Koledar dogodkov 90 let organiziranega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji PREDAVANJA Četrtek, 5.1.2017, ob 18.00 Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1) SELITVE PTIC: NARAVNI MOST MED ODDALJENIMI SVETOVI (doc. dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo) (06) Obročkanje mlade bela štorklje (Ciconia ciconia), selivke na dolge razdalje. Foto: Tomi Trilar (FB DA) V letu 2017 praznujemo 90 let organizirane neprekinjene dejavnosti obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji. Obročkanje ptic, ki se je leta 1927 pri nas začelo v okviru Ornitološkega observatorija in je danes del organizirane vseevropske mreže obročkovalskih centrov EURING, je odgovorilo na veliko vprašanj o selitvah ptic, ki so si jih še pred 200 leti razlagali povsem drugače. S svojimi selitvami ptice povezujejo oddaljene ekosisteme na Zemlji in ravno zaradi njih sta skandinavska tajga in afriški tropski gozd povezana, zato se spremembe v enem poznajo tudi v drugem. Čeprav se med kopenskimi organizmi ne selijo le ptice, pa so ptičje selitve gotovo najbolj množičen in razsežen vsakoletni pojav, saj naj bi se na Zemlji vsako pomlad in jesen z juga proti severu in obratno selilo kar 10 milijard ptic. Četrtek, 2.2.2017, ob 18.00 Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1) POPLAVE IN KRAS – DINARSKA KRAŠKA POLJA KOT ODSKOČNA DESKA ZA SELITEV VODNIH PTIC (Borut Štumberger)
16
Embed
(Ciconia ciconia), selivke na dolge razdalje. Foto: … predavanj ob...PTIČJA OSTEOLOGIJA (prof. dr. Franc Janžekovič, Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Koledar dogodkov
90 let organiziranega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji
PREDAVANJA
Četrtek, 5.1.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
SELITVE PTIC: NARAVNI MOST MED ODDALJENIMI SVETOVI (doc. dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej
Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo)
(06) Obročkanje mlade bela štorklje (Ciconia ciconia), selivke na dolge razdalje. Foto: Tomi Trilar (FB
DA)
V letu 2017 praznujemo 90 let organizirane neprekinjene dejavnosti obročkanja ptic v raziskovalne
namene v Sloveniji. Obročkanje ptic, ki se je leta 1927 pri nas začelo v okviru Ornitološkega
observatorija in je danes del organizirane vseevropske mreže obročkovalskih centrov EURING, je
odgovorilo na veliko vprašanj o selitvah ptic, ki so si jih še pred 200 leti razlagali povsem drugače. S
svojimi selitvami ptice povezujejo oddaljene ekosisteme na Zemlji in ravno zaradi njih sta
skandinavska tajga in afriški tropski gozd povezana, zato se spremembe v enem poznajo tudi v
drugem. Čeprav se med kopenskimi organizmi ne selijo le ptice, pa so ptičje selitve gotovo najbolj
množičen in razsežen vsakoletni pojav, saj naj bi se na Zemlji vsako pomlad in jesen z juga proti
severu in obratno selilo kar 10 milijard ptic.
Četrtek, 2.2.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
POPLAVE IN KRAS – DINARSKA KRAŠKA POLJA KOT ODSKOČNA DESKA ZA SELITEV VODNIH PTIC
(Borut Štumberger)
(07) Livanjsko polje - kraško polje Dinarskega krasa v Bosni in Hercegovini. Foto: Borut Štumberger
Sklenjeno kraško območje na zahodu Balkana veliko 72.000 km2 je največje kontinuirano območje
krasa v Evropi. Posebnost tega 650 km dolgega in do 150 km širokega območja med Slovenijo in
Albanijo so velika kraška polja. Ena se nam kažejo kot periodična mokrišča ali celo jezera, spet druga
so povsem suha. Dve tretjini od okoli 140 poznanih kraških polj je periodično poplavljenih. Vidimo jih
kot odprte ravnice z sezonsko pašo in s komaj prisotnimi drevesnimi in gozdnimi strukturami – več
kot očiten znak človeške rabe tal v skopi kraški pokrajini. Tudi selivke kakor žličarka, žerjav,
kostanjevka ali reglja cenijo opisano. Te ptice se sezonsko selijo vzdolž posebne selitvene poti, ki jih
vodi iz njihovih prezimovalnih območij v Sahelu in severni Afriki čez Sredozemlje, Dinarski kras in
Panonijo v severovzhodno in vzhodno Evropo in zahodno Sibirijo – Adriatic Flyway. Vloga kraških polj
kot mokrišč mednarodnega pomena za vodne ptice je doslej pretežno prezrta. Tako še danes raje
občudujemo mokrišča v Sahari pred sabo pa ne vidimo kraških oaz, ki zavzemajo zgolj 3% površine
Dinarskega krasa.
