Casnik Finance #39

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE

Vir: DiT - Finance

Promet (v mio EUR)

Indeks SBI TOP (v točkah)

00,51,01,52,0

12. 12.05. 12.590595600605610

EURO/DOLAR 1,3027 NAFTA BRENT $108,05EURIBOR-12M 0,540 %

MOJ AVTO: Kam izginjajo slovenski odsluženi avti 16–21

UREDNIŠTVO: (01) 30 91 540 • E-POŠTA: [email protected] • NAROČNINE: 080 15 80

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

Starman ostaja na čelu AMZS 4

Kako boste čutili odločitve vrha EU 5

Kaj je dodana vrednost novega člana uprave NLB 7

Podjetniški forum Financ: Kaj se lahko naučite iz izkušenj podjetij, ki se povezujejo 10, 11

Se dovolj pogovarjate, da se jutri Gorenje ne

zgodi vam?Kako zaposlenim predstaviti razmere v podjetju in Slove-

niji, da vas ne doleti za podjetje nevarna stavka, kot je včeraj Franja Bobinca v Gorenju.

2, 3

Božič se bliža. Kako čim ceneje

izplačati »božičnico«.

4

Kam izginjajo slovenski

UREDNIŠTVO: (01) 30 91 540 • E-POŠTA: [email protected] •

»božičnico«.

ČETRTEK, 13. decembra 2012 • ŠT. 239/3896 • 1,80 EUR • 15 HRK

Transformacija prodaje za poslovni uspehLjubljana, 12. februarja 2013

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 20137.

www.fi nance-akademija.si/summit

CELOVITE REŠITVE

Laura Smrekar, partnerica v kadro-vskem podjetju Competo: »Da bi se izognili uporom, je treba z zapo-slenimi komunicirati, jih seznaniti s položajem v panogi, usmeritvami, rezultati in doseči razumevanje, da je to občutljivo obdobje, ko se lahko rezultati hitro obrnejo. Treba jim je razložiti, da je za preživetje pomembnejše več ustvariti kot več deliti, saj se ne ve, kaj bo jutri.«

www.finance.si2 DOGODKI IN OZADJA

Oce ni te ko men tar, na pi ši te svoje mne nje: www.fi nan ce.si/ komentarji

Prvi slovenski poslovni dnevnik

www.finance.si

IZDA JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl

Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan ce@finan ce.si

Trže nje nakla de: Miha Eržen Naro či la Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc ni ne@finan ce.si

Oglasno trže nje: Tina Česen Informacije in naro či la ogla sov:

Telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla si@finan ce.si

www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finan ce.si

Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finan ce.si

Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

UREDNIŠTVO: Odgovorni ure dnik: Peter Frankl Namestniki odgo vor ne ga ure dni ka:

Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič

Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković

Jezikovna ure dni ca: Tatjana Hosta Tehnična ure dni ca: Maja Volk

Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović

Urednik foto gra fi je: Aleš Beno KODEKS: Novinarji čas ni ka Finance upošte-va jo Kodeks čas ni ka Finance in inter na pra vi la finanč ne ga novi nar stva, objav lje na na splet ni strani: www.finan ce.si/ kodeks

PORTFELJI: Portfelji čla nov redak ci je čas ni ka Finance so objav lje ni na splet ni strani: www.finan ce.si/port fe lji

POPRAVKI: Priporočila o poprav kih, pri ka zih nasprot nih dej stev ali odme-vih objav lja mo na splet ni strani: www.finan ce.si/ popra vek

Delov ni čas redak ci je Čas ni ka Fi nan ce je od po ne delj ka do če trt ka od 10. do 19. ure, ob pet kih od 10. do 16. ure.

CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v pro sti pro da ji z DDV:

1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posa me zne ga izvo da Financ

v dru gih drža vah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško.

POPUSTI: Za let no pla či lo naroč ni ne 10-odstot ni popust,

za štu den te 35-odstot ni popust. Naročnina velja do pisne ga prekli ca.TRR:

Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842

Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 LAST NIK DRU ŽBE: Bonnier Business Press, Šved ska

Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora).

TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana.

ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.840 IZVO DOV

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

Lepa zmaga nezadovoljnih Mariborča-nov je bil odstop župana Franca Kangler-ja. Kaj pa zdaj? Pravzaprav nič, Kangler je včeraj sijal v foteljih državnega sveta, ki ga država sploh ne potrebuje. In po tem mu svetniki, populistično, niso potrdili mandata, ki ga je dobil z izvolitvijo pri elektorjih sveta občin, kar je skregano z vso logiko demokracije.

Zakaj se Slovenci nikoli ničesar ne naučimo? Zakaj nobene spremembe ne bodo prinesli niti protesti? Z diagnozo, se zavedam, tvegam zmerljivke:

da sem neoliberalka, bodo tulili kva-zilevičarji, ki so se 20 let kitili z imeni, kot je »liberalni«,

da sem kučanistka, bodo vpili kvazi-desničarji, ki imajo le enega boga,

da sem vsegliharka, pa bodo pristavili kar oboji.

Dragi bralci: dobro so vam prali mož-gane teh 20 let na 45 let podlage. Razklali so vas na leve in desne. Vam pa še vedno ni jasno, da vas farbajo, samo za to, da bi nekaj posvečenih, pravilno se pišočih, z zvezami in poznastvi prišlo do denarja, ki jim ne pripada. Ki ga na trgu, če bi ta normalno deloval (beri: bil konkuren-čen), nikoli ne bi mogli zaslužiti.

Medtem, kljub protestom, ki verjetno usihajo tudi zaradi peklenskega mraza (no, vsaj upam, da gre zgolj za to, stati na mrazu res ni prijetno), na televizijah še vedno poslušate Jožeta Mencingerja, letnik 1941. In Dušana Semoliča, ki je že za penzijo, pa je kandidiral in dobil nov petletni mandat na čelu sindikata. Oba se »bojujeta« proti pokojninski reformi, proti reformam na splošno.

Ne protestirate proti županu najlep-šega mesta na svetu, čeprav vas je, kot prej Mercator, s katerim se tako hvali, zadolžil za vsaj dve generaciji. Ne prote-stirate proti njegovim poslom z zemljišči in podjetji sinov, ker se vam to ne pozna v denarnicah. Mislite.

Ni nam pomočiUREDNIŠKI KOMENTAR

Petra [email protected]

Nam vse to pripada!

Medtem (okej, bolje: po tem), ko pred parlamentom univerzitetniki protesti-rajo zaradi rezov v sredstva, ki »pripa-dajo« visokemu šolstvu, so barčki polni antiglobalističnih docentov, ne glede na uro dneva. Ste se vprašali, kaj so vodstva fakultet naredila za znižanje stroškov? Denimo, koliko preživetih »uglednih« profesorjev so upokojile, delo pa dale na-dobudnim mladim možganom, ki bi lah-ko prinesli nove, normalne standarde?

Medtem ko v Gorenju, šaleški socialni bombi, ukrepajo šele, ko so pokurili že vse državne pomoči, zaposlujejo upravi prijateljske kadre. S predkriznimi bo-nitetami. Zraven pa se na vse pretege hvalijo z visokimi standardi corporate governancea. A od normalnega upra-vljanja podjetij ne obvladajo ne C ne G od tega. Gospoda Bobinac in Debeljak, to se tako ne dela. Srečo imata, da ulico kupi 300 evrov »božičnice«, ki jo v letu, ko je spet pričakovati izgubo, jemlje-ta lastnikom. In z izplačilom katere še bolj škodujeta podjetju. Imata pa mir, ja. Srečna sta lahko, da je 20-letno pranje možganov na 45 let podlage delovalo. In da nam ni pomoči. Ker nam »vse to pripada«. Tistim lačnim na ulici in vam v dragih jeklenih konjičkih.

FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Boštjan Ložar, poslovni svetova-lec: »Ti dogodki me

skrbijo. Če bodo

tudi v drugih podjetjih začeli

misliti, da s stavko lahko dobijo višje plače in dodatke, kot si jih podjetje lahko privošči, bomo imeli veliko težavo. Ker ti izdelki ne prinašajo visoke dodane vrednosti, tudi plače ne morejo biti višje, kot so. In to velja tudi za Gorenje.«

Po dobrih štirih urah stavke so delav-ci v velenjskem Gore-nju dosegli svoje: dobili bodo 300 evrov neto božični-ce, odpuščanja zaradi selitve dela proizvodnje v Srbijo ne bo. Dodajmo, da je Gorenje prvih devet mesecev končalo s 6,4 milijona evrov izgube, za konec leta pa so napovedali dobiček. Ali ima prvi mož Gorenja Franjo Bobinac težave s komunikacijo zno-traj družbe? Bi se s pravo-časnim prestrukturiranjem stavkam lahko izognil? Bi imeli zaposleni, čeprav bi jih bilo manj, višje plače?

Dodajmo, da si je uprava Gorenja, ob uvedbi 36-urnega delovnega časa v začetku le-ta 2009, prejemke zmanjšala za 10 odstotkov. Novembra 2009 so za leto dni prejemke zmanjšali še za 25 odstotkov. »Uprava se je odpovedala nagradam za poslovna leta 2008, 2009 in 2010. V zah-tevnih pogojih poslovanja pa so njeni člani odločilno pri-pomogli k doseganju 9,1 mili-jona evrov čistega poslovnega izida in 35,8 milijona evrov prostega denarnega toka. Tako kot v letu 2008, 2009 in 2010, ko se je uprava od-povedala nagradam, se člani uprave tudi za poslovno leto 2011 odpovedujejo nagradi,« se je uprava Gorenja pohvali-la v lanskem letnem poročilu.

Se lahko zaradi dogodkov v Gorenju sproži plaz stavk in zahtev po višjih plačah in božičnicah? Kako bo to vpli-valo na gospodarstvo? Kaj je narobe z Gorenjem in koliko masla ima na glavi Franjo Bobinac? Naši sogovorniki se strinjajo – stavke so slabo sporočilo gospodarstvu, Gorenje pa je tempirana bomba.

Križi in težave Franja Bobinca

1.PRESTRUKTURIRANJEKljub večletnemu opozar-

janju analitikov, da je Gorenje prezadolženo in ima prenizko dodano vrednost, se je uprava družbe prestrukturiranja lotila šele letos. V okviru tega bodo med drugim selili proizvodnjo iz Švedske v Slovenijo, iz Finske na Češko in iz naše države v Srbijo. »Zelo sem zaskrbljen za druž-

bo. Vsak ob pogledu na številke ve, da se nekaj mora zgoditi,« je pred časom dejal Philip Slui-ter, lastnik tretjega največjega lastnika Gorenja. Upravi je po-nudil, da družbo dokapitalizira sam, a ga je zavrnila.

