DELOVNA PRAKSA - download.tumbov-software.dedownload.tumbov-software.de/BUSINESS_BOOKS/DELOVNA PRAKSA.pdf · obemna literatura i publikuvani me|unarodni pravila od ovaa oblast, prete`no

Georgi D. Tumbov

DELOVNA PRAKSA

Delovna korespondencija Nadvore{no trgovsko rabotewe

Pregovori Dogovori

Akreditivi Dokumentarni naplati

Garancii Paritet

Veles Septemvri, 1996.

Georgi D.Tumbov-DELOVNA PRAKSA

1

Recenzent: Prof. d-r Aleksandar Nikolovski

Georgi D.Tumbov DELOVNA PRAKSA Izdava~: NIPP "STELA PRES" REVIJA "DOLAR" Za izdava~ot: Jovica An|elkovi} Glaven i odgovoren urednik: Katerina An|elkovi} Kompjuterska podgotovka: Dim~e G. Tumbov, dipl.in`. _________________________________ Pe~ati: GRAFOPRINT - Veles Tira`: 1000 primeroci


2

SODR@INA ИЗВОД ОД РЕЦЕНЗИЈАТА........................................................................................... PREDGOVOR..........................................................................................

1. ДЕЛОВНА КОРЕСПОНДЕНЦИЈА ...............................................................................

1.1 Pismo do potencijalen deloven partner: ........................................................................... 1.2 Odgovor na upit ......................................................................................................................... 1.3 Ponuda ........................................................................................................................................... 1.4 Kontraponuda - Firm bid ........................................................................................................... 1.5 Potvrda i Dogovor za sklu~enata rabota .........................................................................

2. DELOVNI SREDBI I PREGOVORI ....................................................................

2.1 Podgotovki za delovna sredba i pregovori ........................................................................ 2.2 Pregovori .....................................................................................................................................

3. CENA I VREDNOST KAKO DOGOVORNA

KLAUZULA ....................................................................................................................

4. DOGOVORNA KLAUZULA: PARITET ..................................................................

4.1 EXW - STOKATA SE PRIMA NA SKLAD KAJ PRODAVAÔT .......................................................................................................................... 4.2 FCA - STOKATA E NATOVARENA ..................................................................................... 4.3 CPT - VOZARINATA E PLATENA DO... ......................................................................... 4.4 CIP - PREVOZOT I OSIGURUVAWETO PLATENI do... ........................................... 4.5 DAF - DOSTAVENO VO PREVOZNO SREDSTVO NA GRANICA vo ... .................. 4.6 DDU - DOSTAVENO DO KUPUVAÔT - CARINATA NE E PLATENA .............. 4.7 DDP - DOSTAVENO - UVOZNITE DAVA^KI GI PLA]A PRODAVAÔT ................................................................................................................................ 4.8 FAS - STOKATA E SPREMENA ZA NATOVAR POKRAJ BRODOT ......................... 4.9 FOB - CTOKATA E TOVARENA NA BROD ...................................................................... 4.10 CFR - PRODAVAÔT GO PLA]A PREVOZOT PO MORE-OSIGURUVAWETO NE E VKLUÊNO VO CENATA ........................................................ 4.11 CIF - PREVOZOT I OSIGURUVAWETO VKLUÊNI ............................................... 4.12 DES - STOKATA E DOPREMENA NA BROD ................................................................


3

4.13 DEQ - I RASTOVAROT E NA TERET NA PRODAVAÔT ........................................

5. PLA]AWE I OBEZBEDUVAWE NA NAPLATATA VO ME\UNARODNIOT PROMET SO STOKI I USLUGI ........................................

5.1 DOKUMENTAREN AKREDITIV VO UVOZNO-IZVOZNITE TRANSAKCII ................................................................................................................................ 5.1.1 OTPOVIKLIV DOKUMENTAREN AKREDITIV .................................................................... 5.1.2 NEOTPOVIKLIV, NEPOTVRDEN AKREDITIV ................................................................... 5.1.3 NEOTPOVIKLIV, POTVRDEN DOKUMENTAREN AKREDITIV .................................... 5.1.4 AKREDITIV PO VIDUVAWE ........................................................................................................ 5.1.5 AKREDITIV SO PRIFA]AWE .................................................................................................... 5.1.6 AKREDITIV SO ODLO@ENO PLA]AWE ................................................................................ 5.1.7 AKREDITIV NAPLATIV SO PREGOVORI ............................................................................. 5.1.8 AKREDITIV ZA AVANSNO PLA]AWE .................................................................................... 5.1.9 AKREDITIV KOJ [TO SE POVTORUVA I OBNOVUVA ..................................................... 5.1.10 NA [TO TREBA DA OBRATI VNIMANIE PRODAVAÔT PRI DOKUMENTARNO AKREDITIVNITE OPERACII ....................................................................... 5.1.11 NA [TO TREBA DA OBRATI VNIMANIE ............................................................................. 5.1.12 DOKUMENTI ZA AKREDITIVNI OPERACII ................................................................... 5.2 DOKUMENTARNA NAPLATA ............................................................................................. 5.2.1 DOKUMENTI PO PLA]AWETO ILI GOTOVINA NA OSNOVA DOKUMENTITE ............................................................................................................................................ 5.2.2 DOKUMENTI PO PRIFA]AWE NA MENICA ....................................................................... 5.2.3 OSLOBODUVAWE NA DOKUMENTITE NA OSNOVA PISMO ZA PREZEMAWE OBVRSKA ............................................................................................................................ 5.3 BANKOVA GARANCIJA KAKO INSTRUMENT ZA OBEZBEDUVAWE NA IZVR[UVAWE DOGOVORNA OBVRSKA ILI PLA]AWE .................................... 5.3.1 GARANCIJA PO PONUDATA ......................................................................................................... 5.3.2 GARANCIJA ZA IZVR[UVAWE NA DOGOVORNA OBVRSKA ................................................................................................................................................ 5.3.3 GARANCIJA ZA AVANSNO PLA]AWE - GARANTNO PISMO .................................................................................................................................................... 5.3.4 GARANCIJA ZA OBEZBEDUVAWE NAPLATA ........................................................................ 5.3.5 GARANCIJA ZA OBEZBEDUVAWE KREDIT ............................................................................ 5.3.6 AKREDITIV NA DOVERBA ............................................................................................................ Prilog 1...............................................................................................


4

ИЗВОД ОД РЕЦЕНЗИЈАТА: „Искрено се надевам дека не ќе изгледа премногу конвенционално ако

кажам дека ми причинува посебно задоволство да го претставам практичниот труд на Георги Тумбов - ДЕЛОВНА ПРАКСА.

Низ целиот текст авторот се потрудил да ја пренесе својата долгогодишна работа во надворешно-трговското работење, со акцент на практичните примери, и на тој начин сосема го оправдал насловот на оваа публикација. Има моменти на нагласено детализирањепа пa од тука, кај поедини читатели предметниов труд може да остави впечаток дека се обработени поедноставени примери. Меѓутоа, доколку трудов се гледа низ призма на млад човек кој по оформеното образование навлегува во сферата на манеџментот и бизнисот, повеќе од сигурно е дека литературата од овој вид е неопходна. Наведени се, и со примери појаснети, голем број поими кои што не можат така едноставно да се најдат истовремено и на едно место.

При изготвувањето и конечното оформување на овој труд авторот не штеди термини, изрази и примери на англиски и македонски јазик, не штеди труд за нивно детално појаснување, па се наметнува впечатокот како да не остава ниту една неоткриена тајна до која, највероватно дошол по долга низа години во праксата. Треба да се подвлече дека, не е својствено за многумина „занаетчии“, поточно, во сферата на бизнисот, професионалци кои се готови во еден здив да го преточат своето теоретско и практично знаење како и професионално познавање на работите како што тоа го чини авторот на овој труд. Којзнае, можеби авторот има некои други адути па во иднина има намера да ја побие оваа констатација и одново пријатно да не’ изненади.

ДЕЛОВНА ПРАКСА излегува во време кога во нашата самостојна македонска држава не се јавуваат многу практичари од перо. Од друга страна пак, литературата од овој жанр, која излегува во другите држави, не е така лесно достапна кај нас и додатно, јазичната бариера и локалните посебности секако дека претставуваат пречка во користењето на таа литература.


5

Преминот на македонското стопанство кон пазарна и профитабилна економија со детерминиран титулар на капиталот, со нов начин на резонирање, претставува причина повеќе оваа публикација да наиде на поширок интерес кај помладите луѓе кои ги чинат, не само, првите чекори во деловниот свет.

И на крајот да нагласам, впечатокот што го стекнав при рецензентската работа над ракописот на овој труд ме наведува на заклучок да го препорачам за дополнителна едукација на читателите кои што имаат намера да навлезат во практиката на деловниот свет. Трудот може да послужи на најширок круг корисници бидејки со сеопфатноста на материјалот и обработката е во состојба да ги задоволи потребите на деловните луѓе за нивна секојдневна практична примена.“

Скопје, Проф.д-р Александар Николовски 30.Октомври, 1996. Редовен професор на Економскиот факултет- Скопје


6

PREDGOVOR

Dragi ~itateli, po~ituvani kolegi, Minatata godina so posredstvo na publikacijata ME\UNARODNI TRGOVSKI TERMINI se sretnavme i zapoznavme. Sega, ve}e kako poznanici }e ni bide polesno da kontaktirame. Spomenatoto izdanie nema{e ambicii da ja opfati celokupnata aktivnost vo me|unarodnoto trgovsko rabotewe. Toa be{e i zamislata na avtorot - detalno da navleze vo samo eden segment od trgovskata praksa, samo edna dogovorna klauzula. Po misleweto na mnogu ~itateli i osobeno ceneti kolegi celta be{e pogodena. Me|utoa, ne be{e mal brojot i na onie koi pokraj pozitivnoto mislewe za "Prira~nikot", kako samite go narekoa, davaa i dodatni predlozi koi {to moàt da se formuliraat kako: "[to e so drugite dogovorni klauzuli? Neli e dobro i tie da se obrabotat, isto taka na edno profesionalno nivo od avtor koj bezmalku celiot raboten vek go pominal vo praksata na nadvore{no trgovskoto rabotewe?" Faktot {to avtorot na ovie redovi skoro tri decenii se nao|a na isturena pozicija vo trgovskite zdelki so stranstvo, a osobeno vo me|udràvnite stopanski aran`mani vo koi Metalurgisko-Hemiskiot Kombinat od Veles zazema zna~ajno mesto, dava nesomnena osnova za razmisluvawata vo taa nasoka. Ova pretstavuva{e golem predizvik. Cela godina sozreva{e idejata da se napravi ne{to pove}e, da se zavr{i zapo~natoto, da se zaokruì eden proces. @elbata za rabota, so cel da se podade prijatelska raka na pomladite kolegi koi {totuku navleguvaat vo sferata na biznisot, i ovoj pat ne izostana. Svojata dolgogodi{na praksa , kombinirana so konsultacija na obemna literatura i publikuvani me|unarodni pravila od ovaa oblast, prete`no na angliski jazik - izvorni, se obidov da gi preto~am vo ovoj trud so naziv: DELOVNA PRAKSA.


7

Ovoj trud go zapo~nuvam so nekonvencionalna korespondencija, po tokmu odredena problematika i toa paralelno na angliski i makedonski jazik - od cirkularen upit do zavr{uvawe na zdelkata so sklu~en Dogovor. Ponatamu prodolùvam so delovni sredbi, pripremi za pregovori i pregovori. Tuka, bez da imam namera da navredam nekogo, sakav da stavam akcent na va`nosta na delovnata kultura, na delovniot bonton, vo site segmenti na edna delovna sredba. Ve}e crveneam, o~ekuvajki go ostriot napad na nekoi kolegi: "Zarem moè nekoj da si dozvoli da me pou~uva kade da sednam na masata za pregovori?" Ne, ne treba, stvarno nema potreba. Ve}e naglasivme, ovoj trud ne e namenet za onie koi znaat kako se pripremaat, vodat i finaliziraat delovnite sredbi i pregovori, tuku za podmladokot na{i kolegi, koi moraat da znaat pove}e od nas. Niv gi ~eka silna i be-spo{tedna bitka na svetskiot pazar, za mesto pod sonce. Dogovor-nata ekonomija e minato. Sega sme izloèni na site opasnosti na "Scila i Haribda", a doa|ame od mala zemja no, so golemo srce. Pa da go pokaème toa i na delo. Na~inot na pla}awe kako dogovorna klauzula od aspekt na Pravilata na Me|unarodnata trgovska komora so sedi{te vo Pariz, osobeno promenite koi {to se publikuvani kon krajot na 1995 godina, kaj nas ne se obrabotuvani od aspekt na praksata, nitu pak publikuvani kako propisi. Koga zboruvam za publikuvawe, mislam samo na izdanija od avtori koi doa|aat od praksata. Na naukata sekoja ~est. I tuka avtenti~nite obrasci se dadeni paralelno na angliski i makedonski jazik. I, na krajot, avtorot na ovie redovi be{e doveden vo golema dilema: dali dogovornata klauzula za Paritet, predmet na prethodnata publikacija, da ja vkomponira vo ovoj pocelosen trud, me|u drugoto, i za delovnite Dogovori? Odlu~i ubeduvaweto deka bez edna od najbitnite klauzuli, sepak ne bi imale zaokruèna celina. Ne bi imale celosen Dogovor. Od taa pri~ina del od prviot publikuvan trud, pre-raboten i po malku skraten, najde mesto i vo ovaa publikacija.


8

Koristam prilika najtoplo da se zabladaram na site prijateli koi pridonesoa ovoj trud da se otpe~ati i da izleze na videlo pred javnosta. Dali publikacijava go opravduva doverieto, ostavam da oceni po{irokiot publikum.

Georgi D.Tumbov


9

Деловна кореспонденција

Delovnata korespondencija, pi{uvaweto pisma, pretstavuva neophoden del od delovniot ìvot. I pokraj sé pousovr{enite elektronski sredstva za komunikacija: telefon, teleks, telefaks, me|ukompjuterski transfer na sekakov vid tekst i slika, i natamu prodolùva pi{uvaweto pisma, bez obzir dali se ispra}aat po po{ta ili preku telefaks vrskite. Vpro~em i sekoja telefonska ili telegrafska spogodba treba da se potvrdi pismeno. Neretko, pismata ostanuvaat kako trajno re{enie za odnosnata zdelka i ja prezemaat ulogata na Dogovor pa, zatoa i sekoe pismo treba da se pi{uva so vnimanie, zo{to ponekoga{ i kusite voobi~aeni pisma moàt da ostanat trajna dokumentacija namesto Dogovor. Potrebata od posebno vnimanie pri sostavuvaweto na napi{anata misla e pogolema, zo{to reakcijata na sogovornikot, na odredena iskaàna misla pri direkten ili pak telefonski razgovor, moè da se oseti vedna{, koga seu{te ima vreme za korekcija na odredena nepravilno sfatena misla. Kaj pismoto takva reakcija ne e vozmo`na, se do priemot na odgovorot, a toga{ obi~no ve}e nema vreme za doobjasnuvawe. [tom pismoto bide napi{ano, vnimatelno treba da se prepro~ita so cel da se vidi dali sé {to se sakalo da se kaè e napi{ano. Istovremeno treba da se vnimava, dali e sé izrazeno onaka kako {to sme nameravale, so potrebniot ton i, eventualno, ostrina. Vo slednata faza do zavr{uvaweto na pismoto treba da se stavime vo uloga na primatelot na pismoto i da dolovime kakov vpe~atok istoto }e ostavi na nego. Gi spomenavme zborovite: ton i ostrina. Na ova mesto }e gi elaborirame ovie dva poima malku poop{irno. Pred da se pristapi kon sostavuvaweto na pismoto, denes se po~esto faksot, neophodno e potrebno, detalno da se pregleda Dogovorot, ako takov ve}e postoi, vo smisla na me|usebnite obvrski na partnerite koi od istiot proizleguvaat. Potoa se pribiraat to~ni i nedvosmisleni podatoci za tekot na realizacijata na


10

zdelkata. Po pregleduvaweto i na prepiskata vo tek pripremeni sme da go napi{eme predmetniot dopis. Seta ovaa priprema proizleguva od opasnosta da "vletame vo prazno" i potoa da se slu~i na{ite navodi da mu posluàt na delovniot partner kako argumenti za protivnapad. Go napomnavme zborot Dogovor, pa nakuso da pojasnime: Poèlno e Dogovorot da se pripremi i potpi{e vo pismena forma. Me|utoa, od razni pri~ini, se slu~uva da ne se so~ini pismen Dogovor: nedovolno vreme za sostavuvawe, voobi~aenata praksa taka nalaga itn. Zatoa pak postojat: razmeneti pisma, potpi{an Protokol ili zapisnik od de-lovniot razgovor, potpi{ana Zaklu~nica, zaedni~ka potvrda na zdelkata po faks, usten telefonski razgovor, pa duri i sopstveni rakopisni bele{ki od razgovorite pri sklu~uvaweto na zdelkata. Ako zboruvame za zakonska forma, sigurno deka ne moème da sugerirame druga forma osven zaedni~ki potpi{an Dogovor vo pismena forma. Sepak, praksata gi dozvoluva i ostanatite formi za zaklu~uvawe na zdelki, pa sme dol`ni da gi po~ituvame. Vo delovniot svet pridrùvaweto kon poslednive, pa makar da se raboti i za iskaàna, na primer, cena vo telefonski razgovor, e na visoka cena. Toa pretstavuva svoeviden indikator za delovniot moral i postojanost na partnerot, a od tuka i direktno vlijanie na negoviot li~en rejting, kako i na renometo na firmata koja {to ja pretstavuva. Pismoto treba da go sostavi, vo najmala raka da go skicira, subjektot koj e celosno involviran vo predmetot na koj se odnesuva pismoto. Vo dobro organiziranite firmi, pismata gi oformuvaat kvalifikuvani sekretarki. Me|utoa, ne e poèlno ovie lica da go davaat i tonot na pismoto. Sepak, bezmalku sekoe pismo pretstavuva kontinuitet na sorabotkata so odreden deloven partner, pa odtuka i potrebniot ton na istoto moè da go dade samo liceto koe go ~uvstvuva momentot i tekot na sorabotkata. Re~enicite koi {to go davaat u~tiviot ton na pismoto sekako deka nema da izostanat, no pri toa treba da se obrne vnimanie da ne se pretera vo u~tivost, pa na toa i da se ostane. Takviot sostav na pismoto sekako deka }e ja proma{i negovata osnovna cel: na odreden stepen od sorabotkata, zavisno od tekot na istata, potreben e specifi~en ton so koj {to se nastapuva. Potrebno e iskaùvawe na odredena ostrina, pa i zakana


11

dokolku stanuva zbor za grubo kr{ewe na dogovornite klauzuli {to pak, od svoja strana, predizvikuvaat {teta kaj drugata dogovorna strana. I tuka u~tivosta treba da se primeni vo funkcija na "oblanda" vo koja {to }e bide zaviena seta gruba vistina. Ukaùvaweto na posledicite od neizvr{uvawe na dogovorna obvrska, na primer, pretstavuva elegantna forma za iskaùvawe na misla {to inaku nekoj bi ja narekol "zakana". So potsetuvaweto na delovniot partner deka vo Dogovorot e predvidena Arbitraà zakanata e kaàna. Ume{nosta na avtorot na pismoto se sostoi vo toa, kolku uspe{no }e ja skrie zakanata niz u~tivo iskaànite re~enici. Za razlika od direktnite delovni razgovori, kade {to ne se vodi stenogram ili ne se snima, kako i telefonskiot razgovor, pismoto ima sosema druga "teìna". Sekoga{ treba da se ima na um deka se raboti za traen pismen dokument koj {to vo daden moment moè da posluì na drugata delovna strana kako zna~aen argument za: sudski proces, edno-strano izleguvawe od dogovornite obvrski i drugi nepoèlni posledici. Toa e samo pri~ina pove}e na sostavuvaweto na pismo, faks i sekoj drug dokument vo pismena forma da se posveti dol`noto vnimanie. Seto dosega re~eno osobeno doa|a do izraz, pri pi{uvaweto pisma na stranski jazik. Osven vo slu~aite koga stranskiot jazik se znae mnogu dobro, sostavuva~ot na pismoto e primoran nekoi frazi doslovno da gi preveduva od svojot sopstven jazik. Na ovoj moment treba da se vnimava: taka prevedenite frazi moàt da prenesat sosema drugo zna~ewe od ona {to se imalo namera da se kaè. Bidej}i sekoj jazik ima svoi karakteristi~ni idiomi, nevozmo`no e bukvalno da se prevedat site delovni frazi na drug jazik. Postoi edno pra{awe koe {to mnogu ~esto se postavuva: "Kolku dolgo treba da bide ubavo napi{anoto pismo?" Na istoto G-|a D. Ann Cree od Davies's School of English - London, odgovara: "Tolku dolgo kolku {to e neophodno da se izre~e toa {to treba da se kaè." Poa|ajki od celta na pismoto da pobudi interes kaj ~itatelot, da obezbedi negova sorabotka pri ~itaweto, pismoto mora da po~ne so re~enici koi {to go pretstavuvaat predmetot na pismoto bez preterano odlagawe, a u~tivata forma vo funkcija na


12

pretstavuvaweto ne smee da bide predolga i prenaglasena. Ponatamu, pismoto prodolùva so samiot predmet i site neophodni informacii i/ili argumenti {to se odnesuvaat na predmetot. Pritoa, na~inot na izrazuvaweto, stilot na pi{uvaweto, mora da go vodi ~itatelot ponatamu mirno, a udarnite, disharmoni~nite re~enici, da go plenat vnimanieto. Pismoto treba da ima soodvetna zavr{nica: takva, {to ne e preterano dolga me|utoa, kaj ~itatelot da predizvika ~uvstvo deka negovite stavovi vo pogled na predmetnoto pra{awe bile razgleduvani. Poslednovo e osobeno zna~ajno koga prodava~ot mu se obra}a na kupuva~ot. Dobro sostavenoto pismo, so site potrebni informacii {tedi vreme za barawe i davawe naknadni podatoci i doobjasnuvawa na obete strani, osven ako avtorot na pismoto namerno se vozdrùva od navleguvawe vo poedinosti pred da ja ima reakcijata na primatelot na pismoto. Sostavuvaweto na dopisite pretpo~ituva bogat re~nik, vo sopstveniot jazik kako i vo tu|iot, ako pismoto se pi{uva na stranski jazik. Povtoruvaweto na zborovi mora da se odbegnuva kolku {to e mo`no pove}e, osven onamu kade {to preciznoto zna~ewe na odreden zbor ne dozvoluva zamena na istiot. Vo edna simplificirana podelba delovnite pisma moàt da se svedat na dva vida: {ablonski, ili kako u{te se narekuvaat, rutinski i pisma so sloboden stil. Na prvite im nedostasuva sloboda na izrazuvawe, nema prostor za varijacii, no zatoa pak ja imaat taa prednost {to vo niv se zastapeni op{toprifateni frazi, izrazi koi {to se vo op{ta upotreba i lesno razbirlivi za sekogo. Ova e od posebna va`nost koga se pi{uva na stran jazik. Od ovaa pri~ina {ablonskite delovni pisma moàt da se sporedat so èlezni~ka kompozicija koja {to se dviì isklu~ivo po {inite i pritoa nema mo`nost da se oddeluva od patot - mora da se dviì vo pravecot kade {to ja vodat {inite. Slobodnite pisma pak, nalikuvaat na avtomobili koi {to navistina moraat da odat po kolovozot na patot, no imaat pogolema sloboda za odredeni pozicii i varijanti na patot.


13

Ovaa "pogolema sloboda vo dvièweto" se odnesuva isto taka na delovnata korespondencija {to se odnesuva na: pravcite i opsegot na izvorite vo nabavkata ili plasmanot na gotovite proizvodi; pretstavuva specijalna ponuda; korespondencija vo vrska so pripremite za pregovori; izve{tai i re{enija po reklamacii od kupuva~ite i sl. Site tie predmeti baraat individualen pristap i natamo{en tretman. Tuka, korespondentot ne samo {to treba da gi rasvetli pojmovite tuku, mora da se obide da navleze vo psihata i voop{to sfa}aweto na ~itatelot so cel da mu go pretstavi, pa i nametne svoeto stanovi{te po odreden problem. Sekako, toa ne e ednostavna rabota. Pa, ni pi{uvaweto delovni pisma ne e rabota za potcenuvawe. Ne e ednostavno da se izberat zborovi so koi {to po najkus pat treba da se navleze vo mislata na ~itatelot i tamu da se locira svoeto mislewe. Te{ko e da se izvedat pravila i delat recepti za taka sloèna materija. Toa treba da se oseti kako {to muzi~arot avtomatski go ~uvstvuva vistinskiot ak-ord pa, od tuka i eventualnata disharmonija. Edinstveniot zaklu~ok za ovoj del od delovnata korespondecija bi bil: poednostavuvaweto na frazite i zborovite, kusite i odmereni re~enici obi~no kaj ~itatelot ostavaat vpe~atok na iskrenost. Toa zna~i deka lesniot, ne mnogu komplikuvan stil na pi{uvawe, {to e mo`no pove}e priroden, pobrzo go pleni i zadrùva vnimanieto na ~itatelot. Vo prodolènie, niz prakti~ni primeri }e go prosledime tekot na edna delovna transakcija.

1.1 Pismo do potencijalen deloven partner:

Londonskata trgovska firma INTERMETALS Ltd koja ima vo posed, kako i zaklu~eni novi zdelki za pogolemi koli~ini, katoden bakar ima namera da prodade {to e mo`no pogolema koli~ina na direktni potro{uva~i. Za taa cel odgovorniot vo firmata za bakar na razni


14

na~ini se obiduva da stapi vo kontakt so potencijalniot kupuva~. Ispra}aweto cirkularno pismo do pove}e mo`ni kupuva~i e eden od modelite koi {to se upotrebuvaat pri proda`bata na stokite. Eve eden takov primer za koj {to }e napravime celosna simulacija, od po~etnoto obra}awe do zavr{uvaweto na zdelkata: Primerite vo korespondencijata }e gi davame na angliski jazik, jazikot koj vo stvarnosta e primenuvan. Po zavr{uvaweto na sekoe poedine~no pismo i Dogovorot tekstot }e go prevedeme na makedonski jazik.


15

___________________________________________________________

I N T E R M E T A L S Ltd

eet, 289 phone: ++44-711-284-365 fax: ++44-711-284-366

-----------------------------------------------------------------------------------------

London, 15.May, 1996. M E T A L I M A K A.D. 91000 SKOPJE Solunska, 39 Republic of Macedonia Subject: Copper cathodes Dear sirs, Your address as well as your business activities was found in the last issue of World Business Addresses. In order to come closer to consumers and producers of the goods which are part of our business we have taken the liberty to contact you. From the a.m. source of information it was understood that, among the other business of yourselves, your company is producing special kinds of brass for your own further fabrication. This datum implies that your process is a consumer of copper in cathodes. Dear sirs, Let us briefly introduce our company: INTERMETALS Ltd is a world wide recognized trading company. Our activities are: trading with all kinds of nonferrous raw materials, nonferrous metals in ingots or cathodes, alloys and other semi-products. Trading with Copper cathodes has taken an essential part of our business. As we notice until now we havn't had the pleasure to do some deal with your company in the past, we decided to offer you one lot of - 200 mt Cathode Copper Grade A, for June 1996. shipment. If you are interested in such a small lot of Copper please contact us. We are prepared to offer you the most competitive terms and conditions.


16

Awaiting your appreciated answer we remain with Best regards, INTERMETALS Ltd - London John Tailor, Manager of Copper Department ___________________________________________________________ Makedonskiot prevod na ova pismo glasi: Predmet: Katoden bakar Gospodo, Va{ata adresa kako i predmetot na Va{ite delovni aktivnosti gi najdovme vo World Business Addresses. So cel da se dobliìme do potro{uva~ite i proizvoditelite na stoki koi se del od na{iot delokrug, si zemavme sloboda da Vi se obratime. Od navedeniot izvor na informacijata razbravme deka, pokraj ostanatite aktivnosti, Va{ata fabrika proizveduva i specijalni vidovi mesing za va{a natamo{na prerabotka. Ovoj podatok né naveduva na zaklu~okot deka Va{ata firma tro{i katoden bakar. Gospodo, Dozvolete ni nakuso da ja pretstavime na{ata firma: INTERMETALS Ltd e poznata i priznata trgovska firma vo svetot. Na{ata dejnost e promet so site surovini za oboeni metali, oboeni metali vo ingot ili katoda, legurite na oboenite metali i ostanatite poluproizvodi od niv. Trgovijata so bakar zazema zna~ajno mesto vo na{ata sevkupna nomenklatura. Konstatiravme deka dosega ne sme imale zadovolstvo poblizu da ja zapoznaeme Va{ata firma, pa vo taa smisla ve izvestuvame deka moème da Vi ponudime eden lot od - 200 mt (metri~ki toni) Katoden bakar Grade A za isporaka vo tekot na Juni 1996.


17

Dokolku ste zainteresirani za eden taka mal lot bakar Ve molime da né kontaktirate. Uslovite koi sme spremni da Vi gi ponudime veruvame deka }e ja izdràt konkurencijata. Go o~ekuvame Va{iot cenet odgovor i Ve pozdravuvame, INTERMETALS Ltd - London John Tailor, direktor na sektorot za bakar ___________________________________________________________ Napomena: Pismoto go narekovme cirkularno zo{to istata sodrìna ili so mali izmeni moè da bide ispratena na pove}e potencijalni kupuva~i. Zavr{etokot na pismata vo angliskiot jazik moè da bide i poinakov. Imeno, vo klasi~nite pisma, pred erata na teleksite i faksovite sretnuvavme zavr{etok kako: Yours sincerely (Va{iot iskren, Va{iot predan), Yours faithfully (Va{iot veren...). So sé pogolemata upotreba na elektronskite sredstva za komunikacija se poednostavuva i samata korespondencija. I navistina, obra}aweto na nepoznat, ili {totuku viden, subjekt so: Va{ predan, Va{ iskren, Va{ veren i sl. vo na{iot jazik zvu~at premnogu formalno, i ne bukvalno, ama najadekvatno treba da se preveduvaat: So po~it. Angli~anite sé poretko ja upotrebuvaat taa "u{tirkana" fraza na krajot od faksimil porakite koi {to skoro da go zamenija klasi~noto pismo. Ednostavno dovolno e: Regards, pou~tivata forma: Kind regards ili na malku poblizok partner: Best regards. Ova vo nikoj slu~aj ne zna~i deka Angli~anite otstapile od svojata tradicija, na koja {to se neobi~no gordi, ili ja poednostavija do stepen na uprostu-vawe. Ne, tie se samo prakti~ni i vo delovnata korespondencija so svetot prifatija nekoi "kratenki" {to sepak go odrazuvaat vistinskoto nivo na poznanstvo, a u~tivosta e zapazena. Pokraj imeto na angliskata firma go primetivte ona: Ltd. Da kaème nekoj zbor za zna~eweto i upotrebata na ovaa kratenka: Vo naslovot na firmata od primerot e nazna~eno deka firmata e Limited company (Ltd), {to vo prevod e najblizu do: Dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Taka, kratenkata Ltd napi{ana pod imeto na


18

firmata, makar {to po~esto pokraj imeto, upatuva na faktot deka firmata vo svoeto rabotewe odgovara do visinata na kapitalot koj {to go ima vo sopstvenost. Toa e na svoj na~in i predupreduvawe do potencijalnite delovni partneri na firmata da vnimavaat kolkav iznos }e dozvolat da im dolì doti~nata firma. Limited Liability Company ili Stock Company se naj~estite vidovi na firmi vo Britanija. Kompanijata se registrira so akcionerski kapital i akcionerite se sopstvenici na firmata. Limited liability ozna~uva deka {tom celokupnata suma na akciite e isplatena, potro{ena, akcionerot i drugite doveriteli nemaat mo`nost da pobaruvaat pari od firmata. Koga sme kaj angliskite pisma da pojasnime u{te: Imiwata na direktorite na firmata se otpe~ateni na memorandumot koj {to se upotrebuva za pisma i toa na levata strana pod imeto na firmata ili pak na dnoto na pismoto, odnosno memorandumot za faksimil paraki. Imeno, prema Britanskiot Zakon za trgovskite dru{tva (pretprijatija) zadolìtelno e da se navedat imiwata na direktorite, sekoga{ koga se {tampa imeto na firmata, osven ako firmata e osnovana pred 1916. godina.

1.2 Odgovor na upit

Po priemot na prethodnoto pismo vo METALIMAK, razgleduvaweto i zazemaweto stav po predloènata zdelka, eden od mo`nite odgovori e prifa}awe da se stapi vo kontakt so firmata INTERMETALS, pa moèbi }e bide od interes na svojata firma, momentalno ili vo idnina. Tuka zapo~nuva ume{nosta na konkretniot subjekt koj }e go koncipira ili napi{e pismoto. Vo princip trgovijata podnesuva blefirawe. Toa i treba da se upotrebuva. Vnimavajte: ne rekovme zloupotrebuva. Blago naglaseno i neprovidno blefirawe e korisno i potrebno za steknuvawe pozicija vo natamo{niot tek na konkretnata zdelka i slednite zdelki so doti~niot pa i drug deloven partner. Vo dadeniot primer toa bi zna~elo: Vo odgovorot nikako ne treba da se stavi do znaewe


19

deka za Juni ne sme pokrieni so nabavki na bakar i so netrpenie ~ekame nekoja takva ponuda. Naprotiv, malku leèrniot ton vo odgovorot }e mu stavi do znaewe na ponuduva~ot deka ima rabota so seriozna firma. Taka, odgovorot bi glasel:


20

___________________________________________________________

M E T A L I M A K A.D. S k o p j e

olunska, 39 phone: ++389-91-289-939

edonia fax: ++389-91-280-946 -----------------------------------------------------------------------------------------

Skopje, 21.May,1996. I N T E R M E T A L S Ltd 2B X L o n d o n United Kingdom Att. Mr. John Tailor Subject: 200 mt cathode Copper Thank you for your letter of 15.May,'96. Your offer will be considered with pleasure. At reasonable and competitive price and the other terms and conditions we could see some possibilities to incorporate 200 mt additional copper into our purchasing program for June 1996. Among the price and complete terms and conditions on Delivery base DEQ Thessaloniki we would be particularly interested in following: -Quality: please supply us with a full assay;

-The origin and producer of copper in question; and -Whether the material is LME registered brand. Awaiting your offer, Best regards, M E T A L I M A K A.D. Skopje, Republic of Macedonia Ivan Ivanovski, Director of Commercial department ___________________________________________________________


21

Makedonskiot prevod na ovoj faks izgleda ovaka: Predmet: 200 mt katoden bakar Vi blagodarime za Va{eto pismo od 15.Maj,'96. Va{ata ponuda za 200 mt katoden bakar so zadovolstvo bi ja razgledale. Po prifatliva i konkurentno izdràna cena i ostanati uslovi, moèbi }e uspeeme da gi vklopime ovie dodatni 200 mt bakar vo na{ite redovni planirani nabavki za mesec Juni 1996. Pokraj cenata i drugite uslovi povrzani so cenata na osnova na Paritet DEQ Solun, za nas od osoben interes se: -Kvalitet: ve molime da ni ispratite celosna analiza; -îe e potekloto i koj e proizvoditelot na predmetniot bakar;i -Dali materijalot (konkretniot bakar) e registriran na Londonskata berza na metali. Ja o~ekuvame Va{ata ponuda i Ve pozdravuvame, METALIMAK A.D. - Skopje Ivan Ivanovski, direktor na sektor Komercijala ___________________________________________________________ Imajki gi na raspolagawe sovremenite elektronski sredstva za komunicirawe, vo prv red faks vrskite, vo praksata samo prvata poraka od na{iot primer bi moèla da bide ispratena po po{ta. Makar {to i taa moè da bide ispratena po faks dokolku sme sigurni vo brojot na faksot. So cel da se za{tedi vo vreme, natamo{nata prepiska se odviva isklu~ivo po faks. Vo toj slu~aj od adresata na primatelot (adresatot) se ispu{taat podatocite za ulicata i brojot kako nepotrebni. Istite pak, kaj firmata na ispra}a~ot sekoga{ ostanuvaat - toa e memorandumot na firmata.


22

1.3 Ponuda

Posle primeniot odgovor od na{iot primer, logi~no sledi kompletna pismena ponuda koja {to bi izgledala ovaka: ___________________________________________________________


eet 289 phone: ++44-711-284-365 n fax: ++44-711-284-366

United Kingdom -----------------------------------------------------------------------------------------

London, 22.May,1996. METALIMAK A.D. S k o p j e Macedonia Att. Mr. Ivan Ivanovski Re: Offer for 200 mt cathode copper Grade A Many thanks for your fax dated 21.May,'96. We are offering the goods concerned under following terms and conditions:

1.Commodity: Electrolytic copper in cathodes; 2.Quantity:200 mt cathodes bundled on wooden pallets with net weight of one mt

each; 3.Quality: 99,99% Cu, LME registered brand; 4.Origin: This datum will be announced to you just before your final confirmation

of this business only. Awaiting your understanding and acceptance; 5.Price: LME settlement for Copper quality Grade A, average during the

quotational period, plus premium of USD 50 ( fifty) per metric ton of Copper, net weight;

6.Quotational period: First five working days at London Metal Exchange in June '96, subject to confirmation of this deal which has to be finalized latest 28..May,1996;


23

7.Shipment: During June '96; 8.Delivery: DES FO Thessaloniki, discharging rate 200 mt per 24 consecutive

hours, WWD SSHEX EIU; 9.Payment: by opening an irrevocable, documentary letter of credit with our bank

in London - Midland Bank - Head office, payable at sight in London against presentation of the usual shipping documents for this kind of commodities;

10.Option for acceptance of this offer: latest Thursday, 23.May,1996 until 14 h European time. Awaiting your confirmation, Best regards, I N T E R M E T A L S Ltd - London John Tailor ___________________________________________________________ Da ja prevedeme ovaa Ponuda na makedonski jazik: Predmet: Ponuda za 200 mt katoden bakar Grade A Vi blagodarime na Va{iot faks od 21.Maj,'96. i vo vrska so istiot Vi ja ispra}ame slednava na{a ponuda:

1.Vid na stokata: Elektroliten bakar vo katodi; 2.Koli~ina: 200 mt katodi pakuvani na drveni paleti so teìna od

eden ton po paleta neto teìna; 3.Kvalitet: 99,99 % Cu, LME registered brand (registrirana berzanska

marka); 4.Poteklo: Ovoj podatok }e Vi go soop{time neposredno pred

Va{ata kone~na konfirmacija na zdelkata. Ve molime da go prifatite ovoj na{ uslov;

5.Cena: LME settlement cena za kvalitet Grade A, prose~na vo kotacioniot period, zgolemena za USD 50 (pedeset) po eden metri~ki ton bakar neto teìna;

6.Kotacionen period: Prvite pet rabotni dena na Londonskata berza na metali vo Juni 1996. pod uslov zdelkata da bide zaedni~ki pismeno potvrdena najdocna do 28.Maj,1996;

7.Isporaka: Vo tekot na Juni 1996;


24

8.Paritet: DES FO Solun. Rastovarna norma 200 mt za 24 posledovatelni saati, WWD SSHEX EIU (Dokolku vremenskite priliki dozvoluvaat: sabotite, nedelnite denovi i praznicite se isklu~uvaat duri i vo slu~aj da bidat upotrebeni za rabota na rastovar); Napomena: Podetalno pojasnuvawe za ovie kratenki }e najdete vo poglavjeto: PARITET.

9.Na~in na pla}awe: So otvorawe neotpovikliv, dokumentaren akreditiv kaj na{ata banka vo London - Midland Bank - Head office, plativo at sight (po viduvawe) vo London po prezentacija na voobi~aenite dokumenti za ovoj vid stoka;

10.Opcija za prifa}awe na ponudata: najdocna do êtvrtok, 23.Maj,'96. do 14 ~asot, Srednoevropsko vreme. Vo o~ekuvawe na Va{ata konfirmacija, Ve pozdravuvame, INTERMETALS Ltd - London John Tailor ___________________________________________________________ KOMENTAR: Ponudata, kako {to vidovme, zadolìtelno treba da bide: jasna, precizna i nedvosmislena. Primatelot da ja razbere od prvoto pro~ituvawe i da nema nikakvi dilemi vo odnos na predloènite klauzuli vo ponudata. Potoa, pretstavnikot na primatelot na ponudata, vo na{iot primer METALIMAK A.D., koj e zadolèn po odnosniot predmet, dobro ja prou~uva ponudata, ja sporeduva vo site elementi (klauzuli) so drugi ponudi koi {to vo me|uvreme gi pobaral ili poseduval kako i vo odnos na godi{nite dogo-vori za nabavka na bakar i proda`ba na svoite proizvodi koi {to sodràt bakar. Poslednovo od pri~ina {to nabavnata cena sekoga{ treba da korespondira so proda`nata cena na istata supstanca vo gotoviot proizvod. Istovremeno go konsultira menaxmentot ili odredeno lice za koordinacija na nabavkite i proda`bite. Poseduvaweto na relevantnite informacii za tekovnata cena na bakarot i informiranost za nejziniot trend se podrazbiraat. Kaj nas seu{te ne, me|utoa vo kapitalisti~kata ekonomija prvata rabota {to treba da se napravi pred da se potvrdi nabavnata zdelka sekoga{ e proda`bata na taa supstanca vo gotoviot proizvod, vo


25

na{iot slu~aj bakarot vo nekoja cevka od mesing, po cena na berzata vo istiot kotacionen period, vo na{iot primer, prvite pet rabotni dena na berzata vo Juni, odnosno istiot period koj kone~no }e se dogovori. Site ovie aktivnosti moraat da se napravat mnogu brzo, deka i sovesno - izli{no e da napomenuvame. Kako rezultat na toa mo`ni se nekolku alternativni re{enija za natamo{niot tek na zdelkata: -Najnepopularna, nevkusna i nekulturna alternativa: da ne se odgovori, da ne se reagira na ponudata. Ova se odnesuva i za sekoe pismo ili faks, osven ako istoto e od sosema neseriozna priroda. Dovolno e samo: "Ne, blagodaram, }e se sretneme vo druga prilika....." No, nikako zatajuvawe na odgovor; -Vtorata alternativa bi bila: Ponudata da se prifati vo celost. Lo{a opredelba. Vo o~ite na ponuduva~ot bi izgledale kako samo da sme ja ~ekale negovata ponuda i stoka, pa da go prodolìme na{iot proizvoden proces; -Treta alternativa: Kolku i da ni izgleda ponudata solidna i konkurentna, morame da ja izvle~eme od ponuduva~ot, ako ne seta rezerva {to odnapred ja sra~unal, barem eden pogolem del od rezervata. Zatoa dobriot trgovec i na najdobrata i najkonkurentna ponuda }e odgovori so:

1.4 Kontraponuda - Firm bid

koja bi izgledala ovaka: ___________________________________________________________

M E T A L I M A K A.D.

S k o p j e

olunska 39 phone: ++389-91-289-939 edonia fax: ++389-91-280-946

----------------------------------------------------------------------------------------- Skopje, 23.May,1996.


26

I N T E R M E T A L S Ltd L o n d o n United Kingdom att. Mr. John Tailor Subject: Firm bid for 200 mt Copper cathodes Reference to your offer, fax of 22.May,1996, herewith we are pleased to submit our firm bid under which terms and conditions the deal concerned could be finalized. We believe, the following bid will be accepted by yourselves as well. Kindly note that our firm bid is in the same sequence as shown in the original Offer: 1, 2 and 3: as per your Offer;

4.Origin: We agree with your requirement, excluding origin from..................; 5.Price: The premium for quality and delivery point is understandable. However

the maximum could be accepted is a level of 31 USD (thirty one) per mt of Copper cathodes, net weight;

6.Q/P (kratenka za Quotational period): Having in mind the fact that in any case the unknown quotations are in question we insist on ten working days Q/P;

7.Shipment: As per your Offer; 8.Delivery: We should remind you that such a small lot of 200 mt only, has to be

transported under liner terms and it is quite normal to insist on DEQ (Delivered Ex Quay) Thessaloniki delivery point - according to INCOTERMS 1990;

9.Payment: Instead of opening a L/C (kratenka za: Letter of credit) we would like to propose another way of payment with maximum security of the Seller as well. Namely, our proposal is as follows: We are ready to provide the payment against bank guarantee issued by our Trgovska Banka - Skopje, confirmed by Bankers Trust - London. So, we will save time for opening of L/C; Awaiting your confirmation of this firm bid latest Friday, 24.May,1996 during our working time i.e.15 h. Best regards, M E T A L I M A K A.D. - Skopje Ivan Ivanovski ___________________________________________________________


27

Da go prevedeme najprvo poimot: Firm bid. Vo bukvalen prevod toa bi zna~elo cvrsta nara~ka. Vo trgovskiot smisol se upotrebuva vo smisla: "pod ovie uslovi smetajte deka zdelkata e zaklu~ena". Pri davaweto takov vid kontra ponuda, bez nikakvi obezbeduvawa ili uslovuvawa treba da se bide vnimatelen. Dokolku drugata strana gi prifati site uslovi od cvrstiot bid vo dozvolenoto vreme za prifa}awe, ve}e nema nazad. Zdelkata e zaklu~ena. Odtuka pri izgotvuvaweto na istiot ne se dozvoleni nikakvi blefirawa. Naprotiv izgotvuva~ot treba da se odnesuva kako da ja pi{uva poslednata verzija na Dogovorot. Ovie redovi se odnesuvaat i na izgotvitelot na prvata Ponuda. Taa ima isto taka golema teìna. Razlikata e samo vo faktot {to vo toj moment hronolo{ki realizacijata e podaleku, a isto taka ima i odredeni limiti: Vo konkretniot slu~aj Kotacioniot period be{e usloven so perfektuirawe na zdelkata do 28.Maj, a od tuka moàt da proizlezat i drugi nedorazbirawa poradi koi {to moè da se slu~i zdelkata da ne se realizira. Kontra ponudata vo vid na Firm bid vo prevod na makedonski jazik glasi: ___________________________________________________________ Predmet: Cvrsta ponuda za 200 mt katoden bakar Vo vrska so ponudata, Va{ faks od 22.Maj,1996, so ova go davame na{iot cvrst stav (na{ata cvrsta ponuda) za uslovite za kupoproda`ba na 200 mt bakar vo katodi, prema koi {to odnosnata zdelka moè da bide finalizirana. Smetame deka sledniov bid }e bide prifaten od Va{a strana: ]e go spazime istiot red i brojka na poziciite od Va{ata ponuda: 1, 2 i 3: Prema Va{ata Ponuda;

4.Zemja na poteklo: Se sloùvame pod uslov proizvodstvo od dràvata ................... da bide isklu~eno;


28

5.Cena: Premijata za kvalitet i paritet e razbirliva. Me|utoa, maksimumot {to moème da go prifatime e 31 USD (trieset i eden) po eden ton bakarni katodi neto teìna;

6.Kotacionen period: Bidej}i vo sekoj slu~aj se raboti za nepoznati kotacii sepak insistirame na kotacionen period: deset rabotni dni na berzata;

7.Otprema: Prema Va{ata ponuda; 8.Paritet: Morame da Ve potsetime deka za taka mali lotovi

metal koi {to se transportiraat prema liniskite uslovi sepak kratenkata za Paritet treba da bide: DEQ (Delivered Ex Quay);

9.Na~in na pla}awe: Namesto akreditiv, predlagame da go obezbedime pla}aweto so bankova garancija izdadena od na{ata Trgovska banka - Skopje konfirmirana od Bankers Trust - London. So toa }e za{tedime vo vreme koe {to e potrebno za otvorawe na akreditivot. Ja o~ekuvame potvrdata na na{iot kontrabid najdocna do Petok, 24.Maj,1996, vo tekot na na{eto rabotno vreme, odnosno do 15 h. Najubavi pozdravi, M E T A L I M A K A.D. - Skopje Ivan Ivanovski ___________________________________________________________ So razmenata na pismoto i faksovite delovnite partneri od na{iot primer ve}e dovolno se zapoznaa, pa moàt da ja prodolàt i perfektuiraat predmetnata zdelka vo direktna komunikacija, po telefon. Toa podrazbira solidno poznavawe na angliskiot jazik od strana na makedonskiot akter. Vo telefonskiot razgovor normalno e da se odi to~ka po to~ka od ponudata, ili popravilno, od kontraponudata i taka, pribliùvajki gi razli~nite pozicii se razre{uvaat spornite stanovi{ta. Vo taa faza ve}e e jasno deka i dvete strani se zainteresirani da se finalizira zdelkata, pa normalno e da pokaùvaat spremnost za odredeni kompromisni re{enija. Na krajot, po usoglasuvaweto na site klauzuli Prodava~ot, vo na{iot primer INTERMETALS, pismeno ja potvrduva proda`bata. Toa go pravi so faks, a istovremeno sosema identi~nata sodrìna,


29

prakti~no originalot od faksot, vo dva primerka, go ispra}a do Kupuva~ot po po{ta kako bi se oformil zaedni~ki potpi{an pismen dokument za zaklu~enata rabota. Pismen dokument e i faksot, i toj za pobrza upotreba zaedni~ki se potpi{uva me|utoa, vo slu~aj na arbitraà pred bilo koj sud moè da se slu~i faksot da ne se priznae kako oficijalen dokument. Ovaa pismena potvrda po potpi{uvaweto i od strana na Kupuva~ot pretstavuva Dogovor za zaklu~enata delovna transakcija prema koj {to zdelkata }e se realizira, a isto taka se re{avaat eventualnite sporovi pri samata realizacija.

1.5 Potvrda i Dogovor za sklu~enata rabota

__________________________________________________________


eet 289 tel: ++44-711-284-365 fax.:++44-711-284-366

United Kingdom -----------------------------------------------------------------------------------------

K A.D London, 27.May,1996 S K O P J E Republic of Macedonia att. Mr.Ivan Ivanovski Subject: Contract No. 2505/96 for purchasing of 200 mt Copper cathodes ex Italy


30

We, INTERMETALS Ltd - London, are pleased having concluded the first business with your appreciated company. We are confirming a deal for 200 mt Copper cathodes under following terms and conditions:

1.Commodities: Electrolytic copper in cathodes; 2.Quantity: one lot consisting 200 mt cathodes, bundled and steel strapped, on

wooden pallets with net weight of about 1.000 kg/ pallet; 3.Quality and origin: Copper cathodes with a purity of 99,99%, LME registered

brand Enirisorse - Portomargera - Italy. The full assay is an integral part of this Contract;

4.Price: LME settlement price for quality Grade A, plus premium of USD 39 (thirty nine) per one mt net weight;

5.Q/P: First seven LME working days in June 1996; 6.Delivery: DEQ Thessaloniki port - INCOTERMS 1990; 7.Shipment: During June 1996 prompt after receiving of the transport

instructions. Alternatively after receiving of Bank Guarantee, by the first available vessel;

8.Payment: will be effected against Documentary Collection of shipping documents latest five working days after vessel's carrying copper arrival at the port of Thessaloniki; The value of the goods will be paid against presentation of following documents at Trgovska Banka in Skopje: -Commercial invoice in three copies; -2/3 of the original Bill of Lading plus two copies of B/L; -Producers Certificate of quality in three copies; -Griffith's Certificate of net and gross weight of each pallet issued at loading port in two copies; and -Certificate of origin issued by Italian Chamber of Commerce - one copy; ALTERNATIVE - in Buyer's option: The Buyer is securing the payment of the goods against Bank Guarantee issued by Trgovska Banka - Skopje and confirmed by Bankers Trust - London under following terms and conditions: -The total guaranteed amount will be USD 500.000 (five hundred thousand); -The confirmed Guarantee should be received at Midland Bank latest 5.June 1996; -The validity of the Guarantee is to be:


31

-Latest 30.June 1996 for loading onto vessel; and -Latest 60 days after B/L date for eventual reimbursement; The shipment of the goods from the factory to loading port will start prompt after receiving of confirmed Guarantee.

9.FORCE MAJEURE: This Contract shall be subject to any cause beyond the control of either party like: war, civil riots, official strike,calamities of nature, unexpected serious production problems or similar. However, in case of any delay resulting from such cause, the period of the Contract shall be extended correspondingly. In case of such delays should exceed ninety days, the party not effected shall have the option to cancel the Contract. Should such delay exceed one hundred twenty days, either party may cancel the Contract, Written notice of such cause or delay shall be given promptly by the effected party to the other party. This clause shall not apply to any goods for which steamer space has been firmly booked.

10.ARBITRATION: Any controversy or claim which cannot be settled amicably between Buyer and Seller, shall be settled by arbitration in London under rules and regulations of the London Metal Exchange. ACCEPTED:

K A.D. I N T E R M E T A L S Ltd ____________________ _____________________ date:________________ ___________________________________________________________ Prevodot na Dogovorot na makedonski jazik glasi: Predmet: Dogovor br. 2505-96 za kupoproda`ba na 200mt katoden bakar od Italija Nie, INTERMETALS LTD - London, so zadovolstvo konstatirame deka ja sklu~ivme prvata trgovska zdelka so Va{ata ceneta firma. Ja potrvduvame proda`bata na 200 mt katoden bakar na Va{ata firma prema slednive uslovi:

1.Vid na stokata: Elektroliten bakar vo katodi;


32

2.Koli~ina: Eden lot od 200 mt katodi, pakuvani i vrzani so ~eli~na traka na drveni paleti so teìna od ssa 1000 kg sekoja paleta, neto teìna;

3.Kvalitet: îstota 99,99% Cu, LME registered brand, proizvod na ENIRISORSE - Porto Margera - Italija;

4.Cena: LME settlement za kvalitet Grade A, prosek vo kotacioniot period, zgolemena za USD 39 (trieset i devet) za eden metri~ki ton bakar, neto teìna;

5.Kotacionen period: Prvite sedum rabotni dena na LME (London Metal Echange) vo Juni 1996.

6.Paritet: DEQ Solunsko pristani{te - INCOTERMS 1990; 7.Isporaka: Vo tekot na Juni 1996 vedna{ po priemot na

transportnite instrukcii. Alternativno po priemot na bankarskata garancija;

8.Na~in na pla}awe: Pla}aweto }e bide izvr{eno na osnova Dokumentarna naplata po prezentacija na dokumentite za isporaka na stokata) najdocna pet rabotni dena po pristignuvaweto na brodot koj ja nosi stokata do Solunskoto pristani{te. Prodava~ot ja naplatuva vrednosta na stokata po prezentacija na slednite dokumenti kaj Trgovska banka - Skopje: -Komercijalna faktura vo tri kopii; - 2/3 od originalot na Konosmanot i dve kopii; -Fabri~ki certifikat za kvalitet - tri kopii; -Specifikacija za teìnata po paleti izdadena od kontrolnata ku}a Griffith Ltd vo natovarnoto pristani{te dve kopii; i -Certifikat za poteklo izdaden od Italijanskata stopanska komora - edna kopija. ALTERNATIVA - vo opcija na kupuva~ot: Kupuva~ot go obezbeduva pla}aweto na stokata so Bankova garancija izdadena od Trgovska Banka - Skopje, konfirmirana od strana na Bankers Trust - London kako sledi: -Garancijata }e glasi na iznos od USD 500.000.- (pet stotini iljadi) -Konfirmiranata Garancija da pristigne kaj bankata na prodava~ot, Midland Bank, najdocna do 5.Juni,'96;


33

-Garancijata da ima va`nost za natovar na stokata najdocna do 30.Juni,'96 i rok za eventualna naplata, protestirawe, na istata 60 kalendarki dena od datumot na Konosmanot. Prodava~ot nema da ja isprati stokata do natovarnoto pristani{te pred priemot na konfirmiranata bankova garancija; (Napomena: Za na~inot na pla}awe vo me|unarodniot trgovski promet pove}e vo posebnoto poglavje od ovoj trud.)

