DELOVNA STORILNOST IN PORABA GORIVA

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Aleš VALCL

DELOVNA STORILNOST IN PORABA GORIVA

VRVIČNEGA VRSTNEGA MULČERJA LOTTI

IT 26 A

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSKA TEHNIKA

Aleš VALCL

DELOVNA STORILNOST IN PORABA GORIVA

VRVIČNEGA VRSTNEGA MULČERJA LOTTI

IT 26 A

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

POPRAVKI:

Valcl A. Delovna storilnost in poraba goriva vrvičnega vrstnega mulčerja Lotti IT 26 A

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 III

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija kmetijske tehnike.

Meritve so bile opravljene v vinogradih, ki so last Manfreda Tementa.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr. prof. dr. Miran Lakota

Mentor: red. prof. dr. Denis Stajnko

Član: doc. dr. Peter Vindiš

Lektorirala: Urška Prelog (roj. Černešek), prof. slov. in soc.

Datum zagovora: 25. marec 2016

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 IV

Delovna storilnost in poraba goriva vrvičnega vrstnega mulčerja Lotti IT 26 A

UDK: 631.319.4:634.8:631.51.023(043.2)=163.6

Pri vinogradništvu Tement smo v letih 2013 in 2014 preizkušali vrvični mulčer Lotti IT 26 A na petih

površinah, ki so se razlikovale po naklonih od 13 do 41 odstotkov. Namen naloge je bil ugotoviti delovno

storilnost in s tem povezano porabo goriva. Naklon površin se je med najbolj položno in najbolj strmo

razlikoval za 315 odstotkov, pri čemer se je poraba časa prehoda povečala samo za 12 odstotkov. Pri porabi

goriva so se pokazale velike razlike, saj se je poraba povečala za 36 odstotkov. Ugotovili smo, da sta poraba

goriva in delovna storilnost najbolj enakomerni na površinah do 31 odstotkov nagiba.

Ključne besede: vinogradništvo, vrstna obdelava, vrvični mulčer, delovna storilnost

OP: VII, 57 s., 8 pregl., 6 graf., 33 slik, 17 ref.

Work productivity and fuel consumption for the row ropes mulcher Lotti IT 26 A

At the winery Tement we tested the row ropes mulcher Lotti IT 26 A throughout the years 2013 and 2014 on

five different sloping areas, sloping from 13% up to 41%. The scope of this paper is to examine the work

productivity and fuel consumption of the mulcher. The difference between the least steep slope and the

steepest slope was 315 %, at which the elapsed time was only 12% longer between those slope runs. The fuel

consumption was considerately larger in comparison, 36 %. We observed the optimum equal ratio of work

productivity and fuel consumption at a slope of 31 %.

Key words: winery, row treatment, row mulcher, work productivity

NO: VII, 57 P., 8 Tab., 6 Graph, 33 Pic., 17 Ref.


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 V

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Namen raziskave .......................................................................................................... 1

1.2 Cilj raziskave ............................................................................................................... 2

2 OBDELOVALNE TEHNIKE VRSTNE OBDELAVE VINOGRADOV ......................... 3

2.1 Delitev vrstne obdelave................................................................................................ 3

2.1.1 Ročna obdelava ..................................................................................................... 3

2.1.2 Obdelava s pomočjo herbicidov ............................................................................ 4

2.1.3 Obdelava z zastiranjem ......................................................................................... 5

2.1.4 Sajenje primernih trav ........................................................................................... 6

2.1.5. Termična obdelava ............................................................................................... 7

2.2. Strojna obdelava ......................................................................................................... 8

2.2.1. Okopalni stroji ...................................................................................................... 9

2.2.2. Podrezavanje ruše ............................................................................................... 12

2.2.3. Mulčenje ............................................................................................................. 14

2.2.4 Vrstni vrvični mulčer .......................................................................................... 16

3. MATERIALI IN METODA DELA ................................................................................ 18

3.1 Traktor Holder L780 .................................................................................................. 18

3.2 Lotti IT 26 A .............................................................................................................. 19

3.3 Pogonski agregat Lotti CP 21 .................................................................................... 30

3.4 Opis površin poskusa ................................................................................................. 32

3.5. Postopek izračuna ..................................................................................................... 38

4. REZULTATI Z RAZPRAVO ......................................................................................... 44

4.1 Čas košnje .................................................................................................................. 44


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 VI

4.2 Poraba goriva ............................................................................................................. 47

4.3 Stroški ........................................................................................................................ 51

5. RAZPRAVA .................................................................................................................... 52

6 SKLEPI ............................................................................................................................. 54

7 VIRI .................................................................................................................................. 55


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 VII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Tehnične lastnosti traktorja Holder L 780 (Holder 2015) ........................... 19

Preglednica 2: Povprečen čas prehoda košnje v urah .......................................................... 44

Preglednica 3: Čas prehoda v h/ha ...................................................................................... 45

Preglednica 4: Povprečna poraba goriva po površinah (l) ................................................... 47

Preglednica 5: Poraba goriva v l/h ....................................................................................... 47

Preglednica 6: Poraba goriva v l/ha ..................................................................................... 49

Preglednica 7: Poraba časa v h/ha in poraba goriva v l/ha .................................................. 50

Preglednica 8: Stroški košnje z vrvičnim mulčerjem v EUR/ha ......................................... 51

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Prikaz posameznih površin po naklonih v % ................................................... 37

Grafikon 2: Prikaz poskusnih parcel po velikosti v ha ........................................................ 38

Grafikon 3: Čas prehoda v h/ha ........................................................................................... 46

Grafikon 4: Poraba goriva v l/h ........................................................................................... 48

Grafikon 5: Poraba goriva v l/ha ......................................................................................... 49

Grafikon 6: Primerjava porabe časa v h/ha in porabe goriva v l/ha .................................... 50


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 VIII

Kazalo slik

Slika 1: Ladurner Krumler 7K (Ladurner K. j. & Co. Ohg. 2016) ...................................... 10

Slika 2: Pellenc Tournesol ................................................................................................... 12

Slika 3: Lotti IT 15 z nameščenim nožem za poletno rez ................................................... 13

Slika 4: Clemens radius SL, podrezalnik z zvezdastim krožnikom (Clemens technologies

2016)............................................................................................................................. 14

Slika 5: Mulčer z odmičnima glavama Fischer BV2 + HDS-2T (Fischer australis pty ltd

2016)............................................................................................................................. 16

Slika 6: Lotti IT 26A z nameščenim vrvičnim mulčerjem .................................................. 17

Slika 7: Elektrohidravlični vodilni sistem Lotti IT 26A ...................................................... 20

Slika 8: Krmilni drogovi v kabini traktorja za vodenje stroja ............................................. 21

Slika 9: Lastna dvižna naprava stroja Lotti IT 26A............................................................. 22

Slika 10: Freza (prekopalnik) (Lotti attrezzature agricole 2015) ........................................ 23

Slika 11: Vrtavkasta brana (Lotti attrezzature agricole 2015) ............................................. 23

Slika 12: Krožni plug s poravnalno desko (Lotti attrezzature agricole 2015) ..................... 24

Slika 13: Krožni plug (Lotti attrezzature agricole 2015) ..................................................... 24

Slika 14: Plug krajnik (Lotti attrezzature agricole 2015). ................................................... 24

Slika 15: Omejevalnik tal kot dodatek k plugu krajniku (Lotti attrezzature agricole 2015) 25

Slika 16: Deska za osipanje (Lotti attrezzature agricole 2015) ........................................... 25

Slika 17: Podrezovalnik poletne rezi (Lotti attrezzature agricole 2015) ............................. 25

Slika 18: Mulčer kladivar (Lotti attrezzature agricole 2015) .............................................. 26

Slika 19: Vrvični mulčer (Lotti attrezzature agricole 2015) ............................................... 26

Slika 20: Rotacijska kosilnica (Lotti attrezzature agricole 2015)........................................ 26

Slika 21: Metla za čiščenje vrstnega dela (porezanega lesa) (Lotti attrezzature agricole

2015)............................................................................................................................. 27

Slika 22: Horizontalni pletvenik (Lotti attrezzature agricole 2015) .................................... 27

Slika 23: Vertikalni pletvenik (Lotti attrezzature agricole 2015) ........................................ 27

Slika 24: Vertikalna kosa za zeleno rez (Lotti attrezzature agricole 2015) ......................... 28

Slika 25: Lotti IT 26A z vrvičnim mulčerjem med delovanjem ......................................... 29


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 IX

Slika 26: Črpalka za olje Lotti CP 21 .................................................................................. 30

Slika 27: Komplet poskusne mehanizacije .......................................................................... 31

Slika 28: Površina Ragan 2 (Piso 2016) .............................................................................. 32

Slika 29: Površina Ciringa mladi (Piso 2016) ..................................................................... 33

Slika 30: Površina Ragan 1 (Piso 2016) .............................................................................. 34

Slika 31: Površina Ciringa (Piso 2016) ............................................................................... 35

Slika 32: Površina Štampfer (Piso 2016) ............................................................................. 36

Slika 33: Črpalni avtomat HDM eco ................................................................................... 41

Slike, ki nimajo citata, so lastno posnete slike.