2. DRUGI UPORVčerajšnja stavka ni prvi

upor v velenjskem proizvajalcu bele tehnike. Septembra 2009 je bil spontani upor, ki je za več dni ustavil proizvodnjo. Enako kot

Grega Ravnjak, zaposlen kot nadzornik kakovosti v proizvodnji: »Bobinac nam je najprej ponudil 150 evrov bruto in po petih minutah dvignil na 300 evrov

neto. Ampak niso ljudje nezadovoljni le zaradi tega, po zadnji stavki je uprava uvedla plačno uravnilovko. Najnižje plače so zvišali, druge pa pustili pri miru, tako

zdaj navaden delavec v proizvodnji dobi 600, delovodja pa 630 evrov. Sam de-lam v nadzoru kakovosti, končujem šesto stopnjo šolanja in dobim toliko plače kot delavec, ki dela v dveh izmenah. Pri nas tudi inženirji delajo za 800 evrov.«

Novica Mihajlović, Špela Mikuš, Petra Sovdat, Jurij Š[email protected]

Kakšno sporočilo gospodarstvu pošilja štrajk v Gorenju

Franjo Bobinac, predsednik Gorenjeve uprave:

Po dobrih štirih urah stavke so delav-ci v velenjskem Gore-nju dosegli svoje: dobili bodo 300 evrov neto božični-ce, odpuščanja zaradi selitve dela proizvodnje v Srbijo ne bo. Dodajmo, da je Gorenje prvih devet mesecev končalo s 6,4 milijona evrov izgube, za konec leta pa so napovedali dobiček. Ali ima prvi mož Gorenja Franjo Bobinac težave s komunikacijo zno-traj družbe? Bi se s pravo-časnim prestrukturiranjem stavkam lahko izognil? Bi imeli zaposleni, čeprav bi jih bilo manj, višje plače?

Se lahko zaradi dogodkov v Gorenju sproži plaz stavk in zahtev po višjih plačah in božičnicah? Kako bo to vpli-valo na gospodarstvo? Kaj je narobe z Gorenjem in koliko masla ima na glavi Franjo Bobinac? Naši sogovorniki se strinjajo – stavke so slabo sporočilo gospodarstvu, Gorenje pa je tempirana bomba.

Novica Mihajlović, Špela Mikuš, Petra Sovdat, Jurij Š[email protected]


Franjo Bobinac, Franjo Bobinac, Franjo Bobinac, predsednik Gorenjeve uprave:predsednik Gorenjeve uprave:

Laura Smrekar, vodja trženja in odnosov z javnostmi, partnerica v kadrovskem podjetju Competo: »Da bi se izognili uporom, je treba z zaposlenimi komunici-

rati, jih seznaniti s položa-jem v panogi, usmeritvami,

rezultati in doseči razumeva-nje, da je to občutljivo obdobje, ko

se lahko rezultati hitro obrnejo. Treba jim je razložiti, da je za preživetje pomembnejše več ustvariti kot več deliti, saj se ne ve, kaj bo jutri. S takšnimi rezultati, kot jih ima Gorenje, ko je množica ljudi brez dela, je stavka-ti za višjo božičnico zelo sebično. Čeprav je morda zdaj videti kot zmaga, dolgoročno gotovo ne bo pripomoglo k večji konkurenčnosti družbe«.

www.finance.si DOGODKI IN OZADJA 3FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Robert Ličen, krizni menedžer, nekoč svetovalec v Gorenju: »Bojim se, da se bo v bližnji prihodnosti pokazala prava kriza Gorenja. To je le vrh

ledene gore težav, s katerimi se že leta v vod-

stvu Gorenja po nojevsko nihče ne ukvarja. Vsakemu

ekonomistu, ki zna brati bilance, je jasno, da lahko Gorenje s takim poslovnim mode-lom postane največja sistemska težava Slovenije, najmanj takšna, kot so naše banke. To vedo vsi, a nihče tega ne upa povedati na glas. Pravzaprav je vsak, ki je o tem poskušal spregovoriti, čutil posledice. Mogoče pa je prišel čas za resnico.«

[ INTERVJU]Gospod Bobinac, kaj ste naredili kolegom direktorjem?Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac je spregovoril o včerajšnji stavki, razlogih zanjo in posledicah.

Kaj ste se danes dogovorili?Dogovorili smo se, da bomo delavcem izplačali enak zne-sek kot lani ob koncu leta.

Koliko je to denarja in kaj to pomeni za podjetje?Prej je bil načrtovani znesek milijon, zdaj pa to pomeni dva milijona evrov.

Je to božičnica ali na-domestilo za malico, kot govorijo delavci?Božičnica lahko zapišete v na-rekovajih, ni pa to božičnica, sami temu rečemo izplačilo ob koncu leta. Vsebinsko to za nikogar nič ne pomeni, gre za razlike z davčnega vidika. Kot delodajalec smo izpolnili vse obveznosti do delavcev, tudi nadomestilo za topel obrok, in lahko rečem, da nikomur nismo nič dolžni.

Danes pred vhodom v podjetje ni bilo videti tako.Izplačujemo redne in nad-standardne plače, nad kolek-tivno pogodbo v dejavnosti, in v celoti spoštujemo socialni sporazum.

Torej je težava z delavci zdaj rešena?Težava je rešena toliko, da natančno vemo, kakšna so pričakovanja različnih strani.

Kakšno sporočilo ste z današnjim dogovorom dali drugim podjetjem? Načrtovali smo polovični znesek od lani, dali pa bomo enako kot lani. Ali gre pri tej zadevi za igro ulice in politi-ke? Se mi zdi, da je vse skupaj popolnoma v tem kontekstu, vendar pa o tem ne želim pre-več ugibati. Zelo pomembno se mi zdi, da skrbimo za svoje kupce in da so se zaposleni vrnili na delo. Koristno je za vse, da svoje zahteve izrazijo po legitimni poti prek legiti-mno izvoljenega sindikalnega vodstva.

Tega so danes obšli, ali je torej stavka nelegitimna? Stavka je bila nenapovedana in nelegitimna. O sankcijah se bomo še pogovarjali v pri-

hodnosti. Pomembno je, da so se zaposleni vrnili na delo in da naših kupcev ne bomo z ničimer prikrajšali. V krizi nam je najbolj pomembno poskrbeti za kupce.

Torej, kaj je glavno spo-ročilo današnje stavke, ko ste tako hitro ustregli zah-tevam delavcev? To je relativno vprašanje, kaj je hitro, v Gorenju smo se dogovorili za spoštovanje socialnega sporazuma. Logi-ka protestov pa zahteva neko širšo prevetritev.

Je glavno sporočilo to, da so delavci v komunikaciji z upravo obšli sindikat? Tega nisem rekel, res pa si lahko tako mnenje ustvari vsak zunanji opazovalec, skupaj z vami novinarji.

Je morda kaj naro-be v vaši komunikaciji z zaposlenimi?Ne verjamem, zelo veliko ko-municiramo, letos smo imeli najmanj štiri ali pet zborov delavcev.

Je bilo za produktivnost podjetja dobro, da ste niža-li plače, ali ne bi bilo bolje odpustiti nekaj ljudi in ob-držati plače?Hvaležen sem vam za to vprašanje. Dejstvo je, da se včasih znajdemo pred dilemo, ali delovna mesta ali plače. V Gorenju smo vedno spoštova-li socialni sporazum, ki vklju-čuje tudi ohranjanje delovnih mest. To, da so danes stavkali, pomeni kršitev socialnega sporazuma od dela zaposle-nih. Je pa zelo poenostavlje-no trditi, da bi z odpuščanjem povečali produktivnost, saj se ohranjanje delovnih mest in povečevanje produktivnosti ne izključujeta.

Kako varčujete pri stro-ških vodstva, slišati je, da se Žiga Debeljak vozi v ne-kem dragem audiju, ali to drži?To ne drži, vozi se v volks-wagnu, sicer pa, kakšno je to vprašanje z ulice, kako to, s katerim avtom se kdo vozi, vpliva na poslovanje.

Res je vprašanje z ulice, torej, s katerim volkswa-gnom se vozi?S tuaregom (športni terenec), je pa avtomobil na lizing in ga nismo kupili.

Novica Mihajlović[email protected]

Gibanje delnice Gorenja

Vir: http://borza.finance.si

v EUR

0

15

30

45

12.12.1203.01.08

4,06

Prejemki predsednika uprave Gorenja

Vir: Gorenje

v EUR

201120102009

249.346

190.293172.035

FINANCE, www.finance.si

Poslovanje skuPine Gorenje (v mio eur) 2008 2009 2010 2011

Prihodki od prodaje 1.330,80 1.185,90 1.382,20 1.422,20

EBITDA 94 68,2 108,7 86,7

Neto finančni dolg/EBITDA 4,9 6,2 3,7 4,4

Čisti dobiček/čista izguba 10,2 -12,2 20 9,1

Vir: Gorenje

tokrat je stavka Bobinca ujela povsem nepripravljenega.

3. ZAPOSLOVANJE PRIJATELJEV

Čeprav Gorenju ne gre najbolje, družba nima težav z zaposlova-njem »odpisanih« na vodstvene položaje. Nekdanji šef Merca-torja Žiga Debeljak je prevzel vodenje Gorenjevega holdin-škega podjetja na Dunaju Go-renje Beteiligungsgesellschaft, prav tako se je služba obetala

Nihad Džakulić, upokojeni delavec Gorenja, ki je prišel podpret stav-kajoče: »Delal sem tudi v rudniku, preden sem prišel v Gorenje. To, kar

se danes tu počne z ljudmi, ni prav. Ljudje trdo delajo za svoje minimal-ne plače in so vsak dan v strahu za svojo prihodnost. Vsi vidimo, kaj se dogaja s selitvijo proizvodnje, nismo neumni in vemo, da več kot toliko

ne morejo prodati, zato se vsi bojijo za svoj kruh. Bojim se, da se bo stavka sredi januarja ponovila in da bo tu dosti več ljudi.«

Včeraj je v Gorenju stavkalo 300 delavcev, ki pa so ustavili celotno proizvodnjo v Velenju. Tu namreč dnevno izdelamo približno deset tisoč izdelkov, povprečna cena vsakega izdelka je 300 evrov. Torej v Velenju ustvarimo dnevno tri milijone evrov prihodkov. Naša ocena je bila: zdaj je visoka sezona za nakupe bele tehnike, večina ljudi hoče delati, 300 delavcev pa zahteva dodaten milijon evrov za božičnice. Naj se z

njimi pogajamo in medtem ko proizvodnja stoji, naša konkurenca veselo prodaja? Ocenili smo, da bo stavka trajala vsaj dva dni, to pomeni izgubo šestih milijonov evrov prihodkov, kar bi letošnji dobiček Gorenja zaradi visokih fiksnih stroškov zmanjšalo za dva milijona evrov. Razumem tudi strah stavkajočih, da bodo odslej izdelovali pomivalne stroje, ki smo jih do letos na Švedskem, ampak stavka ni pravi odgovor na ta izziv.

nekdanjemu šefu NKBM Ma-tjažu Kovačiču. Šele ko so ga za-radi domnevno spornih poslov v drugi največji državni banki obiskali kriminalisti, so se v Go-renju odločili, da mu vendarle ne dajo službe.