9.VI[A SILA: Realizacijata na ovoj Dogovor moè da bide uslovena od pri~ini von kontrolata na obete dogovorni strani kako: vojna, gra|anski nemiri, oficijalen {trajk, prirodni nepogodi, nepredviden poseriozen zastoj vo proizvodstvoto ili sl. Me|utoa, vo slu~aj na bilo kakvi zadocnuvawa koi proizleguvaat od tie pri~ini, vremeto za realizacija na Dogovorot soodvetno se prodolùva. Vo slu~aj pak zadocnuvaweto mora da bide podolgo od devedeset dena, stranata koja ne e pogodena od vi{ata sila ima mo`nost da go otkaè dogovorot. Dokolku takvoto zadocnuvawe premine sto i dvaeset dena, sekoja od dogovornite strani moè da go otkaè Dogovorot. Pismenite dojavi za nastanatata vi{a sila ili zadocnuvawe vo realizacijata }e bidat ispra}ani od stranata pogodena od vi{ata sila do drugata strana vedna{ po nastanokot na istata. Ovaa klauzula nema da se odnesuva na stokata za koja e ve}e cvrsto zakupen brodski prostor;

10.ARBITRA@A: Site sporovi ili barawa koi {to ne }e moàt da se re{at na prijatelski na~in pome|u kupuva~ot i prodava~ot, }e bidat re{avani po pat na arbitraà vo London prema pravilata i odredbite na Londonskata berza na metali - LME.


34

Potvrdeno:

LS Ltd za METALIMAK A.D. je

_____ ________ vski datum:_____________ ___________________________________________________________ Sé e dogovoreno. Po priemot na posledniov faks METALIMAK go potpi{uva i vra}a po faks na INTERMETALS. Po priemot na istiot faks, sega po po{ta, isto taka go potpi{uva ovlastenoto lice i eden primerok vra}a po po{ta. Sledi realizacijata na zaedni~ki potvrdenata zdelka. Akterite zadolèni vo poedini fazi od realizacijata voobi~aeno se vo telefonska vrska. Me|utoa, va`nite soop{teniija od edna na druga strana se potvrduvaat so faks. Ovoj dokument ostanuva, dodeka se}avawata od telefonskite razgovori, kako i od direktnite kontakti bledneat ili razli~no se interpretiraat, Vo fazata na realizacijata sleduvaat niza kontakti, voobi~aeno po telefon. Isto taka, se razmenuvaat i pismeni soop{tenija. ]e gi navedeme pova`nite: -Soop{tenija od kupuva~ot do prodava~ot povrzani so tekot na izdavaweto na garancijata i nejzinata konfirmacija; -Transportni instrukcii za isporakata od kupuva~ot do prodava~ot; -Avizo za isporaka na stokata od fabrikata do pristani{teto; -Avizo za natovar na stokata na brod i informacija za o~ekuvano vreme na pristignuvawe na istiot vo priemnoto pristani{te; -Kopija od propratnoto pismo so koe prodava~ot gi ispra}a dokumentite za naplata na stokata vo Trgovska banka - Skopje; -Soop{tenie od kupuva~ot do prodava~ot deka bankata ja naplatila fakturnata vrednost od smetkata na kupuva~ot. Vo


35

istoto pismo se bara i vra}awe na Garancijata kako neiskoristena bidej}i istata bi se aktivirala samo vo slu~aj kupuva~ot da ne ja isplatil fakturnata vrednost. Vo na{iot primer, Trgovska banka - Skopje ja isplatila fakturata za 200 mt katoden bakar so vrednost od, na primer USD 450.000. Toa zna~i deka prose~nata LME settlement cena na bakarot kvalitet Grade A vo kotacioniot period, prvite sedum rabotni dena od Juni, na berzata iznesuvala USD 2.211.- za 1 ton plus premija USD 39 = krajnata cena na Paritet DEQ Solun }e bide 2.250 USD /mt. Poslednava korespondencija e ednostavna i rutinska. Od taa pri~ina vo ovoj trud }e gi izostavime primerite. Stokata e dogovorena, ispratena i naplatena. So toa zdelkata moè da se stavi ad acta, a nie da go zavr{ime na{iot primer i ova poglavje.


36

2. DELOVNI SREDBI I PREGOVORI

Naslovot na ova poglavje upatuva na edna od najserioznite aktivnosti vo delovnata praksa. Vo delovniot svet ne postojat sredbi od ~ista kurtoazija. I onie koi so takva motivacija se zakaùvaat i odrùvaat sepak imaat odredena cel i poraka. Ne, ni slu~ajno ne sme protiv kurtoazijata vo delovnoto rabotewe. Naprotiv, istata treba da bide zastapena vo delovnite odnosi. Ukaùvame, samo so cel da predupredime deka i na takviot vid sredbi ne bi trebalo da se opu{time i nepripremeni da vletame vo nekoja nepredvidena zamka. I vo ova poglavje, kako vpro~em i niz celiot ovoj trud, }e ukaùvame na odredeni momenti koi {to samo niz dolgogodi{nata praksa moàt da se steknat. Vo isto vreme, tuka i tamu, }e si dozvolime da posovetuvame. Sigurno deka e dozvoleno i sosema sprotivno mislewe po odredeni pra{awa. Avtorot na ovie redovi ja preto~i svojata praksa vo eden prakti~en trud od oblasta na komercijalnoto rabotewe. Misleweto na kolegite koi imaat poinakov stav po nekoi postavki so zadovolstvo bi go soslu{al i ako bide argumentirano razubeden sekako deka }e se koregira. Ovoj trud, sepak prvenstveno e namenet za mladite kolegi koi navleguvaat vo sferata na biznisot. Zo{to da ne im gi olesnime po~etnite ~ekori? Niz poedini delovi, po hronolo{ki red, }e gi izneseme site fazi na delovnite sredbi i pregovorite po odredena tematika.


37

2.1 Podgotovki za delovna sredba i pregovori

Za pogolema efikasnost vo pojasnuvawata i upatite koi {to imame namera da gi davame, za primer }e zameme eden od pote{kite predmeti vo delovnata praksa: pazarewe na oprema za postoe~ki proizvoden pogon, od oblasta na pove}e tehni~ki disciplini, i so pogolema vrednost. Vo nedostatok na doma{ni proizveduva~i nabavkata }e ja izvr{ime od stranstvo. Bez ogled na faktot vo ~ija {to sopstvenost e kapitalot na trgovskoto dru{tvo, pretprijatieto, celata procedura pri nabavkata na oprema e ista. Zatoa, voop{to ne treba da sme optereteni so faktot dali ovlastenoto lice ili lica "tro{at" svoi pari ili pak e toa akcionerski kapital na poznati ili anonimni akcioneri. Odgovornosta e ista. Prvata rabota koja {to treba da se znae e: obemot i strukturata na nameravanata investicija. Od taa pri~ina za poobemni promeni ili pak vnesuvawe na dodatna oprema vo postoe~ki proizvoden pogon zadolìtelno e potreben Elaborat za tehnolo{ko - ekonomskata opravdanost na investicijata. Istiot go izrabotuvaat stru~ni lica od redot na redovno vrabotenite ili pak nadvore{na insti-tucija ~ija specijalnost e odnosnata delatnost. Koristeweto na poslednive }e bide se po~esta pojava. Bitkata za profit {to mora da go ostvari menaxmentot za sopstvenicite na kapitalot }e gi stavi vo red site raboti. Edna od tie raboti e celishodnosta na vrabotu-vaweto nesrazmerno golem broj visokostru~ni lica za da sé napravime sami. Zagubata od takov pristap e dvojna: od edna strana ~ekaj}i ja prilikata da izgotvi nekoj elaborat i voop{to da dobie rabota prema svoite kvalifikacii na{iot stru~wak vo me|uvreme od malata angaìranost po~nuva da "olabavuva", da ne upotrebime poteòk zbor, a od druga, takvite elaborati moàt da bidat preskapi od mnogu as-pekti. Prema toa, i rabotodavecot i stru~noto lice se gubitnici. Od tie pri~ini, vo idnina, specijaliziranite institucii sigurno deka }e bidat mnogu pozastapeni vo pripremite za nabavkite od na{iot primer i po{iroko.


38

Sleduvaat komercijalnite pripremi. Komercijalata go prezema elaboratot i toa posebno specifikacijata na opremata. Ja razvrstuva opremata po tarifni stavovi od carinskata nomenklatura vo pogled na reìmite za uvoz na poedinite pozicii od spisokot na opremata i rezevnite delovi, a takvi, barem najneophodnite, sekoga{ se nabavuvaat so opremata. Isto taka, ne od pomala va`nost se i carinskite stapki kako i stapkite za drugite uvozni dava~ki koi vo aktuelniot moment postojat. Istovremeno se sogleduvaat i site mo`nosti za osloboduvawe od, ili namaluvawe na, uvoznite dava~ki. Konsultaciite so stru~ni lica od renomirana {pediterska firma vo ovaa faza od pripremite se dragoceni. Tie sekojdnevno se sretnuvaat so takvi ili sli~ni situacii. Dokolku site ili poedini pozicii od spisokot na opremata se staveni na postrog reìm na uvoz: Dozvola, Kontingent i sl. Komercijalata }e mora blagovremeno da gi iznajde site mo`nosti za pribavuvawe na uvoznite dokumenti. Moè da se slu~i odreden kontingent za baraniot kvartal da e "potro{en", pa fizi~koto pristignuvawe na stokata odnapred da se usmeri za kvartal koga takov }e ima, i sli~ni dejstvija. Site ovie pripremi se vo funkcija na nesmetano vnesuvawe na stokata. Iznenaduvawata pri pristignuvaweto na stokata mora da se svedat na minimum. Vtorata rabota koja {to sledi e pribiraweto {to e mo`no pogolem broj ponudi od proizveduva~i na predmetnata oprema. Istoto moè da se stori na dva na~ina: So raspi{uvawe na me|unaroden tender (licitacija) ili pak so direktno obra}awe do pove}e prizveduva~i na takov ili sli~en vid oprema. Tenderot ili direktnite upiti za ponudi treba da gi zadovolat slednite kriteriumi: maksimalna stru~nost vo sostavuvaweto i dokraj jasno postaveni barawa za vidot, obemot, namenata i kvalitetot na opremata (stokata) {to imame namera da ja kupime. Ovie dokumenti }e gi ~itaat i obrabotuvaat visokostru~ni i iskusni lica ~ija sekojdnevna rabota e javuvaweto na me|unarodni licitacii i obrabotka na upitite za ponudi. Nie morame jasno da znaeme {to sakame, ne smeeme nitu vo eden moment da go devalvirame trudot na site ostanati akteri vo odnosnata zdelka.


39

Primer za tekst na Tenderot, na angliski jazik: ___________________________________________________________

M E T A L I M A K A.D. S k o p j e

olunska, 39 phone: ++389-91-289-939

edonia fax: ++389-91-280-946 -----------------------------------------------------------------------------------------

1st Sept.1996. Subject: TENDER for purchasing of CENTRIFUGES METALIMAK A.D. - Skopje, Republic of Macedonia is a Share Holding Company with production plants and Head office located in Skopje. Our basic business activities are: production of non ferrous metals alloys and Copper sulfate, as well as fabrication of profiles and fittings. The total value of our production is over 20 million USD per year. METALIMAK A.D. intend to purchase two Bottom Discharge Centrifuges for its Copper sulfate production plant. The choice of the Supplier will be realized under this International Tender. The producers of the equipment concerned are invited to take a part in this Tender. We are awaiting the offers until 1st October 1996. In order to enable us to prepare the exact selective list of the competitors the following data are required:

1.TYPE OF EQUIPMENT: 2 (two) Bottom Discharge Centrifuges; 2.MATERIAL: Stainless steel; 3.TECHNICAL DATA:

- Basket diameter 1000 mm - Basket height 500 mm - Max. basket speed 1200 rpm

4.SPARE PARTS LIST required for one year operation; 5.START UP PROCEDURE; 6.TECHNICAL DOCUMENTATION;


40

- description of the mashine and its function - operating and other necessary instructions;

7.PRICE; 8.DELIVERY TIME; 9.GUARANTEE FOR THE EQUIPMENT;

10.WAY OF PAYMENT; as well as all other data according to the Bidder's opinion. Any offer is welcome and will be considered with the necessary attention, METALIMAK A.D. - Skopje Jovan Jovanovski, General Director ___________________________________________________________ Makedonski prevod na Tenderot (konkursot) Predmet: Konkurs za nabavka na centrifugi METALIMAK A.D. - Skopje e Akcionersko dru{tvo so proizvodni pogoni i direkcija so sedi{te vo Skopje. Na{ite osnovni delovni aktivnosti se: proizvodstvo na leguri na oboeni metali i moder kamen, kako i izrabotka na profili i armaturi. Vkupnata vrednost na na{eto godi{no proizvodstvo iznesuva preku 20 milioni amerikanski dolari. METALIMAK A.D. ima namera da kupi dve centrifugi za proizvodstvoto na moder kamen, koi se praznat niz dnoto. Izborot na dobavuva~ot }e bide izvr{en po pat na me|unaroden konkurs. Se pokanuvaat proizveduva~ite na predmetnata oprema da zemat u~estvo na ovoj konkurs. Ponudite gi o~ekuvame do 1.Oktomvri,1996. So cel da ni bide ovozmoèno da napravime precizna lista za sporedba na konkurentite, ponudata treba da gi sodrì slednive podatoci:

1.Vid na oprema: 2 (dve) centrifugi koi se praznat niz dnoto; 2.Materijal: ner|osuva~ki ~elik; 3.Tehni~ki podatoci:

- dijametar na korpata 1000 mm


41

- visina na korpata 500 mm - Maksimalna brzina na korpata 1200 rotirawa/min

4.Lista na rezervni delovi neophodni za ednogodi{na rabota; 5.Na~in na pu{tawe na opremata vo rabota; 6.Tehni~ka dokumentacija:

- opis na ma{inata i nejzinite funkcii - Upatstva za rakuvawe i drugi neophodni instrukcii

7.Cena; 8.Rok za isporaka; 9.Garancija za opremata;

10.Na~in na pla}awe; kako i site drugi podatoci po mislewe na ponuduva~ot. Sekoja ponuda e dobredojdena i }e bide razgledana so dol`noto vnimanie. METALIMAK A.D. - Skopje Jovan Jovanovski, Generalen direktor ___________________________________________________________ Tenderot se raspi{a, dobieni se tri Ponudi od koi {to onaa od Firmata BRITSTEEL od Bristol - Anglija, od strana na stru~nata komisija na investitorot e oceneta kako najpovolna, zadovoluva~ka vo sekoj pogled i so niv treba da se vodat pregovori so cel za realizacija na nameravanata investicija. Na vtoriot i tretiot ponuduva~ se ispra}a pismo, nikako samo faks ili teleks, vo koe {to so mnogu u~tiv ton se izrazuva blagodarnost za u~estvoto na Konkursot. Vo pismoto se soop{tuva samo ona {to se odnesuva na doti~nata firma, adresatot. Drugite ponuduva~i ne bi trebalo da se spomenuvaat. Ne, barem pismeno. Vo delovniot svet vaì praviloto: Me|usebnite kontakti, zdelki i osobeno pismenite dokumenti pome|u dvata delovni subjekta pretstavuvaat delovna tajna vo koja {to ne smee da bide involvirana treta firma ili voop{to tret praven ili fizi~ki subjekt. Da ja pogledame i nie Ponudata od BRITSTEEL, najprvo vo original:


42

___________________________________________________________

B R I T S T E E L Bristol

eet, 968 phone: ++44-24-678-876

fax: ++44-24-678-877 United Kingdom -----------------------------------------------------------------------------------------

16, September, 1996 M E T A L I M A K A.D. 91000 S k o p j e Solunska, 39 Republic of Macedonia att. Mr. Jovan Jovanovski, General Director Subject: Offer for two Centrifuges Dear sirs, We, BRITSTEEL from Bristol, United Kingdom, had the pleasure of finding your Tender for two Centrifuges in METAL BULLETIN of 2nd September. BRITSTEEL-Bristol is one of the biggest companies in Europe which, among the production of other kinds of equipment, specializes in manufacturing Centrifuges.


43

We are pleased therefore to submit our

O F F E R Our terms and conditions for manufacturing and delivery of the equipment required are as follows:

1.TYPE OF EQUIPMENT: 2 (two) units of Bottom Discharge Centrifuges type TGT=VD 1100, British Standard 2233, according to drawings enclosed with this offer;

2.MATERIAL: The equipment will be manufactured from stainless steel 515 L; All parts coming in contact with the products and its vapours are entirely made of solid stainless steel;

3.TECHNICAL DATA: - Basket diameter 1100 mm - Basket height 480 mm - Max. volume 220 l - Max. load 300 kg - Filtering area 2 m2 - Max. basket speed 1300 rpm

4.LIST OF SPARE PARTS necessary for one year operation (16 hpd 300 dpy) is enclosed. The value of the spare parts concerned is included into the price;

5.START UP OF THE CENTRIFUGES -will be carried out by our specialist including connection on site (one man for 6 working days); -training for 2 people in our factory for one week duration, in the corse of the week when the centrifuges will be assembled. Traveling costs on Buyer's account. Both items included in the price;

6.TECHNICAL DOCUMENTATION: The price includes the following documentation: -description of the machine and its function; -instructions for instalation, operation and start-up; -maintenance and operation instructions; -electric, pneumatic and hydraulic drawings;


44

7.PRICE: USD 169.000 (one hundred sixty nine thousand) per one unit of Centrifuges;

8.DELIVERY: FCA our factory in Bristol; 9.SHIPMENT: 3 (three) months after rereceipt of the prepayment;

10.GUARANTEE: 12 months after start-up services, subject to max. 18 months after delivery whichever comes earlier. Details will be stipulated in the Contract;

11.PAYMENT: -30 % down payment which will be carried out latest 15 days after the signing of the Contract; -60 % against Irrevocable, Confirmed Documentary L/C opened with, and confirmed by Barclays Brank - Bristol Branch; -10 % against bank remittance through Barclays Bank - Bristol latest 15 days after Start-up against signed Protocol.

12.VALIDITY OF THE OFFER: Latest 15th October,1996; After this date the Offer is subject of reconfirmation. We are inviting you to visit our factory in Bristol. On that occasion the details would be discussed and the Contract probably signed. Awaiting your reply as soon as possible we remain with Kind regards, B R I T S T E E L - Bristol Peter Brown, Sales Director ___________________________________________________________


45

Makedonskiot prevod na Ponudata glasi: Predmet: Ponuda za dve Centrifugi Gospodo, Nie, BRITSTEEL od Bristol, imavme ~est, vo Metal Bulletin od 2.Septemvri, da go sretneme Va{iot Konkurs za dve Centrifugi. BRITSTEEL - Bristol e edna od najgolemite fabriki koi, pokraj proizvodstvo na drugi vidovi oprema, e specijalizirana za izrabotka na centrifugi. Taka, go imame toa zadovolstvo da ja podneseme slednava na{a

P O N U D A Na{ite komercijalni uslovi za izrabotka i isporaka na predmetnata oprema se sledni:

1.VID NA OPREMA: 2 (dve) edinici Centrifugi koi se praznat od dnoto tip TGT=VD 1100, prema Britanskiot standard 2233, izraboteni vo soglasnost so nacrtite koi se priloèni i pretstavuvaat sostaven del na ovaa ponuda;

2.MATERIJAL: Opremata }e bide izrabotena od ner|osuva~ki ~elik so oznaka 515 L. Site delovi koi {to vo procesot na proizvodstvoto doa|aat vo dopir so proizvodite ili isparuvawata celosno se napraveni od otporen (ukruten) ner|osuva~ki ~elik;


46

3.TEHNI^KA SPECIFIKACIJA: - [irina (pre~nik) na korpata 1100 mm - Visina na korpata 480 mm - Maksimalna zafatnina 220 l - Maksimalno optovaruvawe 300 kg - Povr{ina na filter zonata 2 m2 -Maksimalna brzina na korpata 1300 rotirawa/minuta

4.LISTATA NA REZERVNI DELOVI neophodni za ednogodi{na rabota pod uslovi: 16 ~asa rabota na den i 300 rabotni dena na godina, e priloèna kon ovaa ponuda. Vrednosta na ovie rezervni delovi e vklu~ena vo cenata na opremata;

5.PU[TAWE NA CENTRIFUGITE VO RABOTA: - }e bide izvedeno od strana na na{ specijalist vo va{iot pogon vklu~uvajki go i povrzuvaweto (se misli na voda i struja) i toa {est rabotni dena. - prodava~ot }e obezbedi obuka za dvajca Va{i lu|e (vo svoite pogoni) vo traewe od edna sedmica i toa vo sedmicata koga }e se montiraat centrifugite. Patnite tro{oci na teret na Kupuva~ot; - Ovie dve pozicii se vklu~eni vo cenata;

6.TEHNI^KA DOKUMENTACIJA: vo cenata na opremata e vklu~ena i slednava dokumentacija: - opis na ma{inata i nejzinata funkcija; - instrukcii za instalirawe na opremata; - instrukcii za rabota i odrùvawe; - crteì za elektrikata, pnevmatikata i hidraulikata;

7.CENA: USD 169.000 (sto i {eeset i devet iljadi) za edna centrifuga; 8.PARITET: cenata se zasnova na Paritet FCA na{a fabrika vo

Bristol ({to zna~i: site tro{oci do vklu~itelno natovarot na prvoto prevozno sredstvo kaj prodava~ot, kako i site tro{oci za izvozno carinewe gi podnesuva prodava~ot. Od toj moment tro{ocite za transport, osiguruvawe, kako i rizikot pri toa se na kupuva~ot).

9.ISPORAKA: 3 (tri) meseci po priemot na avansnoto pla}awe; 10.GARANCIJA: 12 meseci po obavuvaweto na servisot za pu{tawe na

opremata vo rabota no ne pove}e od 18 meseci od isporakata, sekoga{ se


47

zema porane{niot datum. Poedinostite }e bidat opfateni vo Dogovorot:

11.NAÎN NA PLA]AWE: - 30 % avansno pla}awe {to }e bide obaveno najdocna 15 kalendarski dena po potpi{uvaweto na dogovorot; - 60% po pat na otvorawe neotpovikliv, potvrden dokumentaren akreditiv kaj Barclays Bank, - filijala Bristol i potvrden od istata; - 10% so bankovna doznaka preku Barclays Bank - Bristol, najdocna 15 dena po pu{taweto na opremata vo rabota na osnova obostrano potpi{an Protokol;

12.VA@NOST NA PONUDATA: najdocna do 15.Oktomvri, 1996. Posle ovoj datum Ponudata e predmet na povtorna potvrda. Ve pokanuvame da ja posetite na{ata fabrika vo Bristol. Vo taa prilika }e bidat diskutirani detaqite i moèbi potpi{an dogovorot. Go o~ekuvame va{iot odgovor kolku {to e mo`no poskoro i ostanuvame so Qubezni pozdravi, B R I T S T E E L - Bristol Peter Brown, Direktor na proda`bata ___________________________________________________________ Sredbata sepak }e ja locirame kaj kupuva~ot. Stignavme do neposrednite pregovori kako edna od najbitnite fazi vo realizacijata na sekoja zdelka. Na pripremite za odrùvawe na sredbata potrebno e da se posveti posebno vnimanie. Toa se sostoi vo slednive aktivnosti: -Izbor na pogoden den, ili ako e potrebno denovi za odrùvawe na sredbata; -Izbor na prostorijata vo koja {to }e se obavuvaat pregovorite. Pritoa treba da se vodi smetka da se obezbedat uslovi za pratewe na video snimka so koja {to e najdobro da se pretstavi firmata doma}in, a isto taka postoi verojatnost i delovniot partner - gostin da saka da ja pretstavi svojata firma, a osobeno svoite proizvodi, so video


48

snimka. Obezbeduvaweto na aparatite za ova se mal izdatok vo odnos na eventualnoto iznenaduvawe pri sredbata. Zasega, ostanatata oprema za proekcija na skici, sekvenci od proekti i sl. normalno e da si gi donese gostinot; -Sostav na pregovara~kiot tim: Za pretstojnata sredba red e da se pra{a partnerot da gi najavi svoite sorabotnici po ime, funkcija i eventualno specijalnost. Bidej}i na{iot primer go postavivme taka {to potencijalniot kupuva~ bide doma}in, sigurno deka i toj }e go sostavi svojot tim za pregovori koj voop{to ne mora da go soop{ti na delovniot partner pred po~etokot na razgovorite. Vo ovoj sostav sigurno deka }e vlezat najkompetentnite stru~waci od poedinite oblasti koi {to se zastapeni vo pretstojnata zdelka: Komercijala, Ma{instvo, Elektrika, Tehnologija (ekspert za procesot na proizvodstvoto) i drugi ako se potrebni. Ovoj tim ne bi trebalo da bide glomazen no, isto taka nikoj ne moè da izigruva seznajko, pa da zboruva za raboti od struka koja {to povr{no ja poznava. Ulogata na menaxerot ne se sostoi vo toa da znae sé. Toj pred sé e organizator, pa zatoa se smeta deka dobro ja zavr{il rabotata koga izbral adekvaten i kompetenten tim za pregovori. Pritoa, angaìraweto na nadvore{ni sorabotnici ne e nepoznata rabota. Kaj ovaa pozicija od pripremite treba da se vodi smetka i za jazikot na koj {to }e se vodat pregovorite i prevodot. Ako e potrebno se obezbeduva kvalifikuvan preveduva~. Me|utoa, morame da napomeneme deka razgovorite preku preveduva~ traat najmalku, dvapati podolgo od direktniot govor na zaedni~ki izbraniot jazik. Nedorazbirawata do koi {to moè da dojde pri prevodoot se samo dodaten argument deka morame da u~ime svetski jazici. Na{ata zemja e mala i ne moème da o~ekuvame drugite da go zboruvaat na{iot jazik. Vpro~em, poznavaweto na barem eden od svetskite jazici so sigurnost go podignuva sopstveniot rejtig vo o~ite na delovnite partneri; -Obezbeduvawe pristojno i adekvatno mesto za deloven obed: Moèbi neobi~no me|utoa, morame da napomeneme deka ovoj ~in e isto taka va`na faza od delovnite pregovori. Ako nekoj misli deka delovniot ru~ek e najobi~no zadovoluvawe na apetitot za jadewe i piewe, bidete sigurni deka mnogu se izlagal. Naprotiv, delovniot ru~ek ili ve~era


49

sekoga{ treba da pretstavuva prirodno, nikako usileno ili neve{to izvedeno prodolùvawe na razgovorite i konkretnite pregovori vo malku izmeneta atmosfera. Isklu~oci sigurno deka ima. Toa e vulgarizirawe na eden neobi~no zna~aen ~in - poinakva formulacija ne zasluùva. Morame da sfatime deka ni pretstojat pregovori so lu|e koi sekoj svoj tro{ok go pravdaat so obi~na usmena izjava za tro{ocite koi {to gi imal za vreme na slu`benoto patuvawe. Ostanuva samo sekretarkata da ja oformi taa izjava i da ja sredi smetkata. Nim sigurno ne im do{lo do toa nekoj da im plati ru~ek. No pove}e od sigurno im e od golemo zna~ewe, doma}inot da gi pokani da obeduvaat zaedno i podobro da se zapoznaat vo edna malku poopu{tena atmosfera. Pogolemite kompanii na Zapad toa go imaat re{eno mnogu elegantno. Vo blizina na prostoriite za pregovori imaat mnogu vkusno uredeni kat~iwa za obed. Posle nekolku ~asovi razgovori, okolu eden popladne, se prkinuvaat pregovorite i site akteri se preseluvaat vo bliskata prostorija za obed. Istiot ne trae podolgo od eden ~as, nitu pak e preobilen. Vedna{ potoa, pak vo prvata prostorija, prodolùvaat pregovorite. Ednostavno, go spoile korisnoto so prakti~noto. Sigurno deka ne se ostanuva sekoga{ samo na toa. Vo edna pogodna prigoda najvisokiot po funcija doma}in prireduva ve~era za delovniot partner so sorabotnicite. Pritoa mnogu se vnimava pri izborot na objektot za toj ~in. Ako ve}e izveduvame nekoi pravila da konstatirame: {to pootmeniot i po mo`nost ekskluziven restoran ili klub, sekako deka go podiga rejtingot na doma}inot i firmata. Ete, toa voglavno bi bile poziciite na koi {to treba da se misli vo fazata na podgotovkite za pregovori.

2.2 Pregovori

So solidno obavenite podgotovki za pregovori zavr{en e dobar del od rabotata na samite pregovori. Od taa pri~ina nim im posvetivme malku pove}e prostor. Da prodolìme so na{iot primer:


50

Na qubeznata pokana na Ponuduva~ot na opremata za sredba vo Bristol, potencijalniot kupuva~ METALIMAK, isto taka mnogu u~tivo se zablagodaruva i gi pokanuva pretstavnicite na BRITSTEEL da dojdat vo Skopje vo sedmica {to zapo~nuva so 21.Oktomvri so cel da se razgleda nivnata ponuda, da se pregovara po istata i eventualno da se potpi{e Dogovor. Koordinatorot zadolèn za konkretnata zdelka kaj doma}inot }e mora sega dobro da ja organizira sredbata so odli~na sinhronizacija na site aktivnosti. Za taa cel }e mora da si napravi Protokol, pismeno, ili "vo sopstvenata memorija", so {to glavno treba da opfati: imiwa na u~esnicite od svojata strana i nivno izvestuvawe za to~nata satnica za po~nuvawe i traewe na pregovorite, koordinacija so drugite dejnosti vo firmata koi {to ne se direktno vklu~eni vo pregovorite. Tuka pred sé se misli na pomo{niot personal koj so svojata logisti~ka asistencija na indirekten na~in ja ovozmoùvaat sredbata i pridonesuvaat da se napravi vo najdobar red. Niti eden punkt ne smee da se zaboravi. Portirot, na primer, e prviot ~ovek kogo go sre}ava inopartnerot i negoviot odnos i do~ek go dolovuva prviot vpe~atok za firmata. Ne rekovme deka treba da oble~e frak me|utoa, pristojnata uniforma i nekolku voobi~aeni re~enici na nekoj od svetskite jazici sekako doprinesuva za prviot dobar vpe~atok kaj delovnite gosti koi za prv pat stapnuvaat vo firmata. Toa, pomalku ili pove}e, se odnesuva na site ostanati akteri vo rabotata. Rezervacijata za smestuvaweto na gostite: Ako e predvideno no}evawe, sekako deka e obvrska na doma}inite. Pri toa se misli na organizacijata na smestuvaweto vo pristoen i udoben hotel ne i na pla}aweto. Pla}aweto }e si go sredat gostite sami. Vo najmala raka nevkusno e nekomu da se plati hotelska smetka osven, ako se raboti za stru~no lice koe na osnova dogovor prestojuva kaj komintentot. Vo takov slu~aj pokraj cenata po den moè da se dogovori da se plati i hotelskata smetka. Denot za po~etok na pregovorite ve}e e odreden, a so pristignuvaweto na delovniot partner se dogovara i ~asot za {to se izvestuvaat site u~esnici od stranata na doma}inot. Pritoa ne e na


51

odmet u{te edna{ da im se napomene da gi poglednat i aùriraat site relevantni podatoci povrzani so konkretnot predmet kako: -Transportni mo`nosti, alternativni varijanti i ceni na prevozot vo site varijanti; -Dali vo me|uvreme nastanale promeni vo uvoznite reìmi i visinata na uvoznite dava~ki; -Posebno vnimanie za na~inot na pla}awe, na osnova aktuelnata finansiska situacija na kupuva~ot, vo site mo`ni varijanti so precizni podatoci za tro{ocite i eventualno iznosot na kamatata vo varijantite koi {to ja podrazbiraat; i sl. So eden zbor, site sorabotnici, sekoj od svojata struka, moraat da bidat taka dobro pripremeni za da ne moè ni{to da gi iznenadi od drugata pregovara~ka strana. Pregovara~kiot tim koj {to e taka dobro pripremen u{te pred po~etokot na pregovorite ve}e steknal odredena prednost. Potrebna e u{te malku pove}e ume{nost, pa da ja materijalizira taa prednost - {to bi rekle {ahistite. I sprotivno, samo na nedovolno pripremenata strana moè da ñ se slu~i vo eden moment da "pocrveni" pred dobro "potkovaniot protivnik" koj nema drugo oru`je osven odli~noto vladeewe so materijata za koja {to se zboruva. Od tuka i odredena doza na arogancija i prepotentnost kaj nekoi pregovara~i. Od svoja gledna to~ka ovie osobini mora dlaboko da se potisnat i ve{to da se skrijat od drugata strana vo pregovorite. Naprotiv, manifestiraweto na visoko kulturno nivo, vozdrànost vo iskaùvaweto na emociite i skromnosta vo sekoj pogled mnogu polesno }e go "razoruà" kolegata od drugata strana na masata. Navremenoto doa|awe na dogovorenata delovna sredba e odraz na vospitanie i profesionalen priod kon rabotata so {to se dava do znaewe na doma}inot kolku mnogu e ceneta negovata li~nost i vreme. To~nosta vo doa|aweto nikako ne zna~i i predvremeno pristignuvawe vo delovnite prostorii na firmata-doma}in. Treba da se vodi smetka deka doma}inite gi o~ekuvaat gostite vo dogovoreniot termin, so neznatni tolerancii vo plus i minus. Ako neopravdanoto docnewe ja potcenuva li~nosta na organizatorot na sredbata - doma}inot,


52

predvremenoto doa|awe ja devalvira sopstvenata li~nost, a na doma}inot samo mu se odzema del od vremeto za pripremi i drugi popatni zada~i. Zadocnuvaweto na delovnata sredba pak, najblago re~eno, e nevkusno i nekolegijalno. Kone~no, dvete strani se sostanuvaat. Doma}inot glaven pregovara~ po pre~ekot na gostinskiot deloven partner ja pokaùva stranata i sedi{tata koi treba da gi zazemat gostite. Samiot, posle gostinot, sednuva na srednoto sedi{te od podolgata strana na masata, nasproti glavniot od gostite. Ponatamu, sorabotnicite od dvete strani se razmestuvaat levo i desno od svoite {efovi. Se nadevame deka nema da ni se zameri {to posvetivme, moèbi malku pove}e prostor na estetskata strana na pregovorite. Celta ne ja krieme: Na sekoja delovna sredba, bez isklu~ok, treba da i se posveti golemo vnimanie zo{to, dlaboko sme uvereni deka istite zasluùvaat da poprimat vrednost na vozvi{en ritual. Toa svetot go ~ini. Za nepo~ituvaweto na tie svetski normi nemame drug zbor osven, lo{a improvizacija do vulgarizacija. Tekot na razgovorite moè da poprimi bezbroj mnogu varijanti, nalik na partija {ah, so site mo`ni otvorawa, svesni `rtvi, previdi.... Nemame namera da davame primer za scenario na pregovorite. Da ostavime tie ponatamu da se razvivaat spontano no, regulirano spontano, {to zavisi od pregovara~kata taktika i sposobnost na u~esnicite, a pred sé na {efovite na obete strani. Bi se zadràle samo na slednive napomeni: -Voda~ot na pregovara~kata strana e najdobar i najumen, dokolku prethodno izbral sposobni sorabotnici, a na samata sredba najdobro e da ja igra ulogata na selektor koj nevidlivo no, sosema uspe{no ja vodi igrata na terenot. Poedinostite neka dozvoli da gi postavuvaat, obrazloùvaat ili branat sorabotnicite. Tie sekako se podobro pro-fesionalno pripremeni za svojata oblast; -Ne postoi ponuda koja {to nema rezervi vo cenata i/ili drugite dogovorni uslovi koi {to isto taka ja namaluvaat ili zgolemuvaat krajnata cena. Vo direktnite pregovori ostanuva: prodava~ot da ja brani ponudenata cena i {to e mo`no pomalku da popu{ti vo cenata i


53

drugite uslovi, a kupuva~ot {to pove}e da ja "simne"ponudenata cena i da gi podobri ostanatite uslovi; -Cenata kako dogovoren element e vo najneposredna i vzaemna vrska so ostanatite dogovorni klauzuli, pred se: Kvalitet, Paritet i Na~in na pla}awe. Zatoa, vklu~uvajki ja i cenata, ovie ~etiri klauzuli sekoga{ treba da se razgleduvaat vo "paket". Nekoga{ na Paritetot, pa i na Na~inot na pla}aweto moè da se izgubi pove}e otkolku {to moè da se dobie na Cenata kako dogovorna klauzula i obratno. So eden zbor: Site elementi na Dogovorot treba da se gledaat kako edna kompleksna i nedeliva celina;

-Praviloto: Pay attention to small things (obrni vnimanie na sitnicite), pri pregovorite najo~igledno doa|a do izraz. Nema klauzula, nema to~ka, nitu zbor vo dogovorot, koja ne zasluùva vnimanie. Da spomeneme samo nekoi od onie koi ~esto se smetaat za periferni, pomalku va`ni: Vi{a sila, Arbitraà i materijalnoto pravo koe }e se primenuva pri eventualen spor, datum na vleguvaweto na Dogovorot vo sila, kako i nekoi nepredvidlivi zapreki povrzani so izvr{uvaweto na dogovorot, i sl. -Od zavr{enite razgovori treba da proizleze dokument koj zaedni~ki }e bide potpi{an. Najdobro e toa da bide Dogovor. Me|utoa, ako od ~isto tehni~ka priroda, nedostasuva vreme za kone~na verzija na Dogovorot, se so~inuva Protokol od sredbata vo koj se vnesuvaat site dogovoreni poedinosti. Vo Protokolot e dozvoleno samo da se poso~at poedini delovi od ponudata, da se citira samo brojot na odredena specifikacija, nakuso specificira postignatata soglasnost i spremnosta za potpi{uvawe na Dogovor. Od tie pri~ini ovoj dokument e mnogu pokus i pomalku formalen. No sepak, dene{nite uslovi vo erata na kompjuterite ovozmoùvaat za mnogu kuso vreme da se izgotvi i potpi{e i Dogovorot. Ednostavno, Dogovorot se priprema predvreme i se "drì" vo kompjuterot ili gostinot-pregovara~ go nosi presnimen na disketa. Na krajot, voop{to ne e problem da se izvr{at korekcii na postojniot tekst i da se otpe~ati. Vo na{iot primer, da pretpostavime deka ponuduva~ot, sega ve}e prodava~ot, i kupuva~ot postignale soglasnost po site dogovorni


54

klauzuli i go potpi{ale dogovorot vo original na angliski jazik. Istiot vo edna poskratena forma, bez mnogu formalnosti i poedinosti od tehni~ka priroda, bi izgledal vaka:


55

___________________________________________________________

C O N T R A C T No. 177/96

Concluded between: BRITSTEEL - 24 BM Bristol, Sent George Street, 968 - United Kingdom, hereinafter called SELLER, and METALIMAK - Skopje, Solunska, 39 - Republic of Macedonia, hereinafter called BUYER The Seller had agree to sell and the Buyer had agreed to buy the equipment stipulated in the Specification of Annex no. 1 to this Contract, under following terms and conditions:

1.TYPE OF EQUIPMENT: 2 (two) units of Bottom Discharge Centrifuges type TGT=VD 1100, British Standard 2233, according to drawings enclosed with this Contract. The Specification of the equipment, quality of material, technical data and List of spare parts are stipulated in the Annex No.1 to this Contract.

2.PRICE: USD 154,500.00 (one hundred fifty four thousand five hundred) per one unit of Centrifuges, and the total agreed value is: USD 309,000.00 (three hundred nine thousand). The total value includes: The equipment, Spare parts, Start up Seller's engagement and technical documentation as per Annex No.1 to this Contract.

3.DELIVERY: DAF (Delivered At Frontier) Yugoslav-Macedonian border Tabanovce acc. Incoterms 1990.


56

4.SHIPMENT: 70 ( seventy ) days after Barclays Bank's notification concerning the advance payment, subject to Documentary credit issuing within 50 (fifty) days after signing of this Contract.

5.GUARANTEE FOR THE EQUIPMENT: The Seller guarantee the quality of the material as well as operation within 12 (twelve) months after date of the Protocol concerning the Start-up services, however not longer than 24 ( twenty four ) months after Delivery point passing date. The Seller guarantees the quality, workmanship and function of the whole equipment as provide by Clause 1 of this Contract. Tear and wear parts are excluded from thus Guarantee. All defects appearing within the guarantee period which did not occur due to Buyer's fault, the Seller will repair soonest possible, usually within less than fifteen days. All other details are stipulated in Annex No. 2 to this Contract.

6.METHOD OF PAYMENT: The payment will be carried out as follows: - 20% of the total value respective USD 61,800.00 ( sixty one thousand eight hundred ) as advance payment by remittance to Seller's account at Barclays Bank against Advance payment Guarantee to be issued by Barclays Bank and presented through Trgovska Banka Skopje. Seller's Advance payment Guarantee is to be issued by Issuing Bank not later than five days after signing of this Contract and the ad-vance payment will be carried out not later than ten days after the Guarantee in question had been presentated with Trgovska Banka - Skopje. The Guarantee concerned is to be issued under terms and conditions of ICC URDG (International Chamber of Commerce - Uniform Rules for Demand Guarantees - ICC No.458). - 70% of the total value respective USD 216,300.00 ( two hundred sixteen thousand three hundred ) will be paid by issuing an Irrevocable, Confirmed Documentary


57

Credit, confirmed by Barclays Bank, Bristol Branch and payable at sight at Barclays Bank in Bristol against presentation of following documents: - three copies of Commercial invoice; - one original of Railway Bill of Lading; -one copy of Certificate of origin; - one copy of the Company's attests. The Documentary credit is to be based on ICC UCP 1993 (International Chamber of Commerce Uniform Customs and Practice - for Documentary Credits, 1993 Revision). - 10% of the total value respective USD 30,900.00 ( thirty thousand nine hundred ) to be paid against Documentary Collection, payable at sight with Barclays Bank, whereby Trgovska Banka - Skopje will act as presenting bank, within fifteen days upon Start-up operations and/or signing of the Protocol however not later than twenty days after Start-up of the equipment. This amount will be paid against presentation of: -One copy of the proper Start-up Protocol signed by both sides. The Documentary Collection should be based on ICC URC 1995 (International Chamber of Commerce Uniform Rules for Collection ).

7.TAXES, CUSTOM DUTIES AND OTHER FEES: All taxes, Customs and Bank Charges connected with the execution of this Contract to be levied by Macedonian Authorities shall be borne by the Buyer, adequate contributions levied by United Kingdom Authorities are to be borne by the Seller.

8.FORCE MAJEURE: Seller shall not be liable for any delay in the shipping of the equipment within the period stipulated in this Contract caused by or resulting from any contingency or cause beyond his control or beyond the control of Seller's Suppliers, including but


58

not limited to: calamities of nature, war, strikes, riots, embargoes, delays of carriers, labour difficulties and any similar or dessimilar occurrence whether legal or illegal. In the case of Force Majeure Seller will be obliged to announce Buyer in due time in written, accompanied by Force Majeure Certificate issued by Chamber of Commerce - London and sent by DHL carrier. The contracted Shipping period will be prolonged as long as the Force Majeure duration did effect. However, after 120 days duration of Force Majeure the Buyer has a right to cancel the Contract. In such case the Seller is obliged to return the advance payment amount, if any, at first Buyer's demand plus interest at a rate of LIBOR (London Interbank Offered rate) for three months loans for USD plus 1%.

9.ARBITRATION: All disputes in connection with the present Contract unless amicably settled between the parties, shall be finally settled under the Rules of Conciliation and Arbitration of the International Chamber of Commerce in Paris, France, by one or more arbitrators, appointed in accordance with the rules.

10.CONTRACT EFECTIVE DATE: This Contract comes into force upon signing and receipt of the first installment as advance payment.

11.SIGNATURE: This Contract is made in four identical copies in English language, out of which two belongs to the Seller and two to the Buyer. Skopje, 23.October, 1996. ACCEPTED:

istol METALIMAK A.D. - Skopje --------- --------------------------------------

___________________________________________________________


59

Prevodot na Dogovorot na makedonski jazik glasi:

D O G O V O R br. 177/96

Sklu~en pome|u: BRITSTEEL - 24 BM Bristol, Sent George Street, 968 - Obedineto Kralstvo, vo natamo{niot tekst identifikuvan kako PRODAVA^, i METALIMAK - Skopje, Solunska, 39 - Republika Makedonija, vo natamo{niot tekst identifikuvan kako KUPUVA^. Prodava~ot se soglasi da ja prodade, a Kupuva~ot se soglasi da ja kupi opremata navedena vo Specifikacijata od Aneks br. 1 kon ovoj Dogovor, prema slednive uslovi:

1.VID NA OPREMATA: 2 (dve) centrifugi koi {to se praznat niz dnoto tip TGT=VD 1100, Britanski Standard 2233, prema crteìte koi se prilog na ovoj Dogovor. Specifikacijata na opremata, kvalitetot na materijalot od koj {to }e bide izrabotena, tehni~kite podatoci, i Listata na rezervni delovi se predvideni vo Aneks-ot br. 1 kon ovoj Dogovor.

2.CENA: USD 154.500,00 (stoipedest i ~etiri iljadi i petstotini) po edna centrifuga, a vkupniot dogovoren iznos e: USD 309.000,00 (tristotini i devet iljadi). Vkupnata cena gi opfa}a: Opremata, rezervnite delovi, angaìraweto na Prodava~ot pri pu{taweto na opremata vo rabota i tehni~kata dokumentacija vo sé prema Aneks br. 1 kon ovoj Dogovor.


60

3.PARITET: DAF (ispora~ano na granica) jugoslovensko - makedonska granica Tabanovce prema INCOTERMS 1990.

4.ROK NA ISPORAKA: 70(sedumdeset) dena po aviziraweto na avansot od strana na Barclays bank, no isto taka pod uslov Dokumentarniot akreditiv da bide otvoren vo tekot na 50-te (pedesette) dena po potpi{uvaweto na ovoj Dogovor.

5.GARANCIJA ZA OPREMATA: Prodava~ot gi garantira kvalitetot na materijalot, kako i funkcioniraweto na opremata za vreme od 12 (dvanaeset) meseci po datumot na Protokolot sostaven pri pu{taweto na opremata vo rabota, me|utoa ne podolgo od 24 (dvaeset i ~etiri) meseci posle datumot na preminot na pratkata na Paritet-nata to~ka (Tabanovce). Prodava~ot gi garantira: kvalitetot, izrabotkata i raboteweto na celokupnata oprema, kako {to e predvideno vo klauzulata 1 od ovoj Dogovor. Potro{nite delovi se isklu~eni od ovaa garancija. Site defekti pojaveni vo garantniot rok koi ne se predizvikani od gre{ka na Kupuva~ot, Prodava~ot }e gi otstrani {to e mo`no poskoro, voobi~aeno za pomalku od petnaeset dena. Site ostanati poedinosti se dogovoreni so Aneks br. 2 kon ovoj Dogovor.


61

6.NAÎN NA PLA]AWE: Pla}aweto }e bide izvr{eno na sledniov na~in: - 20% od vkupnata vrednost odnosno USD 61.800,00 ({eeset i edna iljada i osumstotini) kako avansko pla}awe so doznaka na smetkata na Prodava~ot kaj Barclays Bank na osnova Bankova garancija koja }e bide izdadena od Barclays Bank i }e bide propratena preku Trgovska banka - Skopje. Bankovata garancija za avansno pla}awe mora da bide izdadena od strana na bankata ne podocna od pet dena po potpi{uvaweto na Dogovorot, a doznakata na avansot da bide izvr{ena vo period koj ne moè da bide podolg od deset dena otkako Garancijata bila dostavena do Trgovska banka - Skopje. Garancijata mora da bide izdadena prema uslovite od ICC URDG (Voedna~enite pravila za Garancii za obezbeduvawe na naplata na Me|unarodnata trgovska komora, ICC izdanie br. 458). Napomena: Vo odnos na pravilata vo ovoj Dogovor se navedeni mnogu poedinosti. Takvi dogovori ne se sretnuvaat sekoj den. No, ova e {kolski primer so ambicii za seopfatnost. - 70% od vkupnata dogovorena vrednost odnosno USD 216.300,00 (dvestotini i {esnaeset iljadi i tristotini) }e bide platena so otvorawe na Neotpovikliv, potvrden, dokumentaren akreditiv, potvrden od strana na Barclays Bank, filijala Bristol, koj }e bide naplativ po viduvawe kaj Barclays Bank vo Bristol na osnova podnesuvawe na slednive dokumenti: -tri primerka Trgovska faktura; -eden original @elezni~ki tovaren list; -eden primerok Certifikatot (svedo{tvo) za poteklo; -eden primerok Fabri~ki atesti. Dokumentarniot akreditiv mora da bide zasnovan na pravilata na Me|unarodnata trgovska komora (so sedi{te vo Pariz) pod naslov UCP (Voedna~eni obi~ai i praksa - za Dokumentarni akreditivi, Revizija od 1993).


62

- 10% od vkupnata vrednost odnosno USD 30.900,00 (trieset iljadi i devetstotini) da bide platena na osnova Dokumentarna naplata, koja }e bide ostvarena po viduvawe kaj Barclays Bank, pri {to Trgovska banka - Skopje }e deluva kako banka za dostavuvawe na dokumentite, vo rok od petnaeset dena po pu{taweto na opremata vo rabota i/ili potpi{uvaweto na Protokolot no, ne podocna od dvaeset dena po pu{taweto na opremata vo rabota. Ovaa suma }e bide platena na osnova podnesuvawe na: -~ist (bez zabele{ki) Protokol od pu{taweto na opremata vo rabota, potpi{an od obete dogovorni strani. Dokumentarnata naplata treba da bide zasnovana na pravilata na Me|unarodnata trgovska komora (so sedi{te vo Pariz), pod ime URC 1995 (Voedna~eni pravila za naplata).

7.DANOCI, CARINSKI DA@BINI I DRUGI TRO[OCI: Site danoci, carinski da`bini i bankarski tro{oci povrzani so izvr{uvaweto na ovoj Dogovor vovedeni od strana na makedonskite vlati }e gi snosi Kupuva~ot, soodvetno, da`binite koi {to se vovedeni od strana na vlastite na Obedinetoto kralstvo }e gi snosi Prodava~ot.

8.VI[A SILA: Prodava~ot nema da bide odgovoren za bilo kakvo zadocnuvawe pri isporakata na opremata vo dogovoreniot rok za isporaka dokolku, zadocnuvaweto e predizvikano ili e posledica na slu~aj ili pri~ina von negovata kontrola ili von kontrolata na dobavuva~ite na Prodava~ot, vklu~uvajki no, ne i ograni~uvajki se samo na: prirodni nepriliki, vojna, {trajkovi, nemiri, me|unarodni zapreki, docnewe od strana na prevoznicite, te{kotii so rabotna snaga i bilo kakvi sli~ni ili poinakvi sobitija, zakonski ili nezakonski.


63

Vo slu~aj na Vi{a sila Prodava~ot }e bide obvrzan blagovremeno da go izvesti Kupuva~ot napismeno, so priloèno Svedo{tvo za Vi{ata sila izdadeno od Stopanskata komora - London i isprateni po DHL po{ta. Dogovoreniot rok za isporaka }e bide prodolèn za onolku vreme, kolku {to traela Vi{ata sila. Me|utoa, dokolku Vi{ata sila potrae pove}e od 120 dena Kupuva~ot ima pravo da go proglasi Dogovorot za ni{taven. Vo takov slu~aj Prodava~ot e dolèn da go vrati primeniot avans, dokolku ve}e e platen, na prvo barawe od Kupuva~ot plus kamata po stapka prema LIBOR (Londonska me|ubankarska ponudena kamatna stapka) za zaemi na tri meseci za USD plus 1%.

9.ARBITRA@A: Site sporovi po ovoj Dogovor, dokolku ne bidat razre{eni pome|u dogovornite strani, kone~no }e bidat re{avani prema Pravilata za pomiruvawe i posreduvawe pri Me|unarodnata trgovska komora vo Pariz, Francija, so posredstvo na eden ili pove}e sudii, imenuvani vo soglasnost so Pravilata.

10.STAPUVAWE NA DOGOVOROT VO SILA: Ovoj Dogovor stapuva vo sila po potpi{uvaweto i priemot na prvata, avansnata, doznaka.

11.POTPIS: Ovoj Dogovor e sostaven vo ~etiri ednakvi primeroci na angliski jazik, od koi {to dva pripa|aat na Prodava~ot, a dva na Kupuva~ot. Skopje, 23.Oktomvri,1996. POTVRDENO:

Bristol K A.D. - Skopje


64

_______ ______________ ___________________________________________________________ Verojatno primetivte deka na~inot na iskaùvawe na cenite i vrednostite vo pari~ni edinici vo angliskiot original i prevodot se razlikuvaat. Vsu{nost, vo zapadniot svet iljadite, milionite itn. se oddeluvaat so zapirka, a decimalnite mesta od celite se oddeluvaat so to~ka. Pa namesto, decimalna zapirka se upotrebuva decimalna to~ka. Tokmu sprotivno od nas. Vo komunikacijata so svetot sepak, nie bi trebalo da se prilagodime za da ne dojde do nepotrebni zbrki.

Zasega }e se vozdrìme od komentar po dogovornite klauzuli. Elementite: Cena, Paritet i Na~in na pla}awe zasluùvaat pogolemo vnimanie, pa zatoa }e im posvetime posebni poglavja.


