Page 1
29.1.2012
1
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoODDELEK ZA TEHNIŠKO VARNOST
Delovne priprave in naprave II
doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str.
pisarna: FS - 414telefon: 01/4771-414
govorilne ure: [email protected]
01 UVOD 1
Delovne priprave in naprave II
Obseg predmeta:
Obveznosti:Izpit/kolokvij (pozitivno 50%)Prisotnost (frekvenca pogoj za izpit)
RŠ IŠ
Predavanja: 30 ur 20 ur
Vaje: 45 ur 20 ur
Šifra: TV2B10Število kreditnih točk (ECTS): 5
01 UVOD 2
Page 2
29.1.2012
2
Informacije bodo na:• http://www.fs.uni-lj.si/lasok/ ���� Gradivo FKKT-OTV;• http://www.fkkt.uni-lj.si/si/index.php?29 (e-oglas.
deska);• VIS/ŠIS.
Objavljene vsebine:• razpisi/ocene kolokvijev/izpitov;• gradivo s predavanj/vaj (geslo);• druge s predmetom povezane informacije.
Delovne priprave in naprave II
01 UVOD 3
Cilji predmeta
01 UVOD 4
• Razširiti/poglobiti znanje o načelih varnostne tehnike.
• Globlje se seznaniti z delovanjem varovalne (zaščitne) opreme
in se usposobijo za njeno uporabo, analizo in za pomoč pri
razvoju take opreme.
• Seznaniti se z metodami za ocenjevanje tveganja in
določevanja potrebnega nivoja zaščite.
• Seznaniti se s slovensko zakonodajo ter slovenskimi in
mednarodnimi standardi z obravnavanega področja in jih
samostojno uporabljati.
Page 3
29.1.2012
3
Vsebina predmeta (1/2)
01 UVOD 5
VSEBINA PREDAVANJ:
a) pregled terminologije s področja varnosti strojev (EN ISO
12100:2010(E));
b) tehnike varovanja (sodobne tehnike varovanja, posebnosti
varovanja pri posameznih vrstah strojev in naprav);
c) posamezni sistemi varovanja (mehanski, električni,
hidravlični, pnevmatski, digitalni/programirljivi sistemi);
d) obravnava ocenjevanja tveganja in določanja potrebnega
nivoja integritete varovanja;
e) obravnava primerov varnostnih ureditev/delovnih nezgod.
Vsebina predmeta (2/2)
01 UVOD 6
VSEBINA VAJ:
a) zanesljivost varovalnih sistemov;
b) ocenjevanje tveganja in iskanje ustrezne zaščitne ureditve za
konkretne primere strojev in postrojenj.
Page 4
29.1.2012
4
Namesto uvoda (1/2)
01 UVOD 7
Namesto uvoda (2/2)
01 UVOD 8
NEPRAVILNOSTI:
a) velike mehanske nevarnosti - neposreden dostop do nevarnega
območja (roke, glava, hrbet) - varovanje ni zagotovljeno;
b) ni stikal za izklop v sili;
c) delo po taktu stroja – ni varnostnega več-ročnega vklopa;
d) delo po taktu stroja – utrujenost;
e) ergonomija – drža (nizko sedenje, sklanjanje/nagibanje) –
utrujenost;
f) vibracije;
g) hrup;
h) varnost delavca povsem odvisna od njegove zbranosti – npr.:
snemanje je bila motnja iz okolice.
Page 5
29.1.2012
5
Nevarnost (1/2)
01 UVOD 9
(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)
Nevarnost je možen vir škode.
Nevarnost se lahko opredeli glede na izvor (npr. mehanska
nevarnost, električna nevarnost) ali glede na naravo možne škode
(npr. nevarnost električnega udara, nevarnost ureznin, nevarnost
zastrupitve, požarna nevarnost).
Nevarnost (2/2)
01 UVOD 10
(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)
Nevarnost:
- je lahko med predvideno uporabo stroja stalno prisotna (npr.
nevarno gibanje delov stroja, električni oblok med varjenjem,
nezdrava drža, emisija hrupa, visoka temperatura);
- ali pa se pojavi nepričakovano (npr. eksplozija, nevarnost
zmečkanin kot posledica nenamernega/nepričakovanega zagona,
izmet kot posledica loma, padec kot posledica pospeševanja ali
zaviranja).
Page 6
29.1.2012
6
Prisotna nevarnost
01 UVOD 11
(ang.: relevant hazard, nem.: relevante Gefährdung)
Prisotna nevarnost je nevarnost, za katero je znano, da je na
stroju prisotna ali z njim povezana.