4. ZIMZELENOSTNadzorniki Gorenja so,

kljub informacijam, da so z njim nezadovoljni, Bobincu konec oktobra podelili nov petletni mandat na čelu Gorenja. Če ga

bo končal, bo družbo vodil do leta 2018. In kako včerajšnje dogajanje komentira Keith Miles, eden od nadzornikov? »Gospod Bobinac me je danes dopoldne seznanil z dogaja-njem v podjetju in mi povedal, da bo več podrobnosti podal v poročilu nadzornemu svetu. Podrobneje na vaša vprašanja ne morem odgovoriti, dokler ne dobim poročila nadzorne-ga sveta. Res ljudi skrbi selitev dela proizvodnje v Srbijo, am-

pak ob tem se pozablja, da se v Slovenijo seli proizvodnja iz Švedske. Kolikor vem, upravi težko očitamo pomanjkljivo komuniciranje z zaposlenimi. O dogajanju v podjetju in zni-žanjih plač v režiji sem seveda seznanjen, kakšen nadzornik pa bi bil, če tega ne bi vedel? Se vam ne zdi, da bi moral takoj odstopiti, če takih zadev ne bi poznal? Zagotavljam vam, da ta nadzorni svet svojo nalogo opra-vlja profesionalno,« pravi.


Franjo Bobinac, predsednik Gorenjeve uprave:

Samo Hribar Milič, predsednik GZS: »Ne vem, ali lahko razmere v enem pod-jetju prenesemo na razmere v drugem podjetju. Po mojih podatkih so številna slovenska podjetja, ki so lahko, božičnico

izplačala v manjšem znesku kot lani. Po drugi strani je skrb zbuja-

joče, da so, čeprav so znani podatki o poslovanju Gorenja in o ne ravno dobrih

pogojih poslovanja, povezanih s cenami surovin, podjetje dodatno obremenili z višjimi stroški dela. To seveda slabi njihovo konkurenčnost, zmanjšuje možnost za nadaljnja vlaganja in dolgoročno lahko pomeni ogrožanje prav teh delovnih mest. Ne bi rekel, da se vse lahko reši le z nasiljem. Številna podjetja so namreč v okviru socialnega dialoga ali same poslovne politike zagotovila izplačilo božičnice.«

www.finance.si4 DOGODKI IN OZADJA FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Novoletno darilo vlade voznikom

Če bo novelo potrdil tudi državni zbor, se bodo prekr-škovni postopki poenostavili in pospešili, manjša pa naj bi bila tudi obremenitev proračuna, saj bodo stroške uničenja za-seženih predmetov po novem krili kršitelji. Konkretne spre-membe, ki jih predlaga vlada, so:

možnost plačila globe in stro-škov na obroke,

krajši (dveletni) rok za izbris kazenskih točk,

krajši rok za izdajo plačilnega naloga za prekršek – po novem v največ 30 dneh, in ne več v dveh letih,

nova ureditev prekrška ne-znatnega pomena, kar pomeni

več opozoril in manj izdajanja prekrškov,

sodna taksa bo odmerjena že v odločbi (odpravljajo posebne naloge za plačilo sodnih taks),

pri neplačanih globah do 120 evrov se odpravi možnost uklo-nilnega zapora.

Poroštvena pogodba za TEŠ 6 spet v DZ

V DZ vlada pošilja predlog zakona o ratifikaciji poroštve-ne pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko ban-ko (EIB) za projekt šesti blok TEŠ. Za del 550-milijonskega posojila, 440 milijonov evrov, bo namreč država izdala po-roštvo. Po pričakovanjih vlade bodo postopki zdaj hitro stekli, da se bo šesti blok lahko gradil naprej. Pogodbo mora zdaj pod-pisati še EIB, nato pa jo mora ratificirati še DZ.

Terjatev SŽ bomo odplačevali do leta 2023

Vlada bo sklenila tudi pogod-bo o plačilu 134-milijonske ter-jatve s Slovenskimi železnicami

(SŽ). Terjatev bomo v enakih deležih začeli odplačevati leta 2014 in vse do leta 2023. Spo-mnimo, ob prenosu javne že-lezniške infrastrukture v last države niso upoštevali razmerja med kapitalom in dolgovi v bi-lanci Slovenskih železnic.

Mrzel sekretar pravosodnega ministrstva

Med kadrovskimi zadevami so na seji imenovali Matijo Mr-zela za vršilca dolžnosti gene-ralnega sekretarja na pravoso-dnem ministrstvu, Sašo Dragar Milanovič za vršilko dolžnosti glavne inšpektorice na kmetij-skem inšpektoratu, Tomislava Levaniča za vršilca dolžnosti direktorja Gozdarskega inšti-tuta Slovenije, Jurija Mlačnika za vršilca dolžnosti direktorja Inštituta za hidravlične razi-skave. Razrešili so glavnega inšpektorja na notranjem in-špektoratu Romana Klopčiča, v svet agencije za varstvo kon-kurence pa so v DZ predlagali Francija Pušenjaka in Simona Tantegela.

Z novelo zakona o prekrških želi vlada zmanjšati administrativno obremenitev policistov, pozitivne učinke pa bodo po besedah notranjega ministra Vinka Gorenaka čutili tudi vozniki.

Lana Dakić[email protected]

S SEJE VLADE Starman za zdaj ostaja na čelu AMZSDomnevne nepravilnosti predsednika AMZS bo pod drobnogled vzela posebna komisija

Starman je na skupščino prišel z odvetnikom Borisom Grobelnikom in pravnim strokovnjakom Rajkom Pir-natom. Uvodoma je zavrnil očitke, ki letijo na njegov ra-čun, in med drugim presodil, da gre za politično gonjo proti

njemu. Starmanu v bran se je postavil Pirnat, češ da ob odvzemu pooblastil gene-ralnemu sekretarju Slavku Rusu ni kršil ne zakonodaje ne statuta AMZS, kar je bil eden glavnih očitkov. Poleg tega Starmanu štiri društva AMD s tolminskim na čelu pod vodstvom Jožeta Režonje očitajo še zanemarjanje dru-štvenega dela, kupovanje la-stnih delnic v delniški družbi AMZS (kjer je zveza društev 72-odstotni delničar) in osip članstva v društvih.

Namesto razrešitve komisija

Šele po tem uvodu se je skupščina začela, a se o očit-kih ni razvila razprava, saj večina delegatov ni podprla

Predsedniku nacionalne avtomobilistične organizacije AMZS Danijelu Starmanu je uspelo prepričati večino delegatov na skupščini, naj ne podprejo širitve dnevnega reda z njegovo razrešitvijo. S tem pa menda še niso zakopane bojne sekire na AMZS.

Jaka [email protected]

razširitve dnevnega reda s Starmanovo razrešitvijo. Kljub temu so delegati usta-novili posebno komisijo, ki naj bi primeru Starman pri-šla do dna in skupščini AMZS predlagala nadaljnje ukrepe. Ker ima večino v omenjeni komisiji pet največjih AMD-društev, ki so naklonjena Starmanu, kritiki ne priča-kujejo, da izsledki ne bi bili v njegovo korist. Krog okoli Režonje pričakuje, da jim bo na naslednji skupščini, ki bo sklicana še pred kon-cem marca prihodnje leto, vendarle uspelo spodnesti predsednika. Včeraj je skup-ščina AMZS sicer sprejela še strateški načrt za prihodnja tri leta, katerega glavni cilj je povečanje števila članov.

Najbolj preprosto, a za podjetje tudi najdražje je nakazilo denarja na račun de-lojemalca. Takšna božičnica za sabo potegne enake davke, torej dohodnino, in prispevke za socialno varnost kot plača. Torej, za davke in prispevke gre – čez palec – od 40 do 50 odstotkov stroška delodajal-ca za božičnice, če ne sodite ravno v najnižji plačni razred.

Nasvete, kako lahko nagra-dite svoje zaposlene in kje je treba posebej paziti pri ob-davčitvah, nam je pomagal pripraviti Miha Kranjc, pre-izkušeni davčnik in računo-vodja iz družbe Saša.

Katere so cenejše možnosti za izplačila v denarju

1. MALICA: Nekateri delodajalci se ob koncu leta odločijo za neobdavčen po-račun malice. Skratka, če so delojemalci med letom dobili manj povračila za malico, kot bi ga po kolektivni pogodbi lahko, jim razliko lahko de-lodajalec izplača ob koncu leta. Najvišje neobdavčeno izplačilo za malico je 6,12 evra za dan, ko je delavec na

delu več kot štiri ure. Če je torej prejemal po štiri evre za malico na dan, se mu lahko ob koncu leta obračuna še 2,12 evra za vsak delovni dan, če je takšna višina izplačila za malico opredeljena v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni po-godbi. Če davkarija po vsebini ugotovi, da gre za novoletno nagrado, bo takšna izplačila obdavčila. Prav zato je deni-mo v sporu z Mercatorjem. Ta je ob koncu leta 2009 za-poslenim plačal razliko med izplačanimi plačili za prehra-no med letom in najvišjim do-voljenim plačilom za malico (6,12 evra na dan). Durs pa se s tem, da gre za malico, ni strinjal. Mercator se je sicer pritožil. V sporu je upravno sodišče pritrdilo Dursu, a je trgovec zoper odločitev sodi-šča vložil revizijo, o kateri pa še ni odločeno.