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016 1

1 UVOD

Plevel zavira rast in razvoj vinske trte, odvzema ji hranila, vodo in svetlobo. Če se

razbohoti, ustvari mikroklimo, ki je ugodna za razvoj bolezni in škodljivcev. Vendar ni le

škodljiv. Večina naših vinogradov je posajena na strmih legah, kjer obstaja velika

nevarnost erozije, plevel pa zadržuje tla. Ima tudi prezračevalni in melioracijski učinek.

Njegove korenine prepredajo tla in jih delajo strukturna. Ko strohni, oblikuje humus in

zračne prostorčke, kar povečuje rodovitnost tal (Vršič in Lešnik 2010).

Za izboljšanje obdelave tal v vrsti je bilo že veliko narejenega, vendar še do danes nimamo

optimalnega postopka v primerjavi z ročno obdelavo. Nekoč smo trte med letom večkrat

plitvo okopali, pozimi opravili globoki zimski kop, česar danes praviloma ne delamo več.

Pogosto uporabljamo cenejše kemične metode, škropljenje s herbicidi. Pri večletni uporabi

herbicidov se dinamika življenja v tleh bistveno spremeni. Pogosto se na takih površinah

sčasoma namnožijo plevelne vrste, ki so odpornejše proti uporabljenim herbicidom.

Sodobne tehnologije vrstne obdelave v vinogradih si prizadevajo za čim manjšo uporabo

herbicidov. Zato so proizvajalci v zadnjih letih predstavili veliko različnih priključkov za

oskrbo tal v vrsti, vendar s pomanjkljivostmi: manjša delovna hitrost, poškodbe debel in

neobdelan del tal okoli trsov (Vršič in Lešnik 2010).

1.1 Namen raziskave

Na tržišču se je v zadnjih letih pojavilo veliko število strojev različnih izvedb za vrstno

obdelavo vinogradov. Postavljajo pa se vprašanja o njihovi uporabnosti glede na različne

naklone površin, o njihovi delovni storilnosti in s tem povezani porabi energije.



Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti delovno storilnost (h/ha) vrvičnega mulčerja

Lotti IT 26A pri različnih nagibih (13, 19, 24, 31 in 41 odstotkih) in s tem povezano

porabo goriva.

1.2 Cilj raziskave

Cilj raziskave je s pomočjo poljskih poskusov izmeriti delovno storilnost in porabo goriva

vrvičnega mulčerja na različnih nagibih ter s tem povezane stroške.



2 OBDELOVALNE TEHNIKE VRSTNE OBDELAVE VINOGRADOV

2.1 Delitev vrstne obdelave

Za obdelavo tal v vrsti poznamo veliko različnih tehnik v vinogradu, ki bi jih lahko

razvrstili v štiri večje sklope:

- ročna obdelava,

- obdelava s pomočjo herbicidov,

- obdelava z zastiranjem in

- strojna obdelava (Vršič in Lešnik 2010).

2.1.1 Ročna obdelava

Nekoč so tla v vrstah vinogradov pogosto okopavali, kar pomeni, da so pozimi opravili

veliki zimski kop, v vegetacijskem času pa so trte okopali tudi do trikrat. Danes se ročno

okopavajo mladi vinogradi in površine, na katerih ni mogoča strojna obdelava, saj so

prestrme. Za vsako okopavanje je bilo potrebnih približno 70 h/ha. Po okopavanju ostanejo

tla odprta, zato je velika izguba vode in hranil. Če imajo tla predrobno strukturo, nastaja

erozija. Poleg okopavanja so plevel zatirali tudi mehansko, s koso, za kar je bilo potrebno

tudi manj delovnih ur. Pravzaprav je bila priporočljiva kombinacija okopavanja s košnjo.

Danes nekateri to košnjo opravljajo s kosilnico na nitko, pri čemer se lahko debla hitro

poškodujejo in postanejo vdorna mesta za različne bolezni, na primer rak koreninskega

vratu vinske trte (Vršič in Lešnik 2010).



2.1.2 Obdelava s pomočjo herbicidov

V sodobnem vinogradništvu je najbolj priljubljena tehnologija vrstne obdelave uporaba

herbicidov za zatiranje plevela. Pri tem se herbicidi nanašajo v ozkih pasovih, širokih od

40 do 50 centimetrov. Mogoč je tudi točkovni nanos okrog trsov, pri katerem porabimo do

70 odstotkov manj herbicidov, vendar morata biti odmerjanje in nanašanje zelo natančna.

V začetnem obdobju nanašanja herbicidov se ozelenitev tal izredno hitro zmanjša, kar je z

ekonomskega vidika in organizacije dela zelo primerno (Vršič in Lešnik 2010). Ne smemo

pa pozabiti na vpliv herbicidov na okolje, saj se zlasti zmanjša število deževnikov v zgornji

plasti tal (10–20 cm). Tisti, ki ostanejo, pa se preselijo v globlje plasti tal (30–40 cm)

(Džuban 2012). Pri nepokritih tleh se lahko pojavijo tudi težave z vodo in erozijo. S

herbicidi lahko v določenem času in določenih tleh poceni ustvarimo ugodno mikroklimo

za dozorevanje grozdja. Uporaba herbicidov je najzahtevnejša v mladostnem obdobju do

četrtega leta starosti trte (Vršič in Lešnik 2010).

Če herbicid pride v stik z zelenim delom rastline, jo lahko poškoduje, zato moramo biti pri

nanosu zelo pozorni na hitrost vetra in velikost kapljic. Herbicide lahko nanašamo z

ročnimi nahrbtnimi in traktorskimi škropilnicami, pri katerih uporabljamo tlak od 1,5 do

2,5 bara. Nanos herbicidov z nahrbtno škropilnico je zelo primeren v mlajših vinogradih,

kjer deblo še ni izoblikovano, saj lahko nadziramo nanos, prav tako lahko šope

trdovratnejše trave močneje omočimo. Priporočljive so šobe z odbitim ploščatim curkom,

obdane z varovalno zaveso, tako da je nanos mogoč tudi v vetrovnem vremenu (Vršič in

Lešnik 2010). Pri traktorskih škropilnicah imamo več možnosti nanašanja herbicidov.

Ročno nanašanje pomeni, da oseba hodi s cevjo po vrsti navzgor in dol ter nanaša

škropilno brozgo v pas pod trse. Druga možnost je, da so na škropilnico posebej pritrjeni

sedeži in se delavci vozijo skupaj s traktorjem. Pri teh dveh možnostih nanosa, kjer delavec

nanaša brozgo s škropilnimi palicami ali pištolami, je treba posebej poudariti, da so te

tehnike primerne v mlajših vinogradih ali vinogradih. Tam so vsajene mlade cepljenke, ki

jih lahko delavec obide in ne poškoduje, prav tako lahko v gostejši travi nanesemo več

škropilne brozge. Tretja možnost škropljenja s traktorsko škropilnico je, da namestimo



posebej narejeno konstrukcijo za cevi in šobe, ki je največkrat nameščena spredaj na

traktorju ali pa na vsaki strani škropilnice, ter se vozimo po vsaki vrsti navzgor in dol ter

nanašamo škropilno brozgo na polovico predvidenega pasu. Mogoče so različne izvedbe,

pri katerih je pomembno, da lahko prestavljamo položaj šob po višini in širini. Zaradi

večinoma neenako širokih vrst v vinogradu je priporočljiva izvedba stroja, kjer lahko vsaj

hidravlično prilagajamo širino ogrodja, saj lahko samo tako dosežemo ozke pasove nanosa

pod vinsko trto. Danes je na tržišču veliko mulčerjev, ki imajo možnost spreminjati

delovno širino, zato se pridelovalci večinoma odločajo, da škropilne šobe namestijo kar na

mulčer in tako v enem prehodu pokosijo medvrstni pas ter poškropijo vrstni pas. Pri tej

tehnologiji je posoda za škropilno brozgo lahko nameščena na mulčerju in ima električno

ali hidravlično črpalko oziroma imamo traktor z možnostjo dveh tritočkovnih priključkov

in je škropilna brozga v škropilnici ter prehaja po ceveh do šob. Pri tehnologijah nanosa z

različnimi konstrukcijami moramo biti posebej pozorni, da herbicide nanašamo v

vinogradih, ki so praviloma starejši od štirih let. To pomeni, da so izoblikovana debla v

višini vsaj 60 cm od tal in so odstranjeni vsi poganjki. Pri mladih cepljenkah pa so

nameščene zaščitne škatle ali vrečke.

