»CATALONIA IS NOT SPAIN« - o katalonski identiteti · države. Cilj je predstaviti glavne elemente katalonske identitete, ... vpisana na študijski program KULTURNE ŠTUDIJE IN

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE

Maja Burazin

»CATALONIA IS NOT SPAIN«

- o katalonski identiteti

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Ana Kralj

Študijski program: Kulturni študiji in antropologija Koper, 2012

Zahvala

mentorici Ani Kralj za njen �as in koristne napotke, nato pa dragim Kataloncem;

Alexu za potrpljenje, podporo ter navdih, ko sem ga potrebovala; David, Pau in

Joanu za skupaj prebite ve�ere v preglasni restavraciji, vse informacije, ideje in

spodbudo. Petri za vso pomo�. Mojci, ker mi zna vedno usmeriti pogled še na drugo

plat medalje. Tomotu za vse. Uradno mu pripada olimpijska medlja v disciplini

potrpljenje. Hvala!

Agraïments

A la tutora Ana Kralj pel seu temps i instrucions útils. Als Catalans estimats;

l’Alex per la seva paciència, inspiració quan ho necessitava i per animar-me; el

David, Pau i Joan per tots els vespres sorollosos a l’Avenida, totes les informacions,

idees i ànims. A la Petra per la ajuda. A la Moitza que sempre em fa mirar les coses

des d’un altre punt de vista. I al Tomo per tot, oficialment s’ha guanyat la medalla

olímpica a la paciència. Gràcies!

»CATALONIA IS NOT SPAIN« - o katalonski identiteti

Izvle�ek

Diplomsko delo se ukvarja z identiteto katalonskega naroda, ki nima lastne

države. Cilj je predstaviti glavne elemente katalonske identitete, pojasniti težave in

omeniti nekatere ukrepe, s katerimi se sre�ujejo v boju za obstoj katalonske

prisotnosti in izboljšanju svojega položaja. Namen dela je preu�itev današnjega

položaja Kataloncev znotraj Španije ter predstaviti vlogo jezika pri oblikovanju in

ohranjanju identitete. Raziskovanje je potekalo na podlagi analize literature,

internetnih virov in statisti�nih podatkov. Leta 1978 je bila Španija razdeljena na

sedemnajst avtonomnih skupnosti, med njimi Katalonijo, ki ima zgodovinski izvor

ter mo�no zavest o nacionalni identiteti in je zaradi slednjega s strani španske države

deležna obtožujo�ih reakcij. Ohranjanje katalonske identitete je za Katalonce izziv

zaradi ob�utka pomanjkanja politi�ne in ekonomske mo�i. Katalonci svoj narod sicer

oblikujejo vse od srednjega veka, ko so uživali red s strani lastnih institucij,

neodvisne vlade ter zakonov. Obmo�je je od nekdaj prizoriš�e številnih migracij, ki

spreminjajo strukturo prebivalstva in vplivajo na lokalno kulturo. V zvezi s

katalonskim projektom oblikovanja ter utrjevanja nacionalne identitete je bistveno

pou�evanje ter oddajanje oddaj v katalonš�ini. Katalonska nacionalna identiteta je v

vsakdanjem življenju povezana z nogometnim klubom Barcelono. Glavni nosilci

nacionalnosti so jezik, institucije ter katalonska zgodovina in ne mit o skupnih

prednikih, kar daje katalonskemu nacionalizmu mo�no državljansko dimenzijo.

Katalonci so primer naroda, ki dokazuje, da je mogo�e ohranjati nacionalno

identiteto tudi brez lastne države.

KLJU�NE BESEDE: narod, Katalonci, nacionalizem, jezik, nacionalna identiteta

»CATALONIA IS NOT SPAIN« - on Catalan identity

Abstract

The B.A. paper deals with the identity of the Catalan stateless nation. The

purpose is to present the elements of Catalan identity, explain the issues and mention

some measures taken while trying to maintain Catalan presence. The goal of the

paper is to study Catalans' current status within Spain as well as to present the role of

language in preserving their identity. Research was based on analyzing literature,

internet sources and statistical data. In 1978 Spain was divided in seventeen

autonomous communities, among them Catalonia, which has a historical origin and a

stronger awareness of national identity. Preserving Catalan identity represents a

challenge for the Catalans because of a sense of insufficient political and economic

powers. Catalans have formed their own nation since the Middle Ages, when they

have enjoyed their own institutions, independent government and legislation. The

area has always been a scene of numerous migrations changing the structure of the

population and influencing local culture. Teaching and broadcasting in Catalan is a

crucial part of the Catalan project of preserving national identity. In everyday life

Catalan identity is strongly related to football club Barcelona. Main carriers of

nationality are language, institutions and Catalan history as opposed to the myth of

common ancestors, which gives the Catalan nationalism a strong civic dimension.

Catalans are an example of a nation proving national identity can be preserved

without an own state.

KEY WORDS: nation, Catalans, nationalism, language, national identity

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka MAJA BURAZIN, z vpisno številko 92032013, vpisana na študijski program KULTURNE ŠTUDIJE IN ANTROPOLOGIJA, rojena 21.8.1982 v kraju JESENICE, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: »Catalonia is not Spain« - o katalonski identiteti.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izklju�no rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo

po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identi�na s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne 4.12.2012 Podpis avtorice:

1

Kazalo

UVOD ........................................................................................................................ 3

I. POGLED NA NACIONALNO IDENTITETO IN NACIONALIZEM ...........7

1. NAROD ......................................................................................................................7

2. NACIONALIZEM ..................................................................................................11

2.1. ETNI�NI IN DRŽAVLJANSKI NACIONALIZEM .......................................................15

3. NACIONALNA IDENTITETA .............................................................................16

3.1. DIMENZIJE NACIONALNE IDENTITETE ...................................................................17

4. ZAKAJ JE NACIONALNA IDENTITETA DANES V EVROPI

POMEMBNA? .................................................................................................................19

II. ZGODOVINA KATALONIJE IN NJENIH INSTITUCIJ .............................22

1. OBDOBJE FRANKOVSKEGA KRALJESTVA IN REKONKVISTE ............22

2. VOJNA ZA NASLEDSTVO ..................................................................................24

3. OBDOBJE INDUSTRIALIZACIJE IN OBLIKOVANJE

NACIONALISTI�NEGA GIBANJA ............................................................................26

4. ZA�ETEK 20. STOLETJA DO DIKTATURE GENERALA FRANCA .........26

5. OD DIKTATURE DO DEMOKRACIJE ..............................................................28

III. KATALONCI DANES ......................................................................................30

1. PREHOD K DEMOKRACIJI ...............................................................................30

1.1. ŠPANSKA USTAVA .......................................................................................................30

2. KATALONCI: NAROD BREZ DRŽAVE ...........................................................32

2.1. STATUT O AVTONOMIJI ..............................................................................................33

2.1.1. Dolo�ila statuta .........................................................................................................33

2.2. DEMOGRAFSKA STRUKTURA ...................................................................................35

2.3. KJE KATALONCE �EVELJ ŽULI? – TENDENCE K NEODVISNOSTI ...................37

3. KDO JE KATALONEC? .......................................................................................40

3.1. NACIONALISTI�NI DISKURZ JORDIJA PUJOLA ....................................................41

3.2. NACIONALIZEM IN IMIGRACIJA ..............................................................................42

3.2.1. Modernejša Katalonija .............................................................................................43

3.3. KATALONCI ALI ŠPANCI? - POJEM DVOJNE IDENTITETE ..................................44

2

4. KATALONSKO GOVORE�I SVET – POLOŽAJ KULTURE IN JEZIKA ...46

4.1. KATALONŠ�INA V OKVIRU ZAKONIKA ................................................................47

4.2. KULTURNI IZVOR NACIONALIZMA .........................................................................49

4.2.1. Jezik in prebujanje nacionalne identitete .................................................................50

4.3. KDO GOVORI KATALONSKO? - DRUŽBENO-JEZIKOVNA SITUACIJA V

KATALONIJI ..............................................................................................................................52

4.3.1. Jeziki v kataloniji ......................................................................................................53

4.3.2. Splošna uporaba jezika .............................................................................................56

4.3.3. Skupine po uporabi jezikov .......................................................................................56

4.3.4. Jezikovna drža ...........................................................................................................58

4.4. PRISOTNOST KATALONŠ�INE V MEDIJIH .............................................................60

4.5. JEZIK POU�EVANJA ....................................................................................................61

5. ZASTOPANJE KATALONSKIH BARV .............................................................62

5.1. POMEN NOGOMETNEGA KLUBA BARCELONE PRI OBLIKOVANJU IN

OHRANJANJU KATALONSKE IDENTITETE .......................................................................63

5.2. VE� KOT LE KLUB .......................................................................................................64

5.2.1. Politi�na nota .............................................................................................................65

5.3. CAMP NOU .....................................................................................................................66

5.4. TEKMECI .........................................................................................................................68

5.5. DRUŽBENA VPLETENOST ..........................................................................................69

5.6. OBLIKOVANJE KATALONSKE NACIONALNE EKIPE ...........................................71

ZAKLJU�EK ………………………………………………………………............72

LITERATURA ……………………………………………………………………………..75

SPLETNI VIRI .....................................................................................................................77

SEZNAM SLIK .....................................................................................................................78

SEZNAM TABEL .................................................................................................................78

3

UVOD

Tema pri�ujo�ega diplomskega dela je v veliki meri posledica petkovih

sre�anj ob ve�erji s štirimi Katalonci v bližini mesta Manrese, kjer sem preživela dve

leti. Kultura druženja v Kataloniji je najve�krat povezana s hrano, potek obeda se

razvle�e tudi na tri ure, in ob zanimivih debatah se to zlahka zgodi, za kar je šlo tudi

v našem primeru. Kot tujki, ki se privaja na novo okolje in je vesela novih

informacij, mi je bila pisana družba, ki so jo sestavljali inženir, novinar ter dva

zgodovinarja, na podro�ju Katalonije ter katalonske kulture v veliko pomo�; obvezni

del jedilnika je sestavljala trenutna situacija v državi in nogomet. Fantje so

Katalonci. In preden sem se preselila v to deželo, mi je to dejstvo predstavljalo zgolj

še en predel Španije, katerega glavno mesto je Barcelona, v katerem se poleg

španš�ine govori še en jezik. Hitro sem spoznala, da gre pri tem za mnogo ve� kot le

teritorialno identifikacijo, nacionalni ob�utki so zasidrani globoko v dušah

Kataloncev in oznaka 'Španec' je v�asih sprejeta skoraj kot žalitev. A le v smislu

prepoznavanja, nikakor ne v smislu, biti Španec je slabše kot biti Katalonec. Gre le

za jasno željo po prepoznavanju razli�nosti, po prepoznavanju katalonske identitete

in dejstvo, da jim je bilo to v dolo�enem momentu v zgodovini onemogo�eno, je

pustilo odprte rane.

Katalonci se danes definirajo kot narod, in ob tem so s strani španske države

deležni obtožujo�ih reakcij, saj kot oznanja Ustava iz leta 1978, je le-ta »osnovana

na nedeljivi enosti španskega naroda, skupne in nedeljive domovine vseh Špancev«

(Španska ustava, 26, �len 1.2). Katalonci na to odgovarjajo, da ima Katalonija svojo

nacionalno identiteto ter da svoj narod oblikuje vse od srednjega veka – obdobja v

katerem je Katalonija doživela razcvet na Mediteranu in je uživala red s strani lastnih

institucij, neodvisne vlade ter zakonov. Pomanjkanje prepoznavanja katalonskega

naroda pripisujejo zapuš�ini mnogih let zatiranja s strani kastiljske nadvlade. V vojni

za nasledstvo španske krone je Katalonija podprla Avstrijce namesto burbonskega

Filipa V, ki ga je utreška pogodba (1713) postavila na kraljevi prestol Španije.

Katalonci so se posledi�no morali postaviti v svoj bran brez zaveznikov nasproti

frankovsko-španski vojski. Svoje svoboš�ine je Katalonija ohranila do 1714, ko je

Barcelona po ve�mese�nem obleganju kapitulirala. Filip V je takrat ukazal

4

razpustitev katalonskih institucij in Katalonija je postala podvržena okupacijskemu

režimu. Katalonski jezik je bil prepovedan in kastiljš�ina je prevzela vlogo uradnega

jezika (Guibernau, 2007).

Španska politi�na ureditev je zelo kompleksna, saj vklju�uje tako elemente

bivše unitarne vlade kot tudi elemente moderne delno-federalne države. Po simetri�ni

decentralizaciji Španije leta 1978 je bila država razdeljena na sedemnajst avtonomnih

skupnosti, od katerih imajo nekatere zgodovinski izvor ter mo�no zavest o nacionalni

identiteti (Katalonija, Baskija in Galicija), druge pa so bile umetno ustvarjene in prej

tam zavest o lo�eni identiteti ni obstajala. Dejanska asimetrija med skupnostmi

podeljuje zelo razli�ne vloge. Moto je bil 'kava za vse', ki pa je prinesel neenake

nivoje regionalne pristojnost in oblasti med zgodovinskimi in administrativnimi

regijami.

Katalonija je v zgodovini predstavljala vrata v Evropo preko mediteranske

obale ter center trgovanja. Tako je že od nekdaj kraj, kjer se sre�ujejo razli�ne

kulture in tradicije. Vse do danes je to obmo�je privabljalo ljudi z vsega sveta in je

prizoriš�e številnih migracij, ki spreminjajo strukturo prebivalstva in vplivajo na

lokalno kulturo. Struktura današnje katalonske družbe je izredno kompleksna,

vklju�uje tako imigrante iz drugih delov Španije kot tudi nove priseljence, ki

prihajajo tako reko� s celotnega sveta. Ohranjanje katalonske identitete je za

Katalonce izziv zaradi pomanjkanja politi�ne in ekonomske mo�i, na katero so bili

obsojeni do sedaj. V tem boju za preživetje sebi lastnega na�ina življenja je bistveno

tudi pou�evanje jezika v šolah ter oddajanje radijskih in televizijskih oddaj v

katalonš�ini. Mnogo Kataloncev je mnenja, da se je vredno in potrebno boriti, ne le

za obstoj katalonske prisotnosti, pa� pa tudi za izboljšanje njihovega položaja,

kolikor je le mogo�e.

�loveku, ki ne ve dosti o Kataloniji, vedenje o obstoju katalonskega jezika

vzbuja radovednost in nakazuje na neko globljo druga�nost. Dejansko je katalonš�ina

mo�no povezana z nacionalno identiteto, �esar se zavedajo tudi katalonski

nacionalisti, ki se borijo za njen obstanek.

Cilj dela je predstaviti glavne elemente katalonske identitete. Želela bom

pojasniti težave in omeniti nekatere ukrepe, s katerimi se sre�ujejo v boju za obstoj

5

katalonske prisotnosti ter tudi za izboljšanje svojega položaja, kolikor je le mogo�e.

Pri tem bo govora o katalonskem nacionalizmu. Namen dela je preu�itev položaja

Kataloncev znotraj Španije ter predstaviti vlogo jezika pri oblikovanju ter ohranjanju

identitete.

Delo je zgrajeno na naslednjih tezah:

- Za ohranjanje identitete sta klju�na jezik in kultura. Katalonci so primer

naroda, ki dokazuje, da je mogo�e ohranjati nacionalno identiteto tudi brez

lastne države.

- Zaradi ve�plastnosti katalonske družbe ter oblikovanja španske države, v

Kataloniji sre�ujemo pojem dvojne identitete.

- Priseljevanje mo�no vpliva na katalonski nacionalizem. Ta je ve�inoma zelo

odprt, ki tujce vklju�uje ter zavra�a etni�no ekskluzivnost. Poudarek je na

zgodovini ter kulturi in institucijah, ki se skoraj ne ukvarjajo z raso ali

potomstvom. To daje katalonskemu nacionalizmu izredno državljanski

karakter.

Diplomsko delo je razdeljeno na tri glavne dele. Prvi del je namenjen

konceptualni analizi temeljnih pojmov ter konceptov, ki me bo pripeljala do

osnovnih teoreti�nih spoznanj in opredelitve temeljnih pojmov (etnija, narod,

nacionalizem, nacionalna identiteta).

V drugem delu sledi zgodovinska analiza nastanka katalonskega naroda ter

njegovega položaja do danes. Ob predstavitvi zgodovine Katalonije so izpostavljeni

le klju�ni momenti, pomembni pri oblikovanju prostorskega in �asovnega okvira v

nalogi. Poseben poudarek pripade frankovski diktaturi, potrditvi katalonske vlade ter

njeni vlogi kot uradni instituciji, zadolženi za ja�anje in vzdrževanje katalonskega

imaginarija. V kratek zgodovinski pregled so vklju�ene osnovne ideje razvoja

moderne države. Zgodovinska metoda bo tako koristna predvsem pri orisu razvoja

katalonskega naroda na njegovem ozemlju in politi�nih sprememb.

V tretjem delu se naloga ukvarja z današnjim položajem Kataloncev, jezika in

razvojem nacionalizma. Tu mi bo v veliko pomo� naslednja temeljna literatura:

Montserrat Guibernau (1997): Nations without states: Catalonia, a case study,

Daniele Conversi (1997): The Basques, the Catalans, and Spain: Alternative routes

6

to nationalist mobilisation ter Michael Keating (1996): Nations against the state. The

new politics of nationalism in Quebec, Catalonia and Scotland. Gre za tri celovite

študije primerov narodov brez držav. Predstavljena je analiza španske ustave in

katalonskega statuta. Posebno poglavje je namenjeno kvantitativni in kvalitativni

analizi podatkov IDESCAT-a (Institut d'Estadística de Catalunya) – katalonskega

urada za statistiko, na podro�ju uporabe katalonskega jezika. Zadnje poglavje se

ukvarja s podro�jem, kjer se katalonska nacionalna identiteta v vsakdanjem življenju

najbolj sproš�eno izraža in ki v življenjih Kataloncev ter tudi katalonske identitete

najde pomembno mesto – nogometom, ali natan�neje nogometnim klubom

Barcelono.

7

I. POGLED NA NACIONALNO IDENTITETO IN NACIONALIZEM

Mirjana Nastran Ule identiteto definira preprosto kot »na�in na katerega se

posamezniki ali kolektivitete razlikujejo v primerjavi z drugimi posamezniki ali

kolektivitetami« (Ule, 2000, 3). Identiteta je torej sestavljena iz podobnosti in razlik,

pri �emer je cilj ostati 'isti' v primerjavi z drugimi, Identicus v latinš�ini namre�

pomeni »istoveten«, (Južni�, 1993, 10); ali pa �e zadevo obrnemo, 'druga�en', glede

na posameznikovo ali skupinsko željo po 'enakosti' ali 'druga�nosti' od drugih.

Nacionalna identiteta je izrazito skupinska identiteta, kar pomeni, da imajo njeni

akteriji podobne predstave ali odgovore na vprašanja 'Kdo sem jaz?' ali 'Kdo smo

mi?'.

Kaj pa je v osnovi tisto, kar nekatere skupinske identitete, ki se med seboj

prepletajo, med sabo lo�uje?

1. NAROD

Pri opredelitvi skupin, ki nas zanimajo, nam pomaga najprej Južni� z

definicijo etnije kot »splošnega stanja v neki skupini z izoblikovano zavestjo o

pripadnosti in skupni kulturi. Je potencialni narod, a mu do tam manjka razmišljanje

o svoji enkratnosti, zgodovinski avtonomnosti in kontinuiteti« (1993, 265). Narod

poleg skupne kulture in zavesti o pripadnosti razvije še »politi�no in ideološko

dimenzijo, poskuša dokazovati svojo zgodovinsko kontinuiteto ter korenine iš�e v

preteklosti in je potencialna nacija. Z izrazom nacija razumemo narod kot

družbenopoliti�no kategorijo. To narod postane, ko doseže politi�no organiziranost,

popolno avtonomijo in nedvoumno lo�enost od drugih narodov« (Južni�, 1993, 307),

torej ko pridobi suvereno politi�no oblast nad dolo�enim ozemljem.

Smith narodu pripiše tri glavne elemente – prostorskega, družbenega in

politi�nega. Teritorij zastopa prostorski element, narodi so navezani na svojo

domovino. Družbeni element predstavljajo skupni spomini, razumevanje sveta, miti,

simboli in tradicije ter upi za prihodnost. Politi�ni element avtor podeljuje državi ali

8

vladi (1991), to je torej element, ki ga Južni� pripisuje naciji in nekako izklju�uje

narode, ki so del ve�jih držav, kot so to Quebe�ani v Kanadi ter Katalonci in Baski v

Španiji.

Kymlicka (1996) predstavi narod kot obstoj neke zgodovinske skupnosti, ki

se bolj ali manj zastopa s svojimi institucijami, živi na dolo�enem obmo�ju ali

domovini ter si deli jezik in razlo�ujo�o kulturo. Glede na to, lahko razumemo

državo, kjer živi ve� narodov, kot ve�nacionalno državo. Ta definicija se nam za to

nalogo zdi ustreznejša, ker združi Južni�evi opredelitvi naroda in nacije v eno samo

in se v primeru Kataloncev zdi primernejša, tudi zato ker se v tuji literaturi v primeru

narodov in nacij pojavlja en sam izraz 'nation'.

V procesu oblikovanja držav-nacij je skoraj vedno navzo� problem dolo�anja

etni�nih in državnih meja. Težko namre� najdemo državo, znotraj katere bi živel en

sam narod, kakor tudi obratno: pripadniki naroda ve�inoma prebivajo v ve� državah,

�eprav dolo�ena država nastopa kot mati�na država za ve�ino pripadnikov naroda. V

nekaterih primerih pa narod mati�ne države nima in živi razdeljen znotraj razli�nih

državnih tvorb, znotraj katerih lahko ohranja svojo narodno zavest. V Španiji so tako

težnje po združitvi v enotno državo-nacijo s strani kastiljske monarhije, v nastajajo�o

'špansko državo-nacijo' vklju�ile tudi narode z mo�no izraženimi lastnimi

nacionalnimi identitetami, taka primera sta Baski in Katalonci.

Hobsbawm v svojem delu Nacije in nacionalizem po letu 1780 razmišlja o

narodu od leta 1780 dalje. Meni namre�, da je bilo za podanike v srednjem veku in

zgodnji moderni še mogo�e imeti neko povezavo s svojim kraljem ali posestnikom,

medtem ko je koncept naroda le nek nov pojav.

Nadalje pregleda razlike razlage pomena naroda v nekaterih verzijah Slovarja

španske kraljeve akademije iz razli�nih obdobij in ugotavlja, da je pred letom 1884

beseda nación pomenila preprosto »skupnost prebivalcev dolo�ene province, dežele

ali kraljestva« ter tudi »tujca«. V verziji po tem obdobju se ta definicija bistveno

spremeni in sicer narod postane »država ali politi�no telo, ki priznava višji center

skupne vlade«; torej je v iberskem svetu glavni element takšnih definicij neka skupna

vlada. Zadnjo verzijo definicije naroda Slovarja španske akademije najdemo v izdaji

9

iz 1925, ko je le-ta opisan kot »skupnost ljudi skupnega etni�nega izvora, ki

ponavadi govorijo isti jezik in si delijo skupno tradicijo« (Hobsbawm, 1990, 14-15).

Hobsbawm pravi, da gre pri oblikovanju narodov prej kot za etni�nost, jezik

ali teritorij, za skupne interese pred individualnim (1990). Domovina je bila po

njegovem mnenju namre� skozi leta manipulirana s strani vlad, ki so vladajo�im

razredom pomagale vzdrževati etni�ne napetosti ter ohranjati delavski razred tam,

kamor je spadal.