2. RAZLIKA V PLAČI-LU REGRESA: Na regres, ki se sicer izplača v prvi polovi-ci leta, do višine dobrih 1.080 evrov, se ne plača prispevkov (torej se plača le dohodnina). Minimalno izplačilo regresa je bilo letos dobrih 760 evrov. Torej, ob koncu leta lahko po mnenju Kranjca izplačate zaposlenim tudi s prispev-ki neobremenjeno razliko med 1.080 evri in dejansko izplačanim regresom. A v po-godbi o zaposlitvi oziroma kolektivni pogodbi mora biti opredeljeno, da ste v resnici upravičeni do tako visokega regresa (70 odstotkov pov-prečne plače ali okoli 1.080 evrov bruto).

Kako nagraditi in si povečati prihodke

Če delodajalec izplača bo-žičnico zaposlenim v bonih svojega podjetja, bodo ti za-pravili bone za izdelke, ki jih

proizvajajo ali prodajajo. To-rej, strošek bo v neto delu iz-plačila povrnjen kot prihodek vašemu podjetju. Katerokoli podjetje lahko izplača svoje zaposlene v bonih tudi neke-ga drugega podjetja, denimo trgovca. Ugodnost je lahko ta, da za nakup večje količine bo-nov podjetje pri trgovcu iztrži popust. Torej podjetje za bon, ki je za zaposlenega vreden sto, dejansko plača denimo 80 evrov. Davčna osnova je v tem primeru 80 evrov, torej je strošek izplačevalca čez pa-lec 140 evrov, odvisno sicer od dohodninskega razreda, razlaga Kranjc.

Lahko pa namesto bona podjetja nagradijo zaposle-ne tudi z izdelki, storitvami podjetja. Zavarovalnice lahko svojim zaposlenim ponudi-jo del božičnice v obliki za-varovanja, tako si povečajo premijske prihodke. Tako nagrajevanje je tako kot tisto v denarju obdavčeno z doho-dnino in s prispevki. Davčna

osnova je vrednost izdelka, storitve, zavarovanja.

Od dopusta, izobraževanja in sanjske službe

Možnosti, kako lahko na-gradite zaposlene, je veliko. Lahko se odločite za nagrade vsem ali le za izjemne posa-meznike. Ponudite jim lah-ko denimo dodatni dopust (strošek se šteje za plačo in je obdavčen). Nekaterim za-poslenim bo veliko pomenilo, če jim kupite (sicer službe-ni) nov telefon ali računal-nik – to namreč ni boniteta in ni obdavčeno. Ali pa, če jih večkrat pošljete na službeno pot. Poslovne poti so sicer del delovne obveznosti, zato so neobdavčene in ne veljajo za nagrado. Lahko pa nagradi-te posameznika tako, da ga razporedite na tako delovno mesto, kjer bo imel več, sicer nujnih, službenih poti. Ali pa obrnjeno – nekateri ne želijo potovati, zato jih lahko pre-razporedite na bolj »stacio-narno« delovno mesto.

Nekateri zaposleni bodo bolj zadovoljni tudi z obse-žnejšim izobraževanjem. Strošek za izobraževanje je davčno priznani strošek, na katerega se ne plačujejo dav-ki in prispevki. A mora biti izobraževanje primerno de-lu, ki ga posameznik oprav-lja. Torej, računovodja gre lahko denimo na tečaj novih računalniških programov, ki mu bodo koristili pri njego-vem delu. Nenavadno pa bi bilo, če bi računovodji plačali denimo tečaj potapljanja. Pa-zite pa še na nekaj: če bi deni-mo 20 zaposlenim v podjetju izplačali božičnico, petim pa namesto tega izobraževanje, bi davkarji lahko menili, da gre tudi pri plačilu izobra-ževanja za božičnico, in bi ga obdavčili.

Pri izplačilih morate se-veda paziti, ali so izplači-la določena v pogodbah o zaposlitvi ali kolektivnih pogodbah. Določbe je treba upoštevati, razen seveda, če se delavci strinjajo z morebi-tnimi spremembami.

Tanja Smrekar Iskrić[email protected]

Boste kot podjetje letos izplačali božičnico, trinajsto plačo ali drugo nagrado? Preverili smo, kako lahko ob koncu leta nagradite zaposlene s čim manj stroški za pod-jetje. Se vam bolj splača nakazati denar ali podariti bone, lastne izdelke?

KAKO ČIM CENEJE IZPLAČATI

»BOŽIČNICO«

www.finance.si DOGODKI IN OZADJA 5FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Evropski voditelji, med njimi premier Janez Janša, bodo na dvodnevnem vrhu EU, ki se danes začenja v Bruslju, odločali o časovnem načrtu za tesnejše povezovanje med posameznimi čla-nicami EU, da bi postale bolj konkurenčne ter zlasti bolj odporne proti krizam. Prav zdajšnja kriza je namreč jasno pokazala, kako močno povezane in soodvisne so evrske države in druge članice EU druga od druge ter kako se težave ene članice prelijejo tudi v druge.

Najtrši oreh – podrobnosti o enotnem bančnem nadzoru Ambiciozen načrt poglabljanja evropske integracije zajema

vzpostavitev bančne unije, fiskalne unije, poglobitev gospodar-ske in denarne unije ter oblikovanje politične unije. Zdaj je v ospredju ambiciozna reforma, ki pelje v bančno unijo, za najtrši oreh pa se je izkazal dogovor o enotnem nadzoru nad evrskimi bankami. Prav o bančnem nadzoru so po neuspešnem poskusu minuli teden evropski finančni ministri dogovor iskali včeraj na izrednem zasedanju. Do konca redakcije izid izrednega zasedanja še ni bil znan. Podlago za razpravo na vrhu EU je minuli teden objavil predsednik EU Herman Van Rompuy v načrtu za poglabljanje gospodarske in denarne unije.

Najtežavnejše odločanje o treh vprašanjihZa najtežavnejše se je izkazalo odločanje o treh vprašanjih.

Prvo je, kdaj naj bi dejansko zaživel enotni bančni nadzor, ki je temeljni steber prihodnje bančne unije. Oktobra so voditelji EU sklenili, da naj bi bil enotni nadzor uveljavljen januarja 2013, a zdaj iz prej omenjenega Van Rompuyjevega načrta izhaja, da naj bi enotni evropski bančni nadzor zaživel šele januarja 2014. Nemčija si po pisanju tujih medijev prizadeva za odlog tega roka za pol leta.

Drugo sporno vprašanje je, katere evrske banke bodo vklju-čene v enotni nadzor. Oktobra so voditelji EU sklenili, da bo nadzor veljal za vseh šest tisoč evrskih bank, po predlogu evropske komisije pa bi nadzor nad njimi uvajali postopno: najprej bi začel veljati za banke, ki so dobile evropsko pomoč (Slovenija želi, da bi sem sodile tudi banke, ki so sploh dobile pomoč iz javnih sredstev, torej tudi NLB in NKBM), zatem naj bi nabor razširili. Nemčija je glasno nasprotovala, da bi nov sistem veljal za vse banke, temveč želi evropski nadzor za sistemske banke. Zato je bil ta teden na mizo dan predlog za določitev zgornjega praga glede obsega premoženja bank, ki bi sodile pod enotni bančni nadzor. Po pisanju nemških medijev pa naj bi se Nemčija in Francija sicer dogovorili, da bi evropski nadzor veljal za sistemske banke, za banke, ki so prejele državno pomoč, pri manjših bankah pa naj bi ECB, če bi to ocenila za potrebno, lahko prevzela nadzor nad njimi, sicer pa bi imela predvsem pravico, da nacionalnim nadzornikom svetuje pri bančnem nadzoru nad temi bankami.

Za tretje težavno vprašanje so se izkazale glasovalne pravice v novem nadzornem telesu pod pokroviteljstvom ECB. V tem novem bodočem nadzornem organu so zdaj le predstavniki evrskih članic, države brez evra pa tudi želijo sodelovati.

Kaj lahko od projektov, o katerih danes odločajo evropski voditelji na vrhu EU, pričakujemo v Sloveniji? Poiskali smo odgovore na nekaj perečih vprašanj.

1. Kako sta povezana evropski bančni nadzor in morebitna slovenska prošnja za pomoč bankam?

Enotni evropski bančni nadzor je nujni pogoj, da bo stalni evrski reševalni sklad ESM lahko neposredno sodeloval pri do-kapitalizaciji evrskih bank. Glavni razlog za tak dogovor je zlasti bojazen Nemčije, ki v kapital ESM prispeva največ denarja, da bi bil sklad ESM sicer lahko kot kak dokapitalizacijski bankomat za banke, ki so že v težavah tudi zaradi minulih napak nacional-nih bančnih nadzornikov. Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM je sicer »privlačna« predvsem zato, ker za to pomoč ne bo treba zaprositi državi (in ji te pomoči ne bo treba prišteti v svoj javni dolg, zato se ne bo poslabšal njen javnofinančni položaj). »Za Slovenijo in države, kjer je trenutno največja nevarnost bančni sistem, bo uvedba evropskega bančnega nadzora vseka-

Kako boste čutili tektonske premike evropske zvezeBo imela glavno besedo pri nadzoru evrskih bank po novem ECB? Bodo članice EU še samostojne pri odločanju o proračunih? O tem in o ključnih evropskih projektih, zaradi katerih se bodo poglobile povezave med evropskimi državami, bodo odločali evropski voditelji na dvodnevnem vrhu EU, ki se danes začenja v Bruslju.

kor pomembna,« ocenjuje Matej Šimnic iz Alte Invest. Matej Rigelnik iz NLB dodaja, da bo tak nadzor pozitiven, a če bo slovenska vlada izpeljala napovedane ukrepe, vključno z odpro-dajo državnega premoženja, prošnja za pomoč ne bo potrebna. »Slovenski javnofinančni položaj trenutno ni tako slab, da bi od vlade zahteval prošnjo za pomoč,« pravi Rigelnik. Kot je znano, zdaj najtrša pogajanja tečejo o tem, kdaj naj bi bil uveljavljen evropski nadzor (za zdaj velja, da bi polno deloval šele z letom 2014) ter za katere banke.

