D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije MONITORING POŠKODOVANOSTI JELKE V OBDOBJU 1987-2007 David Hladnik, Marko Kovač Cilji prispevka: 1. Materiali in metode 2. Problematika zdravstvenega stanja jelke 3. Zgodovina monitoringa 4. Delež jelke v času na ravni Slovenije in območnih enot 5. Debelinska struktura jelke na ravni Slovenije, območnih enot in izbranih ploskev 6. Gibanje kazalcev poškodovanosti na ravni Slovenije, območnih GG enot in na izbranih ploskvah 7. Priraščanje jelke na ravni Slovenije in izbranih ploskev 8. Priporočila, dileme
26
Embed
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive ...web.bf.uni-lj.si/go/gsd2009/predstavitve/Monitoring poskodovanosti... · Jelka je senzibilna vrsta in na zunanje vplive
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
MONITORING POŠKODOVANOSTI JELKE V OBDOBJU 1987-2007
David Hladnik, Marko Kovač
Cilji prispevka:
1. Materiali in metode2. Problematika zdravstvenega stanja jelke3. Zgodovina monitoringa 4. Delež jelke v času na ravni Slovenije in območnih enot 5. Debelinska struktura jelke na ravni Slovenije, območnih enot in izbranih
ploskev6. Gibanje kazalcev poškodovanosti na ravni Slovenije, območnih GG enot in na
izbranih ploskvah 7. Priraščanje jelke na ravni Slovenije in izbranih ploskev 8. Priporočila, dileme
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
1 Materiali in metode dela
Materiali
SLO; popisi gozdov in gozdnih ekosistemov iz let 1987, 1991, 1995, 2000, 2007,mreža 4x4 km, ploskve M6 in KSVP
Izbrani objekti na več lokacijah v SLORaziskovalne ploskve, KSVP
Metode dela:Statistične analize kazalcevDaljinsko zaznavanje in GIS
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
2 Problematika zdravstvenega stanja jelke
60. leta – močno sušenje jelke, razlogi nepoznani (Mlinšek in Brinar)80. leta – jelka množično izginja iz gozdov, razlogi – lokalno onesnažen zrak,
nepoznani hipoteze: zakisovanje rastišč, evtrofikacija rastišč, SCHUETT (1981) napove, da čez par desetletij v gozdovih ne bo več starih jelk
90. leta – jelka si opomore; opažanje ponovne višinske rasti, izboljšanje habitusa krošenj, precejšnja reverzibilnost
Danes? - veliko domnev (alternacija, divjad, način gospodarjenja, .....
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
3 Zgodovina monitoringa
International Cooperative Programme on the Assessment and Monitoring of Air pollution Effects on Forests
EvropaSistem ploskev na mreži 16 x 16 km (cca. 6000), danes v programu sodeluje veliko število držav, poleg EU še Rusija, Kitajska, Japonska, ZDA, Kanada,
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Slovenija
Monitoring Gozdov in Gozdnih Ekosistemov,
Nivo 1 mreža 4 x 4 km, cca. 740 ploskev,
Nivo II, 43 ploskev,
IM 11 oz. 10 izbranih ploskev
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Kontrolni sestoji
1 km
Podkraj-Nanos 1985, 1988, 2000
Monitoring na ravni gozdnih sestojev na Pohorju (Lehen), Javornikih (Leskova dolina, Mašun), Kočevska, Koroška
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Pristopi: Fotointerpretacija in terenska gozdna inventuraSamo terenska inventura
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
4 Delež jelke v času na ravni Slovenije, območnih GG enot in izbranih lokacij leto ndr nklstr nposk nje %je mort_je1987 24975 1041 5225 1732 6,9 ?1991 13139 549 2086 936 7,1 1,91995 16233 684 4003 1008 6,2 3,22000 18866 685 4168 1171 6,2 3,32007 20073 744 7983 1182 5,9 2,5
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
5 Debelinska struktura jelke
Raven države: kontinuirano zmanjševanje vrasti, povečevanje deležastarih in debelih dreves
Premiki na slabše v dinarskem svetu (kjer je bila jelka vednonosilna drevesna vrsta sestojev)
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Gozdarski inštitut Slovenije
Leta 1949 – prve raziskovalne ploskvev gozdovih na visokem Krasu
Leskova dolina
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Leskova dolina: 1950 - 2003Vraščanje jelke v debelinske razrede >30cm
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
10.0
12.0
1960 1970 1979 1988 2003
7 9 11 13 15(%)/leto
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Frekvenčna porazdelitev jelke po debelinskih razredih v letu 1950Delež dreves iz današnje porazdelitve po debelinskih razredih in deležih v letu 1950 in delež posekanih dreves v zadnjih 50 letih.
N/ha (%/leto)
Debelinski razred Leto
0
25
50
75
100
125
150
175
200
10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69
>70 cm
50-69
30-49
10-29
Posek
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.0
4.5
5.0
1960 1970 1979 1988 2002
10-29 30-49 50-69 >70 cm
Povprečen letni posek jelke
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Distances to trees (k)
CV
CV T
pl97
pl98
pl99
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Distances between trees (k)
CV
CV T
pl97
pl98
pl99
Porazdelitev dreves v sestojih
Koeficienti variacije za ocenjene razdalje med drevesi na raziskovalnih ploskvah v Leskovi dolini leta 2006
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
0.0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
CV T CV R
0.0
1.0
2.0
3.0
4.0
5.0
6.0
7.0
8.0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Var T Var R
Distances to trees (k) Distances to trees (k)
Ocenjene razdalje med dominantnimi drevesi jelke na raziskovalnih ploskvah v Leskovi dolini leta 2006
KV Varianca
Dominantna drevesa so v sestojih razmeščena enakomerno Po obdobju “propadanja” jelke sestoji niso postali razgrajeni (?).