V iskanju tistega, kar narod dolo�a, se strinja z Gellnerjem, namre� da so

»narodi kot naraven, od boga dan na�in za razvrš�anje ljudi, kot podedovana, (...)

politi�na usoda, mit; nacionalizem, ki v�asih prej-obstoje�e kulture vzame in jih

pretvori v narode, v�asih te izumi, ter prej-obstoje�e kulture zabriše: to je realnost«

(Gellner v Hobsbawm, 1990, 48-9). Po njegovem mnenju se mitu približajo tudi

etno-lingvisti�ni tokovi raznih nacionalisti�nih gibanj. Hobsbawm se torej strinja s

konstruktivisti�nimi idejami Ernesta Gellnerja, namre� da je država primarni agent

oblikovanja naroda »princip, ki dolo�a, da bi morala biti politi�na in narodna enota

skladna« (1990, 9). V podobnem stilu razmišlja tudi Calhoun, ki pravi, da so narodi

dolo�eni predvsem z na�inom razmišljanja, govora ter obnašanja, ki upošteva

dolo�ene zahteve, ki producirajo skupinsko identiteto, ki mobilizirajo ljudi k

skupnim projektom, ter k ohranjanju ljudstev ter tradicij. Kulturni vzorci so seveda

prispevali k nacionalnim identitetam, a oblikovanje držav je bil najpomembnejši

faktor (z vsem kar prinaša – vojsko, jezikovno standardizacijo, izobraževalnim

sistemom, itd.), ki je pomagal zbujati zavest o nacionalni identiteti (1997).

Benedict Anderson meni, da �e narod sprejemamo kot moderen konstrukt, ki

ga je oživel nacionalizem, le-tega postavljamo ob bok sorodstvenim vezem ter

religiji, z drugimi besedami ga torej predstavljamo kot sentiment, in ne kot ideologijo

kot na primer liberalizem ali fašizem, z narodom zasnovanim kot »zamišljeno

politi�no skupnostjo – ki je pri tem zamišljeno tudi sam po sebi zamejen in suveren«

(1983, 15). Na tem mestu se Anderson tako strinja z Gellnerjevo slavno frazo da

»'nacionalizem ne osveš�a zavesti obstajanja narodov: ustvarja narode, kjer ti ne

obstajajo.' Tako so torej »vse skupnosti ve�je kot primordialne vasi bližnjih stikov

(ter morda celo te) zamišljene« (1983, 15). S tem želi poudariti, da je narod

10

zamišljena skupnost, ker se ve�ina njegovih �lanov nikoli ne sre�a, pa vseeno delijo

predstavo o neki medsebojni povezanosti.

Anderson, vsaj v primeru Zahodne Evrope, razmišlja, da je razlog mogo�e

najti v dveh glavnih zgodovinskih dejstvih. Prvi je izum sodobnega tiska, ki je skupaj

z reformacijo privedel do 'tiskanega kapitalizma', s publikacijami, sploh s Svetim

pismom, ki je bil izdajan, ne toliko v latinš�ini, kot pa v 'vernakularnih' jezikih, ki so

jih 'obi�ajni' ljudje lahko razumeli. Tako so bili položeni temelji za kasnejši pojav

»zamišljenih skupnosti«, osnovanih na skupnem jeziku. Takšne vrste imaginacija

naroda, sposobna 'oblikovanja', na abstraktnem nivoju, je bila možna le z razvojem

razsvetljenske misli, ki ni le prekinila s cikli�no, sezonsko koncepcijo �asa, pa� pa je

tudi omogo�ila ljudem, da so razmišljali o �asovni isto�asnosti, torej da so se drugi

dogodki odvijali v istem �asu, kot njihovi. Tako pravi, da je »ideja o družbenemu

organizmu, ki se koledarsko premika skozi homogen, prazen �as, natanka analogija

ideje naroda, ki je prav tako zasnovan kot trdna skupnost, ki se stalno premika gor

(ali dol) v zgodovini. Nek Ameri�an ne bo nikoli sre�al, ali poznal imen ve� kot le

peš�ice svojih (…) ameriških sodržavljanov. Za vsakega posebej nima pojma, kaj

po�ne ob dolo�enem �asu. Vendar pa vseeno ohranja popolno zaupanje v njihovo

stalno, anonimno, simultano aktivnost« (1983, 31).

�e nekako poskusimo združiti razli�ne pristope k poskusu opredelitve naroda,

najdemo dva pomembna faktorja, ki jih zagovarjajo sicer avtorji z razli�nih bregov.

Prvi, bolj konstruktivisti�en pogoj je ravnokar omenjena država, katere bistven

instrument oblikovanja je nacionalizem. Drugi, bolj primordialen temeljni pogoj

oblikovanja naroda je prej-obstoje�a etnija. V nadaljevanju bomo govorili o

Kataloncih, ki so stopnjo etnije presegli že dolgo tega, ko so se za�eli zavedati svoje

druga�nosti in enkratnosti, skupne zgodovine ter so se pojavile prve institucije.

Zanimala nas bo katalonska nacionalna identiteta. �e sledimo Južni�evi definiciji

naroda in nacije, se narodna in nacionalna identiteta med seboj mo�no prepletata,

sploh politi�na arena �rpa iz prve, da lahko krepi drugo, meje pa so ve�krat

zabrisane. Vendar pa v tem primeru nacionalna identiteta pripade le državljanom

države-nacije. Guibernau opozarja, da je to »zmotna domneva, kot je to tudi spajanje

naroda z državo« (2007, 23), ki je po mnenju Hobsbawna, Gellnerja ter Andersona

narodov dolo�ilni princip. Kar Hobsbawm predvsem poudarja je, da� brez

11

nacionalizma ni države, ni naroda, so le etni�ne skupine� (1990). V našem primeru

Katalonije nacionalizem še kako živo obstaja, kot tudi obstajajo tendence k

neodvisnosti ter s tem želja po pridobitvi naziva države Katalonije. »Nacionalno

identiteto si delijo pripadniki naroda in pomembno se je zavedati, da nimajo vsi

narodi svoje države« (Guibernau, 2007, 23). Ukvarjali se bomo torej z identiteto

katalonskega naroda, ki bi lahko bil tudi Južni�eva nacija, ker njene elemente –

težnjo po popolni avtonomiji, politi�no organiziranost in lo�enost od drugih narodov

– delno izpolnjuje ali pa jih je izpolnjeval v preteklosti ter jih morda bo v

prihodnosti. Omenjeno bomo spoznali, ko se bomo ozrli v preteklost v poglavju o

katalonski zgodovini. Govora bo torej o katalonskemu narodu in njegovi skupinski

identiteti, ki ga od drugih narodov/nacij lo�uje.

Guibernau kot kriterija identitete izpostavi »�asovno kontinuiteto in

razlikovanje od drugih, ki sta tudi sestavna elementa nacionalne identitete« (1999,

10). Pri �asovni kontinuiteti gre za nek zgodovinski koncept ali skupno zgodovino

skupine, ki želi graditi skupno prihodnost. Razlikovanje od drugih izvira iz zavesti

pripadanja posebni skupnosti, ki jo združuje skupna kultura in jezik, preteklost,

simboli in tradicije, navezujo� na dolo�en teritorij (1999). Vse to vodi k po

Smithovem (1991) mnenju najpomembnejši funkciji nacionalne identitete, in sicer,

da ljudem pomaga odkriti kdo so sami in kdo so drugi ter od kod prihajajo. Narod in

nacionalna identiteta v modernem svetu torej med drugim vplivata na našo

percepcijo sveta, drugih ter naše vedenje pred njimi.

2. NACIONALIZEM

Mnogi avtorji (Hobsbawm, 1990; Gellner, 1983; Anderson, 1983)

nacionalizem omenjajo kot osnovo oblikovanja narodov in držav. Ta doktrina

politi�ne legitimnosti je podrejena razli�nim uporabam ter interpretacijam, ustvarjena

s strani ljudi z radikalno druga�nim cilji. Nacionalizem se povezuje s ksenofobijo in

rasizmom pa tudi z gibanji, ki branijo zatirane skupine. Po mnenju Montserrat

Guibernau, nek univerzalen dogovor o definiciji nacionalizma ne obstaja, niti ga ni

12

možno dose�i (1997, 133). Kljub temu pa izstopa kot ena izmed najbolj

prevladujo�ih ideologij tega stoletja.

Hobsbawm, osredoto�en na evropsko perspektivo, svoje raziskovanje pri�ne

v obdobju francoske revolucije, ko je bil nacionalizem definiran kot državljanska

obveznost prevzeta s strani precejšnega števila državljanov, ki niso nujno delili

skupnega jezika ali etni�nosti. Vseskozi 19. stoletje, so bili narodni sentimenti

mobilizirani z vrha, ko je interakcija med vladnim aparatom ter ljudmi postala bolj

pogosta, kar je privedlo do potrebe po standardiziranem jeziku. Podobni ob�utki so

se za�eli pojavljati tudi s strani nižjih razredov, za zapolnjevanje praznine, ki so jo

ustvarjale razpadajo�e tradicionalne skupnosti. Na tem mestu se Hobsbawm obrne h

konceptu »zamišljene skupnosti« Benedicta Andersona o narodu kot nadomestilu za

»realne �loveške skupnosti in družbene mreže« (1990, 46), ki so bile izgubljene.

Združujo�e sile religije in skupnih spominov 'zgodovinskega naroda' povezane z

monarhijo so bledele v ozadje, a so bile vseeno potencialno osnovne v novi uniji, ki

jo je prinesel narod.

Do 1880-ih se je obraz nacionalizma obrnil k bolj primordialnemu kriteriju, z

etni�nostjo in jezikom kot glavnima na�eloma sedaj bolj konzervativno usmerjenega

gibanja. Na tem mestu Hobsbawm nacionalno identiteto povezuje z družbenim

statusom, pravi namre�, da so bili srednji sloji najbolj vneti podporniki etno-

lingvisti�nega nacionalizma, saj sta bila njihova negotova zaposlitev ter položaj

odvisna od znanja uradnega jezika države. Od za�etka prve svetovne vojne do

sredine 20. stoletja je nacionalizem dosegel svoj vrhunec. Svetovni finan�ni zlom je

privedel do protekcionizma, grožnja fašizma pa je prinesla prenovljeno podporo

nacionalnemu projektu med delavci in intelektualci (1990).

Hobsbawm (1990), Gellner (1983) in Anderson (1983) so omenjali

nacionalizem ter posledi�no državo kot vodilni sili oblikovanja narodov. Hobsbawm

je mnenja, da tehnološki napredek skupaj z neustavljivimi vali migracij oznanja

neizogiben propad nacionalisti�nih ideologij zgodovinskih zamišljenih skupnosti.

Zamišljenih, ker so le �udna mešanica politi�ne konstrukcije in lažne suverenosti.

Skupni jezik ali religija, pomešana z etni�no kohezijo ali zgodovinsko izkušnjo

predstavljajo le priložnost za ustvarjenje teh družbenih artefaktov, ki jih imenujemo

13

narodi. Od tu dalje se oblikuje zamišljena skupnost. »Narodi ne oblikujejo držav in

nacionalizmov pa� pa obratno« (1990, 10). Nujno je bilo najprej ustvariti Španijo,

preden so bili ustvarjeni Španci, torej. V primeru Španije to res lahko argumentiramo

na razli�nih podro�jih, saj gre v tem primeru za politi�no skupnost ve�ih razli�nih

etni�nih skupin, ki govorijo razli�ne jezike in ohranjajo razli�ne kulture na dolo�enih

ozemljih znotraj države. Tu se je jezik Kastilje, nekdaj jedra dominantnega naroda v

tej danes ve�narodnostni državi, tudi nekako okronal s posplošenim imenom

španš�ina, stvar, za katero bi lahko trdili da dejansko ni najboljša izbira

poimenovanja, saj je uradnih jezikov v državi Španiji ve� – euskera (Baskija),

galicijski jezik (Galicija), katalonš�ina (Katalonija) ter kastiljš�ina (v ostalih delih

države), ki je bolj natan�no in pravilno poimenovanje jezika po svetu znanega kot

španš�ina.

Nacionalizem Hobsbawm vidi kot šovinizem ter priložnost za nazadnjaške

elemente v družbi, da pridejo do mo�i. To domnevno perverznost pelje dalje, meni

namre�, da nacionalizem ljudem tega sveta ni pomagal prav v ni�emer ter upa, da bo

v prihodnosti imel priložnost popraviti škodo (1990).

Navaja tudi tri faze narodne zavesti, ki jih je predstavil Miroslav Hroch in

poudarjajo neenakomeren razvoj med družbenimi skupinami – širjenje narodnih

sentimentov z vrha družbene lestvice proti dnu. Hrochove faze se pri�nejo z

izobraženimi intelektualci, sledijo jim figure politi�ne avtoritete, množice so

dotaknjene zadnje. Ta zadnji stadij širjenja nacionalizma, se Hobsbawmu zdi najbolj

zanimiv, meni da je zgodba te ideologije zgrajena od zgoraj skozi o�i tistih spodaj,

»na podlagi domnev, upanj, potreb, želja in interesov navadnih ljudi« (1990, 10).

Po mnenju Calhouna je nacionalizem osnova kolektivne identitete v moderni

dobi ter specifi�ne oblike države, ki v zadnjih dvestotih letih prevladuje.

»Nacionalizem ni le stvar politike, pa� pa tudi kulture in osebne identitete. Diskurz o

narodih prevzema strast in identifikacija, medtem ko je diskurz o državah povezan

bolj z razumom in interesi. Nacionalizem ima �ustveno mo� delno tudi zato, ker nam

pomaga oblikovati same sebe, ker navdihuje umetnike in skladatelje ter nam

predstavlja povezavo z zgodovino (in s tem z nesmrtnostjo)« (1997, 3).

14

Mo� nacionalizma izhaja iz njegovega dvojnega karakterja »kot politi�ne

doktrine in kot izvora identitet posameznikov, ki živijo v modernih družbah«

(Guibernau, 1997, 133). Guibernau izpostavi tri glavne zna�ilnosti nacionalizma, ki

prispevajo k njegovemu uspehu: »njegova fleksiblina narava, sposobnost

predstavljanja kot ideologije vklju�evanja in mo�en �ustveni karakter« (1997, 133).

Fleksibilnost nacionalizma se kaže v njegovi sposobnosti prilagajanja

razli�nim ideologijam, med drugim marksizmu, liberalizmu, konzervatizmu kot tudi

fašizmu. Zaklju�imo lahko, da je nacionalizem kot program za politi�no akcijo

nezadosten, saj ideologija, na katero se nacionalizem navezuje, odlo�a kako bo narod

zgrajen ter katere družbene, politi�ne in ekonomske taktike se bodo v njegovem

imenu izvajale. Tako so v �asu ponovne vzpostavitve demokracije v Španiji po padcu

diktature generala Franca glavne politi�ne stranke izražale zaskrbljenost nad

kontinuiteto ter razvojem ogrožene katalonske identitete in trdile, da delujejo v

imenu nacionalizma (Guibernau, 1997).

Nacionalizem je ideologija vklju�evanja in izklju�evanja obenem. Želi

spodbujati povezanost naroda, razvijati smisel solidarnosti ter ja�ati skupno zavest

pripadnosti skupine. Vsi �lani naroda, ne glede na družbeni razred, starost ali spol, so

del tega skupnega projekta. Nacionalizem je torej danes vplivna ideologija, ker ima

zmožnost mobilizacije obsežnih sektorjev populacije, ne glede na razlike med

družbenim razredom, starostjo ali spolom (Guibernau, 1997).

Oblikovanje skupine pomeni tudi za�rtanje njenih meja. V tem primeru

nacionalizem deluje tudi kot ideologija izklju�itve, saj na tem mestu prevzame vlogo

med razlikovanjem 'insiderjev' in 'outsiderjev', 'nas' in 'drugih', 'prijateljev' in

'sovražnikov'. Poudarjanje razlik pa ne pomeni nujno spodbujanje sovražnosti do

tistih, ki niso �lani skupine. Vseeno pa se 'druge' najve�krat krivi za probleme in

neuspehe. Solidarnost ima tako majhno možnost za razvoj in nasilje lahko nastopi

(Guibernau, 1997).

Tretji glavni dejavnik je �ustveni karakter. Z ja�anjem zavesti o pripadnosti

neki skupini s skupnimi cilji lahko nacionalizem sproži globoke ob�utke ljubezni in

sovraštva. Ljubezen do domovine se spodbuja z identifikacijo posameznikov skozi

nabor simbolov, ponotranjanje svoje kulture kot pomembne. Notranje neskladnosti in

15

razlike se minimalizirajo, ko se pojavi zunanja grožnja skupini. Posamezniki �utijo

notranji zanos, ki ja�a samopodobo in izni�uje ob�utek povpre�nosti (Guibernau,

1997). V primeru Kataloncev bi lahko rekli, da zunanjo grožnjo predstavlja prenizka

stopnja samouprave, ki narodu onemogo�a razvoj, neodvisen od španske države, kar

bi se po mnenju mnogih Kataloncev za narod, tudi v relaciji s finan�no krizo,

izkazalo kot pozitivno.

2.1. ETNI�NI IN DRŽAVLJANSKI NACIONALIZEM

Smith (1992) in Kymlicka (1996) se strinjata, da ob�utka narodne pripadnosti

ne more dolo�ati rasa ali skupno poreklo. Pove�ano število migracij v zadnjih letih,

narodnostno mešani zakoni pove�ujejo rasno in etni�no pisanost nacionalnih skupin.

�e bi narodno pripadnost poudarjali z etni�nega vidika ali vidika skupnega porekla

bi to imelo nepravi�ne rasisti�ne konotacije. Da bi se temu izognili, bi moral vsak, ne

glede na raso, spol ali izvor, imeti možnost postati �lan naroda.

Etni�ni tip nacionalizma poudarja skupen izvor ter kulturo, pri �emer naj bi

bili nacionalni ob�utki posamezniku vrojeni, pripadnost nekemu narodu je danost in

ne izbira. Pri državljanskem tipu nacionalizma gre za poudarjanje svobodne

odlo�itve posameznikov, osnovan je na skupnih vrednotah ter institucijah in vzorcih

družbene interakcije. Nosilci nacionalne identitete so pri tem institucije, obi�aji,

skupni spomini, ter racionalne vrednote. Ne glede na etni�ni izvor se lahko narodu

pridruži vsak, v zameno za prilagoditev lokalnim navadam. Te vrste nacionalizem

temelji na teritorialno osnovani skupnosti in ne na družbenih mejah med skupinami

znotraj nekega teritorija (Keating, 1997). Tu gre seveda za idealna tipa, ki se v praksi

ve�krat prekrivata.

Na tem mestu si poglejmo kako se katalonski nacionalizem spopade z

vprašanjem, kdo dejansko je Katalonec. Pri upoštevanju skupnega porekla pri

definiranju katalonske nacionalnosti bi odpadlo skoraj petdeset odstotkov

prebivalcev Barcelone. Odstotek porok med ljudmi s katalonskim poreklom ter

ljudmi iz drugih delov Španije je tako visok, da bi se število '�istih' Kataloncev še

znižalo. To bi lahko vodilo h konfliktnim situacijam. Jordi Pujol, bivši predsednik

16

katalonske vlade1, zadevo iznajdljivo reši z definicijo Katalonca kot nekoga ki »živi

in dela v Kataloniji ter želi biti Katalonec« (Mercadé, 1982, 153). Ta definicija torej

vklju�uje dva elementa: teritorij in voljo. Živeti in delati na dolo�enem obmo�ju, v

Kataloniji, odpre možnost postati Katalonec, kar pa dodatno zahteva posameznikovo

vklju�itev v lokalno kulturo, obmo�je ter skupen projekt.

Katalonska identiteta je torej definirana z državljanskimi pogoji in odseva

katalonski kozmopolitizem in odprtost do sveta. Ideja tovrstnega odprtega

nacionalizma Katalonijo še dodatno razlo�uje od Španije. V �asu Franca je koncept

naroda poudarjal predvsem eti�no-religiozne vezi ter ni bil naklonjen vklju�evanju

tujcev.

Keating nacionalizem vidi kot reakcijo na modernizem, ki zbližuje ideje o

etni�nosti, narodu in državi ter ustvarja povezavo med individualnim ter skupnim in

v družbi ali državi izvaja dolo�ene funkcije (1996). Obenem nas spodbuja k

razmišljanju o jeziku in kulturi kot pomembnih elementih oblikovanja naroda ter

skupinske identitete (1997). Vidi jih kot ozna�evalce etni�ne identitete ter tudi kot

osnove za skupno državljansko kulturo, ki spodbuja asimilacijo.

Katalonija ima že od šestdesetih let dalje veliko stopnjo imigracije. V �asu

prehoda k demokraciji je bilo 40% prebivalstva rojenega izven obmo�ja Katalonije

(Keating, 1997, 696), številka pa ostaja visoka vse do danes. Opazna je tudi visoka

stopnja dvojne identitete, kar pomeni, da je Katalonija kovala »vklju�ujo�o

državljansko identiteto, lo�eno od etni�nega partikularizma« (1997, 697) ter

nacionalizem z državljanskim karakterjem, kot bomo videli v nadaljevanju.

3. NACIONALNA IDENTITETA

Gibernau meni, da obstoj ve�ih narodov znotraj ene države sicer vklju�uje

potencialno napetost in konflikt. »Ko država, ki jo upravlja dominantni narod, in

prezira razlike znotraj nje ter zatira druge narode, se ti ali predajo in uniformirajo s

preostalim delom prebivalstva, ali pa ustvarijo kontra-strategije za nasprotovanje 1 Jordi Pujol je glavni ideolog stranke Convèrgencia i Unió, ki se zavzema za boljši položaj Katalonije ter je katalonski vladi predsedoval med leti 1980-2003.

17

mo�i države« (Guibernau, 1999, 135). Conversi pa omenja, da je teritorij bistvo vseh

nacionalisti�nih programov ter da se »v svetu držav-nacij, etni�na skupina lahko

po�uti popolnoma zaš�itena le, �e doseže osnovanje svoje države-nacije« (1997, 6).

Dodaja pa, da »�e ima skupina dovolj mo�no identiteto ter se po�uti samozavestna o

svojem preživetju v prihodnosti znotraj obstoje�e države-nacije, ni potrebe po

dodatnih zahtevah o danem nacionalnem teritoriju« (1997, 6).

Ana Kralj omenja Baumanov prispevek k ideji o identiteti, ki pravi, da se je ta

pojavila kot posledica krize pripadnosti. Poudarja, da država svojim subjektom

predstavlja organizacijsko obliko, v kateri se narod lahko uresni�i in obenem

zagotavlja njegovo kontinuiteto. »Narodi brez države so bili namre� videni kot

nejasne skupnosti brez oprijemljive preteklosti in z nejasno prihodnostjo« (2008,

100-101). Tudi Katalonci si želijo lastne države. �utijo, da bi se kot lo�ena država

predvsem ekonomsko bolje uresni�evali, vše� jim je ideja o lastnem programiranju

prihodnosti, obenem pa bi s tem dosegli priznanje naroda kot takega, veliko jih

namre� ni zadovoljnih s trenutnim prepoznavanjem Katalonije znotraj Španije kot

tudi po svetu, saj mnogo ljudi za Katalonijo ni še nikoli slišalo.

3.1. DIMENZIJE NACIONALNE IDENTITETE

Nacionalno identiteto dolo�a nabor atributov, ki si jih delijo pripadniki

nekega naroda. Guibernau nacionalni identiteti naroda, kot skupine, ki zavestno

oblikuje skupnost, deli skupno kulturo na jasno dolo�enem teritoriju, deli skupno

preteklost ter projekt za prihodnost in zahteva pravico do samoodlo�anja, pripisuje

naslednjih pet dimenzij: psihološko, kulturno, teritorialno, zgodovinsko in politi�no

(2007).

• Psihološka dimenzija nacionalne identitete izide iz zavesti oblikovanja

skupine osnovane na '�utenju' bližine med pripadniki naroda. Takšna bližina

lahko ostane prikrita ve� let ali pa se pojavi, ko narodu grozi nek sovražnik –

resni�en, potencialen ali namišljen – ki grozi ljudem, napredku, tradiciji in

kulturi, teritoriju ali suverenosti. Ponotranjanje nacionalne identitete in

razlo�ujo�e kulture, povzro�a �ustveni naboj (Guibernau, 2007).

18

• Kulturna dimenzija predstavlja posameznikovo ponotranjanje simbolov,

vrednot, prepri�anj, ter obi�ajev v procesu socializacije. Posebno

pomembnost na tem mestu nameni avtorica komunikaciji, ki jo vidi kot

osnovo ustvarjanja koherentnih družb in kultur. Komunikacija torej zahteva

uporabo dolo�enega jezika, ki ga narod zna. Obi�ajno se uvajajo lokalni

jeziki, kjer pa se ti izgubljajo, so nadomeš�eni z državnimi (Guibernau,

2007).