2. Vseevropski bančni nadzor : slovenski bančni nadzorniki. Bo novi nadzor učinkovitejši?

Zakon, s katerim bi v Sloveniji dobili slabo banko, navaja za milijardo evrov dokapitalizacijskih potreb za slovenske banke. Največja slovenska banka NLB še letos potrebuje 375 milijonov evrov dodatnega kapitala, Abanka je začela 90 mili-jonov evrov vredno dokapitalizacijo, NKBM bo prihodnje leto potrebovala 300 milijonov evrov. Vse od leta 2008 strmo narašča delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu. Vsi

vpleteni v pogajanja o prihodnjem bančnem nadzoru stremijo k cilju, da bi bil vseevropski bančni nad-zor učinkovit, saj naj bi v sklepni fazi nadziral vseh šest tisoč bank na evrskem območju. Pa bo? »Iz-vedba nadzora ne bo preprosta. Zelo težko bo pokriti tako veliko število bank, ki se na nekaterih področjih poslovanja precej razli-kujejo,« opozarja Matej Šimnic iz Alte Invest in dodaja, da bo po eni strani težko tudi ločiti pozitivne učinke, ki bodo rezultati nadzo-ra, ter pozitivne vplive, ki bodo posledica strožjih predpisov o ka-pitalski ustreznosti bank Basel III. Dodajmo, da vseevropski enotni bančni nadzor ne pomeni, da bodo

nacionalni bančni nadzorniki (pri nas Banka Slovenije) izgubili to vlogo. Nadzorni sistem naj bi bil namreč decentraliziran, kar pomeni, da bi nadzorno vlogo ohranile tudi centralne banke evrskih članic, ni pa še jasno, za koliko oziroma za katere banke bi bila nadzorniška vloga ECB morda intenzivnejša. Prav vprašanje, ali naj vseevropski enotni nadzor velja za vseh šest tisoč evrskih bank ali le za sistemske, se je doslej izkazalo za glavno jabolko spora med Francijo in Nemčijo.

3. Kaj za Slovenijo pomeni intenzivnejši nadzor nad proračuni posameznih članic, ki ga bo prineslo nadaljnje poglabljanje evropske povezave?

Na poti do bančne, fiskalne in poglobljene gospodarske unije je, kot je znano, predvideno tudi tesnejše sodelovanje držav članic na fiskalnem področju. To pomeni, da bi druga drugi bolj skrbno gledale pod prste, ali se trudijo ohranjati zdrave javne finance. Zato je na drugi stopnji širjenja evropske pove-zave (2013–2014) predvideno, da naj bi evrske države celo podpisale zavezujoče pogodbe o izvajanju gospodarskih politik in reform. V zameno za to pa bi lahko zaprosile za finančne spodbude iz posebnega sklada, ki bi bil zametek evrskega pro-računa. Kot pravi Matej Rigelnik iz NLB, sta večja integracija EU oziroma pot do evropske gospo-darske in denarne unije korak v pravo smer. Pri tem Rigelnik

opozori na nedavni govor predsednika ECB Maria Draghija, da sta za rešitev krize javnih financ v EU nujno potrebna dva stebra: prvi je denarni, ki pa ne zadošča, če je v slabem položaju fiskalni steber. »Jasna pravila igre v zvezi z javnimi financami bodo dobro dela tudi Sloveniji, ki še vedno omahuje pri spre-jemanju glavnih reform za izboljšanje gospodarskih razmer v državi,« je prepričan Rigelnik.

4. Kako bo oblikovanje bančne unije oziroma poglabljanje evropske integracije vplivalo na ceno zadolževanja Slovenije?

Resna odločenost evrskih držav, v določenih evropskih pro-jektih pa seveda vseh članic EU, za poglabljanje medsebojnega povezovanja, sodelovanja in nadzora se bo poznala tudi pri stroških zadolževanja posameznih evrskih držav, tudi Slovenije. V prvi fazi poglabljanja evropske integracije sta glavna cilja prav proračunska vzdržnost in odprava nevarnih vezi med dolžniško in bančno krizo. (To je bila doslej huda težava, saj so veliko bankam na pomoč pri-skočile države, ki so se v ta namen dodatno zadolžile, si tako slabšale javnofinančni položaj, zaradi česar so jim bonitetne agencije nižale bonitetne ocene, kar je podražilo njihovo zadolževanje … skratka, začarani krog je bil sklenjen). Podoben bi lahko bil »odčarani« krog morebitnih pozitivnih vplivov. Po mnenju Mateja Šimnica iz Alte Invest naj bi bančna unija prek boljšega nadzora in z uvedbo možnosti za neposredno dokapitalizacijo bank prek sklada ESM omogočala predvsem vzpostavitev zaupanje med bankami. S tem bi se lahko izboljšalo delovanje medbančnega trga, tako pa bi se v končni fazi lahko zmanjšala intenzivnost protikriznih ukrepov

ECB. Hkrati bi se precej zmanjšala vloga držav pri reševanju bank, povečano zaupanje v bančni sistem v posamezni državi pa bi lah-ko pripomoglo k zmanjšanju tveganja te države.« Je pa Šimnic kljub temu opozoril: »Vseeno pa to ne pomeni, da bo Slovenija po uvedbi bančne unije brez težav izdajala obveznice in se znova zadolževala, saj bodo za kaj takega vlagatelji zahtevali sprejetje proračunskih reform.«

5. Ali bodo načrtovani evropski projekti okrepili zaupanje na evrskem območju?

Tako kot bi uvedba bančne unije ter tesnejše povezo-vanje članic EU znotraj fiskalne unije imela pričakovano pozitivne učinke na razmere na medbančnem trgu, kjer je pričakovati dejansko sproščanje posojilnega krča, bi načrtovani evropski projekti, o katerih bodo evropski voditelji odločali na vrhu EU 13. in 14. decembra, pozitivno vplivali tudi na splošno krepitev zaupanja na evrskem območju. Prav veliko pomanjkanje zaupanja po opozorilih ekonomistov namreč ostaja ena glavnih težav, ki preprečuje preobrat na poti v gospodarsko okrevanje. Tega ni mogoče pričakovati, dokler si banke ne bodo dovolj zaupale, da bodo začele posojati druga drugi, dokler se ne bo okrepilo tudi splošno zaupanje na trgu in bodo banke začele spet normalno fi-nancirati svoje stranke, podjetja spet več vlagala, širila poslovanja, zaposlovala, gospodinjstva pa spet več trošila. Zdaj ne trošijo niti denarja, ki ga imajo, kaj šele, da bi si ga za karkoli izposodila.

Albina [email protected]

Proračunski primanjkljaj Slovenije

Vira: Eurostat, za načrte ministrstvo za finance

v % BDP

20142009 10 11 12 13

6,0 5,76,4

3,0 2,8 2,5

Op.: za prihodnji leti so navedeni načrti.

Zahtevani donos na slovenske državne obveznice

Vir: Bloomberg

v %, za obvezniško izdajo RS69, z zapadlostjo januarja 2021

4,5

5,5

6,5

7,5

12.12.1202.01.12

5,5286

Jasna evropska pravila za javne finance bodo pozitivna.

Matej Rigelnik, NLB

Za Slovenijo bo uvedba evropskega bančnega nadzora pomembna. Matej Šimnic, Alta Invest

Nedonosne* terjatve v slovenskem bančnem sistemu

Vir: Banka Slovenije

delež nedonosnih terjatev, v % od vseh terjatev

0

5

10

15

X. 2012X. 2008

13,61

Op.: *gre za terjatve z boniteto C, D, E.

6 DOGODKI IN OZADJA www.finance.siwww.finance.siFINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Objava odločbe o izidu prevzemne ponudbe za odkup vseh delnic družbe Juteks d.d.

V skladu s členom 56 Zakona o prevzemih, družba Juteks, proizvodnja talnih oblog, d.d. sporoča, da je dne 12.12.2012 od Agencije za trg vrednostnih papirjev prejela odločbo v zadevi prevzemne ponudbe prevzemnika Beaulieu International Group NV, Holstraat 59, B 8790 Waregem, Belgija:

o g l A s

Pri Telekomu naj bi bil predlagani popolni lastniški umik države Šušteršičevo po-gajalsko izhodišče, realnejši je dogovor o sprožitvi prodaje do 25 odstotkov plus ene del-nice, napovedujejo viri. V Te-lekomu ima država s Kadom, Sodom in Modro zavarovalni-co zdaj 73,83 odstotka.

Na finančnem ministrstvu so na vprašanje, ali bo mini-ster s predlogi pred vlado že prihodnji teden, odgovorili le: »Javnosti ne pojasnjuje-

Katere so ovire do cilja, da bomo NLB lahko prodali, pa čeprav za evroJe verjetno, da bodo nekatere vladne stranke tokrat opustile retoriko nacionalnega interesa

Finančni minister Janez Šušteršič naj bi prihodnji teden pred vlado prišel s tremi konkretnimi predlogi: da država v celoti proda deleža v NLB in Telekomu ter da delež v NKBM zmanjša do 25 odstotkov plus delnico. Šibki člen je SLS, ki pou-darja pomen domačega lastništva, ta filozofija se lahko okrepi z izvolitvijo novega predsednika stranke na volitvah, ki bodo spomladi.

mo prihodnjih odločitev vla-de o upravljanju državnega premoženja.«

Se bo SLS res zmogla preseči?

Koalicijske stranke za zdaj še neformalni predlog o popolnem umiku države iz določenih družb (o tem smo podrobneje pisali v torek) še meljejo, dokončen (ne)dogo-vor naj bi bil jasen prihodnji teden.

A poznavalci napoveduje-jo: zavoro bo potegnila SLS, brez te pa v državnem zboru ne bo potrebne večine. Na-zadnje, denimo, je kmetijski minister Franc Bogovič (SLS) označil prevzem Ljubljanskih mlekarn od francoskega Lac-talisa kot »eno od potencialno usodnih stvari za celotno slo-

vensko kmetijstvo, ne samo za mlekarstvo«.

SLS: V sistemskih bankah kontrolni delež, pri Telekomu infrastruktura

Na SLS o tem, ali bodo prav oni tokrat povlekli za-voro za umik države iz gospo-darstva, niso konkretni. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc odgovarja:

1. V SLS se zavedamo, da se mora država kot lastnica umakniti iz aktivnega upra-vljanja bank.

2. Kontrolni državni delež 25 odstotkov plus delnica vi-dimo le kot varovalko, ki dr-žavi omogoča, da pri sistem-skih bankah ohrani vpliv pri najpomembnejših strateških odločitvah – se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko. V

Monika Weiss, Uroš [email protected]

tej luči tudi ne vidimo tako visokih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagate-lja, saj sprejetje velike večine poslovnih in drugih odločitev zahteva zgolj navadno večino lastniškega kapitala.

3. Pri družbi Telekom je pod vprašajem predvsem te-lekomunikacijska infrastruk-tura, za katero vemo, da mora po našem programu in tudi po koalicijski pogodbi ostati v državni lasti, drugih težav ne vidim.