Četrtek, 9.3.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
ZUNANJI ZAJEDAVCI PTIC (dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije)
(08) Taščica (Erithacus rubecula) s klopom. Foto: Tomi Trilar (FB DA)
V naravi je človeškim očem marsikaj skritega. Kadar opazujemo ptico le redko pomislimo, da se v
njenem perju lahko skriva še precej drugih organizmov. Če se je človek z izboljšano higieno in
pripomočki za pranje in čiščenje uspel otresti zunanjih zajedavcev, pa so pri pticah to stalni
spremljevalci. Zunanji zajedavci (ektoparaziti) so organizmi, ki živijo na površini drugih organizmov, ki
jih imenujemo gostitelji. Pritrjajo se na kožo in kožne strukture ter se hranijo s sesanjem gostiteljevih
telesnih tekočin (s krvjo in tkivnimi tekočinami). Najpogostejši zunanji zajedavci pri pticah so pršice
(Acarina) vključno s klopi (Ixodina), perojedi (Mallophaga), bolhe (Siphonaptera), stenice
(Heteroptera) in muhe kožuharice (Diptera: Hippoboscidae).
Četrtek, 6.4.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
MOJA POT – O FOTOGRAFIRANJU PTIC (prof. dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo)
(09) Razkošje fotografije: kodrasta pelikana (Pelecanus crispus) v letu. Foto: Davorin Tome (FB DA) V predavanju ne bo dosti govora o tehnični opremi, ki jo potrebujemo za fotografiranje ptic, več bo o tem, kako s pticami vzpostaviti stik na način, da so med fotografiranjem sproščene, naravne, kako izkoristiti svetlobo za najboljši učinek in kako si pomagati, kadar je svetlobe malo, kako na kvaliteto fotografije vpliva kompozicija, … , in seveda, vse bo ilustrirano z lepimi fotografijami ptic.
Četrtek, 4.5.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
REZULTATI OBROČKANJA TRSTNIC V SLOVENIJI (Dare Šere, Slovenski center za obročkanje ptičev)
Dolgoletni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev bo v predavanju predstavil rezultate
obročkanja vrst iz rodu trstnic (Acrocephalus), skupine manjših ptic pevk, ki so vezane na vlažna
okolja, zlasti trstišča. Trstnice predstavljajo pomemben del raziskav v okviru obročkovalske dejavnosti
v Sloveniji. Obročkanje trstnic se je bistveno povečalo po letu 1972 po uvedbi lova z najlonskimi
mrežami. Novo poglavje iz poznavanja življenja in biologije trstnic se je odprlo z letom 1976, ko smo
zabeležili prvo najdbo iz tujine.
Torek, 9.5.2017, ob 20.00
Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica
Torek, 16.5.2017, ob 18.00
Informacijski center Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Koper
SELITVE PTIC: NARAVNI MOST MED ODDALJENIMI SVETOVI (doc. dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo)
(11) Jata škorcev (Sturnus vulgaris) na selitvi. Foto: Davorin Tome (FB DA)
Ptice selivke povezujejo med seboj oddaljene ekosisteme in jih združujejo v enotno ekosfero. Ljudje se že od antike sprašujemo, zakaj se nekatere ptice v delu leta pojavijo tudi v velikih številih, v drugih delih leta pa jih ni. Grški mislec Aristotel je oblikoval celo tri teorije o selitvah oziroma pojavljanju ptic, da ptice pozimi zamenjajo perje in so drugačne kot poleti, da nekatere ptice zimo prespijo in da se nekatere ptice odselijo daleč, celo na Luno. Z obročkanjem ptic, ki se je kot znanstvena metoda začela z letom 1899 na Danskem, ko je z aluminijastimi obročki Hans C. Mortensen začel obročkati škorce, so marsikatero zagonetko o selitvah ptic že rešili. V Sloveniji smo z obročkanjem ptic pričeli pred 90 leti; leta 1927 v okviru Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Danes obročkovalno dejavnost vodi Slovenski center za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na predavanju bomo spoznali kako in zakaj se ptice selijo, kako njihove selitve spremljamo ljudje in kaj ptice na njihovih selitvenih poteh ogroža.