Prisotna nevarnost je določena kot rezultat enega od korakov
postopka ocene tveganja.
Opomba:
Ta izraz je vključen v osnovno izrazje standardov tipa B in C.
Pomembna nevarnost
01 UVOD 12
(ang.: significant hazard, nem.: relevante Gefährdung)
Pomembna nevarnost je prisotna nevarnost, ki od načrtovalca
zahteva izvedbo ukrepov za odstranitev ali zmanjšanje
tveganja, v skladu z oceno tveganja.
Opomba:
Ta izraz je vključen v osnovno izrazje standardov tipa B in C.
Page 7
29.1.2012
7
Nevaren dogodek
01 UVOD 13
(ang.: hazardous event, nem.: Gefährdungsereignis)
Nevaren dogodek je dogodek, ki lahko povzroči škodo.
Nevaren dogodek se lahko pojavi za kratek čas ali za daljše
časovno obdobje.
Nevarno stanje
01 UVOD 14
(ang.: hazardous situation, nem.: Gefährdungssituation)
Nevarno stanje je okoliščina, v kateri je oseba
izpostavljena vsaj eni nevarnosti.
Opomba: Izpostavljenost lahko povzroči škodo takoj ali v
daljšem časovnem obdobju.
Page 8
29.1.2012
8
Nevarno območje
01 UVOD 15
(ang.: hazard zone, danger zone, nem.: Gefährdungbereich)
Nevarno območje je katerikoli prostor znotraj ali v
okolici stroja, v katerem je oseba lahko izpostavljena
nevarnosti.
Tveganje
01 UVOD 16
SIST EN ISO 12100 1) Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja 2)
Tveganje je
kombinacija verjetnosti nastanka
škode in resnosti te škode.
Tveganje je
verjetnost, da nevarnost povzroči
poškodbo ali zdravstveno okvaro
(ang.: hazard, nem.: Gefährdung)
1) … EN ISO 12100:2010(E) [slovenska izdaja v fazi lektoriranja]
2) … Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja, Ur.l.
RS, št. 30/2000 [Spremembe: Ur.l. RS, št. 43/2011-ZVZD-1]
?
Page 9
29.1.2012
9
Preostalo tveganje
01 UVOD 17
Preostalo tveganje je tveganje, ki ostane po tem, ko so izvedeni
varovalni ukrepi.
Razlikuje se:
- preostalo tveganje po izvedbi varovalnih ukrepov s strani
načrtovalca,
- preostalo tveganje po tem, ko so bili izvedeni vsi varovalni
ukrepi.
(ang.: residual risk, nem.: Restrisiko)
Ocena tveganja (1/7)Ocenjevanje tveganja
01 UVOD 18
Ocena tveganja je celovit postopek, ki vsebuje analizo tveganja
in vrednotenje tveganja.
(ang.: risk assessment)
Page 10
29.1.2012
10
Ocena tveganja
(2/7)
01 UVOD 19
(ang.: risk assessment)
Ocena tveganja
(na osnovi določenih omejitev in
predvidene uporabe stroja)
TVEGANJE
Preostalo
tveganje po
izvedbi
varovalnih
ukrepov s strani
načrtovalca
Preostalo
tveganje po tem,
ko so bili izvedeni
vsi varovalni
ukrepi
Varovalni ukrepi s strani načrtovalca
1. korak: Vgrajena varnost
2. korak: Varovanje in dodatni varovalni
ukrepi
3. korak: Navodila za uporabo1)
* na stroju
- opozorilni znaki
- opozorilne naprave
* v priročniku z navodili
Prispevek uporabnika2) Prispevek načrtovalca
Varovalni ukrepi uporabnika3)
vključno z ukrepi, ki jih je v navodilih
za uporabo predpisal načrtovalec
* Organizacija dela:
- varni delovni postopki
- nadzor
- sistem delovnih dovoljenj
* Zagotovitev in uporaba dodatne varovalne
opreme4)
* Uporaba osebne varovalne opreme
* Usposabljanje, itd.
Proces
zmanjševanja
tveganja z vidika
načrtovalca
Ocena tveganja (3/7)
01 UVOD 20
1 … Zagotovitev ustreznih navodil za uporabo je del načrtovalčevega
prispevka k zmanjšanju tveganja, vendar so dotični varovalni ukrepi
učinkoviti le, če jih uporabnik izvaja.
2 … Prispevek uporabnika so informacije, ki jih prejme načrtovalec ali od
združenja uporabnikov v zvezi s predvideno uporabo stroja na splošno ali
te, ki jih prejme od posameznega uporabnika.