4. Zavedamo se, da so makroekonomske razmere v državi že drugačne kot ob podpisu koalicijske pogodbe, zato bomo opravili razpravo o morebitnih spremembah koalicijske pogodbe. Konec tedna bo zasedal izvršilni odbor SLS.

Umik iz NLB z bruseljsko oviro

Pri načrtovanem popol-nem umiku države iz NLB (država ima s Kadom in Sodom zdaj 59,2 odstotka) poznavalci napovedujejo še eno možno oviro. Ker je NLB zaradi državnih dokapitaliza-cij formalna prejemnica dr-žavnih pomoči, mora vlada razčistiti proces restruktu-riranja pri evropski komisiji (EK). »Šele ko bo to jasno – predvidoma sredi priho-dnjega leta –, se lahko sploh začnemo resno pogovarjati o tem, kdaj banko prodati,« razlaga naš vir.

Bitka za – drobiž?Finančni minister Janez

Šušteršič predlaga prodajo

celotnih državnih deležev zato, ker je to – je dejal – najboljša možnost, da pri-dejo do dodatnega kapitala: »Usmeritev za ohranitev 25 odstotkov in ene delnice se je pokazala za oviro pri po-govorih z vlagatelji. Če gre za prodajo celotnega deleža, so namreč pogovori z more-bitnimi kupci oziroma inte-resenti za dokapitalizacijo lažji.« Hkrati je že jasno, da NLB še letos potrebuje 375-milijonsko novo kapi-talsko injekcijo, NKBM pa 300-milijonsko v letu 2013 – a država tega denarja nima.

A kolikšne kupnine, ki jih državna blagajna potrebuje za sanacijo stroškov dolga (prihodnje leto zgolj za obre-sti potrebujemo), si sploh lahko obetamo od končne prodaje NLB, NKBM in de-nimo Telekoma?

»Teoretično je prodajljivo vse, vprašanje je le cena. Vse-kakor je od omenjenih naložb najlažje prodajljiv Telekom,« komentira direktor upravlja-nja premoženja na Alti Uroš Ožbolt in poudarja: »Izkušnje kažejo, da smo za zagovarja-nje nacionalnega interesa povzročili veliko škode na vseh področjih in plačali vi-soko ceno. Kupci za banke ta hip ne stojijo v vrsti in imajo veliko pogajalsko moč, ker se zavedajo, da bo država prej ali slej morala sprejeti odlo-čitev, ali naj banko proda ali pa jo sanira sama, za kar pa denarja nima. »Prav gotovo je res, da banka tako rekoč nima možnosti, da bi našla strate-škega partnerja, ki bi vstopil v lastniški odnos z državo, če bi ta obdržala 25 odstotkov plus eno delnico. Če država resno želi najti kupca, mo-ra prav gotovo razmišljati v smeri prodaje celotnega de-leža. Cena oziroma interes bo močno odvisen tudi od tega, ali bo država prek slabe banke najprej reševala NLB ali pa NLB prodamo že pred nadalj-njimi dokapitalizacijami in čiščenjem bilanc, pri katerih je veliko neznank. Če se v NLB realno oceni, da je mo-rebitnih potreb po kapitalu še ogromno, je morda banko res dobro prodati po simbolični ceni – pogosto pravijo, da za evro, v realnosti je cena seve-da nekoliko višja.«

0% �� bi država po predlogu finančnega ministra Janeza

Šušteršiča obdržala v Telekomu. A je pripravljen kom-promisni predlog: država ohrani 25 odstotkov plus del-nico (zdaj ima s Kadom, sodom, Modro zavarovalnico 73,83 odstotka).

25% + 1 �� delnico bi država po predlogu finančnega ministra

Janeza Šušteršiča ohranila v NKBM (zdaj ima 51,5 od-stotka).

�� Uroš Ožbolt, Alta: »Cena za NlB bo močno odvisna od tega, ali bo država prek slabe banke najprej reševala NlB ali pa NlB prodamo že pred nadaljnjimi dokapitalizacijami in čiščenjem bilanc. Če se v NlB realno oceni, da je morebitnih potreb po kapitalu še ogromno, je morda banko res dobro prodati po sim-bolični ceni.«

0% �� bi država po predlogu finančnega

ministra Janeza Šušteršiča obdržala v NlB (zdaj ima s Kadom in sodom 59,2 odstotka).

�� »Kontrolni državni delež (25 od-stotkov plus delnica) vidimo zgolj kot varovalko, ki državi omogoča, da pri sistemskih bankah ohrani vpliv pri naj-pomembnejših strateških odločitvah – se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko. V tej luči tudi ne vidimo tako visokih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja, saj sprejetje velike večine poslovnih in drugih od-ločitev zahteva zgolj navadno večino lastniškega kapitala. �� Pri družbi Telekom je pod vpraša-

jem predvsem telekomunikacijska infrastruktura, za katero vemo, da mora po našem programu in tudi po koalicijski pogodbi ostati v državni la-sti, drugih težav ne vidim,« komenti-ra vodja poslancev sls Mihael Prevc.

Aleš

Ben

o

Aleš

Ben

o

DOGODKI IN OZADJA 7www.finance.siFINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

OGLAS OMEGA 85 x 118.XP_Layout 1 12/12/12 8:24 AM Page 1

o g l A s

Po teh navedbah naj bi LB v 30 letih vrnila 278,7 milijona evrov deviznih pri-hrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, Hrvaška pa bi LB odpisala 421 milijonov evrov zamudnih obresti.

»Z Rogićem nisva dosegla nobenega dogovora. Če bi ga, bi vam povedal. Kaj

pišejo hrvaški mediji? Z njihovim marke-tingom se ne ukvarjam,« je včeraj zatrdil France Arhar.

»To je eden izmed predlogov hrvaške strani, ki pa ni sprejemljiv za slovensko stran, zato menim, da morata strokovnja-ka še iskati neko skupno rešitev, ker je v interesu Slovenije, da to težavo rešimo, da Hrvaška postane polnopravna članica EU,« pa je pojasnil Erjavec. Ob tem je po-novil pričakovanje Slovenije, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je v preteklosti dala v zvezi z LB, torej da gre za nasledstveno vprašanje, ki mora biti tudi rešeno kot tako. LB na Hrvaškem ni imela le obveznosti, ampak tudi terjatve do hrvaških podjetij, zato je reševanje zapleteno. Potrdil je, da se bosta strokovnjaka za vprašanje LB še ta mesec sešla v Sloveniji.

Arhar in Rogić letos še enkrat o deviznih vlogah v LB

Zunanji minister Karl Erjavec še ne pove, kakšen je naš predlog za rešitev spora s Hrvaško o dolgu Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Zanika pa navedbe Jutarnjega lista, da je prišlo do dogovora med pogajalcema, Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem.

Borut Hočevar, Polona Torkar, [email protected]

Ali naj Slovenija Hrvaški v 30 letih plača dolg LB brez obresti?

Davorin Kračun, ekonomist: »slo-venija ima pri zadevi ljubljanska banka jasna pogajalska izhodišča – vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev v ljubljanski banki naj se rešuje v okviru nasledstva. Do zdaj je bil dosežen napredek pri pogajanjih držav, vendar zadeva ni bila izpeljana do konca v duhu načela sukcesije. Treba je poudariti, da pri vprašanju ljubljanske banke ne gre le za propadle devizne vloge, ampak tudi propadle terjatve banke – sporazum mora upoštevati

oboje. Ne vem, zakaj bi slovenija zapustila načelo nasledstva, ki smo ga zagovarjali do zdaj.«

Branko Roglić, častni generalni konzul slovenije v splitu: »Predlog se zdi v redu. sem za to, da se vprašanje ljubljanske banke čim prej reši. Ne bi bil preveč osredo-točen na to, kdo bi dal več in kdo manj, pomembno je, da bo zadeva za nami. To bo izboljšalo odnose med državama, kar bo dobro tudi za gospodarstvi obeh držav.«

Miloš Kovačič, nekdanji predsednik uprave Krke: »Predlog se mi zdi do-ber, sicer vprašanja ljubljanske ban-ke ne bomo nikoli rešili. Že ko sem bil v devetdesetih letih nadzornik NlB, sem predlagal čimprejšnjo re-šitev te težave. Če bi jo rešili, bi NlB lahko poslovala tudi na Hrvaškem, kjer bi lahko veliko zaslužili – več kot bi morali plačati za dolg hrvaškim varčevalcem.«

Špela Š[email protected]

ANKETA

Abanka danes v lov za 50 milijonov evrovDelničarji Abanke lahko od danes – in v prihodnjih 30 dneh – vpišejo in vplačajo proporcionalne deleže dokapitalizacijskih delnic po 4,20 evra ali 0,14-kratniku knjigovodske vrednosti ob polletju. Tečaj delnice na borzi je bil včeraj 3,73 evra. Koliko bo dala Zavarovalnica Triglav, ki je zdaj s 25,6 odstotka najve-čja lastnica in velja za glavno dokapitalizatorko, še ni jasno; še vedno se pojavljajo tudi vprašanja, ali je dokapitalizacija Abanke sploh v interesu Triglava, če/ki naj bi šel v prodajo. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vplačanih vsaj 50 milijonov evrov od razpisanih 90 milijonov; spomnimo, septembra je dokapitalizacija propadla. Po prvem krogu sta predvidena še dva; v drugem krogu (14 dni) bi lahko delnice dokupovali zdaj-šnji delničarji, v tretjem pa interesenti (14 dni). M. W.

Nove odškodninske tožbe zoper nekdanje hypovceNadzorni svet slovenske Hypo Bank je včeraj prižgal zeleno luč za vložitev prve iz novega vala odškodninskih tožb zoper nekdanje vodilne v banki. Po naših podatkih bo v začetku prihodnjega leta zoper Andreja oblaka vložena okoli pet-milijonska odškodninska tožba iz primera Hypo Paam. gre za preprodajo zemljišča na Ptuju iz leta 2004, kjer je bila vrednost odkupa trikrat nižja kot ob prodaji, še v istem me-secu, Hypovim hčerinskim družbam. Ali je razlika pristala na računih nekdanjih Hypovih menedžerjev, že preiskujejo kriminalisti. V Hypu preiskujejo še nekaj večmilijonskih pri-merov domnevnega oškodovanja, s katerimi so povezani nekdanji šefi banke in lizinga. odločitev o odškodninskih tožbah bo sprejeta v prihodnjih mesecih. P. S.