Četrtek, 1.6.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
SREDOZEMSKI VRANJEKI - PIONIRJI PTIČJE GPS TELEMETRIJE V SLOVENIJI (dr. Urša Koce, DOPPS-BirdLife Slovenia)
(13) Mlad sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) opremljen z oddajnikom in barvnim obročkom. Foto: Lado Brišar
V okviru projekta LIFE+ SIMARINE-NATURA so v letih 2012-2014 potekale poglobljene raziskave o razširjenosti in številčnosti sredozemskih vranjekov (Phalacrocorax aristotelis desmaresti) v slovenskem morju. To je prva raziskava ptic v Sloveniji, v kateri je bila za sledenje ptic uporabljena najmodernejša GPS tehnologija. Poleg sledenja vranjekov je vključevala tudi obsežen popis morskih ptic na morju in študijo prehrane vranjekov. Predavateljica bo razkrila vznemirljivo pot do rezultatov te pionirske raziskave, ki je obenem tudi temelj predloga za novo območje Natura 2000 v slovenskem morju.
Četrtek, 7.9.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
UJETE V OKVIRJE: UPODOBITVE PTIC V UMETNOSTI (Katra Meke, Oddelek za umetnostno
zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
(14) Slika Čebelarja iz leta 1710, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Cic
Upodobitve živali imajo v umetnosti zelo dolgo tradicijo. Kot simboli bogov in vladarjev se pojavljajo v
antiki, z razvojem krščanstva pa pridobivajo prikrito simboliko, ki ni prepoznavna na prvi pogled. Za
eno najstarejših upodobitev ptice velja figura s ptičjo glavo na stenah podzemne jame v Lascauxu,
določene prepoznavne vrste ptic pa se začnejo pojavljati tudi v egipčanski kulturi, pri Starih Grkih in
Rimljanih. V srednjeveškem času je njihova simbolika povezana z njihovim zunanjim videzom in
vedenjem. Nekatere vrste ptic so imele pomembno vlogo v krščanski simboliki, spet druge so zaradi
svojega izgleda skupaj z redkimi vrstami živali ali rastlin dobile mesto v tako imenovanih kabinetih
čudes. Likovne upodobitve ptic so bile prisotne tudi v baročnih galerijah kranjskih in štajerskih
plemičev. Nekatere so se ohranile do danes in so del fonda slovenskih umetnostnih zbirk. Te so
zanimive tudi iz dokumentarnega vidika, saj poleg umetnostne predstavljajo tudi biotsko pestrost
svojega časa. Lep primer take slike je zagotovo upodobitev dveh čebelarjev (Merops apiaster) v lasti
Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Četrtek, 5.10.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
VARSTVO PTIC REKE DRAVE (doc. dr. Damijan Denac, DOPPS-BirdLife Slovenia)
(15) Mali deževnik (Charadrius dubius) na gnezdu med rečnim prodom. Foto: Dare Fekonja
Na predavanju boste izvedeli zakaj je Drava ornitološko izjemna reka, kateri dejavniki najbolj
dramatično vplivajo na populacije ptic in kakšne aktivnosti izvajamo za njihovo varstvo. Beseda bo
tekla o nižinskem rečnem ekosistemu, elektrarnah, posegih za zagotavljanje pretočnosti struge,
20.000 vodnih pticah, izumrli prlivki in mali čigri, pa o breguljki, vodomcu, malem deževniku, navadni
čigri, umetnih otokih, peščenih stenah, prodiščih, projektu LIVEDRAVA in konkretnem
naravovarstvenem delu.
Četrtek, 9.11.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
PTIČJA OSTEOLOGIJA (prof. dr. Franc Janžekovič, Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in
Predavatelj bo predstavil anatomijo ptičjega skeleta s poudarkom na slovenskem poimenovanju. Skelet ptiča izkazuje izrazite prilagoditve na letenje in dvonožno hojo. Zmanjšanje kostne mase ter redukcija in zraščanje kosti so najbolj izrazite anatomsko morfološke poteze na skeletu ptiča. Z letenjem in delovanjem močnih prsnih mišic so povezane zgradba hrbtenice in gibljiv vrat ter struktura nekaterih drugih kosti. Prednje in zadnje okončine so zaznamovane z zraščanjem in zmanjševanjem števila kosti, ti procesi pa privedejo do navideznih podobnosti v primerjavi s sesalci. Drugačna anatomija skeletnih elementov pomeni tudi različno poimenovanje kosti pri ptičih in sesalcih.
Četrtek, 7.12.2017, ob 18.00
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)
PTIČJE PETJE KOT SKLADATELJSKI NAVDIH (Petra Vrh Vrezec, DOPPS-BirdLife Slovenia)