»Jezik ima že pri oblikovanju etnije središ�ni pomen« (Južni�, 1993, 267), saj

predstavlja lo�nico med razli�no govore�imi. »V identifikacijskem smislu ima

jezik izrazito antropološko dejstvo, v primerjavi z drugimi dejavniki, ki

dolo�ajo �lovekovo osebno in zlasti skupinsko identiteto. Ljudje, ki govorijo

isti jezik, so ne glede na medsebojne razlike, izjemno �vrsto povezani« (1993,

267). Preko jezika tako poteka ena prvih identifikacij med 'nami' in 'drugimi'

in je eden od osnovnih elementov skupinske zavesti in pripadnosti. Pri tem

ima izobrazba veliko vlogo, saj so šla opismevanja v narodnem jeziku v

novejšem �asu preko šolskega sistema, moderni izobraževalni sistemi pa so

bili na�elno dostopni vsakomur in so tako brisali tudi identifikacijske meje in

pregrade med razli�nimi sloji. S tem ko se uveljavijo narodni jeziki, jezikovna

pripadnost postane tudi politi�na pripadnost. Ve�krat so se z uvedbo

jezikovnih standardov izrinjali regionalni jeziki, tako nare�ja kot tudi jeziki z

že morebitno uveljavljeno lastno tradicijo (Južni�, 1993). To se je v Kataloniji

dogajalo v ve�ih zgodovinskih obdobjih, ko je bila uporaba katalonš�ine

prepovedana in se je skupaj z drugim, vsiljenim jezikom, zahtevala druga�na

politi�na lojalnost.

Vsekakor pa je jezik dobil posebno vlogo na prehodu od etni�nosti k

narodnosti in nacionalnosti. Ime jezika je praviloma ime naroda, ki ga govori,

uveljavi se enotno ime za standardizirani jezik in njemu pripadajo�i narod.

Pomen jezika je imel poseben pomen kot instrument narodnega oblikovanja

skupnosti, ki drugega instrumenta, recimo države, niso imele. �eprav sta

jezik in nacionalna identiteta mo�no povezana, pa nacionalna identiteta ne

sovpada z znanjem jezika (slovenski otrok, ki se nau�i kastiljsko, ne razvije

posledi�no tudi španske identitete).

19

• Zgodovinska dimenzija vklju�uje željo pripadnikov naroda do razkazovanja

svoje bogate preteklosti. Ta jih namre� zbližuje s predniki ter krepi

prepri�anje o pripadnosti razširjene družine. »Gre za skupne spomine polne

transcendentalnih momentov, ki ljudem pomagajo krepiti samozavest in

graditi dolo�eno podobo naroda« (Guibernau, 2007, 20).

• Teritorialna dimenzija je pomemben dejavnik pri dolo�anju skupinske

identitete in ima veliko identifikacijsko vlogo. Teritorij ali domovina je

družbeni prostor, v katerem se skupinska dinamika odvija. Južni� izpostavlja,

da je »teritorialna identiteta ena najstabilnejših identitet. Prostor dobi ime po

skupnosti, ki ga naseljuje, ali že uveljavljeno ime prostora dolo�i ime skupini,

ki tam živi« (1993, 146; 152). Smith teritorij obravnava kot pomembno

zunanjo funkcijo nacionalne identitete, ki prispeva k umestitvi skupne kulture

in družbenih vezi med pripadniki naroda (1991).

• Politi�na dimenzija nacionalne identitete izhaja iz pojava moderne države-

nacije, ki je že v svojih za�etkih iskala kulturno in jezikovno homogenizacijo

druga�e raznovrstnega prebivalstva. Država je torej izbirala in vsiljevala

kulturo in jezik dominantne skupine na svojem teritoriju ter iskala na�ine

ustvarjenja enega naroda iz ve�ih narodov ali njegovih delov, ki so jo

sestavljali. V dolo�enih primerih lahko nacionalna identiteta pripadnikov

naroda brez države nasprotuje nacionalni identiteti države, v katero je prvi

narod vklju�en (npr. Baski v Španiji) (Guibernau, 2007).

4. ZAKAJ JE NACIONALNA IDENTITETA DANES V EVROPI

POMEMBNA?

Zgodovinsko gledano združevanje obmo�ij v politi�ne, družbene ali

gospodarske enote ni bilo dolo�ano glede na kulturno homogenost. Ve�ina etni�nih

skupin je bila skozi zgodovino vklju�enih v ve�je skupnosti kot sta bila Karolinški ali

Rimski imperij. Znotraj njih so razli�ne etni�ne skupine živele v miru.

20

V obdobju srednjega veka so se pojavila nacionalisti�na gibanja, ki jih je bolj

kot nacionalna država, družila zavest o nacionalni identiteti (simboli, jezik, kultura in

teritorij). Primeri teh srednjeveških gibanj vklju�ujejo vojne med Škotsko, Anglijo in

Francijo (Salazar, 1996).

S pojavom moderne politi�ne institucije države (s tem mislimo na binom

nation-state – države-nacije v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju), se je rodila ideja

o potrditvi politi�ne identitete neke skupnosti z obstojem jezika, kulture ter enega

naroda. Formula 'ena kultura; torej, en narod; torej, ena država' je dolo�ala nov

legitimni princip nacionalisti�nih gibanj. Kljub temu pa oblikovanje držav tej formuli

ni vedno sledilo in je red spremenilo v 'ena država; torej, ena kultura; torej, en narod'.

To se je zgodilo v tradicionalnih državah, kot je Francija, in tudi v novejše

ustanovljenih državah, kot je Italija. V ve�ini primerov najdemo države, ki jih

sestavlja ve� kulturnih skupnosti, katerih meje ne sovpadajo z mejami države same

(Álvarez&Vila, 1993). Od samih za�etkov, pa je »država-nacija izbrala jezik in

kulturo dominantnega naroda ali etni�ne skupine na svojem teritoriju ter jih

razglasila kot uradne« (Guibernau, 2007, 61).

V zadnjih desetletjih lahko opazimo pove�anje zanimanja za nacionalno

identiteto, saj so družbene in politi�ne spremembe v Evropi zamajale stabilne

vrednote in strukture, kot sta narod in nacionalna identiteta. K razvoju podobe naroda

kot združene skupnosti s skupnim ciljem ter pri ustvarjanju solidarnosti med

državljani so od nekdaj prispevale vojne, boj proti nekemu skupnemu sovražniku.

Skupni spomini na veselje ali trpljenje prispevajo k razvoju skupinske zavesti.

�eprav dandanes v nekaterih delih sveta konvencionalne oblike vojn še vedno

potekajo, pa na zahodu živimo v miru. Tu so se našli novi skupni sovražniki –

mednarodni terorizem, organiziran kriminal in ekološke katastrofe.

Tako migracije kot znanstveni napredki v komunikaciji in industriji ter

globalizacija gospodarstva pove�ujejo pluralnost in heterogenost držav. Ti družbeni,

politi�ni in gospodarski konteksti predstavljajo ve�jo mobilnost posameznikov ter s

tem pove�anje števila odnosov med osebami iz razli�nih kultur. Mnogo

posameznikov bo našlo delovna mesta ter svoj življenjski prostor izven svojih

maternih držav. Danes že živimo druga�no resni�nost, pogojeno z brisanjem meja ter

21

svobodnim potovanjem. Nove tehnologije ter migracije vzbujajo nova vprašanja, in

sicer, kako bo združenje Evrope vplivalo na kulturno dediš�ino, etni�ne skupnosti,

religijo ter narode, ki so del nje. Znotraj tega se porajajo vprašanja, kaj pomeni biti

Katalonec, Španec, Evropejec.

Angleži imajo radi kriket, �aj in podeželje. Zadovoljni so s svojo

demokrati�no zapuš�ino. Ameri�ani so ponosni na o�ete svojega naroda ter Ustave,

radi imajo zrezke in imajo pred svojo hišo zapi�eno ameriško zastavo. Francozi

obožujejo sir, ponosni so na razsvetljenstvo ter svobodo, bratstvo in enakost.

Katalonci ne zmorejo brez 'pa amb tomaquet' (kruha z na njem razmazanim

paradižnikom), ponosni so na nogometni klub Bacelono in naprednost Katalonije v

španskem kontekstu.

Vendar, ali vsi državljani teh dežel delijo enake ob�utke? Zagotovo ne, in tudi

tisti ki jih, zadeve ob�utijo z razli�no intenziteto. Zgoraj so našteti stereoptipi,

zna�ilnosti, ki naj bi dolo�enemu narodu pripadale.

Nacionalna identiteta je namre� nek skupen sentiment, osnovan na zavesti

pripadnosti dolo�enemu narodu, ter deljenju skupnih posebnosti, ki jih od drugih

narodov lo�ujejo. Nacionalna identiteta je moderen pojav dinami�ne narave. Medtem

ko lahko zavest oblikovanja naroda ostaja prisotna dalj �asa, pa se po mnenju

Monserrat Guibernau elementi, ki jo sestavljajo, lahko spreminjajo (2007).

Pripadniki dolo�enih narodov so, z razli�no intenziteto, izrazili vero v skupno

kulturo, zgodovino, sorodstvene vezi, jezik, vero, teritorij, za�etke ter usodo. Danes

take vrste nacionalne identitete pripisujemo državljanom držav-nacij. Vseeno pa

lahko nacionalno identiteto najdemo tudi pri posameznikih, ki pripadajo narodom, ki

svojih držav nimajo, kot na primer, Quebe�ani, Škoti, Baski ali Katalonci

(Guibernau, 2007). »Skupni spomini na �as, ko je bil narod neodvisen, na prestano

zatiranje, krepijo zavest o skupni identiteti med pripadniki naroda, pa �etudi jim

manjka lastna država« (Guibernau, 2007, 11).

22

II. ZGODOVINA KATALONIJE IN NJENIH INSTITUCIJ

Poznavanje preteklosti ljudstev lahko pomaga pojasniti in razumeti današnje

situacije sobivanja, pa naj so te željene ali vsiljene. Guibernau trdi, da se je

Katalonija pretvorila v narod brez države po dolgi dobi uživanja svojih lastnih

zakonov ter institucij, dobi ki se je pri�ela v 9. stoletju in kon�ala leta 1714 (2009,

27).

1. OBDOBJE FRANKOVSKEGA KRALJESTVA IN REKONKVISTE

Leta 711, po prisotnosti Romanov ter treh stoletjih prevlade Gotov, so

muslimani vdrli na Iberijski polotok. Kot rezultat spopadov z muslimani so se

prebivalci severnovzhodnega dela Španije povezali s Franki na obeh straneh

Pirinejev. To zgodovinsko dejstvo je bil prvi korak k naslednjim potezam, ki so

vodile k oblikovanju neodvisne Katalonije. Vilfred Kosmati, knez frankovskega

porekla, je leta 878 ustanovil dinastijo barcelonskih knezov, ki je trajala 500 let. Ta

dinastija je predstavljala hrbtenico države in je pomagala ozna�evati njegovo

identiteto (Pallach, 2000, 27). Vilfred Kosmati, znan kot odli�en bojevnik, je z lastno

krvjo na svojih prstih zaznamoval svoj zlati š�it, kar je še danes povezano s tradicijo

štirih rde�ih �rt na rumeni podlagi katalonske zastave. Vilfred Kosmati je prevladal

nad sebi podobnimi ter prekinil vezi s frankovskim kraljem, kar je omogo�ilo

oblikovanje 'Hiše Barcelone'. Ko je leta 897 umrl, je svojo zapuš�ino prepustil

Španski marki, ki jo je oblikoval Karolinški imperij in je razmejevala obmo�ja, ki so

jim vladali ali kristjani ali muslimani. Ti so vladanje prepuš�ali lokalnim elitam.

(Guibernau, 2009; Generalitat de Catalunya).

Katalonska nacionalna identiteta ima svoje korenine v srednjem veku, ko se

je pojavila kot definiran teritorij s pristojnostjo sodne oblasti s svojim lastnim

jezikom in kulturo. Katalonš�ina se je razvila v 10. in 11. stoletju kot ljudski govor,

razli�en od jezikovnih sosedov - kastiljš�ine ter oksitanš�ine.

Leta 988 je knez Barcelone prekinil fevdalne vezi s Karolinškim imperijem.

Leta 1137 se je Ramon Berenguer IV poro�il s Petronelo Aragonsko in od tedaj

23

naprej je Katalonija oblikovala del katalonsko-aragonske konfederacije, ki je na

Mediteranu cvetela kot trgovska velesila. Kralj Jaume I Osvajalec ostaja simbol tega

obdobja, ko je bil na �elu ene takrat najboljših pehot na svetu, njihova osvajanja pa

so segala vse do Balearskih otokov, Sardinije, Sicilije ter Neapeljskega kraljestva. Pri

pogajanjih je bilo jasno izraženo medsebojno spoštovanje do rabe lastnega jezika,

ohranitev obi�ajev ter narodnih institucij, kot tudi delitev bogastva (Keating, 1996).

Naslednik aragonske krone Ferdinand Katoliški se je leta 1469 poro�il s

kastiljsko princeso Izabelo. 1516 sta se kroni združili in oblikovalo se je špansko

kraljestvo, ki ni prineslo politi�ne enotnosti. Kastilja je nadaljevala z oceansko

politiko, ki je svoj vrhunec dosegla z odkritjem, osvojitvijo in nato še izkoriš�anjem

novega sveta, medtem ko je Katalonija še naprej plula po Mediteranu in si zadajala

nove cilje v severni Afriki. Špansko kraljestvo je bilo pod vodstvom Karla V

priklju�eno k svetemu rimskemu imperiju. Znotraj teh komplesknih zavezniških in

imperialnih struktur je Katalonija ohranjala svoj jezik in institucije – parlament (the

Cortes) ter izvršno oblast, Generalitat, ki je bil ustanovljen 13592. Sama je

izglasovala svoje zakone ter višala davke, ni pa bila obvezana k prispevanju vojaške

pomo�i pri obrambi monarhije, razen kadar je napad grozil Kataloniji sami (Keating,

1996; Pallach, 2000).

Katalonci so tako lahko nastopali v ve� politi�nih in ekonomskih arenah:

doma�i, španski, mediteranski in nekaj �asa imperialni. Za �asa kralja Karla V je

vladal mir, Katalonija je sprejela svojo novo vlogo v hierarhiji španske države, kljub

temu, da je zaradi trgovskih sporazumov med Kastiljo in Valencijo, postala

marginalna pokrajina. Podro�je, iz katerega so bili Katalonci do poznega 18. stoletja

izklju�eni, je bila Amerika, ki je bila rezervirana za Kastiljce. To je bil eden od

faktorjev, ki so prispevali k ekonomskemu upadu Katalonije, ki je nato trajal vse do

19. stoletja.

Katalonski nacionalisti v�asih trdijo, da je bila njihova država v �asu

srednjega veka država-nacija. Po Keatingovem mnenju to striktno ne drži (1996). V

srednjem veku namre� države-nacije niso obstajale, pa� pa je bila Katalonija, prav

tako kot mnogo evropskih teritorijev, samoupravna kneževina s kompleksnimi

2 Katalonski parlament je eden najstarejših v Evropi.

24

povezavami z zunanjimi avtoritetnimi viri - monarhi�nimi, civilnimi, verskimi in

ekonomskimi. Kar je pri Kataloniji izjemno, je dejstvo, da je vseskozi ohranjala

koncept delne neodvisnosti, kljub nasprotnim prizadevanjem tako monarhi�nega

absolutizma kot tudi liberalnega oblikovanja držav, vse do moderne dobe.

Katalonsko kulturo je že zgodaj zaznamovalo mojstrstvo pogajanja (Giner v Keating,

1996), ni se prepustila vplivu absolutizma ali enosmernega vsiljevanja avtoritete. V

javnem življenju sta prevladovala meš�anski in trgovski duh, ki se je razlikoval od

vsakdanjega življenja drugod po španski državi. O tem med drugim pri�a urbana

pokrajina v Barceloni, ki odseva meš�anstvo in trgovanje brez mo�nega pridiha

vojaških struktur (Marías, 1994; Giner, 1984 v Keating, 1996).

Od 17. stoletja dalje je španska monarhija želela zmanjšati katalonsko stopnjo

avtonomije ter ustanoviti centralizirano absolutisti�no državo. V 1640 sta zahteva naj

Katalonija prispeva k splošni vojaški obrambi ter visoki davki s strani španske

monarhije (takrat v vojni s Francijo), sprožila upor, ki bi ga lahko prepoznali kot eno

prvih nacionalnih revolucij v Evropi (Guibernau, 2009). Vstaja »Revolta dels

segadors« 1640 je pomenila za�etek vojne za katalonsko neodvisnost. Predsednik

takratne katalonske vlade je razglasil prvo Katalonsko republiko. V boju proti

Francozom in Kastiljcem na katalonski zemlji so kneževine Rousillon, Conflent,

Vallespir, Capcir in Cerdanya pripadle Franciji (Šoukal, 2010). Katalonci so kon�no

pristali k nenasprotovanju figuri Filipa IV. kot kralja, vendar pa so vztrajali pri

nadaljnem upoštevanju svojih institucij, zakonov ter katalonskih obi�ajev

(Guibernau, 2009).

2. VOJNA ZA NASLEDSTVO

1700 je kralj Karl II umrl brez potomcev. Centralisti�no usmerjena burbonska

dinastija je leta 1701 zahtevala špansko krono, vendar so se vojni za nasledstvo

pridružili še Habsburžani. Katalonci so v zavezništvu s Portugalsko, Holandijo in

Anglijo podprli necentralisti�ne Avstrijce proti njihovemu rivalu Filipu V., kandidatu

za krono, izbranemu s strani francoskega kralja. Podpora Avstrijcem se je za

Katalonijo kon�ala s slabim izidom, zavezniki so ji namre� obrnili hrbet in sledila je

25

vojna, ki je svoj vrhunec dosegla z ve� kot enoletnim obleganjem Barcelone.

Katalonija je ohranila svoje pravice in svoboš�ine do 1714, ko je 11. septembra, po

štirinajst mese�nem obleganju, nova francoska in kastiljska ofenziva dosegla

kapitulacijo Barcelone. Tiso� dvesto hiš je bilo uni�enih, trideset tiso� ljudi izgnanih

(Guibernau, 2009).

Zmagovalne sile so z ukazom Novi Plan »Nueva Planta« ukazale razpustitev

katalonskih institucij. Katalonija se je znašla pod okupacijskim režimom.

Vzpostavila se je nova teritorialna in upravna struktura, razpuš�ene so bile

katalonske univerze, vsilili so se zakoni Kastilje: absolutizem in centralizem.

Prepovedala se je uporaba katalonš�ine, kastiljš�ina pa je bila razglašena za uradni

jezik (Barton v Šoukal, 2010; Pallach, 2000).

Prvo obdobje katalonske zgodovine na tem mestu lahko povzamemo v šestih

glavnih zgodovinskih momentih, ki so predstavljeni na naslednji skici.

Slika 1: Prvo obdobje katalonske zgodovine

Katalonija je kljub zatiranju s strani španske vlade na vseh podro�jih

ohranjala svoje razlo�ujo�e zna�ilnosti. Glavni nosilci identitete so bili jezik, ki je

988 Prekinitev

vezi s Karolinškim imperijem.

1137 Oblikovanje katalonsko-aragonske

konfederacije.

Za�etek 13. – sredina 15. stoletja

Pod katalonsko zastavo se zgradi

trgovski imperij na Mediteranu.

1516 Nastanek španskega kraljestva, znotraj

katerega Katalonija ohrani svoje institucije.

1640 Vstaja »Revolta dels segadors« -

za�etek vojne za katalonsko neodvisnost.

1714 Filip V vstopi v Barcelono

11. septembra.

26

ostajal v vsakdanji rabi, �eprav so ga sodiš�a ter administracija obsojale; katalonske

ikone in tradicije, katalonski javni zakoni ter zgodovinska dejstva in spomin na

obdobje neodvisnosti. Vse to je predstavljalo osnovo za opozicijo španskim

režimom, ki so sledili (Keating, 1996).

3. OBDOBJE INDUSTRIALIZACIJE IN OBLIKOVANJE

NACIONALISTI�NEGA GIBANJA

Od sredine 19. stoletja dalje je industrija predstavljala dodaten razlo�itveni

dejavnik. Pod vodstvom katalonske buržoazije se je proces industrializacije in

modernizacije Katalonije namre� dotaknil prej kot ostalih delov Španije (z izjemo

baskovske obale). Industrializacija je izbrisala meje med mestom in podeželjem, med

gorami in dolinami ter pomagala utrditi katalonsko identiteto (Vives v Keating,

1996). Ekonomska mo� je bila skoncentrirana na španski periferiji, medtem ko je

politi�en nadzor ostajal centraliziran. Arhai�en španski politi�ni režim, v katerem so

prevladovali osvajalni in vojaški interesi, je onemogo�al napredek. Kljub temu, da je

bila industrija v Kataloniji bolj razvita kot drugod po Španiji, je ostajala

nekonkuren�na na tujih trgih, saj se je spopadala s pomanjkanjem energetskih virov

ter šibko kupno mo�jo doma�ega trga. Rešila jo je protekcionisti�na politika, ki je

zmanjšala konkurenco tujih podjetij. Obdobje industrializacije je sovpadalo s

katalonsko jezikovno in kulturno renesanso. V �asu druge polovice 19. stoletja se je

namre� v Kataloniji oblikovalo kulturno gibanje »La renaixença« (preporod), ki se je

zavzemalo za ponovno obuditev katalonskega jezika in kulture (Keating, 1996).

4. ZA�ETEK 20. STOLETJA DO DIKTATURE GENERALA FRANCA

Pod vodstvom buržoazije se je v za�etku 20. stoletja izoblikovalo katalonsko

nacionalisti�no gibanje, sprva v obliki regionalizma. Med centrom in periferijo je

prihajalo do napetosti, predvsem zaradi zahtev katalonskih nacionalistov po

samostojnosti, nasprotovanj republikancev ter razredne politike, ki je povzro�ala

družbene napetosti. Pod vodstvom Prat de la Ribe je katalonskim nacionalistom leta

27

1913 uspelo ohraniti delno samovlado v štirih katalonskih provincah, imenovanih

»Mancomunitat«3 (1914-1923). Ta status je bil provincam ukinjen po prevzemu

oblasti diktatorja Miguela Prime de Rivere (1923-1931), ki ga je v zmotni veri, da je

simpatizer katalonskih zahtev, podprla buržoazija (Šoukal, 2010).

Po padcu de Riviere se je katalonska levica, z veliko podporo nižjega

delavskega razreda, združila v enotno stranko »Esquerra Republicana de Catalunya«

(Republikanska levica Katalonije). Z zagovarjenjem socializma in samostojnosti

Katalonije je na mestnih volitvah leta 1931 doživela veliko zmago in 14. aprila 1931

je bila proglašena Druga španska republika. Ponovno se je vzpostavila katalonska

vlada, leta 1932 pa je bil Kataloniji dodeljen status avtonomije. Ponovno

vzpostavljen Generalitat je doživel kratko in pestro obdobje. Spopadal se je z

gospodarsko krizo, njenimi družbenimi posledicami ter politi�nimi spori, vse to pa je

privedlo do vladne krize. Ves napredek je bil zopet prekinjen s špansko državljansko

vojno ter frankovsko diktaturo. Leta 1936 je na španskih volitvah zmagala levica,

sledila je vojaška vstaja, ki je bila povod za špansko državljansko vojno (Šoukal,

2010).

Slika 2: Katalonija od moderne dobe do za�etka diktature

3 Skupnost katalonskih pokrajin na španski strani Pirinejev; Barcelona, Girona, Tarragona in Lleida.

18. – 19. stoletje Obdobje

industrializacije v Kataloniji.

Konec 19. stoletja Razvoj katalonskega

nacionalisti�nega gibanja.

1931 Proglasi se Druga

španska republika.

Nacionalizem se okrepi.