Ministrstvo za finance pa je sporočilo, da bo poskušalo referendum preprečiti ob po-moči ustavnega sodišča: vlada je državnemu zboru predlagala, naj nemudoma vloži zahtevo za presojo ustavnosti referendu-ma o ZIPRS. Ob tem je ministr-stvo opozorilo na velike težave, ki bodo nastale zaradi začasne-ga financiranja, saj bo mogoče

Referendumska zahteva ni omehčala vladePričakujemo povabilo za pogajalsko mizo, da preprečimo referendum o zakonu o uresničevanju proračuna RS v letih 2013 in 2014 (ZIPRS). Tako je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ob vložitvi podpisov z zahtevo za razpis referenduma v državni zbor.

izvajati le tiste programe, ki so se izvajali že lani, kar pomeni, da bodo najbolj prizadeta po-dročja, kjer je predvidena ve-čja poraba, to so gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, promet in zdravje. Ogroženo bo tudi čr-panje evropskih sredstev.

Premier Janša pa ničVprašanje, ali bo sindikate

povabil na pogajanja, smo na-slovili tudi na predsednika vla-de, a so v kabinetu odgovorili, da ne bodo nič dodali k sporočilu ministrstva za finance.

Torej lahko pričakujemo spor pred ustavnim sodiščem. Ta pa se ne more začeti, dokler državni zbor ne uvrsti zahteve za zbiranje referendumskih podpisov na dnevni red. Pred tem bo naročil notranjemu mi-nistrstvu, naj preveri podpise. Sindikati so jih oddali 13.280, za začetek postopka jih zado-

šča 2.500. Preverjanje bo trajalo nekaj dni.

Minister Gorenak bo spet preverjal

Spomnimo tudi, da je na dnevnem redu naslednjega državnega zbora tudi inter-pelacija proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku zaradi odgovornosti v zvezi z izginotjem podpisov za refe-rendumsko pobudo o zakonu o slabi banki.

Če bodo na notranjem mi-nistrstvu potrdili, da so podpi-si v redu, bo moral predsednik državnega zbora najpozneje v tednu dni določiti datum za zbiranje 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Ta rok bo potekel 19. decembra. Predse-dnik državnega zbora bo ver-jetno na dnevni red namesto določitve roka uvrstil zahtevo za obravnavo na ustavnem

sodišču. Prav za 19. decembra pa je predvidena zadnja redna plenarna seja ustavnega sodi-šča. Torej bi vlada lahko dosegla uveljavitev ZIPRS pred koncem leta samo s pogajanji, kar zah-tevajo sindikati.

O stavki se bo treba pogajatiA tudi če se vlada o referen-

dumu ne pogaja, bo prihodnji teden dobila novo zahtevo za pogajanja o stavkovnih zahte-vah, ki bodo povzele številne pripombe k proračunu. Kot je povedal danes imenova-ni predsednik koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi, bodo stavkovne zah-teve dokončno oblikovali v ponedeljek in jih poslali vla-di. Zakon o stavki določa, da se morata obe strani pogajati, da jo preprečita, če je mogoče. Sindikati javnega sektorja so napovedali, da bodo splošno

lojze [email protected]

Nimo Motazed bo petletni mandat prevzel po pridobitvi licence Banke Slovenije. Pri-stojen bo za področje operativ-nega poslovanja banke (Chief Operating Officer). Pred pri-hodom v Slovenijo je delal v več bančnih sistemih, največ v Avstriji in Londonu, pa tudi v Kijevu in na Madžarskem, v Unicredit, WestLB in Erste Group Bank. Do marca je delal za londonski Citigroup. V NLB

NLB ima novega člana uprave, Merkur pa manj dolga

Nimo Motazed, 45-letni Avstrijec iranskega rodu, bo NLB naredil bolj vitko, je včeraj odločil nadzorni svet. Še pred tem so potrdili tudi odpis 25 milijonov evrov terjatev do propadajočega Merkurja.

so nam pojasnili, da je Citigro-up zapustil zato, ker je banka njegov oddelek preselila v New York, sam pa se zaradi družine ni želel preseliti.

Motazedova naloga bo centralizacija, integracija in harmonizacija IT-sistemov ter prilagajanj IT-funkcije poslovnim potrebam in izzi-vom, so še zapisali v NLB. V banki, ki jo vodi Janko Medja, imajo z iskanjem kandidatov

za upravo sicer več težav; pri-čakujejo pa, da bodo upravo popolnili do konca prvega četrtletja prihodnje leto. V Medjevi upravi je še Blaž Brodnjak, Marka Jazbeca in Davida Benedka pa politika noče več.

Odpisali MerkurNadzorniki so sledili tudi

priporočilom uprave in po-trdili, da lahko banka odpiše

25 milijonov evrov posojila nakelskemu trgovcu Merkur. V NLB so tako prvi od upnikov priznali, da reševanje Mer-kurja nima učinka: da je tudi dolgoročna vrednost delnic Merkurja enaka nič. »Učinek konvertiranja terjatve v kapital ali odpisa je enak,« nam je že v ponedeljek pojasnil vir blizu banki. Merkur prihodnjega leta brez strateškega partnerja ne bo preživel, smo pisali.

Petra sovdat [email protected]

NLB je bila sicer tista banka, ki je nekdanjemu še-fu Binetu Kordežu dala po-sojilo za prevzem »na dobro ime«. Kordež je s svojo ekipo Merkur začel izčrpavati, ko v krizi niso več mogli plačeva-ti posojil. Zato je bil zaradi protipravnega pridobivanja premoženjske koristi na za-četku septembra obsojen na pet let zapora. Sodba še ni pravnomočna.

stavko organizirali za sredo, 23. januarja.

Razprava danes, kdaj bo odločitev, ni znano

Ustavni sodniki bodo na današnji seji obravnavali dve zahtevi za presojo posledic re-ferendumov, ki jih je državni zbor sprejel minuli mesec: zah-tevo za presojo posledic refe-renduma o slovenskem držav-

nem holdingu je državni zbor sprejel 6. novembra, zahtevo za presojo posledic referenduma o slabi banki pa 23. novembra. Na ustavnem sodišču niso mogli povedati, ali bo jutri že sprejeta tudi kakšna odločitev, vendar na podlagi dozdajšnjih izkušenj ni pričakovati, da bi sodniki svojo odločitev o tako občutljivi zadevi objavili še isti dan, tudi če bi jo sprejeli.


NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

(1. januarja 2013 zaËnejo veljati novosti pavšalne obdavËitve malih poslovnih subjektov)

19. decembra 2012, Ljubljana, od 14. do 16. ure

Na seminarju bomo odgovorili na naslednja vprašanja:

• Kdaj se splaËa uveljaviti nove normirane stroške in kdaj dejanske stroške?

• Kdaj se splaËa biti praktiËno brez raËunovodstva in kdaj voditi poslovne knjige?

• Bomo plaËali manj ali veË davka?

Z vami bo:

Božena Macarol, davËna svetovalka

Dodatne informacije:www.fi nance-akademija.si/pavsal

Božena Macarol,

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

Kdaj se splaËa nova pavšalna obdavËitev s. p. in mikro d. o. o.


NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

s. p. in mikro d. o. o.


NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

s. p. in mikro d. o. o.

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O! N

OVO!

NOV

O!

Novo

letn

a c

ena seminarja 49 EUR (brez DDV)!

o g l A s

Za zdaj Dalekovod, ki sicer dela za Elektro Slovenija (Eles) prek ljubljanske hčerinske družbe, v Sloveniji dela nor-malno, pravi namestnik direk-torja Elesa Aleksander Mervar. Rezervni scenarij v skrajnem primeru pa je: »Odpoved po-godbe in izvedba novega jav-nega razpisa za izvajalca.«

Dalekovod Zagreb, ki gradi za Eles, tik pred prisilkoV Zagrebu trdijo, da ne bodo šli v stečaj; dela na daljnovodu Beričevo–Krško, ki jih izvaja Dalekovod, za zdaj še potekajo

Zagrebški Dalekovod, glavni izvajalec del pri gradnji 67 milijonov evrov vrednega daljnovo-da Beričevo–Krško, bo šel zelo verjetno v prisilno poravnavo. O stečaju – vsaj za zdaj – ne govorijo. Kaj to pomeni za gradnjo daljnovoda? Kakšni so rezervni scenariji?

Kaj bi bilo še treba narediti

Novi razpis bi seveda lahko podražil (ali pocenil) investicijo. Mervar sicer pravi, da je veliko del že na-rejenih oziroma da bi šlo ob morebitnem novem razpisu »za elektromontažna in za-ključna dela na urejanju po-

Tanja smrekar Iskrić[email protected]

vršine trase daljnovoda. A v tem trenutku ni nikakršnih osnov za odpoved pogodbe.«

Eles ima dobro izvedbo del zavarovano z bančno garancijo. Pogodba z Da-lekovodom je vredna 28,5 milijona evrov, do zdaj so jim – glede na izvedena dela – plačali okoli 15,1

�� V skrajnem primeru bo za končanje del na daljnovodu Beričevo–Krško potreben nov razpis, pravi na-mestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar.

Minuli teden smo pisali o podjetniku Igorju Akrapo-viću, ki mu država ovira širitev obrtne cone v Kamniku pod Krimom. Podobne težave ima več investitorjev. Spar deni-mo poskuša v Šiški že deset let zgraditi trgovski center, pri tem pa je preizkusil skoraj vse zanke slovenske zakonodaje. V četrtem poskusu se dve leti in pol ukvarja s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja (OVS), ki ga potrebuje za iz-dajo gradbenega dovoljenja. Igor Mervič, ki vodi Spar, in Toni Pugelj iz Nepre, ki za Spar razvija lokacijo, zadeve nista želela komentirati. Na agenciji za okolje (ARSO) so pojasnili, da je OVS izdan, a da so se zoper tega pritožili vsi trije stranski udeleženci, zdaj pa o zadevi že več kot pol leta odloča ministrstvo kot drugostopenjski organ. Viri blizu Sparu pa pravijo, da jih mineva potrpljenje in da bi v Avstriji tak objekt že osem let obratoval, naložba pa bi bila povrnjena. »V Slove-

Sparova izkušnja z gradnjo pod AlpamiMineva desetletje, odkar si Spar v Šiški prizadeva zgraditi trgovsko središče

Kako (ne)prijazna je Slovenija do naložb, nazorno kaže primer Spara, ki še vedno ne more zgraditi trgovskega centra v Šiški. Več let si prizadeva le za eno izmed soglasij, za katero bi v Avstriji potrebovali največ pol leta.

niji pa prostorska zakonodaja omogoča nagajanja sosedov, kar ti s pridom izkoriščajo,« še pravi vir.