65

3. CENA I VREDNOST KAKO DOGOVORNA KLAUZULA

Edna od definiciite za cenata glasi: Cenata e pari~en izraz na vrednosta na stokata. Ovoj trud nema pretenzii na teoretska polemika za validnosta na teoriite za cenata. Me|utoa, samo nakuso: Vaka postavenata definicija, praksata bi moèla da ja potvrdi samo dokolku pod poimite cena i vrednost se podrazbiraat ednodimenzionalni, stati~ki matemati~ki golemini. Ova od pri~ina {to: ako samo malku navlezeme vo faktorite koi {to ja determiniraat cenata na eden vid stoka so silnite vlijanija na: trendovite, hiperprodukcijata, ve{ta~ki stvoreni nedostatoci od odredena stoka na pazarot, enormno golemoto vlijanie na monopol-skite aktivnosti na pazarot itn. privedenata i sli~ni definicii za cenata brzo }e padnat. Toa e pove}edimenzionalen priod kon cenata. Od tie pri~ini, vo ovoj trud se ograni~uvame na prezentacija na cenata i vrednosta na stokata kako dogovorna klauzula za dogovoreniot kvantum stoka od aspekt na praksata vo me|unarodnata trgovija. Cenata na stoka vo Dogovorot mora da bide jasno definirana, bez nedore~enosti i kontroverzi. Sekoj dodaten termin ili doobjasnuvawe vo vrska so cenata treba da bide vo funkcija na poblisko odreduvawe na cenata - nikako sprotivno. I tuka moàt da se postavuvaat odredeni zamki od strana na edniot ili drugiot deloven partner pri dogovaraweto. Me|utoa, nadmudruvaweto vo prav smisol na zborot, treba da zavr{i tuka, do fazata na dogovaraweto. [tom se pomine na formulirawe na klauzulata za cenata vo Dogovorot site nedorazbirawa i zamagluvawa zadolìtelno treba da bidat odstraneti, zo{to pri realizacijata na Dogovorot moàt da uslovat samo problemi i nepotrebni sudski sporovi. So cel za pridones kon ostvaruvawe na poso~enite postavki vo prodolènie }e se osvrneme na cenata, a od tuka i vrednosta kako dogovorna klauzula od pove}e aspekti:


66

Valuta vo koja {to se dogovara cenata: Vo me|unarodnata trgovija mal e brojot na zemjite ~ii {to stopanstvenici ja imaat taa sre}a da dogovaraat nabavka na surovini za svoeto proizvodstvo, oprema ili trgovska stoka kako i proda`ba na svoite stoki vo valutata na svojata zemja. Zborot sre}a go naglasivme od pri~ina {to, poznavajki gi site dimenzii na fenomenot cena povrzano so valutata vo koja {to e izrazena, a osobeno posledicite po finansiskite efekti od raboteweto, ednostavno bilo koj drug zbor bi bil neadekvaten. Delovniot partner koj dogovara cena vo valutata na svojata zemja ja ima taa prednost {to vo Dogovorot nastapuva so eden rizik pomalku. Imeno, bilo da kupuva ili prodava, dogovara cena vo valuta vo koja {to gi ima napraveno site prethodni kalkulacii za idnoto proizvodstvo ili natamo{nata proda`ba. Konkretno, nemu mu se presmetani: surovinata, drugite repromaterijali, platite i site drugi tro{oci povrzani so proizvodstvoto vo ista valuta vo koja ja pla}a i, na primer, surovinata. Od tuka, za nego nema iznenaduvawa: nema rizik od porast na vrednosta na doma{nata valuta vo odnos na drugite svetski valuti pri dogovaraweto i posebno realizacjata na predmetniot Dogovor. Vo sekoj slu~aj valutata vo koja {to se dogovara cenata na predmetnata stoka treba da bide poznata i dogovorena, prakti~no, u{te pred da se pomine na finalnite pregovori. Na toj na~in, sekoja dogovorna strana odnapred znae vo koja valuta }e se dogovara cenata, pa ima vreme da se presmeta i podgotveno da nastapi na pregovorite. Vo praksata ima slu~ai cenata da se dogovara vo edna od svetskite valuti i da bide povrzana so dvièweto na kursot na nekoja druga, pak svetska, valuta. Na primer: Pla}aweto prema dogovorot se vr{i vo DEM, a cenata na edna ma{ina se dogovara da iznesuva: DEM 120.000.- pod uslov odnosot na valutite USD:DEM na denot na isporakata da bide 1:1,5. Ako na tokmu dogovoreniot den, moè i prosek za podolg period, porasne vrednosta na markata i odnosot so USD iznesuva 1:1,4 - kone~nata cena se sveduva na sledniov na~in: (DEM 120.000 : 1,5) h 1,4 = DEM 112.000.-


67

Toa }e zna~i deka kupuva~ot definitivno treba da plati DEM 112.000.- namesto prvobitno dogovorenite DEM 120.000.- Ima li logika vaka dogovorenata cena? Sekako, vo vremeto na stvarnoto pla}awe, kupuva~ot pla}a so poskapa marka, "pote{ka" marka od onaa vo vremeto na dogovaraweto. So toa, prodava~ot ne izgubil ni{to, samo {to ne dobil kursna razlika poradi porastot na markata. Koga }e ja izvr{i naplatata: za 112.000 DEM moè da kupi isto tolku USD (80.000) kolku {to moèl da kupi i pri dogovaraweto: DEM 120.000 : 1,5 = USD 80.000. Sli~na matematika bi napravile i vo obraten slu~aj samo so podrugi vrednosti. Tuka se postavuva samo pra{aweto: Dali navistina markata poskapela ili dolarot poeftinel? Pra{aweto e namesto me|utoa, ne treba da se ispu{ti od vid eden mnogu biten moment: Dvete dogovorni strani so "vrzuvaweto" na cenata za vrednosta na USD kako konstanta, svesni za posledicite, slobodno ja izrazile svojata volja, {to e biten preduslov za sklu~uvaweto na Dogovorot.

Fiksni i varijabilni ceni

Od aspekt na nivnata postojanost, cenite moàt da bidat: fiksni, cvrsto dogovoreni vo apsoluten iznos so ili bez dodatoci na ime popusti ili premii i varijabilni, odnosno definirani vo Dogovorot samo opisno, vo vid na formula ili sli~no. Za poslednive, isto taka moè da se dogovori fiksno namaluvawe ili zgolemuvawe vo vid na premija {to voobi~aeno se ~ini. Fiksnite ceni se dogovaraat za oprema i druga stoka koja {to ne se prodava na berza, a ~ija {to cena ne e povrzana za kotaciite na nekoja berza ili za nea ne postoi i ne se publikuva nekoja druga indikacija za cenata. Za stokite ~ija {to cena se kotira na nekoja od svetskite berzi kako: pamuk, volna, nafta, kafe, oboeni metali, plemeniti metali i dr. postojat dva na~ina za dogovarawe i toa: Za spot zdelki, obi~no pomali koli~ini, za promptna isporaka moè da se dogovori fiksna cena vo apsolutna brojka koja {to sepak se zasnova na momentalnata cena na odnosnata berza ili publikuvana


68

cena koja {to se prifa}a kako indikator na cenata na taa stoka. Na primer, kadmiumot, kalciumot, indiumot itn. ne se berzanski proizvodi, me|utoa nivnite ceni sepak se publikuvaat vo Metal Bulletin vo London. Samata publikuvana cena pritoa, vo ova stru~no spisanie koe {to izleguva dva pati sedmi~no, pretstavuva odraz na ponudata i pobaruvva~kata i ne e obligatorna za nikogo me|utoa, sepak sluì kako reper za sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori. Vtoriot vid cena za berzanskite stoki pak e povrzana za kotiraweto na cenata na doti~nata stoka na berzata vo odreden den ili prose~na za definiran period. Takviot period e poznat pod imeto: Kotacionen period. Sekoga{ se odreduva odnapred, a kotaciite ne se poznati nikomu. Voobi~aeno se dogovara period od nekolku dena, pa do prosek za site rabotni denovi na berzata vo tekot na eden mesec. Podolgi kotacioni periodi od eden mesec praksata skoro i da ne poznava. Vo godi{nite i pove}egodi{nite Dogovori za berzanski artikli so voobi~aeno mese~ni, parcijalni isporaki, to~no se definira koja od berzanskite ceni {to se publikuvaat }e bide zemena za dogovorena kotacija. Na primer: za cinkot od Londonskata berza na oboeni metali se publikuvaat {est ceni(dve ke{ ceni, dve terminski trimese~ni i dve terminski petnaesetmese~ni). Vo Dogovorot se naveduva: LME Settlement price, a toa zna~i ke{ cenata po koja {to berzata prodava, odnosno vtorata po red od onie {est. Istovremeno, pri sklu~uvaweto na dolgoro~niot Dogovor, se definira i kotacioniot period za koj {to }e se presmeta prosek od publiku-vanata, vo na{iot primer, LME Settlement cena. Kako mesec za koj {to }e se zema prosek na cenata za edna mese~na pratka moè da se zeme: mesecot koj {to prethodi na mesecot na dogovoreniot mesec za isporaka, mesecot na dogovoreniot mesec za isporaka, mesecot koj {to sledi po dogovoreniot mesec za isporaka, vtoriot mesec po dogovoreniot mesec za isporaka itn. Go naglasivme zborot "dogovoreniot" od edna mnogu va`na pri~ina. Vsu{nost, ovaa naznaka gi {titi i kupuva~ot i prodava~ot od {pekulacii i nedelovno odnesuvawe vo pogled na cenata od strana na drugiot partner. So dodatokot: dogovoren mesec na isporaka vo eden


69

godi{en Dogovor so 12 ednakvi, po koli~ina isporaki se postignuva ramnomerno cenuvawe na godi{nata koli~ina vo site 12 meseci bez ogled na toa dali mese~nata koli~ina e ispora~ana vo dogovoreniot mesec za isporaka ili vo sledniot mesec. Bez ovaa naznaka se otvoraat mo`nosti za {pekulacii. Na primer, vo Dogovorot stoi - kotacionen period: mesec na isporakata. So toa se ostava mo`nost: ako prodava~ot smeta deka vo tekovniot mesec ima dobra cena }e ja ispora~a stokata i obratno, ako ima niska cena }e po~eka idniot mesec. Kupuva~ot isto taka: ako ima relativno niska cena vo tekvniot mesec }e otvori akreditiv i obratno, ako cenata mu e visoka nema "da se zaleta" da go obezbedi pla}aweto, }e kasni so transportite instrukcii i sl. Toa ve}e ne e ispolnuvawe na Dogovor, tuku pove}e li~i na me|usebno izma~uvawe na delovnite partneri. Od taa pri~ina pri so~inuvaweto na sekoj Dogovor mora da se misli na site posledici koi {to moàt vo idnina da nastanat. Toa moè ba se postigne na toj na~in {to podgotveniot nacrt Dogovor se analizira po red i pri toa se simuliraat site mo`ni varijanti koi {to moàt da proizlezat od sekoja dogovorna klauzula. Ne{to sli~no kako {to {ahovskite komentatori ~inat pri analizata na nekoja partija. Ako toa ne se praktikuva moè da se slu~i "da ostaneme so polni race figuri".

Koga sme kaj berzanskite artikli ne }e e na odmet da se zapoznaeme so nekoi termini i zbidnuvawa koi {to se prisutni na Londonskata berza na oboeni metali {to ozna~uvaat ìvot, situacija i tendencija na Berzata. ]e po~neme so:

CONTANGO (se izgovara Kontango) pretstavuva situacija na berzata, i voop{to odnos na ponudata i pobaruva~kata za odreden metal vo svetot za promptna ili odloèna isporaka za tri ili petnaeset meseci. Koga cenata na odreden metal za idna isporaka ( na primer: 3 meseci) koja {to se narekuva terminska cena e pogolema od ke{ ili, takanare~enata, Spot cena nastapuva CONTANGO. Toa e pojava koga ima dovolno metal za prompt isporaka, odnosno ponudata na metal za spot, fizi~ka isporaka, e pogolema od pobaruva~kata za


70

toj metal. Iznosot na Contango-to ne e ograni~en no, istiot obi~no ne gi preminuva tro{ocite za finansirawe, osiguruvawe i skladi{tewe na metalot za vreme od tri meseci. Vo sprotivno, prodava~ite }e gi pomestat prompt-nite proda`bi za naredniot period, }e prodadat po terminska cena koja {to opfa}a Ke{ cena plus iznos na Contango-to, }e ja skladiraat stokata vo berzansko skladi{te, }e platat skladi{nina, }e zemat kredit za finansirawe na zalihata i }e spe~alat. I poslednovo se slu~uva, no vo mnogu kusi periodi, dodeka naskoro ne se izvr{i nivelirawe na iznosot na Contango-to po sosema priroden, bi rekle ~isto matemati~ki pat, bez nikakva prisila, prinuda ili {pekulacii. Da se posluìme so prakti~en primer: Na 7-mi Mart '95-ta Cash cenata na nikelot na pladnevnata, oficijalnata sesija vo Ringot na LME be{e 7.600-7.610 USD za 1 ton Nikel. Vo istiot period, terminskata, odnosno, trimese~nata cena be{e 7.748/7.750 USD. Za toj den se veli deka nikelot e vo sostojba na Contango i istoto iznesuva 140 USD po ton nikel (se sporeduvaat vtorite ceni, cenite po koi {to Berzata prodava). Razlikata od USD 140, {to bi rekle, Contango-to, se odnesuva na period od polni tri meseci, odnosno okolu 90 dena. Dokolku se slu~i odreden subjekt da si ja kupi nazad svojata prodadena terminska pozicija vo period pokus od tri meseca Contango-to, adekvatno na brojot na denovite, se namaluva. Za proda`bite na pozicii na termin, voobi~aeno e iznosot na Contango-to da se znae odnapred za tekot na eden mesec, kako bi znaele prodava~ite, kako i kupuva~ite, da se opredelat za edna od mo`nite dve opcii: da prodadat Cash za prompt isporaka ili pak da prodadat na termin. Contango-to e po~esta pojava od naredniot poim koj {to isto taka }e go pojasnime-Bakvord-acijata. Backwardation (se izgovara: bakvordej{n) e situacija koga odreden metal se nao|a vo obratna polo`ba od Kontango: Toga{ terminskata cena e poniska od Cash, odnosno Spot cenata koja {to se odnesuva na metal koj {to e spremen za propmtna isporaka. Bakvordacijata doa|a do izraz koga na pazarot, toa voop{to ne mora da se slu~uva isklu~ivo na berzata, nema dovolno metal za prompt


71

isporaka - pobaruva~kata po odreden metal za promptna isporaka e pogolema od ponudata. Iznosot, na Bakvordacijata se odreduva vo zavisnost od stepenot na diferencijata pome|u ponudata i po-baruva~kata za prompt metal ili {to e mo`no pobliski po vreme pozicii vo sporedba so faktorot - idni isporaki, tri meseca i ne{to pobliski pozicii od maksimalnite tri meseca. Nema oficijalen limit za iznosot na bakvordacijata. Sé zavisi od stepenot na faktorite: ponuda i pobaruva~ka. Vo berzanskiot àrgon ovaa pojava se izgovara kratko: bak (back). I tuka }e se posluìme so eden prakti~en primer: Cash cenata za prompt isporaka na Bakar na LME na den 7.Mart '95 iznesuva{e: 2.892-2.893 USD za eden ton bakar. Na istiot den, terminskata cena (tri meseca) na oficijalnata pladnevna sesija na LME be{e 2.884-2885 USD. Toa zna~i deka bakarot na doti~niot den bil vo Bakvordej{n od 8 USD za 1 ton bakar. Po~nuvajki od Juli 1993. na Londonskata berza na metali se pazari po u{te edna cena : Terminska cena za 15 meseci. Ovaa e seu{te sveà kategorija po koja {to ne se pazarat zna~ajni koli~ini me|utoa, vremeto }e si go stori svoeto. Vo idnina verojatno }e imame iskaùvawe, kako na primer: Nikelot e vo Kontango prema 3 meseci i vo isto vreme vo bekvordej{n prema 15 mese~nata terminska cena. Dadovme eden primer za na~inot na formirawe na cenite. Sekoja berza, ima svoi karakteristi~ni raboti, pa zatoa i postojat specijalizirani kadrovi koi se zanimavaat so eden artikal, najmnogu so nekolku artikla, no samo od edna berza. Cenata e vaèn element na sekoj dogovor, glavno najva`niot. Me|utoa, sekoga{ treba da se ima na um deka Dogovorot e sepak sistem na uslovi, komplikuvan sistem na uslovi so visok stepen na me|uzavisnost. Pa taka i treba da se gleda na niv, zo{to lesno moè da se slu~i da go usredsredime seto na{e vnimanie na cenata i istovremeno da `rtvuvame mnogu pove}e na Paritet ili Na~inot na pla}aweto ili nekoja druga klauzula za nekoja neznatna prednost vo cenata.


72

4. DOGOVORNA KLAUZULA: PARITET

Kaj site trgovski zdelki svrzani za kupoproda`ba na stoka, pome|u dogovornite strani egzistira pra{aweto za na~inot i mestoto na predavaweto na stokata, opredelbite povrzani so tro{ocite i momentot na predavaweto, kako i momentot na preminuvaweto na rizikot od prodava~ot na kupuva~ot. Osnoven streme` na sekoj u~esnik vo odredenata trgovska zdelka e ostvaruvawe na maksimalna ekonomska korist. Bidej}i sekoj od niv se stremi da dogovori takvi uslovi za isporaka, kako i da stekne prednost preku minimalni obvrski i tro{oci za sebe, pregovorite za odnosnata trgovska zdelka stanuvaat pole za odmeruvawe na snagite. Pole vo koe {to doa|a do izraz poznavaweto na delovnata termi-nologija. Stranata koja {to nastapuva popodgotvena, so site teoretski poznavawa, kako i so poseduvawe na site relevantni podatoci za visinata na tro{ocite koi {to se odnesuvaat na stokata na nejziniot pat od prodava~ot do kupuva~ot sekako, treba da se o~ekuva deka podobro }e pomine. Me|unarodnite trgovski zdelki nevozmo`no e da se reguliraat prema obi~aite i postojnata trgovska praksa od pri~ina {to istite se sklu~uvaat pome|u delovni partneri od razli~ni zemji, pa i kontinenti kade {to su{testvuvaat razli~ni obi~ai i praksa. Na eden stepen od razvitokot na me|unarodnata trgovija, za da se izbegnat sporovite i sudskite raspravi poradi razli~nata primena na trgovskite obi~ai vo zemjite na trgovskite partneri, se pojavi potreba od op{tovalidni pravila za tolkuvawe na trgovskite termini za uslovite za isporaka na stokata. Za taa cel Me|unarodnata trgovska komora - ICC, Pariz, ima izdadeno pravila za tolkuvawe na tie termini, poznati pod imeto INCOTERMS (kratenka od International Commercial Terms - Me|unarodni trgovski uslovi). INCOTERMS pretstavuva izvedena kratenka od: Me|unarodnite pravila za tolkuvawe na trgovskite uslovi, doneseni od Sovetot na IIC - Pariz (angl.: INTERNATIONAL RULES for INTERPRETATION of TRADE TERMS)


73

Po sodrìna tie uslovi za primena vo trgovskata praksa pretstavuvaat svoeviden KOD - kratenki, zad koi {to se krijat opredeleni prava i zadolènija na dogovornite strani. Pravilata INCOTERMS pretstavuvaat kodeks od poedini kodificirani razli~ni uslovi za dostavuvawe na stokata, so koi {to se normirani svetskata trgovska praksa i obi~ai vo oblasta na me|unarodnata trgovija. So toa e stvorena mo`nost sporovite koi {to poteknuvaat od razli~nite tolkuvawa na trgovskite obi~ai vo poedinite zemji, vo golem stepen da se namalat. Prvata verzija na INCOTERMS e usvoena i izdadena vo 1936 - tata godina. Od toga{ do denes, napraveni se pove}e izmeni i dopolnenija na Pravilata, i toa: vo 1953, 1967, 1976, 1980 i poslednite vo 1990. Pri~inata poradi koja {to doa|alo do izmeni sekoga{ bila èlbata Pravilata da bidat osovremeneti, so cel da odgovaraat na promenite koi {to vo me|unarodnata praksa vo me|uvreme nastanale. Me|unarodnite pravila za tolkuvawe na trgovskite termini vo sebe sodràt i opredeleni pravila za povedenie na dogovornite strani, povrzani so odgovornosti i tro{oci, {to od svoja strana poznavaweto na tie pravila go ~ini ne samo neophodno, tuku i zadolìtelno za onie koi sakaat da gi primenuvaat, i moè da ima golem stepen na vlijanie vrz kone~niot ishod na zdelkata. Povikuvajki se na INCOTERMS, kako osnova na Dogovorot vo odnos na uslovite za isporaka, dogovornite strani moàt da dogovorat i odredeni promeni ili dodatni klauzuli (kratenki), vodeni od potrebata za doobjasnuvawe, specifika ili poradi drugi okolnosti. Specijalnite klauzuli vo Dogovorot, von INCOTERMS, imaat predimstvo pred op{tite opredelbi na Pravilata. Na prv pogled izgleda paradoksalno: Od edna strana Pravilata postojat zaradi voedna~uvawe na odredenite odnosi, a od druga, dopu{taat primena na dogovorna sloboda. Vsu{nost, samite termini i izborot na eden od niv se pojava na odredena dogovorna sloboda na trgovcite, zatoa taa sloboda se zapazuva iscelo vo nivnata primena.


74

Vo ovoj prilog kon populariziraweto na Me|unarodnite trgovski termini - INCOTERMS, }e se zadrìme na poslednite izmeni i dopolnenija od 1990 godina. Sekoja kratenka - klauzula za PARITET }e bide propratena so tolkuvawe, komentar i primeri od praksata. Isto taka, so cel tolkuvaweto da bide {to poblisku do stvarnosta, se potrudivme da prikaème i dodatni dogovorni klauzuli koi {to ne gi opfa}a INCOTERMS. Iskreno se nadevam, deka ovoj trud }e pobudi interes kaj delovnite lu|e za podetalno prou~uvawe na uslovite za isporaka i naplata na stokata vo me|unarodniot promet i toa sé vo funkcija za {to pokvalifikuvana i potemelna priprema i nastap na delovnite pregovori.


75

4.1 EXW - STOKATA SE PRIMA NA SKLAD KAJ PRODAVAÔT

Po~nuvajki od ovoj naslov }e gi prezentirame poedinite kratenki prema INCOTERMS 1990-ta so pojasnuvaњe na nivnoto zna~eњe i komentari za posledicite od nivnata eventualna prakti~na primena za kupuva~ot ili prodava~ot na stokata. Delovnite partneri koi imaat namera da gi koristat ovie Pravila treba posebno da naglasat deka Dogovorot }e bide reguliran so INCOTERMS 1990. Da po~neme so prvata kratenka za klauzulata Paritet

EXW = Ex Works so zadolìtelna naznaka vo koe geografsko mesto. Nakuso: podrazbira deka vo dogovorenata cena e sordàna: cenata, vrednosta, na stokata dostavena do skladi{eto na proizvoditelot ili vo bilo koe javno ili privatno skladi{te (pak so to~na naznaka na mestoto) ako taka se dogovori. Prodava~ot nema obvrska nitu da ja natovari stokata na transportno sredstvo. Ednostavno, posledniov samo ja stava stokata na raspolagaњe na Kupuva~ot. Ovoj pak, sekoga{ treba da vodi smetka za toj fakt, da bide mnogu vnimatelen, ako prodava~ot ponudi i insistira na ovaa klauzula.

EXW - zna~i deka prodava~ot ja ispolnil svojata obvrska za isporaka na stokata, koga istata mu ja stavil na raspolagaњe na kupuva~ot vo dogovorenite prostorii, kako na primer: rabotilnica, fabrika, svoj sklad, javen sklad itn. Ve}e rekovme deka prodava~ot ne e odgovoren za natovar i ne go pla}a istiot. Prodava~ot, isto taka ne e odgovoren za izvozno carineњe. Kupuva~ot gi podnesuva site tro{oci i gi prezema site rizici koi {to proizleguvaat od ~inot na prezemaњeto na stokata od prostoriite nazna~eni vo dogovorot do kone~nata destinacija. Od ova moème da zaklu~ime deka kratenkata - dogovornata klauzula za Paritet, EXW pretstavuva najmala obvrska za prodava~ot, a najte{ka za kupuva~ot {to prevedeno zna~i deka kako prodava~ treba da ja predlagame i insistirame na nea, dodeka pak vo uloga na kupuva~ treba da se vloàt


76

maksimalni napori da se izbegne odnosno da se zameni, vo najlo{ slu~aj, so slednata do nea klauzula - FCA.

Ako se dogovori klauzulata EXW (so naznaka na mestoto) - Incoterms 1990-ta

PRODAVAÔT E DOL@EN:

1.Da obezbedi stoka, trgovska faktura so propratni dokumenti, certifikat za teìna, certifikat za kvalitet, razni atesti, dokaz za poteklo na stokata i sl. ili soodvetna elektronska poraka;

2.Da mu pruì pomo{ na kupuva~ot, bez nikakov svoj rizik pri izdejstvuvaњeto na izvozna dozvola ili bilo koe drugo slu`beno odobrenie za izvoz na stokata;

3.Da gi podnese site tro{oci i rizici od celosno ili delumno gubeњe i/ili o{tetuvaњe na stokata do momentot koga, prema Dogovorot, gi stava na raspolagaњe na kupuva~ot - primopredajata pred natovar na prevozno sredstvo. Toa zna~i deka ako stokata se o{eti pri natovarot, prodava~ot ne snosi nikakov rizik i {tetata treba da bide nadoknadena od transportnoto osiguruvaњe, ako takvo zaklu~il kupuva~ot. Vo sekoj slu~aj i tie for-malnosti gi obavuva kupuva~ot;

4.Da go izvesti kupuva~ot, so pismeno avizo, koga i kade }e mu ja stavi stokata na raspolagaњe. Avizoto osobeno treba da sorì: podatoci za: poedine~nata i vkupnata teìna na pratkata, broj na koleti (ako stokata e taka pakuvana), dimenzii na koletite ili poedinite delovi na oprema, kako kupuva~ot bi moèl da obezbedi soodvetni prevozni sredstva, na~in na obeleùvaњe na delovi od pratkata, eventualni naznaki za posebni osobini na stokata kako: toksi~na vo dopir so vlaga, lesno kr{liva, lesno zapaliva i drugi poedinosti;

5.Da gi plati tro{ocite za kontrolnite operacii kako: kontrola na kvalitetot, mereњeto, broeњeto i sl. koi {to se i ako se neophodni pri prezemaњeto na stokata;


77

6.Prodava~ot nema obvrski za dogovaraњe na prevoz, niti pak za dogovaraњe transportno osiguruvaњe na stokata;

7.Prodava~ot nema obvrska da izdava dokaz za isporaka na stokata, transporten dokument ili soodvetna elektronska poraka;

KUPUVAÔT E DOL@EN:

1.Da ja plati vrednosta na stokata na na~in predviden so dogovorot; -Na svoja smetka i rizik da gi obezbedi site izvozni, ako e potrebno i tranzitni, kako i uvozni dozvoli;

2.Da gi izvr{i site carinski formalnosti i toa: vo zemjata na izvoznikot, niz zemjata/zemjite niz koi {to stokata pominuva vo tranzit i na krajot vo zemjata na uvoznikot, odnosno krajniot korisnik na stokata ako se raboti za reeksport;

3.Da organizira i plati natovar i podvoz na stokata i da gi stavi na raspolagaњe prevoznite sredstva vo dogovorenoto vreme i na dogovorenoto mesto;

4.Da dogovori i plati transportno osiguruvaњe; 5.So pismeno avizo da go izvesti prodava~ot za vremeto na

pristignuvaњeto na prevoznite sredstva vo skladot na prodava~ot, naziv na transportnata firma, broj na vozila i nivni oznaki, dozvolen osovinski pritisok (dozvolena bruto i neto teìna na vozilata i stokata) vo site zemji niz koi {to se vr{i podvozot na doti~nata stoka i sli~ni podatoci;

6.Da ja prezeme stokata vo dogovorenoto vreme i na dogovorenoto mesto;

7.Da gi podnese site tro{oci i rizici od eventualno delumno ili celosno gubeњe/o{tetuvaњe na stokata od momentot na prezemaњeto, vklu~uvajki go i natovarot, do krajnata destinacija i rastovar na stokata;

8.Da gi plati site carinski, dano~ni i drugi dava~ki, kako i tro{oci za obavuvaњe na carinskite formalnosti koi {to se pla}aat pri izvozot (vnimavajte: ako postoi izvozna carina ili bilo kakva taksa vo zemjata na prodava~ot - ja pla}a kupuva~ot), potoa,


78

normalno, vo zemjata na uvozot na stokata, i ako e toa potrebno, vo zemjata/zemjite niz koja/koi {to se tranzitira.

9.Da mu obezbedi soodveten dokaz na prodava~ot za prezemaњeto na pratkata.

Ve}e konstatiravme deka paritetot so klauzula: EXW prema INCOTERMS 1990. pretstavuva mnogu te{ka obvrska za Kupuva~ot. Vpro~em, vo toa se uverivme i od spisokot na obvrskite na dvete strani. Od tie pri~ini, Paritetot EXW, dokolku kupuva~ot ne e vo sostojba da organizira natovar, a posebno ako ne moè direktno ili indirektno da gi napravi izvoznite formalnosti, treba da se izbegnuva. Zatoa, koga podvozot, od bilo koja pri~ina, pa|a na teret na kupuva~ot, mnogu podobro e da se dogovori paritet: FCA. Pri samoto dogovaraњe, vo uloga na kupuva~, insistiraњeto da se izbegne. Paritetot EXW vo sekoj slu~aj zna~i poznavaњe na delovnata terminologija. Otkako prodava~ot }e oceni deka sproti sebe ima deloven ~ovek koj vo detali ja poznava ovaa materija, vo pogolem broj od slu~aite, ja prifa}a klauzulata za paritet FCA bez nikakva refleksija na proda`nata cena na stokata.

Na krajot, morame da napomeneme deka klauzulata za Paritet EXW - Ex Works ne e izmislena samo za da se prefrlat site obvrski na kupuva~ot, ili so drugi zborovi, da se "nasamari" kupuva~ot. Vo svetot postojat multiinacionalni kompanii so firmi i pretstavni{tva vo golem broj zemji, a postojat i ednonacionalni firmi na koi {to organizacijata na natovarot, izvoznata dokumentacija i izvoznoto carineњe ne im pretstavuva posebna te{kotija i tro{ok. Seto toa moè da go napravi kvalifikuvana {pediterska firma so svetsko renome so koja {to se ima intenzivni delovni odnosi. Zatoa, tie i vo uloga na kupuva~ moàt da insistiraat na klauzulata za paritet EXW so cel da ja namalat cenata. Vo tie slu~ai, razlikata vo cenata pome|u, na primer EXW i FCA ili nekoja druga klauzula e pogolema od tro{ocite i rizikot. Tie kompanii dobro gi poznavaat prilikite vo zemjata na izvoznikot, pa zatoa, za niv rizikot e minimalen. Za takvite biznismeni, za tie koi


79

imaat takvi mo`nosti i poznavaњa, vo delovniot svet se veli: "Tie i od svojata {teta pravat profit".


80

4.2 FCA - STOKATA E NATOVARENA

FCA - so to~no ozna~eno mesto = FREE CARRIER zna~i deka prodava~ot e dolèn stokata da ja tovari, stavi na raspolagaњe na prevoznikot vo dogovorenoto mesto i dogovoren vremenski termin, i da gi napravi site izvozni dejstvija vo zemjata na izvoznikot. Ovaa klauzula zameni pove}e kratenki za paritet od porane{nite INCOTERMS-i kako: F-co (Franko) natovareno vo..., FOR.... vo ozna~eno mesto (Free on railway) prodava~ot ja predava stokata, natovarena na drumsko ili vo èlezni~ko prevozno sredstvo vo odredena èlezni~ka stanica bez obzir dali e toa domicilot na prodava~ot, ili popatna èlezni~ka stanica, naj~esto èlezni~ki grani~en premin, potoa FOT....(Free on truck), {to ozna~uva (sega ve}e ozna~uva{e) natovareno na/vo kamion, drumsko transportno sredstvo, FOB (Free on board) Airport... {to zna~e{e natovareno vo avion. Gi citiravme ovie klauzuli so cel da potsetime deka istite se seu{te dlaboko vkoreneti vo delovnata terminologija i neretko se vo upotreba. Normalno, ako edna klauzula bila vo upotreba i preìveala dva/tri rabotni veka, ne e lesno tukutaka, ednostavno da se zameni prekuno} so druga. Ova posebno od strana na lu|eto koi poretko se sre}avaat so ovie termini.

Klauzulata FCA gi zameni kratenkite F-ko, FOR, FOT od porane{nite verzii, no vo nikoj slu~aj ne smee da se poistoveti so istite. Ova od pri~ina {to FCA ozna~uva natovarena stoka na prvoto prevozno sredstvo, najblisku do proizvoditelot ili skladot bilo kade da e. Za razlika od FCA, kratenkata FOR, na primer, moèvme da ja upotrebime i za paritet koga stokata koja {to ja stavame na raspolagaњe na kupuva~ot natovarena vo vagon, vo bilo koe mesto.

Prema Me|unarodnite trgovski uslovi, INCOTERMS 1990. koi vlegoa vo sila na 1.Juli,1990-ta godina, kratenkata FCA, poprecizno ozna~uva deka prodava~ot ja ispolnil svojata dogovorna obvrska vo momentot koga }e ja predade stokata, ocarineta za izvoz, na natamo{na grià na prevoznikot, {to go opredeluva kupuva~ot, vo nazna~enoto mesto.


81

Vo slu~aite koga se dogovara klauzulata za paritet FCA, prema utvrdenata praksa, obi~no se bara pomo{ od prodava~ot pri sklu~uvaњeto na Dogovorot za transport i toa naj~esto za èlezni~kiot i avionskiot. Prodava~ot toa go ~ini na rizik i tro{ok na kupuva~ot. Paritetot FCA moè da se koristi pri site vidovi transport, vklu~uvajki go i multimodalniot.

Inkorporiraњeto na klauzulata FCA vo Dogovorot podrazbira deka PRODAVAÔT E DOL@EN:

1.Da ja obezbedi stokata, trgovska faktura i site propratni dokumenti za kvalitetot, kvantitetot i potekloto na stokata, odnosno soodvetna elektronska poraka vo soglasnost so dogovorot za kupoproda`ba;

2.Na svoj sopstven rizik i tro{ok da gi pribavi potrebnite izvozni dozvoli i odobrenija;

3.Da gi izvr{i site izvozni formalnosti; 4.Na tro{ok i rizik na kupuva~ot da obezbedi prevoz, odnosno

prevozni sredstva prema instrukciite od kupuva~ot, ili ako blagovremeno takvi ne primi, postapuva prema voobi~aenite uslovi, sekoga{ prema pravilata na dobar stopanstvenik, dobar doma}in, stavaj}i gi na raspolagaњe svoite stru~ni sposobnosti so cel maksimalno da go za{titi kupuva~ot od nevoobi~aeni i izli{ni tro{oci;

5.Nema obvrska da zaklu~uva transportno osiguruvaњe; 6.Da ja ispora~a stokata, za koja {to ponatamu }e se griì

prevoznikot ili {pediterot, vo nazna~enoto mesto i odredeniot vremenski termin na dogovoren ili voobi~aen na~in. Ako kupuva~ot propu{ti da dostavi precizni instrukcii, prodava~ot moè da mu ja ispora~a stokata na na~in, {to e voobi~aen za dogovoreniot vid na stoka, koli~inata i prirodata na stokata;

7.Isporakata se smeta za izvr{ena:


82

- Vo èlezni~kiot transport koga prodava~ot ja tovaril stokata vo vagon ili kontejnerot na vagon i vagonot go predal na èleznica. - Vo drumskiot transport, ili multimodalniot, koga prviot transport e drumski, koga stokata e natovarena na vozilo koe {to go obezbedil Kupuva~ot i predadena na drumskiot prevoznik. Od pravna gledna to~ka, istoto vaì i za avionskiot i brodskiot prevoz. No, na brodskiot transport }e mu posvetime pove}e vnimanie podocna;

8.Rizikot, od celosno ili delumno gubeњe/o{tetuvaњe na stokata, pominuva od prodava~ot na kupuva~ot vo momentot koga stokata e tovarena i predadena na prevoznikot;

9.Prodava~ot e dolèn da gi podnese site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata, sé do momentot na predavaњeto na prevoznikot;

10.Da gi plati site tro{oci za izvr{uvaњe na carinskite formalnosti, kako i site carinski, dano~ni i drugi dava~ki pri izvozot na stokata ako takvi ima;

11.Da gi plati tro{ocite na kontrolnite operacii koi {to se neophodni, i ako se neophodni, za isporaka na stokata, kako: kontrola na kvalitetot, mereњe, broeњe, obeleùvaњe i sl.;

12.Da obezbedi soodvetno pakuvaњe i transportna za{tita na stokata vo zavisnost od vidot na transport;

KUPUVAÔT E DOL@EN:

1.Da ja plati cenata na stokata na na~in predviden so dogovorot;

2.Na svoj rizik i tro{ok da pribavi uvozna i eventualno tranzitna dozvola i drugi odobrenija;

3.Da gi izvr{i site carinski formalnosti pri uvoz na stokata, i tamu kade {to e neophodno za tranzit niz treta zemja;

4.Da dogovori prevoz i transportno osiguruvaњe na stokata; 5.Da ja prezeme stokata vo dogovorenoto mesto i vo

dogovorenoto vreme, samiot, ili za toa da ovlasti specijalizirana organizacija - kvalifikuvan i ovlasten {pediter;


83

6.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata od momentot na priemot do krajnata destinacija;

7.Da gi plati site carinski, dano~ni i drugi da`bini i taksi, kako i tro{ocite za vr{eњeto na carinskite formalnosti koi {to se pla}aat pri uvozot na stokata, i kade {to e neophodno, pri tranzit niz treti zemji;

8.Da gi prezeme site tro{oci i rizici od gubeњe / o{tetuvaњe na stokata celosno ili delumno, od momentot na prezemaњeto do krajnata destinacija na stokata. Vo slu~aite koga na kratenkata FCA e dodadena geografska to~ka {to ozna~uva grani~en premin, toga{ toa mesto se smeta za mesto na prezemaњe na stokata. Naglasuvame deka poslednovo se slu~uva mnogu retko. Za predavaњe na stokata na grani~en premin postoi druga kratenka {to }e ja prikaème podocna. Rizikot pri transport na stokata, preku transportnoto osigiruvaњe se prenesuva na osiguritelna ku}a, pod uslov da e napraven stru~no izdràn dogovor.

Normalno e deka ne moème da bideme stru~no osposobeni za sé, pa i za transportno osiguruvaњe. Ova posebno {to moè da ni se slu~i vo tekot na rabotniot vek, mnogu retko da se sretnuvame so poedini vidovi stoka - oprema, na primer, specijalni ma{ini i sli~no. Zatoa pak, postojat {pediterski ku}i so kvalifikuvan i iskusen kadar za sekoja oblast. Na{e e samo da angaìrame takva kvalitetna ku}a. Se razbira, toa se pla}a. No, sporedeno so posledicite koi {to moàt da nastanat, toa e sepak minimalen izdatok. Sekako, ne sovetuvame trgovskite, u{te pomalku proizvodnite, firmi samite da se vpu{taat vo dogovaraњe na prevoz, transportno osiguruvaњe i obavuvaњe na carinski formalnosti. Toa poretko go ~inat firmi so dolgogodi{no iskustvo i {koluvan kadar. Za{tedata pak, {to eventualno smetame deka }e ja ostvarime so angaìraњeto na nekoj "pomalku skap" {pediter so somnitelni mo`nosti, moè da se pretvori vo nepovratna zaguba. Poinakov priod na pra{aњeto na


84

transportot koga se dogovara klauzulata FCA e ramno na onaa - da se raboti vo korist na svojata {teta.


85

4.3 CPT - VOZARINATA E PLATENA DO...

CPT-Carriage Paid To, so precizno nazna~eno mesto, e prvata od klauzulite koi {to se upotrebuvaat, so mali isklu~oci, samo vo suvozemniot transport na stokata. Nakratko zna~i: Prodava~ot ja prevezuva stokata i ja pla}a vozarinata do dogovorno odredenoto mesto. Nema obvrska za rastovar i ne ja osiguruva stokata vo transport.

Pri dogovorna klauzula za Paritet CPT rizikot od gubeњe/o{tetuvaњe na stokata, delumno ili celosno, za vreme na transportot, kako i bilo koi dodatni tro{oci koi {to nastanuvaat posle momentot koga stokata mu e stavena na raspolagaњe, ispora~ana na prviot prevoznik, osven vozarinata, pa|aat na teret na kupuva~ot.

Poimot prevoznik podrazbira pravno lice registrirano za prevoz i/ili {pedicija, precizirano vo dogovorot za kupoproda`ba, koe prezema da izvr{i ili da go obezbedi izvr{uvaњeto na prevozot po èleznica, drum, more, vozduh, vnatre{ni plovni pati{ta ili multi-modalen transport.

Vo slu~aite koga za prevoz se koristat pove}e prevoznici, vo smisol: avtoprevoznik, pa potoa èleznica itn, rizikot od prodava~ot na kupuva~ot preminuva koga stokata }e se predade, natovari kaj prviot prevoznik.

Paritetot CPT moè da se koristi za bilo koj transport, no sepak najmnogu se koristi vo drumskiot i èlezni~kiot transport. I tuka postojat strogo podeleni obvrski pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Na prv pogled se steknuva vpe~atok deka izgotvuva~ot na Pravilata za me|unarodna trgovija - INCOTERMS, premnogu formaliziral. Me|utoa, 60-to godi{nata praksa go pokaùva tokmu sprotivnoto: Nikoga{ ne moàt da se naredat tolku mnogu detali za da gi opfatat site mo`ni slu~ai, kako ne bi doa|alo do neprijatni situacii pri


86

tolkuvaњeto na INCOTERMS. Odtuka, moè da se izvle~e na~eloto: Pravilata {to gi sankcioniraat odnosite pome|u subjektite vo prometot so stoka treba da bidat tolku detalizirani i precizni, kako bi bilo dovolno pri odredena nastanata situacija da se pro~itaat i sekoja strana da se najde sebe si, da se ubedi vo svoeto pravo ili neispolneta obvrska. E, tokmu toa e i celta na INCOTERMS: vo me|unarodniot, pa i doma{niot promet so stoka da nastanuvaat {to e mo`no pomalku sporovi za re{avaњe od strana na arbitraìte ili voop{to treti lica. So toa se za{teduva i pari i vreme, a prometot se odviva bez nepotrebni zastoi.

Vo slu~aite koga vo dogovorot se primenuva klauzulata za paritet CPT

PRODAVAÔT E DOL@EN:

1.Da obezbedi stoka, trgovska faktura i prate~ka dokumentacija ili nivna adekvatna elektronska poraka;

2.Na svoj rizik i tro{ok da pribavi izvozna dokumentacija i da gi obavi izvoznite formalnosti;

3.Na svoj tro{ok da organizira i dogovori prevoz na stokata do dogovorenata to~ka vo nazna~enoto mesto. Ako vo dogovorot ne e utvrdena taa to~ka, a postojat poveke alternativi, Prodava~ot, pod uslov da nema nikakva druga informacija, ima pravo da odbere to~ka vo nazna~enoto mesto na odredi{teto koja {to nemu mu e naj-pogodna;

Prirodno, prodava~ot sekoga{ postapuva po praviloto na dobar doma}in, vodejki smetka da ne go optereti kupuva~ot so izli{ni, a nepotrebni tro{oci, zo{to utre pak treba "da se vidat". Sekakva postapka koja {to ne e vo soglasnost so ovie redovi e kusoro~na i {tetna za obete strani.

4.Da ja ispora~a stokata do prevoznikot na natamo{na negova grià, ako postojat poveke vidovi transport do prviot prevoznik, na denot ili vo tekot na dogovoreniot period;


87

5.Rizikot od o{tetuvaњe/gubeњe na stokata, celosno ili delumno, preminuva od prodava~ot na kupuva~ot vo momentot na predavaњeto na stokata na prviot prevoznik;

Ovoj moment, vo {to }e se uverime podocna, e mnogu biten od gledna to~ka na naplatata na stokata, so akreditiv ili doznaka, a u{te pobiten e od gledna to~ka na osiguruvaњeto, bez obzir na faktot koj go vr{i i/ili podnesuva istoto.

6.Da gi plati site tro{oci do prviot prevoznik, da ja natovari stokata, odnosno da go podnese natovarot i da ja plati vozarinata do krajnata destinacija, dogovoreno odredi{te. INCOTERMS dozvoluvaat, pri primenata na klauzulata CPT, da se dogovori prodava~ot da go plati i rastovarot na stokata, ako vo cenata na stokata e sodràna i taa manipulacija. Poslednovo, zadolìtelno se naglasuva vo pismeniot dogovor. Ako istoto ne e posebno naglaseno, prodava~ot nema obvrska za rastovaraњe na stokata vo krajnata destinacija.

7.Da go izvesti kupuva~ot deka stokata e ispora~ana. Vo izvestieto, tnr AVIZO, se sodràni site podatoci relevantni za priprema i prezemaњe na stokata od prevoznikot odnosno posledniot prevoznik;

8.Da mu ja isprati na kupuva~ot potrebnata dokumentacija za prezemaњe na stokata od prevoznikot kako: èlezni~ki tovaren list, Kamionska teretnica (obi~no patuvaat so stokata),prenosliv konosman (Bill of Lading) i sl.

9.Da gi plati site tro{oci za: pakuvaњe i za{tita na stokata vo transport, za kontrola na kvalitetot, mereњe, broeњe i sli~ni operacii;

10.Na baraњe na kupuva~ot da mu gi prezentira site neophodni informacii za dogovor za transportno osiguruvaњe;

11.Prodava~ot nema obvrska da ja osiguruva stokata vo transport.


88

KUPUVAÔT E DOL@EN:

1.Na dogovoreniot na~in da ja plati stokata; 2.Na svoj rizik i tro{ok da obezbedi uvozna dozvola i drugi

slu`beni odobrenija i da gi izvr{i site carinski formalnosti vo zemjata na uvoznikot, kako i vo zemjite niz koi se tranzitira;

3.Da gi podnese site rizici od o{tetuvaњe/gubeњe na stokata, delumno ili celosno, od momentot na prenosot na rizikot, pa natamu do smestuvaњeto na stokata vo magacinot, ili sl. na krajniot korisnik;

4.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata, osven vozarinata, od momentot na predavaњeto na stokata na prviot prevoznik pod uslov tie tro{oci, ili del od niv da ne se vneseni vo cenata na stokata, odnosno da ne se vklu~eni vo vozarinata;

Ova e mnogu nezgodna obvrska na kupuva~ot. Olesnenie pretstavuva soznanieto deka i tuka ni{to ne e ostaveno na slu~ajot, pa dvete strani naknadno da se nagoduvaat. Naprotiv, sekoja poedinost zadolìtelno se vnesuva vo Dogovorot. Potoa se primenuva praviloto: sé {to ne e isklu~eno e dozvoleno. Istovremeno ova e va`na podklauzula na klauzulata Paritet vo sekoj dogovor.Od taa pri~ina kupuva~ot treba da bide vnimatelen i pri dogovaraњeto da insistira taksativno da se nabroi {to sé sodrì cenata na stokata pri Paritet CPT.

5.Da gi plati site uvozni carini, drugi da`bini i tro{ocite za obavuvaњe na tie formalnosti; -Da dogovori i plati transporno osiguruvaњe na stokata;

Osiguruvaњeto kako obvrska ne go interesira prodava~ot, pa spored toa ne e zadolìtelna za kupuva~ot. Me|utoa, mora da se vodi smetka deka, vokolku ne se zaklu~i osiguruvaњe, stokata patuva neosigurana protiv mo`nite rizici pri transport pa, odtuka bilo {to da nastane siot rizik i tro{ok pa|a na teret na kupuva~ot bez pravo da bara kompenzacija od bilo kogo.


89

Pri transportot na stokata so bilo koe prevozno sredstvo moàt da nastanat brojni nepredvidlivi okolnosti, pa ne e prepora~livo kupuva~ot da ne izvr{i osiguruvaњe so {to siot rizik go prezema vrz sebe. Dovolno e samo edna{ da se slu~i osiguraniot slu~aj, pa da ~ini poskapo od pove}egodi{no osiguruvaњe.


90

4.4 CIP - PREVOZOT I OSIGURUVAЊETO PLATENI do...

CIP - Carriage and Insurance Paid to....so to~no nazna~ena odredi{na to~ka.

Klauzulata CIP za prv pat ja sre}avame vo izmenite i dopolnenijata na INCOTERMS 1990-ta i ozna~uva deka dogovorenata cena, osven vrednosta na stokata sodrì i prevoz do nazna~enata to~ka zaedno so transportnoto osiguruvaњe.

Pravata i obvrskite na kupuva~ot i prodava~ot koi {to proizleguvaat od primenata na klauzulata za paritet CIP se bezmalku isti kako i kaj klauzulata CPT so edinstvena razlika {to pri CIP osiguruvaњeto na stokata vo prevoz e obvrska na prodava~ot. Od taa pri~ina, nema da gi povtoruvame obvrskite na kupuva~ot i pro-dava~ot, tuku }e se zadrìme malku pove}e na transportnoto osiguruvaњe.

Prodava~ot mora da dogovori i plati osiguruvaњe na stokata za vreme na prevozot protiv rizikot na kupuva~ot od gubeњe / o{tetuvaњe na stokata, delumno ili celosno.

Paritetot CIP moè da se koristi za bilo koj na~in na transport, vklu~uvaj}i go i multimodalniot koga vo prevozot na stokata vo kontinuitet se vklu~eni poveke vidovi transport: kamionski, pa vo prodolènie èlezni~ki itn, povrzano so popatni pretovari od edno vo drugo prevozno sredstvo. Me|utoa, napomenuvame: koga multi-modalniot prevoz zavr{uva so pomorski ili re~en transport sepak, se upotrebuvaat malku podrugi klauzuli so koi {to }e se zapoznaeme malku podocna.

Vo slu~aite koga se dogovara klauzulata za paritet CIP dogovorot za osiguruvaњe na stokata vo transport go zaklu~uva prodava~ot. Dodeka pri klauzulata CPT osiguruvaњeto go vr{e{e i podnesuva{e kupuva~ot i istoto ne be{e negova izri~ita obvrska, pri klauzulata


91

CIP transportnoto osiguruvaњe e cvrsta i neotpovikliva obvrska na prodava~ot. Ova, od pri~ina {to i za dvete klauzuli momentot na prenosot na rizikot od prodava~ot na kupuva~ot e napolno ist odnosno nastapuva koga prodava~ot ja natovari i predade stokata na prevoznikot /prviot prevoznik vo lanecot ako postojat poveke prevoznici. Prema toa i kaj CIP stokata patuva na rizik na kupuva~ot i osiguritelnata polisa pak glasi na ime na kupuva~ot. Vo slu~aj da nastane osigureniot slu~aj, kupuva~ot na osnova polisata se naplatuva od osiguritelnata kompanija. Malku nevoobi~aeno, no taka e. Ponatamu, osobeno pri pomorskiot transport, ova }e go ilustrirame malku podetalno.

Prodava~ot e dolèn da go dogovori osiguruvaњeto so Kompanija za osiguruvaњe koja {to ima dobra reputacija, a vo otsustvo na izri~en dogovor, osiguruvaњeto }e se izvr{i vo soglasnost so minimalnoto pokritie po Institute Cargo Clauses (Klauzulite na asocijacijata na londonskite osiguruva~i) ili bilo koja sli~na zbirka na odredbi za osiguruvaњe.

Traeњeto na osiguruvaњeto e na snaga do pristignuvaњe na stokata vo odredi{nata to~ka na/ili vo prevozno sredstvo neistovarena. Bidej}i i kaj CIP e dozvoleno posebno dogovaraњe pri {to prodava~ot se obvrzuva da ja rastovari stokata, makar {to toa ne e negova obvrska so primena na CIP, dolìnata na osiguruvaњeto go opfa}a i vremeto na rastovarot, odnosno samata manipulacija rastovar koja {to ~esto moè da bide i porizi~na od transportot. Koga toa go bara kupuva~ot, prodava~ot na tro{ok na kupuva~ot e dolèn da zaklu~i i dodatno osiguruvaњe protiv: voen rizik, {trajkovi, pobuni ili nemiri, pod uslov da nema pre~ka za dodatno osiguruvaњe. Poslednovo go narekovme dodatno od pri~ina {to samata klauzula CIP opfa}a tnr. minimalno osiguruvaњe na vrednosta na stokata prema kupoproda`niot dogovor plus 10%, odnosno se osiguruva 110% od vrednosta.


92

Formulacijata deka : CIP podrazbira samo minimalno osiguruvaњe ne treba da né zbunuva. Toa e op{toprifaten termin koj {to ne treba da se sfati bukvalno. Vojnite i nemirite ne se taka ~esti pojavi, pa da morame postojano da gi opfa}ame so transportoto osiguruvaњe - toa sepak ~ini pari. Zatoa e tuka dodatnoto osiguruvaњe koe {to se dogovara vo retki slu~ai. Poslednovo pak go vr{i prodava~ot i naj~esto toa ima neznatna reperkusija na cenata na stokata.

Ve}e rekovme deka site drugi obvrski na prodava~ot i kupuva~ot, po odnos na dopremata na stokata od prodava~ot do krajnata odrednica pri dogovorna klauzula CIP, se potpolno isti kako i kaj klauzulata CPT.

Koja od ovie dve klauzuli da ja izbereme pri dogovaraњeto bilo da sme vo uloga na prodava~ ili kupuva~? Bi rekle: Normalno, kako prodava~ }e insistirame na CPT, a kako kupuva~ pak na CIP. No, isto taka treba da sme ubedeni deka toa I (Insurance) ima vlijanie na visinata na cenata /vrednosta na stokata. @alosno e koga ednata ili drugata klauzula se podmetnuvaat od prodava~ot / kupuva~ot kako slu~ajno da se pogre{ilo - vo svoja korist, se razbira. Ako drugata strana "ne si gi otvori o~ite ~etiri", {to veli narodnata, moè da ja ~ini dobri pari. Zatoa e mnogu bitno pred sednuvaњe na pregovori, bez razlika dali prodavame ili kupuvame, zadolìtelno treba da raspolagame so to~ni informacii za tro{ocite za transport i osiguruvaњe na predmetnata stoka. Imaj}i gi taka site aktuelni informacii koi, normalno, ne se soop{tuvaat na drugata strana do zaklu~uvaњeto na dogovorot, sekoga{ sme vo sostojba da kombinirame koja klauzula za Paritet najmnogu ni odgovara.

Odli~nata informiranost za site pokazateli relevantni za konkretnoto dogovaraњe se odnesuvaat za site klauzuli za Paritet. Site kombinacii i varijanti moème da gi izveduvame do zaklu~uvaњe na dogovorot. Posle toa, vo najmala raka, nema smisla, pa i ne e xentlmenski i korektno da se "sramime" i da barame promena na Paritetot.


93

Se razbira deka vo sekoja prilika treba da vodime smetka za svojata li~na reputacija, kako i za renometo na firmata koja {to ja pretstavuvame.


94

4.5 DAF - DOSTAVENO VO PREVOZNO SREDSTVO NA GRANICA vo ...

DAF-Delivered At Frontier ..... so nazna~eno mesto na koja granica, me|u koi dràvi, i koe mesto. Kratenkata DAF ozna~uva deka prodava~ot ja ispolnuva svojata obvrska za isporaka na stokata koga istata, izvozno ocarineta }e ja stavi na raspolagaњe vo nazna~enata to~ka i mesto na granicata. Ovaa to~ka, sekoga{ e pred carinskata linija na sosednata zemja. Na primer, ako e dogovoren paritet: DAF Makedonsko-Gr~ka granica, stokata se prevezuva so èleznica i nie sme prodava~, se dodava: Gevgelija. Vo obraten slu~aj se dodava: Idomeni. Soglasno me|unarodnite propisi za èlezni~ki transport na stoka, prevozot na stokata pome|u dvete grani~ni to~ki, vo dadeniot primer: Gevgelija i Idomeni, ne se naplatuva posebno. Go zemavme primerot za èlezni~ki transport od pri~ina {to klauzulata za Paritet DAF prvenstveno i naj~esto se primenuva koga èleznicata e izbrana kako najpogoden transporter. DAF moè da se koristi i pri drugite vidovi transport me|utoa, toga{ moè samo da ja uslo`ni situacijata. Vo slu~ajot so èleznicata kako prevoznik kratenkata DAF ja olesnuva polo`bata na dvete dogovorni strani. Ova posebno od pri~ina {to voobi~aeno vo pra{aњe se masovni tereti za koi {to sekoja strana vo svojata zemja gi znae, i ima mo`nost od èlezni~koto pretprijatie da gi dobie, site beneficii i preferencijali od redovnata tarifa za prevoz na odreden vid stoka.

Vo slu~aite koga vo kupoproda`niot Dogovor za klauzulata: Paritet e primeneta kratenkata DAF.

PRODAVAÔT E DOL@EN :

1.Da ja obezbedi stokata i trgovska faktura ili nejzina ekvavilentna elektronska poraka i druga dokumentacija soglasno so dogovorot;


95

2.Na svoj rizik i tro{ok da nabavi izvozni dozvoli ili drugo slu`beno odobrenie.