1932 Ponovna

vzpostavitev Generalitata ter

avtonomije Katalonije.

28

5. OD DIKTATURE DO DEMOKRACIJE

Manjšinski nacionalizem, skupaj z demokracijo, socializmom ter

antiklerikalizmom, je bil eden od tar� Francove diktature in njegova okupacija

Katalonije 1939 je zape�atila usodo Generalitata. Katalonska avtonomija je bila

preklicana, kastiljš�ina je postala edini uradni jezik. V �asu diktature (1939-1975) je

Franco ukinil demokrati�ne svoboš�ine v celotni Španiji, prepovedal politi�ne

stranke, uvedel strogo medijsko cenzuro ter ukinil vsa levi�arska gibanja in njihove

institucije. Statut o avtonomiji Katalonije je bil razveljavljen, katalonske institucije

ukinjene, katalonš�ina v medijih prepovedana. Nekaj �asa je bila uporaba

katalonš�ine v javnosti prekršek. Voditelji katalonske vlade so bili ubiti ali pa so

pobegnili, takratnega predsednika, Luisa Companysa, je ujel Gestapo v Bretanji leta

1940 ter ga poslal nazaj v Španijo na usmrtitev. V tem �asu je veliko Kataloncev

emigriralo, med leti 1938-1953 pa ocenjujejo, da je bilo v državnih zaporih

usmr�enih kar štiri tiso� Kataloncev (Soldevilla v Šoukal, 2010; Keating, 1996).

Represija je pustila svoj pe�at. Odrasla je celotna generacija, ki je doma

govorila katalonsko, vendar je ni smela pisati ali brati. Ekonomski razcvet v

šestdesetih letih je privabil veliko število imigrantov iz drugih regij, še posebej iz

Andaluzije. V �asu prehoda je bilo približno štirideset odstotkov prebivalstva

rojenega izven Katalonije, ki se je lo�evalo po jeziku, kulturi, obi�ajih in družbenem

razredu ter je ponavadi prebivalo v svojih soseš�inah ali industrijskih mestih. Kljub

temu je bil izid represije, ironi�no, oja�anje katalonske identitete, saj je boj proti

režimu združil vse njegove nasprotnike, od skrajne levice do konzervativnih

katolikov, ter zagotovil, da bo vrnitev demokracije pomenila tudi vrnitev avtonomije

(Keating, 1996).

V �asu Francovega režima (1939-1975) je država vsilila podobo Španije, ki jo

je definiral centralizem, konzervatizem, katolištvo ter prevlada kastiljske kulture

(Guibernau, 1997). Po diktatorjevi smrti leta 1975 se je pri�el proces prehoda k

demokraciji, izvedene so bile prve demokrati�ne volitve po frankovski diktaturi. Leta

1978 je bila razglašena španska ustava, ki je priznala obstoj zgodovinskih narodov

Baskije, Galicije in Katalonije. Kataloniji je bil vrnjen status avtonomije, znotraj nje

so bile izvedene prve avtonomne volitve v letu 1980. Predsednik Generalitata je

29

postal Jordi Pujol, ki je stremel h gradnji katalonske identitete s pomo�jo kulture in

ekonomskega napredka in je ostal na oblasti do leta 2003 (del Carmen Martínez

García, 2008).

Slika 3: Od diktature do demokracije

Zgodovinski procesi prikazujejo politi�ni, ekonomski, družbeni in kulturni

razvoj Katalonije ve�inoma znotraj španskega konteksta in v tem smislu je skupnost

vedno delovala znotraj možnosti, ki jih je prinašala avtonomija, kadar je le-ta bila

zagotovljena.

V vsakem primeru pa »katalonska identiteta ni izmišljena. Vsaj tiso� let se je

trdna �loveška skupnost, obstoje�a predvsem preko skupnega jezika in v veliki meri

tudi preko teritorialne kontinuitete ter s tradicijo demokrati�ne politike in avtohtone

avtonomije, identificirala kot narod v razli�nih kontekstih. Pod mnogimi nasprotniki

je oblikovala del razli�nih držav, imela svojo lastno državo, želela avtonomijo, ne da

bi prizadela državo Španije, integrirala imigrante, prenašala ponižanje (v bistvu se

ga spominja vsako leto4) ter je vedno obstajala kot Katalonija... Katalonija ni

zamišljeno bistvo, pa� pa zgodovinski produkt, ki se konstantno obnavlja...«(Castells,

2003, 78-79).

4 Avtor se nanaša na nacionalni dan 11. septembra, datum ko je Barcelona kapitulirala po dvoletnem obleganju leta 1714.

1936 – 1939 Španska

državljanska vojna.

1939 – 1975 Francova

diktatura, ki se kon�a s

Francovo smrtjo 1975.

1977 Vzpostavitev demokracije.

1977 Prve

demokrati�ne volitve.

1978 Razglasitev

Ustave.

1980 Prve

avtonomne volitve v

Kataloniji.

30

III. KATALONCI DANES

1. PREHOD K DEMOKRACIJI

Spremembe v mednarodnem politi�nem okolju, industrializacija Španije,

razvoj srednjega razreda ter vpliv pritiskov, ki so zahtevali demokracijo so po�asi

spodkopavali Francov režim. Vse skupaj je pospešil Francov fizi�ni zaton. Njegova

smrt v 1975 je odprla pot politi�nim reformam, ki so vodile k potrditvi španske

ustave leta 1978 ter Statuta o katalonski avtonomiji v letu, ki je sledil.

Ustava iz leta 1978 je preoblikovala naravo Španije. Demokracija je špansko

državo prisilila k priznanju v njej obstoje�ih razlik ter podelitvi statusa avtonomije

Kataloniji in Baskiji v prvi stopnji, kar je bil prvi korak k radikalni spremembi

španskega modela države. Španska identiteta se je tako morala definirati z ozirom na

narode, ki jo sestavljajo. V istem �asu so se ti narodi trudili opomo�i in razviti

klju�ne elemente svoje specifi�ne identitete, ki je bila zatirana pod Francom. Na

kocki je bila sama definicija Španije: z definiranjem same sebe kot naroda, je

Katalonija prekrojila homogeno podobo Španije, ki je ni branil le frankizem, pa� pa

tudi konzervativni sektorji, ki jim ni bila po godu katalonska in baskovska

avtonomija.

1.1. ŠPANSKA USTAVA

Španija ima danes obliko parlamentarne monarhije. Zakonodajno mo�,

nadzor nad vladnimi ukrepi, ter druge pooblastitve dolo�ene z Ustavo ima Cortes

Generales, ki se deli na kongres in senat. Vlada, s predsednikom na �elu, vodi

notranjo in zunanjo politiko, civilno ter vojaško administracijo ter obrambo države in

ima izvršilno mo� (Španska ustava, 1978).

Španska ustava iz leta 1978 je bila produkt konsenza med glavnimi

politi�nimi strankami, ki so se pojavile na prvih demokrati�nih volitvah. Izbran je bil

model simetri�ne devolucije katerega so imenovali 'kava za vse' (café para todos).

31

Namesto da bi se odzvali le na nacionalisti�ne zahteve Baskije in Katalonije, naroda,

ki sta svoje institucije in zakone uživala do 18. stoletja, ter ki sta še vedno ohranjala

svoje druga�ne identitete, kulture in jezike, so se odlo�ili Španijo razdeliti na 17

avtonomnih pokrajin. Nekatere so bile zgodovinsko in kulturno razli�ne – Katalonija,

Baskija in Galicija – ostale pa so bile umetno ustvarjene in prej tam zavest o

druga�ni identiteti ni obstajala – na primer Rioja in Madrid. Medtem ko so

Katalonija, Baskija in Galicija lahko takoj pri�ele s procesom polne avtonomije, so

morale druge regije najprej izpolniti petletno dobo 'omejene avtonomije'. Ko je bila

ta izpolnjena, Ustava ni ve� delala razlik med skupnostmi (Guibernau, 2007).

Potreba po pridobitvi podpore razli�nih strani in interesov je povzro�ila dolge debate

pri pisanju Ustave, kar je bil verjetno tudi razlog za nenatan�nost ter pomanjkanje

koherence v samem tekstu.

Preambula k Ustavi pravi, da bo »španski narod branil vse Špance in španske

narode pri izvedbi �lovekovih pravic, njihovih kultur in tradicij, jezikov in institucij«

(Španska ustava, 19).

V drugem �lenu, ki je verjetno najbolj kontroverzen, ponazarja napetosti med

špansko unijo in družbenimi pritiski za prepoznanje zgodovinskih narodov, kot so

Katalonija, Galicija in Baskija. Ustava je model dvojnosti, ki pravi, da je:

»osnovana na nerazdružljivi uniji španskega naroda, skupne in nedeljive domovine

vseh Špancev, ki prepoznava in zagotavlja pravico avtonomije nacionalnostim ter

regijam, ki jo sestavljajo ter solidarnost med njimi« (Španska ustava, 26, �len 1.2).

Tekst sicer nikjer ne opredeli razlike med narodom in nacionalnostjo, niti

razlike med nacionalnostjo in regijo. V 8. �lenu Ustava podeli še avtorizacijo

oboroženim silam države, katerih misija je »branjenje teritorialne nedeljivosti

Španije ter ustavnega reda« (Španska ustava, 4, �len 8).

Kljub temu, da je poudarjena nedeljiva unija, pa je Ustava predstavila nov

model Španije, ki je Kataloniji zagotovil avtonomijo. Možnost za samovlado je

kon�no predstavljala politi�no rešitev. Guibernau sicer izpostavlja, da kar so nekateri

videli kot rešitev, je drugim predstavljalo grožnjo integriteti 'španskega naroda'

(1997). V �asu Francove diktature je režim uveljavil izraz 'španski narod', ki se je

32

nanašal na celotno ozemlje španske države. »Španija je bila identificirana s Kastiljo

in kulturna razli�nost je bila zavrnjena« (Guibernau, 1997, 137).

Kljub raznim konfliktom, ki so se in se še vedno pojavljajo med centralno

vlado in vladami avtonomnih pokrajin, ima od takrat dalje Generalitat - katalonska

vlada - mo� za izvrševanje družbeno-kulturne politike, ki stremi k ohranjanju

katalonskega naroda in njegove identitete.

2. KATALONCI: NAROD BREZ DRŽAVE

Politi�na, ekonomska ter družbena organizacija Katalonije proizvaja razli�ne

oznake: narod brez države, avtonomna pokrajina ter navidezna država ali

'kvazidržava', kot jo poimenuje Castells. »Kvazidržave« razlaga kot »narodnostne

države, ki so jim podeljeni atributi suverenosti pogojeni z zgodovinsko oblikovano

identiteto. Kvazi pa so zato, ker jih kaoti�ni skupek odnosov v zgodovinski matrici

obvezuje k deljenju suverenosti s svojo bivšo državo ali neko širšo konfiguracijo. Vidi

se razvoj narodov, ki so zaustavljeni v senci pogoja držav, vendar obvezujejo

mati�no državo k prilagoditvi in podelitvi suverenosti, kot je vidno na primeru

Katalonije, Baskije, Flandrije, Škotske, Valonije in Quebeca. So kvazi države, ker

niso polno razvite države, vendar imajo pridobljeno delno politi�no avtonomijo

pogojeno z nacionalno identiteto« (Castells, 2003, 81).

Z vrnitvijo demokracije v Španijo je Katalonija leta 1979 ponovno dobila

status avtonomne pokrajine. Svojo samovlado izvaja v okviru španske Ustave in v

skladu s Statutom o avtonomiji, ki je tudi njena pravna podlaga (Generalitat de

Catalunya, 2012). Z izjemo �asa diktature je Generalitat predstavljal institucionalni

sistem, s katerim je bila politi�no organizirana katalonska samovlada od leta 1359.

Sestavljajo ga parlament, predsedstvo in izvršni svet vlade. Katalonske institucije

imajo pravne mo�i na podro�jih izobrazbe, zdravstva, civilne zaš�ite, kulture,

jezikovne politike, industrije, imigracij, transporta, okolja in zunanje politike.

33

2.1. STATUT O AVTONOMIJI

Katalonski Statut o avtonomji iz leta 1979 se zaveda �rnih pik v katalonski

zgodovini, kar osvetli tudi v statutu samem ter povabi k novemu skupnemu projektu,

ki bi omogo�il oja�anje pripadnosti skupini:

»Skupna svoboda Katalonije skozi institucije Generalitata najde povezavo z

dolgo zgodovino poudarka na spoštovanju osnovnih pravic ter javnih svoboš�in

posameznikov in narodov: zgodovino, katero želijo ljudje Katalonije nadaljevati, da

bi omogo�ili oblikovanje napredne demokrati�ne družbe« (Statut o avtonomiji, 1979,

7).

Guibernau na tem mestu izpostavlja pomen poudarka �asovne kontinuitete, ki

skupaj z razlikovanjem od drugih predstavlja kriterij identitete (1997). Razlikovanje

od drugih, ob�utek da posameznik ali v tem primeru skupina, poseduje posebnosti, ki

ga od drugih lo�ijo, je klju�en za oblikovanje razlo�ujo�e identitete. Na to namiguje

preambula k Statutu: »Ta Statut je odraz kolektivne identitete Katalonije«, v

nadaljevanju omenja še »skupno življenje« ter »skupno svobodo« (Statut o avtonomji,

1979). Glede na Statut Katalonci lahko upravi�ujejo svojo posebnost, španska

država pa priznava njihovo skupno identiteto. Brez spremembe ustave pa za

neodvisnost ni prostora. To po mnenju Montserrat Guibernau katalonski

nacionalizem sili k zavra�anju ideala »En narod, ena država5« (1997, 138) in je tudi

izvor konstantnih sporov, saj trenutna situacija ni sprejemljiva za vse Katalonce in

politi�ne stranke.

2.1.1. Dolo�ila statuta

Katalonija je leta 2006 predstavila prenovljen Statut, v katerem poskuša

odpraviti nekatere nejasnosti ter izboljšati svoj položaj. Tako je v uvodnem delu

Statuta poudarjeno, da želi Katalonija »razviti svojo politi�no osebnost v okviru

države, ki priznava in spoštuje razli�nost identitet narodov znotraj Španije« (Statut o

5 »España, una, grande y unida!« (Španija, ena, velika in združena!) je vzklik, ki predstavlja ideologijo, ki jo je želel uveljaviti diktatorski režim generala Franca.

34

avtonomiji, 2006, 2). Nadalje Statut definira Katalonijo kot nacionalnost, ki se

»osnavlja kot samovladujo�a skupnost« (�len 1.1.), Generalitat kot »institucijo v

okviru katere je samo-vlada Katalonije politi�no organizirana« (�len 1.2.), ter da

mo� Generalitatu podeljuje »katalonsko ljudstvo, in se izvaja v skladu s Statutom ter

Ustavo« (�len 1.4.) (Statut o avtonomiji, 2006, 3), kar je spremenilo zaporedje

Statuta iz leta 1979, namre� da Generalitatu mo� narekuje »Ustava, Statut ter

ljudstvo« (Statut o avtonomiji, 1979, 2). Nov Statut tako ljudstvu namesto tretjega

odredi prvo mesto.

To odseva tudi odstavek, v katerem so poudarjeni »ob�utki in želje velike

ve�ine katalonskih državljanov, zaradi katerih je katalonski parlament Katalonijo

definiral kot narod«. Na tem mestu ne pozabi omeniti, da »Španska ustava, v svojem

2. �lenu, prepoznava nacionalno realnost Katalonije kot nacionalnosti« (Statut o

avtonomiji, 2006, 2).

V nadaljevanju se Statut ukvarja z jezikom, kar nas bo podrobno zanimalo v

poglavju Katalonš�ina v okviru zakonika. Zatem pa se Statut posveti simbolom

Katalonije, kjer se ponovno pojavlja �asovna kontinuiteta, utelešena v tradiciji.

Omenjena je Senyera - zastava, s štirimi rde�imi �rtami na rumeni podlagi,

nacionalni praznik Diada 11. septembra ter himna Els Segadors, ki skupaj

predstavljajo tri glavne simbole Katalonije (Statut o avtonomiji, 2006).

Slika 4: Senyera – katalonska zastava6

�

Vir: www.spain-flag.eu/region-flags-spain/catalonia.htm

6 Katalonska zastava Senyera velja za eno najstarejših zastav na svetu. Je zlatorumene barve, kar naj bi predstavljalo zlata polja, legenda pa pravi, da naj bi rde�e �rte v boju s krvjo svojih ran s prsti narisal Karel Plešasti na zlat š�it Vilfreda Kosmatega (kneza Barcelone). Štiri �rte naj bi predstavljale tudi štiri province Katalonije: Tarragono, Lleido, Girono in Barcelono) (www.spain-flag.eu, 2012).

35

Teritorij, zgodovina, kultura, posebno posvetilo jeziku in simbolom,

skupnemu projektu ter zavedanju oblikovanja razlo�ujo�e skupine so prisotni v

Statutu o avtonomiji. Potrebno je nasloviti še vprašanje, koga se pojmuje za

Katalonca, saj je že leta 1975 skoraj pol barcelonske ob�ine sestavljalo prebivalstvo

iz drugih delov Španije, v devetdesetih letih pa je sledil še val imigrantov iz

celotnega sveta (Idescat, 2012). V skladu s Statutom »bo politi�ni status Kataloncev

dodeljen vsem španskim državljanom, ki uradno prebivajo v Kataloniji« (�len 7). Ta

definicija prezre rasne ali etni�ne elemente ter se navezuje na izjavo v Preambuli, ki

»Katalonce« ena�i z »vsemi, ki živijo in delajo v Kataloniji« (Statut o avtonomiji,

2006, 1).

2.2. DEMOGRAFSKA STRUKTURA

Obmo�je Katalonije obsega 32.107 km2, na katerem po zadnjem štetju 1.

januarja 2011 živi 7.539.618 prebivalcev (Idescat, Municipal population record). Od

tega je 38 odstotkov populacije rojene izven obmo�ja Katalonije, skupaj torej

2.865.054 posameznikov, kar je zelo visoko število, ki nakazuje na izredno kulturno

pisanost dežele. 20 odstotkov je notranjih priseljencev iz drugih delov Španije.

Francova politika je izredno spodbujala naseljevanje ljudi iz drugih delov španske

države v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je bil zabeležen najve�ji val notranjih

priseljencev.

Tabela 1: Populacija Katalonije po mestu rojstva

62%20%

18%

Rojeni v Kataloniji Rojeni drugod v Španiji Rojeni v tujini�

Vir: Idescat. Municipal population record, 2011

36

Priseljevanje v Kataloniji kot re�eno ni nov fenomen. V obdobju prehoda k

demokraciji je bilo 40 odstotkov prebivalstva rojenega izven dežele, delež pa ostaja

visok tudi danes (Keating, 1997). V zadnjih stotih letih so bile migracije v razli�nih

valovih intenzitete stalno navzo�e. Med leti 2001-2008 pa je bilo beleženo obdobje

najve�je rasti prebivalstva, katerega glavna komponenta je bilo priseljevanje tujcev.

V letu 2008 je število tujega prebivalstva preseglo milijon. Tuje prebivalstvo danes

predstavlja 18 odstotkov celotne katalonske populacije, kar je 21 odstotkov tujega

prebivalstva v celotni Španiji.

Tabela 2: Tuje prebivalstvo v Kataloniji ter odstotek celotne populacije

Vir: Idescat. Register prebivalstva.

Tabela 3: Tuje prebivalstvo Španije glede na kraj bivanja.

Vir: Idescat. Register prebivalstva.

37

Zna�ilnost tujega prebivalstva je zgodnje rojevanje otrok, ki znatno

prispevajo k rasti prebivalstva. Ugotovljeno je bilo, da tuji prebivalci prispevajo kar

k �etrtini rojstev. Najve�ja koncentracija tujega prebivalstva je v metropolitanskih

obmo�jih, najve� priseljencev prebiva v mestih z ve� kot petdeset tiso� prebivalci

(Idescat, 2008).

Število priseljencev je tako v Kataloniji izredno visoko. Ta podatek je

pomemben, saj spreminja strukturo prebivalstva in pove�uje kulturno raznolikost. Na

tem mestu je potrebno postaviti vprašanje, kako to vpliva na katalonsko identiteto.

Ozrimo se na izjavo v Preambuli Statuta, ki »Katalonce« ena�i z »vsemi, ki živijo in

delajo v Kataloniji«, in želijo biti Katalonci (Statut o avtonomiji, 2006, 1). Katalonija

je že v zgodovini predstavljala vrata v Evropo preko mediteranske obale ter center

trgovanja. Tako je že od nekdaj kraj, kjer se sre�ujejo razli�ne kulture in tradicije,

dežela pa se jih je nau�ila sprejemati, kar je postalo del same katalonske identitete –

odprtost in sprejemanje drugih kultur, ki se jim s strani Generalitata in tudi španske

države poskuša omogo�iti lažji prehod ter integracijo. Priseljencem so ponujene

številne možnosti izobraževanja, zastonj ali simboli�ne cene te�ajev jezikov, tako

katalonš�ine kot kastiljš�ine, delavnice predstavitve katalonske kulture itd. Vse to

priseljence, ki iš�ejo boljše življenje, spodbuja k odkrivanju katalonske identitete ter

v dolo�eni meri morda s �asom celo njeno ponotranjanje, pot ki je prihodnjim

generacijam še dodatno olajšana s strani izobraževalnega sistema, ki prav tako deluje

na principu integracije.

2.3. KJE KATALONCE �EVELJ ŽULI? – TENDENCE K NEODVISNOSTI

V dokumentarnem filmu Spain's secret conflict (Skrivni spor Španije) je

raziskana problematika katalonske regije v navzkrižju s Španijo z ekonomskega,

jezikovnega in kulturnega vidika. Med drugimi je ena izmed spornih to�k prispevek

katalonskega obmo�ja v skupno špansko blagajno. Bogatejše regije centralni vladi

pla�ajo ve� denarja, kot ga dobijo nazaj v samoupravljanje – ta razlika se imenuje

fiskalni deficit.

38

ANGLIJA:17% bogatejša

regijaJugovzhodni del

Anglije

FRANCIJA:51% bogatejša

regija Pariz

NEM�IJA:16% bogatejšaregija Bavarija

ŠPANIJA: 22%bogatejša regija

Katalonija

Fiskalni deficit

6,38%

4,36%4%

9,76%

0,00%1,00%2,00%3,00%4,00%5,00%6,00%7,00%8,00%9,00%

10,00%

Tabela 4: Fiskalni deficit

Fiskalni deficit

Vir: Spain's secret conflict

Katalonija prispeva skoraj 10 odstotkov vseh prihodkov, kar je ve� kot

katerakoli druga regija v Evropi in v denarni enoti znaša 18.500 milijonov evrov, ki

so vzeti od davkov prebivalstva. To jo postavlja na mesto najbolj obdav�ene regije v

Evropi.

Kot tretja najbogatejša avtonomna pokrajina, se sicer zdi razumno, da

pomaga pri razvoju revnejših delov države, podobno kot to po�nejo bogatejši predeli

držav po Evropi, vendar pa so številke izredno visoke. Posledi�no se prebivalstvo

sprašuje, ali je prav, da v regijah, ki jih Katalonija podpira, uživajo stvari, ki jih v

Kataloniji ne, kot so na primer zastonj šolske knjige, subvencionirana pridobitev

vozniškega dovoljenja za mlade, ve� mest v domovih za ostarele... Katalonci se

�utijo izkoriš�ane ter menijo, da jih njihov prispevek v državno blagajno upravi�uje

do ve�je stopnje avtonomije (Spain's secret conflict, min 19-23).

Velik odstotek tujega prebivalstva v celotni Španiji na obmo�ju Katalonije

mo�no otežuje spopadanje z novimi izzivi v šolstvu in zdravstvu, kar je še dodaten

razlog za željo po ve�ji stopnji samoupravljanja.

39

Za mnoge Katalonce pa nacionalisti�no vprašanje ne predstavlja popolne

neodvisnosti od Španije. Podpora popolni neodvisnosti je v Kataloniji precej nizka,

obi�ajno se delež zadržuje med 12 in 13 odstotki. (Eaude, 2008). Podpora gre k

ostajanju znotraj španske države, vendar s priznavanjem Katalonije kot katalonskega

naroda. To seveda mu�i trenutni sistem države-nacije, ki se drži nedeljivosti le-te.