2.1.3 Obdelava z zastiranjem

Vznik plevela se lahko prepreči tudi z namenskim pokrivanjem vrstnega prostora s

primernimi pokrivnimi materiali. Drevesno lubje kot zastirka se je že večkrat izkazalo v

zatiranju plevela v vrtnarstvu in vinogradništvu. Zaradi velike vsebnosti taninov se v

nasutem predelu ustvarja rahlo kisla plast tal, ki še dodatno zatira določene vrste plevela ali

pa jih vsaj močno zavira. Z nasutjem lubja dobimo učinek senčenja, kar dodatno zavira

vznik semen plevela. Lubje prav tako dobro vpliva na vodni režim v tleh, kar pomeni, da v

sušnih obdobjih ostane več vode za trto, obenem pa je manjša verjetnost površinske

erozije. Prav tako zastiranje ne vpliva na vozne sposobnosti traktorja v vinogradu.

Pomanjkljivost uporabe lubja je v velikih stroških nabave in tehnologiji nanosa v

vinogradu, saj ga moramo nasuti vsaj 3 do 6 cm debelo, da dosežemo želen učinek



(Regnery 2013). Kot drugo možnost bi omenili slamo, pri tem pa je treba vedeti, da ržena

in ječmenova slama razpadeta hitreje kot pšenična. Slama dosega podobne rezultate kot

lubje, pri čemer je pri slami predvsem jeseni večji zdrs traktorja. Pomanjkljivost

predstavlja nevarnost, da se sveže pokrita slama vname v suši ali v veliki vročini, poveča

se možnost pozeb zaradi svetlejše barve. Slama tudi ni primerna za daljša obdobja, od dveh

do treh let, saj se poveča pojav škodljivcev, ki delajo škodo na očesih vinske trte (rilčkar,

pedice). Slama je posebej zanimiva zaradi sorazmerno nizkih stroškov nabave (Vršič in

Lešnik 2010). Tretja in najpreprostejša možnost zastiranja je s travo. Potrebujemo mulčer,

ki ima izmet trave na stran in s tem nasuje pas pod trsi, kar privede do senčenja in tako

zavre rast plevela, zmanjša erozijo in poveča vsebnost vode v tleh (Es geht auch anders

2012). Nasutje zastirke s travo poteka pri prehodu košnje, zato ne nastajajo dodatni stroški.

Pomanjkljivost vseh teh zastirk je, da se vedno najde kakšen trdovraten plevel, ki uspe

vzkliti in nam s tem zatravi vrstni pas pod trsi. Z zastirkami se tudi poveča prisotnost talnih

škodljivcev (voluharja) (Vršič in Lešnik 2010).

2.1.4 Sajenje primernih trav

Primerne rastline za sajenje v vrstnem pasu v vinogradu so: ostra homulica (Sedum acre),

podzemna detelja (Trifolium Subterraneum) in dolgodlakava škržolica (Hieracium

pilosella). Te rastline bodo zrasle do 30 cm in potrebujejo minimalno količino vode za rast

in razvoj. Če so zasajene v predelu okrog trsa, so zmožne zavirati vznik in s tem rast

neprimernih vrst plevela, na primer osata (Cirsium arvense) in poljskega slaka

(Convolvulus arvensis) (Regnery 2013).



2.1.5. Termična obdelava

Termična metoda zatiranja plevela se je začela uporabljati že leta 1940 v ZDA. Takrat je

bilo žganje plevela v splošni uporabi pri bombažu, koruzi, krmnem sirku in drugih, ki

rastejo v vrstah. Na začetku so bili na teh strojih kerozinski gorilniki in upravitelj je

umerjal tlak prek ročne črpalke, ki jo je moral poganjati med žganjem plevelov. Ta metoda

se je uporabljala vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se na tržišču pojavili

cenovno ugodnejši herbicidi. Danes termična obdelava pridobiva pomen zaradi vedno

višjih stroškov herbicidov in ekološke ozaveščenosti pridelovalcev. Stroji so tehnološko

izpopolnjeni, kar pomeni, da je uporaba preprosta in ni škodljiva za uporabnika, saj ta ne

potrebuje nobenih zaščitnih sredstev. Termična metoda temelji na uničenju celic rastline,

tako da se prekine zmožnost fotosinteze. V praksi to pomeni, da rastline ni treba žgati do

zoglenitve, temveč mora biti ta izpostavljena plamenu le delček sekunde, da voda v celici

upari. To lahko preverimo tako, da rastlino stisnemo s prsti in če se pozna prstni odtis, so

celice uničene in rastlina bo propadla (Ecobrena 2015). V rastni dobi plevel zatiramo

praviloma tri- do štirikrat pri hitrosti 5 do 8 km/h, pri čemer porabimo za prehod 1 ha

okrog 25 do 30 kg plina (Vršič in Lešnik 2010). Termična metoda je zelo učinkovita pri

manjših rastlinah, zato se priporoča žganje najpozneje do četrtega lista rastline ter v

vročem in suhem vremenu (Ecobrena 2015). Metodo žganja lahko uporabimo tudi pozimi,

saj s tem uničimo vse škodljivce, ki prezimijo na tleh, in tako dodatno zmanjšamo uporabo

insekticidov (Red Dragon, torches & equip 2015).

Druga možnost termičnega zatiranja je z infrardečo tehnologijo, pri čemer rastline

ogrejemo do 70 °C. Celice razpadejo, rastline se posušijo zaradi izhlapevanja vode in tako

večina plevela propade v dveh do treh dneh. Pri malih rastlinah dosegamo večji učinek kot

pri velikih (Vršič in Lešnik 2010).



2.2. Strojna obdelava

Na tržišču je veliko različnih tehničnih rešitev, ki omogočajo, da se prilagodimo velikosti

posestva, sistemu obdelave, nagibom površin in vrsti tal. Obdelava strojev se razlikuje

glede na to, ali tla prekopamo oziroma obdelujemo samo zeleni del vrstnega predela (Walg

2011). Strojna obdelava je pomembna tudi v mladih vinogradih zaradi zmanjšane vodne

konkurence in porabe hranil. Večina strojev dela zadovoljivo pri slabši rasti trave, vendar

imajo največje težave pri odstranjevanju trave v predelu okrog trsa, kjer se izoblikujejo

neobdelani otoki. To pomeni, da moramo te otoke odstraniti ročno oziroma s primernejšimi

vrvičnimi mulčerji. Za primeren končni rezultat moramo s stroji voziti od 1,5 do 3,5 km/h,

kar je počasi. Izjema so vrvični mulčerji, s katerimi lahko dosegamo hitrost tudi do 7 km/h.

Večja posestva se zato odločajo za obojestranske stroje z lastno oljno črpalko, da se

prepolovi delovni čas (Lind 2010). Odvisno od lege in talnih razmer je potrebno od tri do

osem strojnih prehodov, da zagotovimo čist vrstni pas. Pri enostranski obdelavi so v

povprečju potrebne 3 ur/ha, kar pomeni, da porabimo od 10 do 24 ur/ha letno (Zimmer

2011).

Za pritrditev strojev na traktor je več možnosti: spredaj, med osmi ali zadaj. Spredaj so

večinoma pritrjeni stroji za obojestransko obdelavo. Slabost je pri zavijanju v vrsti, saj se s

premikanjem koles stroj močno premika in je tako velika možnost, da zadenemo oviro.

Medosna montaža je zelo primerna, saj je stroj v neposrednem pogledu traktorista, zato se

lažje umakne oviram in se bolj približa trsom oziroma vrsti. Montaža zadaj se pokaže kot

najcenejša možnost, saj se obdelovalna glava pritrdi na prečko, ki je nameščena na

tritočkovni priklop traktorja oziroma je stroj proizveden kot vlečni priključek. Glavna

prednost je v preprosti montaži, slabost pa je, da je priključek za voznikom. Obdelovalna

glava ima zmožnost odmikanja oziroma obvoza trsa, saj je v ta namen pred glavo

nameščeno tipalo. To tipalo upravlja oljni cilinder, ki stroj odmakne od trsa in ga nato

povrne v prvotni položaj. To pomeni, da se stroj odmakne samo za toliko, kolikor je treba,

in tako zagotovi čim manjši neobdelan pas okrog trsa. Poleg mehanskega oljnega vodenja

obstaja tudi električno oljno vodenje, pri čemer namesto tipala delo opravlja svetlobni



senzor. Vrvični mulčerji večinoma delujejo samo z vzmetmi in niso opremljeni s tipali.

Kadar se stroj dotakne ovire, se obdelovalna glava odbije nazaj in se nato s pomočjo

vzmeti povrne v prvotni položaj. Čistilec debel, krožni plug ali prstni okopalnik se vodijo

ob vrsti, zato ne potrebujejo vodenja (Walg 2011).