3.Da gi izvr{i site carinski formalnosti za izvoz na stokata vo svojata zemja, kako i eventualnite formalnosti niz zemjata niz koja {to se vr{i tranzit, ako paritetot e dogovoren DAF so nazna~eno mesto na granicata vo sosednata zemja na kupuva~ot. Na primer: Prodava~ot e od Ungarija, kupuva~ot od Makedonija, a paritetot e dogovoren: DAF Ristovac vo Srbija;

4.Na svoj tro{ok da organizira i dogovori prevoz na stokata po voobi~aenata ruta do nazna~enata, vo dogovorot, to~ka na granicata (vklu~uvajki, ako e toa neophodno, i tranzit na stokata niz treti zamji). Ako to~kata na granicata vo nazna~enoto mesta ne e dovolno precizirana, prodava~ot moè da izbere to~ka vo dogovorenoto grani~no mesto koja {to nemu najmnogu mu odgovara. Vo INCOTERMS 1990. e naglaseno deka prodava~ot nema obvrska za osiguruvaњe na stokata. Me|utoa, ponatamu kaj obvrskite na Kupuva~ot e naglaseno deka rizikot od delumno ili celosno gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata preminuva od prodava~ot na kupuva~ot vo momentot na stavaњeto na stokata na raspolagaњe na Kupuva~ot vo mestoto nazna~eno vo dogovorot. Od toa proizleguva deka prodava~ot sepak e dolèn da ja osiguri stokata vo transport, do nazna~enoto grani~no mesto vo Dogovorot pokraj kratenkata DAF, vo slu~aj vozarinata da ne opfa}a i osiguruvaњe. Vo sprotivno samiot se stava vo nepovolna polo`ba ako nastane slu~aj koj {to normalno bi bil osiguren;

5.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata sé do momentot na stavaњe na istite na raspolagaњe na kupuva~ot na nazna~enoto mesto na dogovorenata granica;

6.Da gi plati site tro{oci za vr{eњe na carinskite formalnosti pri izvozot na stokata, kako i kade {to e toa potrebno, i pri tranzitot na stokata vo slu~aite koga pokraj


96

kratenkata DAF e nazna~eno mesto na granicata na zemjata na Kupuva~ot, a pome|u dvete zemji postoi i treta. Vo slu~aj, koga pokraj DAF e nazna~eno mesto na granicata na zemjata na prodava~ot, tro{ocite pri tranzitiraњe pa|aat na teret na kupuva~ot;

7.Da go izvesti kupuva~ot deka stokata se ispra}a vo ozna~enoto mesto na granicata, kako i bilo koja informacija koja {to }e mu ovozmoì na Kupuva~ot da gi prezeme natamo{nite merki za prevoz na stokata kako: osiguruvaњe, priprema za priem, uvozno carineњe itn;

8.Da gi plati tro{ocite okolu kontrolata na kvalitetot i kvantitetot na stokata, ako istite se obavuvaat pri otpremata odnosno predavaњeto na prviot prevoznik, odnosno na grani~nata to~ka, {to e nazna~ena pokraj klauzulata DAF. Poslednovo vo praksa mnogu retko se slu~uva.

Dokolku se dogovori klauzulata za paritet DAF

KUPUVAÔT E DOL@EN :

1.Na dogovoreniot na~in da ja plati vrednosta na stokata;

2.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na prevozot od nazna~enoto mesto pokraj kratenkata DAF do krajnata destinacija na stokata, vklu~uvajki gi: vozarinata, transportnoto osiguruvaњe, uvoznite carini, taksi i drugi dava~ki, kako i tro{ocite za obavuvaњe na uvoznite carinski formalnosti.

Toa bi bilo glavno sé za klauzulata DAF. Treba li da ja koristime vo uloga na prodava~ ili kupuva~?

Na po~etokot naglasivme deka DAF e najpogodna koga se raboti za èlezni~ki transport. Bi dodale, najpogodna e vo èlezni~kiot transport i toa osobeno koga stokata celiot pat od prodava~ot do kupuva~ot


97

go pominuva so èleznica. Vo slu~aite na multimodalen transport, klauzulata za paritet DAF ne e pogodna za koristeњe. Se razbira i tuka ima isklu~oci, inaku ne bi nastanalo praviloto. Sekako deka pri dogovaraњeto, koga se ima predvid klauzulata DAF, prodava~ot }e nastojuva da se dogovori geografska to~ka na svojata najbliska granica. I normalno, kupuva~ot }e nastojuva, pak za geografska to~ka na svojata najbliska granica. Toa e ve}e pazareњe. Pri dogovaraњeto nikoga{ ne se zalagame za kone~ni "pobednici" i "pobedeni". Zatoa }e go upotrebime terminot: Stranata koja steknuva odredena prednost. Koja }e bide taa? Prirodno e da se o~ekuva odredena prednost za da stekne stranata koja pred po~etokot na razgovorite gi poseduva site relevantni informacii, na primer vo dadeniot slu~aj, za ~ineњeto na transportot niz zem-jite niz koi {to stokata }e tranzitira. Taka, so potpolna informiranost, so sila na argumenti i malku "podebeli ìvci" e trasiran patot za steknuvaњe prednost pri dogovaraњeto. Ponekoga{ e dovolno da se izvle~e i remi.


98

4.6 DDU - DOSTAVENO DO KUPUVAÔT - CARINATA NE E PLATENA

DDU - Delivered duty Unpaid - so to~no nazna~ena destinacija, Ispora~ano, dava~kite ne se plateni. So primena na ovaa kratenka se o~ekuva deka prodava~ot ja ispolnil svojata obvrska za isporaka vo momentot koga }e mu ja stavi stokata na raspolagaњe na kupuva~ot vo nazna~enoto mesto vo zemjata na uvozot. Prodava~ot e dolèn da gi podnese site rizici i tro{oci koi {to }e nastanat vo vrska so dopremuvaњeto na stokata (osven carinskite, dano~nite i drugite dava~ki koi {to se pla}aat pri uvozot). Prodava~ot gi podnesuva i tro{ocite za obavuvaњe na carinskite formalnosti, no samo pri izvozot na stokata. Sepak, i pokraj pogolemite obvrski na prodava~ot, kupuva~ot e dolèn da gi plati dodatnite tro{oci i da gi podnesuva rizicite predizvikani od eventualnoto svoe propu{taњe navreme da gi izvr{i pripremnite raboti za uvoz i carineњe na stokata. Ako partnerite sakaat prodava~ot da gi uredi i carinskite formalnosti pri uvozot, kako i da gi podnese tro{ocite i rizicite {to od toa proizleguvaat, tie treba toa jasno da go nazna~at vo dogovorot so dodavaњe na soodveten izraz. Vo kolku pak dogovornite strani izrazat èlba vo zadolènijata na prodava~ot da vklu~at i pla}aњe na nekoi dava~ki koi {to se pla}aat pri uvozot na stokata (takvi kako VAT - danok na uvezenata novostvorena vrednost), toa treba jasno da se naglasi vo dogovorot so zborovi, kako: "Dostaveno, carina ne platena, danokot na uvezenata vrednost platen". Kratenkata DDU moè da se koristi nezavisno od na~inot na transportot. Primenata na ovaa kratenka za Paritet gi podrazbira slednite obvrski za prodava~ot:


99

1.Da obezbedi stoka i trgovska faktura ili nejzina ekvavilentna elektronska poraka, vo soglasnost so Dogovorot i bilo koi dokazi i certifikati koi {to se baraat prema dogovorot;

2.Na svoj rizik i tro{ok da gi pribavi site neophodni izvozni dozvoli i/ili odobrenija, da gi izvr{i site carinski formalnosti pri izvozot, i kade {to e toa neophodno, pri tranzit niz treta zemja;

3.Na svoj tro{ok da dogovori i realizira prevoz na stokata po voobi~aenata ruta i na voobi~aen na~in do nazna~enoto mesto vo nazna~enata geografska to~ka vo odredi{teto. Ako ovaa to~ka ne e dogovorena ili utvrdena so uzansa, prodava~ot moè da odbere to~ka vo dogovorenoto mesto koja {to najmnogu nemu mu odgovara. Bidej}i rizikot preminuva na kupuva~ot podocna, prodava~ot nema cvrsta obvrska da ja osiguri stokata vo transport. Sepak, naj~esto toa se ~ini;

4.Momentot na prenosot na rizikot, za razlika od dosega{nite mo`ni klauzuli za paritet, nastanuva koga stokata e pristignata vo dogovorenoto odredi{te, uvozno neocarineta, i toa na brod ili bilo koe drugo prevozno sredstvo. Rastovarot na stokata e obvrska na kupuva~ot;

5.Prodava~ot e dolèn da gi plati site tr{oci, vklu~uvajki gi eventualnite izvozni carini i taksi, ako takvi postojat, sé do momentot na predavaњeto na stokata, neocarineta, na kupuva~ot;

6.Pismeno ili na drug voobi~aen na~in da go izvesti kupuva~ot za koli~inata na stokata, obeleùvaњe na pratkata, kako i za o~ekuvanoto vreme na pristigaњe na brodot vo rastovarnoto pristani{te, kamionot ili vagonot vo mestoto za rastovar;

7.Da gi plati tro{ocite na kontrolnite operacii (kontrola na kvalitetot, mereњe, vagaњe, broeњe i sl.) koi {to se neophodni pri isporakata na stokata.


100

KUPUVAÔT pak, pri primenata na kratenkata DDU, gi ima slednive obvrski:

1.Na dogovoreniot na~in da ja plati vrednosta na stokata;

2.Da gi pribavi neophodnite uvozni dozvoli i odobrenija i da gi izvr{i carinskite formalnosti;

3.Gi podnesuva site rizici i tro{oci od momentot na pominuvaњeto na rizikot od prodava~ot na nego. Zna~i, po pristignuvaњeto na stokata vo nejzinoto odredi{no mesto; Verojatno primetivte deka postojano se sluìme so terminot odredi{te na stokata, a ne domicil na kupuva~ot. Ova od pri~ina {to ovie dve geografski mesta voop{to ne mora da se podudiraat. Kupuva~ot e praven subjekt koj moè da kupuva za tret korisnik na stokata, ima namera da ja carini popatno, kupuva i ja prodava stokata vo treta zemja - reeksport, i sl;

4.Da gi plati site carinski, dano~ni i drugi dava~ki, kako i tro{ocite za vr{eњe na carineњeto koi {to se pla}aat pri uvozot. [to se odnesuva do poslednive, istoto e dozvoleno da go stori i prodava~ot ako taka se dogovori;

5.Ako ne e poinaku dogovoreno, da gi plati tro{ocite za kvalitativen i kvantitativen priem na stokata kaj krajniot korisnik;


101

4.7 DDP - DOSTAVENO - UVOZNITE DAVA^KI GI PLA]A PRODAVAÔT

DDP-Delivered Duty Paid (...nazna~eno mesto na destinacija) vo prevod zna~i: Ispora~ano, dava~kite plateni od strana na prodava~ot.

Primenata na kratenkata DDP ozna~uva deka prodava~ot ja ispolnuva svojata obvrska za isporaka koga stokata }e mu ja stavi na raspolagaњe na kupuva~ot vo nazna~enoto mesto vo zemjata na uvozot. Osven toa, prodava~ot mora da gi podnese site rizici i tro{oci vklu~uvajki gi i carinskite, dano~nite i drugite dava~ki za stokata do kone~noto carineњe vo zemjata na uvoznikot.

Kako pri site drugi kratenki za Paritet, za koi {to dosega pi{uvavme, i tuka zadolìtelno se ozna~uva geografskoto mesto i to~kata do koja {to prestanuva obvrskata na prodava~ot. Toa voop{to ne mora da bide sedi{teto na kupuva~ot. Moè da se nazna~i i mesto na granicata vo zemjata uvoznik ili pak nekoe drugo mesto pome|u granicata i sedi{teto na krajniot korisnik - takanare~eno popatno carineњe na stokata. Isto taka, carineњeto moè da se izvr{i pri vlezot na stokata vo zemjata na uvoznikot, na samata granica, pa sepak odredi{nata to~ka, pokraj klauzulata DDP da bide nekade vo vnatre{nosta na zemjata.

Dodeka kratenkata EXW paritet pretstavuva minimalna obvrska za prodava~ot, DDP pretstavuva maksimalna obvrska. Ne e prepora~livo da se koristi ovaa klauzula koga prodava~ot realno ne e vo sostajba, direktno ili indirektno, da obezbedi uvozna dozvola i drugi slu`beni odobrenija za uvoz. Vo takov slu~aj, sepak podobro e da se dogovori klauzulata DDU.

Ako dogovornite strani sakaat da isklu~at od obvrskite na prodava~ot nekoi od dava~kite koi {to se pla}aat pri uvozot kako {to e na primer, danokot za carinsko izramnuvaњe ili sli~no, ova }e treba jasno da se nazna~i vo Dogovorot.


102

Paritetot DDP moè da se koristi pri site vidovi na transport. Upotrebata na ovaa klauzula go obvrzuva prodava~ot:

1.Da ja obezbedi stokata i trgovska faktura so site dogovoreni i neophodni dokumenti koi {to ja pratat stokata;

2.Na svoja smetka i rizik da obezbedi izvozni i uvozni dozvoli, kako i site drugi slu`beni odobrenija koi se propi{ani vo zemjata na izvozot, kako i vo zemjata na uvozot;

3.Da gi izvr{i site carinski formalnosti pri izvozot i uvozot na stokata i, kade e neophodno, pri tranzit na stokata niz treti zemji;

4.Da gi plati site izvozni carini, taksi i danoci pri izvozot, ako takvi ima, kako i pri uvozot. Prodava~ot, isto taka, gi podnesuva i tro{ocite za obavuvaњe na carinskite formalnosti pri izvozot i uvozot;

5.Da dogovori i plati prevoz na stokata po voobi~aenata ruta i na voobi~aen na~in do dogovorenata to~ka vo nazna~enoto mesto na odredi{teto. Ako taa to~ka ne e precizno dogovorena ili utvrdena, prodava~ot moè da odbere to~ka vo nazna~enoto mesto koja {to nemu najve}e mu odgovara. Prodava~ot nema cvrsta obvrska da ja osigura stokata za vreme na transportot. Me|utoa, stavame do znaeњe deka stokata patuva na rizik na prodava~ot pa sekako deka toj }e se presmeta dali da zaklu~i dogovor za osiguruvaњe ili pak rizikot }e go nosi samiot;

6.Prodava~ot ima obvrska da mu ja stavi stokata na raspolagaњe na kupuva~ot na odredenoto vreme ili vo odredeniot vremenski period oslobodena od carinskiot organ vo mestoto koe {to e nazna~eno pokraj kratenkata DDP. So zavr{uvaњeto na carinskite formalnosti nastapuva momentot koga rizikot pominuva od prodava~ot na kupuva~ot. Ako pak, mestoto na obavuvaњeto na carin-skite formalnost i krajnata destinacija na stokata koja jasno e nazna~ena pokraj klauzulata DDP, ne se poklopuvaat, momentot na premin na rizikot od prodava~ot na kupuva~ot nastapuva so predavaњeto na stokata vo mestoto koe {to e nazna~eno vo Dogovorot pokraj klauzulata DDP. Od ovaa, i mnogu drugi pri~ini


103

sekoja klauzula za paritet e nepotpolna i nevozmo`na za realizacija na Dogovorot ako pokraj kratenkata za Paritet ne e nazna~eno i to~no odredena geografska to~ka na zemjinata kugla.

Momentot na preminot na rizikot e edna od bitnite razliki pome|u Paritetite CPT i CIP od edna strana i DDU i DDP od druga. Da se potsetime: kaj prvite dve momentot na premin na rizikot nastanuva na po~etokot na transportot, a kaj vtorite po izvr{eniot transport. Ve}e rekovme deka so primenata na klauzulata za Paritet DDP kupuva~ot ima minimalni obvrski. Sekako i toj ne e bez obvrski, a toa se slednive:

1.Na dogovoren na~in i vo dogovoreno vreme da ja plati vrednosta na stokata koja {to e predvidena so Dogovorot za kupoproda`ba;

2.Na baraњe, rizik i tro{ok na prodava~ot da mu pribavi uvozna dozvola ili drugo slu`beno odobrenie za uvoz koe e neophodno za uvoz na stokata;

3.Da ja prezeme ispora~anata stoka {tom }e mu bide stavena na raspolagaњe;

4.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata od momentot koga mu e stavena na raspolagaњe;

5.Ako ne e poinaku dogovoreno, da gi podnese tro{ocite za proverka, kontrola na stokata pred isporakata, kako i tro{ocite koi {to nastanuvaat za obavuvaњe na kvalitativniot i kvantitativniot priem na stokata. Klauzulata DDP ne samo {to e prili~no te{ka obvrska za prodava~ot, tuku ponekoga{ e i te{ko ostvarliva. Ne e lesno na prodava~ od Makedonija da prifati klauzula DDP Boston - SAD. Me|utoa, ako e toa voobi~aen na~in vo SAD da se kupuva odreden vid na stoka, i toa mora da se prifati. Olesnitelna okolnost, pritoa e faktot {to vo tie zemji sekoga{ to~no se znae kolkavi se tro{ocite za carina i carinski formalnosti, i toa vo tekot na mnogu dolgi vremenski periodi. Zatoa i vo slu~aj da se prezeme toj rizik, ne pretstavuva nepoznanica na koja moè prodava~ot "da se


104

lizne". Sepak, toa se organizirani zemji vo koi {to nema sekojdnevni promeni pa prema toa nema niti neprijatni iznenaduvaњa. Op{to zemeno, ne bi ja prepora~uvale klauzulata DDP pri prodavaњe niti pri kupuvaњe. Poslednovo posebno od pri~ina {to edna vistina e sekoga{ neizbe`na: site tro{oci kone~no sepak, pa|aat na teret na stokata, ja zgolemuvaat nejzinata nabavna cena. Pa prema toa, i vo slu~aite koga prodava~ot prezema obvrska da gi plati uvoznite da`bini, toj sekako gi presmetal vo cenata i vrednosta na stokata. Bidej}i ne gi poznava, ili nedovolno gi poznava carinskite propisi vo zemjata na uvozot, prirodno e da se o~ekuva prodava~ot, so cel da se za{titi, da gi zasmeta vo proda`nata cena maksimalno mo`nite dava~ki pri uvozot. Ako istite pak gi podnesuva kupuva~ot, kako kaj DDU, istiot }e ja upotrebi seta svoja ume{nost da gi iskoristi site carinski olesnenija {to mu se na raspolagaњe prema carinskite propisi i kone~no stokata da mu izleze poeftina. Pritoa, mislime na site legalni sredstva {to mu stojat na raspolagaњe na kupuva~ot.


105

4.8 FAS - STOKATA E SPREMENA ZA NATOVAR POKRAJ BRODOT

FAS (Free Alongside Ship) so precizna naznaka na natovarnoto pristani{te. Vo sloboden prevod: stokata e dostavena na pristani{niot dok - pokraj brodot, na dofat na brodskite i pristani{nite digalki , vo nazna~enoto pristani{te. Kratenkata FAS ozna~uva deka prodava~ot go ispolnil svoeto zadolènie vo odnos na isporakata na stokata koga stokata e dostavena vo dogovorenoto pristani{te za natovar i postavena na dok-ot spremna za natovar pokraj brodot {to e nominiran, a brodskiot prostor, delumno ili celosno, zakupen od strana na kupuva~ot. Pokraj ova, vo Dogovorot moè da se predvidi alternativa stokata da bide natovarena na maoni (mali bezpogonski plovni objekti) koi {to se dovlekuvaat natovareni so stoka od pris-tani{niot dok do brodot vo pristani{teto nazna~eno za natovar no, na otvoreno more. Terminot maoni za ovie teretni objekti go sretnuvame vo solunskoto pristani{te. Istite plovila po golemite reki kako i vo pristani{tata na Zapad se poznati pod imeto barì (od: barge). Ovaa mo`nost, ako taka se dogovori, se ostava za da moè da se tovari stokata na brod i vo slu~aj na preoptovarenost na pristani{teto tnr. CONGESTION, ili pak ako brodot ima podlabok gaz od dozvoleniot za rabota na dok vo doti~noto pristani{te. Toa podrazbira deka od toj moment pa natamu kupuva~ot gi podnesuva site tro{oci i rizici od gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata. Terminot FAS bara kupuva~ot da ja oslobodi stokata za izvoz - izvozno da ja ocarini. Od taa pri~ina ovoj Paritet bi trebalo da se odbegnuva koga kupuva~ot objektivno ne e vo mo`nost, direktno ili indirektno, da gi sredi formalnostite okolu izvozot. Paritetot FAS moè da se koristi samo kaj pomorskiot transport i transportot po kontinentalnite plovni pati{ta. Primenata na Paritetot FAS gi opfa}a slednive


106

OBVRSKI NA PRODAVAÔT:

1.Da ja ispora~a stokata i da izdade trgovska faktura ili nejzina soodvetna elektronska poraka vo soglasnost so Dogovorot za kupoproda`ba;

2.Da mu ukaè na kupuvaòt, ako toj pobara, na negov rizik i tro{ok, sekakvo sodejstvo za pribavuvaњe na slu`beni odobrenija neophodni za izvoz na stokata;

3.Nema obvrska da zaklu~uva ili asistira pri dogovaraњeto na pomorski prevoz i osiguruvaњe na stokata za vreme na transportot;

4.Da ja dostavi stokata na dogovoren datum ili vo dogovoren rok do bokot na nominiraniot brod od kupuva~ot, vo nazna~enoto natovarno pristani{te na na~in voobi~aen za toa, vo toa pristani{te;

5.Od toj moment, pa natamu za vreme na: natovarot na stokata na brod, smestuvaњeto vo brodskata utroba, eventualno poramnuvaњe na stokata vo samiot brod (za rastresit teret), za vreme na pomorskiot transport i eventualni pomorski havarii, rastovarot i natamo{nite manipulacii, site tro{oci pa|aat na teret na kupuva~ot i istovremeno rizikot od celosna i delumna havarija na stokata preminuva od prodava~ot na kupuva~ot;

6.Da gi plati tro{ocite za kontrolnite operacii kako: kontrola na kvalitetot, mereњe, broeњe i sl., koi {to se neophodni za stavaњe na stokata na raspolagaњe na kupuva~ot;

7.Da obezbedi soodvetno pakuvaњe i za{tita na stokata za pomorski transport; Na otvoreno more stokata doa|a vo dopir so solenata morska vlaga od vozduhot, ponekoga{ i so vodeni kapki i zatoa postojat uzansi, za sekoj vid stoka, koi {to propi{uvaat kako se pakuva i za{tituva za prekumorski transport. Vo slu~aite koga se dogovara klauzulata FAS


107

KUPUVAÔT E DOL@EN:

1.Da ja plati vrednosta na stokata vo rok i na na~in predviden so Dogovorot;

2.Na svoj rizik i tro{ok da pribavi izvozni i uvozni dozvoli ili bilo koe drugo slu`beno odobrenie, kako i da gi izvr{i site carinski formalnosti za izvoz i uvoz na stokite, a kade {to e toa neophodno i pri tranzit niz treta zemja;

3.Na svoj teret da go dogovori: natovarot na stokata na brod, pomorskiot prevoz na stokata od nazna~enato otpremno preistani{te. Da dogovori i plati pomorskoto osiguruvaњe na stokata;

4.Da ja prezeme stokata vo soglasnost so Dogovorot; 5.Od momentot na prezemaњeto na stokata seu{te

nenatovarena na brod, momentot na prezemaњe na rizikot, da gi podnese site tro{oci {to se odnesuvaat na transportot na stokata;

6.Da gi plati izvoznite da`bini, ako takvi ima, kako i site tranzitni i uvozni da`bini vo zemjata na uvoznikot;

7.Da mu go soop{ti na prodava~ot imeto na brodot, negovite bitni karakteristiki vo pogled na konstrukcijata kako i vremeto vo koe {to doti~niot brod se o~ekuva da bide raspoloìv za natovar vo nazna~enoto pristani{te. Predmetnoto soop{tenie pokraj podatokot za to~nite datumi za natovar tnr LAYCAN ili LAY DAYS (stojnici) sodrì: dimenzii na brodot, osobeno dlabo~inata na gaz-ot na brodot, bruto nosivost, neto nosivost, mo`nost za natovar na stokata na edno ili dve nivoa vo samata utroba na brodot, kolku otvora i sopstveni digalki ima, koja godina e graden brodot, pod ~ie zname plovi, kolku iznesuva natovarnata norma za 24 ~asa, kolku ~ini dengubata i za{tedata (DEMURRAGE / DISPATCH) za 24 ~asa i dr. Site ovie podatoci prodava~ot gi prima, razgleduva i moè da se slu~i da go odbie nominiraniot brod poradi nekoja bitna povreda na dogovornite klauzuli. Zatoa napomenuvame: Pri dogovaraњeto i sklu~uvaњeto na Dogovorot se bie bitkata za natamo{niot praven status, i voop{to


108

polo`bata vo koja {to }e se najdat dvete dogovorni strani vo eventualen spor pri realizacijata na dogovorenata zdelka. Ne se otvorat li tuka "dvete, ~etiri" , nemame li dovolno iskustvo i poznavaњe vo taa mnogu specifi~na materija, posle e ve}e docna. Za me|unarodnite propisi {to se koristat od strana na arbitra`nite sudovi biten element se faktite. Pritoa, isto taka, Arbitraìte se i tolkuva~i na ona {to e dogovoreno pome|u dvete strani. Voljata na dvete dogovorni strani e izrazena vo Dogovorot. Normalno e za su-dot da ja za{tituva onaa strana koja {to prema Dogovorot e vo pravo, koja {to umeela da napravi dobar Dogovor, za sebe, pa i po cena da go iskoristila nepoznavaњeto na materijata od drugata strana;

8.Ako ne e poinaku dogovoreno, da gi plati tro{ocite za pregled na stokite pred ispra}aњeto. Pritoa se podrazbira i pregled {to, eventualno, se bara od strana na nadle`nte vlasti na zemjata na izvoznikot. Interesno e da se naglasi deka pri primenata na klauzulata za Paritet FAS, pregledot na stokata se vr{i na dok ili vo maona, barà, me|utoa, sepak prodava~ot e dolèn da se zaloì kaj kapetanot na brodot, da gi ispolni uslovite za vizuelniot izgled na stokata, za da go obezbedi kupuva~ot so ~ist konosman, bez zabele{ki. Samo takviot konosman moè da bide prenosliv - da se prodava stokata na treto lice dodeka plovi ili pak da pretstavuva dokument za naplata na stokata. Ova od pri~ina {to kupuva~ot nema mo`nost da deluva na fizi~kiot izgled na stokata od pristani{niot dok do brodskata utroba ili paluba. Na primer: ~eli~nite lenti so koi {to se zatega vrzmata, paletata, ne bile dovolno jaki pa pri natovarot na brod kaj edna, dve paleti se iskinale i bakarnite katodi se rasturile po palubata ili vo samiot brod. Vo takov slu~aj, prodava~ot e dolèn da izvr{i povtorno vrzuvaњe na paletite, so svoja rabotna sila ili pak da plati toa da go napravat kvalifikuvani pristani{ni rabotnici. Vo protivno, dovolno e samo edna paleta da se rasturi, pa kapetanot na brodot da ne izdade ~ist Konosman - Bill of Lading. Ako sepak se izdade Konosman so zabele{ki od strana na brodskite vlasti, istiot ne e prenosliv, nikoj ne saka da kupuva stoka so somnitelni odliki, a


109

isto taka prodava~ot sigurno }e ima problemi pri naplata na akreditivot od direktniot kupuva~. Ova e interesna i obemna materija, pa se nadevame deka niz natamo{nite kratenki za klauzulata PARITET }e odgovorime barem na pogolem del od konkretnite pra{aњa koi {to se nametnuvaat.


110

4.9 FOB - STOKATA E TOVARENA NA BROD

FOB - Free On Board - so naznaka na pristani{teto vo koe {to treba da bide natovarena stokata. Primenata na ovaa kratenka vo kupoproda`niot Dogovor, pri

realizacijata na zdelkata, ozna~uva deka prodava~ot ja prevezuva stokata do nazna~enoto natovarno pristani{te, organizira i pla}a natovar na brodot koj {to e nominiran, a brodskiot prostor se zakupuva od strana na Kupuva~ot. Voobi~aeno se smeta deka obvrskata na prodava~ot e izvr{ena koga stokata ja pominala brodskata ograda. Me|utoa, moè da se dogovori u{te edna obvrska na prodava~ot: Stokata vo brodskata utroba treba da se poramni, da se dovede do mestoto vo brodot kade }e bide prevezuvana. Ovaa operacija obi~no si ja vr{i samiot brodar, ili pak zakupuva oprema, mali buldoèr~iњa od pristani{teto koi se vnesuvaat vo brodot i go poramnuvaat teretot so cel da se postigne potrebniot balans za bezbedno ploveњe.. No, toa treba da se plati. Bidej}i kupuva~ot go pla}a pomorskiot transport, pri dogovaraњeto treba da bide dotolku ume{en, barem tro{ocite na poramnuvaњeto, trimingot, da gi prefrli na prodava~ot. Toa se pravi so dodavaњe na u{te eden zbor pokraj kratenkata i toa izgleda vaka: FOB - stowed (sloèno,poredeno, za teret vo bali, vrzmi, paleti i tn) ili FOB-trimmed (poramneto, izramneto, pravilno rasporedeno, za rastresit teret kako: rudi, koncentrati na rudi, ìto i sl.).

Napomenuvame deka dodatocite na kratenkata ne menuvaat ni{to vo pogled na momentot na preminuvaњe na rizikot od delumno, ili celosno o{tetuvaњe ili gubeњe na stokata. Dodatocite za doteruvaњe na stokata do mestoto vo brodot ili nejzino poramnuvaњe, trimiraњe, za rastresit teret, odreduvaat samo koj }e ja plati taa operacija. Ako se stavi takva klauzula }e plati prodava~ot zaedno so natovarot. Vo sprotiven slu~aj }e plati kupuva~ot, za tolku }e bide poskapa cenata na pomorskiot prevoz.


111

Paritet FOB podrazbira deka izvoznoto carineњe na stokata vo svojata zemja, kako i vo zemjata niz koja stokata mora da tranzitira zaradi natovar na brod go vr{i prodava~ot. Ovoj paritet moè da se koristi samo kaj pomorskiot transport i transport po kontinentalnite plovni pati{ta.

Kako {to ve}e ni stana voobi~aeno, i za ovaa kratenka }e gi nabroime OBVRSKITE NA PRODAVAÔT pri primena na klauzulata FOB:

1.Da ja obezbedi stokata i trgovska faktura ili nejzina

soodvetna elektronska poraka, vo soglasnost so Dogovorot za kupoproda`ba;

2.Na svoj rizik i tro{ok da pribavi bilo koja izvozna dozvola ili slu`beno odobrenie i da gi izvr{i site izvozno - carinski formalnosti neophodni za izvoz na stokata;

Terminot; na svoj rizik i tro{ok ~esto go upotre-buvame. Red e malku i da go pajasnime od ~isto operativna gledna to~ka. [to se odnesuva do tro{ocite, jasno e. Na primer, vo ovoj slu~aj prodava~ot treba da gi podnese eventualnite patni i dnevni tro{oci do mestoto kade {to se izdava dozvolata, da plati taksi i drugi pristojbi koi {to gi bara dràvniot organ i tn. Me|utoa, sekako pointereseno e pak da se pra{ame: Kakov e pa toj rizik? Da, rizik i toa golem rizik. Zamislite sega ovakov slu~aj: Prodava~ot dogovoril, prodal 5.000 t. materijal, koj pretstavuva surovina za kupuva~ot. Dogovoren e paritet FOB Solun ili Burgas. Toa zna~i deka obvrskata za izvozna dozvola, ako takva e propi{ana, e na prodava~ot. Pri dogovaraњeto, prodava~ot ne znael deka dràvata ne dava dozvola za izvoz na taa stoka, bidej}i pretstavuva isto taka surovina za doma{no proizvodstvo, ili pak takva merka e vovedena vo me|uvreme, po zaklu~uvaњeto na dogovorot. [to


112

stanuva sega? Kupuva~ot ja o~ekuva stokata za da go prodolì svojot proizvoden proces, prodava~ot ne moè da ja izveze - nema izvozna dozvola, kupuva~ot preti so Arbitraà za pretrpena {teta, izgubena dobivka, zgolemeni ceni vo me|uvreme i iljada drugi baraњa i problemi. Kako da se za{titime, vo uloga na prodava~, od site tie neprijatnosti i {teti koi {to moàt da nastanat. Ima na~in: dokolku ne sme sigurni deka }e dobieme odobrenie za izvoz, ili pak se somnevame deka za vreme na realizacija na Dogovorot moè ne{to da se izmeni vo toj smisol, pri krajot na pismeniot Dogovor se vmetnuva klauzula koja {to jasno stava do znaeњe deka realizacijata na Dogovorot, isporakata na stokata, e predmet na izvozna dozvola od dràvnite organi na zemjata na izvoznikot. Na prv pogled izgleda deka ume{no se izvlekovme od eventualni neprijatnosti i {teti. Me|utoa, sekoga{ treba da imame na um deka takviot Dogovor od aspekt na kupuva~ot e pomalku vreden, pomalku siguren za realizacija. Klauzulata deka za predmetnata stoka seu{te ne e pribavena izvozna dozvola ja pravi zdelkata neizvesna i zatoa treba mnogu retko da se upotrebuva. Kupuva~ot razmisluva: "Zaklu~iv Dogovor ~ija {to realizacija zavisi od voljata na prodava~ot. Ako utre porasne cenata na taa stoka na svetskiot pazar, prodava~ot lesno }e najde izgovor, nema izvozna dozvola, a po nekoj den stokata }e si ja prodade poskapo!" Od taa pri~ina konstatiravme deka takviot Dogovor e po-malku vreden. Moè da se slu~i i kupuva~ot da bara sli~na klauzula koja {to }e se odnesuva na uvozna dozvola pa duri toga{ realizacijata na Dogovorot, eventualno i da se izvr{i, }e bide propratena so sudni maki.


113

3.Nema obvrska da asistira, ili vo ime na kupuva~ot da zaklu~uva dogovori za pomorski transport i/ili pomorsko osiguruvaњe;

4.Ako nema dodatni klauzuli, za poramnuvaњe i sli~no, da ja ispora~a stokata na palubata na brodot koj {to e nazna~en od strana na Kupuva~ot vo dogovorenoto ispratno pristani{te na denot ili vo ramkite na dogovoreniot period i na na~in koj {to e voobi~aen za pristani{teto;

5.Da gi podnesuva site rizici od gubeњe, ili o{tetuvaњe na stokata do momentot dodeka stokata ne ja premine ogradata na brodot;

6.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata do momentot na preminot na brodskata ograda, kako i eventualnite tro{oci koi {to nastanuvaat so primena na dodatocite na klauzulata F O B -stowed ili F O B - trimmed. Prodava~ot isto taka gi pla}a site tro{oci za obavuvaњe na carinskite formalnosti, kako i site carinski, dano~ni i drugi dava~ki pri izvozot na stokata, ako takvi ima;

7.Da go izvesti kupuva~ot deka stokata e natovarena na nominiraniot brod;

8.Na svoj tro{ok da mu obezbedi na kupuva~ot voobi~aen dokument kako dokaz za isporaka na stokata. Vo slu~aj toa da ne e transporten dokument, da ne e prenosliv, prodava~ot, sega na rizik i tro{ok na kupuva~ot, obezbeduva takov dokument. Toa se obi~no: prenosliv Konosman, neprenosliv tovaren list i tn.;

9.Da ja pakuva i za{titi stokata za prekumorski transport; 10.Da gi plati tro{ocite na kontrolnite operacii kako:

kontrola na kvalitetot, mereњe i/ili broeњe koi {to se neophodni za isporaka na stokata. Pokraj toa {to mora da ja plati vrednosta na ispora~anata stoka KUPUVAÔT u{te e DOL@EN:

1.Na svoj rizik i tro{ok da pribavi uvozna dozvola ili bilo koe drugo slu`beno odobrenie, kako i da gi izvr{i site carinski


114

formalnosti za uvoz na stokata, i kade {to e toa neophodno, pri tranzit niz treta zemja. Go spomenavme tranzitot i vedna{ da pojasnime: tuka se misli isklu~ivo na onoj tranzit koj {to vremenski i geografski doa|a posle momentot na preminot na rizikot, ili poto~no otkako }e se tovari stokata na brod, pa natamu. Najdobar primer za toa e makedonskiot tranzit na stokata {to se uvezuva i tranzitira preku Grcija, Albanija, Bugarija i Jugoslavija.

2.Da gi podnesuva site rizici od gubeњe i o{tetuvaњe na stokata od momentot koga ja premiinala brodskata ograda vo natovarnoto pristani{te.

3.Da dogovori i plati brodski prostor za pomorski transport na stokata od natovarnoto do istovarnoto pristani{te. Dali toa }e bide CHARTER brod, pri {to se zakupuva celiot brodski prostor, zavisno od prirodata i koli~inata na stokata, ili pak redoven, liniski brod, e predmet na ocena na samiot kupuva~.

4.Da dogovori i plati osiguruvaњe na stokata za vreme na transportot. Kako {to istaknavme i porano: moè i da ne go zaklu~i ova osiguruvaњe. No, tuka duri, rizikot od bilo kakva pomorska havarija ne treba da se potceni. Moè da se slu~i za vreme na plovidbata nekoja nezgoda kako: nasukuvaњe na brodot, golemo nevreme itn. pa da se postavi uslov deka brodot i sé i site na nego moàt da se spasat, edinstveno ako del od stokata {to ja nosi se frli vo more. Kapetanot toa }e go stori, pa koj ne ja osigural stokata neka misli. Ponatamu postojat nekoi mali mo`nosti za kompenzacija od sopstvenikot na brodot, no vedna{ da kaème deka LLOYD, pravejki gi pravilata, prvo dobro gi za{titil onie koi plovat i koi odlu~uvaat na otvoreno more;

5.Da mu isprati na prodava~ot izvestuvaњe za imeto na brodot, mesto na natovarot, vreme dozvoleno za natovar, dnevna natovarna norma i dr.;

6.Da gi plati tro{ocite za carinskite formalnosti, kako i site uvozni da`bini;

7.Da ja primi stokata i da gi izvr{i site drugi obvrski koi {to proizleguvaat od Dogovorot.


115

4.10 CFR - PRODAVAÔT GO PLA]A PREVOZOT PO MORE-OSIGURUVAЊETO NE E VKLUÊNO VO CENATA

Klauzulite za Paritet po INCOTERMS 90. gi prezentirame po priroden, hronolo{ki red: so sekoja naredna klauzula se zgolemuvaat obvrskite na prodava~ot i sprotivno, se namaluvaat obvrskite na kupuva~ot. Vo ovoj naslov }e ja pretstavime kratenkata za klauzulata Paritet. CFR (Cost and FReight) - so naznaka na istovarnoto pristani{te. Nakuso zna~i: Prodava~ot e obvrzan da ja dopremi stokata do natovarnoto pristani{te, da najmi brodski prostor, da ja natovari stokata na brod i da go plati pomorskiot transpot do istovarnoto pristani{te. Dobro zabeleàvte, edinstveno nema obvrska da dogovori i plati pomorsko osiguruvaњe na stokata za vreme na patot do istovarnoto pristani{te. Ve}e iznesovme kakvi sé opasnosti ja demnat stokata od natovarnoto do istovarnoto pristani{te, pa zatoa pri primenata na klauzulata - kratenkata za Paritet - CFR pomorskoto osiguruvaњe e obvrska na kupuva~ot. Toj ne e dolèn da ja osigura stokata, no rizikot e prili~no golem. Klauzulata CFR prema INCOTERMS 1990. pretstavuva zamena za kratenkata C & F ili poinaku napi{ano C+F. Sli~nosta na taka napi{anata kratenka so slednata do nea, CIF, doveduva{e do zabuna. Imeno, kako {to }e izneseme ve}e vo naredniot naslov, kratenkata CIF, osven pomorskiot prevoz, opfa}a i pomorsko osiguruvaњe. Toa be{e svoevidna mala zamka koja {to ponuduva~ot, prodava~ot ja postavuva na kupuva~ot. Vo ponudite mnogu ~esto se sre}ava{e klauzulata C and F za da pri razgovorite, vo najmala raka, prodava~ot odnapred si obezbedil edna pozicija plus. Odnosno, kupuva~ot koj nedovolno znae ili ne obrnal dovolno vnimanie, sekoga{ postoe{e opasnost da ja "progolta jadicata" i taa "mala" zamka da go ~ini dobri pari za da go izvr{i pomorskoto osiguruvaњe. Za ilustracija }e navedeme deka pomorskoto osiguruvaњe na koli~ina od 10-tina iljadi koks iznesuva nekolku desetici iljadi dolari. Sekako, ne e za potcenuvaњe.


116

Sega, kratenkite CFR i CIF prema upotrebenite bukvi prili~no se razlikuvaat, pa verojatnosta da dojde do zamena na istite e pomala, no sekako deka ne e sosema isklu~ena.. Vo praksa, pokraj klauzulata CFR ~esto se sre}ava i dodatok FO ili zaedno napi{ani CFRFO. Se sre}avaat i oddeleni kako CFR FO. Vaka napi{ana klauzulata, osobeno se sretnuva kaj masovniot, rastresit teret i zna~i: Cost and FReight Free Out - prodava~ot ja dopremuva stokata do natovarnoto pristani{te, zakupuva brod ili brodski prostor i ja pla}a vozarinata, na krajot od patot brodarot da bide osloboden od rastovar odnosno, rastovarot da padne na tovar na kupuva~ot. Tuka morame da naglasime deka zborovite Free Out vnesuvaat zabuna osobeno kaj delovnite lu|e koi go vladeat angliskiot jazik, dobro pro~itavte: koi go vladeat angliskiot jazik. Zatoa da pojasnime: Slobodniot prevod: Slobodno nadvor - ne treba da se podrazbira deka stokata }e bide rastovarena na teret na brodarot tuku tokmu sprotivnoto, deka - brodarot e osloboden od iznesuvaњe na stokata nadvor. Ova go potvrduva praviloto deka site kratenki koi {to se odnesuvaat na odnosite brodar - zakupec na brodski prostor, se odredeni taka {to se gleda od aspekt na brodarot, a ne od sprotivnata strana. Koga se raboti za zakupuvaњe na celiot brodski prostor na odredena relacija, ~arteruvaњe na brodot, dodatokot FO ne e neophoden. Istiot se podrazbira, no sepak vo najgolem broj slu~ai se dopi{uva za da nema zabuni. Me|utoa, koga se raboti za liniski brodovi, brodovi koi {to redovno soobra}aat na odredeni linii za relativno mali tereti vo odnos na vkupnata nosivost na brodot, na klauzulite CFR i CIF im se neophodni dodatoci koi {to poto~no ja opredeluvaat polo`bata na prodava~ot, a osobeno kupuva~ot, vo momentot na pristignuvaњeto na brodot vo rastovarnoto pristani{te. ]e gi spomeneme dodatnite kratenki: Under tackle - Pod ~ekrk: stokata }e bide stavena na raspolagaњe na kupuva~ot na pristani{niot dok, pod ~ekrkot, digalkata {to go rastovara brodot. Rastovarnite tro{oci pa|aat na teret na brodarot, vklu~eni se vo vozarinata. I vtoro, FO koja ve}e ja objasnivme.


117

Tuka se nametnuvaat i dodatnite klauzuli: FI, FIO, FIS, FIT, FIOS i FIOT koi }e gi sretneme vo Prilogot 1. Da rezimirame: CFR - Cost and Fraight - so nazna~eno istovarno pristani{te, zna~i deka: Prodava~ot e dolèn da gi plati tro{ocite i vozarinata koi se neophodni stokata da se dopremi do odredi{noto pristani{te. Rizikot od celosno ili delumno o{tetuvaњe na stokata kako i drugite dodatni tro{oci, prvenstveno osiguruvaњeto, koi {to }e nastanat po momentot koga stokata e ispora~ana na palubata ili vo utrobata na brodot, vo ispratnoto pristani{te, se prenesuvaat na kupuva~ot. Ovoj Paritet moè da se koristi samo za trgovskite zdelki kade {to e predviden pomorski transport ili prevoz po kontinentalni plovni pati{ta. Vo prodolènie }e gi nabroime obvrskite na dogovornite strani koi nastanuvaat pri primenata na klauzulata za Paritet CFR. PRODAVAÔT E DOL@EN:

1.Da obezbedi stoka i trgovska faktura, ili soodvetna elektronska zamena za fakturata vo soglasnost so kupoproda`niot dogovor, kako i bilo koi drugi dokazi koi moàt da se baraat prema dogovorot;

2.Na svoj rizik i tro{ok da gi pribavi potrebnite izvozni dozvoli ili drugi slu`beni odobrenija koi {to (ako) se baraat pri izvozot na stokata;

3.Da dogovori pomorski prevoz po voobi~aenata ruta, pomorski pat, i soodveten brod vo soglasnost so kupuva~ot i ja plati vozarinata do oredi{noto pristani{te; Zabeleàvme dve naglaski, pa da pojasnime: -voobi~aena ruta zna~i deka brodot treba da bide predodreden da plovi po voobi~aeniot pomorski pat za sovladuvaњe na distancata pome|u natovarnoto i istovarnoto pristani{te. Ova e od posebna va`nost za kupuva~ot koj ja o~ekuva stokata vo odredeno vreme za natamo{na proda`ba ili za kontinuitet na svojot proizvoden proces; i


118

-soodveten brod: po golemina, dlabo~ina na gazot, natovar na dve nivoa ili edno i dr. Obzir na faktot deka rastovarot na stokata go organizira i pla}a kupuva~ot, najnormalno e da bara vo dogovorot da vleze klauzula: za pravo na kupuva~ot da go prifa}a, odobruva brodot koj {to prodava~ot ima namera da go najmi za prevoz na dogovorenata stoka. Ova e od pri~ina {to obvrskata da se prifati brodot od strana na pristani{nite vlasti kako i samiot istovar i vremeto na istovarot se obvrska na kupuva~ot. Brodovite koi {to ja tovaraat stokata na edno nivo, edna platforma vo brodskata utroba, se Single decker. Onie pak koi imaat dve platformi, dve nivoa, se vikaat Tween decker i se pote{ki za rastovar. Za rastovarnite normi i nivnata va`nost pri dogovaraњeto }e pi{uvame podocna.

4.Prodava~ot gi podnesuva site rizici od zaguba, ili o{tetuvaњe na stokata do momentot koga istata ja pominala brodskata ograda vo ispratnoto pristani{te. Toa e momentot na preminuvaњe na rizikot od prodava~ot na kupuva~ot;

5.Da gi plati site tro{oci za zavr{uvaњe na carinskite formalnosti, kako i eventualnite danoci, taksi ili carini pri izvozot;

6.Da go konsultira kupuva~ot, da pobara od nego potvrda, pred da sklu~i dogovor za zakup na brodskiot prostor, a potoa da mu gi isprati potrebnite informacii za natovarenata stoka, rasporedot na istata vo brodot i drugi neophodni informacii neophodni za priprema na rastovarot na stokata;

7.Da mu obezbedi na kupuva~ot najmalku eden originalen primerok od Konosmanot - Bill of Lading i dogovoreniot broj kopii. Ovoj dokument fakti~ki pretstavuva tovaren list i go izdava kapetanot na brodot ili pak agent na brodarot na primer vo London i pokraj toa {to stokata e natovarena vo Solun.

8.Da ja spakuva stokata na voobi~aen na~in za pomorski transport;

9.Da gi podnese tro{ocite na kontrolnite operacii pri isporakata na stokata;


119

KUPUVAÔT pri primenata na klauzulata za Paritet CFR gi ima slednive obvrski:

1.Da ja plati vrednosta na stokata na dogovoreniot na~in; 2.Da ja prifati pratkata vo rastovarnoto pristani{te; 3.Ako smeta za potrebno, da dogovori i plati osiguruvaњe na

stokata vo pomorskiot transport; Ovaa obvrska ne proizleguva direktno od primenata na klauzulata CFR me|utoa, dovolno e toa {to ovaa klauzula predviduva deka kupuva~ot gi podnesuva site rizici od delumno ili celosno gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata od momentot koga istata }e ja premine brodskata ograda vo ispratnoto pristani{te;

4.Da gi plati, ako ne e poinaku dogovoreno, tro{ocite za pregled na stokite pred ispra}aњeto osven ako e toa nadle`nost na ovlasteni dràvni organi na zemjata na izvozot kako sanitarna, veterinarna ili druga inspekciska kontrola.

5.Da gi plati uvoznite da`bini i tro{ocite za zavr{uvaњe na carinskite formalnosti vo zemjata na uvozot.

4.11 CIF - PREVOZOT I OSIGURUVAЊETO VKLUÊNI

CIF-Cost, Insurance and Freight - sekoga{ odredeno pomorsko ili re~no pristani{te. Vo iskaànata dogovorna cena se vklu~eni: Vrednosta na stokata, osiguruvaњe i pomorska vozarina. Cela edna re~enica zameneta so samo tri bukvi. Tokmu taka, pla{ej}i se od dodatnite razli~ni tolkuvaњa {to sé opfa}a dogovorenata cena, delovnite lu|e se opredelile, potrebata gi prinudila, za kusa i precizna me|unarodno verifikuvana formulacija za klauzulata Paritet.

Ve}e konstatiravme deka CIF podrazbira deka pomorskiot ili re~niot prevoz kako i osiguruvaњeto na stokata na pat go podnesuva prodava~ot, vklu~eni se vo proda`nata cena. Na Kupuva~ot mu preostanuva da ja rastovari stokata, da go organizira i plati rastovarot. Poslednovo naloùva i dodatoci za


120

pobliski pojasnuvaњa na obvrskite na kupuva~ot vo pogled na vremeto koe {to mu e dozvoleno za rastovar na stokata od brodot. Ova glavno se odnesuva na rastovarot na masovni stoki. Dokolku se potro{i pomalku vreme za rastovar od dozvolenoto, kupuva~ot postignuva za{teda - Despatch. Za{tedenata suma pari prodava~ot mu ja odobruva na kupuva~ot, a ponatamu pak prodava~ot , se naplatuva od brodarot. Odnosite na relacija so brodarot i brodovlasnikot gi odrùva prodava~ot. Vo slu~aj za rastovar da e potro{eno pove}e vreme od dozvolenoto, prodava~ot go zadolùva kupuva~ot so denguba - Demurrage. Potoa, prodava~ot po istata logika go obe{tetuva, mu pla}a na brodarot. Do iznosot na za{tedata ili dengubata se doa|a so presmetka pri ~ie {to izgotvuvaњe se zemaat predvid dodatnite kratenki koi {to opfa}aat tri elementi: -Dogovoreno vreme: broj na denovi, saati i minuti za rastovar; -Dogovorena koli~ina: norma za rastovar za 24 ~asa; i -Dogovoren iznos na Demurrage/Despatch. Site ovie elementi se reguliraat so kupoproda`niot Dogovor, so dodatci na klauzulata za Paritet. Ovie dodatoci se primenuvaat i za ostanatite pomorski kratenki za Paritet. Prakti~no toa izgleda ovaka: -CIF FO WWD SSHEX EIU, rastovarna norma 1500 toni za 24 ~asa, Demurrage 5.000 USD/24 h, half Despatch. Prvo da go pro~itame na angliski: Cost, Insurance and Freight, Free out, Weather Working Day, Saturdays, Sundays and Holidays Excepted, Even If Used. Da prevedeme:


121

Vo dogovorenata cena e vklu~eno: vrednost na stokata, osiguruvaњe i pomorski prevoz. Brodarot ne ja rastovara stokata, kupuva~ot e dolèn da rastovara vo denovite koga dozvoluva vremeto, Sabotite, Nedelite i Praznicite (sekoga{ lokalnite praznici vo rastovarnoto pristani{te) se isklu~eni duri, vo ovoj primer, i vo slu~aj da se upotrebeni za rastovar. Rastovarnata norma za 24 ~asa iznesuva 1500 toni od predmetnata stoka, vo slu~aj na zadocnuvaњe pri rastovarot kupuva~ot e dolèn da plati denguba od 5.000 USD za 24 ~asa (sekoga{ Fraction pro rate - za delovi od denot adekvatni delovi od sumata), a sumata na za{tedata iznesuva polovina od iznosot na dengubata odnosno 2.500 USD za 24 ~asa, Fraction pro rate. Sekako deka se uverivme kolku e poprakti~no da se primenuvaat kratenki, namesto silnoto pojasnuvaњe od prethodniot stav. Kratenkite imaat u{te dve drugi prednosti: lesno moàt da se voo~at vo tekstot na Dogovorot i ne ostavaat mo`nost za individualni tolkuvaњa koi {to moàt da predizvikaat nedorazbiraњa i sudski sporovi. Krajot na dodatnata kratenka moè da bide izveden, dogovoren, vo pove}e varijanti. ]e prikaème nekolku: -CIF FO WWD SHEEX UU - Isklu~eni se nedelnite denovi no ne i sabotnite. Dodatokot: UU - Unless used - osven ako ne e upotrebeno. Zna~i deka upotrebenoto vreme, ako vo isklu~enite denovi ili pak po nevreme se rastovaralo, se presmetuva isto kako da se rabotelo vo dozvoleno vreme. Toa se kalkulira pri izgotvuvaњeto na vremenskata tablica {to pretstavuva osnova za presmetka na den-gubata/za{tedata. Koga sme kaj vremenskata tablica }e napomeneme deka na istata moè da se stavi prigovor vo momentot na sostavuvaњeto i potpi{uvaњeto.


122

Dodatni reklamacii te{ko pominuvaat. Kupuva~ot ne e direktno vklu~en vo ovie operacii. Vo negovo ime toa go izveduva ovlasten {pediter ili peistani{en agen vo kogo kupuva~ot ima polna doverba. Sepak, kupuva~ot naknadno gi proveruva vremenskata tablica i presmetkata na degubata ili za{tedata. Vo slu~aj da pronajde gre{ka vo svoja {teta moè da bara o{teta od svojot {pediter ili od nego ovlasten agent. -CIF FO WWD SSHEX IU HC - Cost, Insurance and Freight, Free out, Weather Working Day, Saturdays, Sundays and Holidays Excepted, If Used Half to Count. Ve}e edna{ go prevedovme ovoj izraz, zatoa }e se zadrìme na krajot. Da prevedeme: Vo kolku vo denovite koi {to se isklu~eni, saboti, nedelni denovi i praznici, kako i vo vreme na do`d ili bura se rabotelo, samo polovinata vreme se stava vo vremenskata tablica. Seto dosega re~eno se odnesuva samo na dozvolenoto vreme za rastovar. Na primer: Brodot koj dopremil 5000 toni Fosfat ima rastovarna norma od 1000 toni za 24 ~asa. Rastovarot zapo~nal vo êtvrtok vo 00 ~asot, Petok e isto taka dozvolen den za rastovar, Sabota i Nedela se preskoknuvaat, praznik nema. Ponedelnik, Vtornik i Sreda do 24.00 ~asot se dozvoleni denovi za rastovar. Pod uslov vremeto (klimatski) vo tekot na site pet dena, da dozvoluva da se raboti, rastovarot treba da zavr{i najdocna do Sreda vo 24.00 ~asot. Sega nastapuva opasnosta: Vo slu~aj 5000 toni Fosfat da ne se rastovareni vo dozvolenoto vreme toga{ ve}e nema milost - sekoja minuta, bilo da e Sabota, Nedela, Praznik ili pak nevreme, se presmetuva vo vremenskata tablica za presmetka na dengubata. Od pri~ina {to brodskata denguba moè da dostigne mnogu visoki sumi, pa da dojde i do zaplenuvaњe


123

na stokata dodeka ne se plati dengubata, pri dogovaraњeto i realizacijata na Dogovorot se bitni nekolku momenti: -Rastovarnata norma da se dogovori prema voobi~aenite mo`nosti na pristani{teto za odredeniot vid stoka; -Da se nastojuva da se dogovori najpovolnata klauzula vo pogled na uslovite za rastovar; i -Vo rastovarnoto pristani{te da se angaìra kvalifikuvan i iskusen {pediter koj }e go organizira i realizira rastovarot na najracionalen na~in. Ima tolku sitnici na koi {to moè da se izgubat golemi pari, ili zaraboti za{teda, {to rabotata na {pediterot vo pristani{teto navistina pretstavuva svoevidna umetnost. Dokolku kupuva~ot ne e mnogu siguren vo navremenoto rastovaraњe na stokata ima mo`nost da mu predloì na prodava~ot da dogovorat istovarna klauzula CIF CQD - Cost Insurance and Freight - Customary Quick Discharge - voobi~aena brzina na rastovar vo rastovarnoto pristani{te. Dokolku prodava~ot go prifati predlogot i ponatamu dogovori brodski prevoz pod istite uslovi, eliminirani se site presmetki i vremenska tablica za denguba ili za{teda. Vo toj slu~aj za{tedata mu ostanuva na brodarot koj vo isto vreme go prezema i rizikot od eventualna denguba. Istata klauzula prodava~ot ja dogovoril so brodarot, pa taka "se pokril". Mnogu se retki slu~aite prodava~ot da {pekulira na takov na~in {to so kupuva~ot }e dogovori edna klauzula, a so brodarot druga. Celta na takvata {pekulacija e da se dobie za{teda me|utoa, i rizikot od denguba e golem. Pri istovarot, sepak, direktno ili indirektno se


124

involvirani samo brodarot i kupuva~ot. Ulogata i vlijanieto na prodava~ot pri istovarot se skoro nikakvi. Normalno e da se zapra{ame: Zo{to sekoga{ vo Dogovorot ne se predviduva najpovolnata klauzula za kupuva~ot? Odgovorot e ednostaven: Kolku popovolna klauzula za kupuva~ot se dogovori, tolku poskapuva vozarinata koja {to ja pla}a prodava~ot. Posledniov pak takviot rizik }e go vnese vo proda`nata cena Vo takva edna "ni{alka" treba da se umee, da se ima argumenti i dobri ìvci, da se izbori za najpovolna klauzula bilo da sme vo uloga na prodava~ ili kupuva~. Obvskite na prodava~ot i kupuva~ot pri primenata na osnovnata klauzula za Paritet CIF ne se razlikuvaat mnogu od onie {to gi nabrojavme za prethodnata klauzula - CFR, zatoa samo nakuso }e gi nabroime: PRODAVAÔT E DOL@EN:

1.Da obezbedi stoka i trgovska faktura; 2.Da obezbedi izvozni dokumenti i izvozno da ja ocarini

stokata; 3.Spored voobi~aenite uslovi na sopstven tro{ok da dogovori

prevoze na stokata do odredi{noto pristani{te; 4.Na svoj tro{ok da obezbedi stokovno osiguruvaњe kako {to e

predvideno so Dogovorot, taka {to kupuva~ot ili bilo koe drugo lice koe ima interes za stokite, da bide ovlasten da pobaruva direktno od osiguritelot, a prodava~ot da mu obezbedi na kupuva~ot polisa za osiguruvaњe.