3 … Med različnimi ukrepi, ki jih izvaja uporabnik ni hierarhije. Ti ukrepi v SIST
EN 12100 niso obravnava.
4 … Ti varovalni ukrepi so potrebni zaradi določenih postopkov, ki niso
vključeni v predvideno uporabo stroja oz. zaradi posebnih pogojev
postavitve, na katere načrtovalec stroja nima vpliva.
Page 11
29.1.2012
11
Ocena tveganja
(4/7)
01 UVOD 21
Shematski prikaz
procesa
zmanjševanja
tveganja, ki
vsebuje stopenjski
iterativni postopek
Določitev omejitev stroja
Prepoznavanje nevarnosti
Ugotavljanje tveganja
Vrednotenje tveganja
Analiza tveganja
Ocena tveganja
Ta iterativni postopek zmanjševanja tveganja se mora izvesti
ločeno za vsako nevarnost oz. nevarno stanje ter ločeno za
različne pogoje uporabe
Je zmanjšanje
tveganja ustrezno?
Ocena tveganja (5/7)
01 UVOD 22
Analiza tveganja (ang.: risk analysis) obsega določitev omejitev stroja,
prepoznavanje nevarnosti in ugotavljanje tveganja.
Vrednotenje tveganja (ang.: risk evaluation) je presoja, izvedena na
osnovi rezultatov analize tveganja, ali so bili doseženi cilji procesa
zmanjševanja tveganja.
Ustrezno zmanjšanje tveganja (ang.: adequate risk reduction) je
zmanjšanje tveganja vsaj do nivoja, predpisanega z zakonom, ob
hkratnem upoštevanju trenutnega stanja tehnike.
Page 12
29.1.2012
12
Ocena tveganja (6/7)
01 UVOD 23
Z uporabo tri stopenjskega postopka se ustrezno zmanjšanje tveganja doseže ko:
a) so obravnavani vsi pogoji delovanja in vsi intervencijski postopki;
b) so nevarnosti odpravljene ali so tveganje zmanjšano na najnižjo možno raven;
c) so vse nove nevarnosti, ki so se pojavile zaradi varovalnih ukrepov, ustrezno
obravnavane;
d) so uporabniki dovolj obveščeni in opozorjeni o preostalih tveganjih (glej 6.1,
3. korak);
e) so varovalni ukrepi medsebojno združljivi;
f) je posledicam, ki lahko nastanejo zaradi uporabe stroja, namenjenega
profesionalni / industrijski uporabi, v neprofesionalnem / ne-industrijskem
smislu, namenjena zadostna pozornost;
g) varovalni ukrepi ne vplivajo negativno na upravljavčeve delovne pogoje ali
na uporabnost stroja.
Ocena tveganja (7/7)
01 UVOD 24
Primerjava tveganj
Kot del procesa ocenjevanja tveganja se lahko tveganj primerja s tveganji pri
podobnih strojih ali delih strojev, kadar so izpolnjena naslednja merila:
a) podobni stroji so v skladu z ustreznimi standardi tipa C;
b) primerljivi so predvidena uporaba, razumno predvidljiva napačna uporaba ter
zasnova in tehnologija izdelave obeh strojev;
c) primerljive so nevarnosti in elementi tveganja;
d) primerljivi so tehnični podatki;
e) primerljivi so pogoji uporabe.
Uporaba te primerjalne metode ne odpravi potrebe po sledenju postopka
ocenjevanja tveganja, če gre za različne pogoje uporabe. Na primer, ko se
primerja uporabo tračne žage za rezanje mesa z uporabo tračne žage za razrez
lesa, je potrebno oceniti tveganja, povezana z različnimi obdelovanimi materiali.
Page 13
29.1.2012
13
Varovalni ukrep
01 UVOD 25
Varovalni ukrep je ukrep za zmanjševanja tveganja, ki ga izvede:
a) načrtovalec
i. vgrajena varnost,
ii. varovanje in dopolnilni varovalni ukrepi,
iii. navodila za uporabo in/ali
b) uporabnik
i. organizacija: varni delovni postopki, nadzor, sistemi
dovoljenj za delo;
ii. zagotovitev in uporaba dodatne varovalne opreme;
iii. uporaba osebne varovalne opreme; usposabljanje).
(ang.: protective measure)
Vgrajena varnost
01 UVOD 26
Vgrajena varnost je varovalni ukrep, ki s spremembo
konstrukcije ali obratovalnih parametrov stroja odstrani
nevarnosti ali zmanjša z njimi povezana tveganja, brez uporabe
varovalne opreme.