Pogon obdelovalnih strojev lahko poteka prek oljne črpalke traktorja. Pri tem se priporoča,

da posestva, večja od 4 ha, uporabljajo stroje z lastno oljno črpalko, ki je gnana prek

kardanske gredi traktorja. Današnji traktorji so opremljeni z zmogljivimi oljnimi

črpalkami, vendar se lahko pri dolgi uporabi in zelo velikih potrebnih pretokih olje hitro

začne pregrevati (Lind 2010). Glede na izbor strojev, ki imajo različne načine delovanja,

moramo biti pozorni na te dejavnike:

- delovna hitrost,

- kakovost opravljenega dela, zlasti v otokih okrog trsov in stebrov,

- poškodbe trsov zaradi strojev,

- erozija,

- mobilizacija dušika v vegetacijskem obdobju,

- obraba in morebitne okvare,

- nadaljnji razvoj stroja,

- nabavna cena (Walg 2011).

2.2.1. Okopalni stroji

V zadnjih letih se je na tržišču za okopavanje vrstnega pasu pojavilo veliko različnih

strojev, ki delujejo podobno, in sicer, da okopajo gornjo plast tal do globine 10 cm in s tem

preprečijo rast plevela. Med najbolj reprezentativne stroje uvrščamo vrtavkasta drobilnika

Ladurner (Kreiselkrumler) in Pellenc Tournesol (Zimmer 2011).

Slika 1 prikazuje vrtavkasti drobilnik (Ladurner Krumler). Pri tem stroju dve zaporedno

nameščeni delovni glavi z zavitimi rezili (kot pri frezi) obdelujeta tla. Delovna globina



znaša od 2 do 5 cm, tako da se pretrgajo korenine plevela, ki se plitvo okopljejo oziroma

ostanejo ležati na površini. Vsako delovno glavo poganja lastni hidromotor in pri tem nista

odvisni od traktorskega hidravličnega sistema, saj je oljna črpalka stroja gnana prek

kardanske gredi. Stroj je opremljen s tipali, ki povzročijo odmikanje delovnih glav od ovir

(stebrov, trsov in dreves). Prva obdelovalna glava se intenzivno premika ob trsih in

obdeluje pas med njimi, druga pa obdeluje samo pas ob trsu. Zaradi izpopolnjene

tehnologije tipal (odmika) znaša delovna hitrost stroja od 2,4 do 4,8 km/h, odvisno od tal,

armature in spretnosti traktorista (Benduhn 2010). Montaža stroja je na tritočkovni sistem,

potrebna moč traktorja pa znaša 45 KW. Dobavljiv je v enostranski ali dvostranski izvedbi.

Potrebna minimalna medvrstna razdalja je 1,8 m, razmik med rastlinami pa 50 cm

(Zimmer 2011).

Slika 1: Ladurner Krumler 7K (Ladurner K. j. & Co. Ohg. 2016)



Pellenc Tournesol, ki je prikazan na sliki 2, se lahko pritrdi na traktor na tri različne

načine: spredaj, zadaj in medosno. Delovna glava je sestavljena iz vrtečega se gumijastega

pokrova (»zvona«), pod katerim so hidravlično gnani vrteči se noži. Med delom gumijasti

zvon drsi po tleh, medtem ko pod njim nameščeni noži opravljajo delo. Stroj deluje brez

tipal za odmik, saj deluje po načinu odboja. Gumijasti zvon, ki se dotakne debla trsa, se pri

tem odbije oziroma zavrti okrog debla, saj so na zunanjem robu nameščeni prsti, ter se nato

s pomočjo vzmeti povrne v prvotno stanje. Dodatna funkcija zvona je, da zadrži obdelano

prst in s tem prepreči razsip v vrsti. Globina obdelave se uravnava z različnimi noži, tako

so mogoče globine do 7 cm in obdelovalni pas širine 50 cm. Stroj je dobavljiv v

enostranski in dvostranski izvedbi. Za pogon enostranske izvedbe potrebuje traktor oljno

črpalko s pretokom najmanj 50 l/min, medtem ko je dvostranska izvedba z lastno črpalko

gnana prek traktorske pogonske gredi. Delovna hitrost je približno 2 km/h. Dodatno

pomanjkljivost predstavlja obdelovalna glava, ki je ne moremo pritisniti v tla. Glava je

težka 60 kg, kar pomeni, da lahko na težkih tleh in v sušnih razmerah dela samo

površinsko (Benduhn 2010).



Slika 2: Pellenc Tournesol

2.2.2. Podrezavanje ruše

Pri podrezavanju ruše s strojem (slika 3), na katerem je nameščen nož, plitvo zarežemo v

tla in s tem preprečimo nadaljnjo rast plevela. Podrezelnik je sestavljen iz ploščatega noža,

ki je pritrjen na vertikalno os. Delovna globina je med 2 in 5 cm, pri tem poreže korenine,

ne da bi prestavljal tla (Rass 2014).



Slika 3: Lotti IT 15 z nameščenim nožem za poletno rez

Stroji za podrezovanje ruše so primerni za lažja do srednje težka tla, kjer rast plevela ni

intenzivna. Obstaja več različnih izvedb, večinoma pa se uporabljajo kombinacije.

Poznamo stroje, pri katerih nož podrezuje rušo, za njim pa so nameščeni krožniki, ki

razrežejo rastlinske ostanke (Lind 2010). Naslednja možnost je stroj, pri katerem nož

najprej podrezuje, za njim pa so nameščeni zvezdasto oblikovani prstni krožniki. Ti

krožniki stojijo pod kotom, pri čemer so pod prsti nameščene kovinske konice, ki tla

zrahljajo in iztrgajo rastline iz tal. Prsti so zvezdasto nameščeni na krožnik, to pa pomeni,

da za delovanje ne potrebujejo dodatnega pogona in se hkrati izmikajo trsom, ne da bi jih

poškodovali. Zaradi teh lastnosti je stroj uporaben tudi v mladih nasadih. Primer takšnega

stroja je prikazan na sliki 4 (Walg 2011).



Skupna prednost vseh podrezalnikov je velika delovna hitrost, ki po večkratnih ponovitvah

znaša tudi do 10 km/h. Stroji so največkrat nameščeni medosno in so zaradi različnih

kombinacij, preprostosti stroja in uporabe zelo priljubljeni med vinogradniki (Walg 2011).

Slika 4: Clemens radius SL, podrezalnik z zvezdastim krožnikom (Clemens technologies

2016)

2.2.3. Mulčenje

V vinogradih s trajno ozelenitvijo je potrebna enakomerna košnja (mulčenje) na višino 6

cm. V območjih z veliko količino padavin mulčimo od šest- do osemkrat na leto. V sušnih



območjih pa je teh ponovitev od štiri- do petkrat. Mulčerji so stroji, ki delujejo po načinu

prosto vrtečih se rezil. Poznamo rotacijske, z enostavnimi rezili in kladivarje, ki drobno

sesekljajo nadzemne dele in ob tem tudi izpulijo rastline. Za vrstno obdelavo potrebujemo

mulčerje z odmikajočimi se deli, ki obdelujejo pas pod trsi in s tem celotno površino v

vinogradu (Vršič in Lešnik 2010).

Mulčer z odmikajočo se glavo (slika 5) je sestavljen stroj iz klasičnega kladivarja ali

rotacijskega mulčerja za medvrstni prostor, ki ima nameščene dodatne odmikajoče se

delovne glave za košnjo vrstnega predela. Medvrstni mulčer ima delovno širino od 1,1 do

1,6 m, odvisno od izvedbe, in variabilno skupno delovno širino z odmikajočimi se glavami

do 2,6 m. Odmikajoče se glave so po večini na obeh straneh mulčerja in so gnane prek

jermenskega pogona ali hidravlično. Za košnjo večinoma poskrbijo horizontalno

nameščeni noži, ki se odprejo zaradi centrifugalne sile in se pri stiku z oviro odmaknejo, da

zaščitijo stroj pred poškodbami. Delovne glave se lahko odmikajo mehanično prek vzmeti,

kar pomeni, da se odmakne le, kadar zadene v oviro. Nato se povrne v prvotni položaj, pri

tem pa nastanejo težave v strmih pobočjih, saj ni vzmet enako napeta, če se peljemo po

hribu navzgor oziroma navzdol. V ta namen poznamo tudi hidravlične izvedbe s tipali, pri

katerih se delovna glava zapelje mimo ovire (trsa), ne da bi nanj pritisnila, zato je ta

izvedba primerna tudi za mlade nasade (Walg 2011).