5.Da go prenese rizikot od gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata na kupuva~ot vo momentot koga stokata ja preminuva brodskata ograda vo natovarnoto pristani{te;

Ova e prili~no interesna poedinost: prevozot i osiguruvaњeto go pla}a prodava~ot, a stokata sepak patuva na rizik na kupuva~ot. Po malku ~udno, no taka


125

e. Zatoa pak kupuva~ot e obezbeden so polisa koja {to glasi na negovo ime i na 110% od vrednosta na stokata. I pokraj takvoto obezbeduvaњe, vo slu`bite koga e vo pra{aњe stoka ~ija {to cena e bazirana na kotaciite od soodvetna stokova berza, vo uloga na kupuva~ treba da se bide mnogu vnimatelen od slednava pri~ina: Kupuva~ot dobro analiziral i procenil da kupi berzanska stoka ~ija cena vo dadeniot moment bila na odredeno nisko nivo. Paritetot e CIF rastovarno pristani{te. Kupuva~ot primil polisa za osiguruvaњe na 110% od vrednosta na stokata na doti~noto "odredeno nisko nivo". Vo tekot na pomorskata plovidba brodot propadnal ili bil cel na piratski napad pri {to e odzemena stokata, ili brodot zaedno so stokata. Vo me|uvreme berzanskata cena za doti~nata stoka se promenila na primer za 30% vo edna ili druga nasoka. Sega nastanuvaat dve mo`ni situacii: Dokolku cenata padnala za 30% kupuva~ot spe~alil 40 procentni edinici od vrednosta na stokata (od 110% do 70%) - so primenite pari od osiguruvaњeto }e kupi za 40% pogolema koli~ina od onaa koja propadnala. Arno ama, ako pak vo me|uvreme cenata porasnala za 30%, a kupuva~ot e obezbeden samo do 110% so parite od osiguruvaњeto }e kupi za 20 procentni edinici pomalku stoka od onaa koja prvobitno ja platil (od 110% do 130%) i ostvaril zaguba bez svoja vina. Ima li za{tita od ovoj vid rizik? Odgovorot e: Da! Dokolku berzata e nestabilna, so golemi oscilacii, pomorskiot pat dolg i neizvesen posebno od piratski napadi koi {to i vo dene{no vreme ne se retka pojava, kupuva~ot nastojuva da dogovori klauzula za Paritet: DES ili pak DEQ koi {to }e gi pojasnime vo narednite naslovi od ovoj trud. I toa ~ini pari. Ni{to nema besplatno. No, ume{nosta na akterite vo delovnite pregovori se


126

sostoi i vo toa da procenat koja varijanta im e najpovolna od site aspekti.

6.Da mu obezbedi na kupuva~ot original i dogovoreniot broj

kopii od Konosmanot izdaden od strana na kapetanot na brodot ili pak,po dogovor, brodski agent vo mestoto na naplatata na akreditivot;

7.Da ja spakuva stokata prema voobi~aenite svetski normi za odnosniot vid stoka i da gi plati tro{ocite na kontrolnite operacii kako: mereњe, vagaњe, broeњe i sl. KUPUVAÔT E DOL@EN:

1.Da ja plati vrednosta na stokata na dogovoreniot na~in i vo dogovorenoto vreme;

2.Da gi pribavi potrebnite dozvoli za uvoz na stokata i za toa da gi podnese tro{ocite;

3.Da ja prifati i rastovari pratkata vo odredi{noto pristani{te;

4.Da gi plati, ako ne e poinaku dogovoreno, tro{ocite za pregled na stokata pred ispra}aњeto, osven ako toa ne e vo nadle`nost na vlastite na zemjata na izvoznikot;

5.Da gi izvr{i uvoznite formalnosti i da gi plati uvoznite da`bini i tro{ocite za obavuvaњe na carineњeto.


127

4.12 DES - STOKATA E DOPREMENA NA BROD

DES - Delivered Ex Ship...(named place of destination). Vo prevod: Dostaveno na brod (nazna~eno mesto na destinacija - rastovarno pristani{te.) Edna od bitnite komponenti na kupoproda`nite zdelki e sekako vremeto na isporakata, vo slu~ajov, od otpremnoto pristani{te,kako i vremeto na pristignuvaњeto na brodot vo mestoto na destinacijata, rastovarnoto pristani{te. Pri primenata na dogovornite klauzuli za Paritet: CFR, CIF, DES, i, DEQ (poslednava }e ja sretneme vo sledniot naslov), da potsetime, pomorskiot prevoz go dogovara i pla}a prodava~ot. I pokraj ovoj fakt za kupuva~ot e zna~ajno i vremeto za natovarot na stokata, kako i zaminuvaњeto na brodot od ispratnoto pristani{te. Od taa pri~ina, po zaklu~uvaњeto na Dogovorot za kupoproda`ba vrskata pome|u dvata delovni partnera e neprekidna i se odrùva po sledniov redosled: Prodava~ot ja prevezuva stokata do pristani{teto za natovar vo dogovorenoto vreme, tamu ja uskladi{tuva, i istovremeno bara pogoden brod za natovar na istata. [tom }e najde brod mu dava pismeno soop{tenie na kupuva~ot koe {to sodrì: Ime na brodot, zname pod koe {to plovi, dali e Single decker ili Tween decker, i site drugi tehni~ki karakteristiki na brodot. Potoa, ETA - Estimated (Expected) Time of arrival - i LAYCAN vo natovarnoto pristani{te. Dobivme dve novi kratenki, pa da pojasnime: ETA e kratenka za proceneto, o~ekuvano vreme - datumi na pristignuvaњe vo natovarnoto ili pak vo rastovarnoto pristani{te. LAYCAN ili LAY DAYS se datumi vo koi {to se o~ekuva brodot da bide na raspolagaњe za natovar na stokata. Informacijata, isto taka, sodrì i podatok za visinata na dengubata i za{tedata za 24 ~asa. Obi~no, iznosot na za{tedata iznesuva polovina od iznosot na dengubata, no moè da se slu~i, da se ponudi samo iznos na dengubata, a za{tedata da ne e spremen brodarot da ja plati.


128

Po dobivaњeto na ovaa informacija kupuva~ot ja razgleduva, eventualno bara dopolnitelni podatoci, kako: ETA rastovarno pristani{te i dali brodot }e plovi direktno ili pak predviduva zadrùvaњa vo drugi popatni pristani{ta zaradi rastovar na drug tovar, priem na drug tovar ili pak zaradi snabduvaњe so gorivo i namirnici. Informacijata ETA rastovarno pristani{te, u{te pred natovarot na stokata, retko koj brodar ja dava. Ponekoi "se vadat" so sueverie, a su{tinata e nivniot komoditet vo planiraњeto na patuvaњeto. No, sepak tie se na otvoreno more, izloèni na vreme i nevreme pa da im dopu{time da bidat po malku i sueverni. Kaj masovnite tereti, ako e taka dogovoreno, po na{e misleњe, treba taka da se dogovara, kupuva~ot go dava posledniot zbor za pogodnosta na brodot. Toj moè da ima primedbi po bilo koja poedinost od informacijata za brodot, mar{rutata, vremeto na pristignuvaњe vo ispratnoto pristani{te, denovite za natovar i visinata na dengubata i za{tedata. Toa zna~i deka kupuva~ot ima pravo da go odbie poso~eniot potencijalen brod za prevoz na stokata, no istoto nema pravo da go stori bez opravdani pri~ini i obrazloènie na istite. Na krajot, dali prviot ili sledniot poso~en brod, kupuva~ot dava potvrda i dogovorot za zakup na brodot ili del od brodskiot prostor, moè da se zaklu~i. Na ova mesto ne gi spomenavme dodatnite kratenki koi {to go reguliraat rastovarot na stokata. Tie se podrazbiraat, vleguvaat vo kupoproda`niot dogovor i se primenuvaat pri presmetkata na potro{enoto vreme za rastovar. Pri najmuvaњeto na brodot, prodava~ot mora da vodi smetka za ovoj dogovoren fakt. Pritoa, prodava~ot poradi bilo koja pri~ina, osobeno visinata na vozarinata, moè da dogovori so brodarot i poinakvi uslovi za rastovar na stokata me|utoa, takvata promena voop{to ne go tangira kupuva~ot - toj si ima dogovoreni uslovi i po niv }e se presmetuva so prodava~ot, sekoga{, nikako so brodarot. Zna~i, dodatnite klauzuli ostanuvaat, i tuka varijantite na dogovornata klauzula }e izgledaat vaka: DES FO WWD SSHEX EIU, ili DES FO WWD SSHEX UU, ili DES FO WWD SSHEX IU HC itn. so site mo`ni podvarijanti. Angliskoto


129

zna~eњe i prevod na dodatnite kratenki go iznesovme vo prethodniot naslov. DES - Dostavena na brod, ozna~uva deka prodava~ot ja ispolnil svojata obvrska za isporakata, koga }e ja postavi stokata neoslobodena od uvoz, neocarineta, na raspolagaњe na kupuva~ot na brod vo dogovorenoto pristani{te. Prodava~ot gi snosi site tro{oci i rizici povrzani so prevezuvaњeto na stokata do nazna~enoto pristani{te. Zborot "rizici" go naglasuvame, zatoa {to momentot na preminot na rizikot od delumno ili celosno gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata se edinstvenata razlika pome|u terminite CIF i DES. Ovoj termin moè da se koristi samo vo prevozot po more ili po vnatre{nite plovni pati{ta. Primenata na terminot DES gi podrazbira slednive OBVRSKI NA PRODAVAÔT:

1.Da ja obezbedi stokata i trgovska faktura ili nejzina soodvetna elektronska poraka;

2.Da go obezbedi, na svoj rizik i na svoja smetka, sekoe odobrenie za izvoz i da gi sredi site carinski formalnosti, a kade {to e toa neophodno, i formalnostite koi {to gi bara tranzitiraњeto na stokata niz treta zemja.

3.Na svoja smetka i rizik da dogovori brodski prostor za prevoz na stokata i istovremeno da zaklu~i dogovor za osiguruvaњe na stokata;

4.Da ja postavi stokata, neoslobodena za uvoz, na raspolagaњe na kupuva~ot na brodot i toa na voobi~aeno mesto za rastovar vo dogovorenoto pristani{te, na dogovoreniot datum ili dogovoreniot vremenski period, pa taka da moè da se rastovara od brodot so pomo{ na opremata so koja {to raspolaga brodot i pristani{nite kranovi; Da prokomentirame: Vo originalot na INCOTERMS 1990. postojano se povtoruva: da ja postavi stokata na brodskata paluba... Vo ovoj trud namerno go izbegnuvavme terminot na paluba. Ova, od pri~ina da


130

ne vneseme zabuna zo{to, taka napi{ano tolkuvaњeto e neprimenlivo vo site slu~ai. Vsu{nost, moèbi i moè da se primeni za stoka paku-vana vo koleti, pa brodarot da zeme obvrska da gi iznese na palubata kade }e mu bidat staveni na raspolagaњe na kupuva~uot. Me|utoa, za rastresitiot, masovniot teret kako: ìtarici, koncentrati i rudi na metalite, koks, fosfati, jaglen itn, taka tolkuvanata klauzula e neprimenliva. Nevozmo`no e koli~ina od iljadnici toni da se iznese od brodskata utroba i da se naredi na palubata - takviot vid stoka direktno se rastovara, crpi, od mestoto vo brodot kade {to e skladirana i prevezuvana. Od taa pri~ina smetame deka tolkuvaњeto na klauzulata DES: Stokata se stava na raspolagaњe za rastovar, vo odredi{noto za rastovar pristani{te, vo utrobata na brodot ili pak na negovata paluba e poprifatlivo.

5.Da go podnese siot rizik od gubeњe ili o{tetuvaњe na stokata do momentot na predavaњeto na istata vo rastovarnoto pristani{te; Toa zna~i deka pri primenata na kratenkata DES polisata za osiguruvaњe ne glasi na kupuva~ot, no na prodava~ot. Analogno na toa, vo slu~aj da nastane osigureniot slu~aj, ot{tetuvaњeto se re{ava na relacija prodava~ - osiguruva~.

6.Da obezbedi ~ist konosman, original i dogovoren broj kopii; Zborot "~ist", perodaven (angl.: proper) go naglasivme kako mo{ne ~esto upotrebuvan termin. Toa zna~i deka za vreme na natovarot i po zavr{uvaњeto na istiot, kapetanot na brodot (ovde zborot kapetan se upotrebuva ne kako li~nost, no kako institucija) da ne stavil nikakva zabele{ka na: na~inot i cvrstinata na pakuvaњeto, pojava na povr{inska oksidacija i sli~ni vidlivi maani na stokata. Dokolku, kapetanot stavi takva zabele{ka na samiot Konosman, Teretnica ili, na angliski Bill of Lading, nemame ~ist Konosman - treba da se o~ekuvaat problemi, vo smisol na raznorazni rezervi, pri naplatata na akreditivot. Zatoa poednostavno e vo uloga na prodava~ , pred i eventualno za vreme na natovarot da gi otstranime vidlivite mani


131

na koi {to kapetanot bi imal zabele{ka i potoa da dobieme ~ist Konosman.

7.Da go izvestuva kupuva~ot za fazite vo koi {to se nao|a natovarot, kako i za ETA vo krajnata destinacija - pristani{te {to obi~no se dava koga brodot se nabliùva do pristani{teto na kupuva~ot; Kako odime ponatamu so terminite za Paritet, obvrskite na kupuva~ot se namaluvaat, zatoa pak platil povisoka cena. Posledniov pri primenata na kratenkata DES gi ima slednive obvrski:

1.Da ja plati vrednosta na stokata vo visina i na~in predviden so kupoproda`niot Dogovor.

2.Da pribavi, na svoj rizik i tro{ok, bilo koja uvozna dozvola ili slu`beno odobrenie i da gi izvr{i site carinski formalnosti neophodni za uvoz na stokata;

3.Da ja prezeme i rastovari pratkata {tom }e mu bide stavena na raspolagaњe;

4.Da go prezeme rizikot od o{tetuvaњe ili gubeњe na stokata od momentot koga istata }e mu bide stavena na raspolagaњe na brodskata paluba ili vo brodot;

5.Da gi plati site tro{oci koi {to se odnesuvaat na stokata, vklu~uvajki go i rastovarot;


132

4.13 DEQ - I RASTOVAROT E NA TERET NA PRODAVAÔT

Verojatno primetuvate deka ova e ve}e {esto prodolènie za kratenkite koi {to se odnesuvaat na pomorskiot transport. Tokmu taka, Makedonija nema more, nema ni flota. Me|utoa, morame da prifatime deka pomorskiot transport ne postoi za onie koi imaat more tuku, za onie koi imaat potreba i go praktikuvaat i toj vid prevoz. Makedonskoto stopanstvo, osobeno oblasta na crnata i oboenata metalurgija e upateno na prevoz, za dobar del od surovinite i svoite gotovi proizvodi, po morski pat. Od tuka, smetame deka pokraj op{tata naobrazba ovoj trud }e ja postigne i svojata vistinska namera da im pomognat na mladite delovni lu|e od sferata na business -ot vo sovladuvaњeto na ovaa materija. Poslednata kratenka za Paritet po INCOTERMS 1990 e: D E Q - (Delivered Ex Quay) - Dostaveno na kej (dok) vo dogovorenoto pristani{te za rastovar - ako e dodadena kratenkata DP }e zna~i deka i uvoznite dava~ki se plateni. Primenata na ovoj termin za klauzulata Paritet podrazbira deka prodava~ot ja ispolnil svojata obvrska za isporaka koga }e mu ja stavi stokata na raspolagaњe na kupuva~ot na bregot, na dokot na pomorskoto pristani{te, zna~i rastovarena od brod, i uvozno ocarineta. Prodava~ot gi podnesuva site rizici i tro{oci vklu~uvajki gi carinskite, dano~nite i drugite dava~ki pri izvozot na stokata od svojata zemja, kako i pri uvozot na stokata vo zemjata na kupuva~ot. Ovoj Paritet ne bi trebalo da se koristi vo slu~aite koga odnapred se znae deka prodava~ot, direktno ili indirektno, ne e vo sostojba da pribavi uvozna dozvola i drugo slu`beno odobrenie vo zemjata na kupuva~ot. Ovaa klauzula moè da se koristi vo dve varijanti: Dokolku partnerite se dogovorat uvoznite da`bini da gi plati prodava~ot, klauzulata glasi: DEQ - Duty Paid;


133

Ako pak, delovnite partneri se dogovorat uvoznite da`bini da gi plati kupuva~ot, vo Dogovorot stavaat klauzula: DEQ DU - Duty unpaid. Na ova mesto }e iskoristime prilika da prikaème u{te edna dodatna dogovorna klauzula koja {to se odnesuva samo na masoven, rastresit teret kako: rudi i koncentrati na metalite, ìtarici, fosfati, jaglen, koks itn. Vsu{nost, po rastovaraњeto na brodot, po raznite }o{iњa vo brodskata utroba, sepak ostanuva mal del od prevezeniot materijal. Na slednoto patuvaњe, doti~niot brod sigurno }e prevezuva drug vid stoka, pa kapetanot na brodot bara brodskata utroba, mestoto kade {to bil prevezen na{iot materijal dobro da se is~isti. Hrvatite upotrebuvaat zbor paliàњe {to asocira na ubavo po~istuvaњe. Odtuka moème da zaklu~ime kolku detalno treba da se izvr{i toa do~istuvaњe. I tuka }e pojdeme od praviloto deka nema rabota koja {to ne moè da se izvr{i samo, se postavuva pra{aњeto koj }e plati? Za da ne bideme toj {to treba da plati, osobeno vo uloga na kupuva~, moème da se za{titime so klauzulata za: Grab discharge. Istoto se iz-veduva na toj na~in {to vo kupoproda`niot Dogovor }e stavime posebna klauzula so koja {to izri~ito se naglasuva deka brodot e pogoden za Grab discharge, a tro{ocite pa|aat na tovar na brodarot. Velime brodarot, a ne brodot, zatoa {to site relacii se odrùvaat so pravnoto lice - brodarot. Brodot e predmet, isto kako vagon ili kamion. Na toj na~in, nie kako kupuva~ se za{tituvame od dodatni tro{oci za "paliàњe", nezavisno dali imame obvrska da go rastovarime brodot (kratenkite FAS, FOB, CFR, CIF i DES) ili nemame takva obvrska: DEQ. Prodava~ot, imajki takva dogovorna obvrska, nastojuva istata da ja prenese na brodarot. Posledniov, sigurno ne e naiven: ja prifa}a spomenatata obvrska, no ja vklu~uva vo cenata na pomorskata vozarina koja {to ja pla}a kupuva~ot kaj klauzulite: FAS i FOB, odnosno prodava~ot kaj klauzulite: CFR, CIF, DES i DEQ. Na prv pogled, kaj prvite dve ne sme postignale mnogu me|utoa, sepak treba da se obezbedime kako kupuva~, zo{to nikoga{ ne se znae, dali Grab discharge ne e ve}e vklu~eno vo vozarinata.


134

Vo prethodniot naslov pi{uavavme za kratenkata ETA -Expected (Estimated) Time of Arrival - O~ekuvano, predvideno, vreme na pristignuvaњe na brodot vo pristani{te - bilo da e toa vo natovarnoto pristani{te ili pak krajnata destinacija. Tuka, }e se zadrìme na o~ekuvanoto vreme vo rastovarnoto pristani{te. Brodarot ima obvrska, i istata treba da se vmetne vo dogovorot za zakup na brodskiot prostor tnr Charter Party, pismeno da ja najavuva svojata pozicija na kupuva~ot sekoi 24 ~asa i toa po~nuvajki od 96 pa 72, 48 i 24 ~asa pred ETA. Ova, so cel da mu se dozvoli na kupuva~ot dovolno vreme da go organizira rastovarot: FAS, FOB, CFR, CIF i DES, ili pak da ja prezeme stokata od dok: DEQ. Po pristignuvaњeto na brodot vo rastovarnoto pristani{te, brodarot preku kapetanot na brodot izdava pismen dokument: NOR - Notice of readiness - Nota za spremnost za rastovar. Od toj moment, bez zna~ajno dali ima sloboden vez, mesto, vo samoto pristani{te kade {to }e se vrze i rastovara brodot, ili ne, zapo~nuva da te~e vremeto koe {to prema kupoproda`niot Dogovor, e dozvoleno za rastovar na stokata. Zatoa, organizatorot na rastovarot, kupuva~ot ili kaj DEQ prodava~ot, preku svojot agent vo pristani{teto - {pediterot e dolèn kaj pristani{nite vlasti da obezbedi sloboden vez kako zaludno ne bi te~elo vremeto koe {to mu e dozvoleno za rastovar na stokata. Da se navratime u{te malku na dozvolenoto vreme za rastovar. Vo prethodniot naslov pi{uvavme deka: vo slu~aj na nevreme, precizno nabeleàni saati i minuti, sabotni, nedelni i prazni~ni denovi (vo dràvata kade {to se nao|a pristani{teto) vremeto za rastovar se stopira. Napomenuvame deka istoto se pravi i vo slu~aj na generalen {trajk ili {trajk na pristani{nite rabotnici. Se razbira, pak, samo vo ramkite na dozvolenoto vreme za rastovar. Po istekot na toa vreme site tie "stopiraњa" se eliminiraat i sekoja minuta se vpi{uva vo Time Table - vremenskata tablica za presmetka na dengubata ili za{tedata.. Za razlika od nabroenite vidovi {trajkovi postojat i takanare~eni "beli {trajkovi". Toa ne se najaveni {trajkovi, ne se zakonski, i se izveduvaat taka {to rabotata normalno po~nuva, a


135

potoa, po nekoj saat, bez najava se zapira, se raboti mnogu zabaveno, pak prodolùva i sé taka vo nedogled i neizvesnost. Takvite {trajkovi se najopasni. Vremeto ne se stopira, pa delovniot partner koj e dolèn da go rastovari brodot moè da se najde vo nezavidna polo`ba. Efikasen lek protiv ovaa pojava ne postoi osven ako e mo`no da se izbegnuva pristani{teto vo koe {to, po~esto se slu~uvaat "beli {trajkovi". Takov {trajk ne akceptira niti eden brodar vo Charter Party. A sega, da se vratime na na{iot termin DEQ i da gi nabroime, prvo, obvrskite na prodava~ot:

1.Da ja obezbedi stokata i trgovska faktura zaedno so site propratni dokumenti navedeni vo Dogovorot kako: Konosman, Certifikat za poteklo na stokata, Atest za kvalitetot na stokata, paking lista i dr.;

2.Da pribavi izvozna dozvola ili drugo slu`beno odobrenie; 3.Izvozno da ja ocarini stokata i pri toa da gi plati site

tro{oci za obavuvaњe na carinskite formalnosti; 4.Da zakupi brodski prostor i da zaklu~i osiguruvaњe na

stokata za vreme na plovidbata, sé do momentot na predavaњeto na istata na kupuva~ot;

5.Da ja natovari stokata na brod i da gi plati tro{ocite za trimiraњe ili sreduvaњe vo samiot brod;

6.Ako vo Dogovorot stoi DEQ - Duty paid, da ja ocarini stokata uvozno, zna~i da pribavi uvozna dozvola, i da gi plati uvoznite da`bini;

7.Da mu ja stavi stokata na raspolagaњe na kupuva~ot na pristani{niot dok, rastovarena vo dogovorenoto pristani{te ili direktno vo transporni sredstva koi {to gi stava na raspolagaњe kupiva~ot kako: vagoni, kamioni, maoni ili barì po doseben dogovor, na denot ili vo ramnkite na dogovoreniot period;

8.Da mu obezbedi na Kupuva~ot Clean on board Bill of Lading - ~ist Konosman; Pri koristeњe na terminot za Paritet DEQ Konosmanot ne mu e potreben na kupuva~ot za rastovaraњe na stokata od brodot me|utoa,


136

potreben e za vleguvaњe na kupuva~ot vo posed na stokata. Moè da se slu~i kupuva~ot da ja preprodade stokata, dodeka istata plovi. Sopstvenosta, vo takov slu~aj, se dokaùva i prenesuva so indosament na samiot original od Konosmanot. Naglasivme original od Konosmanot, zatoa {to samo toj pretstavuva validen dokaz za poseduvaњe na stokata. Kopiite od Konosmanot ne se negotiable document - pazaren dokument.

9.Da go podnese siot rizik od delumno ili celosno o{tetuvaњe na stokata, se do momentot na predavaњeto na istata na kupuva~ot i toa na samiot pristani{en dok.

10.Da gi plati tro{ocite za propisno pakuvaњe, za{tita i kontrolni operacii pri isporakata kako: mereњe, vagaњe, broeњe i sl. Pri upotrebata na DEQ kako kratenka za klauzulata Paritet kupuva~ot gi ima slednive obvrski:

1.Da ja plati stokata na na~in i vo termin kako {to e predvideno so Dogovorot;

2.Vo slu~aj da e dogovoreno DEQ Duty paid da mu dade na prodava~ot, na negov tro{ok i rizik, sekakva pomo{ pri obezbeduvaњeto na uvozni dozvoli i odobrenija neophodni za uvoz na stokata;

3.Da gi podnesuva site rizici od delumno ili celosno gubeњe/o{tetuvaњe na stokata od momentot na preminot na rizikot na pristani{niot dok, pa natamu;

4.Dokolku dogovoreniot Paritet glasi: DEQ - Duty unpaid - kupuva~ot gi pla}a site uvozni carini i drugi da`bini;

5.Da gi plati, ako ne e poinaku dogovoreno, tro{ocite za pregled na stokata pred ispra}aњeto, so isklu~ok ako toa e nadle`nost na vlastite na zemjata na izvozot. U{te edna{ se navra}ame na ovaa obvrska na kupuva-~ot. Kolku i da izgleda nelogi~no, sepak veruvame deka priprema~ot na INCOTERMS imal pri~ina da ostavi mo`nost i kupuva~ot da ima opcija da gi plati tro{ocite za pregled na stokata pred isporakata. Ova, od pri~ina {to na toj na~in kupuva~ot steknuva pravo da angaìra


137

nezavisna ku}a za kontrola na kvalitetot koja {to objektivno }e mu ja prikaè polo`bata, kako na naredbodavec koj ja pla}a uslugata. I drugi obvrski koi {to proizleguvaat od kupoproda`niot Dogovor. Tuka bi zavr{ile so prikaùvaњeto i pojasuvaњeto na poedinite kratenki za ozna~uvaњeto na dogovornata klauzula PARITET prema poslednite izmeni na pravilata INCOTERMS od 1990 godina odobreni od Sovetot na Me|unarodnata Trgovska Komora - Pariz. I pokraj toa {to izminaa {est godini od vleguvaњeto vo sila na INCOTERMS 1990, seu{te kaj del od delovniot svet te{ko se iskorenuva navikata za upotreba na edna{ nau~enite kratenki za Paritet, prema izmenite na pravilata od minatoto, pa i od 1953 godina. Dokolku, dobro se prou~at poslednite, prili~no, opse`ni promeni vo pravilata i se primenuvaat vo pismenoto, kako i vo ustnoto op{teњe so partnerite koi ne stignale da gi nau~at, sekako deka pretstavuva odredena prednost, Kone~no samo INCOTERMS 1990. pred me|unarodnite arbitraì pretstavuva predmet za donesuvaњe na arbitersko re{enie.


138


139

5. PLA]AWE I OBEZBEDUVAWE NA NAPLATATA VO ME\UNARODNIOT PROMET SO STOKI I

USLUGI

Realizacijata na materijalnite dobra e edna od najva`nite alki, bi dodale najbitnata, vo kru`noto dvièwe na kapitalot. Ne slu~ajno, ovaa faza u{te pred pove}e od sto godini, Marks ja narekuva "salto mortale" na stokata. Dotolku pove}e {to ovaa alka vo sinxirot ni samata za sebe ne e zatvorena, ako ne zavr{i so naplata na prodadenata stoka. Prema toa, moè da se konstatira deka obezbedu-vaweto na naplatata vo me|unarodnata trgovija so stoki i uslugi pretstavuva preventivna za{tita na prodava~ot za da ne se povredi pri izveduvaweto na taka opasno "salto". Ovaa aksioma go predizvika avtorot na ovoj trud da se obide da napravi edna simbioza od me|unarodnite pravila koi {to ja reguliraat ovaa materija, i praksata vo sferata na naplatata vo nadvore{no trgovskiot promet i istovremeno obezbeduvaweto, osiguruvaweto na naplatata na izvezenata stoka ili usluga. Na po~etokot, nakuso za najobi~niot, no ne taka ~esto praktikuvan na~in na naplata za realiziranite stoki i uslugi. Stanuva zbor za izvoz i naplata na pobaruvawata na otvoreno ili pla}aweto na stokata ili uslugata pred isporakata / izvr{uvaweto. Ovoj na~in na naplata ne se vklopuva vo sistemot na me|unarodnite pravila vospostaveni od strana na Internacionalnata trgovska komora so sedi{te vo Pariz, pa zatoa i nema da mu posvetime poseben podnaslov. Spomenatiot na~in na naplata podrazbira mnogu golema doverba pome|u akterite vo me|unarodniot promet. Zna~i, dolgogodi{no rabotewe, so relativno stara, dobrostoe~ka, vo sekoj pogled, i so svetsko renome i visok rejting firma, vo slu~aite koga sme prodava~, odnosno kupuva~, ako treba stokata da se plati na otvoreno, odnapred. Poinaku, raboteweto na otvoreno pretstavuva rizik do na-ivnost. Te{ko da ni prifatat akcionerite takov rizik.


140

Rabotewe samo na doverba, na zbor, bez nikakvo obezbeduvawe na pobaruvawata e najednostavniot na~in na pla}awe, so minimalen stepen na administrirawe, pa zatoa i {to se odnesuva do bankarskite tro{oci - najeftin. Namerno ne e upotreben zborot - najekonomi~en. Ednostavno, dogovorenata stoka se izvezuva na otvoreno so {to kupuva~ot e obezbeden maksimalno,a prodava~ot, nitu minimalno. Potoa, obi~no po priemot na stokata, kupuva~ot go pla}a dol`niot iznos preku delovna banka vo svojata zemja so doznaka na smetkata na izvoznikot kako korisnik kaj bankata koja posledniov ja poso~il. Ili pak, prodava~ot, prema Dogovorot, go izvestuva kupuva~ot deka stokata e spremena za isporaka, pa kupuva~ot da go plati dogovoreniot iznos za odreden kvantum na stoka na poso~ena smetka kaj banka na prodava~ot. Kupuva~ot go izvr{uva pla}aweto so doznaka preku svojata banka. Potoa, {tom dobie avizo za izvr{enoto pla}awe, prodava~ot dava nalog da se ispora~a stokata. So toa, prodava~ot e obezbeden maksimalno, a kupuva~ot, nitu minimalno. Tokmu sprotivno od prethodniot slu~aj. Pokraj drugite rizici, pri ovoj na~in na pla}awe, pri pla}aweto po priemot na stokata, postoi opasnost od neopravdano odloùvawe na pla}aweto so "reklamacii" za: kvalitet, kvantitet, nenavremeno pristignuvawe i drugi realni ili pomalku realni pri~ini. Pri istata postapka moè da se otide i vo druga krajnost: da ne se reklamira za odredeni pomali propusti na prodava~ot, vo odnos na dogovorot, svesno da se prifati {teta, samo so cel da ne se izgubi doverbata, a odtuka i taka ekonomi~en, pa i povolen na~in na pla}awe od gledna to~ka na kupuva~ot. I dvete nasoki vodat kon ve{ta~ki stvoreni neprijatnosti za partnerot, ili za sebe. Pla}aweto pak odnapred, pred isporakata, ostava mnogu mali mo`nosti za reklamacija po site osnovi, pa i vo slu~aj da bidat opravdani. Izneseni se argumenti pro et contra opi{aniot na~in na pla}awe. Sigurno, toa ne treba da zna~i deka vo praksata ne se primenuva. Sepak, sekoj subjekt, od edna ili druga pri~ina, sam si odlu~uva, dali kako kupuva~ ili prodava~, }e prifati predlog, ili }e predloì na~in na pla}awe na otvoreno.


141

Trgovijata, niz razvitokot na ~ovekovoto op{testvo pominuva niz pove}e fazi na razvoj. Taka, razmenata, trampata na stoki pome|u plemiwata koi imale pove}e uslovi za zemjodelsko proizvodstvo i onie od sto~arskite predeli, pretstavuva prviot stepen vo razvojot na trgovijata. Moderno toa trguvawe bi go narekle barter aran`man. Natamo{niot rast na proizvodnite sili, a odtuka i soznanijata za novi pati{ta gi zgolemuva i potrebite na op{testvoto za poraznoviden asortiman vo zadovoluvaweto na svoite, ne samo fizi~ki, tuku i duhovni potrebi. Koga bogatite evropjanki edna{ go po~ustvuvaa ne`niot dopir na svilata, ve}e ne postoe{e sila koja {to moè da gi prekine patuvawata i pazareweto vo Kina. Za pogolem podem na svetskata trgovija, vo dene{en smisol, moème da zboruvame od sredinata na devetnaesetiot vek. Toga{, svetskiot pazar po~na da se otvora, i od dene{en aspekt moème da zboruvame, za postojano raste~ki broj na pogolemi i pozna~ajni kompanii vo sferata na proizvodstvoto i trgovijata. Me|unarodniot prevoz na stoki postepeno dostigna ogromni razmeri. Denes, milioni proizvodi vo svetot se nara~uvaat, prodavaat i prevezuvaat do nivnite odredi{ta so site mo`ni sredstva za prevoz: avioni, vozovi, brodovi i kamioni. Takviot porast vo razmenata na stoki doveduva do nesrazmerno povisok stepen na rizik kaj site akteri vo me|unarodniot promet: proizveduva~i, izvoznici, posrednici, uvoznici i drugi. Samoto postoewe na potencijalniot rizik vo raboteweto ja zasiluva potrebata od osiguruvawe protiv opasnostite {to so sebe gi nosi toj rizik. Se pojavija brojni barawa za verodostojno obezbeduvawe od rizicite. Instrumentite za obezbeduvawe na naplata: akreditiv i bankova garancija imaat golem udel vo zadovoluvaweto na potrebata od osiguruvawe na naplatata vo nadvore{no trgovskiot promet, makar {to i vo doma{niot promet ne se nepoznata kategorija. Naprotiv, bankovata garancija ima, i kaj nas duri po~nuva da poprima karakter na sredstvo za obezbeduvawe i dogovoreno odloùvawe na naplatata, kreditirawe na kupuva~ot od strana na prodava~ot vo prometot so stoki vo ramkite na ista dràva.


142

Me|unarodnite pravila za akreditivot i bankovata garancija, kako instrumenti za obezbeduvawe na pla}aweto, go reguliraat odnesuvaweto na kupuva~ite i prodava~ite so posredstvo na bankite. Za formata i sodrìnata na ovie dokumenti se dogovaraat samite akteri involvirani vo odredena zdelka. Pri realizacijata na naplatata pak, bankite imaat glaven zbor. Na toj na~in po~nuvaat da su{testvuvaat obi~ai i praksa vo izdavaweto i rakuvaweto so akreditivot i garancijata vo me|unarodniot promet so stoki i uslugi. Poedini golemi banki se obidele, i vo toa ~esto uspevale, da gi nametnat svoite pravila na "igra" kako internacionalen kodeks. Drugite akteri, ili gi prifa}ale, ili pak za svojata sfera na vlijanie so~inuvale svoi pravila. Takvoto {arenilo ja stvorilo potrebata Me|unarodnata trgovska komora so sedi{te vo Pariz, kako ceneta internacionalna asocijacija, da prigotvi i izdade Kodeks na pravila za regulirawe na ovaa osetliva materija, doneseni od Sovetot na Komorata, i toa:

1.Uniform Customs and Practice for Documentary credits (UCP) -Voedna~eni obi~ai i praksa za dokumentarni akreditivi-ICC (International Chamber of Commerce - Paris) publikacija br.500 od 1993. so va`nost od 1.Januari 1994.godina

2Uniform Rules for Collection (URC) -Voedna~eni pravila za naplata- ICC publikacija br. 522 odobrena od Sovetot na ICC vo Juni 1995.

3Uniform Rules for Demand Guarantees (URDG) -Voedna~eni pravila za garancii za pla}awe- ICC publikacija br.458 Oficijalnite jazici na koi {to se napi{ani ovie Pravila vo original se: francuski i angliski. Prevodite na drugite svetski jazici ne se originalni i vo slu~aj na arbitraà ne se meritorni. Odtuka i bukvalniot prevod na poedini pojmovi e skoro nevozmoèn. Ova dotolku pove}e {to i vo delovnite krugovi vo na{ata zemja mnogu ~esto se primenuvaat angliskite izrazi i frazi. Ponekoga{, so


143

dodavawe na na{i zavr{etoci angliskite termini duri i sme{no deluvaat. Me|utoa, moèbi za àl, takvite kovanici se tolku odoma}eni {to za lu|eto koi sekojdnevno gi upotrebuvaat se voobi~aeni. Navistina, ponekoga{ li~at na onaa re~enica, velat, od na{ite vo dijasporata: "]e se drajvime so karo po strito, pa }e zastanime kaj brixo", ama va`no se razbirame. Ne, nikako ne se sloùvame so takviot pristap. Morame da bideme mnogu poaktivni vo upotreba na sopstvena, makedonska terminologija. Koga }e zboruvame so strancite, toga{ sigurno deka }e gi upotrebuvame na pravilen stranski jazik bez "karo i brixo". Vo Dekemvri 1995. Union Bank of Switzerland ja objavi publikacijata Guide to documentary transaction in foreign trade (Voda~ niz dokumentarnite transakcii vo me|unarodnata trgovija). So cel za poblisko zapoznavawe so akreditivite, dokumentarnite naplati i garanciite, kako sredstvo za obezbeduvawe i realizacijata na naplatata vo me|unarodniot promet so stoki i uslugi, }e preneseme komentar po site Pravila, praksata kaj Union Bank of Switzerland, soveti od najvisokite rakovoditeli na ovaa banka,kako i na{ata sopstvena praksa i komentar. Sekako deka poslednovo, vo svetlo na me|unarodnite Pravila, e od posebna va`nost. Ovoj trud e namenet za delovnite lu|e od na{ata zemja. Delovni lu|e koi se soo~uvaat so site pre~ki i te{kotii pri realizacijata na pla}aweto vo svojstvo na uvoznik. Tuka pred sé mislime na raznoraznite potvrdi, konfirmacii i korespondentni banki. Pritoa, naiduvame na te{kotii koi {to na partnerite vo zemji so razvieno i silno stopanstvo, kako i visokoorganizirano bankarstvo, ne im se poznati. Toa isto se odnesuva, i sigurno pobitno, na izvozot na na{ite stoki i obezbeduvaweto na naplatata.


144

5.1 DOKUMENTAREN AKREDITIV VO UVOZNO-IZVOZNITE TRANSAKCII

DOCUMENTARY CREDIT

Dokumentarniot akreditiv pretstavuva obvrska na bankata da mu isplati na prodava~ot odredena suma pari pod uslov ovoj da gi prezentira dokumentite za isporaka, navedeni vo Dogovorot i akreditivot, so koi {to se potvrduva deka stokata e ispratena odnosno uslugata izvr{ena vo dogovoreniot period. Ispolnuvaweto na krajniot datum za isporaka, kako i krajniot rok za podnesuvawe na dokumentite za naplata se bitni akreditivni uslovi. Dokolku bilo koj od tie dva uslova ne e ispolnet, rokot ili rokovite pre~ekoreni, bankata }e ja odbie isplatata. Akreditivot kako sredstvo za obezbeduvawe i realizacija na pla}aweto pretstavuva vaèn i mnogu ~esto primenuvan instrument vo me|unarodnata trgovija. Podrazbiraj}i deka akreditivot gi ispolnuva site uslovi koi ja reguliraat negovata upotreba, a istite se jasni i nedvosmisleni, toga{ ovoj instrument za pla}awe ja ispolnuva svojata uloga i mesto {to mu e dodeleno. Dokumentariot akreditiv, pri negovata upotreba, bara upotreba na precizni dokumenti. Za korisnikot na akreditivot bitno e da znae deka pla}aweto }e bide izvr{eno samo pod uslov dokumentite da se apsolutno kompatibilni so baranite uslovi, kako i faktot deka bankata odlu~uva samo na osnova dokumenti. ^lenot 4 od UCP (Uniform Customs and Practice) veli: "Vo akreditivnite operacii site involvirani strani trguvaat so dokumenti, a ne so stoki, uslugi i/ili drugi ispolnenija na koi {to dokumentite moàt da se odnesuvaat." Citiraniot ~len ja odrazuva vistinskata uloga na akreditivot, kako sredstvo za naplata i osiguruvawe na naplatata, a od tuka i ulogata na bankata. Sovetot na ICC pritoa go za{titil i voedno usmeril bankarskiot ~inovnik. Toj e strogo specijaliziran ~inovnik za bankarsko rabotewe, ne i za stoki koi {to maè da gi ima bezbroj. Zatoa pak bankata se ovlastuva da gleda dokumenti i da gi sporeduva


145

so uslovite od akreditivot. Za koj vid na stoka i nejzini svojstva se odnesuva akreditivot, se misli vo fizi~ka smisla na zborot, bankata ne treba da e opteretena. Ili poplasti~no: bankarskiot ~inovnik voop{to ne se opteretuva, prema ~lenot 4 od UCP toj i ne smee da se opteretuva, so toa {to e bakar vo katodi ili olovo vo ingoti.... Za nego e edinstveno bitno: vo site dokumenti kako i vo akreditivot da pi{uva - bakar vo katodi i toa doslovno od bukva do bukva vo site dokumenti, pa makar, malku da karikirame, vo akreditivot nekoja bukva da e napi{ana naopaku. Taka treba da bide prevrtena i vo site dokumenti ili pak, od bankata koja {to go otvorila akreditivot, se bara korekcija na akreditivnite uslovi.

OSNOVNI OBLICI NA DOKUMENTARNI AKREDITIVI

5.1.1 OTPOVIKLIV DOKUMENTAREN AKREDITIV

REVOCABLE DOCUMENTARY CREDIT

Imeto Dokumentaren akreditiv upatuva na faktot deka istiot se otvora po pravilata za Dokumentarni akreditivi, no za razlika od neotpovikliviot, moè vo sekoe vreme od otvoraweto, do negovoto iskoristuvawe da bide otpovikan, izmenet ili poni{ten, od strana na bankata koja {to go otvorila. Bidej}i poslednava takva akcija prezema samo po nalog i nastojuvawe na svojot komintent, kupuva~ot, o~igledno e deka prodava~ot ili izvoznikot mora da ima polna doverba vo kupuva~ot na svoite stoki. Bankata koja {to go otvora akreditivot (angl.: Issuing bank) go garantira pla}aweto na akreditivniot iznos po prezentacija na dogovornite dokumenti pod uslov da se verodostojni. Dokolku e vo pra{awe akreditiv koj {to e naplativ po viduvawe kaj bankata kade {to istiot e otvoren (angl.: Nominated bank), toga{ prvata banka ne moè da go otpovika, niti pak da prezeme nekoe dejstvo koe {to }e vlijae na negovata naplata. Toa zna~i deka, dokolku akreditivot e naplativ po viduvawe kaj Nominiranata banka, ne e otpovikliv, tuku se pretvoril vo neotpovikliv. Vo slu~aj na odloèno pla}awe, kako


146

akreditiven uslov, Bankata koja {to go otvorila, isto taka ne moè da gi promeni svoite podocne`ni obvrski. Ne moè da go otpovika akreditivot otkako dokumentite bidat podneseni, odnosno otkako Nominiranata banka gi primila dokumentite, gi proverila i na{la deka se ispravni. Glavnata prednost na otpovikliviot akreditiv e vo toa {to istiot pretstavuva brz i pogoden na~in da go ovozmoì pla}aweto. Prema toa, se dava prednost na izvr{uvaweto pred sigurnosta. Dokumentarnite akreditiivi, pa i neotpovikliviot, se razlikuvaat po mestoto kade {to dokumentite se naplativi. Dokolku se naplativi kaj Nominiranata banka, tamu kade {to e otvoren, se upotrebuva izrazot at sight (po viduvawe) i ne e na odmet, da se dodade imeto i mestoto na Nominiranata banka. Ako pak akreditivnite dokumenti se naplativi kaj bankata koja {to go otvorila akreditivot, Issuing bank, po prezentacija i pregled na istite, kaj nea toa isto taka treba da se nazna~i vo samiot akreditiv. Vo literaturata, vtoriov vid akreditivi se sre}ava u{te i pod imeto Cash against documents (Pla}awe po prezentacija na dokumentite). Ovoj izraz vo natamo{noto izlagawe nema da go upotrebuvame, zatoa {to, prema na{ata dosega{na praksa, asocira na Dokumentarna naplata prema najnovite izmeni kaj Voedna~enite pravila za naplata (URC). Vo odnos na mestoto na naplata, dali kaj Bankata kade {to e otvoren akreditivot ili pak kaj bankata koja {to go otvorila, go konstatirame slednoto: Prvo, sekoj uslov od akreditivot e predmet na dogovor na dvete dogovorni strani. Normalno e da se o~ekuva prodava~ot da insistira istiot da bide naplativ at sight i taka pobrzo i bez povtorna kontrola, na koja {to moèbi }e ima vlijanie kupuva~ot, da dojde do parite za svojata stoka ili usluga. I sprotivno na ova, isto taka, normalno e kupuva~ot da insistira akreditivot da bide naplativ kaj svojata banka, kaj bankata koja {to istiot go otvorila, sé so cel da obezbedi u{te edna kontrola na dokumentite, a moèbi i odredeno svoe vlijanie za eventualna rezerva pri isplatata na istite, ako vo me|uvreme do{ol do nekoi relevantni soznanija za i okolu pratkata.


147

Dvata sprotistaveni interesi, na krajot, sepak se usoglasuvaat, ili dogovorot ne e postignat, pa prema toa i nema potreba da zboruvame za naplata i akreditivot. Na prv pogled, izgleda irelevantno kade }e bide naplativ akreditivot. Vo pra{awe se samo nekolku dena za da stignat dokumentite od edna, do druga banka. No morame da imame na um deka, posebno kupuva~ot mora da bide mnogu vnimatelen koga se raboti za stoka od prekuokeanski partner kogo moèbi i ne go poznava li~no. Stokata so brod patuva 30 do 60, pa i pove}e denovi, vo me|uvreme akreditivot e naplaten, da pretpostavime kaj Nominiranata banka, a kupuva~ot do{ol do informacija deka ne e natovarena na brod dogovorenata stoka, po koli~ina i/ili kvalitet. Moè da se slu~i stokata voop{to da ne e natovarena. Se pravat falsifikuvani dokumenti i se naplatuvaat at sight (po viduvawe). Takvi primeri ima, makar ne taka ~esto. Ne se ~esti, verojatno, zaradi toa {to kupuva~ite se obezbeduvaat od vakvi i sli~ni eventualnosti. Navodite za mestoto na naplata na akreditivot se odnesuvaat na site vidovi Dokumentarni akreditivi. Gi pomestivme vo ovoj del, samo od pri~ina {to otpoviklivite akreditivi se prvi vo redosledot na nivniot prikaz. Da se vratime na otpoviklivite akreditivi. Mora (ovoj zbor mnogu ~esto }e go sretnuvame od pri~ina {to na{iot izraz "treba" e premalku obligatoren) da se obrati vnimanie na faktot deka pla}aweto po pat na otpovikliv akreditiv e pogoden, i donekade prepora~liv, samo vo slu~aite koga dvete dogovorni strani mnogu dobro se poznavaat, pa se stvorila golema doverba vo kupuva~ot. Vo site drugi slu~ai, se prepora~uva primena na Neotpovikliv akreditiv, pa duri i potvrden od Nominiranata banka prema prodava~ot ili od treta banka pak prema prodava~ot no, preku Nominiranata banka. Deka pritoa akreditivot treba da bide i dokumentaren se podrazbira. Vo otsustvo na posebna naznaka deka akreditivot e OTPOVIKLIV, istiot se smeta za neotpovikliv. Prema toa, neka vodi smetka za toa kupuva~ot, ako ve}e uspeal da dogovori na~in na pla}awe so mo`nost za otpovikuvawe na akreditivot {to podrazbira, da povtorime,


148

naknadni izmeni na akreditivnite uslovi ili negovo poni{tuvawe, steknatata prednost da ne ja prokocka nekoj negov pomalku vni-matelen ~inovnik.

5.1.2 NEOTPOVIKLIV, NEPOTVRDEN AKREDITIV

IREVOCABLE, UNCONFIRMED CREDIT

^lenot 9a od UCP (Uniform Customs and Practice for Documentary credits) veli: "Neotpovikliviot akreditiv pretstavuva definitivno prezemena obvrska od strana na bankata koja {to go otvora akreditivot, {to podrazbira deka dokumentite predvideni vo Dogovorot se podneseni kaj Nominiranata banka ili kaj bankata koja go otvorila akreditivot i deka uslovite od Dogovorot se vo sklad so akreditivnite uslovi." Neotpovikliv, nepotvrden akreditiv e ednostavno upotrebliv tip na dokumentaren akreditiv. Vo citiraniot ~len od Voedna~enite pravila i praksa za dokumentarni akreditivi jasno e naglaseno deka bankata koja {to go otvora akreditivot ima neotpovikliva obvrska da go izvr{i pla}aweto, ili vo soglasnost so akreditivnite uslovi, da prifati menici, ili pak da bide odgovorna za naplata na menicite na denot na nivnoto dospevawe. [tom edna{ se prezeme obvrska po ovoj vid akreditivi, bankite ne moàt da ja odbegnat svojata odgovornost, ili pak da napravat nekoja izmena vo akreditivnite uslovi bez soglasnost na korisnikot na akreditivot, voobi~aeno, prodava~ot. Taka, kaj neotpovikliviot akreditiv, i pokraj toa {to ne e potvrden, ne moè da se vr{i nikakva ednostrana izmena ili poni{tuvawe. Bidej}i vo slu~aite na dokumentarnite nepotvrdeni akreditivi dol`ni~ko - doveritelnite odnosi od aspekt na korisnikot, se stvaraat samo pome|u nego i bankata koja {to go otvorila akreditivot, ne e potvrden od Nominiranata banka vo zemjata na eksporterot, se sovetuva vo Dogovorot da se predvidi izdavawe na bonitet na bankata na importerot. Prodava~ot, isto taka, prethodno treba da pribavi podatoci za eventualnite ograni~uvawa


149

na transferot na devizi vo zemjata na kupuva~ot odnosno, u{te poto~no, vo zemjata kade {to e sedi{teto na bankata koja {to }e go otvori i kone~no }e go plati akreditivot. Poslednovo od pri~ina {to akreditivot voop{to ne e obvrzno da bide otvoren od banka so sedi{te vo zemjata na uvoznikot. [to se odnesuva do nepotvrdenite akreditivi od golema va`nost e da se znae, da se dogovori, dali akreditivot e naplativ kaj Nominiranata banka (kade {to e otvoren) ili pak kaj bankata koja {to go otvorila. Ako akreditivot e naplativ kaj bankata koja {to go otvorila, korisnikot zema na sebe dodaten rizik za ispra}aweto i "patuvaweto" na dokumentite od izvr{enata isporaka na stokata. Pritoa, korisnikot treba da ima na um, deka zastojot pri isporakata na dokumentite glavno e lociran vo zemjata na bankata koja {to go izdala, otvorila akreditivot - po{tarska birokratija, barawe na adresatot, carinski formalnosti, opasnost od gubewe na dokumentite itn. Rekovme: bankata koja {to go izdala akreditivot, pa da pojasnime. Vo angliskiot jazik, na koj {to, pokraj francuskiot, edinstveno se izdadeni UCP vo original, bankite izdavaat, ne otvoraat: akreditiv, garancija itn. Od tuka, namesto na{iot prevod: bankata koja {to go otvora akreditivot, vo angliskiot ednostavno e: Issuing bank. Vo na{iot jazik e odoma}eno deka akreditivot se otvora, pa taka i vo ovoj trud }e go primenuvame toj izraz.