Sub-državna nacionalisti�na gibanja so bila ve�krat zatrta, zaradi svojih 'zarotniških'

na�inov, na katere ho�ejo razdreti narod in državo, kar je zagotovo ležalo na duši

tudi Francu in ga vodilo v njegovem izvajanju posebnih ukrepov v Kataloniji. Z

njegovega vidika so bili sovražniki Španije znotraj in ne zunaj države.

Navidez naj bi Evropska unija lahko ponudila priložnost za druga�ne vrste

prepoznavanja, glede na to, da predstavlja telo izven sistema države-nacije. Vendar

pa je EU sestavljena prav iz držav-nacij, ki ljubosumno branijo svoj status in odbijajo

vse korake, ki bi lahko izzvali nadvlado države-nacije. Celo same regionalne

organizacije Evropske unije niso uspele ponuditi kulturno/družbenih/politi�nih opcij,

h katerim zre Katalonija.

Glavno regionalno telo je Odbor regij7, vendar predstavlja le posvetovalno

telo in na aktualno zakonodajo nima vpliva (Guibernau 2006; Ranachan, 2008). Pri

približevanju Katalonije svojim ciljem k ve�jemu priznavanju kot lo�ene narodne

identitete obstajata dve oviri. Prva je ta, da si razli�ne regije niso edine v smislu,

kako pomembna je njihova nacionalna identiteta, kar pomeni, da niso vse enako

zainteresirane za premike k ve�jemu prepoznavanju. Posledi�no se nivo

politi�no/družbenega/kulturnega razvoja posameznih regij izredno razlikuje. Drugi�,

Odbor regij je, kot re�eno, le posvetovalno telo in vsak položaj ali mo�, ki jo

Katalonija iš�e znotraj EU, je popolnoma odvisna od privolitve Španije, saj EU

ostaja sistem držav-nacij (Guibernau, 2006; Ranachan, 2008).

Eden izmed pikrih aspektov EU je fond regionalnega razvoja Evropske unije,

ki je znotraj Španije povzro�il trenja (Guibernau, 2006). Regionalni razvoj je

pripomogel k poudarjanju mo�nih regionalnih identitet v Španiji v regijah, ki 'preden

so vsem razdelili kavo', niso obstajale. Nekatere regije so celo pri�ele trditi, da so

7 Odbor regij (OR) je politi�na skupš�ina, ki regionalnim in lokalnim oblastem omogo�a izraziti njihova stališ�a pri razvoju politike in pripravi zakonodaje EU (European Union, Comitte of the regions, 2012).

40

zgodovinski narodi, v poskusu pridobitve fondov za regionalni razvoj EU ter

prenešene mo�i s strani španske države. To je med tremi zgodovinskimi narodi, ki

�utijo, da jim bi morala biti dodeljena najvišja stopnja prenesene mo�i, ustvarilo

napetosti, saj sami sebe pojmujejo kot druga�ne v smislu, v katerem ostale regije

niso, med drugim namre� tudi na osnovi svojih identitet niso bile zatirane (Ranachan,

2008).

Morda je najbolj bistveno vprašanje prizadevanje za razglasitev katalonš�ine

kot uradnega jezika EU, saj je še vedno videna kot zgolj regionalni jezik. Trenutno je

lahko le uradnemu jeziku države-nacije podeljen ta status (Guibernau, 2006).

Španska vlada je skupaj z EU sicer izdala nekaj dogovorov v letih 2005 in 2006, ki

naj bi katalonskim, galicijskim in baskovskim govorcem dovolila naslavljanje

Odbora regij, Evropskega parlamenta in Evropskega varuha �lovekovih pravic v

svojem maternem jeziku, interpretacija in prevodi pa so pla�ani s strani španske

vlade. Trenutno je sprejetje katalonš�ine kot uradnega jezika odvisno od vstopa

Andore v EU, kjer je katalonš�ina uradni jezik (Guibernau, 2006).

3. KDO JE KATALONEC?

Barth (1969) opaža, da se intenziteta, s katero �lani skupine izražajo svojo

etni�nost, pove�a, kadar obstaja intenziven prostorsko-geografski kontakt med

razli�nimi skupinami. Bolj izolirane skupine so tako verjetno najmanj

samodefinirane v etni�nem smislu. Zato je bolj verjetno, da bodo Katalonci zaradi

velikega priseljevanja ter splošnih kulturnih sprememb postali bolj zavedni o svoji

nacionalnosti, kot recimo Galicijci, ki niso izkusili takšne mere kulturnega mešanja.

Imigracija v Kataloniji je tako izrednega pomena, saj se zaradi priliva ljudi razli�nih

kultur posamezniki bolj zavedajo kulturnih razlik. Conversi (1997, 214) pravi, da

»kadarkoli se pojavi pove�ana imigracija, je to sprejeto kot oblika agresije in

posledi�no se morajo doma�ini prilagoditi ter poiskati nove strategije za ohranjanje

svoje identitete«. Katalonci, skozi stoletja že navajeni pove�anih kontaktov z drugimi

kulturami, se tega polotevajo s sprejemanjem, deljenjem in izobraževanjem o svoji

kulturi.

41

Katalonski voditelji v poskusu definiranja katalonske identitete poudarjajo

teritorialnost ter kraj bivanja ('Katalonec je, kdor živi in dela v Kataloniji'). Sledi

jezikovni aspekt ('Katalonec je, kdor govori katalonsko'), stvar ki se sama od sebe ne

zgodi, pa� pa jo je mo� pridobiti. Te današnje definicije torej vklju�ujejo prebivalce,

ki prihajajo iz drugih obmo�ij in ohranjajo stalno prebivališ�e v Kataloniji. Gre za

teritorialno-državljansko definicijo narodnosti, ki jo simbolizira obvladovanje jezika.

Pokazati je potrebno željo po pripadanju narodu.

Jezik je torej znak integracije, ki pa ni edini na�in. Imigranti si ve�krat

poiš�ejo lažje na�ine pristopa katalonski identiteti s sodelovanjem pri ljudskih

dogodkih popularne kulture, kot so ljudski plesi, colles de castellers (�loveški stolpi),

petje v zboru, treking itd. (Conversi, 1997).

3.1. NACIONALISTI�NI DISKURZ JORDIJA PUJOLA

Jordi Pujol, nekdanji predsednik katalonskega Generalitata (v obdobju od

1980-2003), vse do danes ostaja izredno pomembna politi�no aktivna persona.

Njegov nacionalisti�ni diskurz od �asa samega osnovanja modernejšega

katalonskega nacionalizma ter kasneje mnogih politi�no aktivnih let lahko

povzamemo v šestih to�kah. Prva je zavrnitev etni�nih in rasnih faktorjev pri iskanju

definicije, koga se pojmuje kot Katalonca ter poudarek na posameznikovi želji in

volji po tem, kot odlo�ilni element pri oblikovanju nacionalne identitete. Drugi�,

zavest in ob�utek pripadnosti nacionalni skupnosti sta ve�inoma osnovana na

skupnem jeziku ter zgodovini. Tretji�, razlikovanje med 'nami' (Katalonci) ter 'njimi'

(Španci) je posledica razli�nih zgodovinskih preteklosti. �etrti�, pripadnike naroda je

potrebno pozivati k skupnemu projektu. Peti�, obstaja nek smisel o 'izbranem

narodu', ki ima posebno nalogo. V primeru Katalonije to vklju�uje osnovanje

modernega evropskega naroda, ki bi s tem lahko oja�al svojo identiteto s

povezovanjem tradicije z modernostjo. Pujol je vedno izražal pro-evropski odnos,

kar je odsev dolge katalonske tradicije, ki je evropske ideje sprejemala kot referenco.

Poleg tega katalonski nacionalizem privla�i ideja o razvoju znotraj ve�je skupnosti,

ki jo sestavljajo druge, med seboj spoštujo�e se nacionalne manjšine. Zadnjo, šesto

42

to�ko katalonskega nacionalizma, predstavlja obsodba nerešene katalonske situacije

znotraj španskega sistema avtonomnih skupnosti (Guibernau, 2007).

Današnji predsednik Generalitata, Artur Mas, se trudi zapolniti prostor, ki ga

je ustvarila Pujolova senca, in katalonski moderni nacionalizem nadalje bolj kot k

popolni neodvisnosti stremi k sodelovanju s Španijo, ki bi Katalonijo prepoznavala

»kot državo znotraj španske države, kot skupnost s svojo osebnostjo in razlikami ter

garancijo, da bo njena identiteta spoštovana« (Pujol, 2010, 6).

3.2. NACIONALIZEM IN IMIGRACIJA

Katalonije se je prijel vzdevek 'terra de pas' (dežela prehoda). Njen položaj

ob mediteranski obali ter med Kastiljo in Francijo je razlog, zaradi katerega je že od

nekdaj vsrkavala razli�ne kulturne vplive ter gibanja ljudi. Populacija obalnih mest,

odprta trgovanju skozi luko Barcelone, je kot posledica višjega števila rojstev in

imigracije hitreje naraš�ala. Ve�ina imigrantov je v preteklosti sicer prihajala iz

sosednjih, kulturno podobnih regij ter jim vklju�evanje v družbo ni predstavljalo

ve�jih težav.

Conversi v svojem delu prikaže, da je imigracija v 1965 predstavljala 65%

celotne rasti prebivalstva, medtem ko je bil naravni prirastek 35%. To je pomenilo,

da so imigranti s svojimi otroci v številu krepko prekašali izvirno prebivalstvo

Katalonije. Poudarja tudi, da vsi nacionalizmi pripisujejo veliko pomembnost številu

prebivalstva. Števil�nejše je, ve� mo�i ima narod, nižanje populacije pa je slabo

znamenje za vsakega iskrenega nacionalista in potemtakem je demografija 'igra

mo�i'. Zato v ve�ini primerov demografskih odklonov �loveških skupin nastajajo

proti-trendi v iskanju politi�ne rešitve, ki je obi�ajno samoodlo�anje ali kampanja za

izklju�itev imigrantov, celo rasizem. V španski državi pa obstoj unije lahko

zagotavlja le politika integracije ne-nativnega prebivalstva v regionalne kulture.

Tako je tudi v primeru Katalonije, instrumenti katalanizacije so danes namre� na

voljo, pripravljenost imigrantov za integracijo pa ni ve� kontroverzna (1997).

Zaradi tradicionalne katalonske zmožnosti absorbiranja imigrantov grajenje

meja med doma�im prebivalstvom in novimi prišleki nikoli ni bilo v interesu

43

katalonskih voditeljev. Imigranti niso bili nikoli videni kot grožnja katalonski

identiteti; glavna grožnja je o�itno prihajala iz Madrida, ki je predstavljala veliko

ve�jo nevarnost za preživetje katalonskega naroda, s svojo politiko proti

katalanizacije. Vendar pa zaradi mo�i jezikovne identititete, poskusi rasne definicije

naroda nikoli niso pridobili na teži (Conversi, 1997).

Najpomembnejši prispevek iz obdobja šestdesetdesetih let je predstavil že

omenjeni Jordi Pujol. V svojem programu se je s problemom imigracije spopadel

skozi jezikovno vklju�evanje, u�enje katalonš�ine je videl kot korak, ki mu naravno

sledi sprejetje v novi državi: »Naš osnoven problem je imigracija in s tem

integracija. Glavni cil je zgraditi skupnost, ki bo primerna za vse Katalonce. Želim

poudariti, da s Katalonci mislim na vse, ki živijo in delajo v Kataloniji, ter

Katalonijo vidijo kot svoj dom in deželo, s katero se identificirajo« (Pujol, 1966 v

Conversi, 1997, 195). Poskušal se je torej uveljaviti ne-etni�ni tip državljanstva.

Vendar pa je, pravi Conversi (1997), v tem državljanskem konceptu naroda jezik (še

posebej njegova uporaba v družini), ostal edina preizkušnja in oznaka uspešne

inkorporacije: »Jezik je razlo�ujo� faktor pri integraciji. Je najbolj dolo�ujo�.

�lovek, ki govori katalonsko in ki katalonsko govori s svojimi otroci, je že Katalonec

po duši« (Pujol, 1966, v Conversi, 1997, 82-83).

3.2.2. Modernejša Katalonija

Eden izmed najve�jih valov imigracije v katalonski zgodovini je potekal v

obdobju, ko je bila uporaba katalonskega jezika v javnih sferah strogo prepovedana

in se je posledi�no imigranti niso imeli možnosti nau�iti. Kljub temu je katalonš�ina

ostajala de facto jezik vsakdanje rabe med nativnimi Katalonci.

Po propadu diktature je katalonska kultura ponovno za�ela kazati znake

življenja. Akademiki so bili sicer v sedemdesetih letih v skrbeh za katalonski jezik,

saj je bilo število enojezi�nih govorcev kastiljš�ine najvišje v katalonski zgodovini in

v takšnih okoliš�inah se je manjšala tudi vsakodnevna uporaba katalonš�ine, tudi s

strani ljudi, ki so jezik obvladali. Vendar pa so se v naslednjih letih številke

spremenile katalonš�ini v prid. Conversi (1997) razloge pripisuje videnju

katalonš�ine kot jezika višjega družbenega statusa. Družbeno-jezikovne študije

44

potrjujejo pozitiven odnos imigrantov do katalonš�ine (1997), kar bomo bolj

podrobneje pokazali v nadaljevanju.

3.3. KATALONCI ALI ŠPANCI? - POJEM DVOJNE IDENTITETE

Protislovno oblikovanje španske države skupaj z nacionalno formacijo v njeni

modernejši zgodovini predstavljata pogoj za pojav precejšne mere dvojnosti v

identifikaciji državljanov. Ta koncept dvojne identitete predstavlja »subjektivno

izbrano lokalno/etno-teritorialno identiteto ter državno/nacionalno identiteto,

ustvarjeno s strani politi�ne integracije v procesu oblikovanja države« (Moreno in

Arriba, 1996, 3).

Ta koncept pomaga razumeti politi�ni konflikt ter etno-teritorialno politiko v

današnji Španiji. Juan Linz je zapisal: »Španija je danes država za vse Špance,

država-nacija za velik del španskega prebivalstva, vendar le država in ne narod za

pomembne manjšine« (Linz v Moreno in Arriba, 1996, 3). Želja po samoupravi

narodov znotraj države-nacije uteleša identifikacijsko dvojnost: bolj prevladuje

primordialna etno-teritorialna identiteta nad identiteto moderne države, ve�je so

zahteve po politi�ni avtonomiji. Kadar je bolj zastopana državno-nacionalna

identiteta pa, po drugi strani, obstaja manjša možnost za pojav etno-teritorialnega

konflikta. V ekstremnem primeru bi popolna odsotnost enega od obeh elementov

dvojne identitete lahko privedla do družbeno-politi�nega zloma v plurietni�ni državi,

ter zahteve po samoupravi bi najverjetneje postale zahteve po samoodlo�anju.

Druga�e povedano, kadar se državljani sub-državne skupnosti identificirajo na

ekskluziven na�in, je obi�ajno tudi institucionalni rezultat takšnega antagonizma

izklju�ujo� (Moreno in Arriba, 1996). Torej bi prevlada ene identitete nad drugo

lahko povzro�ila popolno izginotje sestavljene nacionalnosti, ki danes v Španiji

obstaja.

Moreno in Arriba sta podatke o dvojni identeti zbirala med leti 1990-95, ter

ugotovila, da je v tem obdobju ve� kot 60 odstotkov Kataloncev izrazilo dolo�eno

stopnjo dvojne identitete. Za izklju�no katalonsko identiteto se je opredelilo 6.3

odstotka v 1990, število se je povišalo v 1992 na 17,1 odstotek in nato spet padlo na

10,3 odstotka v 1995. Za le špansko identiteto se je med leti 1990-1993 opredeljevalo

45

okoli 20 odstotkov katalonske populacije, število ki se je znižalo na 17,1odstotka v

1994 (glej tabelo 1).

Stopnja dvojne identitete ('tako Katalonec kot Španec') je naraš�ala s 37,3

odstotka v 1990 na 44,1 odstotek v 1995. Ta trend je sovpadel z znižanjem

identifikacije v rubrikah katalonske identitete ('le Katalonec/Katalonka' in 'bolj

Katalonec/Katalonka kot Španec/Španka') ter v rubrikah španske identitete ('le

Španec/Španka' ter 'bolj Španec/Španka kot Katalonec/Katalonka'). Obe skupini

delita približno enako vrednost 28 odstotkov v 1995. Kljub temu pa opazimo, da gre

pri katalonski identiteti za ve�jo stopnjo dvojnosti: anketiranci, ki se identificirajo z

'bolj Katalonci/Katalonke kot Španci/Španke' so števil�nejši kot tisti, ki se �utijo 'Le

Katalonce/Katalonke'. Le v zadnjih letih (1994-95) lahko enako trdimo tudi za

špansko identiteto.

Tabela 5: Samo-identifikacija v Kataloniji (1990-1995, v %)

�utim se/Sem 1990 1991 1992 1993 1994 1995

Le Katalonec/Katalonka 6.3 14.9 17.1 11.5 10.5 10.3

Bolj Katalonec/Katalonka

kot Španec/Španka

23 20.7 17.4 17.9 20.5 17.2

Tako Katalonec/Katalonka

kot Španec/Španka

36.3 36.9 36.9 41.6 42.1 43.6

Bolj Španec/Španka kot

Katalonec/Katalonka

9.5 7.4 6.1 9.1 14.8 15.5

Le Španec/Španka 22.4 18.45 21.1 19.4 11.3 12.2

Ne vem 2.5 1.6 1.4 0.5 0.8 1.2

Vir: Moreno in Arriba, 1996

Moreno in Arriba sta ugotovila, da gre v Kataloniji za precejšnjo stopnjo

dvojne identitete, še posebej se ta pojavlja med mlajšim prebivalstvom, kjer znaša 75

odstotkov (1996).

46

Keating meni, da nam podatki o visoki stopnji dvojne identitete v Kataloniji

kažejo, da je dežela »izoblikovala 'vklju�ujo�o državljansko identiteto', ki se ne

strinja z etni�nim separatizmom« (1997, 8-9).

Obstaja torej smisel dvojne identitete: katalonske, za katero bi lahko rekli, da

jo nativni Katalonci �utijo kot pripadnost neki ožji, sebi lastni, izbrani celoti ter

španske, kot pripadnost neki ve�ji skupini. Vseeno pa mnogim Kataloncem

identifikacija s špansko državo še vedno predstavlja nekaj vsiljenega, ne sebi

lastnega ter skoraj tujega. Ti bi želeli potovati s katalonskim potnim listom in doma

ter s prijatelji govorijo katalonsko.

4. KATALONSKO GOVORE�I SVET – POLOŽAJ KULTURE IN

JEZIKA

93,8 odstotka prebivalcev Katalonije razume katalonsko, ki je poleg

kastiljš�ine in aranš�ine uradni jezik. Tem sedmim milijonom ljudi, ki katalonsko

razumejo, lahko prištejemo še govorce iz obmo�ij, kjer je uporabljana kot vsakdanji

jezik, Valencijo, Balearske otoke in del Aragona. Je edini uradni jezik v Andori,

njena uporaba sega do juga Francije in celo do mesta Alghero na Sardiniji. Približni

izra�un nam postreže z rezultatom devetih milijonov katalonskih govorcev in enajst

miljonov vseh, ki jezik razumejo. To katalonš�ino uvrš�a pred štirinajst uradnih

jezikov evropske unije in na deveto mesto najbolj govorjenih jezikov.

Katalonš�ina je jezik izobraževanja, uporablja se v medijih, finan�nem svetu

in kulturnih produkcijah. Anketa, izvedena s strani Statisti�nega inštituta Katalonije

(Idescat) leta 2007, je pokazala, da trije izmed štirih prebivalcev Katalonije znajo

govoriti in pisati katalonsko, medtem ko kastiljsko razumejo (98,9%) in govorijo

(96,4%) skoraj vsi.

Katalonš�ina se je razvila med 8. in 10. stoletjem iz latinskega jezika, kot tudi

kastiljš�ina, francoš�ina, italijanš�ina in drugi romanski jeziki.

47

Danes je zelo živa tudi na internetu, leta 2006 je izšla domena .cat, ki

združuje spletne strani katalonske kulture in jezikovne skupnosti. V le dveh letih je

bilo registriranih trideset tiso� domen (Generalitat de Catalunya, 2012).

4.1. KATALONŠ�INA V OKVIRU ZAKONIKA

Jezikovna normalizacija v Kataloniji se je pri�ela z razglasitvijo španske

demokracije in priznanjem Ustave leta 1978. Omenjena normalizacija pa ni ve� kot

prepoznanje katalonskega jezika ter njegova uvedba v katalonske institucije. Glavne

zakonske dispozicije o uporabi jezika so predstavljene kot omenjeno v španski ustavi

iz leta 1978, v kateri 3. �len veli:

»1. Kastiljš�ina je uradni španski jezik države. Vsi Španci jo morajo znati in jo imajo

pravico uporabljati.

2. Ostali španski jeziki bodo prav tako uradni v skladu s statuti avtonomnih

skupnosti.

3. Bogastvo razli�nih jezikovnih skupnosti v Španiji je kulturna dediš�ina, ki bo

spoštovana in zaš�itena« (Španska ustava, 1978, 4).

V katalonskem kontekstu Statut o avtonomiji iz leta 2006 v 6. �lenu prav tako

izjavlja:

»1. Jezik Katalonije je katalonš�ina. Je jezik obi�ajne in bolj priljubljene rabe v

telesih javne administracije ter javnih medijih Katalonije ter je tudi jezik pou�evanja

in u�enja v izobraževalnem sistemu.«

Naslednja to�ka utrjuje pot k dvojezi�nosti:

»2. Katalonski jezik je uradni jezik Katalonije, tako kot je tudi kastiljš�ina uradna v

celotni španski državi. Vsi ljudje imajo pravico uporabe obeh uradnih jezikov ter

pravico in dolžnost njunega znanja. Javne avtoritete Katalonije bodo s potrebnimi

ukrepi omogo�ale izvedbo teh pravic ter izpolnjevanja dolžnosti. Med uporabo

jezikov (...) ne bo diskriminacije« (Statut o avtonomiji, 2006, 4-5).

Katalonija ima namre� dolgo tradicijo dvojezi�nosti, v kateri - razen zelo

majhnih otrok - skoraj ne najdemo ljudi, ki bi govorili le katalonsko.

48

V letu 1990 je evropski parlament prepoznal identiteto in pomembnost

aktualne uporabe katalonskega jezika v kontekstu evropske unije ter predlagal

njegovo vklju�itev v dolo�ene akte evropskih institucij. V 3. in 4. to�ki tako

Generalitat zagotavlja poskus pridobitve uradnega statusa katalonš�ine znotraj

evropske unije ter mednarodnih organizacij in sodelovanje z obmo�ji, ki delijo

jezikovno dediš�ino s Katalonijo, to�ki, ki sta prav tako novost Statuta leta 2006.

Nenazadnje je naslovljen še oksitanski jezik, aranš�ina8, prav tako uradni jezik v

Kataloniji, ki jo Statut prizna kot jezik Arana (Statut o avtonomiji, 2006, 4).

Pomen katalonskega jezika je bila osnova za oblikovanje Kataloncev kot

naroda. »Jezik je bil na stotine let podoba identitete, identifikacije z biti Katalonec,

skupaj z demokrati�nimi politi�nimi institucijami samovlade, kadar te niso bile

izbrisane« (Castells, 2003, 78).

Vallverdú (1986) omenja štiri jezikovne procese, ki se pojavljajo ob

soobstajanju katalonš�ine in kastiljš�ine v Kataloniji: dvojezi�nost, disglosija9,

jezikovni konflikt ter procesi nadomestitve in lingvisti�ne normalizacije.

Jezikovna normalizacija se pojavi, »ko nek jezik ponovno prevzame svoj

položaj, tako v smislu normalizacije kot tudi standardizacije (pravopis, slovnica,

besednjak, itd.)« (Vallverdú, 1986, 229). Raziskave kažejo veliko podporo

lingvisti�ni normalizaciji, tudi s strani imigrantov. Katalonija poskuša svojo

jezikovno politiko oblikovati na na�in, da jezik ne bi bil jezikovni ozna�evalec pa�

pa oznaka pridobljenega statusa, kar privla�i integracijo (Keating, 1997).