Slika 5: Mulčer z odmičnima glavama Fischer BV2 + HDS-2T (Fischer australis pty ltd

2016)

2.2.4 Vrstni vrvični mulčer

Delovni način vrvičnih mulčerjev (slika 6) temelji na sekanju rastlin s pomočjo vrvic, ki so

narejene iz PVC, gume ali kovine. To pomeni, da se vrstni pas obdeluje samo površinsko,

ne da bi se prenašala prst. Vodoravni vrvični mulčerji so opremljeni s približno 50 cm

dolgo kovinsko gredjo, na kateri so na zunanji strani nameščene vrvice. Gred se vrti s 1500

do 2000 vrtljaji/min. Na zgornji strani je nameščen ščit, ki ščiti grozdje pred poškodbami

oziroma umazanijo od potolčenega rastlinja. Gred z vrvicami je gnana s pomočjo

hidromotorja. Poznamo več izvedb glede na tok olja. Olje lahko dobi prek črpalke traktorja

ali pa ima stroj lastni oljni rezervoar z oljno črpalko, ki je gnana prek traktorske pogonske

gredi. Vrvični mulčerji dosegajo delovno hitrost do 8 km/h. Na traktor se lahko priključijo

spredaj, zadaj ali medosno. Pri medosni montaži ima traktorist največji pregled nad



obdelovalno glavo, pri čemer obstaja le enostranska različica. S temi stroji je mogoča tudi

obdelava škarp do 90 stopinj (Rass 2014).

Slika 6: Lotti IT 26A z nameščenim vrvičnim mulčerjem



3. MATERIALI IN METODA DELA

V poskusu je bila uporabljena kombinacija teh strojev:

- traktor Holder L 780,

- delovni priključek Lotti IT 26 A,

- pogonski agregat Lotti CP 21.

3.1 Traktor Holder L780

Holder L 780 spada v kategorijo zglobnih traktorjev, kar pomeni, da je podoben

običajnemu, vendar je razlika v načinu krmiljenja, saj se pri zglobnih omogoča pregibanje

v osrednjem delu. Ta lastnost omogoča traktorju okretnost, natančnost, mali obračalni krog

in optimalni prenos moči. Tako lahko natančno krmilimo, pri uvozih v vrsto je manj

popravkov, poškodbe na travni ruši so manjše, pnevmatike se manj obrabijo. Traktor je

opremljen s štirimi enako velikimi pnevmatikami, kar dobro vpliva na optimalni oprijem v

strmih legah, saj ni prehitevanja sprednjih pogonskih koles zaradi štirikolesnega pogona.

Ta lastnost omogoča boljše vozne sposobnosti na strmih pobočjih, ne da bi pri tem močno

vplivala na podlago. Traktor je opremljen s stalnim pogonom na vsa kolesa, dodatno pa

ima še mehansko zaporo obeh diferencialov in pogonske gredi, zato se vsa kolesa

poganjajo z isto hitrostjo. Zavore so na vseh kolesih, traktor je dodatno opremljen tudi z

zasilno zavoro. Ta je sestavljena iz dveh hidravlično podprtih konic, ki se po sprožitvi

(mogoča tudi pri izklopljenem motorju) globoko zarijeta v tla ter tako traktor prisilno

ustavita. Ta lastnost omogoča večjo varnost v strmih pobočjih. Holder L 780 ima naprej

zamaknjeno prednjo premo, kar omogoča večjo dvižno silo na sprednjem tritočkovnem

priklopu, dodatno možnost priklopa priključka v sredini traktorja, sorazmerno razporeditev

mase po premah (razmerje razporeditve osnih sil je 50 – 50 %), nizko ter v sredini traktorja



nahajajoče se težišče. Ta lastnost izboljša vozne lastnosti na cestišču in neurejenih

pobočjih ter privede k večji storilnosti. Traktor je opremljen s 16-stopenjskim popolno

sinhroniziranim obojestranskim menjalnikom, kar omogoča hitrosti od 130 m/h do 40 km/h

(odvisno od dimenzije nameščenih pnevmatik). Preostale tehnične lastnosti smo prikazali v

preglednici 1 (Holder 2015).

Preglednica 1: Tehnične lastnosti traktorja Holder L 780 (Holder 2015)

Motor Deutz, 4 cilindri, štiritaktni turbodizel

Prostornina motorja 3619 cm³

Moč motorja 56,5 KW ( 77 KM)

Navor 240 Nm

Prostornina rezervoarja 50 l

Hitrost vozila 130 m/h do 40 km/h

Kardanske gredi Spredaj 1000 vrtljaj/min

Zadaj 540 ali 1000 vrtljaj/min

Hidravlična črpalka – pretok Dvojna 35 l/min + 27,5 l/min

Prostornina hidravličnega rezervoarja 19 l

Tritočkovni sistem Prestavljiv iz KAT I v KAT II

Masa vozila 2598 kg

Dovoljena skupna masa 4000 kg

Dovoljena obremenitev osi Spredaj/zadaj 2400 kg

Dvižna moč tritočkovnega sistema Spredaj 1500 kg/zadaj 2250 kg

Razmik med premami 1827 mm

Skupna dolžina 3927 mm

Širina vozila 1639 mm

Obračalni krog – znotraj 2130 mm

3.2 Lotti IT 26 A

Podjetje Lotti so ustanovili leta 2001 in se je že od začetka specializiralo za obdelavo

vrstnega pasu v vinogradih in sadovnjakih. V naslednjih letih se je njihov izbor proizvodov

razširil še na vršičkarje, predrezače ter odstranjevalce vitic. Danes sodi podjetje Lotti med

vodilne italijanske proizvajalce mehanizacije v vinogradništvu in sadjarstvu.



Lotti IT 26 A je osnovna platforma za obojestransko obdelavo, na kateri je mogoče

priključiti 15 različnih priključkov. To pomeni, da stroj predstavlja samo osnovno

platformo s tipali, ki omogoča opravljanje različnih delovnih procesov. Stroj je opremljen z

elektrohidravličnim sistemom vodenja (slika 7), pri čemer vse operacije vodimo prek

krmilnih drogov v traktorski kabini (slika 8) (Lotti attrezzature agricole 2015).

Slika 7: Elektrohidravlični vodilni sistem Lotti IT 26A



Slika 8: Krmilni drogovi v kabini traktorja za vodenje stroja

Lotti IT 26A se namesti na sprednji del traktorja (slika 9), pri tem pa ni potrebno, da je

traktor opremljen s prednjim tritočkovnim sistemom in ne potrebuje prednje traktorske

priključne gredi. Stroj je opremljen z lastno dvižno napravo, ki ji regulacija dovoljuje

plavajoče stanje. Ta lastnost omogoča, da lahko stroj namestimo na skoraj vsak traktor.



Slika 9: Lastna dvižna naprava stroja Lotti IT 26A

Lotti IT 26 A je zmožen obdelovati delovne širine od 230 do 280 cm. Širine se nastavljajo

med delovanjem brezstopenjsko. Na koncu prečne osi je nameščena prečka, na katero je

mogoče namestiti enega od 15 priključkov. Pred to prečko je nameščeno tipalo (odvisno od

priključka), ki je odgovorno za odmikanje od trsov in armature. Zaradi dobre občutljivosti

tipala je mogoča obdelava nasadov, pri tem pa je minimalni razmik med trsi v vrsti 40 cm.

Stroj je voden elektrohidravlično, kar pomeni, da se obdelovalna glava odmika oziroma

vrača v položaj s pomočjo hidravličnih cilindrov. Strojnik ima možnost s pomočjo

krmilnih drogov nastavljati te položaje:

- širino obdelave (medvrstno širino),

- višino celotnega priključka,



- višino vsake obdelovalne glave, tako da se kot vertikalno spreminja,

- hitrosti pretoka olja oziroma delovne vrtljaje glede na nameščen priključek.

Ročno se spreminja kot obdelovalne glave glede na vrsto (horizontalno), odvisno od

priključka, ki ga namestimo (Lotti attrezzature agricole 2015).

Možnosti priključkov, ki jih lahko namestimo na Lotti IT 26A, so prikazane na slikah od

10 do 24.

Slika 10: Freza (prekopalnik) (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 11: Vrtavkasta brana (Lotti attrezzature agricole 2015)



Slika 12: Krožni plug s poravnalno desko (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 13: Krožni plug (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 14: Plug krajnik (Lotti attrezzature agricole 2015).



Slika 15: Omejevalnik tal kot dodatek k plugu krajniku (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 16: Deska za osipanje (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 17: Podrezovalnik poletne rezi (Lotti attrezzature agricole 2015)



Slika 18: Mulčer kladivar (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 19: Vrvični mulčer (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 20: Rotacijska kosilnica (Lotti attrezzature agricole 2015)



Slika 21: Metla za čiščenje vrstnega dela (porezanega lesa) (Lotti attrezzature agricole

2015)

Slika 22: Horizontalni pletvenik (Lotti attrezzature agricole 2015)

Slika 23: Vertikalni pletvenik (Lotti attrezzature agricole 2015)



Slika 24: Vertikalna kosa za zeleno rez (Lotti attrezzature agricole 2015)

V našem primeru je bil na stroj nameščen vrvični mulčer, prikazan na sliki 25.