150

5.1.3 NEOTPOVIKLIV, POTVRDEN DOKUMENTAREN AKREDITIV

IRREVOCABLE, CONFIRMED DOCUMENTARY CREDIT

Na po~etokot }e go citirame ~lenot 9b od UCP za dokumentrarni akreditivi: "Potvrdata na neotpovikliviot akreditiv od strana na druga banka (nikako onaa koja go otvora b.m.), po ovlastuvawe ili na barawe na bankata koja {to go otvora, pretstavuva konkretno prezemawe na obvrska od strana na bankata koja {to go potvrdila, kako dodatno obezbeduvawe, pokraj obvrskata {to ja prezema bankata koja {to go otvorila akreditivot....." Od slovoto na ovoj ~len od UCP proizleguva deka vo dogovorite za kupoproda`ba kade {to se predviduva otvorawe na: Neotpovikliv, potvrden dokumentaren akreditiv, izvoznikot, prodava~ot, koristi dve, nezavisni edno od drugo, priznanija za odgovornosta deka akreditivot }e bide naplaten: edno od strana na bankata koja {to go otvorila i drugo od bankata koja {to go potvrdila akreditivot. Me|utoa, bankata koja {to go potvrduva akreditivot, se razbira so naplata na svoite tro{oci kako i rizikot koj {to go prezema, pred da ja prezeme odgovornosta koja {to ja nosi potvrdata (po~esto vo upotreba: konfirmacijata) na akreditivot, mora da bara da bidat ispolneti odredeni kriteriumi kako:

-Akreditivot mora da bide neotpovikliv;

-Bankata koja {to go otvora akreditivot mora pismeno da se obrati do bankata koja {to go potvrduva i pritoa da dade jasni instrukcii i ovlastuvawe za konfirmacija (potvrda) na akredi-tivot;

-Zadolìtelno e akreditivot da bide naplativ i kaj bankata koja {to go potvrdila. Ova od pri~ina {to so samata konfirmacija prodava~ot si obezbedil dopolnitelno osiguruvawe;


151

-Sodrìnata na akreditivot mora da bide nedvosmislena i ne smee da sodrì bilo kakov uslov koj {to mu dozvoluva na kupuva~ot da ja spre~i realizacijata na akreditivot, odnosno tnr. stop klauzuli.

Potvrdeniot akreditiv ovozmoùva mnogu visok stepen na sigurnost za prodava~ot. Toa sekako ne e edinstvenata prednost na ovoj vid akreditivi. Istiot moè da posluì u{te i kako krediten instrument pri operaciite na transfer ili za dobivawe zaem, pri {to konfirmiraniot akreditiv sluì kako garancija pred bankata koja {to go odobruva zaemot na prodava~ot. Takva uloga akreditivot ima samo do momentot na negovata naplata. Sekoj akreditiv, pa i konfirmiraniot, ako taka dogovorat prodava~ot i kupuva~ot, moè da ima i odloèn rok za pla}awe. Vo takov slu~aj, koga se raboti za konfirmiran akreditiv, bankata na korisnikot, Nominiranata banka, moè da bide pripremena da go isplati iznosot od akreditivot na korisnikot, se podrazbira, namalen za kamatata do negovoto stasuvawe za vistinska naplata.

VIDOVI NA DOKUMENTARNI AKREDITIVI PREMA NAÎNOT NA NIVNATA NAPLATA

5.1.4 AKREDITIV PO VIDUVAWE

SIGHT CREDIT

Vedna{ da kaème deka ova ne podrazbira nekoi novi vidovi akreditivi. Toa e samo poinakva klasifikacija na dosega opi{anite akreditivi, prema na~inot na nivnata naplata. Prema toa, ako na otpovikliviot (poretko), neotpovikliviot nepotvrden, kako i na neotpovikliviot potvrden akreditiv se dodade klauzulata: naplativ po viduvawe (angl. Payable at sight) postanuvaat SIGHT akredi-tivi - naplativi po prviot pregled na podnesenite dokumenti kaj bankata kade {to e otvoren, bankata na prodava~ot. Kaj ovoj vid akreditivi korisnikot go prima akreditivniot iznos po podnesuvawe na dogovornite dokumenti kaj svojata banka, kade {to


152

e otvoren akreditivot. Sekako deka za polesno razbirawe, nie toa go poednostavivme. Inaku, postoi postapen proces na dokumentite za naplata. Pravilata ñ dozvoluvaat na Nominiranata banka vo razumen rok, {to ne pominuva 7 dena, od denot na priemot na dokumentite za preispituvawe, pregled na istite. Sepak, napomenuvame deka postojat i akreditivi po viduvawe (Sight credits) kaj koi {to naplatata e odloèna, so odreden rok na stasuvawe. Ovie akreditivi se naplatuvaat za samo nekolku dena od rokot na nivnoto odloèno stasuvawe. Dokolku Nominiranata banka za izvr{uvawe na akreditivot mora da obezbedi pokrivawe preku nekolku posrednici, na ovaa banka moè da i se dozvoli i malku podolg rok za isplata na akred-tivniot iznos po priemot na dokumentite.

5.1.5 AKREDITIV SO PRIFA]AWE

ACCEPTANCE CREDIT (CREDIT WITH TIME DRAFTS)

Akreditivot koj se naplatuva so prifa}awe na menica se narekuva Acceptance credit, {to od angliski slobodno bi go prevele kako: Akreditiv naplativ so prifa}awe na vle~ena menica na odreden rok. Vo slu~aj da se dogovori na~in na pla}awe so Acceptance credit, izvoznikot prifa}a, namesto gotovinska, ìralna isplata, da primi menica so rok na stasuvawe od, na primer, 60 ili 90 dena. Pri predavaweto na transportnite dokumenti za izvr{enata isporaka prodava~ot, izvoznikot ja prifa}a navedenata menica ili menici izdadeni od: Bankata koja {to go otvorila akreditivot, bankata kaj koja {to e otvoren ili sosema druga banka vo zavisnost od uslovite vo akreditivot. Datumot na pla}aweto, stasuvaweto na menicata voobi~aeno e do 90 dena od datumot na fakturata ili od datumot na isporakata na stokata. Na ovoj na~in beskamatno, za bankata - pred sé za kupuva~ot, e odloèna efektivnata isplata. Izvoznikot, po priemot na menicata ima dve mo`nosti: Da ja drì menicata i da go ~eka rokot na dospevaweto ili pak da ja indosira na, i naplati menicata od treto pravno lice, pri {to }e mu bide isplaten iznosot od


153

akreditivot, sega ve}e od menicata, minus eskont, kamata za denovite od datumot na indosamentot (prenosot) do datumot na dospevaweto na menicata. Ovoj vid na akreditivi pretstavuva dobar na~in za osiguruvawe na naplatata i istovremeno beskamatno kreditirawe na kupuva~ot od strana na prodava~ot. Koga sme kaj kamatata, da napomeneme: Vo pazarnoto stopanstvo nema pari bez "kirija", ~itajte kamata. Sigurno deka e sodràna vo cenata na stokata. Toa dobro go znaat dvete strani, zo{to pri na~in na naplata so Acceptance credit ne e bitna kamatata i koj }e ja podnese, tuku kreditiraweto na kupu-va~ot za da ovoj ima vreme da zavrti eden ciklus vo proizvodstvoto ili vo sferata na trgovijata.

5.1.6 AKREDITIV SO ODLO@ENO PLA]AWE

DEFFERED PAYMENT CREDIT

Akreditivot so odloèno pla}awe, za korisnikot na istiot, samo neznatno se razlikuva od akreditivot so prifa}awe na menica od prethodnata pozicija. Glavnata razlika pome|u ovie dva vida akreditivi se sostoi vo toa {to kaj Acceptance credit - ot izvoznikot, korisnikot na akreditivot prifa}a menici od bankata dodeka pak, kaj akreditivite so odloèna naplata - Deffered payment credit - bankata ne mu izdava menici na korisnikot, niti pak pri priem na dokumentite go izvr{uva pla}aweto. Kaj ovoj vid na akreditivi, bankata, bilo da e toa bankata koja {to go otvorila ili bankata koja {to go konfirmirala akreditivot, po priemot na dokumentite e ovlastena da mu ispostavi na korisnikot Pismeno vetuvawe (angl.: Written promise) vo koe {to }e ja dade svojata izjava, deka }e go izvr{i pla}aweto na akreditivniot iznos na to~no odreden den vo idnina. Prirodno, mora da bide vozmo`no da se presmeta to~niot datum na stasuvawe na obvrskata na bankata, prema akreditivnite uslovi. Odloènoto pla}awe moè da se primenuva za konfirmiranite ili nekonfirmiranite akreditivi. Napomenuvame deka Pismenoto vetuvawe na bankata kako dokument vredi samo za legitimirawe pred bankata na odredeniot datum so cel


154

da se potseti, ako e potrebno, da ja izvr{i isplatata na akreditivniot iznos. Inaku, ova pismo ne moè da sluì kako hartija od vrednost, kako na primer menicite od prethodnot vid akreditivi, pa prema toa i ne moè da se prodava pred rokot nazna~en za naplata, ne moè da se indosira. Edinstveno, moè da posluì kako sredstvo za demonstracija na bonitetot na korisnikot pred nekoja treta banka, no ne i kako garancija za kredit, osven ako taa treta banka odlu~i da go tretira kako garancija. Vo krajna instanca, niedna banka ne e ograni~ena {to sé }e akceptira kako garancija za odreden zaem, bidej}i kone~no, plasmanot na parite na sigurno mesto e edna od prioritetnite zada~i na sekoja banka. Napomenuvame, isto taka, deka Pismenoto vetuvawe na bankata so koe {to izjavuva deka na odreden datum }e go izvr{i pla}aweto na akreditivot, kako pismen ban~in dokument ne nosi kamata. Od aspekt na tro{oci vo vid na bankarski provizii i sl. ovoj vid akreditivi e poekonomi~en od akreditivot so prifa}awe na menici od strana na korisnikot. Slaba strana na akreditivite so zadr{ka, vo odnos na onie so menici, e taa {to moàt da bidat naplateni samo kaj bankata koja {to go otvorila ili bankata koja {to go potvrdila doti~niot akreditiv. Osven toa, vo slu~aj na akreditiv so odloèno pla}awe nema mo`nost predvreme da se dojde do ke{ pari - mora da se ~eka negovata valuta (dospevawe). Vremenskite, odnosno akreditivite so prifa}awe menici i akreditivite so odloèno pla}awe, pretstavuvaat finansiski instrumenti za kreditirawe na kupuva~ot. Za periodot za koj {to se odloùva pla}aweto, kupuva~ot moè da ja prodade stokata ili preraboti surovinata i da go prodade gotoviot proizvod, pa na toj na~in bez posebni napori da obezbedi finansirawe na svojata delatnost, a na krajot da ja namiri svojata obvrska po akreditivot.


155

5.1.7 AKREDITIV NAPLATIV SO PREGOVORI

NEGOTATION CREDIT

Prevodot na ovoj vid akreditivi ne e najadekvaten. I kaj nas, me|u delovnite lu|e moè da se ~ue: akreditiv koj {to se naplatuva "so negocijacija". Zatoa }e se potrudime so pove}e zborovi da ja pojasnime negovata su{tina. Negotation credit e akreditiv koj {to se naplatuva po viduvawe kaj bankata na korisnikot ili pak kaj bankata koja {to go otvorila akreditivot. Pregovorite se, isto taka, dozvoleni so bilo koja banka involvirana vo predmetniot akreditiv ili pak so specijalno za toa nominirana banka. Ovoj vid akreditivi se koristi so prezentacija na menica od strana na korisnikot (naj~esto vle~ena vo bankata {to go otvora akreditivot). Menicata e propratena so dogovornite dokumenti za isporaka na stokata. Da poednostavime: Dodeka Akreditivot so prifa}awe na menici se koristi, taka {to korisnikot namesto ke{ pari dobiva menica ili menici, kaj Pregovornite akreditivi (Negotation credits) korisnikot dava svoja menica ili menici i dobiva ke{ pari. Dokumentite se obvrzni i kaj obata vida akreditivi. Menicite koi {to glasat na vrednosta od akreditivot, zaedno so dokumentite, korisnikot gi predava na svojata banka kade {to e otvoren akreditivot, a ovaa gi ispra}a na bankata koja {to go otvorila. Mestoto za naplata voobi~aeno e bankata koja {to go otvorila akreditivot. Kakva e razlikata pome|u Pregovornite akreditivi i obi~nite dokumentarni akreditivi? Zo{to pokraj dokumentite korisnikot ispra}a i menica koja {to ja potpi{al? Seto toa se pravi za da se zabrza naplatata. Imeno, korisnikot na akreditivot, pokraj dokumentite, ispra}a i svoja menica so odreden rok na va`nost kako dopolnitelna garancija deka stokata e ispora~ana i dokumentite se verodostojni. Na toj na~in, naplatata se vr{i bez zadrùvawe. Dokolku bankata koja {to go otvorila akreditivot pri pregledot na dokumentite naknadno utvrdi deka nekoj od niv ne e vo red, seu{te ima vreme da se koregira dokumentot i pokraj toa {to parite se isplateni - menicata e vo sefot na bankata.


156

Da podvle~eme: bankite ne primaat, ne prifa}aat, menici vle~eni od bilo koj subjekt. Ako na bankata koja {to ja vr{i isplatata prodava~ot i osobeno negoviot bonitet ne ñ se dovolno poznati, taa banka bara predmetnite menici da bidat avalirani od banka vo koja {to ima doverba. Zatoa, bankite i kaj ovoj vid akreditiv se obezbedeni i spokojni.

5.1.8 AKREDITIV ZA AVANSNO PLA]AWE

CREDIT WITH ADVANCE PAYMENT

Naslovot na ovoj vid akreditivi ukaùva deka se raboti za akreditivi koi {to ovozmoùvaat avansno pla}awe po nekoja zdelka. Sigurno deka istoto moè najednostavno da se izvede so doznaka od smetka na smetka me|utoa, vo me|unarodniot promet i avansnite pla}awa treba da se obezbeduvaat, da se bara ispolnuvawe na nekoi uslovi od strana na prodava~ot, pred da vleze vo posed na avansniot iznos od akreditivot. Avansnoto pla}awe so dokumentaren akreditiv moè da ima pove}e formi. Op{to zemeno, me|utoa, treba da se pravi razlika pome|u tnr. osigurani i neosigurani akreditivi za avansni pla}awa. Kaj osiguranite akreditivi za avansno pla}awe bankata na korisnikot pred isplatata mora da mu izdade svoja garancija na kupuva~ot. So ovaa garancija, bankata go obezbeduva kupuva~ot deka dogovorenata stoka }e bide ispora~ana od strana na nejziniot komintent - prodava~ot. I ponatamu, dokolku se slu~i, od bilo koja pri~ina vklu~itelno i vi{a sila, stokata sepak da ne bide ispora~ana ili uslugata neizvr{ena, bankata na korisnikot mu garantira na kupuva~ot deka na prvo negovo opravdano barawe }e mu go vrati avansot. Neosiguranite avansni pla}awa ne mu pruàat na kupuva~ot nikakva za{tita od zloupotreba. Takviot akreditiv e mnogu blizok do obi~na doznaka, zo{to po akreditivot so koj {to se pla}a avans ne moàt da bidat barani dokumenti za isporaka. Za avansni pla}awa bankite imaat vovedeno eden poseben vid dokumentaren akreditiv tnr. Crvena klauzula akreditiv. Ovoj vid akreditivi sodràt specijalno odobrenie od kupuva~ot, na


157

prodava~ot. Nominiranata banka, obi~no onaa kade {to e otvoren akreditivot, e ovlastena avansno da plati definiran del od akreditivniot iznos vo korist na prodava~ot i toa namenski, za priprema na stokata za izvoz. Takov vid akreditivi osobeno se praktikuvale pri trgovijata so volna od Avstralija. Prvobitno, klauzulata koja {to go izrazuvala ovlastuvaweto za delimi~no avansno pla}awe se pi{uvala so crveno mastilo, pa od tuka i imeto na samata klauzula. Potoa, samoto ime na klauzulata stanalo tolku voobi~aeno {to vo dokumentot za otvorawe akreditiv bilo dovolno da se napi{e: "Crvena klauzula A$ 85,000.00 dozvoleno". Ovaa klauzula vsu{nost zna~i deka bankata koja {to go otvorila akreditivot si prezema na sebe odgovornost i ja izvestuva Nominiranata banka da ja izvr{i ovaa transakcija. So toa poslednava e ovlastena da mu plati na korisnikot del od akreditivniot iznos, odnosno, vo na{iot primer, tokmu A$ 85,000.00.- bez prezentacija na dokumenti za isporaka. Za pla}aweto na avansot, voobi~aeno e Nominiranata banka da bara od korisnikot da potpi{e priznanica vo koja {to ovoj prezema obvrska da gi prezentira dokumentite za isporaka, pred istekot na rokot od akreditivot. Sekako deka avansnoto pla}awe izvr{eno na ovoj na~in se realizira na rizik na nara~atelot, potpisnikot na "crvenata klauzula".

5.1.9 AKREDITIV KOJ [TO SE POVTORUVA I OBNOVUVA

REVOLVING CREDIT

Nastojuvaweto da se postigne {to popovolna cena vo nabavkata ~esto go naveduva kupuva~ot da dogovori, nara~a, pove}e stoka otkolku {to objektivno vo toj moment mu treba. Poradi toa se dogovara i sukcesivna isporaka na stokata - vo pove}e intervali. Vo takov slu~aj, postoi mo`nost da se dogovori kupuva~ot preku svojata banka da otvori kaj bankata na prodava~ot Rivolving akreditiv so koj {to se obezbeduva pla}awe na sekoja poedine~na pratka.


158

Angliskiot naziv za ovoj vid akreditiv e tolku odoma}en kaj nas {to nema smisla da se preveduva i pravi zabuni. Rivolving akreditivite se osobeno pogodni za realizacija na pla}aweto po redovni godi{ni Dogovori kade {to otpremata na stokata voobi~aeno e parcijalna, odnosno vo tekot na site dvanaeset meseci. Tekstot na Rivolving akreditivot, na primer, bi glasel:"Iznos od USD 100,000.00.- treba da se zavrti pet pati do maksimum USD 500,000.00.-" Rivolving klauzulata, zavisno od dogovornite uslovi i okolnostite, moè da bide izvedena vo mnogu varijanti. Najbitno e sekoga{, jasno i nedvosmisleno da bide iskaàna voljata na kupuva~ot za takov vid akreditiv pod uslov taka izrazenata volja da gi zado-voluva i barawata na prodava~ot. Pri odreduvaweto na krajnite datumi za isporaka na poedinite pratki od celata zdelka, kako i krajnite datumi za naplata na poedinite rati moè, no ne mora, da se odredat posebni datumi za sekoja poedine~na pratka. Sepak, podobro e tie da bidat odredeni, kako bi znael kupuva~ot, a od tuka i negovata banka koja {to go otvora Rivolving akreditivot, vo koi rokovi da go obnovuva iznosot na akreditivot. Taka, ovoj vid akreditivi i go dobil imeto. Moè da se slu~i odredena rata od akreditivot da ne bide iskoristena ili samo delumno iskoristena - poedina partija od vkupnata dogovorena koli~ina da bide propu{tena da se ispora~a ili pak samo delumno da bide ispora~ana. Od taa pri~ina, vo akreditivnite uslovi treba da se vmetne klauzulata: cumulative ili pak noncumulative. Na toj na~in e precizirano dali neiskoristenata ili ostatokot od delumno iskoristenata rata od Rivolving akreditivot moè ili ne smee da se dodade, kumulira na narednata ili narednite rati. Dokumentarniot akreditiv ne se smeta za Rivolving, ako samo eden specifi~en del od stokata mora da se ispora~a vo dogovoren period. Vo takov slu~aj, so cel da se obezbedi baraweto na kupuva~ot, voobi~aeno e vo akreditivnite uslovi prema ~len 41 od UCP da se dodava klauzula koja {to posebno zabranuva natamo{no koristewe na akreditivot, koga celata, odnosno del od isporakata ne e izvr{ena.


159

5.1.10 NA [TO TREBA DA OBRATI VNIMANIE PRODAVAÔT PRI DOKUMENTARNO AKREDITIVNITE OPERACII

Pred da se otvori akreditivot: -U{te za vreme na pregovorite prodava~ot treba da odlu~i koj vid i forma na akreditiv za nego e najprikladen i do kade eventualno moè da odi vo popu{taweto, bidej}i Dogovor sepak pravat dvete strani. Na~inot na pla}aweto, kako dogovorna klauzula se usoglasuva i vnesuva vo Dogovorot. Tuka, treba jasno da se napi{e: kako, koga, so {to i na koj na~in }e bide izvr{eno pla}aweto na dogovorenata stoka. Ri-zikot na prodava~ot vo nadvore{no trgovskite transakcii e osobeno pogolem vo slu~aite koga istiot nema nikakvo iskustvo so isporaki za doti~niot kupuva~, pa duri niti za drug kupuva~ od taa zemja. Zatoa u{te pred da se vleze vo deloven odnos, pred kone~nite pregovori, prodava~ot treba da se informira kaj drugi subjekti vo svojata zemja, a sepak najdobra informacija }e dobie kaj svojata banka. Mala e verojatnosta deka druga banka, so moèbi pogolemo iskustvo vo rabota so zemjata na idniot kupuva~ }e mu servira informacija dokolku ne e nivni klient. Bankarite po priroda se rezervirani i prili~no vozdràni vo davaweto na takov vid izjavi. Ova dotolku pove}e ako se raboti za komintent na druga, konkurentska banka. -Prodava~ot mora da izdejstvuva dogovorna klauzula koja {to mu obezbeduva maksimalna sigurnost vo naplatata na stokata. Edno od tie obezbeduvawa se sostoi vo dodatnata klauzula za konfirmacija na akreditivot od strana na svojata banka, bankata kaj koja {to treba da bide istiot otvoren. Vo bankarstvoto nema nedore~eni raboti: sekoj prezemen rizik, vo ovoj slu~aj konfirmacijata, bankata go naplatuva vo vid na provizija. Prema toa, tro{ocite za akreditivot se zgolemuvaat, pa ako prodava~ot ne uspee da go prefrli tro{okot za konfirmacijata od strana na svojata banka na kupuva~ot, treba da se preispita dali ne se isplatuva i samiot da go prezeme na sebe toj tro{ok, samo da si ja zgolemi sigurnosta vo naplatata. Ako uspee da go ubedi kupuva~ot da go plati ovoj tro{ok, ili pak samiot da go prezeme, rizikot indirektno e prefrlen na bankata, na kupuva~ot.


160

Me|utoa, pri izborot na Konfirmiran akreditiv, kako sredstvo za naplata koj {to treba da go potvrdi bankata so koja {to redovno raboti, prodava~ot treba prethodno da se osiguri deka ovaa banka e spremna da go potvrdi akreditivot otvoren kaj nea od strana na precizno poso~ena banka od odredena zemja. Vo slu~aj, bankata na prodava~ot da ne izrazi gotovnost da go potvrdi (konfirmira) predmetniot akreditiv, prodava~ot bara druga banka, vo svojata zemja ili nadvor koja e vo sostojba da go konfirmira, prirodno i vo koja {to prodava~ot ima polna doverba. -Vo slu~aite koga kupuva~ot e od zemja vo koja {to postojat devizni restrikcii i drugi ograni~uvawa koi {to go popre~uvaat nadvore{no - trgovskiot promet, dokumentarniot akreditiv moè da bide otvoren so zadocnuvawe. Zatoa, na prodava~ot mu se sovetuva, vo Dogovorot da insistira da se stavi datum do koga najdocna }e mu bide aviziran Konfirmiraniot dokumentaren akreditiv. -So cel da se izbegnat nedorazbirawata okolu poedinostite za predvideniot akreditiv, site bitni barawa prodava~ot treba da insistira da bidat pismeno dogovoreni, kako: -Iznos i valuta na koja {to }e glasi akreditivot. Ova e osobeno va`no koga dogovoreniot iznos i akreditivnata suma se razli~ni; -Vo pogled na iznosot na akreditivot i/ili koli~inata na stokata, prodava~ot treba da odlu~i i da navede vo Dogovorot dali }e bide dozvolena neophodna fleksibilnost so vnesuvawe vo Dogovorot termini kako: okolu, tolerancija vo plus/minus maksimum do, na primer, 10% i drugi sli~ni; -To~no da se opredeli mesto, imenuva banka kade {to akreditivot }e bide naplativ; -Dali akreditivot }e bide konfirmiran i od koja banka; -Dali akreditivot }e bide prenosiv; -Va`nost na akreditivot vo pogled na datumot za isporaka na stokata, kako i datum do koga najdocna treba da bidat podneseni dokumentite; -Dali pla}aweto }e bide izvr{eno po viduvawe kaj bankata na prodava~ot ili pak naplatata }e bide odloèna i ako bide, na koj rok; -Uslovi za isporaka i pristignuvawe na stokata;


161

-Dali se dozvoleni delumni isporaki; -Dokumenti na osnova koja {to }e bide naplativ akreditivot. Se sovetuva da se obrati pogolemo vnimanie na listata na dokumentite koja {to zadolìtelno e del od Dogovorot; -Vo Dogovorot treba to~no da se stipulira koi tro{oci povrzani so: otoraweto, konfirmiraweto i naplatata na akreditivot gi podnesuva prodava~ot, a koi kupuva~ot. Posle otvoraweto na akreditivot: -Po priemot na izvestieto i kopijata od akreditivot koi {to mu gi ispra}a negovata banka, bankata kade {to e otvoren, prodava~ot treba da proveri dali Dokumentarniot akreditiv korektno i to~no gi odrazuva uslovite navedeni vo Dogovorot. Dokolku primeti bilo kakva nedoslednost od strana na kupuva~ot ili negovata banka vo odnos na precizno stipuliranite akreditivni uslovi vo Dogovorot, prodava~ot vedna{ reagira i bara izmeni na akreditivot. Me|utoa, dokolku pak duri sega primetuva deka ima svoja vina {to akreditivot ne e kako {to sega saka, deka ima ponovi soznanija, steknati posle sklu~uvaweto na dogovorot, prodava~ot treba da bide korekten i da ne bara promeni vo akreditivot nadvor od Dogovorot. Poslednovo, pod uslov ponovite soznanija da ne ukaùvaat na opasnost od eventualno pretrpuvawe na zna~ajna materijalna {teta. Dokolku, takva sepak postoi, se bara izmena na akreditivot, pa vo kraen slu~aj, i prezemaat ~ekori za raskinuvawe na Dogovorot. Novite soznanija, pak od ~isto formalna priroda, prodava~ot neka si gi ~uva za slednata zdelka. Inaku, ne samo {to nema da bide zadovoleno negovoto barawe, tuku u{te vo delovnite krugovi }e bide "proglasen" za nedoverliv i nepostojan partner; -Prodava~ot treba da bide siguren deka site postaveni uslovi vo akreditivot moè da gi ispolni. Tuka pred sé se misli na dokumentite koi {to treba da se vo potpoln sklad so onie {to gi bara akreditivot. Toj treba da e svesen deka ako samo eden od uslovite, celosno ili samo delumno ne moè da bide ispolnet, bankata moè da


162

odbie da gi prifati dokumentite poradi nekoja navidum mala nedoslednost i: bankarskoto obezbeduvawe na naplatata e izgubeno. Pred da se podnesat dokumentite: Od osobena va`nost za prodava~ot kako korisnik na akreditivot e postojanoto drèwe na um deka bankata }e izvr{i pla}awe samo po prezentacija na dokumenti koi {to vo sekoj pogled se vo soglasnost so akreditivnite uslovi. Bankata ne se vpu{ta vo pregled, sporedba i tolkuvawe na dogovornite uslovi - niedna banka, niti go poseduva Dogovorot, niti pak e ovlastena da gi ~ini ovie dejstvija. Sporedbata na akreditivnite so dogovornite uslovi e zada~a na prodava~ot. Bankata, isto taka ne e ovlastena da donesuva odluka dali odredena nepravilnost, nesklad, vo dokumentite za isporaka na stokata e bitna, ili irelevantna. Ova pravo ne i e ostaveno na bankata od pri~ina {to nejziniot kadar objektivno ne e vo mo`nost da donesuva procenki za slu~ai od nadle`nost na eksperti od odredena oblast. Zatoa, bankata se zadrùva na razgleduvawe na dokumentite i utvrduva, dali od formalna strana istite gi zadovoluvaat akreditivnite uslovi. Pregledot na dokumentite od strana na bankata glavno gi opfa}a slednive dejstvija: -Dali dokumentite se kompletni; -Dali dokumentite se izgotveni prema uslovite od akreditivot; -Dali eden so drug dokument se konzistentni. Toa bi zna~elo: sporedeno so tekstot na akreditivot, dali se raboti za ista stoka po: kvalitet, koli~ina, cena, vrednost, zemja na poteklo itn. -Dali dokumentite se izgotveni vo soglasnost so UCP (Uniform Customs and Practice for Documentary credits). Koga sme kaj poslednava to~ka da naglasime nekoi pravila od UCP, vo odnos na periodot, ili datumot na isporaka: -Izrazite kako: prompt, vedna{, {to e mo`no poskoro i sl. upotrebeni vo akreditivot vo vrska so datumot za isporaka ne se dozvoleni. Dokolku, sepak se upotrebeni, bankata nema da gi zeme vo obzir;


163

-Ako se upotrebat izrazite za isporaka: na.... ili okolu, na primer 15.06.1996, prema UCP se interpretira kako: 5 dena pred i 5 dena posle nazna~eniot datum, vklu~itelno prviot i posledniot den; -Upotrebata na zborovite: do, pred, najdocna do.....i sl. pred datumot za isporaka soglasno UCP se podrazbira deka spomenatiot datum e vklu~en vo periodot dozvolen za isporaka. Ako pak pred datumot odreden za isporaka se upotrebi zborot: posle - toga{ nazna~eniot datum se isklu~uva; Prema UCP za Dokumentarni akreditivi to~no e odredeno {to zna~at i kako se tolkuvaat od strana na bankite nekoi vremenski termini. Ne }e e na odmet da go navedeme nivnoto zna~ewe: -Prva polovina od mesecot....=od 1-vi zaklu~no so 15-ti vo mesecot; -Vtora polovina od mesecot =od vklu~eno 16-ti do posleden den vo mesecot. -Po~etok na mesecot.......... ....=od 1-vi do zakl. so 10-ti vo mesecot; -Sredina na mesecot................=od 10-ti do 20-ti, dvata datuma vklu~eni; -Kraj na mesecot.......................=od 21-vi do kraj na mes. dvata datuma vklu~eni.

5.1.11 NA [TO TREBA DA OBRATI VNIMANIE

KUPUVAÔT PRI UPOTREBATA NA DOKUMENTAREN AKREDITIV Najnormalno e kupuva~ot sekoga{ da se trudi Na~inot na pla}aweto, a potoa eventualno Dokumentarniot akreditiv, da gi dogovori taka {to najmnogu nemu da mu odgovaraat. Me|utoa, sekoga{ treba da vodi smetka deka poniskiot stepen na sigurnost vo naplatata za prodava~ot ja podignuva cenata na stokata. Toa zna~i deka pri dogovaraweto, i da ne e vo pra{awe cenata, kupuva~ot ne bi trebalo mnogu da insistira na najnisko obezbeduvawe na pla}aweto. Ako se znae deka stokata sekako }e bide platena, zo{to nepotrebno da mu se "zagor~uva ìvotot" na prodava~ot, pa duri da se naveduva na odredeno somnevawe vo bonitetot na kupuva~ot. Mnogu e poumno, i za sebe, pokorisno kupuva~ot da gi iskoristi svoite aduti i da izdejstvuva, vo slu~ajov, Dokumentaren akreditiv so najmalku


164

tro{oci za sebe. Ako mu e potrebno odloèno pla}awe pri povolni uslovi na kreditirawe, isto taka, treba da nastojuva da se dogovori takov vid na akreditiv. Pri popolnuvaweto na obrazecot, nalogot za otvorawe akreditiv {to }e bide dostaven do negovata banka, imajki gi predvid sekoga{ dogovornite uslovi, kupuva~ot treba da obrati osobeno vnimanie na slednive raboti: -Kupuva~ot mora vedna{ da navede dali Dokumentarniot akreditiv e otpovikliv ili neotpovikliv, kako i faktot dali treba da bide potvrden (konfirmiran) od bankata na prodava~ot ili od strana na treta banka i koja. Istovremeno, kupuva~ot vo samiot nalog naveduva koja dogovorna strana gi podnesuva tro{ocite za otvorawe i realizacija na akreditivot i toa: kaj bankata koja {to go otvora, kaj bankata koja {to go konfirmira, ako takva bide involvirana, kako i kaj bankata na korisnikot; -So cel da se izbegnat gre{ki i zadocnuvawa vo otvoraweto na akreditivot, kupuva~ot treba da navede to~ni adresi na: Prodava~ot (korisnikot na akreditivot), bankata na korisnikot, kako i eventu-alno (ako e angaìrana) tretata banka koja {to treba da go konfirmira akreditivot: -Iznosot na akreditivot i koli~inata na stokata moàt da bidat navedeni to~no, bez otstapuvawa. No, prepora~livo e sekoga{, osven koga e vo pra{awe oprema, ma{ini voop{to, rezervni delovi, stoka po specifikacija, odreden broj na koleti i sli~no, da se dozvolat odredeni otstapuvawa. Dokolku, akreditivniot iznos i/ili koli~inata na stokata se odredeni so zborovite, kako: aproksimativno, okolu ili ssa, dozvolena e tolerancija do 10% od dogovorenata koli~ina i vrednost na stokata. Rekovme do 10%, to~niot procent sepak podobro e da bide limitiran so Dogovorot. Voobi~aeno se dogovara okolu 5%. Me|utoa, kupuva~ot treba da ima na um deka i bez upotreba na zborovite aproksimativno itn., prema Voedna~enite me|unarodni obi~ai i praksa, na prodava~ot mu e dozvolena tolerancija vo koli~inata, osven vo navedenite slu~ai, do 5% vo plus i minus, do-


165

kolku ne e striktno zabraneto so Dogovorot, pa od tuka i vo akreditivnite uslovi. Nedogovorenite dozvoleni varirawa se odnesuvaat samo na koli~inata, no nikako i na akreditivniot iznos koj {to moè da se koristi. Toa zna~i deka dokolku bide ispora~ana do 5% pomalku stoka za tolku pomalku }e bide isplaten i akreditivniot iznos. Vo sprotiven slu~aj, ako bide ispora~ano, na primer za 4% pogolema koli~ina, ne e dozvoleno od akreditivot da se isplati za 4% pogolem iznos. ]e bide isplateno samo 100% od akreditivniot iznos. Za razlikata, voobi~aeno e prodava~ot i kupu-va~ot da se dogovorat da se plati so doznaka. -Va`nosta za naplata, kako i mestoto, bankata vo koja {to akreditivot e naplativ, moraat da bidat to~no odredeni. Uslovite za ispostavuvawe Dokumentaren akreditiv barat precizno naveduvawe na periodot, rokot do koga najdocna, ili pak vo koj vremenski rok posle isporakata moraat da bidat prezentirani transportnite dokumenti. Dokolku se slu~i takva odredba, sepak da ne e stavena vo akreditivot, bankite ne gi prifa}aat dokumentite koi {to se podneseni podocna od 21 den, posle isporakata na stokata, ili izvr{enata usluga. Vo sekoj slu~aj dokumentite treba da se podnesat vo rokot na va`nosta na akreditivot. [to se slu~uva ako prodava~ot sepak zadocni da gi podnese dokumentite na vreme? Prvo, samiot se dovel vo situacija da se anulira del od sigurnosta vo naplatata {to prethodno ja obezbedil. Potoa, mora da go zamoli kupuva~ot da go izmeni akreditivot vo smisol na odreduvawe nov, podocneèn, rok za prezentacija na dokumentite. Dokolku, seu{te ne mu ispratil na kupuva~ot barem eden original od Konosmanot, molbata polesno }e mu bide usli{ana, zo{to ne ja prenel sopstvenosta nad stokata na kupuva~ot. I obratno, moè da ima nekoi problemi, ako toa ve}e go storil. Vo sekoj slu~aj, bilo kakva izmena na akreditivot, bankite ja naplatuvaat, pa se stvoreni dopolnitelni tro{oci koi {to normalno, ako e dovolno svesen kupuva~ot, gi podnesuva stranata koja doprinela za neophodna izmena na akreditivot. Vo ovoj slu~aj prodava~ot.


166

-Kupuva~ot treba da navede vo akreditivot dali dozvoluva parcijalni isporaki ili pak bara seta dogovorena stoka da bide otpremena kako edna pratka. Da napomeneme u{te edna{: site ovie podatoci treba da bidat navedeni vo Dogovorot me|utoa, bankite niti moàt da imaat kaj sebe Dogovor, niti pak se obvrzni da go ~itaat i tolkuvaat. -Vo akreditivnite uslovi, kupuva~ot treba da navede koi dokumenti se potrebni za naplata na akreditivot. Brojot i sodrìnata na dokumentite zavisi od vidot na prevozot, prirodata na stokata i Paritet-ot, kako dogovorna klauzula na koja {to se te-meli cenata. Treba da se obrati vnimanie na INTERNATIONAL RULES for INTERPRETATION of TRADE TERMS (Me|unarodni Pravila za Tolkuvawe na Trgovskite Uslovi), nare~eni INCOTERMS, doneseni i publikuvani od strana na Me|unarodnata Trgovska Komora so sedi{te vo Pariz. Na osnova na dokumentite, na kupuva~ot mu e ovozmoèno da gi proveri najva`nite poedinosti {to se odnesuvaat na ispratenata stoka. -Kupuva~ot treba da gi izbegnuva akreditivnite uslovi koi {to nepotrebno go uslo`nuvaat rakuvaweto so akreditivot, a posebno uslovite koi {to e nevozmo`no da bidat ispolneti. Na poslednive ne im e mestoto vo akreditivot i prirodno e da se o~ekuva tie uslovi u{te prvata banka da gi odbie - da ne gi verifikuva. Bankite koi {to vo sistemot na edna zemja i po{iroko imaat visok rejting, nikoga{ nema da prifatat da otvorat akreditiv so uslovi koi {to se nevoobi~aeni i nevozmo`ni da bidat ispolneti, pa makar kolku na toa da insistira nivniot komintent. Bankata si drì do svojata reputacija i nema da dozvoli slednata banka da go odbie , da ne go verifikuva, akreditivot otvoren (vo angliskiot: issued = izdaden) od banka koja {to mnogu drì do svoeto renome. -Vo slu~aj na otpovikliv akreditiv i posle negovoto otvorawe, kupuva~ot seu{te moè da vr{i izmeni. Kaj neotpoviklivite akreditivi se prifa}aat promeni samo ako se postigne soglasnost pome|u site akteri vo otvoraweto i realizacijata na akreditivot i toa: Kupuva~ot, bankata koja {to go otvorila akreditivot, bankata


167

koja {to go konfirmirala (ako takva e involvirana), bankata na korisnikot i samiot korisnik. -Vo slu~aj koga akreditivot se otvora vo, za korisnikot, strana valuta , kupuva~ot treba da odlu~i i toa da go navede vo akretitivnite uslovi: dali promenata, na valutata od akreditivot vo valuta vo koja {to }e se isplati, }e se vr{i pri otvoraweto ili pak vo vreme na koristeweto. Na primer, se otvora akreditiv od Skopje vo London i glasi na USD. Pri isplatata korisnikot od svojata banka prima GBP. Sigurno deka e te{ko da se pogodi koj datum }e bide popovolen, za korisnikot, da se izvr{i promenata od dolari vo funti. No, Pravilata mu go ostavaat toa pravo na kupuva~ot pa toj, eventualno, ima mo`nost da iskoristi odreden trend vo dvièweto na me|uodnosite na valutite. Napomenuvame deka ova doa|a predvid samo ako Dogovorot glasi, na primer: cenata, vrednosta i Na~inot na pla}awe, vo GBP, a akreditivot sepak se otvora vo USD (vo dadeniot moment takva e mo`nosta na bankata koja {to go otvora). Vo slu~aite pak, koga e dogovoreno pla}awe, na primer, vo USD i akreditivot glasi na USD i pokraj toa {to akreditivot se otvora za korisnik vo Anglija, kupuva~ot nema {to da odlu~uva, tuka promenata na valutata ne go interesira nego.

5.1.12 DOKUMENTI ZA AKREDITIVNI OPERACII

Dokumentarnite akreditivi treba da sodràt i specifikacija vo koja {to se nabrojuvaat potrebnite dokumenti {to ja uslovuvaat naplatata, a po potreba, nakuso i del od nivnata sodrìna - kratok opis. Vo nedostatok na precizni instrukcii, bankite gi prifa}aat dokumentite takvi kakvi {to se podneseni, se razbira pod uslov: podatocite sodràni vo bilo koj od dokumentite da ne se vo nesklad so podatocite od bilo koj drug dokument po istiot akreditiv. Op{tite izrazi koi {to moàt da predizvikaat nedorazbirawa pri akreditivnite operacii, treba da se odbegnuvaat. Vo Pravilata od UCP sekoj vid transporten dokument e opfaten vo poseben ~len. Da odime po red. Bankite gi odbivaat transportnite dokumenti ako:


168

-se izdadeni od {pediter, osven ako toj deluval kako prevoznik ili kako ovlasten pretstavnik (obi~no se veli - agent) na prevoznikot. Nazivot na prevoznikot, na samiot dokument, e zadolìtelen i vo takov slu~aj ne moè da se izostavi; -od dokumentot se gleda deka stokata e natovarena ili se ima namera da se natovari na otvorena brodska paluba. (opasnost od pove}e vidovi o{tetuvawa); -sodrì zabele{ka deka dokumentot e predmet na Charter Party (zavisen, vrzan za klauzulite od Charter Party - Dogovor za pomorski prevoz). Ova pravilo nema da vaì, odnosno dokumentot }e bide prifaten, ako vo akreditivot se bara ili e staveno na znaewe deka se prifa}a Charter Party Bill of Lading (Konosman izdaden prema Dogovorot za pomorski prevoz). -ako dokumentot jasno pokaùva deka plovniot objekt - brod ili drugo plovilo, se dviì samo so pomo{ na veter i platna. Po malku, za na{eto vreme na eftini te~ni goriva, ~udno me|utoa, izgotvuva~ot na Voedna~enite Obi~ai i Praksa za Dokumentarni akreditivi - UCP, mislel i na neizvesnosta vo pogled na sigurnosta, a osobeno od aspekt na mnogu bitniot ~initel - vremeto na pristignuvaweto na ploviloto vo pristani{teto na destinacijata na predmetnata stoka; -dokumentot, (glavno, Konosmanot) ne e ~ist, odnosno na nego e stavena klauzula / zabele{ka koja {to dava do znaewe deka stokata i/ili opakovkata e o{tetena.

Pomorski tovaren list - Konosman - Bill of Lading Konosmanot pretstavuva tovaren list za pomorski transport. So tek na vremeto, temeleno na mo`nostite koi {to gi pruà Konosmanot, stanal hartija od vrednost so koja {to moè da se podigne stokata vo priemnoto pristani{te. Isto taka, postoi mo`nost, vo me|uvreme, dodeka brodot patuva, stokata da se prodade, a Konosmanot da se indosira na ime na noviot sopstvenik i ovoj se


169

legitimira pred brodarot so Konosmanot, pa nema problem da ja dobie stokata. ^lenot 23 od UCP naglasuva deka, dokolku akreditivot bara Konosman {to go pokriva prevozot od pristani{te do pristani{te (porto - port shipment), akreditivot ne mora da se osvrnuva na zborovite: pomorski / okeanski (angl.: marine / ocean). Takov Konosman mora da gi sodrì slednive indikacii: -Naziv na brodarot i da bide potpi{an / overen bilo od vozarot, kapetanot na brodot ili nazna~en brodarski agent namesto niv; -Deka stokata bila natovarena i/ili prevezena na imenuvaniot brod; -Dokolku na Konosmanot se pojavuva specifi~nata notacija: on bord takvata zabele{ka mora da bide datirana; -Da gi sodrì imiwata na natovarnoto i rastovarnoto pristani{te koi {to se navedeni i vo akreditivot; Konosmanot mora da se sostoi od Eden original (sole original), ili Poln set (angl.:Full set) dokolku Konosmanot e izdaden vo pove}e od eden original. Poslednovo pod uslov vo akreditivnite uslovi da ne e poinaku navedeno. Vo dobar del od slu~aite vo praksata eden original, edna tretina ili edna ~etvrtina od polniot set, se ispra}a po po{ta na kupuva~ot za da moè da ja podigne stokata, ako e sredeno pla}aweto. Zatoa pravilata ja ostavaat mo`nosta da se naplati akreditiv i so originali od Konosmanot na koi {to im nedostasuva, na primer, eden primerok ili edna tretina, ~etvrtina itn. Tokmu po karakterot na sigurnost, Konosmanot se razlikuva od drugite vidovi transportni dokumenti. Poseduvaweto na Eden original ili eden primerok od Polniot set na Konosmanot go legitimira sopstvenikot na stokata. Zatoa, voobi~aeno ne e mo`no da se vleze vo posed na stokata, da se zeme od brodarot, vo priemnoto pristani{te, bez podnesuvawe na minimum eden primerok od originalot na Konosmanot. Rekovme, voobi~aeno, zo{to isklu~oci ima i ne se mnogu retki. Imame primeri koga brodot so golema koli~ina masoven teret, na primer 10.000 mt bakaren koncentrat, pristignal vo priemnoto pristani{te i vremeto za rastovar po~nuva da se odbrojuva.


170

Ovlasteniot {pediter na kupuva~ot vo pristani{teto nema primeno nikakov original od Konosmanot, a kapetanot na brodot ne dozvoluva da zapo~ne rastovarot bez da se pokaè pravnata legitimacija - eden original od Konosmanot. [to da se pravi vo ovaa "pat" situacija koga odbrojuvaweto si te~e, a dengubnina na brodot za sekoi 24 ~asa iznesuva, okolu 10.000 dolari? Vo takvi momenti se o~ekuva golema opitnost na {pediterot. Toj mora da gi alarmira site involvirani strani vo zdelkata. Naj~esto se nao|a re{enie. Po intervencijata, prodava~ot preku svojot ovlasten pristani{en agent se javuva, isklu~itelno pismeno, do kapetanot na brodot i ovoj dozvoluva da se po~ne so rastovar. Isto taka, prodava~ot moè da se javi i do brodskata kompanija, pa od tuka, pak preku kapetanot da ja oslobodat stokata za rastovar i predavawe na kupuva~ot. Vo zavisnost, od toa koj e primatel na stokata vo pristani{nata destinacija, postojat slednive vidovi Konosmani: -Konosman koj glasi na donositel (angl.: Bearer B/L); -Direkten Konosman (angl.: Straight B/L); i -Konosman po nalog (angl.: To order B/L) Konosmanot na donositel (Bearer B/L) se izdava prili~no retko. Zborot donositel se pi{uva pod adresata na primatelot. Bilo koja stranka koja go poseduva ovoj vid Konosman moè da bara od brodarot da mu ja izdade stokata. Direktniot Konosman (Straight B/L) go imenuva primatelot i ne ja sodrì zabele{kata to order (po nalog). Samo primatelot koj e imenuvan vo Konosmanot moè da ja podigne stokata. Transferot od brodarot na primatelot se pravi so izjava za prenos (angl.: declaration of assignment). Indosiraweto bez izjava ne se prifa}a kako vaè~ko. Konosmanite koi ja soràt zabele{kata Consigned to (predadeno na) nad adresata na primatelot, isto taka se svrstuvaat vo Direktnite Konosmani. Konosmanot izdaden po nalog (angl.: B/L made out to order) go sodrì izrazot: po nalog na.... (angl.: to the order of ili samo to order) pred ili posle imeto na primatelot. Ovoj vid Konosmani moè da bidat


171

prenesuvani od strana na primatelot na treto lice so obi~en indosament na originalnite primeroci. Dokolku se raboti za blanko indosament, bez naznaka na kogo se prenesuva, Konosmanot vsu{nost stanuva hartija od vrednost koja {to glasi na donositelot. Ako pak vo Konosmanot ne e naveden primatelot i namesto toa e stavena zabele{kata: po nalog na ispora~atelot (angl.: to order of shipper) ili poednostavno: po nalog (angl.: to order), ispora~atelot moè da go prenese Konosmanot na bilo koja druga stranka po pat na indosament.

Nepazaren pomorski tovaren list

Non-Negotiable sea waybill

^lenot 24 od UCP se osvrnuva na Nepazarnite pomorski listovi. Vo osnova ne postoi razlika pome|u ovie tovarni listovi i prethodno opi{anite Konosmani, me|utoa Nepazarniot pomorski tovaren list pretstavuva dokument vo koj {to nema naznaka koj e sopstvenik na stokata pa prema toa i ne moè da se prenesuva na treto lice so indo-sament ili drug vid na izjava.

Konosman na osnova Dogovor za pomorski prevoz

Charter Party B/L ^lenot 25 od UCP se osvrnuva na Konosmanot koj {to se izdava na osnova Dogovorot za pomorski prevoz ( angl.: Charter Party B/L) koj {to gi sodrì site uslovi, kako i dokumentot od ~lenot 23, regularniot Konosman, osven {to Charter Party Bill of Lading: -e predmet, se zasnova, na Dogovorot za pomorski prevoz (skrateno samo C/P); -ne e potrebno da se naveduva imeto na prevoznikot; -mora da bide potpi{an / overen od strana na kapetanot na brodot, brodarot ili od niv imenuvan agent;


172

-ne dava sloboda vo odnos na preisporaka - tovarawe na eden brod, pa pretovarawe na vtor i vo sledno pristani{te na tret itn. Isto taka, ne dava pravo na brodarot na natamo{en izbor na brod, osven imenuvaniot vo C/P. Poslednovo e od osobena va`nost za krcatelot na stokata, no za primatelot, kupuva~ot pak, ponekoga{ od neprocenliva vrednost. Imeno, vo uslovi na Paritet CFR i site drugi kratenki natamu koi {to ozna~uvaat deka prodava~ot dogovara i pla}a pomorski prevoz, brodarite, osobeno nivnite ovlasteni agenti, igraat edna, pa {to da se vozdrùvame: ne~esna igra. Dogovara brod po ime, pa dodava: or substitute (ili zamena). Prviot, imenuvaniot brod, ima odredeni stojnici vo pristani{teto za natovar i na kupuva~ot mu odgovaraat, pa go prifa}a, potvrduva, ponudeniot brod od prodava~ot za prevoz na stokata. Imenuvaniot brod po pravilo e najblizu do mestoto na natovarot, a negovata pozicija, kako i pozicijata na site brodovi vo svetot na morskata {ir, ne e nikakva tajna. Site pozicii na brodovite i prvo pristani{te vo koe {to se upateni, pa i natamu, se objavuvaat vo stru~ni publikacii. Me|utoa, pri dodatokot substitute nikoga{ ne se znae koj brod }e bide upaten na natovar. Ova dotolku pove}e {to igrata po~esto ja igraat agentskite firmi na koi {to im e doverena proda`bata na brodski prostor od pove}e brodski kompanii za prevoz na stoka. Tuka duri nastanuva u{te pogolema zbrka. Ne znaeme duri ni koj }e bide idniot brodar, pa da ja pobarame pozicijata na negovite brodovi. Od ovie pri~ini, mnogu ~esto doa|a do kasnewe vo po~etokot na natovarot na stokata {to se odrazuva i ponatamu. Kako da se za{titi prodava~ot, a osobeno kupuva~ot od ovie neprijatnosti koi {to predizvikuvaat direktni zagubi. Najdobro e po mo`nost da se dogovara so direkten pretstavnik na edna brodska kompanija i da se imenuva brodot, bez mo`nost za zamena so drug. Ova vaì za site vidovi konosmani - za predmetnive e obvrzno. Dokolku, sepak se pregovara so agentska firma treba da se odredi za koj brod po ime se dogovara brodski prostor. Mo`nosta za zamena so drug brod da ja ostavime kako posledna, za slu~aj koga vremeto na pristignuvaweto na stokata vo priemnoto pristani{te ne e od primarna va`nost nitu za prodava~ot, nitu za kupuva~ot.


173

I na krajot, da naglasime: na osnova ~len 25 od UCP ako Dogovorot za pomorki prevoz (samoto C/P) vo akreditivnite uslovi se bara kako dokument, takviot "dokument" bankite nema da go prifatat, nema da go zemat vo razgleduvawe - se odnesuvaat taka, kako da ne e akreditiven uslov, a podocna kako da ne e podnesen zaedno so drugite dokumenti.

Avionski prevozen list kako akreditiven dokument Soglasno ~len 27 od Uniform Customs and Prastice avionskiot prevozen dokument, avionskiot tovaren list mora da sodrì: -ime na avioprevoznikot i negov potpis / overa ili pak potpis na negoviot imenuvan agent; -izjava, na samiot dokument, deka stokata bila prifatena za prevoz; -imenuvan aerodrom od koj {to se ispora~uva i na koj {to pristignuva pratkata. Ovie dva aerodromi treba da bidat identi~ni so onie navedeni vo akreditivot. Za ispra}a~ot e dovolen eden original od avionskiot tovaren list, duri i vo slu~aj so akreditivnite uslovi da se bara poln set od ovoj dokument.

Drumski i èlezni~ki tovaren list i prevoznica

na kopnenite vodni pati{ta ^lenot 28 od UCP odreduva deka drumskiot i èlezni~kiot tovaren list i prevoznicata na kopnenite vodni pati{ta, kako akreditivni dokumenti moraat da sodràt: -ime na prevoznikot, potpis i overa od prevoznikot ili ovlasten zastapnik; -izjava, na samiot dokument, deka stokata e primena za prevoz, ispratena ili prevezena; -mesto na isporaka i mesto, kako krajna odrednica. Onie isti koi {to se navedeni i vo akreditivot.


174

Dokumenti za osiguruvawe na stokata vo prevoz Dokumentite za osiguruvawe na stokata za vreme na prevozot i propratnite transportni manipulacii so stokata, kako akreditiven element, moraat da bidat navedeni vo akreditivot, izdadeni i potpi{ani od Kompanija za osiguruvawe, osiguruva~ ili niven zastapnik. Osiguritelni pokritija od brokeri osiguriteli, bankite ne prifa}aat, osven ako istite se posebno ovlasteni i imenuvani vo Dokumentarniot akreditiv. Dokolku, poinaku ne e navedeno vo akreditivot, osiguruvaweto mora da zapo~ne najdocna na denot na natovarot na prevozno sredstvo ili pak na denot na isporakata. Ako ne e poinaku dogovoreno, pa od tuka i navedeno vo akreditivot, osiguruvaweto mora da bide izrazeno vo ista valuta, kako i valutata od akreditivot. Osiguranata vrednost mora da ja pokriva najmalku CIF ili CIP vrednosta na stokata plus 10%. Ako, na osnova na dokumentite, ovoj minimum na vrednosta ne moè da bide odreden, osnova za iznosot na osiguranata suma }e bide bruto iznosot na komercijalnata faktura, odnosno akreditivnata vrednost na stokata - koja od niv e pogolema, taa se zema. Vo akreditivot treba da se precizira vidot na osiguruvaweto koe se bara i koi rizici treba da bidat pokrieni. Ako takvi naznaki nedostasuvaat, bankata }e go prifati dokumentot za osiguruvawe, Polisata za osiguruvawe, takva kakva {to e podnesena bez svoja potvrda i bez svoja odgovornost za rizicite koi {to ne se pokrieni. Vo prethodnoto poglavje, za Paritetot, ja naglasivme opasnosta od delumno i/ili celosno o{tetuvawe na stokata za vreme na transportot, povrzano so osiguraniot iznos. Napomenuvame deka taa opasnost moè da se izbegne dokolku za osnovica za osiguruvawe se zema cenata, pa odtuka i vrednosta na berzanskata stoka koja {to vo idnina, }e se kotira na precizno odredena berza i tokmu odredena ko-tacija: spot, trimese~na itn. Na toj na~in, Osiguritelnata kompanija go prezema na sebe i rizikot od zgolemuvawe na cenata na stokata vo dogovoreniot Kotacionen period, dokolku eventualno za vreme na transportot, osobeno prekuokeanskiot, bide izgubena ili


175

o{tetena. Rekovme: rizik od zgolemuvawe na cenata na doti~nata berza, pa dodavame: i "benefit" za Osiguritelnata kompanija vo slu~aj na pa|awe na cenata na osiguranata stoka, a osiguraniot slu~aj, sepak se slu~i - osiguritelot }e plati pomal iznos. Vo zavisnost od trendot na berzanskite ceni i premijata za osiguruvawe }e bide pogolema ili pomala od osiguruvaweto na fiksiran iznos. So ova, na nekoj na~in i Osiguritelnata kompaњa se involvira vo neizvesnosta na berzanskoto rabotewe: osiguruva nepoznat iznos, vrednost koja {to }e bide poznata vo dogovoreniot Kotacionen period vo idnina. Kotacioniot, uslovno nare~en, period moè da bide eden raboten den na berzata, dva, tri, petnaeset dena, eden mesec itn. Za pogolemite pratki surovini na berzanskite stoki voobi~aeno se dogovara prose~nata cena vo eden mesec, kako Kotacionen period - sekoga{ vo idnina, sekoga{ nepoznati kotacii za obete dogovorni strani vo vremeto na sklu~uvaweto na Dogovorot. Osiguritelnata kompanija ne e involvirana vo odlu~uvaweto koga }e se kotira stokata koja {to ja osiguruva: taa ili prifa}a ili odbiva takov vid na osiguruvawe.