(ang.: inherently safe design measures)
Varovanje
Varovanje je varovalni ukrep z uporabo varovalne opreme za
varovanje oseb pred nevarnostmi, ki jih ni mogoče odstraniti na
razumen način ali pred tveganji, ki jih z vgrajeno varnostjo ni
možno zadostno zmanjšati.
(ang.: safeguarding)
Page 14
29.1.2012
14
Varovalna oprema
01 UVOD 27
Varovalna oprema so varovala in/ali varovalne naprave.
(ang.: safeguard)
Varovalo (1/3)
Varovalo je fizična ovira, načrtovana kot del stroja z namenom
zagotavljanja varovanja.
(ang.: guard)
Varovalo (2/3)
01 UVOD 28
Varovalo lahko deluje:
- samostojno (učinkovito le, ko je zaprto oz. varno pritrjeno na
predvideno mesto);
- v povezavi z zaporno napravo z ali brez zaklepa (zaklepanja
varovala) (učinkovito ne glede na položaj varovala).
Glede na konstrukcijo je varovalo lahko npr. ohišje, ščitnik,
pokrov, zaslon, vrata, oklep.
Izrazi za posamezne vrste varoval so določeni v nadaljevanju. Za
vrste varoval in zahteve zanje glej tudi ISO 14120.
Page 15
29.1.2012
15
Varovalo (3/3)
01 UVOD 29
Vrste varoval:
a) Nepomično varovalo (ang.: fixed guard)
b) Pomično varovalo (ang.: movable guard)
c) Nastavljivo varovalo (ang.: adjustable guard)
d) Zaporno varovalo (ang.: interlocking guard)
e) Zaporno varovalo z zaklepom (ang.: interlocking guard with
guard locking)
f) Zaporno varovalo z zagonsko funkcijo oz. krmilno varovalo
(ang.: interlocking guard with start function, control guard)
Varovalna naprava
01 UVOD 30
Varovalna naprava je vsaka varovalna oprema, ki ni varovalo.
(ang.: protective device)
Zaporna naprava
Zaporna naprava je mehanska, električna ali naprava drugačne
vrste, katere namen je v določenih razmerah preprečiti nevarno
delovanje stroja (v splošnem dokler varovalo ni zaprto).
(ang.: interlocking device)
Page 16
29.1.2012
16
Druge varovalne naprave
01 UVOD 31
a) Potrditvena krmilna naprava (ang.: enabeling device)
b) Zadrževalna krmilna naprava (ang.: hold-to-run control device)
c) Dvoročna krmilna naprava (ang.: two-hand control device)
d) Zaznavalna varovalna oprema - SPE (ang.: sensitive protective
equipment)
e) Aktivna optoelektronska varovalna naprava - AOPD (ang.: active
optoelectronic protective device)
f) Mehanska aretirna naprava (ang.: mechanical restraint dvice)
g) Omejevalna naprava (ang.: limiting device)
h) Krmilna naprava za koračni gib (ang.: limited movement cont. d.)
i) Oviralna naprava (ang.: impeding device)
Navodila za uporabo
01 UVOD 32
Navodila za uporabo so varovalni ukrep ločene ali kombinirane
uporabe različnih načinov sporočanja (npr. besedila, besede,
znaki, signali, simboli, diagrami) za ustrezno informiranja
uporabnika.
(ang.: information for use)
Predvidena uporaba
Predvidena (namenska) uporaba je uporaba stroja v skladu z
navodili za uporabo.
(ang.: intended use)
Page 17
29.1.2012
17
Razumno predvidljiva napačna uporaba
01 UVOD 33
Razumno predvidljiva napačna uporaba je uporaba stroja na
nenačrtovan način, ki pa lahko izvira iz zlahka predvidljivega
človeškega vedenja.
(ang.: reasonably forseeable misuse)
Naloga
Naloga je določena dejavnost, ki jo izvajajo ena ali več oseb na
ali v bližini stroja v času njegove življenjske dobe.
(ang.: task)
Nepričakovan zagon, nenameren zagon
01 UVOD 34
Nepričakovan zagon/nenameren zagon je vsak zagon, ki zaradi
svoje nepričakovane narave povzroči tveganje za osebe.
Vzroki zanj so npr.:
a) ukaz za zagon, ki je posledica napake v krmilju stroja ali posledica zunanjega
vpliva na krmilje stroja;
b) ukaz za zagon, povzročen z neprimernim delovanjem na krmilni organ za
zagon ali na druge dele stroja, kot so zaznavala ali elementi za nadzor energije;
c) povrnitev oskrbe z energijo po prekinitvi;
d) zunanji/notranji vplivi na dele stroja (gravitacija, veter, samovžig pri motorjih z
notranjim zgorevanjem, itd.).