Slika 25: Lotti IT 26A z vrvičnim mulčerjem med delovanjem

Glavni del mulčerja predstavlja gred, dolga 50 cm, na katero se preprosto zataknejo nitke

iz različnih materialov. Mi smo uporabljali PVC-niti debeline 4 mm in dolžine 280 mm. Za

eno menjavo niti na eni strani je bilo potrebnih 28 kosov, s katerimi je bilo mogoče

pokositi od 1 do 2 ha. Gred je gnal hidromotor, ki prejema olje od črpalke Lotti CP 21

(slika 26).



Slika 26: Črpalka za olje Lotti CP 21

3.3 Pogonski agregat Lotti CP 21

Lotti CP 21 se priključi na tritočkovni sistem traktorja in je gnan prek traktorske pogonske

gredi. Sestavljen je iz 49 l rezervoarja za hidravlično olje, hladilnega sistema in dveh

črpalk, ki imata pretok 60 l/min pri delovnem tlaku 180 bara (Lotti attrezzature agricole

2015).

Slika 27 prikazuje traktor Holder L 780, ki je imel spredaj nameščen delovni priključek

Lotti IT 26A z delovnimi glavami vrvičnega mulčerja. Za dolgotrajno in boljše delovanje



traktorja (pri takšni potrebi po olju se to v traktorju hitro pregreje) je bil na zadnji

tritočkovni sistem nameščen agregat Lotti CP 21, ki je brezskrbno poskrbel za zadostne

količine olja.

Slika 27: Komplet poskusne mehanizacije



3.4 Opis površin poskusa

Vinogradništvo Tement oskrbuje več kot 100 ha vinogradniških površin, od tega 27 ha leži

v Sloveniji. Med slovenskimi vinogradi smo hoteli izbrati reprezentativni vzorec glede na

njihov naklon, zato smo izbrali pet različnih parcel z nakloni 13, 19, 24, 31 in 41

odstotkov.

Poljske poskuse smo opravili na teh parcelah:

Ragan 2 (slika 28):

- velikost 0,65 ha,

- zasajena sorta sauvignon,

- GERK PID 4340808,

- nagib 13 odstotkov,

- medvrstna razdalja 230 cm,

- razmik med trsi v vrsti 92 cm,

- leto zasaditve vinograda 2010.

Slika 28: Površina Ragan 2 (Piso 2016)



Ciringa mladi (slika 29):

- velikost 0,45 ha,


- GERK PID 4029312,





Slika 29: Površina Ciringa mladi (Piso 2016)



Ragan 1 (slika 30):

- velikost 0,45 ha,


- GERK PID 4340822,





Slika 30: Površina Ragan 1 (Piso 2016)



Ciringa (slika 31):

- velikost 9,28 ha,


- GERK PID 4029228,


- medvrstna razdalja od 220 do 240 cm,



Slika 31: Površina Ciringa (Piso 2016)



Štampfer (slika 32):

- velikost 2,28 ha,


- GERK PID 4340816,


- medvrstna razdalja od 220 do 240 cm,



Slika 32: Površina Štampfer (Piso 2016)

V grafikonu 1 smo prikazali površine po naklonih, razlike v velikosti površin pa so

prikazane v grafikonu 2.



Grafikon 1: Prikaz posameznih površin po naklonih v odstotkih

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Ragan 2 Ciringa mladi Ragan 1 Ciringa Štampfer

Nak

lon

[%

]

Ime parcele



Grafikon 2: Prikaz poskusnih parcel po velikosti v ha

3.5. Postopek izračuna

Poskusne površine smo razdelili po naklonih (13, 19, 24, 31, 41 odstotkov) in zapisali

opravljene prehode mehanske košnje v letih 2013 in 2014. Namenoma smo izbrali

površine, ki ležijo zelo blizu črpališča goriva, da prevoz po cestah ne bi vplival na rezultate

porabe. Prav tako so vse površine stare od 6 do 8 let. Zasajene so z enako sorto

(sauvignon) in v podobnih razmerah. To pomeni, da so vse medvrstne širine od 2,2 do 2,4

m, razmik med trsi v vrsti znaša 0,92 m, obračalne poti pa so široke od 5 do 6 m. Prav tako

so vse površine opremljene z enako armaturo, pri kateri so končni stebri betonski, v vrsti

so kovinski, količki ob trsih pa so iz PVC ter dodatno pritrjeni s sponko na osnovno žico.

To omogoča ravna stebla trsov in odlične delovne razmere za vrvične mulčerje.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Ragan 2 Ciringa Mladi Ragan 1 Ciringa Štampfer

Vel

iko

st p

arce

le [

ha]

Ime parcele



Pri poljskih poskusih je traktorist, ki je opravljal storitev na teh parcelah, zapisoval čas, ki

ga je potreboval, da je obdelal celotno površino in pri tem ni imel okvirne delovne hitrosti,

edini pogoj je bil dobro opravljeno delo (lepo pokošen vrstni del vinograda). Za tak način

zbiranja podatkov smo se odločili zato, ker smo menili, da če bi merili samo čas v vrsti in s

tem povezano porabo, ne bi dobili realnih rezultatov. Na vsak prehod vpliva veliko težko

določljivih dejavnikov:

- letni čas (dozorelost travne ruše),

- vreme (vozne sposobnosti in vlaga na travni ruši),

- višina travne ruše,

- vrstna pestrost zasajenih trav,

- starost nasada,

- prisotnost ovir (kamenje),

- neenakomerne medvrstne širine,

- spretnost traktorista.

Na teh parcelah je širina obračalnih poti od 5 do 6 m, kar tudi vpliva na porabo časa, saj se

je pri vsakem uvozu v vrsto treba ustaviti, zapeljati vzvratno do začetka vrste (do sidra),

nastaviti vrvični mulčer na medvrstno širino ter višino obdelave in nato povečati vrtljaje

hidromotorja mulčerja na delovno hitrost. Kadar so izpolnjeni vsi ti dejavniki, lahko

začnemo voziti v vrsti, v nasprotnem ostaja na vstopu v vrste neobdelan pas, ki je lahko

dolg tudi do 3 m. Zato smo se odločili za merjenje celotnega porabljenega časa na parceli,

saj lahko popravljanje v vrsto znaša tudi do 30 odstotkov celotnega časa. Na potreben čas

prehoda bistveno vplivajo dolžina, neenakomerna medvrstna širina in število vrst na

parceli.



Za vsako parcelo smo izračunali povprečen čas prehoda mehanske košnje v urah (h):

Č

[1]

Pri čemer je:

T: povprečen čas prehoda (h)

ČP: vsota časov prehoda (h)

m: število meritev

Iz povprečnega časa prehoda mehanske košnje smo za vsako parcelo izračunali čas

prehoda na hektar v h/ha:

[2]

Pri čemer je:

Tha: čas prehoda na ha (h/ha)


p: velikost parcele (ha)

Prav tako smo podatke porabe izmerili na celotno površino zaradi številnih težko

določljivih dejavnikov. Tako je traktorist, ki je opravljal storitev na določeni parceli, pred

košnjo napolnil rezervoar traktorja do polnega, se odpeljal na parcelo, opravil delo, se nato

vrnil in ponovno natočil gorivo do polnega. Količino porabljenega goriva smo odčitali na

črpalnem avtomatu HDM eco (slika 33), saj je vinogradništvo vsa vozila opremilo s svojim



ključem za črpanje goriva, kjer se odmeri vsako črpanje. Transport smo zanemarili, saj vse

te parcele ležijo od 1 do 2 km od črpališča goriva.

Slika 33: Črpalni avtomat HDM eco

Za vsako parcelo smo izračunali količino porabljenega goriva v l za vse opravljene košnje

v letih 2013 in 2014 s pomočjo enačb:

[3]



Pri čemer je:

P: povprečna poraba goriva (l)

V: vsa izmerjena količina goriva (l)

m: število meritev

Iz porabe goriva smo nato izračunali porabo goriva na uro, izraženo v l/h:

[4]

Pri čemer je:

Ph: poraba goriva na uro (l/h)



Za boljšo preglednost smo nato izračunali porabo goriva na ha za vsako parcelo, izraženo v

l/ha:

[5]

Pri čemer je:

Pha: poraba goriva na ha (l/ha)


p: velikost parcele (ha



Za dodatno informacijo smo iz normiranih stroškov v vinogradništvu izračunali stroške na

ha v EUR/ha:

[6]

Pri čemer je:

S: stroški (EUR/ha)


Sn: normirani stroški (EUR/h)

Sm: stroški PVC-vrvic (EUR/ha)

p: velikost parcele (ha)



4. REZULTATI Z RAZPRAVO

Vrvični mulčer Lotti IT 26A smo preizkusili na različnih površinah, ki so se razlikovale po

velikostih in nagibih: 13, 19, 24, 31 in 41 odstotkov. Ugotovili smo delovno storilnost za

vsako površino in s tem povezano porabo goriva.