Trgovska faktura Eden od najva`nite akreditivni dokumenti, bez somnenie, e trgovskata faktura. So opis na stokata tokmu onaka kako {to e navedeno vo akreditivot, prodava~ot so trgovskata faktura potvrduva deka stokata e ispora~ana vo se prema Dogovorot. Normalno e fakturata da glasi na iznos koj {to e istoveten ili ne{to pomal, ako e pomalku ispora~ano, od akreditivniot iznos. Pravilata na UCP ostavaat na bankata kade {to e otvoren akreditivot, dali }e prifati faktura na iznos pogolem od akreditivniot. Me|utoa, i dokolku se prifati takva faktura, sepak se isplatuva maksimum do iznosot naveden vo akreditivot. Oslobodu-vaweto, pu{taweto vo optok na dokumentite ne moè da bide usloveno od pla}aweto na preostanatiot iznos do polniot iznos na fakturata. So drugi zborovi, ako prodava~ot ispratil ne{to pogolem kvantum stoka ili pak vo me|uvreme, vo dogovoreniot Kotacionen period se ostvaril pogolem prosek na berzanskata cena, pa


176

odtuka i pogolem fakturen iznos, bankata ne navleguva vo tie promeni, bidej}i e edinstveno ovlastena da naplati od kupuva~ot i da go plati na prodava~ot iznosot od akreditivot. Zatoa i nema da go zapre predavaweto na dokumentite, osobeno Konosmanot na kupuva~ot poradi trgovska faktura koja {to glasi na povisok iznos od akreditivniot. Natamo{noto izmiruvawe na dolgot do polniot iznos na fakturata e predmet na dogovor pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Pri toa, ne se isklu~uva mo`nosta prodava~ot da bara od kupuva~ot, po istiot red kako {to e otvoren akreditivot, da go zgolemi akreditivniot iznos i kupuva~ot toa da go ostvari. Prodava~ot moè toa i da go uslovi so ispra}awe na dokumentite. Kolku e toa delovno ne navleguvame. Me|utoa, i poslednovo moè da go prezeme samo do ispra}aweto na akreditivnite dokumenti za naplata. Ovde zboruvame od aspekt na bankata i nejzinata uloga vo realizacijata na akreditivna naplata na ispora~anata stoka, pa da rezimirame: primenite dokumenti koi {to se vo sklad so akreditivnite uslovi, bankata gi predava na kupuva~ot bez obzir na faktot {to akreditivniot iznos e pomal od polniot iznos vo fakturata.

Neusoglasenost na akreditivnite dokumenti Kako {to ve}e naglasivme, vo slu~aj na neusoglasenost pome|u akreditivnite dokumenti, a osobeno vo slu~aj na nesklad pome|u dokumentite i barawata od akreditivot, sigurnosta {to prodava~ot ja obezbedil so akreditivnoto pla}awe, e prili~no razni{ana. So cel da se izbegne neusoglasenosta na akreditivnite dokumenti, ova posebno mora da se naglasi: na korisnicite na Dokumentarni akreditivi im se sovetuva dobro da gi proverat i preispitaat site dokumenti, kako i uslovite od akreditivot, vedna{ po priemot na akreditivot. Ako, me|utoa, sepak e otkrien kakov bilo nesklad, istiot treba da se koregira vedna{ i sekoga{ koga e toa mo`no. Dokolku korisnikot na akreditivot ne e vo sostojba da ja popravi neusoglasenosta, Nominiranata banka kade {to e otvoren


177

akreditivot, moè da se proglasi za nadle`na da go isplati akreditivniot iznos, no pod rezerva (angl.: payment under reserve) pod uslov dokumentite, takvi kakvi {to se da bidat prifateni od strana na kupuva~ot. Vo sekoj slu~aj, preduslov za isplata na akreditivot pod rezerva pretstavuva: -akreditivnite uslovi da ne isklu~uvaat mo`nost za takva procedura - da ne bide stavena klauzula: payment under reserve excluded (pla}aweto pod rezerva ne e dozvoleno) ili sl.; -utvrdenite nepravilnosti vo dokumentite da ne se od bitno zna~ewe; i -korisnikot neotpoviklivo da garantira vra}aweto na primeniot iznos na prvo barawe na bankata. Vo slu~aj dokumentite da ne se prifateni, poradi nesklad so akreditivnite uslovi, Nominiranata banka mora da refundira (nadoknadi) na bankata koja {to go otvorila akreditivot i toa: isplateniot iznos po akreditivot, provizijata, tro{ocite i bilo kakva kamata povrzana so akreditivot. Poslednava pak, e obvrzna da gi drì dokumentite, ili da gi vrati na bankata od kade {to gi primila Nominiranata banka zaedno so zabele{kite so obrazloènie na pri~inite za neprifa}awe na dokumentite. Dokolku postojat seriozni pri~ini za neprifa}awe na dokumentite, moè da se slu~i i kupuva~ot da go odbie priemot na stokata. Prodava~ot go naplatil akreditivot pod rezerva i so toj ~in prezemal prili~no golem rizik. Vo toj moment, stokata e seu{te na pat ili moèbi pristignala vo odredi{teto bez soznanie na prodava~ot dali dokumentite }e bidat prifateni. Na prodava~ot ne mu preostanuva drugo re{enie, osven da ja vrati stokata nazad ili da se obide da ja prodade stokata vo zemjata kade {to e upatena. Treba da se o~ekuva takviot ~in da predizvika gubitoci. Osven toa, prodava~ot mora da go vrati akreditivniot iznos, plus kamatata itn. Zatoa, vo takvi slu~ai, dokolku anomalijata ne se odnesuva na dogovoreniot kvantum i kvalitet, se prepora~uva da se kontaktira


178

bankata koja {to go otvorila akreditivot so predlog za prifa}awe na odredena neusoglasenost na akreditivnite dokumenti.


179

Tro{oci za realizacija na akreditivot

Bankite naplatuvaat provizii i tro{oci pri otvoraweto na akreditivot, vr{eweto na izmenite i pri koristeweto. Tie iznosi se odnesuvaat na: stvarno potro{enoto vreme, napravenite tro{oci, da se alimentiraat bankite za podr{kata na akreditivot, a osobeno za soodvetno prezemeniot rizik. Osnovnite tro{oci se slednive: Pri otvoraweto na akreditivot: -provizija za otvorawe na akreditivot koja {to se naplatuva kvartalno, za sekoj zapo~nat kvartal, od datumot na otvoraweto do datumot na naplatata, odnosno do datumot na stasuvaweto za akreditivot so odloèno pla}awe. Pri izvestuvaweto (najavata) na akreditivot: -provizija za najava na akreditivot bez konfirmacija. Pri konfirmacijata na akreditivot: -provizija za konfirmacija koja {to se naplatuva kvartalno, za sekoj zapo~nat kvartal, od denot na konfirmacijata do denot na iskoristuvaweto na akreditivot, odnosno do datumot na stasuvaweto na akreditivot so odloèno pla}awe. Pri izmenite na akreditivnite uslovi: -tro{oci za izmena na akredtivot. Pri koristeweto na akreditivot: -provizija za pregled na dokumentite i izvr{uvaweto na isplatata, kako i za nadzor vo slu~aite na akreditiv so odloèno pla}awe; ili -provizija za prifa}awe(namesto provizijata za isplata) vo slu~aite na akreditiv so prifa}awe na menici. Osven spomenatite, bankite gi naplatuvaat i site teleks i drugi komunikaciski tro{oci, vklu~uvaj}i ja i po{tarinata. Ako se koristat uslugi od drugi banki, tie isto taka }e naplatat provizija i tro{oci. Prema ~len 18c od UCP, vo slu~aj da ne e poinaku dogovoreno, site provizii i tro{oci pa|aat na teret na nara~atelot, kupuva~ot. Tamu kade {to e dogovoreno koi provizii i voop{to tro{oci se na smetka na korisnikot, toa treba jasno da se nazna~i vo


180

akreditivnite uslovi. Ako se slu~i poslednive da ne moàt da se naplatat, pak nara~atelot ostanuva odgovoren za nivnata naplata. Voveduvaweto na vakva klauzula vo UCP se zasnova na faktot deka pri naplatata na stokata po pat na Dokumentaren akreditiv kupuva~ot e toj {to prv se javuva kaj bankata i nara~uva, dava nalog, da se otvori akreditiv. Podelbata na proviziite i tro{ocite po akreditivite pretstavuva predmet na naj~esti raspravi so bankite, kako i pome|u delovnite partneri. Ovie nedorazbirawa po pravilo nastanuvaat otposle, otkako edna strana bide teretena so provizii i bankarski tro{oci za koi smeta deka e normalno da gi podnese drugata strana. Za àl, propisite na ICC (International Chamber of Commerce) ja pred-videle sekoja poedinost i ne ostavile nikomu da tolkuva {to e "normalno" i {to ne. Toa e pri~ina pove}e pri dogovaraweto da se posveti pogolemo vnimanie na bankarskite tro{oci za otvorawe i koristewe na akreditivot. Toga{, pome|u delovnite partneri, treba da se dogovori sekoja poedinost. Sé {to so Dogovorot ne e prevideno samo otvora prostor za nepotrebni raspravi pri realizacijata na zdelkata, pa i do vlo{uvawe na delovnite odnosi, zo{to bankarskite provizii i tro{oci ne se taka naivni iznosi. Sekako, na krajot, se re{ava prema Voedna~enite obi~ai i praksa (Uniform Customs and Practice for Documentary credits) doneseni i publikuvani od strana na Me|unarodnaata trgovska komora so sedi{te vo Pariz.

5.2 DOKUMENTARNA NAPLATA

DOCUMENTARY COLLECTION Dokumentarnata naplata kako Na~in na pla}awe vo me|unarodniot promet so stoki moè da se definira kako: naplata na iznos za ispora~ana stoka, so posredstvo na banki i otkup na dokumentite {to se odnesuvaat na taa isporaka. Da poednostavime: po isporakata na stokata prodava~ot gi pra}a transportnite i drugite dokumenti


181

i zadolìtelno trgovska faktura preku svojata banka do bankata na kupuva~ot. Posledniov se povikuva vo svojata banka i mu se ponuduva da gi otkupi dokumentite - da ja plati vrednosta na stokata. Ako ne ja plati, ne moè da dojde vo posed na dokumentite, pa prema toa i vo posed na stokata. Bankata vo zemjata na kupuva~ot (kaj nas odoma}en izraz: bankata na kupuva~ot, iako samo vo pomal broj slu~ai pripa|aat na ist koncern ili kompanija) deluvajki kako institucija od doverba i posrednik pome|u izvoznikot i uvoznikot gi prima dokumentite zaedno so instrukciite kako da se postapuva so niv. Po nalog na izvoznikot mu gi pretstavuva dokumentite na uvoznikot na kogo glasat, no nikako ne mu gi predava, dodeka ovoj ne go plati iznosot od-nosno, ne poloì menici, ako e taka dogovoreno pome|u partnerite vo zdelkata, ili pak pome|u uvoznikot i negovata banka. Po priemot, na iznosot bankata gi dozna~uva parite na izvoznikot preku negovata banka ili na sosema treta strana vo sé prema isnstrukciite. Dokumentarnata naplata vo praksata pove}e e poznata kako: cash against documents (pla}awe na osnova na dokumentite) na~in na naplata na stokite i uslugite vo me|unarodniot promet. Spomenatiot izraz, vo delovniot svet pred sé vo sferata na trgovijata e vo upotreba me|utoa, vo ovoj trud }e bide upotrebuvan izrazot: Dokumentarna naplata (angl.: Documentary collection) i prezentiran prema poslednata revizija na Voedna~enite pravila za naplati (angl.: Uniform Rules for Collections) usvoena od Sovetot na Me|unarodnata trgovska komora so sedi{te vo Pariz vo Juni 1995-ta i izdadena vo publikacijata na Ko-morata broj 522. Vo prodolènie }e se sluìme so ovoj izraz, zatoa {to istiot ima po{iroko zna~ewe od Cash against documents. Poslednava e samo edna od formite na Dokumentarnata naplata. Prema toa, osnovite na pravilata za vospostavuvawe i realizacija na Dokumentarnata naplata se predvideni vo URC (Uniform Rules for Collections). Ovie pravila gi reguliraat pravata i obvrskite na strankite vo pogled na Dokumentarnata naplata. Bitno e da se podvle~e deka, pravata i obvrskite kako i na~inot na obezbeduvaweto na naplatata, me|utoa, se obvrzuva~ki samo ako ne se protivre~ni na bilo koja druga spogodba koja {to e jasno zaklu~ena


182

pome|u strankite, kako i na bilo koja nacionalna regulativa vo zemjata na izvoznikot i/ili uvoznikot ili mestna regulativa, kako i klauzuli od tie propisi koi {to imaat predimstvo pred klauzulite na URC. Takvoto po malku "srame`livo" inkorporirawe na Vo-edna~enite pravila za naplata koi {to inaku pretendiraat na me|unarodno prifaten Kodeks na pravila koj {to treba da se primenuva za da ne doa|a do nedorazbirawa i sudski sporovi, donekade e i razbirlivo ako se ima predvid deka vo sekoja zemja ve}e egzistiraat nekoi vostanoveni normi ili napi{ani pravila. Polesno e na malite stopanstva so bankarstvo, isto taka vo razvoj da se nametnat pravila, no koga e vo pra{awe zemja so visokorazvieno stopanstvo i bankarstvo par excellance, nametnuvaweto e nevozmo`no. Zatoa pak, vo ICC bile dovolno prakti~ni, pri voedna~uvaweto na pravilata da zemat {to e mo`no pove}e od pravilata i praksata kaj poslednive. Malku podocna stanuvaat pravila koi {to se obvrzni za Evropskata Unija i ne se potrebni natamo{ni napori za pogolemo vlijanie na Voedna~enite pravila nad Dokumentarnata naplata kako me|unarodno priznat institut. Odgovornosta na bankite, vo pogled na realizacijata na Dokumentarnite naplati e ograni~ena glavno na prepra}awe i zadrùvawe ili pu{tawe vo optok na dokumentite za naplata. Nasproti Dokumentarnite akreditivi kaj Dokumentarnite naplati bankite ne prezemaat nikakva odgovornost dali kupuva~ot }e saka ili ne e vo sostojba da si ja plati obvrskata. Soglasno ~len 9 od URC bankite moraat da deluvaat so golema doverba i da praktikuvaat razumna pretpazlivost. Me|utoa, sepak ne prezemaat na sebe odgovornost za posledicite koi eventualno moàt da proizlezat od: dejstvijata na prirodata (voljata Gospodova, kako {to miluvaat da napi{at hristijanite), zadocnuvawa ili gubewe pri prenosot na bilo koja poraka, pismo ili dokument, sé dodeka toa ne e rezultat na nevnimanie na bankata. Kolku mnogu ogradi. Bankarite, vo svojata odbrana, se vistinski virtuozi, specijalisti za "fortifikaciska" odbrana. Ne e ni ~udno. Vo foteljite na Sovetot sigurno se dobro zastapeni. Vo delovniot svet, bez bankarite, preovladuva misleweto deka bankite ne se tolku


183

malku plateni kolku {to silno se ograduvaat od rizici i neizvesnosti koi {to moàt da strefat sekogo samo, ne i bankata. I takvi, so site epiteti {to eden trgovec moè da im gi prika~i, bankite se potrebni i bez niv e nevozmo`no da se zamisli me|unarodniot trgovski promet. Vo sporedba so pla}aweto na otvoreno, Dokumentarnata naplata nudi zna~itelno pogolema sigurnost za prodava~ot, no nikako vo takov stepen, kako {to e toa slu~ajot so Dokumentarnite akreditivi.

Koga se sovetuva upotreba na Dokumentarna naplata kako na~in na pla}awe ?

Nasproti Dokumentarniot akreditiv, Dokumentarnata naplata podrazbira prethodno izvr{uvawe od strana na prodava~ot, odnosno: izrabotka i isporaka na stoka ili izvr{uvawe na usluga, pred da se obezbedi pla}aweto. Od taa pri~ina, ovoj instrument kako na~in na pla}awe vo me|unarodniot promet so stoki i uslugi moè da bide pre-pora~an pod uslov: -prodava~ot / izvoznikot i kupuva~ot da rabotele podolgo vreme, pa se zapoznale tolku dobro {to se steknala golema me|usebna doverba; -prodava~ot nema somnenie vo gotovnosta i sposobnosta na kupuva~ot da plati; -vo zemjata na kupuva~ot egzistiraat stabilni politi~ki, ekonomski i pravni uslovi; -me|unarodniot sistem na pla}awe vo zemjata na uvoznikot nema nikakvi zapreki i ne se zakanuva voveduvawe restrikcii nad nadvore{no trgovskiot promet i sli~ni ograni~uvawa. Prednostite na Dokumentarnata naplata se: -ednostavno i ekonomi~no rakuvawe; -~estopati pobrzo izveduvawe na pla}aweto otkolku i pri upotrebata na instrumentot otvorena smetka, na otvoreno; -poednostaveni mo`nosti za manipulacija so dokumentite, brzo vleguvawe vo sopstvenost nad stokata na osnova istovremeno pla}awe


184

na dol`niot iznos vo ke{ ili so prifa}awe na menici. Garancijata e isto taka edna od mo`nite opcii za podigawe na dokumentite; I pokraj nabrojanite prednosti, ako se slu~i kupuva~ot da odbie da gi prifati dokumentite, odbie da plati, nao|aweto drug kupuva~ ili vra}aweto na stokata moè da stane prili~no skapa pretpostavka. Vklu~eni strani vo Dokumentarnata naplata Principal: Voobi~aeno e prodava~ot / izvoznikot koj gi podnesuva dokumentite, za ve}e ispora~anata stoka kaj svojata banka proprateni so relevantnite instrukcii za naplata na istite. Banka koja {to gi prima i ispra}a dokumentite (angl.: Remeting bank) Ova e bankata na koja {to prodava~ot i gi doveruva dokumentite, voobi~aeno vo zemjata na prodava~ot. Ovaa banka gi propra}a dokumentite, vo soglasnost so instrukciite za naplata, do bankata koja {to ja vr{i naplatata, voobi~aeno vo zemjata na kupuva~ot. Instrukciite se ispra}aat zaedno so dokumentite. Banka koja {to ja obavuva naplatata (angl.: Collecting bank ili Presenting bank ) Ulogata na ovaa banka moè da ja ima sekoja banka osven Remeting bank i se sostoi vo toa {to na osnova primenite dokumenti i instrukcii od Remeting bankata, da go povika kupuva~ot da ja plati stokata, da gi plati dokumentite ako ima namera da vleze vo posed na stokata koja {to ja dogovoril. Ovaa banka e stvarno nadle`na za naplata na stokata, vo gotovo, ili so dobivawe menica od kupuva~ot. Potoa, naplateniot iznos go dozna~uva na Remeting bankata, vo korist na smetkata na prodava~ot. Site ovie dejstvija bankata gi vr{i na osnova primenite instrukcii na koi {to mora strogo da se pridrùva, bez da si dozvoli svoe tolkuvawe. Glaven dol`nik (angl.: drawee)


185

Kupuva~ot ili uvoznikot na kogo se prezentiraat dokumentite za naplata.

OSNOVNI FORMI NA DOKUMENTARNA NAPLATA

5.2.1 DOKUMENTI PO PLA]AWETO ili GOTOVINA NA OSNOVA DOKUMENTITE

DOCUMENTS AGAINST PAYMENT (D/P) or CASH AGAINST DOCUMENTS (C.A.D.)

Edna od mo`nite varijanti na dokumentarnata naplata, vo malku posloboden i pojasen prevod, e: Dokumentite se osloboduvaat, mu se predavaat na Glavniot dol`nik otkako }e ja plati stokata kaj bankata koja {to mu gi prezentirala dokumentite (Presenting bank), dokolku nacionalnite, federalnite ili lokalnite propisi ili druga regulativa ne go spre~uva takvoto dejstvie. Taka, na primer, moè da se slu~i so nekoj zakon vo zemjata na kupuva~ot da bide propi{ano: Dokumentarnata naplata se vr{i vo nacionalna valuta {to e vo sprotivnost so ~len 18 URC (procedura za ovlastuvawe za nadvore{notrgovski promet vo zemjite so devizni ograni~uvawa). Praksata vo primenata na Dokumentarnata naplata pokaàla deka nekoi kupuva~i preferiraat da go odlagaat podignuvaweto na dokumentite, a so toa i pla}aweto na stokata, sé do pristignuvaweto na stokata. So cel da im se stavi kraj na takvite mahinacii i docnewa vo naplatata na dokumentite za ispora~anata stoka, URC vo ~lenot 56 predviduva: vo instrukciite za podigawe, osloboduvawe na dokumentite treba da se stavi precizno definiran period vo koj {to treba da se prezemat site aktivnosti od strana na Glavniot dol`nik - kupuva~ot. Dokolku se slu~i, od bilo koja pri~ina, ovoj rok da se pre~ekori, bankata koja {to ja vr{i naplatata (Collecting bank) nema ovlastuvawa da gi predade dokumentite i pokraj toa {to kupuva~ot nudi da gi otkupi, {to e osnovna uloga na Dokumentarnata naplata. Ovaa banka, preku bankata koja {to i gi


186

ispratila dokumentite (Remeting bank), bara novi instrukcii od prodava~ot za da znae kako da postapi ponatamu. Novite instrukcii koi {to glavno se odnesuvaat na periodot vo koj {to moàt da se predadat dokumentite na kupuva~ot, treba da se ispratat vedna{, kako bi se izbegnale novi odlagawa i dengubi kaj prevoznite sredstva. ^lenot 56 od Voedna~enite pravila za dokumentarna naplata ne e slu~aen. Ima dve ulogi: Prvata, da go zabrza vremeto na naplata i podigawe na dokumentite sé vo funkcija na normalno odvivawe na optokot na stokata. Vtorata uloga na ovoj ~len e za{tita od pomalku ~esni akteri vo delovnite zdelki. Imeno, sekoja stoka treba da se posmatra kako ìva materija, pa i malku pove}e od toa, zo{to ima najmalku edna dimenzija pove}e. Dokolku ne se ograni~i vremeto koga dokumentite moàt da bidat plateni i podignati, a se raboti za berzanska stoka so golemi dnevni oscilacii na cenata, pa i za sekoja druga stoka, bidej}i nema artikal koj {to nema odreden trend na svojata cena, na kupuva~ot - na Glavniot dol`nik bi mu se ostavil mnogu golem manevarski prostor za {pekulacii: Vo slu~aj cenata na doti~nata stoka da ima nagoren trend, vedna{ da gi podigne dokumentite i stokata, i sprotivno pri pogolemi, pa i drasti~ni pa|awa na svetskata cena da iznao|a bezbroj izgovori samo da ne ja prifati stokata {to podrazbira pla}awe i podigawe na dokumentite od bankata. Na toj na~in, siot gubitok e prefrlen nazad na prodava~ot koj ve}e edna{ ja dogovoril proda`bata na svojata stoka, po cena koja {to vo toj moment bila aktuelna na pazarot. Od taa pri~ina, vo slu~aite koga se primenuva ovoj vid na naplata treba da se vnimava: da se naglasi datumot do koga najdocna dokumentite moàt da bidat podignati. Posle toj rok, moè da se bara i predogovarawe na cenata - od dvete strani, bidej}i osnovnata pretpostavka na Dokumentarnata naplata ne e ostvarena. Vo kone~nata odluka na abitra`nite sudovi nemame namera da navleguvame - samo gi najavuvame kako edna od mo`nite razvrski na eventualniot spor.


187

5.2.2 DOKUMENTI PO PRIFA]AWE NA MENICA

DOCUMENTS AGAINST ACCEPTANCE (D/A)

Vtorata varijanta na dokumentarna naplata opisno izgleda ovaka: Bankata kaj koja {to se naplatuvaat dokumentite (Collecting bank) e ovlastena da gi oslobodi dokumentite, da gi predade na kupuva~ot, po priemot na vle~ena menica od kupuva~ot so rok na stasuvawe, voobi~aeno, od 60 do 180 dena od datumot na osloboduvaweto na dokumentite. Na toj na~in, kupuva~ot uspeva da vleze vo posed na stokata pred da e spremen so gotovina da go izvr{i pla}aweto. Dol`niot iznos po menicicata ili menicite }e go izmiri najdocna do rokot na stasuvaweto na menicite. Vo toj period, kupuva~ot ima dovolno vreme ponatamu da ja prodade trgovskata stoka ili pak kupuva~ot - proizvoditel da zavrti najmalku eden proizvoden ciklus. Taka, so ovoj na~in na Dokumentarna naplata, prodava~ot mu ovozmoùva na kupuva~ot odreden period na odloèno pla}awe (grace period), a za vozvrat prima menica potpi{ana od kupuva~ot, kako instrument za obezbeduvawe na pla}aweto. Bidej}i, toa e seto obezbeduvawe, prodava~ot moè da bide spokoen samo do dospevaweto na menicata. No, i vo ovoj period prodava~ot go nosi siot rizik od eventualnite problemi koi {to moàt da nastanat kaj kupuva~ot. So cel da go prenese rizikot koj {to eventualno ne e vo sostojba da go podnese, prodava~ot moè da bara od kupuva~ot negovata banka ili druga prvoklasna banka (first - rate bank) da izdade Garancija so koja {to }e go garantira pla}aweto na menicata koja {to kupuva~ot mu ja predal na prodava~ot, odnosno poednostavno, menicata da bide avalirana od banka koja {to }e ja dogovorat prodava~ot i kupuva~ot. Dokolku se slu~i, vo me|uvreme - do rokot na dospetieto na menicata, kupuva~ot od bilo koja pri~ina da ne e vo sostojba da go isplati svojot meni~en dolg, isplatata }e ja izvr{i bankata koja {to ja izdala Garancijata - avalirala menicata.


188

5.2.3 OSLOBODUVAWE NA DOKUMENTITE NA OSNOVA PISMO ZA PREZEMAWE OBVRSKA

RELEASE OF DOCUMENTS AGAINST

LETTER OF UNDERTAKING Vo kupoproda`niot Dogovor moè da se dogovori klauzula za Na~inot na pla}aweto: Pla}awe na osnova Dokumentarna naplata, osloboduvawe na dokumentite na osnova pismo za prezemawe obvrska (angl.: Payment according Documentary Collection, Release of documents against letter of undertaking). Pri takva dogovorna klauzula, prodava~ot preku svojata banka gi ispra}a dokumentite zaedno so instrukciite za nivnoto osloboduvawe do bankata na kupuva~ot. Poslednava e ovlastena da moè da mu gi predade dokumentite na kupuva~ot po priemot na negovoto Pismo za prezemawe obvrska deka predmetnata stoka }e ja plati vo rokot odreden vo instrukciite od prodava~ot, odnosno negovata banka. Tekstot na Pismoto glavno sodrì izjava na kupuva~ot deka prezema obvrska da go plati dolgot na odreden datum. Za zakonskata sila na toa Pismo bitno e istoto da bide formulirano jasno i nedvosmisleno. Po objasnuvaweto koe {to go dadovme, prirodno se nametnuva pra{aweto: Zo{to tolku komplikacii? Zarem ne moè{e ednostavno po potpi{uvaweto na dogovorot kupuva~ot da potpi{e takvo Pismo i da mu go predade na prodava~ot? Odgovorot glasi: Ne moè{e! Prvo: vo momentot na dogovaraweto stokata seu{te ne e ispora~ana, a formalna izjava deka kupuva~ot ima namera, ili poostro, se obvrzuva, da ja plati stokata i bez toa egzistira vo sekoj Dogovor; i Vtoro: so predmetniov na~in na pla}awe e involvirana bankata na prodava~ot, {to zna~i ima uvid vo doti~nata zdelka, a osobeno bankata na kupuva~ot koja {to vodej}i strogo smetka za svoeto renome, nema da se soglasi od bilo koja firma da primi Pismo i da i gi predade dokumentite na osnova koja {to ovaa vo svojstvo na kupuva~ }e vleze vo posed na stokata. Zna~i, ako ne formalno pravno, ama moralno sigurno, vleguvajki vo ovaa rabota Collecting bankata na nekoj na~in so


189

svojot imix i rejting koi {to mnogu qubomorno se ~uvaat, vleva doverba kaj prodava~ot deka stokata }e bide naplatena vo rokot naveden vo instrukciite, da ne upotrebime zbor: ja garantira, naplatata, bidej}i pri predmetniot na~in na naplata, garancija kako instrument ne postoi, Collecting bankata za toa ne e platena. Da ne izgleda premnogu idealno, funkcioniraweto na bankarskiot sistem vo funkcija na neizmerna doverba, morame da napomeneme deka i vo porazvienite zemji se slu~uvaat nedoslednosti, bankroti, falsifikati i {to li u{te ne. Zatoa, vo svojstvo na prodava~, sekoga{ treba da ni bide alfa i omega: bonitetot na kupuva~ot, negovoto mesto vo stopanstvoto na svojata zemja, negovata ~esnost proverena niz pove}e prethodni zdelki i sl. pred, eventualno, da go prifatime bilo koj, a osobeno predmetniov Na~in na pla}awe, kako dogovorna klauzula. [to osobeno treba da ima predvid prodava~ot pri Dokumentarna naplata? Pred izborot na Dokumentarnata naplata kako instrument, u{te podobro, pred da zapo~nat pregovorite za sklu~uvawe Dogovor, prodava~ot treba da proveri i se uveri dali ovoj Na~in na pla}awe, vo predmetniot slu~aj so doti~niot kupuva~, negova banka i zemja, obezbeduva sigurnost vo naplatata. Prodava~ot osobeno treba da vnimava na slednovo: -kreditna sposobnost i deloven rejting na kupuva~ot; -prethodno delovno iskustvo vo zemjata na uvoznikot, svoe i/ili na drug izvoznik poèlno od svojata zemja; -politi~ka, ekonomska i pravna sostojba vo zemjata na uvoznikot; -devizni restrikcii i uvozni zapreki vo taa zemja; -vozmo`nost za eventualno vra}awe na stokata i nao|awe drug kupuva~ vo slu~aj uvoznikot da ne se oglasi na povikot na bankata koja {to prethodno samiot ja poso~il i ja vnel vo Dogovorot, da ne ja plati stokata {to normalno zna~i da ne gi podigne dokumentite. I, ako do toa dojde, koi se tro{ocite i gubitocite za vra}awe ili preprodavawe na predmetnata stoka vo zemjata na kupuva~ot ili vo treta zemja.


190

Zborot "normalno" vo posledniot stav ne e slu~ajno podvle~en. Normalno e da se o~ekuva bankata vo zemjata na uvoznikot (Collecting bank) koja {to treba prakti~no da gi "prodade" dokumentite na kupuva~ot, toa da go stori strogo pridrùvajki se na na instrukciite {to gi dobila od prodava~ot preku negovata banka. Me|utoa, ako e toa i pove}e od normalno, vo edna zemja so visokorazvieno stopanstvo i besprekoren bankarski sistem, i pred sé stabilen praven sistem, istoto ne treba so stopostotna sigurnost da se o~ekuva vo zemjite od "~etvrtiot" svet. Redniot broj na svetot e izmislen, kako ne bi se prepoznal nekoj, pa da se navredi. Tamu, sekoja ~est na isklu~ocite, postojat realni {ansi da se ostvari lozinkata: "ru{fet i sé e mo`no". Nie tuka, vo Makedonija, ne moème da zamislime deka stokata }e ja ocarinime, nostrificirame, bez dokumenti koi {to gi ispostavuva i ispra}a prodava~ot. Potoa, za pla}aweto moèbi i }e imame nekoe opravduvawe pred deviznata kontrola za odredeno zadocnuvawe, no kone~no stokata koja {to sme ja primile mora da se plati, zo{to vo sprotivno pravime carinski i devizen prekr{ok za koj {to se odgovara i pak kone~no stokata mora da se plati na inopartnerot. Verojatno i tuka ima nekoi isklu~oci, no za niv treba da povede smetka Komorata zo{to, vo ovoj trud dosta {iroko pojasnivme: poedinecot so svojot devijanten nastap na me|unarodniot pazar si na{tetuva prvo sebe si, ama ne gi po{teduva, niti site ostanati stopanstvenici od zemjata. Koga velime "sistem" sepak e toa zbir na poedinci. Pa tokmu, tie poedinci moàt da pridonesat na{ata zemja da bide stavena vo "prviot" ili "vtoriot" spisok. Vo golem broj zemji devijantnoto, ajde da go nare~eme kako {to mislime: ne~esnoto, nastapuvawe na me|unarodniot pazar, se sankcionira so odzemawe na registracijata za nadvore{no trgovsko rabotewe, a za fizi~kite lica so odzemawe na licencata za rabota vo ovaa oblast, voop{to. Posle izborot na Dokumentarnata naplata kako instrument za obezbeduvawe na pla}aweto, prodava~ot treba da vnimava na slednive raboti:


191

-Vo slu~aj da ima namera da ja ispora~a stokata i kupuva~ot da moè da gi podigne dokumentite na osnova prodavawe na svoja vle~ena menica, na primer na 180 dena, kreditosposobnosta na kupuva~ot i doverbata vo nego dobiva zgolemena va`nost. Do denot na stasu-vaweto na menicata, denot na naplativosta na istata, prodava~ot prakti~no mu odobruva "beskamaten" kredit na kupuva~ot. Sega ve}e edinstveno obezbeduvawe za naplata na stokata pretstavuva menicata. Ako prodava~ot smeta deka toa ne e dovolno obezbeduvawe, postoi alternativa: Prodava~ot da bara bankata na kupuva~ot (Collecting bank) ili druga prvoklasna banka da go garantira pla}aweto na menicata so svoj aval na istata. -Pomorskiot prevoz na stokata i kaj Dokumentarnata naplata ja olesnuva rabotata - moè da obezbedi pogolema sigurnost vo pla}aweto. Zatoa prodava~ot treba da ja iskoristi taa okolnost. Konosmanot moè da glasi na ime na kupuva~ot, no posigurno e da glasi na ime na prodava~ot i da ja sodrì frazata: to order (po nalog). Taka, prodava~ot se obezbedil deka kupuva~ot ne moè da vleze vo posed na stokata, ne moè da ja podigne od brodarot, bez najmalku eden originalen primerok od Konosmanot. [tom }e go plati dol`niot iznos kaj svojata banka kupuva~ot }e gi dobie dokumentite, a me|u niv najbitniot - Konosmanot. Duri toga{ }e moè da se legitimira kaj brodarot za da ja primi stokata; -Vo slu~aite koga stokata se ispora~uva so avion, po po{ta, èleznica ili so kamion direktno na adresa na kupuva~ot, tovarniot list i stokata sekako }e mu bide predaden. Vo ovoj slu~aj, instrukciite za predavawe na dokumentite ne pretstavuvaat ni{to pove}e od naplata na samite dokumenti kako hartii od vrednost. Mo`na alternativa: Ispratenata stoka da se adresira na ime na bankata na kupuva~ot koja {to vo Dogovorot e predvidena kako banka za naplata na dokumentite, ili pak na ime na {pediter, no pak da e raspoloìva samo po nalog na istata banka. Toga{, kupuva~ot moè da vleze vo posed na stokata samo po isplatata na dokumentite ili po predavawe na svoja menica, ako e taka dogovoreno.


192

^len 10 od URC (Uniform Rules for Collections) me|utoa, gi za{tituva bankite i veli deka bankite ne se obvrzni da prifatat takva pratka, ako prethodno ne ja dale svojata soglasnost. Zatoa, prodava~ot preku svojata banka }e mora blagovremeno da ja izvesti bankata na kupuva~ot i voedno da ja zamoli da ja prifati ulogata na adresat, uloga na intermedium za odredenata pratka. Po prifa}aweto na takvata uloga od strana na bankata, se uto~nuvat uslovite pod koi {to bankata }e deluva vo obavuvaweto na predmetniot servis; -Prodava~ot, isto taka, prethodno treba da proveri dali predmetnata stoka moè da bide uvezena vo zemjata na kupuva~ot, dali se pribaveni site uvozni dozvoli i kontingenti, ako takvi se vospostaveni; -Dali devizniot transfer vo zemjata na uvoznikot e sloboden i dozvolen, ili pak propisite doprva treba da se prou~at. Isto taka, treba da se prou~i vremetraeweto na izdavaweto na dozvolata, ako istata e potrebna; Na {to osobeno treba da obrati vnimanie kupuva~ot kaj operaciite na Dokumentarna naplata? Kako {to ve}e napomenavme, kupuva~ot na stoka so pla}awe po pat na Dokumentarna naplata, navreme }e bide izvesten od strana na bankata odredena za naplata, obi~no bankata so koja {to naj~esto raboti, deka dokumentite se pristignati. Predmetnoto avizo gi sodrì uslovite za naplata, kako i najbitnite poedinosti {to se odnesuvaat na vidot na dokumentite i ispora~anata stoka. Od ova soop{tenie kupuva~ot treba da moè da sogleda dali ispratenite dokumenti se vo sklad so Dogovorot, pa prema toa: dali so niv moè da vleze vo posed na stokata, dali se dovolni i validni so niv da ja ocarini stokata. Od tie pri~ini kupuva~ot treba osobeno da obrne vnimanie na slednoto:


193

-Da obezbedi pravo na uvid vo pristignatite dokumenti kaj bankata pred da go izvr{i pla}aweto; -Bankata kaj koja {to se nao|aat dokumentite za naplata nema da mu dozvoli na kupuva~ot uvid, osven ako za toa ne e pismeno ovlasten so instrukciite koi {to gi pratat dokumentite. Zatoa, kupuva~ot treba blagovremeno, u{te pri dogovaraweto da insistira i da ostvari takvo ovlastuvawe. Prodava~ot nema pri~ina da ne odobri takvo barawe, zatoa {to i nemu mu e vo interes dokumentite da se platat i podignat {to poskoro; -Dokolku kupuva~ot e redoven i renomiran komintent na bankata odredena za naplata, moè da se slu~i ovaa duri i da mu gi isprati dokumentite na uvid i toa na verba (angl.: in trust). Me|utoa, pritoa bankata mora da bide sigurna deka kupuva~ot, ni slu~ajno nema da gi zloupotrebi dokumentite, pred da gi ispolni uslovite za pla}awe na istite. Bankata na koja {to i se dovereni dokumentite vo potpolnost go snosi rizikot od gubewe na dokumentite, kako i od nivno neovlasteno koristewe od strana na kupuva~ot. Ako kupuva~ot se odlu~i da ne gi primi dokumentite, ~itajte: da ne gi plati, prvo mora da gi vrati na bankata koja {to na verba mu gi dala na uvid; -Kupuva~ot treba da znae deka samo i edinstveno na bankata koja {to e ovlastena za naplata, kaj koja {to se nao|aat dokumentite, i e dozvoleno istite da gi oslobodi, otkako }e bidat ispolneti uslovite za naplata, navedeni vo instrukciite. Bez posebno ov-lastuvawe od Bankata koja {to gi ispratile dokumentite, bankata odredena za naplata nema pravo da prifa}a parcijalni pla}awa na dokumentite. I pokraj site dejstvija na bankata zadolèna za naplata so cel da gi naplati i predade dokumentite, dokolku sepak se slu~i kupuva~ot da propu{ti da plati, bankata bez odlagawe mora da ja izvesti bankata koja {to ja nara~ala Dokumentarnata naplata. Ovaa banka, pak po priemot na toa soop{tenie, se razbira isklu~ivo pismeno, vo razumen


194

rok gi dava soodvetnite novi instrukcii vo pogled na natamo{nata postapka so dokumentite. Dokolku Collecting bankata ne primi takvi instrukcii, i po 60 dena od prvoto soop{tenie za nepla}awe ili neprifa}awe na dokumentite, gi vra}a dokumentite na bankata koja ñ gi ispratila. Za razlika od Dokumentarnite akreditivi, kaj Dokumentarnata naplata i dvete banki ne se obvrzni, niti imaat pravo na pregled i proverka na dokumentite. Ednata samo gi prima dokumentite od prodava~ot zaedno so predlog formulacija za instrukciite, gi prifa}a, dopolnuva ili koregira predlogot (bidej}i bankata gi potp{uava) i gi ispra}a do bankata vo zemjata na kupuva~ot. Vtorata gi prezema, bezmalku kako sekoja druga prepora~ana po{tenska pratka, i postapuva po instrukciite bez da navleze vo sodrìnata na dokumentite i nivnata validnost. Od prethodno opi{anata uloga na bankite pri Dokumentarnata naplata proizleguva deka pri ovoj na~in na pla}awe mnogu pove}e se involvirani trgovskite partneri otkolku bankite. Poradi toa, tro{ocite {to gi naplatuvaat bankite se mnogu pomali od onie za akreditivi. Me|utoa, adekvatno na prethodnoto, bankite pri Dokumentarnata naplata ne prezemaat bilo kakva odgovornost za dokumentite vo pogled na: formata, to~nosta, uslovite vo dokumentite i instrukciite vo sporedba so dogovorenite pome|u partnerite vo predmetnata zdelka, sli~ni na tie dejstvija, rizikot i odgovornosta. Ete, sega imame pretstava za Dokumentarnite naplati, kako eden od mo`nite na~ini za obezbeduvawe na naplatata na stokata vo me|unarodnata trgovija. Dali delovnite lu|e }e ja primenuvaat vo trgovskite zdelki, vo koj obem i vo koja varijanta, ostanuva samite da si donesat kone~na odluka za sekoj poedine~en slu~aj. Pri donesuvaweto na odlukata, sigurno deka treba da se imaat predvid site argumenti za i protiv Dokumentarnata naplata izneseni vo ovoj trud. Se prepora~uva, osobeno na mladite kolegi koi nastapuvaat vo sferata na biznisot, dobro da ja preispitaat i prou~at fakti~kata situacija po poedinite pozicii, navedeni od ovoj trud, pred da padne odlukata da se predloì ili pak da se prifati Na~in na pla}awe:


195

Dokumentarna naplata vo bilo koja od prezentiranite varijanti irelevantno dali vo uloga na prodava~ ili kupuva~.

Kamata i tro{oci po Dokumentarna naplata

Kamatata, tro{ocite i drugite teretewa po Dokumentarnata naplata se predvideni so ~lenovite 20 i 21 od URC. Vo prodolènie }e citirame delovi od poso~enite ~lenovi: ^len 21 - Kamata: "a) Ako so instrukciite za naplata se nalaga da se naplati kamata, a kupuva~ot (koga poloùva menici namesto gotovina) odbiva da ja plati, bankata koja {to ja vr{i naplatata po dokumentite moè da gi predade dokumentite na osnova poloènata gotovina od strana na kupuva~ot, primenite menici ili drug izvr{en vid na naplata, prema uslovite od isnstrukciite, bez naplata na kamata, osven ako se bara primena na ~len 20.c od URC". b) Dokolku naplatata na kamatata e zadolìtelna, instrukciite za naplata treba da sodràt: kamatna stapka, period i suma na osnova koi {to se presmetuva kamatata. c) Koga so instrukciite za naplata izri~ito se bara kamata, korisnikot na naplatata ne se otkaùva od pravoto na kamata, a kupuva~ot odbiva da plati, bankata nema da mu gi predade dokumentite. Pritoa bankata nema da bide odgovorna za bilo kakvi posledici koi {to moàt da nastanat kako rezultat na zadocnuvaweto vo predavaweto na dokumentite. Koga pla}aweto na kamatata e sepak odbieno, bankata (Presenting bank) na najbrz moèn na~in ja izvestuva bankata od koja {to gi primila dokumentite (Remeting bank) od prodava~ot. ^len 21 Tro{oci:


196

a) Ako vo instrukciite za naplata se bara tro{ocite za naplata da padnat na teret na kupuva~ot, a kupuva~ot odbiva da gi plati, Presenting bankata moè da mu gi predade dokumentite otkako kupuva~ot }e plati vo gotovo ili }e poloì menici (zavisno od Dogovorot) bez naplata na tro{ocite pod uslov da ne se se bara primena na ~len 21.b. Koga pla}aweto na tro{ocite e odbieno, istite }e padnat na teret na nara~atelot na naplatata, pa bankata koja {to ja izvr{uva naplatata moè da gi odzeme od naplateniot iznos, pred da go dozna~i na nara~atelot na naplatata. b) Ako vo instrukciite za naplata izri~ito se bara tro{ocite da bidat na teret na kupuva~ot, a ovoj odbiva da gi plati, bankata nema da mu gi predade dokumentite i ne }e bide odgovorna za posledicite koi {to }e proizlezat od kasneweto vo predavaweto na dokumentacijata. Vo toj slu~aj, bankata koja {to gi poseduva dokumentite bez odlagawe ja izvestuva bankata od koja {to gi primila dokumentite i instrukciite za naplata" Ponatamu, vo to~kite c i d na ~lenot 21 od URC se objasnuva na~inot na koj {to nastanatite tro{oci za realizacija na naplatata }e bidat nadoknadeni na bankata koja {to istata treba da ja izvr{i. Kone~no, sepak prodava~ot treba pismeno da potvrdi, dali i pokraj odbivaweto na kupuva~ot da gi plati tro{ocite na bankata, moàt da mu bidat predadeni dokumentite. [to se odnesuva do eventualnata kamata i tro{ocite, kone~no }e moraat da bidat plateni od prodava~ot ili kupuva~ot. Bankite ne se obvrzni da rabo-tat besplatno, a najmalku da pla}aat kamata za svoj, a u{te pomalku za komintent na druga banka.


197

5.3 BANKOVA GARANCIJA KAKO INSTRUMENT ZA OBEZBEDUVAWE NA IZVR[UVAWE DOGOVORNA OBVRSKA ILI

PLA]AWE

-BANK GUARANTEE AS INSTRUMENT FOR SECURING PERFORMANCE or PAYMENT-

Izdavaweto na Garanciite od strana na bankite kako instrument za obezbeduvawe na izvr{uvaweto na dogovorna obvrska ili pla}awe, kaj nas poznati u{te kako ~inidbeni garancii, se zasnova na me|unarodnite pravila, nare~eni: Voedna~eni pravila za garancii po barawe(angl.: Uniform Rules for Demand Guarantees skrateno: URDG) prifateni od strana na Sovetot na Me|unarodnata trgovska komora so sedi{te vo Pariz i izdadeni vo publikacijata na ICC broj 458. Ve}e konstatiravme, kaj prethodnite metodi za obezbeduvawe na naplatata, deka pravilata na Pariskata komora se zasnovani na propisite i praksata {to ja reguliraat taa materija vo zemjite od Evropskata Unija, kako i vo ostanatite zemji na zapadna Evropa koi {to ne se ~lenki na Unijata. Prema toa, normalno e da se o~ekuva {vajcarskite propisi i bankarskata praksa da bidat dobro zastapeni vo site pravila. Od taa pri~ina, za definicijata na institutot Bankova garancija }e preneseme navodi od [vajcarskiot Kodeks za obligacii: "Bankovata garancija moè da bide definirana kako neotpovikliva obvrska na bankata da plati odreden iznos na pari vo slu~aj na neizvr{uvawe na dogovorna obvrska od treta strana. Garancijata e posebna obvrska, nezavisna od glavniot dolg ili dogovornite odnosi pome|u doveritelot i glavniot dol`nik. Prema uslovite od Garancijata bankata koja {to ja izdala mora da go plati garantniot iznos na prvo barawe, podrazbiraj}i deka se ispolneti uslovite sodràni vo Garancijata." Garanciite, po pravilo, se predmet na zakonski propisi vo zemjata na bankata koja {to ja izdava Garancijata. Prema {vajcarskiot zakon, strankite se slobodni da ja odredat sodrìnata i formata na


198

Garanciite. Izdavaweto na Garanciite vo [vajcarija, me|utoa, treba da se vr{i na osnova ~len 111 od [vajcarskiot Kodeks za obligacii." Napomenuvame deka, vo ovoj trud, nema da bidat glavna tema Garanciite za zaemi. Glavnata poenta na ovoj trud e nadvore{no trgovskoto rabotewe. Ova poglavje pretstavuva vrskata so nadvore{no finansiskoto rabotewe. Samiot naslov na ovoj del od poglavjeto naveduva na toa deka glavno }e se zadrìme na Garanciite za izvr{uvawe na dogovornite obvrski od strana na prodava~ot i kupuva~ot vo realizacijata na trgovskite zdelki. Garanciite za obezbeduvawe kredit od inobanki nema da gi izostavime. Vo me|unarodnata trgovija, za kupuva~ot na stoki i uslugi, ne e ednostavno to~no da proceni so kakov dobavuva~ ima rabota, kakva e negovata finansiska sposobnost, kolkava e negovata serioznost za obvrskite koi {to so Dogovorot gi prezema. Interesno, po~nuvame so Garancii koi {to gi bara kupuva~ot. Verojatno, se o~ekuva prodava~ot da bide toj koj }e bara Garancija od kupuva~ot za sigurno izvr{uvawe na svojata obvrska za pla}awe. Podocna }e dojdeme i na toj vid garancii. Za kupuva~ot nikako ne moè da bide seedno dali idniot dobavuva~ na stoka, oprema ili usluga, so kogo ima namera da sklu~i Dogovor ili ve}e toa go storil, }e bide vo sostojba da gi izvr{i dogovornite obvrski. Kupuva~ot o~ekuva od dobavuva~ot redovno snabduvawe za normalno servisirawe na svoeto proizvodstvo ili navremen obrt na kapitalot vo trgovijata. Od taa pri~ina, kupuva~ot mnogu pravilno bara od prodava~ot bankova Garancija za dokaùvawe na svojata sposobnost za izvr{uvawe na dogovornite obvrski. Vo me|unarodnata trgovija upotrebata na Garancijata kako instrument za izvr{ivawe na pla}awe e ograni~eno na: Garancii za pla}awe i Akeditivi na doverba ( angl.: Standby letter of credit). Vo praksata se upotrebuvaat pove}e vidodovi Garancii za obezbeduvawe na izvr{uvaweto na dogovornite obvrski povrzani so isporakata na dogovorenata stoka i obezbeduvawe na pla}aweto na ispora~anata stoka. ]e gi prezentirame po priroden redosled od pazareweto kon naplatata:


199

5.3.1 GARANCIJA PO PONUDATA

BID BOND (TENDER BOND)

Golem broj kompanii, osobeno proizvodni, ili dràvi organizirano pristapuvaat kon pogolemite nabavki na stoki i oprema. Ne e redok slu~aj, na primer, trgovska firma od Indija, ovlastena od Vladata da izleze na me|unarodniot pazar so cel da pribere ponudi i dogovori za nabavka na godi{nite potrebi na zemjata za na primer, 200.000 toni bakar. Pribiraweto ponudi se obavuva so raspi{uvawe na me|unaroden Tender - konkurs ili licitacija. Na Tender-ot se javuvaat proizvoditeli na bakar i trgovci so bakar od celiot svet. So obzir na faktot deka koli~inata e prili~no golema, serioznosta na ponuduva~ite i nivnite realni mo`nosti da ja ispolnat obvrskata i voop{to da vlezat vo dogovoren odnos, se podrazbira. Poslednovo treba i da se dokaè. Za taa cel so Tender-ot se baraat garancii od renomirani banki koi {to stojat zad ponuduva~ite. Bankite ja garan-tiraat nivnata serioznost i realni mo`nosti za realizacija na obvrskite vo slu~aj da pobedat na Tender-ot. Garancijata od ovoj naslov se bara da bide priloèna kon ponudata u{te pri samoto prijavuvawe na Tender-ot. Toa e takanare~eniot Bid bond - Garancija deka ponuduva~ot, ako dobie doverba na Tender-ot stvarno }e zaklu~i dogovor - vo na{iot primer za isporaka na 200.000 toni bakar vo baraniot rok ili period. So Bid bond-ot se obezbeduva pla}awe na odreden iznos, naveden vo samiot dokument, vo slu~aj ponuduva~ot da go dobie Tender-ot, a potoa da izbegnuva da sklu~i Dogovor. Kaj nas, vo poednostavena forma, ovoj iznos ima narodsko ime: pi{manluk. Razlikata e samo vo toa {to pri predavaweto na Bid bond-ot ne se poloùva depozit, no samo dokument. Bankata na ponuduva~ot koja {to go izdala Bid bond-ot }e mora da go plati iznosot od ovoj vid Garancija na firmata koja {to go raspi{ala Tender-ot, ako nastapat slednive okolnosti:


200

-ponuduva~ot ja povlekuva ponudata pred istekot na rokot na Tender-ot; -otkako e postignata spogodba za sklu~uvawe Dogovor, istiot ne se prifa}a od strana na u~esnikot na Tender-ot - ponuduva~ot; -ako Bid bond-ot, otkako e postignat i sklu~en Dogovor, ne e zamenet so Performance bond (Garancija za izvr{uvawe na dogovorot). Ova pod uslov so Tender-ot da e baran i takov vid Garancija; Po pravilo garantiraniot iznos po Bid bond-ot iznesuva 1 do 5% od vrednosta na stokata koja {to se bara na Tender-ot. Vo na{iot primer, 200 iljadi toni bakar, deneska ~inat okolu 400 milioni USD. Ako so Tender-ot se bara 4% - ten garanten iznos po Bid bond-ot, bi iznesuvalo 16 milioni USD. Ovaa suma moè da se izgubi nepovratno vo slu~aj da nastapi bilo koja od nabrojanite okolnosti. U~esnikot na Tender-ot }e mora da ja nadomesti na bankata koja {to go izdala Bid bond-ot, navedenata suma. Bankata ne prezema nikakov rizik za dejstvijata na svojot komintent. Taa stvarno "zalegnuva" so golem garantiran iznos i zatoa naplatuva provizija i tro{oci. Primerot ne e daleku od realnosta, a brojkite namerno gi izvedovme - za podobro da se sfati so kolkav stepen na serioznost treba da se nastapi na me|unaroden Tender. Bankite, isto taka, dobro si ja znaat rabotata pa ni slu~ajno ne davaat Garancija na bilo kogo, ako prethodno ne se sigurni vo kvalitetite i renometo na svojot komintent. Bid bond-ot kako garancija ima va`nost do potpi{uvawe na Dogovorot ili izdavawe na Performans bond-ot, slednata Garancija. Ako u~esnikot na Tender-ot postigne soglasnost so idniot kupuva~ zamenata na Bid bond-ot so Performans bond moè da se odloì - obi~no pome|u 3 i 6 meseci po stapuvaweto na Dogovorot vo sila. Ova odloùvawe avtomatski se prenesuva i na citiranite okolnosti, koga nastapuva momentot da se izgubi garantniot iznos, odnosno da se napravi izmena vo samata garancija - Bid bond-ot.