Zagon stroja znotraj običajnega niza avtomatiziranega delovnega cikla ni
nenameren, lahko pa se smatra za nepričakovanega s stališča upravljavca. V tem
primeru se nezgode preprečuje z uporabo varovalnih ukrepov.
(ang.: unexpected start-up, unintended start-up)
Page 18
29.1.2012
18
Varnostna funkcija
01 UVOD 35
Varnostna funkcija je funkcija stroja, katere odpoved lahko
povzroči takojšnje povečanje tveganj(a).
(ang.: safety function)
Motnja
Motnja je nezmožnost stroja, da opravlja predvideno funkcijo.
(ang.: malfunction)
Okvara
01 UVOD 36
Okvara je stanje enote, določeno z nezmožnostjo opravljanja
zahtevane funkcije (z izjemo nezmožnosti med preventivnim
vzdrževanjem, med drugimi načrtovanimi opravili ali zaradi
pomanjkanja zunanjih virov).
Okvara je pogosto posledica odpovedi, vendar lahko nastane tudi
brez predhodne odpovedi.
V praksi se izraza »okvara« in »odpoved« pogosto uporabljata
kot sopomenki.
(ang.: fault)
Page 19
29.1.2012
19
Odpoved in nevarna odpoved
01 UVOD 37
Odpoved je prenehanje zmožnosti enote, da opravlja
zahtevano funkcijo.
Po odpovedi je enota v okvari.
»Odpoved« je dogodek, za razliko od »okvare«, ki predstavlja
stanje.
Na ta način opredeljen pojem ne velja za enote, ki so sestavljene
samo iz programske opreme.
Nevarna odpoved je vsaka motnja v delovanju stroja ali v
oskrbi z energijo, ki povečuje tveganje.
(ang.: failure & failure to danger)
Odpovedi zaradi skupnega vzroka
01 UVOD 38
Odpovedi zaradi skupnega vzroka so odpovedi različnih
enot, kot posledica enega samega dogodka, pri čemer
posamezne odpovedi niso odvisne druga od druge.
(ang.: common cause failures)
Odpovedi na enak način (ang.: common mode failures)
Odpovedi na enak način so odpovedi različnih enot, ki so
odpovedale na enak način.
POZOR! Odpovedi na enak način se ne sme zamenjevati z
odpovedmi zaradi skupnega vzroka, saj so odpovedi na enak
način lahko posledica različnih vzrokov.
Page 20
29.1.2012
20
Izredno stanje
01 UVOD 39
Izredno stanje je nevarno stanje, ki ga je nujno potrebno
prekiniti ali preprečiti.
Izredno stanje se lahko pojavi:
a) med običajnim delovanjem stroja (npr. zaradi človeškega
posredovanja ali zaradi zunanjih vplivov);
b) kot posledica motenj ali odpovedi kateregakoli dela stroja.
(ang.: emergency situation)
Ravnanje v sili
Ravnanje v sili so ukrepi in opravila, ki imajo za cilj
prekiniti ali preprečiti izredno stanje.
(ang.: emergency operation)
Zaustavitev v sili
01 UVOD 40
Zaustavitev v sili je funkcija, namenjena da:
a) prepreči nastajajoče ali omeji obstoječe nevarnosti za osebe
ter škodo na strojih ali proizvodih v izdelavi;
b) se jo vklopi/sproži z enim samim človekovim dejanjem.
(ang.: emergency stop, emergency stop function)
Primerjalni emisijski podatki
Primerjalni emisijski podatki so niz emisijskih vrednosti za
podobne stroje, zbranih z namenom medsebojne primerjave.
Opomba: Za primerjavo hrupa glej standard ISO 11689.
(ang.: comparative emission data)
Page 21
29.1.2012
21
Emisijska vrednost
01 UVOD 41
Emisijska vrednost je numerična vrednost, ki opredeljuje
količino izpustov stroja v okolico (npr. hrup, vibracije,
nevarne snovi, sevanje).
Emisijske vrednosti so sestavni del podatkov o stroju in se uporabljajo kot
osnova za oceno tveganja.
Izraz »emisijska vrednost« se ne sme zamenjevati z izrazom »raven
izpostavljenosti«, ki količinsko opredeljuje izpostavljenost oseb izpustom v
času, ko je stroj v uporabi. Raven izpostavljenosti se lahko oceni z uporabo
emisijskih vrednosti.
Zaželeno je, da se emisijske vrednosti merijo in njihove merilne negotovosti
določajo z uporabo standardiziranih metod (da se npr. omogoči primerjava
podobnih strojev).
(ang.: emission value)
01 UVOD 42