Uvedba zakona obvezuje javne uslužbence znanja katalonš�ine ter zmožnost

sporazumevanja v katalonš�ini s strankami. Zasebna podjetja, ki ponujajo usluge

javnosti, morajo te ponujati v katalonš�ini, �eprav jih seveda lahko ponujajo tudi v

drugih jezikih. Ra�uni in drugi dokumenti morajo biti v katalonš�ini, �eprav imajo

stranke pravico te zahtevati tudi v kastiljš�ini. Predlog za obvezno ozna�evanje

produktov v katalonš�ini je bil zaradi evropskega zakona, ki zahteva ozna�evanje v

8 Aranš�ina je eden izmed avtohtonih jezikov, ki se govori na severozahodu Katalonije v dolini Val d'Aran. Danes ima med 4000 in 5000 govorcev. Leta 1990 se je aranš�ina pridružila kastiljš�ini in katalonš�ini na seznamu uradnih jezikov v Kataloniji in je edini oksitanski jezik, ki je uradno priznan. 90% prebivalstva v dolini Val d'Aran jezik razume, 65% pa je aktivnih govorcev. 9 Disglosija - ko eden izmed jezikov, ki soobstajajo v istem kontekstu, uživa družbene in politi�ne privilegije.

49

jeziku, ki ga vsi potošniki razumejo, zavrnjen. Vsi katalonski govorci namre�

razumejo kastiljsko, katalonš�ina torej izgubi dvoboj, razen v primerih doma�ih

izdelkov (Keating, 1996).

4.2. KULTURNI IZVOR NACIONALIZMA

V katalonskem primeru je pred nacionalisti�nim gibanjem vedno potekal

neke vrste kulturni preporod. Med obema diktaturama (Primo de Riviera ter Franco)

so se ljudje po ukinitvi politi�nih strank zatekli h kulturi za izražanje svoje

narodnosti. To se ni dogajalo nenamerno in kultura je postala politizirana kot najvišji

možni izraz narodnosti.

Gibanje Renaixença je v Kataloniji predstavljalo osnovo za širjenje

nacionalizma. Tako nacionalistom kot tudi laikom pa je jezik predstavljal simbol ter

bistven instrument za širjenje in izražanje njihove kulture. Jezik je bil torej plovilo

nacionalne identitete. Almirall pravi, da �eprav jezik ni najpomembnejši element

osebnosti nekega naroda pa je najvidnejši. »Druga�en jezik predpostavlja druga�en

karakter. Na�in izražanja idej odgovarja na�inu njihovega oblikovanja« (Almirall,

1978, 77). Ta ideja povezanosti jezika ter identitete je bila s strani katalonskih

nacionalistov poudarjana vse do danes. Tudi Jordi Pujol, bivši predsednik katalonske

vlade, je v enem izmed svojih govorov poudaril, da sta »jezik in kultura v Kataloniji

izrednega pomena, ker sta klju�na elementa naše identitete kot naroda...Katalonija

ni želela avtonomije zaradi politi�nih ali administrativnih razlogov, pa� pa zaradi

razlogov identitete« (Pujol, 1989, 14).

Conversi poudarja, da pomembnost jezika v današnji Kataloniji pomeni, da se

kulturni in politi�ni nacionalizem ve�krat prekrivata. »Družbeni akterji, ki se

ukvarjajo z jezikom in politiko navadno ne igrajo razli�nih vlog, saj je jezik primarna

skrb, ki v�asih preseže celo ekonomske interese« (1997, 172). Katalonski nacionalisti

so se vedno osredoto�ali na temo o jezikovnih pravicah. Jezik je njim kot tudi

državljanom predstavljal simbol ter osnovni instrument za širjenje in izražanje svoje

kulture.

50

Pomen jezika pri potrjevanju katalonskega naroda je nemogo�e zanikati, kot

tudi je nemogo�e zanikati, da je v Kataloniji »jezik transverzalen element v vseh

parametrih identitete, ker je instrument, vodilo družbene komunikacije, osnovna

zna�ilnost, ki predstavlja nacionalno unikatnost« (Triadú, 2003, 115).

4.2.1. Jezik in prebujanje nacionalne identitete

Kastiljš�ina je bila Kataloncem prvi� vsiljena pred tristo leti, �eprav je ve�ina

ljudi tedaj govorila katalonsko.

Do konca 17. stoletja je nastala nacionalna himna 'Els Segadors' (tisti, ki

žanjejo), ki prestavlja srp kot orodje za žetev koruze, pokositev zavojevalcev ter

presekanje verig naroda. Nova generacija filologov je prevzela nalogo prireditve

jezika moderni družbi ter izobraževanja, vrhunec je bil dosežen z delom Pomepea

Fabre, ki v njem predstavi standardizirano obliko katalonš�ine. Le-ta je ohranjala

status jezika na visokem nivoju, uporabljala jo je tako buržoazija kot kme�ko

prebivalstvo. Gibanje Renaixença je postalo politi�no pomembno za celotno Španijo,

saj se je boj za kulturo in jezik razširil na boj za razredne in politi�ne pravice

delavcev po celotni Španiji (Soldevilla v Šoukal, 2010; Keating, 1996). Leta 1880 je

Valenti Almirall ustanovil prvi periodi�ni �asopis v katalonš�ini - 'Diari Català'

(Katalonski dnevnik). 1892 je bila osnovana 'Lliga Catalana', ki je v manifestu 'Bases

de Manresa' zahtevala avtonomijo ter širšo uporabo katalonskega jezika (Keating,

1996).

Leta 1881 je bila katalonš�ina prepovedana v legalnih dokumentih, 1896 sledi

prepoved uporabe na javnih sestankih in telefonu, 1900 izgine iz gledališ�, 1939 pa

Francov režim prepove uporabo katalonskega jezika povsod. Fašisti�ni in nacisti�ni

modeli mo�ne zedinjene samo-zadostne države so bili uvoženi in prirejeni španski

realnosti. Tako je bila dolžnost vseh »znanje jezika španske unije, splošnega jezika

španskosti«. Kastiljš�ina je bila jezik imperija (idioma del imperio) ter zato »mora

biti govorjena na vsem državnem teritoriju« (Alvarez Puga v Conversi, 1996, 110).

Govorjenje katalonš�ine na ulici je bilo lahko kaznovano s tepežem, branje knjig v

katalonš�ini na javnih mestih pa je bilo videno kot oblika protesta proti fašisti�nemu

režimu.

51

Vsi simboli katalonske identitete, kot na primer zastava in himna, so bili

prepovedani, patriotski spomeniki uni�eni. »Pri vsem tem pa ni šlo le za zadušitev

katalanizma, pa� pa za poskus izkoreninjenja katalonske kulture ter kakršnega koli

znaka lo�ene katalonske identitete« (Conversi, 1997, 113).

Po ponovni zmagi nad fašizmom v Evropi je katalonš�ina po�asi zopet pri�ela

dihati tudi v javnem življenju. Spet so se pri�ele tiskati knjige, jezik pa je bil prvi�

javno uporabljen na Mednarodni konferenci romanske lingvistike leta 1953 na

univerzi v Barceloni. Ta dogodek se je uspel izmuzniti cenzorjem režima zaradi

strogo filološkega karakterja priložnosti (Conversi, 1997).

Vseskozi moderno katalonsko zgodovino so lokalni zgodovinarji igrali vlogo

prebujanja nacionalnega duha. Avtorji, kot sta Vives ter Ferrater in Mora, so se

ukvarjali s prihodnostjo katalonske identitete. Vives tako piše: »Moramo se

definirati. �e želimo zgraditi sprejemljivo konstrukcijo, moramo vedeti, kdo smo bili

in kdo smo« (Vives, 1984, 9). Takšne kulturne iniciative so dajale kan�ek optimizma

intelektualcem, ki se jim katalonš�ina tako ni ve� zdela tako blizu izumrtja kot nekaj

let prej. Vseeno pa ta sporo�ila ve�jega števila ljudi niso dosegala. V 1950-ih letih je

obstajala resni�na nevarnost, da bo katalonš�ina postala izklju�no družinski jezik,

izrinjen iz javne sfere (Conversi, 1997).

Ker jim do šestdesetih let ni uspelo izkoreniniti uporabe katalonš�ine, so se

španski voditelji namesto s postavitvijo potrebne infrastrukture v Ekstremaduri ali

Andaluciji posve�ali spodbujanju enojezi�nih španskih govorcev, naj se preselijo v

Katalonijo. Šlo je za na�rten uvoz obsežnih skupin špansko govore�ega prebivalstva,

ki bi pomagali razred�iti uporabo katalonš�ine10.

Vseeno pa so se v šestdesetih letih pri�ela prevajati tuja dela v katalonš�ino,

izvajala se je poletna šola za bodo�e u�itelje, ki naj bi u�ili v katalonskem jeziku, v

1969 je izšla tudi Velika katalonska enciklopedija. Oblikovati in izvajati se je za�el

program za prihodnjo vlado Katalonije. O�itno je bilo, da bo le politi�na avtonomija

zadoš�ala za u�inkovito kulturno normalizacijo ter demokratizacijo (Conversi, 1997).

10 Vir: YOUTUBE (2012-02): Gibson, Gary (2011): Spain’s secret conflict, dokumentarni film. URL:

http://www.youtube.com/watch?v=taCH_jMLNEU

52

Conversi se na tem mestu razumljivo sprašuje, kako naj si to kulturno

obuditev razlaga, saj je bila katalonska kultura pred državljansko vojno že utrjena.

»Zatiranju od zgoraj ter imigraciji od spodaj« pripisuje slabljenje katalonske

vitalnosti, vendar meni, da to ni moglo izbrisati zavedanja mo�nega kulturnega

potenciala. Pravi, da je bila »Katalonija po vojni kot s cementom pokrito polje, kjer je

trava kmalu pri�ela poganjati skozi vse možne razpoke, dokler ni bilo o�itno, da sem

pa� spada« (1997, 123).

Katalonski jezik je posledi�no prevzel tudi politi�ni pomen. Država je želela

izbrisati katalonsko kulturo, ker ji je pripisovala politi�ni pomen, a kultura je le-tega

posledi�no državnemu zatiranju še pove�ala. Vse katalonske politi�ne stranke so se

združile v zahtevah za jezikovne pravice. Da bi te postale resni�nost je omejen cilj

predstavljala politi�na avtonomija in ne neodvisnost (Conversi, 1997).

4.3. KDO GOVORI KATALONSKO? - DRUŽBENO-JEZIKOVNA SITUACIJA V

KATALONIJI

V nadaljevanju nas bo zanimala dejanska družbeno-jezikovna situacija, torej

kako se trenutni zakonski status katalonš�ine odraža v vsakdanjem življenju ljudi, ki

v Kataloniji živijo.

S sprejetjem zakona o jezikovni normalizaciji v Kataloniji so bile sprejete

skupne jezikovne pravice (namre� da je jezik Katalonije katalonš�ina) ter

individualne pravice ljudi, ki v njej živijo (katalonš�ina in kastiljš�ina sta uradna

jezika). Obenem je bila s tem zagotovljena uporaba katalonš�ine.

Družbeno-jezikovno situacijo v Kataloniji v 21.stoletju zaznamujeta dva

nasprotujo�a si fenomena; najprej gre za skoraj dramati�no intenziteto ve�ih valov

priseljevanja, še posebej izrazita sta zadnja dva v 21. stoletju ter eden na prehodu iz

20. v 21. stoletje, po drugi strani pa lahko opazimo precejšno prisvajanje

katalonš�ine s strani govorcev drugih jezikov. Razvoj samega katalonskega jezika je

odvisen od dinami�nosti med tema dvema faktorjema skozi �as.

V nadaljevanju so predstavljeni nekateri izsledki Institut d'estadística de

Catalunya (Idescat - katalonskega inštituta za statistiko), ki je v letu 2008 postregel z

53

uradnimi rezultati obsežne ankete o jezikovni uporabi prebivalstva (Enquesta d’usos

lingüístics de la població 2008 – EULP08). V raziskavo je bilo vklju�eno

prebivalstvo Katalonije v starosti nad 15 let.

4.3.1. Jeziki v Kataloniji

Na splošno se v Kataloniji v veliki ve�ini uporabljata dva jezika:

katalonš�ina s povpre�no uporabo 43% ter kastiljš�ina s povpre�jem 53%. Drugi

jeziki se uporabljajo mnogo manj (v povpre�ju 4%). Druga�e re�eno, približno

tretjina prebivalstva uporablja le ali ve�inoma katalonš�ino, skoraj 40% le ali

ve�inoma kastiljš�ino, 20-25% pa jih uporablja dva ali ve� jezikov (z osnovo

katalonš�ine in kastiljš�ine), 3% pa trdijo, da uporabljajo le ali ve�inoma druge

jezike (tabela 6 spodaj).

Tabela 6: Splošna raba katalonš�ine, kastiljš�ine in drugih jezikov

39%

3%33%25%

Katalonš�ina Kastiljš�ina Oba jezika Drugi jeziki

Vir: Idescat, 2008

Regionalna uporaba obeh jezikov odseva zgodovino priseljevanja v zadnjem

stoletju, s prevlado španskih državljanov iz drugih predelov države (teh je ve� še

posebej na obmo�ju Barcelone in Tarragone), ter prisotnost drugih jezikov na

obmo�jih z ve�jim odstotkom prisotnosti novih priseljencev.

54

Katalonš�ina in kastiljš�ina nista porazdeljeni funkcionalno. Ne le da ve�ina

ljudi zna oba jezika, pa v katalonski družbi uporaba jezika ni dolo�ena z družbenim

poljem ali podro�jem uporabe, bolj kot to jo dolo�a družinski izvor posameznika in

jezik, ki se uporablja doma. Podro�je ali vrsta komunikacije ima lahko dolo�en vpliv

na izvor, vendar ga ne dolo�a (Idescat, 2008).

Tabela 7: Primerjava med maternim jezikom, jezikom identifikacije in jezikom obi�ajne rabe

31,6

37,2

35,6

55

46,5

45,9

3,8

8,8

12

9,6

7,5

6,5

0 10 20 30 40 50 60

Materni jezik

Jezik identifikacije

Jezik obi�ajne rabe

(%)

Katalonš�ina Kastiljš�ina Oba jezika Drugi jeziki

Vir: Idescat, 2008.

Tabela 7 zgoraj predstavlja primerjavo med maternim jezikom, jezikom

identifikacije in jezikom obi�ajne rabe. Materni jezik je prvi jezik, ki ga �lovek

govori kot otrok. Kastiljš�ina je materni jezik ve� kot polovice populacije (55%),

katalonš�ina pa je materni jezik tretjine prebivalstva (31,6%). 9% ljudem materni

jezik predstavljajo drugi jeziki, katalonš�ina in kastiljš�ina pa skupaj predstavljata

materni jezik 4% ljudem.

Glede na posameznikovo percepcijo sebi lastnega jezika ali jezika, s katerim

se identificirajo, je 37,2% prebivalstva odgovorilo, da imajo katalonš�ino za jezik

identifikacije, medtem ko jih kastiljš�ino kot tako vidi 46,5%. 8,8% pa nelo�ujo�e

pojmuje tako katalonš�ino kot kastiljš�ino za njihov jezik identifikacije.

55

Jezik obi�ajne rabe ali vsakdanji jezik je jezik, ki ga ljudje najve�krat

uporabljajo. Ve� kot tretjina prebivalstva je izjavila, da katalonš�ino uporabljajo kot

jezik vsakdanje rabe, medtem ko kastiljš�ino uporablja skoraj polovica; 3,8% pa

uporablja tako kastiljš�ino kot katalonš�ino. Primerjava teh podatkov s podatki o

jeziku identifikacije kažejo, da število ljudi, ki se imajo za dvojezi�ne v katalonš�ini

in španš�ini naraste v primeru uporabe vsakdanjega jezika.

Na tem mestu lahko opazimo, da je med podatki jezika identifikacije številka

pri katalonš�ini za 5,6 odstotka višja kot pri maternem jeziku, medtem ko je podatek

katalonš�ine kot jezika obi�ajne rabe v primerjavi s podatkom maternega jezika 4

odstotke višji.

Anketa je pokazala tudi, da je katalonš�ina jezik, ki privla�i nove govorce. 13

% odraslega prebivalstva je privzelo katalonš�ino kot svoj jezik, �eprav so kot otroci

govorili drug jezik. To predstavlja skoraj 800 tiso� ljudi, kar je precejšna številka

(tabela 8 spodaj).

Tabela 8: Od za�etnega jezika k jeziku identifikacije

30%

44%

7%4%

2%

0%

13%

Ohranitev katalonš�ine Ohranitev kastiljš�ine

Prisvojitev katalonš�ine Ohranitev drugih jezikov

Prisvojitev kastiljš�ine Ohranitev katalonš�ine in kastiljš�ine

Drugo

Vir: Idescat, 2008

56

4.3.2. Splošna uporaba jezika

28,7 11 14,9 7,5 36 0,2

23,9 9,9 15,5 9,5 39,4 0

37,6 7,3 10,8 5,4 37,2 0

31,6 3,6 8,3 6 42,6 5,5

22,5 10,8 16,8 9 33,9 2,7

22,7 9,5 16,5 8,6 40,2 0,4

33,4 15,3 19,1 7,7 19 0

23 10,5 19,3 9,7 32,1 1

34,4 7,2 11,6 5,1 40,9 0,1

0 20 40 60 80 100

Mala podjetja

Velika podjetja

Ban�ništvo

Dom

Prijatelji

Sosedje

Sošolci

Sodelavci

Zdravstvo

Tabela 9: Jezik medosebne komunikacije na razli�nih podro�jih

Samo katalonš�ina Bolj katalonš�ina kot kastiljš�ina

Oba jezika Bolj kastiljš�ina kot katalonš�ina

Samo kastiljš�ina Drugi jeziki

Vir: Idescat, 2008

Kljub temu, da se ljudje, katerih materni jezik je katalonš�ina, trudijo

ohranjati svojo govorico na razli�nih podro�jih, pa je mnogo takih, ki v dolo�enih

situacijah jezik pogovora spremenijo v kastiljš�ino. To se navadno dogaja, ko

pogovor vklju�uje ljudi, ki katalonsko ne znajo, saj pravila 'jezikovnega bontona'

spodbujajo govorce k uporabi kastiljš�ine. Nasprotno pa je ohranjanje katalonš�ine

bolj obi�ajno v okoljih, kjer je zagotovljena razpoložljivost obeh jezikov, kjer torej

lahko vsak uporablja jezik, ki mu je ljubši. To je še posebej tipi�no na podro�ju

ban�ništva. To pomeni, da kjer je �utiti varnost pri uporabi katalonš�ine, tudi je bolj

uporabljana, vklju�no s strani skupin, katerih katalonš�ina ni materni jezik.

4.3.3. Skupine po uporabi jezikov

Raziskava je pokazala, da se prebivalstvo Katalonije lahko razdeli med pet

družbeno-jezikovnih skupin, ki povzemajo profile jezikovnega vedenja populacije.

57

Opravka imamo torej z govorci s pretežno uporabo katalonš�ine (22%), ali

katalonskimi govorci, ki raje uporabljajo svoj jezik, kljub temu da uporabljajo tudi

druge jezike, ki jih govorijo, še posebej kastiljsko, slednje v povezavi z medijsko

potrošnjo. To je najhitreje rasto�a skupina zadnje generacije ter najštevil�nejša

skupina med mladimi od 15 do 24 let, ki so bili v Kataloniji rojeni. Drugo skupino

predstavljajo obi�ajni katalonski govorci (21%), ki jezik redno uporabljajo, vendar v

kombinaciji s kastiljš�ino. Tretja skupina so izmeni�ni govorci katalonš�ine in

kastiljš�ine (14%), ki jo sestavljajo ljudje s kastiljskim maternim jezikom in so

katalonš�ino kasneje prisvojili ter dvojezi�ni govorci in majhna skupina katalonskih

govorcev. �etrto skupino predstavljajo pretežno kastiljski govorci (35%), torej tako

španski priseljenci med leti 1950-1970, ki se niso nau�ili katalonsko in nekateri

njihovi otroci, ki živijo v skoraj enojezi�nih kastiljskih obmo�jih skupaj z novimi

priseljenci iz Latinske Amerike. Ti katalonš�ine aktivno skoraj ne uporabljajo.

Zadnjo skupino predstavljajo govorci tujih jezikov (8%), ki jih zastopajo novi prišleki

zadnjega vala priseljevanja, kateri svoj materni jezik kombinirajo s kastiljš�ino ter

omejeno uporabo in znanjem katalonš�ine (tabela 10 spodaj).

Tabela 10: Pet skupin uporabe jezika

21%

36%8%

14%

21%

Govorci s pretežno uporabo katalonš�ine

Govorci s pretežno uporabo kastiljš�ine

Govorci tujih jezikov

Izmeni�ni govorci kastiljš�ine in katalonš�ine

Govorci katalonš�ine v vsakdanji rabi

Vir: Idescat, 2008

58

4.3.4. Jezikovna drža

Vir: Idescat, 2008.

Približno 80% katalonske populacije, ki govori oba jezika pravi, da jezik

spremeni, da bi se prilagodili osebi, s katero se pogovarjajo v dvojezi�nem pogovoru,

v katalonš�ini in kastiljš�ini. To kaže, da v Kataloniji ne obstajata dve lo�eni

jezikovni skupnosti, ki nadaljujeta z uporabo svojega jezika v stiku z drugo

jezikovno skupino, pa� pa gre za konstantno izmenjavo med katalonš�ino in

kastiljš�ino.

Prevladujo�a jezikovna norma med katalonskimi govorci je sicer zapustitev

svojega jezika identifikacije med pogovorom s kastiljskim govorcem, tudi kadar

vedo, da sogovorec razume in celo govori katalonsko. Kljub temu pa glede na zgoraj

prikazane podatke 80% katalonske populacije trdi, da pogovor nadaljujejo v

katalonš�ini, ko nekoga nagovorijo v kastiljš�ini in ta odgovori v katalonš�ini.

Odstotek je nižji, kadar oseba nagovori nekoga v katalonš�ini in ji je

odgovorjeno v kastiljš�ini: v tem primeru 77% populacije nadaljuje pogovor v

kastiljš�ini (tabela 12 zgoraj).

Ve�ina katalonske populacije se prilagodi jeziku sogovorca, torej obi�ajno

jezik, v katerem se pogovor pri�ne, dolo�a kako se bo nadaljeval. �etrtina

katalonskih govorcev nadaljuje pogovor v katalonš�ini, kadar oseba, s katero se

pogovarjajo, odgovori v kastiljš�ini.

Na tem mestu je potrebno omeniti faktor politi�ne narave, namre� da je

znanje kastiljš�ine legalno dolo�eno kot dolžnost, medtem ko je znanje katalonš�ine

Tabela 11: Drža posameznikov, ko nekoga nagovorijo v kastiljš�ini, odgovorjeno pa jim je v katalonš�ini

10%

82%

7% 1%

Nadaljevanje pogovora v kastiljš�ini

Nadaljevanje pogovora v katalonš�ini

Nikoli nikogar ne nagovori v kastiljš�ini

Zaprosi za nadaljevanje pogovora v kastiljš�ini

Tabela 12: Drža posameznikov, ko nekoga nagovorijo v katalonš�ini, odgovorjeno pa jim je v kastiljš�ini

13%

78%

2% 7%

Nadaljevanje pogovora v katalonš�ini

Nadaljevanje pogovora v kastiljš�ini

Zaprosi za nadaljevanje pogovora v katalonš�ini

Nikoli nikogar ne nagovori v katalonš�ini

59

le pravica. Bilingualizem ne bi bil negativen faktor, �e bi bil tako razširjen med

kastiljskimi govorci kot je med katalonskimi. Rezultat razli�nih statusov obeh

jezikov skozi mnoga leta in vse do danes je dejstvo, da katalonski govorci obi�ajno

preklopijo med jezikoma, kadar naslavljajo kastiljske govorce, �eprav ti morda v

Kataloniji živijo že leta in katalonsko zelo dobro razumejo.