4.1 Čas košnje

V preglednici 2 vidimo povprečne čase prehodov, ki smo jih izračunali po formuli 1. Iz teh

rezultatov še ne moremo o ničemer sklepati, saj so si površine zelo različne po velikosti.

Zato smo s pomočjo formule 2 izračunali čas prehoda na hektar vsake površine

(preglednica 3).

Preglednica 2: Povprečen čas prehoda košnje v urah

Parcela Naklon (%) Velikost

parcele (ha)

Število

meritev

Povprečen

čas prehoda

(h)

Število

prehodov

v letu 2013

Število

prehodov

v letu 2014

Ragan 2 13 0,65 6 1,61 5 6

Ciringa mladi 19 0,45 4 1,12 5 6

Ragan 1 24 0,45 7 1,14 5 6

Ciringa 31 9,25 9 22,57 5 6

Štampfer 41 2,28 7 6,22 5 6



Kot je razvidno iz preglednice 3, smo največ časa za en prehod potrebovali na površini

Štampfer (41 odstotkov naklona), kar 2,73 h/ha. Presenetljivo smo najmanj časa za prehod

potrebovali na površini Ciringa (31 odstotkov), in sicer 2,44 h/ha. Kar pomeni, da se je čas

prehoda povečal samo za 12 odstotkov, pri čemer se je nagib med najbolj položno in

najbolj strmo površino povečal za 315 odstotkov. Ciringa je druga najbolj strma površina

in hkrati tudi zelo velika, saj meri kar 9,25 ha in ima zelo dolge vrste, tudi do 230 m.

Ravno tukaj se pozna obračalni čas in z njim povezani popravki v vsaki vrsti posebej. Za

boljšo preglednost podatkov smo podatke zbrali v grafikonu 3.

Preglednica 3: Čas prehoda v h/ha

Parcela Naklon (%) Povprečen čas košnje (h/ha)

Ragan 2 13 2,47

Ciringa mladi 19 2,49

Ragan 1 24 2,53

Ciringa 31 2,44

Štampfer 41 2,73



Grafikon 3: Čas prehoda v h/ha

Kot je razvidno iz grafikona 3, so preostale površine (13, 19 in 24 odstotkov naklona)

precej izenačene v času prehoda (h/ha), saj je razlika med časi samo 2,5 odstotka, čeprav se

je naklon povečal za 85 odstotkov. Podobni rezultati so povezani z velikostjo površin, saj

so vse v izmeri približno 0,5 ha in imajo podobne dolžine vrst, od 65 do 95 m. Po teh

rezultatih menimo, da strojem v poskusu nagibi do 31 odstotkov ne predstavljajo nobene

ovire, saj so povprečni časi prehoda precej izenačeni oziroma so celo nekoliko manjši.

Skupni povprečni čas prehoda, ki smo ga izračunali, je znašal 2,53 h/ha, ravno toliko kot

pri površini Ragan 1 s 24 odstotki naklona. Nad skupnim povprečnim časom je samo

površina Štampfer (41 odstotkov).

2,25

2,3

2,35

2,4

2,45

2,5

2,55

2,6

2,65

2,7

2,75

2,8

13 19 24 31 41

Ča

s p

reh

od

a [

h/h

a]

Naklon parcele [%]



4.2 Poraba goriva

Preglednica 4 prikazuje povprečno porabo goriva za vsako površino posebej. Do rezultatov

smo prišli s pomočjo formule 3. Žal nam ti ne povedo veliko zaradi raznolikosti parcel.

Zato smo s pomočjo formule 4 izračunali porabo goriva v l/h.

Preglednica 4: Povprečna poraba goriva po površinah (l)

Parcela Naklon (%) Število meritev Poraba goriva (l)

Ragan 2 13 3 8,53

Ciringa mladi 19 5 6,05

Ragan 1 24 2 6,53

Ciringa 31 4 141,15

Štampfer 41 2 42,19

Kot je razvidno iz preglednice 5, poraba v l/h narašča od 5,3 do 6,78 l/h. Kar z

naraščanjem naklona pomeni, da se je poraba povečala za 36 odstotkov. Pri tem se je nagib

povečal za 315 odstotkov. Za boljšo preglednost smo podatke prikazali v grafikonu 5.

Preglednica 5: Poraba goriva v l/h

Parcela Naklon (%) Poraba (l/h)

Ragan 2 13 5,30


Ragan 1 24 5,72

Ciringa 31 6,25

Štampfer 41 6,78



Grafikon 4: Poraba goriva v l/h

Iz grafikona 4 se vidi skoraj linearno naraščanje porabe goriva v l/h z naraščanjem

naklona. V nasprotju s porabo časa pri porabi goriva velikost parcele in dolžina vrst nista

bistveno vplivali na porabo goriva. Pri porabi goriva se opazi, da imajo površine do 19

odstotkov nagiba skoraj enako porabo, saj se je poraba zvišala samo za 2 odstotka, pri

čemer se je nagib povečal za 46 odstotkov.

Za lažjo primerjavo porabe goriva s porabo časa smo s pomočjo formule 5 izračunali

porabo goriva na ha površine. Rezultate smo prikazali v preglednici 6.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

13 19 24 31 41

Po

rab

a g

ori

va

[l/

ha

]

Naklon parcele [%]



Preglednica 6: Poraba goriva v l/ha

Parcela Naklon (%) Poraba (l/ha)

Ragan 2 13 13,12


Ragan 1 24 14,51

Ciringa 31 15,26

Štampfer 41 18,5

Podatke iz preglednice smo nato grafično prikazali v grafikonu 5.

Grafikon 5: Poraba goriva v l/ha

Iz grafikona 5 je razvidno, da je poraba naraščala z naraščanjem naklona, in sicer od 13,12

do 18,5 l/ha.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

13 19 24 31 41

Po

rab

a go

riva

[L/

ha]

Naklon parcele[%]



V preglednici 7 smo zbrali podatke porabe časa in porabe goriva, vezane na ha površine, ki

smo jih tudi prikazali v grafikonu 6.

Preglednica 7: Poraba časa v h/ha in poraba goriva v l/ha

Parcela Naklon (%) Povprečen čas košnje

(ur/ha)

Poraba goriva (l/ha)

Ragan 2 13 2,47 13,12

Ciringa mladi 19 2,49 13,44

Ragan 1 24 2,53 14,51

Ciringa 31 2,44 15,26

Štampfer 41 2,73 18,5

Grafikon 6: Primerjava porabe časa v h/ha in porabe goriva v l/ha



Kot je razbrati iz grafikona 6, se poraba goriva ni bistveno spreminjala do naklona 31

odstotkov, saj se je zvišala samo za 16 odstotkov. Poraba med površino Ciringa (31

odstotkov) in Štampfer (41 odstotkov) pa se je povečala kar za 21 odstotkov, pri tem pa se

je naklon zvišal za 32 odstotkov. Poraba časa se ni bistveno spremenila na naklon, razen

pri površini Štampfer (41 odstotkov), kjer se je povečala za 12 odstotkov v primerjavi s

najmanjšo porabo časa na ha. Zato lahko trdimo, da za uporabljen stroj nakloni do 41

odstotkov ne predstavljajo velikih razlik v porabi časa košnje.

4.3 Stroški

Vinogradništvo Tement je za vsako delo v vinogradu določilo stroške za eno opravljeno

uro. Tako je za uporabljen stroj v poskusu skupaj s traktorjem določen strošek 29,73

EUR/h. V preglednici 8 smo prikazali stroške po naklonih, povezane s ha, ki smo jih

izračunali s pomočjo formule 6.

Preglednica 8: Stroški košnje z vrvičnim mulčerjem v EUR/ha

Parcela Naklon (%) Stroški (EUR/Ha)

Ragan 2 13 86,03


Ragan 1 24 87,22

Ciringa 31 84,54

Štampfer 41 93,16

Stroški košnje vrstnega pasu v sušnih letih (4 prehodi) znašajo od 338,16 do 372,64

EUR/ha in v mokrih letih (6 prehodov) od 507,24 do 558,96 EUR/ha.



5. RAZPRAVA

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti delovno storilnost in s tem povezano porabo

goriva vrvičnega mulčerja Lotti IT 26A. Poskus smo opravili na različnih površinah, ki so

se razlikovale po velikostih od 0,45 do 9,25 ha in po nagibih od 13 do 41 odstotkov. Na

vseh teh površinah so bili podobni pogoji obdelave, vsi vinogradi so imeli medvrstno širino

od 2,2 do 2,4 m, razmik med trsi v vrsti 0,92 m in obračalne poti od 5 do 6 m. Vinogradi so

bili opremljeni z enako armaturo, krajni stebri so bili betonski, preostali kovinski, trsi so

bili privezani na PVC-kole. Ti koli so bili na vrhu pritrjeni na osnovno žico s kovinskimi

zagozdami. Tak način vinogradniške armature omogoča, da so trsi ravni ter dobro pritrjeni

in vrvičnemu mulčerju ne povzročajo nobenih težav. Vsi vinogradi so bili stari med 6 in 8

let ter posajeni z isto sorto, sauvignonom. Prav tako so bile vse površine v prvem letu

zasaditve zatravljene z enako travno mešanico, tako da so bile vozne značilnosti podobne.