201

Vo prodolènie prenesuvame primer od publikacijata na UBS za Garancija po ponuda. Ovaa garancija e adresirana direktno, na i vo korist na kupuva~ot:


202

___________________________________________________________

S P E C I M E N

B I D B O N D Dear sirs, Messrs.........,submitted on.......their offer No........for the supply of........under your Bid invitation No.........dated.........Pursuant to the tender conditions a Bid Bond has to be supplied. At the request of Messrs..........., we,...(title of the bank), hereby irrevocably undertake to pay you on first demand, irrespective of the validity and the effects of the above mentioned offer and waiving expressly all rights of objection and defence arising therefrom, any amount up to USD...................................(in words) upon receipt of your duly signed request for payment stating that Messrs.......................... -have withdrawn their offer before its expiry date without your consent; or -have failed to sign the contract awarded to them in the terms of their offer; or -have failed to open the performance bond foreseen in the tender upon signature of the contract. The total amount of this indemnity will be reduced by any payment effected hereunder. For the purpose of identification, your request for payment i writing has to be presented to us through intermediary of a first rate bank confirming that the signatures thereon are legal only binding upon you. Your claim is also acceptable if transmitted to us in full by duly encoded telex / cable through a first rate bank confirming that your original claim has been sent to us by registered mail and that the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim will be considered as having been made once we are in possession of your written request for payment or the telex or cable to this effect at our above address. Our indemnity is valid until ...............................(in words) and expires in full and automatically if your claim has not been made on or before that date, regardless of such date being a banking day or not. This indemnity is governed by Swiss law, place of jurisdiction is............ Yours very truly Date of issuing:................ (Title of the bank and signature-s) ___________________________________________________________


203

Prevod: ata OBRAZEC ZA PRIMER

GARANCIJA ZA PONUDA

Gospoda, ..................................(naslov na ponuduva~ot) na .................. (datum) ja podnesoa svojata ponuda broj .................. za isporaka na ................ povrzana so va{ata licitacija broj ................ od ........... Sledstveno na uslovite od licitacijata se bara Garancija za ponudata. Na barawe na ......................................... (naslov na ponuduva~ot), nie ,....................... (naslov na bankata), so ova neotpoviklivo se obvrzuvame na va{e prvo barawe da platime, bez ogled na podobnosta i krajot po pogore spomenatata ponuda, a posebno odreknuvajki se od site prava na prigovor i za{tita {to pritoa proizleguvaat, bilo koj iznos do USD .......................................................... (so zborovi) po priemot na va{iot propisno potpi{ano barawe za pla}awe vo koe {to }e izjavite deka ..................................... (naslov na ponuduva~ot) -ja povlekol svojata ponuda pred datumot na istekot na nejzinata va`nost bez va{a soglasnost; ili -propu{til da go potpi{e dogovorot koj mu e doveren prema uslovite od negovatata ponuda; ili -po potpi{uvawe na dogovorot propu{til da podnese Performans bond (Garancija za izvr{uvawe na dogovornite obvrski), predviden so licitacijata. Vkupnata suma na nadoknada }e bide namalena za visinata na bilo kakvo izvr{eno pla}awe po ovoj osnov. So cel za prepoznavawe, va{eto pismeno barawe za pla}awe mora da bide podneseno do nas so posredstvo na prvoklasna banka koja {to }e potvrdi deka potpisite se propisni i zadolìtelno va{i. Va{eto barawe, isto taka, }e bide prifatlivo dokolku e isprateno do nas vo potpolnost, so propisno kodiran teleks/telegrama preku prvoklasna banka koja {to }e potvrdi deka va{eto originalno barawe e isprateno do nas so prepora~ana po{ta i deka potpisite na nego se propisni i va{i. Va{eto barawe }e bide razgledano, otkako }e go imame vo posed va{eto pismeno barawe za pla}awe ili teleks ili telegrama isprateni na na{a adresa. Na{ata garancija za nadoknada e na snaga do ............................................. (datum - so zborovi), a istekuva vo potpolnost i avtomatski dokolku va{eto barawe ne e pod-neseno na ili pred toj datum, bez ogled dali toj datum e raboten den na bankata ili ne. Ovaa garancija e zasnovana na {vajcarskiot zakon, a e nadleèn sudot vo ....................... So po~it,

we:................... (naslov na bankata i potpis-i)


204

5.3.2 GARANCIJA ZA IZVR[UVAWE NA DOGOVORNA OBVRSKA

PERFORMANCE BOND

Vo prethodnoto zaglavje ve}e gi spomenavme ovoj vid garancii, kako kontinuitet na Garancijata po ponudata - Bid bond-ot. Vo prodolènie, }e go prezentirame Performans bond-ot, kako garancija za izvr{uvawe na dogovornite obrvrski. Pritoa, }e se sluìme so anglisniot termin, so pravilen izgovor i }irilsko pismo, zo{to vo praksata e tolku odoma}en {to avtorot na ovoj trud go prevede samo za da se znae za {to se raboti. Se sloùvam, povtorno se vrativme na "karo i brixo" ama izgleda deka ne moème da gi odbegneme. Kone~no, zo{to sme tolku "optereteni" so stranskite izrazi. Namerno ne upotrebiv: angliski izrazi. Pa Performance (izgovor: Performans) ne e izvorno nitu angliski zbor. Ovoj, kako i desetici iljadi drugi zborovi, Normanite koi go primile latinskiot jazik od Rimjanite elegantno si gi prenele preku La Man{, gi izme{ale vo keltskiot govor, im dale izgovor koj najmnogu im odgovaral, i istite stanale "angliski zborovi". Toa e i pri~inata {to takvite stru~ni izrazi mnogu lesno gi prifa}aat site narodi, posebno, od latinskata grupa na jazici. Edinstveno Germancite, sozdale svoi, pove}eto kovanici, za odredeni stru~ni ekonomski izrazi. Nordijcite pak se prakti~ni, i sli~no na nas, vo govorniot jazik gi upotrebuvaat i angliskite i germanskite izrazi - zavisno od prilikata. Napravivme mala digresija, a sega da se vratime na na{ata tema. Definicija: Performans bond-ot pretstavuva Garancija koja {to ja izdava bankata na prodava~ot i ja ispra}a preku bankata na kupuva~ot do krajniot korisnik, kupuva~ot so cel da go garantira urednoto izvr{uvawe na sklu~eniot Dogovor. Performans bond-ot ne moè da sluì za garantirawe po ponuda, ne moè da ja prezeme ulogata na Bid bond. So Performans bond-ot bankata koja {to go izdava se obvrzuva: Dokolku se slu~i vo tekot na realizacijata na Dogovorot prodava~ot


205

da ne gi ispolnuva svoite obvrski ili samo delumno da gi ispolnuva, bankata - garant da go plati garantniot iznos vo korist na kupuva~ot. Bidej}i, obi~no se vo pra{awe mnogu visoki iznosi, sigurno deka pred da plati bankata i prodava~ot }e gi upotrebat site raspoloìvi sredstva da ne dojde do toa. ]e se obidat so predogovarawe na novi rokovi za isporaka, }e deklariraat vi{a sila. Na krajot, }e stignat i do me|unarodna arbitraà, no ako prodava~ot ne e vo pravo, garantniot iznos mora da se plati. Iznosot na koj glasi Performans bond-ot obi~no se dogovara na nivo od okolu 10% ili podobro re~eno do 10% od vrednosta na dogovorenata koli~ina stoka. Visinata na procentot od dogovorenata vrednost kako osnovica zavisi od vkupniot dogovoren vrednosen kvantum. Normalno e da se o~ekuva za pogolema dogovorena vrednost da se dogovori pomal procent na ime Performans bond. No, praksata poznava i sprotivni slu~ai. Vo na{iot primer, ako se dogovori samo 5%, garantniot iznos po Performans bondot bi iznesuval 20 milioni USD. Pa sega odi i ne izvr{uvaj ja svojata dogo-vorna obvrska. Ako se slu~i bankata da bide dovedena vo polo`ba da mora da go isplati garantniot iznos po Performans bond-ot prodava~ot ja nadomestuva isplatenata suma na bankata. Do isplata na garantniot iznos ne doa|a taka ~esto. Bankite go izdavaat ovoj vid Garancija na golemi i provereni kompanii, nivni redovni klienti koi ednostavno ne e mo`no da ne si ja izvr{at dogovornata obvrska. Ako se slu~i eden nivni subkontraktor da zatai, tie firmi vo svojstvo na prodava~ po Tender i korisnik na Performans bond, vo sekoe vreme se spremni da svop-uvaat (angl.: swop ili swoping) ,vo prevod: zamena na stoka od edno poteklo so druga stoka od istiot vid i pribli`no ist kvalitet prifaten od kupuva~ot. Da kupat od berzanskite skladi{ta i od istata stoka, makar vo nekoj period i po povisoka cena itn. Toa moraat da go pravat od dve pri~ini: Prvo, garantniot iznos po Performans bond-ot ne e naivna rabota i vtoro, so urednoto ispolnuvawe na dogovornite obvrski prema odreden kupuva~, vo golem broj slu~ai, institucija za dràvni rezervi, prodava~ot steknuva pogolema doverba, a so toa i poeni za uspeh na slednite Tenderi.


206

Performans bond-ot na celiot iznos ostanuva vo sila do celosnoto ispolnuvawe na dogovornata obvrska. Koga se odnesuva na zdelka ~ij {to predmet e oprema Performans bond-ot generalno go vklu~uva i garantniot rok za opremata za pravilno funkcionirawe na poedinite ma{ini, sistemot ma{ini, kako i kvalitetot na materijalot od koj {to e izrabotena opremata. Va`nosta na Performans bond-ot moè da se protegne do dve, pa i pove}e godini. Da priloìme eden primer prema UBS za Performans bond izdaden direktno vo korist na kupuva~ot:


207

___________________________________________________________

S P E C I M E N

P E R F O R M A N C E B O N D Dear sirs, You have concluded on............(date) with Messrs............., a contract No..........for......at a value of .......As security for the due performance of the contract, an indemnity by a bank shall be furnished. At the request of Messrs........, we, ........(title of the bank), herewith irrevocably undertake to pay you on first demand, irrespective of the validity and the affects of the above mentioned contract and waiving all rights of objection and defence arising therefrom, any amount up to USD......................................................(in words) upon receipt of your duly signed request for payment stating that Messrs......(the Seller) have failed to fulfill their contractual obligations. The total amount of this indemnity will be reduced by any payment effected hereunder. For the purpose of identification your request for payment in writing has to be presented to us through the intermediary of a first rate bank confirming that the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim is also acceptable if transmitted to us in full by duly encoded telex / cable through a first rate bank confirming that your original claim has been sent to us by registered mail and the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim will be considered as having been made once we are in possession of your written request for payment or the telex or cable to this effect at our above address. Our indemnity is valid until .............................(in words) and expires in full and automatically if your claim has not been made on or before that date, regardless of such date being a banking day or not. This indemnity is governed by Swiss law, place of jurisdiction is...........

............ (Title of the bank and signature-s)

___________________________________________________________ Prevod:

kata OBRAZEC ZA PRIMER


208

GARANCIJA ZA IZVR[UVAWE Gospodo, Na..............(datum) so ...................(naslov na prodava~ot) vie imate sklu~eno dogovor broj.................za..............(vid na stokata) za vrednost od USD............. Za obezbeduvawe na to~nosta vo izvr{uvawe na dogovorot, }e bide prezemena obvrska za nadoknada. Na barawe na.................(prodava~ot) nie, ..........................(naslov na bankata), so ova neotpoviklivo prezemame obvrska na va{e prvo barawe da platime, bez ogled na pravosna`nosta i posledicite od spomenatiot dogovor, otkaùvajki se pritoa od site prava na prigovor i za{tita koi od toa proizleguvaat, sekoj iznos do USD....................................................(so zborovi) po priemot na va{eto propisno potpi{ano barawe za pla}awe vo koj izjavuvate deka.......................(prodava~ot) propu{til da gi ispolni svoite dogovorni obvrski. Vkupniot iznos na ovaa nadoknada }e bide namalen za iznosot na bilo koe pla}awe po ovoj osnov. So cel za identifikacija, va{eto pismeno barawe za pla}awe mora da ni bide dostaveno so posredstvo na prvoklasna banka koja }e gi potvrdi deka potpisite na nego se propisni i va{i. Va{eto barawe isto taka e prifatlivo i dokolku ni bide preneseno vo potpolnost so propisno kodiran teleks / telegrama preku prvoklasna banka koja potvrduva deka va{eto originalno barawe e isprateno so prepora~ana po{ta i deka potpisite na nego se propisni i vi pripa|aat vam. Va{eto barawe }e bide razgledano otkako }e go poseduvame va{eto pismeno barawe za pla}awe ili teleks ili telegrama upateni na na{a adresa. Na{ata garancija e na snaga do ............................................. (datum - so zborovi) a istekuva, vo potpolnost i avtomatski, dokolku va{eto barawe ne e postaveno na ili pred ovoj datum, bez ogled na toa dali toj datum e raboten den na bankata ili ne. Ovaa garancija e zasnovana na {vajcarskoto pravo, a nadleèn e sudot vo..................... So po~it,

we:.................... (naslov na bankata i potpis-i) ___________________________________________________________

5.3.3 GARANCIJA ZA AVANSNO PLA]AWE - GARANTNO PISMO

ADVANCE PAYMENT GUARANTEE - LETTER OF INDEMNITY

Prodolùvame so prikaùvawe na Garancii koi {to kupuva~ot gi bara od prodava~ot.


209

Pri pogolemite Dogovori, osobeno pri nabavkata na nestandardna oprema koja se izrabotuva po nara~ka za poznat kupuva~ i ~ie proizvodstvo trae podolg period, skoro redovno prodava~ot bara eden del od dogovornata vrednost da se plati odnapred. Taa suma koja {to obi~no se dviì pome|u 20 i 30% od dogovorniot iznos sluì za nabavka na repromaterijal i pokrivawe drugi tro{oci na proizvod-stvoto. Me|utoa, pri dogovaraweto i vo samiot Dogovor, kupu-va~ot,ne treba da propu{ti da se vnese kako protuteg na avansot - prethodno da bide obezbeden so Garancija od prodava~ot, se misli od negovata ili druga prvoklasna banka, vo visina na iznosot {to treba da se plati kako avans. Ovoj dokument nosi naslov Garancija za platen avans (angl.: Advance payment guarantee ili u{te e poznata kako Letter of indemnity). Avansnata garancija go obezbeduva kupuva~ot da si go povrati avansot vo slu~aj na neispolnuvawe na dogovornata obvrska od strana na prodava~ot poradi bilo koja pri~ina, vklu~uvajki i vi{a sila. Vo Dogovorot, a potoa i tekstot na Garancijata kupuva~ot ne treba da propu{ti da se stavi klauzula deka: Dokolku od bilo koja pri~ina prodava~ot ne ja izvr{i dogovorenata isporaka, pokraj iznosot na avansot koj {to se vra}a treba da se presmeta kamata, za vremeto dodeka prodava~ot go koristel avansot, po aktuelnata kamatna stapka na cenata na kapitalot za doti~nata valuta vo vremeto na koristeweto na avansot. Mala e verojatnosta bankata koja {to ja izdala Garancijata da go vrati iznosot na avansot zaedno so kamata, bidej}i toa e odnos pome|u dvata trgovski partneri. Me|utoa kone~no, prodava~ot dali vedna{ zaedno so avansot, podocna ili po sudska presuda sepak }e mora da ja plati taa kamata. Dokolku Dogovorot normalno se izvr{i ne e voobi~aeno da se presmetuva kamata na avansot. No, isto taka i vo slu~aj da se vra}a avansot, a kupuva~ot ne predvidel vo takov slu~aj da se presmeta kamata, mnogu e mala verojatnosta nekoj sud da mu presudi vo negova korist - se smeta deka e dogovoren beskamaten avans. Za razlika od Performans bond-ot kade {to Garancijata trae celo vreme na izvr{uvawe na Dogovorot, kaj Garanciite za avansno pla}awe treba da se predvidi i dogovori deka za visinata na avansnoto pla}awe avtomatski }e bide proporcionalno namaluvana vrednosta na


210

delumnite isporaki, ako takvi ima. Na primer: Avansot iznesuva 25% od vkupnata dogovorena vrednost a opremata se ispora~uva vo tri pratki, vo tri meseci. Vrednosta na sekoja faktura koja treba da se plati za odnosnata pratka se namaluva za 25% odnosno za pla}awe sekoga{ ostanuva 75% od vrednosta na delumnata isporaka. Vremeto na va`nosta na Garancijata za avansno pla}awe treba da bide ograni~eno taka da istekuva na denot koga isporakata, ~ija vrednost e ekvivalentna na garantiraniot iznos, e izvr{ena. Na primer: plateniot avans iznesuva 200 iljadi dolari. Na tolku glasi i Garancijata. [tom prodava~ot ispora~a stoka vo vrednost od 200 iljadi dolari istekuva va`nosta na Garancijata . Faktot {to ne e ispora~ana seta dogovorena stoka vo ovoj slu~aj e irelevanten. Ova ne e Performans bond, pa da go garantira ispolnuvaweto na celiot Dogovor. Od samata priroda na Garancijata za avansno pla}awe proizleguva deka istata treba da bide vo posed na kupuva~ot pred momentot na pla}aweto na dogovoreniot iznos na avansot, no isto taka se podrazbira deka vleguva vo sila vedna{ posle izvr{enata doznaka na avansot. Ili pak, posle odobrenieto na kupuva~ot da moè da se koristi, na primer 25%, od prethodno otvoreniot akreditiv (na celata dogovorena vrednost na stokata), kako avansno pla}awe po prezentacija na predmetnata Garancija kaj bankata kade {to e otvoren akreditivot. Sekoga{ koga e mo`no klauzulata za vleguvaweto na garancijata vo sila treba da se navede vo samata Garancija. Da pogledame kako izgleda edna Garancija za avansno pla}awe prema publikacijata na UBS, direktno vo korist na kupuva~ot:


211

___________________________________________________________ S P E C I M E N

ADVANCE PAYMENT GUARANTEE

Dear sirs, You have concluded a contract No............with Messrs........(Seller's title), on........(date) for the supply of.........(commodities) at a value of USD...............According to the terms and conditions of the contract you will make an advance payment of USD.........to Messrs........(Seller's title). As security for the possible claim for the refund of the advance payment, in the event that the contractual delivery obligations are not fulfilled, an indemnity by a bank shall be furnished. At the request of Messrs.........(Seller's title) we,................(title of the bank) hereby irrevocably undertake to refund to you on your first demand, irrespective of the validity and the effects of the above mentioned contract and waiving all rights of objection and defence arising therefrom, the advance payment in the amount of USD .................................................................. (in words) upon receipt of your duly signed request for payment stating that Messrs...........(Seller's title) have failed to fulfill contractual delivery obligations.The total amount of this indemnity will be reduced by any payment effected hereunder.For the purpose of identification, your request for payment in writing has to be presented to us through the intermediary of a first rate bank confirming that the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim is also acceptable if transmitted to us in full by encoded telex / cable through a first rate bank confirming that your original claim has been sent to us by registered mail and that the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim will be considered as having been made once we are in possession of your written request for payment or the telex or cable to this effect at our above address. The amount of this indemnity will automatically be reduced in proportion to the value of each part-shipment upon receipt by us of copies of the commercial invoice and the corresponding shipping document which we shall be entitled to accept as conclusive evidence that such part-shipment has been effected. Our indemnity is valid until ..................................................(in words) and expires in full and automatically if your claim has not been made on or before that date, regardless of such date being a banking day or not. This letter of indemnity enters into force only after receipt of the advance payment by Messrs..............(Seller's title). This undertaking is governed by Swiss law, place of jurisdiction is........... Yours very truly,

.............. nd signature-s) __________________________________________________________


212

Prevod: OBRAZEC ZA PRIMER

GARANCIJA ZA AVANSNO PLA]AWE

Gospodo, Na .............. (datum) vie imate sklu~eno dogovor broj ............ so ................ (naslov na prodava~ot) za isporaka na ............ (vid na stokata). Soglasno so dogovornite uslovi vie }e izvr{ite avansno pla}awe vo iznos od USD ................... na .................... (prodava~ot). Kako obezbeduvawe na vozmo`no barawe za vra}awe na avansot, vo slu~aj da ne se ispolnat dogovornite obvrski za isporaka, }e bide obezbedena nadoknada od strana na bankata. Na barawe od ......................... (prodava~ot), nie, ......................... (naslov na bankata) so ova neotpoviklivo prezemame obvrska na prvoto va{e barawe da go vratime, bez ogled na validnosta i posledicite od spomenatiot dogovor i otkaùvajki se od site prava na primedba i za{tita {to proizleguvaat, avansnoto pla}awe vo isnos od USD ........................ (so zborovi)po priemot na propisno potpi{ano barawe za pla}awe vo koj izjavuvate deka ............................. (prodava~ot) propu{til da ja ispolni svojata do-govorna obvrska za isporaka. Vkupniot iznos na ovaa suma }e bide namalen za bilo koe izvr{eno pla}awe po ovaa osnova. So cel za prepoznavawe, va{eto pismeno barawe mora da ni bide isprateno so posredstvo na prvoklasna banka koja }e potvrdi deka potpisite na baraweto se propisni i vi pripa|aat vam. Va{eto barawe, isto taka e prifatlivo dokolku ni bide preneseno so propisno kodiran teleks /telegrama preku prvoklasna banka koja }e potvrdi deka va{eto originalno barawe e isprateno so prepora~ana po{ta, a potpisite na baraweto se propisni i vi pripa|aat vam. Va{eto barawe }e bide razgledano otkako }e go poseduvame va{eto pismeno barawe za pla}awe ili teleks ili telegrama vo ovoj smisol upateni na na{a adresa. Iznosot na ovaa garancija avtomatski }e se namaluva za iznosot na sekoja delumna isporaka po priemot na kopii od trgovskata faktura i odnosnite otpremni dokumenti kaj nas, pri {to }e bideme ovlasteni da gi prifatime kako ubedliv dokaz za izvr{enata isporaka. Na{ata garancija e vo sila do ............................................ (datum-so zborovi) a nejzinata va`nost istekuva, potpolno i avtomatski, ako va{eto barawe ne e postaveno na ili pred ovoj datum, bez ogled dali toa e raboten den na bankata ili ne. Ovaa garancija vleguva vo sila samo posle priemot na avansnoto pla}awe kaj .................................................. (prodava~ot).Ovaa garancija e zasnovana na {vajcarskoto pravo, a mestonadleèn e sudot vo..........................

we:..................... (naslov na bankata i potpis-i)

______________________________________________________________________


213

5.3.4 GARANCIJA ZA OBEZBEDUVAWE NAPLATA

PAYMENT GUARANTEE

Garanciite za obezbeduvawe na naplata glavno se upotrebuvaat so cel da se osigura podocne`no dogovorena naplata po pat na doznaka na otvorena smetka (open account) no, istata moè da posluì i za pove}e drugi nameni. Osnovnata namena vo komercijalnoto rabotewe e sledna: Prodava~ot i kupuva~ot pravat Dogovor za isporaka na odreden kvantum stoka so odredena vrednost. Klauzulata: Na~in na pla}awe, na primer, glasi : "Vrednosta na ispora~anata stoka }e bide platena na smetka na prodava~ot kaj .......................(banka) vo......................(mesto) i toa najdocna 60 dena od datumot na èlezni~kiot tovaren list vo ipratnata stanica. Za ovoj period ne se presmetuva kamata. Kupuva~ot go obezbeduva pla}aweto so Garancija izdadena od............................... (banka) koja {to }e glasi na polniot dogovoren iznos so va`nost za eventualna naplata po garancijata od 90 dena. Garancijata }e bide dostavena preku bankata na prodava~ot najmalku deset dena pred isporakata na stokata od ispratnata stannica. I taka, Dogovorot e gotov, kupuva~ot dobil "beskamaten kredit" od 60 dena, ne mora da otvora akreditiv ili pla}a dokumenti nitu pla}a na otvoreno. Prodava~ot odobril 60 dneven kredit, ama pak si ja obezbedil naplatata na stokata so garancija od prvoklasna banka. Sigurno deka od sekoja banka ne se prifa}a Garancija. Sekoja banka moè da izdade Garancija me|utoa, garanciite na pomalku renomiranite i so poslab kredibilitet banki, moraat da bidat konfirmirani od treta banka kade {to, "prvite dràt nekoja pari~ka" kako postojan depozit. Ponatamu, stokata se ispora~uva, i vo tekot na 60 dena, obi~no pri krajot, kupuva~ot go pla}a dol`niot iznos so doznaka, a Garancijata kako instrument bez da se aktivira mu se vra}a po istiot pat, preku bankite, kako {to e i ispratena. Druga mo`na upotreba na Garancijata vo trgovijata e nejzinata primena kako instrument za obezbeduvawe na naplata po godi{ni Dogovori. Na primer, vo godi{niot Dogovor postojat 12 ednakvi


214

mese~ni isporaki. Naplatata na ispora~anata mese~na vrednost na stokata se vr{i so doznaka, a obezbeduvaweto na naplatata so Garancija. Vo takov slu~aj se otvora mo`nost da se izdade edna Garancija na vrednost od edna do najve}e tri mese~ni isporaki. Va`nosta na ovaa Garancija mora da bide najmalku 12 meseci plus eden mesec za eventualen protest. Na toj na~in, kupuva~ot ja pla}a sekoga{ mese~nata isporaka vo dogovoren rok, a prodava~ot postojano poseduva dokument za obezbeduvawe na pla}aweto. Dokolku pak se slu~i neplatenite iznosi da se pribliùvaat na vrednosta na Grancijata prodava~ot ima dve alternativi: Da ja prekine isporakata ili pak da prodolì da ispora~uva na otvoreno. Ovaa namena na Garancijata kako sredstvo za obezbeduvawe na naplatata pretstavuva pandan na Rivolving akreditivot. Provizijata po Garancijata koja {to ja naplatuva bankata {to ja izdava, kako i bankata koja ja konfirmira, se pla}a kvartalno - odreden promil od vrednosta na Garancijata. Od taa pri~ina posledniov vid Garancii se poekonomi~ni - vrednosta na Garancijata iznesuva 4 do 12 pati pomalku od vrednosta na godi{niot Dogovor koj {to na osnova taa Garancija se realizira. Da rezimirame: Garancijata se izdava za da go osigura dogovorenot na~in na pla}awe - doznakata na otorena smetka. Taka, za razlika od Akreditivite i Dokumentarna naplata, Garancijata se izdava so cel da ne se upotrebi. Dokolku sepak dol`nikot ne ja plati stokata vo dogovoreniot rok Garancijata se aktivira. Bankata na prodava~ot ja izvestuva bankata koja {to ja izdala, ili konfirmirala Garancijata, deka stokata, poto~no garantiraniot iznos, ne e platen i so toa e ispolnet uslovot za aktivirawe i naplata po Garancijata. Bankata koja {to ja izdala Garancijata go dozna~uva garantniot iznos do bankata na prodava~ot, a ovaa mu pla}a na prodava~ot. Normalno, bankata koja {to ja izdala Garancijata nema da ostane "otvorena". Najverojatno, prethodno se obezbedila po pat na hipoteka i sli~no, pa }e se naplati od kupuva~ot. Naplatata, aktiviraweto na Garancijata ne se smeta za redovna me|ubankarska aktivnost, pa zatoa dokolku sepak dojde do toa se pretrpuva odredena {teta po svoeto renome i toa: bankata koja {to


215

ja izdala Garancijata gubi od svojot rejting, a kaj nea kupuva~ot, nejziniot komintent, te{ko }e moè da dobie druga Garancija ili kredit vo dogledno vreme. Prema primerot koj {to go zemavme od publikacijata na UBS, Garancijata za obezbeduvawe na naplata bi izgledala vaka:


216

___________________________________________________________ S P E C I M E N

P A Y M E N T G U A R A N T E E

Dear sirs, You have concluded a contract No.......with Messrs..................(Buyer's title), on.........(date) for supply of ............(commodities) at a value of USD.................. As security for the payment of the merchandise, an indemnity by a bank shall be furnished. At the request of Messrs...........(Buyer's title), we,..................(title of the bank), hereby irrevocably undertake to pay you on first demand, irrespective of the validity and the effects of the above mentioned contract and waiving all rights of objections and defence therefrom, any amount up to USD.........................................................................(in words) upon receipt of your duly signed request for payment stating that a) you have delivered the merchandise in conformity with the contract and that b) you have not received payment at maturity for the sum claimed under this guarantee. The total amount of this indemnity will be reduced by any payment effected hereunder. For the purpose of identification, your request for payment in writing has to be presented to us through the intermediary of a first rate bank confirming that the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim is also acceptable if transmitted to us in full by duly encoded telex / cable through a first rate bank confirming that your original claim has been sent to us by registered mail and the signatures thereon are legally binding upon you. Your claim will be considered as having made once we are in possession of your written request for payment or the telex or cable to this effect at our above address. Our indemnity is valid until ...........................(in words) and expires in full and automatically if you claim has not been made on or before that date, regardless of such date being a banking day or not. This indemnity is governed by Swiss law, place of jurisdiction is

.................. y, nd signature-s) ___________________________________________________________


217

Prevod: Назив на банkata OBRAZEC ZA PRIMER

GARANCIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA NAPLATATA

Gospodo, Na..............(datum) vie imate sklu~eno dogovor broj ............ so ........(naslov na kupuva~ot), za isporaka na .......................(vid na stokata) na vrednost od USD ........................... Za osiguruvawe na pla}aweto na stokata }e bidete obezbedeni so bankova garancija. Na barawe na .......................(naslov na kupuva~ot), nie ............................. (naslov na bankata) so ova neotpoviklivo prezemame obvrska da platime na va{eto prvo barawe, bez ogled na va`nosta i posledicite od spomenatiot dogovor i otkaùvajki se od site prava na prigovor i za{tita {to pritoa proizleguvaat, bilo koj iznos do USD .............................................................(so zborovi) po priemot na va{eto propisno potpi{ano barawe za pla}awe vo koj }e izjavite deka a) vie ste ja ispora~ale stokata vo soglasnost so dogovorot i deka b) stokata ne vi e platena vo dogovoreniot rok za vrednost koja e vo okvirot na ovaa garancija. Vkupniot iznos od ovaa garancija }e bide namalen za bilo kakvo pla}awe izvr{eno po ovoj osnov. So cel za prepoznavawe, va{eto pismeno barawe za naplata mora da ni bide podneseno so posredstvo na prvoklasna banka koja }e potvrdi deka potpisite se propisni i vi pripa|aat vam. Va{eto barawe isto taka }e bide prifateno dokolku ni bide isprateno vo potpolnost so propisno kodiran teleks / telegrama preku prvoklasna banka koja }e potvrdi deka va{eto originalno barawe e isprateno so prepora~ana po{ta i deka potpisite se propisni i va{i. Va{eto barawe }e bide razgledano otkako }e go poseduvame originalnoto barawe ili teleks ili telegrama po ovoj osnov isprateni na na{ata pogore spomenata adresa. Na{ata garancija e na snaga do .................................................(so zborovi) a nejzinata va`nost istekuva, napolno i avtomatski, dokolku va{eto barawe ne e podneseno na ili pred ovoj datum, bez ogled dali e toa raboten den na bankata ili ne. Ovaa garancija e zasnovana na {vajcarskoto pravo, a mestonadleèn e sudot vo......................

we: .................... ta i potpis-i)

___________________________________________________________


218

5.3.5 GARANCIJA ZA OBEZBEDUVAWE KREDIT

LETTER OF GUARANTEE

Vo dosega{noto izlagawe po ovoj vid garancii ja prezentiravme Garancijata kako instrument za obezbeduvawe na pla}aweto, ili poto~no naplatata, pri realizacijata na trgovskite dogovori. Istiot vid garancii so prilagoden tekst se upotrebuvaat za koristewe kredit od banka. Vsu{nost, vo eden moment bankata preku koja {to raboti edna firma (uslovno: nejzinata banka) nema dovolno krediten potencijal i ne uspeva vo potpolnost da gi prati potrebite na firmata od "sve`" kapital. Od taa pri~ina firmata mora da se obrati direktno za zaem do druga banka, vo pogolem broj slu~ai, od druga zemja. Inobankata ima raspoloìv kapital za plasman ama ne e sigurna deka doti~nata firma e kreditosposoba, dali }e bide vo sostojba i dali }e saka da go vrati kreditot. Zatoa bara od zainteresiranata firma Garancija kako instrument za obezbeduvawe na pla}aweto vo rokovite od Dogovorot. Vo normalni priliki ovaa Garancija ja izdava bankata na kreditobaratelot vo vid na Letter of Guarantee (Garantno pismo). Vo "poinakvi" priliki, koga vo zemjata na kreditobaratelot ekonomskata sostojba ne e najdobra, pretat gra|anski nemiri i sl. inobankite nemaat dovolno doverba vo lokalnite banki pa zatoa baraat nivnata Garancija da bide potvrdena, konfirmirana od treta, prvoklasna banka, obi~no od zemja so stabilna ekonomija, bankarski i praven sistem. Po izvr{enata konfirmacija inobankata go odobruva kreditot. Sega, se postavuva pra{awe kako pak bankata koja {to ja konfirmira Garancijata ima doverba vo prvata banka, vo zemjata na kreditobaratelot? Odgovorot glasi: dràvite so nestabilna ekonomija sekoga{ imaat po nekoja banka von zemjata so koja {to i vo normalni priliki najmnogu sorabotuvaat, vo koi {to imaat vloèno kapital i odreden depozit koj {to sluì za pokrivawe na rizikot, me|u drugoto, i od konfirmacii po garancii i akreditivi. Ako taka


219

ne rabotat, stopanskite subjekti od zemjite vo razvoj, ~itajte siroma{nite, voop{to ne }e moàt da izlezat na svetskiot pazar za kupuvawe ili koristewe inokrediti. I tuka }e prezentirame eden od mo`nite tekstovi na Garancija prema izdanieto na UBS - Cirih:


220

______________________________________________________________________ S P E C I M E N

L E T T E R OF G U A R A N T E E

Dear sirs, As security for a credit which you will grant to ................................................ (title of the loan user), we,....................................(title of the issuing bank), hereby irrevocably under-take to pay you on first demand, irrespective of the validity and effects of the above mentioned credit relationship and waiving all rights of objection and defence arising therefrom, any amount up to USD ............................................ (in words) (principal, interest, and other charges included) upon receipt of your duly signed request for payment or by duly encoded telex / cable stating that the amount claimed has become due to you......................(title of the loan user) and remained unpaid. Your claim will be considered as having been made once we are in possession of your written request for payment or the telex or cable to this effect at our above address. The total amount of this indemnity will be reduced by any payment effected hereunder. Our indemnity is valid until .....................................(in words) and expires in full and automatically if your claim has not been made on or before that date, regardless of such date being a banking day or not. This engagement is governed by Swiss law, place of jurisdiction is.........

.................... Yours very truly, (title of the bank and signature-s) ___________________________________________________________


221

Prevod: Назив на банkata OBRAZEC ZA PRIMER

G A R A N T N O P I S M O

Gospodo, Kako osiguruvawe na kreditot koj vie }e go odobrite na.......................................................(naslov na korisnikot na kreditot) nie, ............................................(naslov na bankata koja ja izdava garancijata), so ova neotpoviklivo prezemame obvrska da platime na va{eto prvo barawe, nezavisno od va`nosta i posledicite od gorespomenatiot kreditni odnosi i otkaùvajki se od site prava na prigovor i za{tita koi od toa proizleguvaat, sekoj iznos do USD ...................................... (so zborovi) (glaven dolg, kamata i site drugi tro{oci vklu~eni) po priemot na va{eto propisno potpi{ano barawe za pla}awe ili na osnova va{iot kodiran teleks / telegrama kade {to }e izjavite deka baraniot iznos vi go dolì na vas ....................................................(naslov nakorisnikot na kreditot), i ostanal neplaten. Va{eto barawe }e bide razgledano otkako }e go poseduvame va{eto pismeno barawe za pla}awe ili teleksot ili telegramata po ovoj predmet upateni na na{a adresa. Vkupniot iznos po ovaa garancija }e bide namalen za bilo koe pla}awe izvr{eno po predmetniot osnov. Na{ata garancija e vo sila do ........................................................... (so zborovi) a nejzinata va`nost istekuva, vo potpolnost i avtomatski, ako va{eto barawe ne bide podneseno na ili pred toj datum, bez ogled dali toj datum pa|a vo raboten den na bankata ili ne.

avawe: ............. o~it: (naslov na bankata i potpis-i) ______________________________________________________________________


222

5.3.6 AKREDITIV NA DOVERBA

STANDBY LETTER OF CREDIT

Stendbaj akreditivot ima sli~na funkcija kako i site ostanati instrumenti za obezbeduvawe na naplata i izvr{uvawe na dogovorna obvrska. Prakti~no gi zamenuva: Bid bondot, Performans bondot, Garancijata za avans, Garancijata za obezbeduvawe na naplatata, akreditivot itn. Ovoj instrument za obezbeduvawe na naplatata se regulira so Voedna~enite obi~ai i praksa za Dokumentarni akreditivi. Tekstot koj {to se upotrebuva za ovoj vid obezbeduvawe na naplatata prakti~no odgovara na onoj za Dokumentaren akreditiv, osven {to -upotrebata na Stendbaj akreditivot e ograni~ena samo vo slu~aj stokata da ne e otpremena ili uslugata da ne e izvr{ena vo soglasnost so Dogovorot; i -sluì kako za{tita od neizvr{uvawe na Dogovorot vo odnos na pla}aweto. Vo toj slu~aj dovolna e izjavata na prodava~ot zaedno so kopii od dokumentite za otprema i trgovska faktura pa bankata da ja izvr{i isplatata. Ovoj vid akreditiv, so karakter na garancija e mnogu zastapen vo Soedinetite Amerikanski Dràvi. Tamu evropskiot tip na bankova Garancija kako instrument za obezbeduvawe na pla}aweto so zakon ne e dozvolen.

Va`nost na Garancijata Vremenskoto ograni~uvawe na va`nosta na Garancijata e edna od pobitnite raboti pri nejzinoto izdavawe, od dve pri~ini: -Dokolku ne se ograni~i rokot na va`nosta na Garancijata, bankata koja {to ja izdala moè nepotrebno dolgo da ~eka soop{tenie za izvr{enata funkcija na istata - pla}aweto da e izvr{eno prema Dogovorot, a garancijata stanala bezpredmetna. Za toa vreme bankata ima namalen potencijal za izdavawe Garancii na ostanatite svoi komintenti; i


223

-Firmata pak koja {to ja barala Garancijata za nepotrebnoto odolgovle~uvawe za vra}awe na garancijata se izloùva na izli{ni tro{oci na ime provizija za sekoj zapo~nat kvartal. Datumot ili periodot do koj vaì Garancijata so site obvrski {to gi prezemala bankata so nejzinoto izdavawe treba da se precizira vo samiot dokument, vo Garancijata. Izdavaweto na Garancija so rok na va`nost izrazen so zborovi, kako: ".....na snaga do potpi{uvawe na Protokol za priem na stokata...." ne e prepora~livo za niedna strana, bidej}i sekoga{ postoi mo`nost Protokolot da se potpi{e so izvesno zadocnuvawe von kontrolata na baratelot na Garancijata, a u{te pomalku na bankata {to ja izdala. Vo najlo{ slu~aj Protokolot moè i nikoga{ da ne se potpi{e. Toa bi moèlo da rezultira so mnogu podolg rok na va`nost na Garancijata otkolku {to prvobitno se nameravalo, pa nastapuvaat nepoèlni posledici kako {to navedovme pogore. Takva ili sli~na klauzula vo Garancijata, so neodreden rok na va`nost, osobeno e nepovolna vo slu~aite koga obvrskata za izvr{uvaweto e ostavena na bankata vo zemjata na kupuva~ot. Vo takov slu~aj, po~esto, Garanciite se stavaat von sila duri toga{ koga na ovaa banka }e i bidat dostaveni originalnite dokumenti od strana na korisnikot na Garancijata - prodava~ot. Od taa pri~ina, se prepora~uva takvite i sli~ni na niv podatoci za prestanok na va`nost na Garancijata da bidat dopolneti so nekoja pobliska odrednica kako, na primer: "....no, ne podocna od 21.Jan.1997." Takvata klauzula treba prethodno da bide stavena i vo Dogovorot. Bankarite so svoite "preterani" barawa navistina go "zagor~uvaat" ìvotot na trgovcite. Verojatno, zaklu~ivte od dosega{noto izlagawe vo ova poglavje deka Dogovorot bi trebalo da ja sodrì i najmalata poedinost {to se odnesuva na dogovornata klauzula Na~in na pla}awe. Vo prvata re~enica od ovoj stav, zborovite: preterani i zagor~uvaat, namerno se staveni vo navodnici. Vsu{nost, sekoj akter vo nadvore{no trgovskoto rabotewe, samo posle nekolku nedorazbirawa i neprijatnosti koi {to moàt da mu se slu~at pri realizacijata na Dogovorot povrzani so pla}aweto ili naplatata, }e se sloì deka predmetnata klauzula e edna od


224

najbitnite klauzuli vo Dogovorot. Tokmu zatoa, trgovecot ne smee da ne gi poznava bankarskite propisi, pravila i obi~ai koi {to se odnesuvaat na Na~inot na pla}awe. Nepoznavaweto, ili u{te polo{a varijanta ignoriraweto na tie pravila vo fazata na dogovaraweto moè skapo da ja ~ini firmata za koja {to rabotime.

Postavuvawe barawe po Garancija Dokolku prodava~ot, odnosno kupuva~ot (zavisno od vidot na Garancijata) celosno ili delumno propu{til da gi izvr{i svoite dogovorni obvrski ~ie {to ispolnuvawe e garantirano od strana na bankata koja {to ja izdala Garancijata, korisnikot na Garancijata, pak prodava~ot ili kupuva~ot, steknuva pravo da istakne barawe na osnova Garancijata so koe {to bara da mu bide platen garantniot iznos. Baraweto se upatuva do bankata koja {to ja izdala, ili konfirmirala Garancijata, preku svojata banka involvirana vo ovaa zdelka. Verojatno dobro primetivte: pri primenata na site instrumenti za obezbeduvawe na naplatata ili izvr{uvawe na druga dogovorna obvrska korisnikot po toj instrument se obra}a na svojata banka. Site raboti gi obavuva preku nea. Ne se dozvoleni, vo najmala raka nevkusni se, direktnite obra}awa na komintent na banka od edna zemja prema banka od druga zemja. Taa banka ednostavno ne go poznava. Direkten odnos pome|u inobanka i komintent se vospostavuva samo ako toa go nametne inobankata. Na primer kaj Bid, Performans bond-ot i koristeweto kredit od inobanka. Postoi mo`nost da nastapat problemi, i na toa treba da se vnimava, vo slu~aj na barawe po Garancija koga istata e izdadena vo zemjata na kupuva~ot. Bidej}i korisnikot na Garancijata go istaknuva svoeto barawe vo taa zemja. Pritoa, edinstveno mestnata banka ima pravo da odlu~i dali baraweto e opravdano i zasnovano na uslovite od Garancijata.


225

Provizii i tro{oci za izdavawe na Garancija Za svojata rabota i tro{oci, prezemen rizik, angaìran potencijal itn. bankata koja {to ja izdava Garancijata naplatuva provizija i tro{oci. Provizijata obi~no se izrazuva vo promili za eden kvartal, naj~esto za sekoj zapo~nat kalendarski kvartal vo godinata - ne tri meseci, se presmetuva od garantiraniot iznos kako osnovica i se naplatuva od strana na bankata odnapred za zapo~natiot kvartal. Tro{ocite za izdavawe i pratewe na realizacijata na zdelkata od strana na bankata se izrazuvaat vo promili za godina ili fiksno, a moàt da bidat vklu~eni i vo provizijata. Visinata na stapkata za presmetka na provizijata najtesno e povrzana so stepenot na rizikot koj go prezema bankata. Normalno e da se o~ekuva za osnova~ite, osobeno pozna~ajnite akcioneri na bankata, da se odredi benificirana stapka za presmetuvawe na provizija za izdavawe na Garancija. Ako i korespondentnata banka, bankata vo zemjata na korisnikot na Garancijata, bara od bankata {to ja izdava Garancijata da i se plati del od provizijata za nejzinata involviranost vo realizacijata na garantiranata zdelka, toga{ i taa provizija se dodava na prvata, pa gi podnesuva baratelot na Garancijata.


226

ME\UZAVISNOST NA DOGOVORNITE KLAUZULI CENA, PARITET I NAÎN NA PLA]AWE

Vo ~etvrtoto poglavje od ovoj trud naglasivme deka edna od bitnite klauzuli vo sekoj trgovski dogovor so koj {to se reguliraat odnosite i pravniot status na sodogovora~ite - prodava~ot i kupuva~ot, e PARITET-ot na koj {to se zasnova CENATA na stokata, pa odtuka i vrednosta na dogovoreniot obem - koli~ina i vkupna vrednost. Ne velime deka toa e najzna~ajna klauzula me|utoa, sepak i sekoga{, bez isklu~ok, cenata na stokata, pa donekade i na~inot na pla}aweto se odreduvaat zavisno od dogovoreniot PARITET. Dovolno e da naglasime deka ne e golem grev ako vo eden ist Dogovor egzistiraat, napolno ramnopravno, dve pa i tri klauzuli za Paritet. Pritoa, razbirlivo, postojat i dve ili tri razli~ni ceni na predmetnata stoka. [to se odnesuva do na~inot na pla}aweto, moè, no ne mora, da bide poinakov pri alternativno dogovarawe na klauzulata za Paritet. Za ilustracija }e go navedeme sledniot primer: Vo Dogovorot za kupoproda`ba na bakar stoi: Cena: -USD 2.800 / mt na paritet FCA Skopje, Javno skladi{te na FER[PED ; -USD 2.835 / t na paritet FOB Solun; ili -USD 2.870 / t na paritet CIF Trst DDU, vo opcija na Kupuva~ot. Na~in na pla}awe:- Pri FCA, Po prezentacija na dokumentite za isporaka na stokata (Against Documentary Collection): -Pri FOB i CIF DDU, po otvorawe Neotpovikliv, dokumentaren akreditiv (by issuing Irrevocable, Documentary credit). Da go pojasnime primerot: Po~nuvame od krajot: Vo opcija na kupuva~ot ozna~uva deka ovaa lepeza od ceni se stava na izbor pred kupuva~ot. Vo takov slu~aj


227

kupuva~ot vo razumen vremenski rok, ~esto preciziran vo Dogovorot, po sklu~uvaweto i potpi{uvaeto na Dogovorot, gi preispituva sopstvenite mo`nosti za organizacija i, sekako najva`no, cenata na transportot i transportnoto osiguruvawe, pa go izvestuva prodava~ot za izvr{eniot izbor, izbranata opcija, kako: 1. Se opredeluvam za: - FCA Skopje po cena od USD 2.800 /t bakar {to povlekuva pla}awe po prezentacija na transpotnite dokumenti. Prevedeno na obi~en jazik, toa bi zna~elo: Kupuva~ot }e go prezeme bakarot po cena od USD 2.800/t natovareno vo prevozno sredstvo koe samiot }e go obezbedi, vo Skopje, Javno skladi{te na FER[PED-Maxari, izvozno ocarinet, a stokata }e ja plati na prodava~ot po prezentacija na dokumentite navedeni vo Dogovorot kaj to~no opredelenata banka vo Skopje ili Trst. Osven ovie dve mesta moè da bide opredelena i banka vo treto mesto bez obzir dali e toa domicil na eden od dvata aktera vo Dogovorot ili ne. ili 2. Se opredeluvam za: FOB Solun po cena od USD 2.835/t, {to soglasno Dogovorot podrazbira Na~in na pla}awe so otvorawe na akreditiv. prevedeno: Prodava~ot e dolèn da go preveze bakarot do pristani{teto Solun i da go natovari na brod koj }e bide nominiran, a brodskiot prostor ~arteruvan, zakupen, od strana na kupuva~ot. Vrednosniot ekvavilent na ispora~anata stoka }e bide platen po pat na otvorawe akreditiv kaj bankata koja {to e nazna~ena vo Dogovorot. Naj~esto toa e banka vo domicilnoto mesto na prodava~ot, odnosno nemu najbliskoto mesto, no moè da bide i banka koja {to e locirana na treto mesto. Skoro da nema primer da e toa banka vo domicilot na Kupuva~ot. ili 3. Se opredeluvam za: CIF Trst po cena USD 2.870/t bakar i pla}awe so otvorawe na akreditiv. Toa zna~i deka prodava~ot }e go organizira i plati transportot na stokata do natovarnoto pristani{te, vo primerov Solun, }e


228

zakupi i plati brodski prostor i }e ja osigura stokata za pomorski transport do Trst. Rastovarot e obvrska na kupuva~ot. Izbravme primer so tri opcii, tri alternativi vo eden Dogovor. So kombinacija na uslovite za dogovor: Cena, Paritet i Na~in na pla}awe moàt da se izvedat mnogu pove}e varijanti ili opcii. Celta ni be{e da se uverime deka klauzulata Paritet e prva koja {to se definira i na osnova toa se odreduva cenata, a ponekoga{ i na~inot na pla}aweto. Vo dogovorot voop{to ne moraat da stojat site tie kombinacii i opcii. Naj~esto razni alternativi, opcii, figuriraat vo Ponudata koja prodava~ot ja plasira prema kupuva~ot. Mo`no, i vo Indikacijata na cenata bez obzir na toa koj ja napi{al ili izgovoril. Za vreme na pregovorite, ako ima potreba da se odràt so li~no prisustvo na dogovornite strani ili pak preku sredstvata za telekomunikacija, vo opcija se site varijanti za Paritet pa prema toa i cena. Na krajot, vo najgolem broj slu~ai se postignuva soglasnost za edna varijanta. Poretko vo dogovorite ostanuvaat dve ili pove}e varijanti i toa so jasna naznaka vo ~ija opcija se i vo koj rok prodava~ot ili kupuva~ot treba da se izjasni.


229

Prilog 1

Me|unarodni trgovski termini i kratenki Vo ovoj Prilog }e prezentirame pozna~ajni

termini i kratenki koi se upotrebuvaat vo me|unarodnata trgovija. Ovie poimi ne gi opfa}a INCOTERMS i se primenuvaat vo internacionalnata trgovska praksa kako dodatno opredeluvawe na klauzulata za Paritet, za dogovarawe na na~inot na pla}awe ili doobjasnuvawe na nekoja druga dogovorna klauzula.

AGENCY FEE: agenciska taksa. BEART TERMS ili LINER TERMS: Uslovi na liniski

prevoz, koj se vr{i na osnova uslovite od Konosmanot ili poseben pomorski vozarski dogovor. Pod ova redovno se podrazbira predavawe na stokata na brod i prifa}awe na istata pod ~ekrkot na brodot, odnosno tro{ocite na ukrcuvaweto i iskrcuvaweto pa|aat na teret na brodarot.

BOOKING: zaklu~uvawe odnosno zakupuvawe brodski prostor kaj liniskite brodari.

BILL OF LADING: Konosman, Pomorski tovaren list, Teretnica.

CHARTER PARTY: Brodski dogovor za prevoz na stoka po more. Dogovorot se zaklu~uva za celiot brodski prostor ili za pogolem del od nego, za edno ili pove}e patuvawa.

CLEAN BILL OF LADING: Konosmanot na koj {to ne e stavena nikakva primedba za sostojbata na stokata ili ambalaàta se vika ~ist Konosman - Clean Bill of Lading. Vo praksa kupuva~ite vo akreditivot baraat ~ist Konosman so cel da obezbedat ureden natovar na teretot kako bi moèle da gi ostvarat svoite prava od brodarot ili osiguruva~ot koi proizleguvaat od dogovorot za prevoz ili osiguruvawe.


230

COLLECT FREIGHT: Vozarinata e plativa na odredi{-teto. Ovoj izraz ima isto zna~ewe kako i "Freight payable at destination" prema koj {to pomorskata vozarina se pla}a po izvr{eniot prevoz, pred prezemaweto na stokata.

CUSTOM OF THE PORT: uzansi vo odredeno pristani{te. Opfa}aat pravila i postapki koi {to se primenuvaat vo imenuvanoto pristani{te vo podolg vremenski period. Se primenuvaat koga so dogovorot za prevoz ne se dogovoreni uslovite i dnevnite normi za natovar i rastovar na stokata. Pristani{nite uzansi moàt da bidat tradicionalno utvrdeni ili vo pismena forma.

DEAD FREIGHT: mrtva vozarina, prazno za polno. Ovoj vid vozarina se pla}a kako nadoknada koja {to nara~atelot e dolèn da ja plati na brodarot za zaklu~en brodski prostor za odreden kvantum na teret, a toj teret ne se natovaril vo celost, vklu~uvajki gi i toleranciite koi obi~no se dogovaraat kako: Plus/minus 5%.

F.I. - FREE IN: Slobodno vo brod. Brodarot ne gi snosi tro{ocite za natovar na stokata od obala do brodska paluba ili utroba.

F.I.O. - FREE IN AND OUT: Slobodno vo brod i od brod. Brodarot ne gi snosi tro{ocite za natovar i rastovar. Tro{ocite na natovarot se na teret na krcatelot, a tro{ocite na rastovarot pa|aat na teret na priematelot, osven pri klauzula za Paritet DEQ koga pak rastovarot e na teret na krcatelot - prodava~ot.

F.I.O.S. - FREE IN AND OUT STOWED: Ovaa klauzula e isto {to i F.I.O. so toa {to i tro{ocite za sloùvawe na stokata vo brodot gi pla}a krcatelot.

F.I.O.T. - FREE IN AND OUT TRIMMED: Isto kako i prethodnata kratenka samo {to tuka se raboti za poramnuvawe na rastresit teret vo brodot.

FREIGHT PREPAID: Vozarinata se pla}a odnapred.


231

WORKING DAYS OF 24 HOURS: Sekoi 24 ~asa rabota na natovar ili rastovar na brod pretstavuvaat eden den stoj-nica, bez obzir na faktot {to rabotnite saati se odnesu-vaat na pove}e denovi.

WORKING DAYS OF 24 CONSECUTIVE HOURS: raboten den od 24 ednopodrugo ~asa dewe i no}e. Prakti~no, kalendarski den. Ovaa klauzula e sprotivna na prethodnata.

TIME SHEET: vremenska tablica vo koja {to se iskaùva vremeto upotrebeno za natovar / rastovar na brod.

UNDER SHIP'S TACKLE:Ozna~uva deka stokata pri natovar se donesuva do pod ~ekrkot na brodot, na dok, a pri rastovarot se prima od pod ~ekrkot na brodot, pak na dok vo rastovarnoto pristani{te. Natovarot i rastovarot se teret na brodarot bez obzir dali istiot se obavuva so sopstvenite digalki na brodot ili pak so pristani{ni kranovi . Obi~no se upotrebuva kaj liniskite brodovi.

A.A.R. - AGAINST ALL RISKS: protiv site rizici. B/E - BILL OF EXCHANGE: menica. C.A.D.-CASH AGAINST DOCUMENTS: Pla}awe po

prezentacija na dokumentite. D/N - DEBIT NOTE: zadolènie. D/O - DELIVERY ORDER: nalog za isporaka, nara~ka.


232

LITERATURA

F.W.King and D.Ann Cree: Modern English Business Letters Commercial Correspondence for foreign students LONGMAN GROUP LTD-London, March 1970. Wolff's Guide to the London Metal Exchange Rudolf Wolff & Co Limited, 4th Edition, London 1991. Guide to documentary transactions in foreign trade Union Bank of Switzerland, Zurich, December 1995. International Rules for Inpretation of Trade terms ICC Publication, Paris 1990. ICC Uniform Customs and Practice for Documentary Credits-1993 Revision International Chamber of Commerce Publication No 500, Paris 1993. Uniform Rules for Collection International Chamber of Commerce Publication No 522, Paris 1995. Union Rules for Demand Guarantees International Chamber of Commerce Publication No 458, Paris 1990. D-r Aleksandar Nikolovski, Me|unaroden transport, {pedicija i osiguruvawe, Skopje 1980.

DELOVNA PRAKSA - download.tumbov-software.dedownload.tumbov-software.de/BUSINESS_BOOKS/DELOVNA PRAKSA.pdf · obemna literatura i publikuvani me|unarodni pravila od ovaa oblast, prete`no

Documents