Danes se pojavljajo napetosti, ker je katalonš�ina prevladujo� jezik v šolah in

drugod po državi. V preostalih delih Španije je to videno kot znak nespoštovanja ter

kot poskus izni�enja kastiljš�ine v Kataloniji. Seveda ne gre za to, pa� pa je

katalonš�ina materni jezik ve� kot tretjine prebivalstva, ki si jezik svoje identifikacije

želi ohranjati. Katalonci se sicer dobro zavedajo pomembnosti kastiljš�ine in jo tudi

zelo dobro obvladajo. �eprav je uradni jezik pou�evanja v šolah vse do univerz

katalonš�ina, se vsi Katalonci kastiljš�ine nau�ijo že zgodaj. Gre za naraven proces

osvojitve jezika okolja, s katerim se sre�ujejo v vsakdanjem življenju (torej

kastiljš�ine in katalonš�ine), proces, ki se pri�ne že z gledanjem risank. Vse, kar

želijo, je pravica do uporabe svojega jezika in jo tudi izkoriš�ajo v praksi.

Kataloncem gre za možnost izbire. Nenazadnje imajo izredno živo, aktivno ter

jezikovno-razlo�ujo�o se kulturo.

Pomembna elementa pri oblikovanju naroda in skupinske identitete sta jezik

in kultura. Lahko sicer služita kot ozna�evalca etni�ne identitete, ki doma�ine

lo�ujeta od tujcev, ali pa predstavljata sredstvo integracije v skupno državljansko

kulturo. Jezik je klju�ni element nacionalne identitete v Kataloniji ter je bolj kot

etni�ni ozna�evalec uporabljan kot instrument oblikovanja naroda (Keating, 1997). Z

ozirom na ostale dele države je jezik od nekdaj predstavljal razlo�ujo�o zna�ilnost.

Vzporedno s tem diskurzom pa je ideja, da je možno biti Katalonec, ne glede na jezik

obi�ajne rabe, z željo po integraciji brez povzro�itve družbenih trenj, predstavljala

osnovo splošnega družbenega mnenja. Zadovoljno živeti v Kataloniji, vklju�en v

družbo, pomeni imeti službo, normalne pogoje za življenje, možnosti družbenega

napredovanja ter tudi nau�iti se katalonskega jezika. Živeti v skupnosti z visokim

nivojem osebnega zadovoljstva stremi k integraciji heterogenega prebivalstva.

60

4.4. PRISOTNOST KATALONŠ�INE V MEDIJIH

Do leta 1997 so katalonski dnevni �asopisi predstavljali le 14% tiska.

Situacija se je izboljšala, ko je dnevni �asopis El Periódico pri�el izhajati v

katalonš�ini ter kastiljš�ini. Odstotek se je povzpel na 42%, kar ga do danes uvrš�a

na prvo mesto najbolj branih �asopisov. Temu zgledu je kmalu sledil tudi La

Vanguardia, podoben primer je tudi El Segre, kar je še pove�alo tisk v katalonš�ini.

Radijske postaje v lasti Generalitata oddajajo v katalonš�ini: Catalunya

Ràdio, RAC-105, Catalunya Música ter Catalunya Informació. Skupno obstaja

približno 192 lokalnih radijskih postaj, katerih približno 80% njihovega programa

poteka v katalonš�ini.

Uporaba katalonš�ine na televiziji v Kataloniji je slede�a: TV3 ter Canal 33,

katalonska javna programa, oddajata izklju�no v katalonš�ini, medtem ko španski

javni postaji TVE1 ter TVE2 namenjata nekaj ur katalonskemu jeziku. Antena 3

Televisión uporablja katalonš�ino le za prenos nogometnih tekem ter nekaterih

programov ob sobotah dopoldan (Gencat.cat, 2012).

Vse televizijske postaje, ki danes oddajajo v katalonš�ini, ponujajo trojni

zvo�ni sistem, ki gledalcu omogo�a izbiro jezika, originalni zvok ter sinhronizacijo v

katalonš�ini ali kastiljš�ini.

Produkcija filmov ter serij v katalonš�ini se pove�uje, zahvala gre v veliki

meri produkciji katalonske televizijske hiše TV3, ki upodablja katalonsko vsakdanje

življenje v lastnih produkcijah televizijskih serij ter filmov. Združenje ‘Catalan

films&tv’ si je za osnovno misijo zadalo promocijo katalonske audiovizualne

industrije po svetu, ki skrbi za katalonsko prisotnost na mednarodnem trgu in

festivalih (Catalan Films & TV, 2012).

Katalonš�ina obsega precejšnje število strani na spletu, ki od leta 2006, ko je

bila ustvarjena domena .cat, stalno naraš�a. Domena združuje spletne strani

katalonske kulture in jezikovne skupnosti. V le dveh letih je bilo registriranih trideset

tiso� domen, danes pa katalonš�ina zaseda 26. mesto na lestvici jezikov z najve�jim

številom obstoje�ih spletnih strani (Gencat.cat, 2012).

61

4.5. JEZIK POU�EVANJA

Za vzpodbujanje katalonš�ine najdlje segajo�e ukrepe najdemo na podro�ju

izobraževalnega sistema. Zakon o normalizaciji katalonskega jezika v Kataloniji

(1983) ter njegov razvoj v izobraževalnem sistemu predstavlja uvedbo

intergracijskega sistema v šolah. Ta razvoj uživa širšo javno in politi�no podporo.

Konsenz vsebuje dejstvo, da je jezik na�in izražanja ter identitete, kot tudi je

pojmovan kot osnovno dobro s strani ve�inskega prebivalstva Katalonije, ne glede na

to, ali ljudje pripadajo jezikovni skupini, katere katalonš�ina je materni jezik, ali

jezikovni skupini, katere materni jezik je kastiljš�ina.

Glavna ideja tega programa je zagotovilo znanja katalonš�ine celotnega

prebivalstva Katalonije ter na�in uresni�evanja jezikovnih pravic katalonskih

govorcev v Kataloniji. Osnovni namen dvojezi�ne izobrazbe v Kataloniji je, da

u�enci obvladajo izražanje v obeh jezikih.

Statut o avtonomiji v �lenu 35 naslavlja jezikovne pravice na podro�ju

izobraževanja. Poudarja, da ima vsak posameznik pravico do izobrazbe v

katalonš�ini ter da bo le-ta jezik pou�evanja ter u�enja tako na univerzitetnem kot na

neuniverzitetnem nivoju izobraževanja. Dvojezi�nost je prav tako izražena: »U�enci

imajo pravico in dolžnost zadostnega ustnega in pisnega znanja tako katalonš�ine

kot kastiljš�ine ob zaklju�ku obveznega šolanja, ne glede na to, kateri jezik obi�ajno

uporabljajo ob za�etku svoje izobrazbe. Katalonski in kastiljski jezik bosta zadostno

zastopana v šolskem kurikulumu« (2006, 15). Integracijska politika izobraževalnega

sistema nadalje veli, naj u�enci ne bodo lo�eni v skupine glede na jezik, ki ga

obi�ajno uporabljajo. Posebej je še poudarjeno, da imajo pedagoški delavci in

študenti na univerzitetah pravico do izražanja, tako oralno kot pisno, v uradnem

jeziku po svoji izbiri (2006).

Po zakonu družinam pripada pravica do izbire jezika pou�evanja v šolah do 8.

leta starosti otroka. Obi�ajna izbira je katalonš�ina, v primerih, ko je potrebno, pa je

otroku namenjena individualna pozornost v kastiljš�ini, ne da bi otrok zapustil svoj

razred. Tako so v katalonskih šolah v katalonš�ini izvajane vse aktivnosti, kar

pomeni tudi, da mora biti katalonš�ina uporabljana tudi na administrativnem

62

podro�ju v šoli. Vsi predmeti so izvajani v katalonš�ini, razen kastiljš�ine ter tujih

jezikov. Torej vse oralne in pisne aktivnosti, didakti�ni materiali, knjige ter

ocenjevanje poteka v katalonš�ini. Od u�iteljev pa se zahteva sposobnost pou�evanja

v obeh jezikih.

Takšna politika v izobraževalnem sistemu je usmerjena predvsem k

integraciji priseljencev v katalonsko skupnost in izogibanje etni�nemu razlikovanju

glede na materni jezik. Obenem je katalonš�ina videna kot jezik, ki se mu pripisuje

visok status (Keating, 1997), in posledi�no obstaja ve�ja iniciativa osvojitve

katalonš�ine med imigranti, ter zagotovitve obvladovanja tega jezika svojim

otrokom. Obenem pa ta sistem dovoljuje Kataloncem delovanje v lastnem jeziku

znotraj Katalonije, kot tudi sodelovanje v španskem in globalnem kontekstu.

5. ZASTOPANJE KATALONSKIH BARV

Katalonsko vsakdanje življenje je mo�no povezano z nogometnimi tekmami.

Skoraj vsak teden druženje poteka ob ogledu tekem barcelonskega moštva ali drugih

pomembnih tekmecev. Ob�instvo na štadijonih vihti katalonske zastave, na tekmah

FCB ne najdemo španskih (razen na tekmah s španskimi moštvi, vihtijo jih navija�i

nasprotne ekipe).

Povsod po svetu si nacionalna identiteta daje duška skozi nacionalne športne

ekipe. Katalonija zanje nima dovoljenja. Ta manjko pa delno nadomeš�a nogometni

klub Barcelona, ki je postal katalonsko nacionalno moštvo, bolj poznan po vzdevku

Barça.

Barça je znan po svojem sloganu »més que un Club« ali »ve� kot le Klub«, s

�imer je Klub postal povezan s katalonsko identiteto. Ideja, da je Barça »ve� kot le

klub« oznanja, da bi Katalonija lahko v prihodnosti tudi bila ve� kot le regija.

Ena izmed glavnih karakteristik Francovega režima je bila omejitev izražanja

katalonske identitete iz javne v privatno sfero, in tu je Barça ustvarila most med

obema sferama, nekak skupinski izpuh katalonskega izražanja. Klub je gojil

prepri�anje, da pripadniki skupine ne trpijo sami.

63

Kot popularen simbol ima nogometni klub izredno sposobnost združevanja

ljudi. Konkretizira idejo o Andersonovi zamišljeni skupnosti z združevanjem

razli�nega prebivalstva katalonske skupnosti vsak teden ob enakem nacionalnem

simbolu.

Na tem mestu se torej ozrimo zopet k Andersonu, ki pravi da je zamišljena

skupnost takšna zato, ker se njeni pripadniki med sabo nikoli ne sre�ajo, vendar

vseeno smisel skupnosti nadalje obstaja v mislih pripadnikov skupine (1983). Drži,

da se vsi navija�i Barçe med seboj nikoli ne bodo poznali, vendar pa jih povezuje in

združuje ljubezen do ekipe.

Globalizacija še dodatno spreminja svet Barçinih podpornikov, saj se njen

domet širi izven katalonskih meja. Danes lahko navija�e najdemo povsod po svetu.

Medtem ko klub odprto sprejema nove podpornike in jih tudi potrebuje, saj si s tem

zagotavlja finan�ni uspeh, pa tema identitete Barçe kot reprezentacije Katalonije v

tem kontekstu najde nov pomen. V tem smislu mora poiskati ravnotežje med novimi

podporniki ter izpolnjevati obvezo z doma�imi navija�i kot tudi svojo zgodovinsko

identiteto.

5.1. POMEN NOGOMETNEGA KLUBA BARCELONE PRI OBLIKOVANJU IN

OHRANJANJU KATALONSKE IDENTITETE

Klub je bil ves �as vpleten v klju�ne momente katalonske zgodovine ter je

utrjeval svoj položaj v družbi. Barça se je imela za katalonski klub še preden se je na

oblast povzpel Franco, �as, ko je Barça postala pomemben prostor za izkazovanje in

ohranjanje katalonske identitete, ko okolje tega ni dopuš�alo. Klub se je lahko naprej

razvijal, saj ni bil viden kot politi�na organizacija ter tako ni predstavljal grožnje

državi. Medtem ko se je v zasebni sferi govorila katalonš�ina, je Barça predstavljala

povezavo z javno sfero, kar je dovoljevalo vzdrževanje skupne katalonske zavesti. Ta

smisel skupne katalonske identitete, ki ga je klub razvil, se poskuša vzdrževati skozi

vpletenost v aktivizem v skupnosti, �eprav ta v�asih prihaja v konflikt s

komercialnimi interesi Kluba (Ranachan, 2008).

64

Imigracijski bum v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerem se je

priselilo kar 1,4 milijona novih imigrantov (Guibernau, 2004), v �asu, ko so bili

drugi katalonski kulturni simboli poskriti, je Barça predstavljala najlažji pristop k

katalonski družbi. Znotraj Katalonije so bili Katalonci vedno videni kot srednji

razred, medtem ko imajo ne-katalonski govorci pe�at delavskega razreda. Podpora

Barçi ter u�enje katalonš�ine bi lahko bilo torej pojmovano kot na�in izboljševanja

družbenega statusa in bi bilo videno kot pozitivno.

C.L.R. James (1993) pravi, da igra odseva nekaj o kulturi, katero predstavlja.

Barça je ponosna na svoj stil igre, ki je zanimiva za gledanje ter polna veš�ih brc, v

nasprotju z bolj udarniškim stilom Real Madrida. Ne glede kako veš� ali slaven je

nek igralec, ta ne bo posebej izpostavljan, ne bo ve�ji od svoje ekipe. Ne glede na to,

od kod po svetu prihajajo igralci, se zavedajo pomembnosti kluba (Ranachan, 2008).

Jezik in skupne vrednote sta pomembna faktorja katalonske identitete, in Barça

prispeva k prenašanju teh skupnih kulturnih vrednot.

Ekipa Barçe predstavlja odprtost do sveta, saj najema igralce od povsod po

svetu, njeni navija�i pa predstavljajo najbolj pisan nabor ljudi od vseh evropskih

klubov (Ranachan, 2008), kar odseva širšo debato o katalonski identiteti. Na stadionu

Camp Nou v Barceloni, za razliko od drugih po svetu, lahko vedno opazimo tudi zelo

veliko najstnikov in starejših ljudi, ki skoncentrirano sledijo belemu balonu.

Za devetdeset minut odpadejo razlo�evalni faktorji identitet (razred, rasa,

spol), saj prevlada ena sama – ljubezen do Barçe, na stadionu torej prevlada zavest o

skupinski identiteti ter vrednotah.

5.2. VE� KOT LE KLUB

Slogan »més que un Club« ali »ve� kot le Klub« je uporabil predsednik kluba

Narcís de Carreras v letu 1968 in z njimi prvi� opisal družbeni pomen Barçe v

Kataloniji, �eprav izvor teh besed sega v sam za�etek 20. stoletja, ko je bil klub

ustanovljen, leta 1908. Joan Gamper je bil duševni vodja ustanovitve in je želel, da

Barça postane pro-katalonski klub, ki aktivno deluje v prid dežele. Barça torej že od

samih za�etkov poskuša sodelovati s pro-katalonskimi politi�nimi sektorji,

65

Gamperjeva ideologija pa je zapisana v samem Statutu kluba, ki kot dodaten cilj

kluba izpostavlja: »promocijo in sodelovanje v družbenih, kulturnih, umetniških,

znanstvenih ali rekreacijskih dejavnostih, ki so primerne in nujne za vzdrževanje

javne reprezentacije kluba, ki jo le-ta uživa kot produkt tradicije zvestobe, ter

služenje �lanom kluba, državljanom in Kataloniji« (uradna stran FC Barcelona,

2012).

Kataloncem Barça v vsakdanjem življenju daje možnost izražanja svoje

nacionalne pripadnosti. To še najbolj �utijo ob ogledu klasi�nih dvobojev med

klubom Barcelone in Madridom, ki Kataloncem od nekdaj predstavlja ekonomsko

mo�nejši klub, ki zastopa Španijo, in se bori proti na druga�en na�in iznajdljivemu

klubu Barcelone.

5.2.1. Politi�na nota

V ostalih delih Španije je Barça prav tako predstavljala »ve� kot le klub«

intelektualcem ter levo usmerjenim politikom, ki so klub podprli v smislu

sprejemanja njihove vloge ter branjenja demokrati�nih pravic in svobode. To gibanje

je svoj vrhunec doseglo v �asu državljanske vojne (uradna stran FC Barcelona,

2012). Francov režim je namre� želel Barço sle�i njenega politi�nega vpliva in

vsega, kar je predstavljalo »ve�« v »ve� kot en klub«. »Za mizo, ki je predsedovala

klubu, so tako sedeli izbranci s strani režima, ki so skrbeli za to, da Barça ne bi

ponovno postala trojanski konj proti madridski vladi s strani katalonskega

nacionalizma« (Burns, 1999, 130). Kljub temu pa je klub uspel kljubovati režimu in

poskusom iz�rpanja njegovega pomena, obenem je njegova simbolna mo� naraš�ala.

Med tekmo na doma�ih tleh proti ekipi Santanderja leta 1951 so bili na stadionu med

ob�instvom razdeljeni letaki o bojkotu tramvajev, katerim so mo�no zvišali ceno. Ko

so gledalci odšli s stadiona, je ve�ina tramvaje v bližini štadijona ignorirala in se peš

odpravila domov (Burns, 1999). »Mo� Barçe leži v njeni sposobnosti združevanja

ljudi ter pove�evanja solidarnosti med njimi, stadion pa je predstavljal novo

politi�no areno« (Ranachan, 2008, 44).

66

Klub predstavlja tudi demokrati�no naravo, �lan lahko namre� postane vsak,

ki si to lahko privoš�i, �lani pa imajo pravico do glasovanja v �asu volitev

predsednika kluba.

Na zelenem polju Barça torej obuja tudi politi�no zavest. Navidezno je

prostor politi�no nevtralen, saj gre namre� za igro, ki je prosta politi�nih in družbenih

vezi, kjer so vsi enaki, le vsak navija za svoje moštvo. In na stadionu se tako ustvari

mesto za skupinsko zavest in solidarnost z drugimi navija�i, ustvari se ob�utek unije,

ne glede na spol, družbeni razred, poreklo... Vendar pa Barça kot klub jemlje

vprašanje oblikovanja skupinske identitete zelo resno. Tri glavne vrednote so

skupinski duh, katalonski nacionalizem in univerzalnost, kar klub poskuša

uresni�evati med drugim skozi dobrodelnost.

5.3. CAMP NOU

Slika 5: Stadion Camp Nou

Vir: Uradna stran FC Barcelona, 2012 www.fcbarcelona.com/camp-noue

67

Stadion je pomembna struktura tako za Barço kot tudi za mesto Barcelone.

Prvi� odprt v 1957, arhitekturni spomenik mesta11 svoje pomembnosti ne izgublja, je

namre� to�ka druženja ljudi. Ne katedrale, ne koncertne dvorane, pa� pa stadion, nas

opominja C.L.R. James, je tisti pojav modernega urbanega življenja, kamor se

ljudstvo steka k opazovanju svojih modernih gladiatorjev pri športnih ritualih (1993).

Tudi v preteklosti, ko je bilo vse katalonsko umaknjeno iz javne sfere v privatno, je

edina priložnost za izražanje zatirane skupinske identitete obstajala na stadionu

Camp Nou, kar mu je dalo njegovo simboli�no mo�. Jimmy Burns tako pove, da je

prav Camp Nou mesto, kjer Katalonci pozabijo in po�astijo svojo zgodovino ter

kljubujejo izgubi ideologije v modernem svetu s svojo združitvijo vere (1999).

Bale poudarja, da »športne ekipe vzpodbujajo skupinski duh in zavest, bolj kot

drugi državljanski rituali zaradi svoje ponavljajo�e narave« (Bale, 1993, 56).

Nogometne tekme Barçe se med nogometno sezono prenašajo skoraj vsak teden, kar

ustvarja prostor za ve�jo predanost in ob�utek pripadnosti.

Na stadionu najdemo tudi najbolj obiskan muzej v regiji in tretji najbolj

obiskan muzej v Španiji (Ranachan, 2008; Uradna stran FC Barcelona, 2012), muzej

nogometnega kluba Barcelone, kar tudi nakazuje na to kako pomembna je ekipa

postala v katalonskem nacionalnem diskurzu.

Klubi oboževalcev, poznani kot penyes, obstajajo povsod po Kataloniji in

drugod po Španiji, njihov namen pa je bil širjenje skupinske identitete med tistimi, ki

niso uspeli redno obiskovati stadiona. Penyes izven Katalonije so imele namen

grajenja solidarnosti med anti-fašisti�no orientiranimi Španci, Barça je namre�

predstavljala simbol anti-fašizma ter pro-demokracije. Medtem ko dandanes ta

aspekt ne obstaja ve�, pa penyes še vedno predstavljajo predanost grajenju

solidarnosti in kulturne identitete, so namre� instrument nogometnega kluba

Barcelone za promocijo katalonskega jezika in kulture, ki jih klub denarno podpira

pri organizaciji kulturnih festivalov ter izobraževalnih dogodkov (Ranachan, 2008).

11 Stadion je bil zgrajen med leti 1955 in 1957 ter naj bi bil najprej poimenovan z bolj uradnim nazivom »Estadi del FC Barcelona« (Stadion nogometnega kluba Barcelone), vendar pa se ga je prijelo ime »Camp Nou« (Novo polje), kar se je nanašalo na starejši štadijon Les Corts (Uradna stran FC Barcelona, 2012).

68

�eprav najve�ji v Evropi s svojimi 98,772 sedeži, pa Camp Nou kljub svoji

velikosti, ne more sprejeti vseh ljudi, ki so pla�ali, da so postali �lani, njihovo število

je namre� 177,246; od teh jih je 63,361 iz same Barcelone, iz ostalih delov

Katalonije 87,890 ter iz ostalega sveta 25,995 (po zadnjih podatkih iz septembra

2011, Uradna stran FC Barcelona, 2012).

5.4. TEKMECI

Barça ima dva glavna tekmeca, Real Madrid in RCD Espanyol, zadnji je

drugi klub Barcelone. Burns meni, da Real Madrid nekako simbolizira centralizacijo

ter frustracijo Katalonije s centralno vlado (1999), medtem ko tudi 'madridisti' nad

Barço niso navdušeni, klub je skupaj s podporniki namre� viden kot separatisti�na

drhal. Ti ob�utki napolnjujejo sre�anja med obemi stranmi, ki so ironi�no

poimenovani z »el classico«, gre torej za klasi�ni dvoboj, na katerem vsaka ekipa s

svojim stilom poskuša prevladati. Te tekme so priložnosti, ob katerih Katalonci

najbolj strastno navijajo za svoje moštvo. Politi�ne in družbene konotacije, ki se

držijo obeh moštev ustvarjajo momente, ko se Katalonci radi po�utijo najbolj

Katalonce, ko so njihovi nacionalni ob�utki najbolj mo�ni. Na ta na�in Barça

Kataloncem subtilno ponuja možnost izražanja svoje nacionalne zavesti in

pripadnosti ter jo ohranja svežo, saj njihovi akterji na razli�nih zelenih poljih

nastopajo skoraj vsak teden.

Po mnenju Balla (2002) je v �asu Francovega avtoritarnega fašisti�nega

režima med tema dvema kluboma izšla jasna dihotomija. Real Madrid je bil viden

kot 'ekipa režima', športna institucija, za katero so mnogi verjeli, da jo je Franco

uporabljal za lažje uresni�evanje svojih politi�nih ciljev, medtem ko je bila Barça

povezovana z republiškim heroizmom ter ohranjanjem regionalnih identitet.

Espanyol predstavlja drugo ekipo mesta Barcelone, ki ima manjši obseg

podpornikov, njihov stadion pa sprejme 40 tiso� gledalcev. Ekipa je bila osnovana v

letu 1900, z namenom ponudbe španske alternative proti katalanisti�ni Barçi. V

svojih za�etkih je bila ta ekipa glavni rival Barçi in sre�anja so simboli�no

predstavljala konflikt med tedaj obstoje�imi in katalanisti�nimi ob�utki v Kataloniji.