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
6 Poškodovanost jelke
Država: povprečna osutost (%) in delež nad 25% osutih jelk se v državi niža (izboljšanje zdravstvenega stanja); H0 (med leti ni razlik) je zavržena z visokim tveganjem
Razlogi: - intenzivne sanitarne sečnje v 80. letih- sanitarne sečnje v sedanjosti- manjši vplivi okolja (prenehanje delovanjaoz. sanacija velikih onesnaževalcev okolja; TEŠ, Jesenice, drugi obrati)
SS Effect df Effect MS Effect SS Error df Error MS Error F p
Os 54311,36 5 10862,27 376389,7 3698 101,78 106,72 0,00
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
ggo; LS Means
Current ef fect: F(11, 1169)=9,1142, p=,00000
Ef f ectiv e hy pothesis decomposition
Vertical bars denote 0,95 conf idence interv als
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
ggo
05
101520253035404550
os2
- l. 2007 najmanj ugodno stanje v OE Kranj (3), Postojna (5) in Kočevje (6)- razlog ni način gospodarjenja pačpa rastišča (H0 – ni razlik v defoliaciji dreves, ki rastejo na karbonatnih oz. nekarbonatnih rastiščih je zavržena z visokim tveganjem)
Poškodovanost jelke v OE
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Poškodovanost jelke po regijah in prostorska porazdelitev
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Poškodovanost jelke – razlike v številu poškodovanih dreves v obdobju 2000-2007
- veliko nihanje defoli-acije v pozitivno in ne-gativno smer- proces je reverzibilen (izboljšanje in poslab-šanje 40% in več)
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
0.0 25.0 50.0 75.0 100.0 125.0 150.0
0-10
11-20
21-30
31-40
41-50
51-60
61-70
71-80
81-90
Recovery No change Deterioration CutNeedle loss (%)
13
32
31
51
74
81
80
73
N
1988 - 2000
0
20
40
60
80
100
120
140
>30 30 20 10 0 10 20 30 >30
Silver fir SpruceN
Deterioration Recovery
Changes in defoliation (%)
Spremembe osutosti jelke Delež sprememb osutosti
jelka smreka
Poslabšanje Izboljšanje
Spremembe osutosti (%)
PosekPoslabšanjeIzboljšano EnakoOsutost
(%) N
Osutost dreves na ravni gozdnih sestojev: Podkraj-Nanos 1985, 1988, 2000
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
7 Priraščanje jelke
Jelka je senzibilna vrsta in na zunanje vplive takoj reagira z zmanjšanim priraščanjem - pri drevesih osutih do 25 % ni zaznati bistvenega pojemanja priraščanja- pri drevesih osutih med 25 in 50 % se letno priraščanje zmanjša od 25 do 50% (2mm na 1 mm pri mladih drevesih, 4,5 mm na 3 mm pri starih debelih drevesih)- drevesa s 75% osuto krošnjo še vedno priraščajo, vendar se priraščanje pri zelo starih drevesih ustavi- drevesa z nad 75% osuto krošnjo, ne glede na starost oz. debelino, ne priraščajo več!
"os24raz"(DR3); LS MeansCurrent effect: F(8, 1004)=9,4354, p=,00000
Type III decompositionVertical bars denote 0,95 confidence intervals
os24raz 1 os24raz 2 os24raz 3 os24raz 4
1 2 3
DR3
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
D21
leto
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
"os24raz"(DR3); LS MeansCurrent effect: F(8, 2971)=28,312, p=0,0000
Type III decompositionVertical bars denote 0,95 confidence intervals
DR3 1 DR3 2 DR3 3
1 2 3 4
os24raz
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
D21
leto
Priraščanje jelke
Kategorična ANOVA
Hierarhična (os4R v D3) ANOVA
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Lesna zaloga in prirastek v sestojih
0
100
200
300
400
500
Skupaj Iglavci0
100
200
300
400
500
10
7,5
5
2,5
Lesna zaloga(m3/ha)
1988 2000 1988-2000
Prirastek(m3/ha)
0
100
200
300
400
500
Skupaj Iglavci0
100
200
300
400
500
10
7,5
5
2,5
Lesna zaloga(m3/ha)
1988 2000 1988-2000
Prirastek(m3/ha)
Poškodovani sestoji Ohranjeni – manj poškodovani
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
20001985
Obnova gozdov 1985 - 2000
Mladovja pred letom 1985
po letu 1985
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
Forest management unit
Karst Plateau
Former selection forests
~ 3,000 ha
405 m3/ha
50 % silver fir29 % beech18 % spruce
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
1950
2007
D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije
8 Priporočila
1 Jelka je senzibilna drevesna vrsta in potrebuje strategijo za gospodarjenje od rane mladosti do staranja 2 Proces defoliacije (ne glede na razlog, taki ali drugačni stresi) je reverzibilen –drevesa (vsaj do defoliacije 70%) je treba v sestojih čuvati, ker je obstaja verjetnost izboljšanja zdravstvenega stanja oz. vitalnosti; priraščanje preneha nekje nad 75%3 Razvoj strategij za pomlajevanje jelke na različnih rastiščih je imperativ: -zgledi: Pohorje, Tolmin, Kočevska, Vallombrosa pri Firencah (velike monokulture jelke)