z največ učenci Romi so: OŠ Sveti Jurij (52 učencev Romov) OŠ Puconci (46 učencev Romov) in OŠ I Murska Sobota (45 učencev Romov),

• na teh šolah imamo zaposlenih 17 romskih pomočnikov;

VKLJUČEVANJE UČENCEV ROMOV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROCES

• Predstavitev naših izkušenj.

USPEŠNOST UČENCEV ROMOV

Katere ovire pri vključevanju

učencev Romov v šolo že

uspešno premagujemo? Katere ovire še ostajajo pri

vključevanju učencev

Romov v šolo?

PROJEKTI IN PUBLIKACIJE

• Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, 2004

• Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, (dopolnilo k Strategiji 2004) 2011

• PROJEKT: Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti http://www.khetanes.si/sl-si/

OBLIKE POMOČI ZA UČENCE ROME

a) dopolnilni pouk

b) individualna pomoč

c) skupinska pomoč

d) učenec tutor

e) romski pomočnik

f) dodatna strokovna pomoč

g) drugo: ________

VPRAŠANJA:

1.Katere (tri) oblike pomoči najpogosteje nudite učencem Romom na vaši šoli?

2.Katere (tri) oblike pomoči so po vašem mnenju najprimernejše pri razvoju jezika?

3.Katere (tri) oblike pomoči so po vašem mnenju najučinkovitejše za učence Rome?

TEŽAVE UČENCEV ROMOV(Koncept dela: UČNE TEŽAVE V OSNOVNI ŠOLI)

1. Lažje in zmerne specifične učne težave ter jezikovne težavea. Specifične bralno-napisovalne težave

b. Specifične učne težave pri matematiki

c. Dispraksija

d. Specifični primanjkljaji na področju jezika

2. Učne težave zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti

3. Učne težave pri učencih, ki počasneje usvajajo znanja

4. Učne težave zaradi učenčevih slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti

5. Učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije

6. Čustveno pogojene učne težavea. Učne težave zaradi anksioznosti

b. Učne težave zaradi depresije

7. Učne težave zaradi drugojezičnosti oziroma večjezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti

8. Učne težave zaradi eksistenčne socialno-ekonomske oviranosti in ogroženosti

SOCIALNI JEZIK IN UČNI JEZIK

• socialni jezik učenec uporablja v komunikaciji z vrstniki,

• z učnim jezikom se mora učenec izražati pri pouku,

• učenec lahko zelo dobro komunicira z vrstniki, ne obvlada pa učnega jezika,

• če učitelj razume razliko med učnim in socialnim jezikom, lahko začne iskati različne uspešne oblike podpore in pomoči;

PRIPOROČILA ZA SPODBUJANJE IN IZVAJANJE POMOČI

• prilagojen sedežni red• razvijamo tudi strategije poslušanja• omogočimo učencu dodaten čas za spraševanje učitelja,

glede razumevanja jezika• uporabljamo čim več vizualnih opor• učenec lahko izdeluje slovar ključnih pojmov

(individualni, za celoten razred)• poenostavljanje besedil tako, da jih s svojimi besedami

obnovijo drugi učenci (sošolci)

• spodbujamo rabo maternega jezika • pouk naj oteka v oblikah sodelovalnega učenja• pri pisnih izdelkih učencu pomagajmo z oporami

(vprašanja, ključne besede, …)• pomoč pri pouku (individualna pomoč)• staršem ne nalagamo nalog, ki jih ne zmorejo,• omogočimo učencu, da se lahko s svojim jezikom in

kulturo vključi v vsakdanje življenje;

USPEŠNOST ŠOLANJA UČENCEV IZ REVNIH DRUŽIN

• Vpliv na učenčeve: izobraževalne dosežke, socializacijo, učne navade, vrednotenje učenja.

• Težave nastopijo, ko vključitev učencev v „novo“ okolje privede do drugačnih pričakovanj kot so jih bili deležni do vstopa v šolo.

• Učitelji zaznavajo take učence kot splošno manj sposobne, zato prilagajajo zahtevnost nalog, kar pa ni uspešen pristop za učence iz socialno šibkih družin.

IZOBRAZBENI PRIMANJKLJAJI UČENCEV IZ REVNIH DRUŽIN

Kažejo se kot:

• omejeno jezikovno funkcioniranje (razumevanje in slabe jezikovne veščine),

• neskladje znanj in strategij, ki jih pričakujemo od učencev ob vstopu v šolo v primerjavi z znanjem in strategijami, ki jih je razvil učenec v domačem okolju,

• nezaupanje učencev v lastne sposobnosti in posledično razvoj negativne samopodobe,

PRIPOROČILA ZA SPODBUJANJE IN IZVAJANJE POMOČI

• ugotoviti tista področja učenčevega delovanja, ki omejujejo uspešnost njegovega vključevanja v socialno okolje in dobre izobraževalne dosežke,

• odkriti učenčeva močna področja in jih razvijati,• razvijati učenčevo pozitivno samopodobo,• razvijati strategije in znanja, ki omogočajo učinkovito delo v šoli,• ustvariti varno in kosistentno okolje,• ne spravljati učenca v stisko • spodbujati vrstnike, da ga sprejmejo medse pri igri, učenju, …• spoštovati, spodbujati in primerno vključevati učenčeve starše;

JEZIKOVNA ZMOŽNOST

• Pri romskih otrocih se mnogokrat pojavlja t.i. poljezičnost, ko ti - svoji starosti primerno - ne obvladajo niti jezika svojih staršev niti učnega jezika;

• Zaradi pomanjkljivosti razvite jezikovne zmožnosti, v drugem, to je v učnem jeziku, se kopičijo težave z usvajanjem učnih vsebin;

Nečak Lük, A., (2011). Bralna pismenost v razmerah jezikovnega neskladja med domom in šolo. V zborniku prispevkov: Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: ZRSŠ

OPISMENJEVANJE

Otroci, ki začenjajo opismenjevanje v drugem jeziku, se spopadajo z dvema ključnima problemoma:

• začetno opismenjevanje poteka v jeziku, ki ga ne razumejo, ali ga slabo razumejo,

• grafeme morajo spremeniti ali iz njih razbrati foneme, ki jim niso blizu, ker so v njihovi materinščini drugačni ali jih sploh ni.

Nečak Lük, A., (2011). Bralna pismenost v razmerah jezikovnega neskladja med domom in šolo. V zborniku prispevkov: Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: ZRSŠ

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN PISANJA

1. Sistematično razvijanje predopismenjevalnih zmožnosti

2. Sistematično razvijanje tehnike branja in pisanja

3. Sistematično razvijanje branja z razumevanjem in

pisanjem preprostih besedil