V poskusu smo ugotovili, da se čas košnje (h/ha) na omenjenih površinah ni bistveno

razlikoval, saj je bila razlika med najkrajšim in najdaljšim prehodom košnje le 0,29 ure

oziroma 17,4 minute, kar je znašalo 12 odstotkov odstopanja. Presenetljivo je, da je bil

najkrajši čas košnje na naši drugi najbolj strmi površini Ciringa, ki ima naklon 31

odstotkov. Ta podatek posredno govori, da je delovna storilnost vrvičnega mulčerja Lotti

IT 26 A zelo odvisna od dolžine vrst in ne samo od naklona, saj so v tem vinogradu vrste

dolge tudi do 230 metrov. To pomeni, da je traktorist več časa vozil in manj časa porabil za

obračanje ter s tem povezane popravke. Vsakič ko se zapeljemo v vrsto, je treba traktor

(zaradi ozkih obračalnih poti) ustaviti, zapeljati vzvratno do začetka vrste (da stoji vrvični

mulčer pred sidrom vsaj 30 cm), nastaviti medvrstno razdaljo, delovno širino, obdelovalno

višino, pridobiti delovne vrtljaje stroja in šele nato začne kositi. Če teh pogojev nismo

izpolnili, so na vstopih v vrste ostali neobdelani pasovi, dolgi do 3 metre.

Površine Ragan 2 (13 odstotkov naklona), Ciringa mladi (19 odstotkov) in Ragan 1 (24

odstotkov) so površine, pri katerih se je naklon povečal za 85 odstotkov, ampak kljub temu



se čas prehoda razlikuje le za 2,5 odstotka. Razlog je v velikosti poskusnih parcel

(približno 0,5 ha) in krajših vrstah (od 65 do 95 m), kar pomeni, da je naša poskusna

mehanizacija delovala približno enako do 31 odstotkov naklona.

Poraba goriva je pokazala drugačne rezultate, saj je naraščala z naklonom. Tako je razlika

med najmanjšo, 5,3 l/h, narastla celo na 6,78 l/h, kar je znašalo 28 odstotkov. Če

preračunamo v l/ha, smo pri površini Ragan 2 z naklonom 13 odstotkov porabili 13,12 l/ha,

pri površini Štampfer, ki je tudi najbolj strma, pa je bila izmerjena poraba 18,5 l/ha.

Na podlagi naših poskusov lahko trdimo, da se poraba goriva močno poveča na površinah

z nakloni nad 40 odstotkov, čeprav poraba porabljenega časa ostane pri različnih naklonih

približno enaka.



6 SKLEPI

V diplomski nalogi smo ugotovili, da vrvični mulčer Lotti IT 26 A s traktorjem Holder L

780 in pogonskim agregatom Lotti CP 21 predstavlja dobro rešitev za vrstno obdelavo v

vinogradih.

Prepričala nas je delovna storilnost stroja, saj je v vseh vinogradih ne glede na nagib v

povprečju znašala 2,53 h/ha oziroma 151,8 min/ha.

Glede na današnje smernice obdelave vinogradov (ekološke pridelave), kjer se vedno bolj

izogibamo cenejšim herbicidom in nočemo vsega dela opraviti ročno, menimo, da bi s to

delovno kombinacijo dosegali dobre rezultate obdelave in stroškovne obremenitve

vinogradnika.

Poraba goriva se je konstantno večala z nagibom, še posebno ekstremno na površinah z

nagibom nad 40 odstotki. Morda bi s katerim drugim traktorjem dosegli manjšo porabo

goriva in drugačno shemo porabe, vezane na naklon. Vendar Holder L 780 prinaša odlične

rezultate glede delovne storilnosti, kar pove, da je traktor solidno deloval na vseh naklonih.

V Sloveniji prevladujejo manjše kmetije, ki bi si te stroje težko privoščile (Lotti IT 26 A z

vrvičnim mulčerjem + CP 21 stane približno 25.000 evrov), hkrati pa bi bila vprašljiva

smotrnost uporabe. Vsekakor bi bil nabor strojev zanimiv za nekoga, ki bi ponujal strojne

usluge, in sicer po ceni 100 EUR/ha za prehod.



7 VIRI

1. Džuban T. 2012. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja. Ljubljana, Ministrstvo

za kmetijstvo in okolje: 15–16

2. Es geht auch anders. 2012. Das deutsche Weinmagazin. 16/17: 40–47

3. Regnery D. 2013. Herbizidfrei mit Lava und CO. Das deutsche Weinmagazin. 13: 13–15

4. Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas: 197–381

Elektronski viri:

1. Benduhn B. 2010. Mechanische Bodenbearbeitung in der Baumzeile – Erfahrungen aus einem

Verbundprojekt. (elektronski vir)

http://www.obstbau.at/1020/Details?fachbeitragID=67

(23. julij 2015)

2. Clemens technologies. (elektronski vir)

http://www.clemens-online.com/index.DE.php?cnt=p4173&nav=m226&dash=sb

(19. januar 2016)

3. Ecobrena. (elektronski vir)

http://www.ecobrena.si/index.php/sl/princip-delovanja

(5. maj 2015)


http://www.clemens-online.com/index.DE.php?cnt=p4173&nav=m226&dash=sb

http://www.ecobrena.si/index.php/sl/princip-delovanja



4. Fischer australis pty ltd. (elektronski vir)

http://www.fischeraustralis.com.au/models/viticulture/fischer-hd-t-bv/

(24. januar 2016)

5. Holder. (elektronski vir)

http://www.max-holder.com/nc/fahrzeuge-

einsatzgebiete/fahrzeugprogramm/detail/?12bis3_produkte%5Bprod%5D=6&12bis3_produkte%5

Bwhat%5D=tx_12bis3_produkt_techdata&cHash=686c92bcc2eb219304a6708dcde7bfc4

(9. december 2015)

6. Ladurner K. j. & Co. Ohg. (elektronski vir)

http://www.ladurner.biz/page_BEF636D8-C3E4-4991-9011-5D1241FD331E.htm

(17. januar 2016)

7. Lind K. 2010. Baumstreifenpflege. (elektronski vir)


(23. julij 2015)

8. Lotti attrezzature agricole. (elektronski vir)

http://lottisrl.it/deu/lotti/prodotti/lavorazioni-interceppo/it26a

(19. avgust 2015)

9. Piso. Prostorski informacijski sistem občin. (elektronski vir)

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=KUNGOTA

(16. januar 2016)

http://www.fischeraustralis.com.au/models/viticulture/fischer-hd-t-bv/

http://www.max-holder.com/nc/fahrzeuge-einsatzgebiete/fahrzeugprogramm/detail/?12bis3_produkte%5Bprod%5D=6&12bis3_produkte%5Bwhat%5D=tx_12bis3_produkt_techdata&cHash=686c92bcc2eb219304a6708dcde7bfc4



http://www.ladurner.biz/page_BEF636D8-C3E4-4991-9011-5D1241FD331E.htm


http://lottisrl.it/deu/lotti/prodotti/lavorazioni-interceppo/it26a

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=KUNGOTA



10. Rass W. 2014. Mechanische Pflege des Baumstreifens. (elektronski vir)


(23. junij 2015)

11. Red dregon- torches & equip. (elektronski vir)

http://flameengineering.com/products/red-dragon-vineyard-orchard-flamers

(11. december 2015)

12. Walg O. Mechanische unkrautpflege. 2011. (elektronski vir)


(23. julij 2015)

13. Zimmer J. 2011. Rationelle Bodenbearbeitung mit Unterstockräumern. (elektronski vir)


(23. julij 2015)


http://flameengineering.com/products/red-dragon-vineyard-orchard-flamers



8 ZAHVALA

Najprej bi se rad zahvalil mentorju red. prof. dr. Denisu Stajnku za pomoč, trud in

potrpežljivost v času izdelave diplomske naloge.

Rad bi se zahvalil Manfredu Tementu in njegovim uslužbencem, ki so vestno zbirali

podatke poljskih poskusov.

Predvsem bi se rad zahvalil svoji partnerki Andreji ter sinovoma Lanu in Vidu za to, da so

mi med pisanjem naloge stali ob strani.

Zahvala tudi tistim, ki so mi kakor koli pomagali na poti do diplome.

DELOVNA STORILNOST IN PORABA GORIVA

Documents