V obdobju množi�nega priseljevanja, mo�no spodbujanega s strani režima v

69

šestdesetih letih, bi glede na to, da je Espanyol predstavljal ekipo za pro-španski del

regije, podpora morala mo�no narasti. Vendar pa je mnogo novih imigrantov

podporo Barçi videlo kot na�in integracije v katalonsko družbo, navijanje za isto

ekipo je pove�evalo ob�utke pripadnosti novi skupnosti v katero so se priselili

(Ranachan, 2008).

5.5. DRUŽBENA VPLETENOST

V 1971-1972 je Klub pri�el podpirati kampanjo »Catala a l'escola«

(katalonš�ina v šoli), ki je zahtevala vrnitev jezika v šole. V tem �asu je klub zopet

za�el uporabljati katalonš�ino na tekmah preko ozvo�enja (Burns, 1999).

Ve�inoma se Barça ne vpleta v regionalno politiko, �eprav kot omenjeno

izraža podporo dolo�enim politi�nim temam, kot je recimo promocija katalonskega

jezika. Kljub temu pa klub ne bi odprto podprl dolo�enega politi�nega kandidata ali

predstavil svoje vizije katalonskega nacionalizma. Njihov neobvezujo� položaj je

seveda razumljiv, saj želi klub privla�iti širše ob�instvo.

Barçina družbena vpletenost je tudi njen na�in ohranjanja pomembnosti v

skupnosti – torej integracija imigrantov, promoviranje katalonš�ine. Na ta na�in klub

ostaja pomemben v življenjih svojih podpornikov tudi v dnevih, ko ni tekem, na ta

na�in pa je vklju�ena tudi ne-nogometna skupnost. Ranachan poudarja, da so vsi

ljudje, s katerimi se je v okviru svoje raziskave pogovarjala in niso oboževalci

nogometa, omenili pomembnost Barçe v Kataloniji, zaradi svojih prispevkov

skupnosti (2008). Te vrste truda med drugim delajo Barço ve� kot le klub. Njihovo

komunitarno delo odseva najboljše vrednote katalonske identitete ter pozitivno

podobo njenih podpornikov.

Poudarjanje svoje lokalne identitete na globalnem mednarodnem tržiš�u se

morda sprva zdi �udna strategija. Vendar pa je Barçin mednarodni profil pomemben

pri širjenju vedenja, da je Katalonija svoj narod, druga�en od Španije (Ranachan,

2008). Barça je namre� najbolj prepoznaven produkt Katalonije.

70

Bivši podpredsednik institucionalnih zadev, Antoni Rovira, meni, da se mora

Barça vrniti k svojim katalonskim koreninam, medtem ko se obenem uveljavlja na

mednarodnem tržiš�u:

»Cilj Barçe danes ni le okrepitev katalonske identitete, vendar �e želimo

uspeti na mednarodnem tržiš�u, ne moremo uporabljati katalonskih zastav, ker ne

poznajo vsi Katalonije. S katalonskimi zastavami lahko rastemo v Kataloniji, v

Španiji in drugod po svetu pa je to težko. Tako smo razmišljali, zakaj pa ne bi imeli

zastave solidarnoti, zastave globalne skupnosti, tolerance, nenasilja, miru in poštene

igre. To je sedaj naš boj. V Kataloniji, katalanizem; v ostalih delih sveta, poštena

igra in solidarnost...

Verjamemo, da morajo nogometni klubi pokazati družbeno odgovornost, sicer

bodo prenehali obstajati. Tako smo popolnoma prepri�ani, da moramo biti vpleteni v

družbene segmente, kjer se pojavljajo problemi, tako tu, kot po svetu. Imamo

dolžnost, s krasnim instrumentom – nogometom, pomagati �loveštvu« (V Ranachan,

2008, 81-82).

Morda je najbolj poznan primer Barçine predanosti izpolnjevanja teh vrednot

dogovor z UNICEF-om v 2006. Klub se je odrekel 0,7% svojega dobi�ka vsako leto

za obdobje petih let, kar predstavlja okoli 1,5 milijonov evrov na leto (Uradna stran

FC Barcelona, 2012). To je bil tudi prvi tovrsten dogovor med športnim klubom in

dobrodelno organizacijo v zgodovini.

Podpiranje nogometa je izredno osebna naklonjenost. Odnos Barçe s

Katalonijo kaže, da nam klub, ki ga nekdo podpira, pove nekaj o tej osebi. Lahko jo

povezuje z družino ali skupnostjo ali družbeno-ekonomskim položajem ali celo s �im

se politi�no identificira. Drži pa tudi, da ima Barça zelo univerzalen profil

oboževalca. Tako starejši državljani, oba spola, kot tudi najmlajše generacije ve�krat

že od malega spremljajo svoj klub, ljudje iz drugih delov Španije, drugih držav po

svetu, dejansko kamorkoli greš, najdeš ljudi, ki jim je vše� nogometni klub

Barcelona.

71

5.6. OBLIKOVANJE KATALONSKE NACIONALNE EKIPE

Katalonska nacionalna ekipa sicer obstaja in vsako leto v decembru poteka

dvoboj, najpogosteje proti baskovski nacionalni nogometni ekipi. Ekipa je igrala že

tudi proti nacionalnim ekipam držav kot je Brazilija, vendar španska vlada v zadnjih

letih pritiska na države, ki so pristale na dvoboj s katalonsko nacionalno ekipo, k

odstopu od te ideje (Ball, 2001). Špansko vlado namre� skrbi, da bi ti dvoboji še

spodbudili zahteve Kataloncev po svojem lastnem nogometnem moštvu. Katalonska

vlada je organizaciji FIFA in UEFA zaprosila za možnost neodvisne reprezentacije,

sklicujo� se na britanske narode (Škotsko, Wales, Anglijo in Severno Irsko), ki že

imajo svoja nacionalna moštva. V dolo�enih primerih sta FIFA in UEFA namre�

odobrili ta privilegij obmo�jem, ki niso pojmovani kot država-nacija, vendar ne

zaradi progresivne ideje o nacionalizmu. »FIFA dolo�a, da se lahko narod, ki še ni

neodvisen, prijavi za �lanstvo z dovoljenjem države, od katere je odvisen. Vendar pa

Španija takega dovoljenja ne bi izdala, glede na to, da je španska vlada predana

ideji o združenemu španskemu narodu« (Ranachan, 2008, 100-101).

Barça predstavlja Katalonijo tako na mednarodnem nivoju skozi svoje

sodelovanje na tekmovanjih kot sta UEFA Liga prvakov ter UEFA pokal. Moštvo je

najbolj poznan uvozni zaslužek ter s tem odli�en mehanizem za usmerjanje

pozornosti na Katalonijo. Barça želi dvigovati politi�no zavest, vendar �e naj bi ta

zmaga nekaj pomenila vsem državljanom Katalonije, mora ta zavest biti karseda

odprta zaradi raznolikosti regije. Klub ostaja obljuba potenciala katalonske identitete,

vendar brez kon�no definirane oblike. To je tako prednost kot šibkost. Prednost

predstavlja možnost ve�je baze podpornikov, vendar pa brez definirane oblike težko

govorimo o nekih konkretnih ciljih, ki jih ima gibanje. Medtem ko je klub predan

svojemu položaju kot kulturne in nacionalisti�ne organizacije pa je tudi komercialno

podjetje, ki iš�e na�ine za �im ve�ji dobi�ek. S svojim trudom prispevanja tudi v

dobrodelne namene se zdi, da je Barça našla neko ravnotežje med tema potencialno

konfliktnima interesoma.

Barça je sicer precej netradicionalna nacionalna institucija, vendar vloga, ki

jo igra pri oblikovanju katalonske identitete, predstavlja izjemen kriterij za njene

podpornike.

72

ZAKLJU�EK

Narod brez države, Katalonci, ki ga obravnava diplomska naloga, kljub

razburkani preteklosti, ohranja jasno nacionalno identiteto, ki se je v zadnjih

desetletjih še utrdila. Smisel identitete pa vsekakor ni ekskluziven, pa� pa dvojen –

deljuje kot narod znotraj Španije in Evrope. V zvezi s katalonskim projektom

oblikovanja ter utrjevanja nacionalne identitete se v politi�nih vodah že od prehoda k

demokraciji po letu 1978 stalno poudarja pomen jezika. Katalonš�ina je v �asu

zatona generala Franca prevzela klju�no vlogo na politi�ni sceni, jezik se je želel

ponovno okrepiti, da bi lahko postal popoln komunikativni instrument. Najbolj

vizionarske ukrepe za promoviranje katalonš�ine najdemo na podro�ju

izobraževanja, kjer zakon o jezikovni normalizaciji stoji na dveh glavnih principih, ki

se sicer zdita težko uresni�ljiva. Prvi je pravica do izbire jezika izobrazbe otroka,

drugi pa izklju�itev segregacije u�encev glede na jezik.

Dežela je bila od nekdaj podvržena vplivom tujih kultur, kot prizoriš�e

trgovanja je predstavljala magnet za ljudi od vsepovsod v iskanju novih priložnosti.

Tudi danes sem prihajajo ljudje v upanju na boljšo prihodnost. Barcelona je bila

priljubljena destinacija za imigrante vse od poznega 19. stoletja, svoj vrhunec pa je

priseljevanje doseglo v šestdesetih letih 20. stoletja in zadnjih dveh desetletjih.

Omenjeni vali imigracije so mo�no vplivali na demografsko strukturo Katalonije.

Pokazali smo, da priseljevanje igra pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju

nacionalizma. To je namre� še oja�alo odlo�nost lokalnih voditeljev pri zahtevah o

samostojnem odlo�anju.

Opazna je razlika med držami ter statusom nativnih Kataloncev in novih

prišlekov, ki pa se lahko in tudi se integrirajo. Glavni nosilci nacionalnosti so jezik,

institucije ter katalonska zgodovina in ne mit o skupnih prednikih. Osnovna zahteva

za vstop v katalonsko skupnost je osvojitev jezika in skoraj vsi elementi

nacionalisti�nega gibanja poudarjajo pomembnost integracije novih prišlekov in ne

ohranjanje etni�nega razlikovanja. To katalonskemu nacionalizmu daje mo�no

državljansko dimenzijo. Ne-katalonci zlahka postanejo Katalonci s prevzemom

jezika.

73

Glavna zahteva katalonskega nacionalizma sta politi�na avtonomija ter

možnost oblikovanja naroda na podro�ju jezika in kulture, gospodarske politike,

družbe in zunanjih odnosov. Katalonski projekt želi uporabljati jezik za zaš�ito ter

poudarjanje nacionalne identitete ter integracijo imigrantov. Namen jezikovne

normalizacije je utrditev katalonš�ine kot obi�ajnega jezika komunikacije v

Kataloniji in ne pove�evanja etni�nih ali statusnih razlik. Poudarjanje državljanskega

in teritorialnega nacionalizma stremi k ohranjanju dveh jezikovnih skupin namesto

ustvarjanju enojezikovne družbe, v kateri ljudje ne bi mogli komunicirati v

kastiljš�ini. To niti ne bi imelo ekonomskega smisla, raje se spodbuja u�enje tujih

jezikov, z upanjem da bi Katalonija spet postala center trgovanja.

Raznolikost imigrantov je danes ve�ja kot kadarkoli prej. Kjer se ti ustalijo,

postanejo nosilci razli�nih jezikov in kultur, katerim pripadajo. V dolo�enih primerih

so te podobne kulturi ve�inske družbe v novi državi, v drugih primerih pa so

popolnoma razli�ne. Ta masivni priliv tuje populacije danes predstavlja dodaten

pritisk na trgu dela in tudi ve�je izdatke iz državne blagajne. Imigracija torej igra

centralno vlogo pri oblikovanju in razvoju nacionalizma, ki stremi k ustvarjanju

novih Kataloncev. Vsi poskusi stigmatiziranja imigrantov so bili poraženi, saj

tradicionalne predpostavke katalonskih doma�inov omogo�ajo fleksibilno

oblikovanje etni�nih meja, kar je od nekdaj omejevalo segregacijo. To kaže na

izredno sposobnost Katalonije ponotranjanja zunanjih kulturnih elementov. Pri tem

igrajo pomembno vlogo tudi katalonske institucije, Generalitat je prevzel glavne

instrumente sekundarne socializacije, še posebej izobrazbe.

Separatisti�na gibanja obstajajo, mo�nejša pa je predanost promoviranju

Katalonije kot razli�ne nacionalne družbe znotraj Španije in Evrope, kar je bila

katalonska misija že v zgodovini, danes pa se odvija v modernejših okoliš�inah.

Katalonski nacionalisti stremijo k stopnji samouprave, ki bi jim omogo�ala ohranitev

in napredek skupnosti in so zato pripravljeni nastopati na ve�ih podro�jih: španskem,

mediteranskem, globalnem.

To je tudi njihova strategija pri obvladovanju kompleksnosti mo�i, politike ter

ekonomskih in družbenih sprememb v modernem svetu. Kot bogatejša regija pa

Katalonija prispeva precejšen delež k španskemu državnemu prora�unu. Na tem

74

podro�ju se katalonska vlada bori za zmanjšanje tega števila, vendar zaenkrat

sprememb ni na vidiku, danes obstaja še manjša verjetnost, da bi se to zgodilo v

bližnji prihodnosti, saj se je, kot mnoge druge države po svetu, Španija znašla v

zagati finan�ne krize. Vseeno pa to ne pomeni, da so pritiski s strani katalonske vlade

manjši, prej nasprotno.

Politi�na sfera je bila vse do leta 2003 v veliki meri dominirana s strani

Jordija Pujola in njegove stranke CiU (Convergencia i Unió), ki še danes spodbuja

katalonski nacionalizem, katalonski projekt v prihodnosti znotraj španske države ter

Evrope, prostora, znotraj katerega bi Katalonija še naprej lahko razvijala svojo

osebnost.

Kataloncem, tako kot drugim narodom brez države, Evropska unija

predstavlja vrsto priložnosti za vplivno politiko, oblikovanja novih koalicij ter

druga�nih oblik povezovanja. Predstavlja tudi priložnost za simboli�no sodelovanje

kot katalonska celota v prostoru, ki ni nujno sestavljen le iz držav-nacij.

Katalonci kot narod brez države nimajo pravice do nacionalne športne ekipe.

Ta manjko zapolnjuje nogometni klub Barcelona, ki tedensko zastopa katalonske

barve. Nogomet predstavlja pomemben del katalonskega vsakdanjega življenja,

Katalonci s tem športom namre� odraš�ajo, in se od malih nog tedensko družijo ob

katalonskem simbolu, ki nevsiljivo ustvarja mesto za izražanje skupinske zavesti ter

solidarnosti.

Netradicionalna nacionalna institucija nogometnega kluba Barcelone odraža

katalonsko ideologijo in vrednote, njeno odprtost ter je tudi družbeno vpletena in na

tem podro�ju poskuša prispevati k prenašanju skupnih katalonskih vrednot, v svetu

pa skrbi za promocijo Katalonije.

Tekme Barçe Kataloncem ponujajo možnost izražanja svoje nacionalne

pripadnosti. To še najbolj �utijo ob ogledu klasi�nih dvobojev med klubom

Barcelone in Madridom, ki Kataloncem predstavlja od nekdaj ekonomsko mo�nejši

klub, ki zastopa Španijo, proti na druga�en na�in iznajdljivemu klubu Barcelone.

Barça je po svetu znana po svojem sloganu »més que un Club« ali »ve� kot le

klub«, s �imer se klub povezuje s katalonsko identiteto. Ideja, da je Barça »ve� kot le

klub« oznanja, da bi Katalonija v prihodnosti tudi lahko bila ve� kot le regija.

75

LITERATURA

ALMIRALL, Valenti (1978): Lo Catalanisme. Barcelona, Anthropos, Editorial del

hombre.

ALVAREZ, I. & VILA, I. (1993): Nación: Identidad y conflicto. Mientras tanto, 52.

37-56.

ANDERSON, Benedict (1983):

BALL, P. (2001): Mordo: The story of Spanish football. London, WSC Books Ltd.

BARTH, Frederick (ed.) (1969): Ethnic groups and boundaries: The social

organization of culture difference. Oslo, Universitetsforlaget.

BURNS, J. (1999): Barça: A people's passion. London, Bloomsbury.

CALHOUN, Craig (1997): Nationalism. Minneapolis, University of Minessota press.

CASTELLS, Manuel (2003): “L’era de la información. El poder de la identitat.

Volumen II”. Barcelona, Edit, UOC.

CONVERSI, Daniele (1997): The Basques, the Catalans, and Spain: Alternative

routes to nationalist mobilisation. Ethnonationalism in comparative perspective

series. Reno, University of Nevada press.

DEL CARMEN MARTÍNEZ GARCÍA, Luisa (2008): La ficción televisiva de TV3

como productora de referentes de identidad cultural catalana: estudio de caso de la

sitcom “Plats bruts”. Barcelona, Universitat Autònoma de Barcelona.

EAUDE, M. (2008): Catalonia: a cultural history. Landscapes of the imagination.

Oxford; New York, Oxford university press.

GELLNER

GUIBERNAU, Montserrat (1997): Nations without states: Catalonia, a case study.

Guibernau, Montserrat; Rex, John (ed.). Cambridge, Polity press.

GUIBERNAU, Montserrat (2007): The identity of nations. Cambridge, Polity press.

GUIBERNAU, Montserrat (2009): Per un Catalanisme cosmopolita. Barcelona,

Angle editorial.

JAMES, C.L.R. (1993): Beyond a boundary. Durham, Duke University Press.

JUŽNI�, Stane (1993): Identiteta. Teorija in praksa. Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede.

76

KEATING, Michael (1996): Nations against the state. The new politics of

nationalism in Quebec, Catalonia and Scotland. New York, St. Martins Press.

KEATING, Michael (1997): Stateless nation-building: Quebec, Catalonia and

Scotland in the changing state system. (689-717). V: Nations and nationalism 3 (4).

London, Canada, Asen.

KRALJ, Ana (2008): Nepovabljeni. Globalizacija, nacionalizem in migracije. Koper,

Založba Annales.

KYMLICKA, W. (1996): Ciudadanía Multicultural. Barcelona, Paidós.

MERCADÉ, Francesc (1982): Cataluña: intelectuales políticos y cuestion nacional.

Barcelona, Peninsula.

NASTRAN ULE, Mirjana (2000): Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Zbirka

Sophia; 2000, 6. Znanstveno in publicisti�no središ�e, Ljubljana.

PUJOL, Jordi (1989): Izjava. V: El País. 2. marec 1989.

PUJOL, Jordi (2010): Ja no podem esperar res de l'Estat Espanyol. V: Avui. 24. april

2010.

SALAZAR, J.M. (1996): Identidad social i identidad nacional. V: J.F. Morales,

D.Paéz, J.C. Deschamps, S. Worchel (ed.), Identidad social: Aproximaciones

Psicosociales a los Grupos y a las relaciones entre grupos. Valencia, Promolibro.

SMITH, Anthony D. (1991): National Identity. London, Penguin Books.

SMITH, Anthony D. (1992): National identity and the idea of European unity.

International affairs, 68. 55-76.

ŠOUKAL, Sara (2010): Politi�nogeografska analiza Katalonije. Ljubljana,

Filozofska fakulteta.

TRIADÚ, Joaquim (2003): Identidad para vivir la globalidad (110-119). V:

Catalunya-España. Relaciones políticas y culturales. Antich, Joaquin et. al. (ed.).

Barcelona, Icaria.

VALLVERDÚ, Francesc (1986): Catalanisme i reivindicació lingüistica (227-242).

V: Catalanisme: història, política i cultura. Tàboas Pancho (ed.). Barcelona, L'Avenç.

77

SPLETNI VIRI

CATALAN FILMS & TV (2012-04).

URL: http://www.catalanfilms.cat/en/info/artcat_mis.jsp

EUROPEAN UNION. COMITTEE OF THE REGIONS (2012-03).

URL: http://www.cor.europa.eu/

GENERALITAT DE CATALUNYA (2012-02): Statute of Autonomy 1979.

URL:

http://www10.gencat.cat/eapc_revistadret/recursos_interes/especial%20estatut/docu

ments%20especial%20estatut/SDJR/pdfs/4_b_1_EAC_1979.pdf

GENERALITAT DE CATALUNYA (2012-04): Catalan, language of Europe.

URL:

http://www20.gencat.cat/docs/Llengcat/Documents/Publicacions/Catala%20llengua

%20Europa/Arxius/cat_europa_angles_07.pdf

IDESCAT (2012-02): Enquesta d'usos lingüístics de la població 2008.

URL: http://www.idescat.cat/catidescatpublicacionscatalegpdfdocseulp2008.pdf

IDESCAT (2012-02): Immigration, here and now. Catalonia 2008. Statistical data.

URL:

http://www.idescat.cat/cat/idescat/publicacions/cataleg/pdfdocs/immigracio08en.pdf

IDESCAT (2012-02): Municipal population record.

URL: http://www.idescat.cat/en/poblacio/xifrespob.html

MORENO, Luis; ARRIBA, Ana (1996): Dual identity in autonomous Catalonia.

(2012-04).

URL: http://scottishaffairs.org/backiss/pdfs/sa17/sa17_Moreno_and_Arriba.pdf

PARLAMENT DE CATALUNYA (2012-02): Organic law 6/2006 of the 19th July,

on the Reform of the Statute of Autonomy of Catalonia.

URL: http://www.parlament.cat/porteso/estatut/estatut_angles_100506.pdf

RANACHAN, Emma Kate (2008): Cheering for Barça: FC Barcelona and the

shaping of Catalan identity. (2012-04).

URL:

http://digitool.library.mcgill.ca/webclient/StreamGate?folder_id=0&dvs=13338233

51510~646

78

SENADO CONSTITIU (2012-02): Spanish Constitution.

URL: http://www.senado.es/constitu_i/indices/consti_ing.pdf

Uradna stran FC BARCELONA (2012-02): Identity.

URL: http://www.fcbarcelona.com/club/identity

YOUTUBE (2012-02): Gibson, Gary: Spain’s secret conflict, dokumentarni film.

URL: http://www.youtube.com/watch?v=taCH_jMLNEU

SEZNAM SLIK

Slika 1: Prvo obdobje katalonske zgodovine..............................................................22

Slika 2: Katalonija od moderne dobe do za�etka diktature.........................................25

Slika 3: Od diktature do demokracije.........................................................................27

Slika 4: Senyera – katalonska zastava. Vir: http://www.spain-flag.eu/region-flags-

spain/catalonia.htm.....................................................................................................

Slika 5: Stadion Camp Nou.......................................................................................65

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Populacija Katalonije po mestu rojstva. Vir: Idescat. Municipal population

record, 2011................................................................................................................34

Tabela 2: Tuje prebivalstvo v Kataloniji ter odstotek celotne populacije. Vir: Idescat.

Population register......................................................................................................34

Tabela 3: Tuje prebivalstvo Španije glede na kraj bivanja. Vir: Idescat. Population

register.........................................................................................................................35

Tabela 4: Fiskalni deficit. Vir: Spain's secret conflict................................................36

Tabela 5: Samo-identifikacija v Kataloniji (1990-1995) Vir: Moreno&Arriba,

1996............................................................................................................................ 44

Tabela 6: Splošna raba katalonš�ine, kastiljš�ine in drugih jezikov. Vir: Idescat,

2008............................................................................................................................ 52

Tabela 7: Primerjava med maternim jezikom, jezikom identifikacije ter jezikom

obi�ajne rabe. Vir: Idescat, 2008................................................................................53

Tabela 8: Od za�etnega jezika k jeziku identifikacije. Vir: Idescat, 2008.................54

79

Tabela 9: Jezik medosebne komunikacije na razli�nih podro�jih. Vir: Idescat,

2008............................................................................................................................55

Tabela 10: Pet skupin uporabe jezika. Vir: Idescat, 2008..........................................56

Tabela 11: Drža posameznikov, ko nekoga nagovorijo v kastiljš�ini, odgovorjeno pa

jim je v katalonš�ini Vir: Idescat, 2008......................................................................57

Tabela 12: Drža posameznikov, ko nekoga nagovorijo v katalonš�ini, odgovorjeno

pa jim je v kastiljš�ini Vir: Idescat, 2008...................................................................57