Mercator ne izda, kaj ga motiEden izmed stranskih ude-

ležencev je Mercator. Zakaj

ste se pritožili na OVS? »Za-radi (utemeljenih) vsebinskih in tudi postopkovnih razlo-gov. Vsi razlogi, navedeni v pritožbi, so vsebinske ozi-roma strokovne narave,« so odvrnili v Mercatorju, kjer so dodali, da ne nasprotujejo

�� Mercator ne zanika, da je šišensko zemljišče kupil zaradi oviranja naložbe konkurenčnega spara. Ta pa obupuje, kaj vse omogoča slovenska ureditev.


ŠTEVILKE

92�� dni je instrukcijski, torej

nezavezujoč rok za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Andr

ej K

riž

Kangler se bo zatekel na ustavno sodiščeDržavni svetniki včeraj niso potrdili mandata mari-borskemu županu Francu Kanglerju. Prepričan je, da njegov mandat ni sporen. Še pred glasovanjem je izrazil prepričanje, da je bil »lustriran«, po raz-glasitvi izidov pa je napovedal pritožbo. »Ustavno sodišče bo sprejelo svojo odločitev,« je še dejal Kangler, ki sicer namerava kot župan odstopiti. Predsednik državnega sveta je včeraj po tajnem glasovanju postal Mitja Bervar, sicer ravnatelj sNg opere in baleta ljubljana. STA

Policisti pri Odlazku zaradi suma zlorabe položaja

»Sedem hišnih preiskav smo opravili na območju Lju-bljane, Kranja in Novega mesta, in sicer pri fizičnih osebah in tudi na sedežih pravnih oseb. Predkazenski postopek poteka

zaradi suma zlorabe položaja,« so sporočili s policije. Pridržali niso nikogar. Gregor Repič, di-rektor družbe Salomon, prav tako v lasti Kraterja, je včeraj sporočil, da na Salomonu ni bilo nobene hišne preiskave.

Ovadbe proti Odlazkovim je že pred časom vložil mali delničar Lepenke Jože Prosen zaradi domnevnih nepravilno-sti pri prodaji nepremičnin. Odlazek je namreč kot večinski lastnik Lepenke vse nepremič-nine in proizvodnjo prenesel na Papir servis.

Piranski župan razrešil direktorja občinske uprave

Koprski policisti pa že

dober teden zbirajo infor-macije zaradi suma kazni-vega dejanja, povezanega z zaposlitvijo direktorja piran-ske občinske uprave Ljubiše Mihajlovića. Kot je poročal Žurnal, je piranski župan Peter Bossman Mihajlovića zaposlil kljub temu, da ni izpolnjeval pogojev. Župan mu je prav tako brez razpisa dodelil občinsko stanovanje, ki so ga iz neprofitnega pre-kvalificirali v kadrovskega. Bossman je sicer včeraj raz-rešil Mihajlovića, da bi omo-gočil policiji nemoten potek preiskave. Mihajlović se z razrešitvijo strinja, vendar krivde ne priznava.

V Ljubljani, Kranju in Novem mestu so včeraj potekale hišne preiskave, domnevno v podjetjih Martina Odlazka, lastnika skupine Krater. Kriminalisti menda prei-skujejo posle, povezane s podjetjema Papir servis in Lepenka.

lana Dakić[email protected]

Aleš

Ben

o

Ivan Simič novi šef srbskih davkarjevsrbska vlada bo Ivana simiča imenovala za vr-šilca dolžnosti direktorja srbske davčne uprave, poroča Požareport. Ivan simič, ki je bil šef slo-venske davčne uprave, je novico za ta spletni

portal potrdil in razkril, da ima poleg slovenske-ga še srbsko državljanstvo. Kot smo poročali, je srbski davčni upravi pomagal kot svetovalec, več na (www.finance.si/361582). C. R.


Za voznike - in za tiste, ki to še bodo.

Obdarujte izven okvirjev:• darilnibonzaosnovno članstvoinčlanstvoPlus,

• darilnibonzaprograme varnevožnjevAMZS centruvarnevožnje,

• vrednostnidarilnibon zaAMZSŠolovožnjein

• vrednostnidarilnibonza storitvevposlovnihenotahAMZS.AMZS.

DA

RIL

NI

BO

N

BonisonavoljovposlovnihenotahAMZS.

o g l A s

Dalekovod Zagreb, ki gradi za Eles, tik pred prisilkoV Zagrebu trdijo, da ne bodo šli v stečaj; dela na daljnovodu Beričevo–Krško, ki jih izvaja Dalekovod, za zdaj še potekajo

Sparova izkušnja z gradnjo pod AlpamiMineva desetletje, odkar si Spar v Šiški prizadeva zgraditi trgovsko središče

gradnji. Ko smo povprašali, kaj konkretno jih moti pri Sparu, nismo dobili odgovora. Mercator ni želel odgovoriti niti na vprašanje, ali gre za oviranja konkurence, kajti v bližini ima večji trgovski center.

�� Mercator ne zanika, da je šišensko zemljišče kupil zaradi oviranja naložbe konkurenčnega spara. Ta pa obupuje, kaj vse omogoča slovenska ureditev.

milijona evrov. Del pla-čil do višine 5,2 milijona evrov zadržujejo, in sicer zaradi – po mnenju Elesa – napačnega obračunava-nja jeklenih konstrukcij. Z Dalekovodom naj bi v zvezi s tem kmalu sklenili aneks k pogodbi.

Dodajmo, da je Daleko-vod (vodilni v konzorciju je sicer ptujski Tenzor) tudi izbranec Darsovega razpi-sa za elektrostrojna dela v predoru Markovec. Zoper odločitev naj bi se pritoži-la družba Iskra Sistemi. Na Darsu izbora Dalekovoda ne komentirajo, dokler po-stopek ne bo pravnomočno končan.

Dalekovod: Naše blokade na Hrvaškem ne vplivajo na posle zunaj države

Dela potekajo nemo-

teno, tako na Hrvaškem kot drugje, pravijo v Da-lekovodu in dodajajo, da blokade računov na Hrva-škem nikakor ne vplivajo na posle zunaj Hrvaške. Njihov denarni tok je zdaj pozitiven, imajo pa veliko dolgov – po pisanju hrva-ških medijev več kot 200 milijonov evrov. Med ve-čjimi upniki je Zagrebačka banka. Banke upnice sicer zahtevajo prestrukturira-nje podjetja. Kot pravijo v družbi, še ni jasno, ali se bodo z upniki dogovorili o prostovoljni poravnavi. Če te ne bo, bodo šli v prisilno poravnavo.

Medtem ko je Daleko-vod predlanskim poslo-val s 4,9 milijona evrov dobička, je lanska izgu-ba dosegla 14,7 milijona evrov.

ŠTEVILKE

692�� dni je od prve vloge na

okoljevarstveno soglasje ča-kal Spar.

211�� dni pritožbe rešuje mini-

strstvo za kmetijstvo in oko-lje, a o zadevi še ni odločilo.

Niti CGP ni postlano z rožicami

Novomeški CGP letos odlično, za prihodnje leto pa še ni jasno

Do konca oktobra je CGP že presegel letošnji načrt za šest odstotkov, imel je 95 milijonov evrov prihodkov. Konec leta naj bi prihod-ki presegli sto milijonov evrov, dobiček pa naj bi bil na lanski ravni – okoli dveh milijonov evrov. CGP je po propadu SCT prevzel nekaj projektov, denimo gradnjo priključkov na avtocesto v Trebnjem. Prihodki so do-bri tudi zato, ker je gradbi-nec pred kratkim končal in Mercatorju prodal trgovski center v Novem mestu, ki ga poznavalci ocenjujejo na 25 milijonov evrov.

CGP rešuje zgodnje lastninjenje

Skoraj sto odstotkov CGP je v lasti Perspektive Dari-ja Južne in prav lastninje-nje pred 11 leti je razlog, da CGP danes ni obremenjen z lastniško konsolidacijo, zaradi katere so propadli številni gradbinci, pravi Pezdirc. CGP je lani, tako kot druga podjetja Darija Južne, olepšal bilance s prevredno-

Propad številnih gradbin-cev je ta hip eno izmed največjih gradbenih podjetij CGP izkoristilo za rast. Prihodki so na ravni predkriznih let, a bo morda že prihodnje leto spet slabše, priča-kuje predsednik uprave Marjan Pezdirc.


CGP NOVO MESTO, D. D.

Vir: podjetje

v mio EUR

0

24

48

72

96

120

2013*12*1110090820070,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

Prihodki Dobiček

Op.: *pričakovanja

tenjem zemljišč; imel je 46 milijonov evrov presežka iz prevrednotenja, leto prej pa osem milijonov evrov. S tem si je izboljšal finančni položaj. CGP je imel sicer v začetku tega leta 77 milijo-nov kratkoročnih finančnih obveznosti in devet milijo-nov dolgoročnih.

Prihodnje leto zanesljive le ceste in Krka

In kakšne so napovedi za prihajajoče leto? Do zdaj naj bi imel CGP pod streho pogodbe za približno 40 mi-lijonov evrov, nekoliko opti-mistično pa Pezdirc načrtuje 90 milijonov evrov prihod-kov. Nekaj manj kot polovico naj bi jih bilo na področju gradnje in vzdrževanja zlasti dolenjskih cest. Leta 2013 bo največji projekt visokih gra-denj proizvodni obrat sin-teze za Krko v Krškem. Kot pravi Pezdirc, bi CGP lahko pridobil dva večja projekta.

Katera, ni izdal, znano pa je, da je CGP sprožil dve reviziji javnega naročila republiške-ga stanovanjskega sklada za dokončanje soseske Brdo, kjer je bil drugi najugo-dnejši ponudnik. »Velikih investicij, ki bi omogočale normalno preživetje, je ma-lo. Cene so nizke, prenizke, mnogokrat tudi pod lastno ceno gradbinca,« je še ome-nil Pezdirc.

�� »gradbeništvu je treba v zahtevnih razmerah ponuditi pod-poro. Vsi čakamo rast BDP. gradbeništvo bo prav gotovo tista panoga, ki bo pripomogla k rasti BDP,« meni Marjan Pezdirc, predsednik uprave CgP, ki slavi 50 let obstoja.

Trimilijonsko poleno pod noge

Že leta 2003, ko je Mer-cator vodil Zoran Janković, je zemljišče Monterja v Šiški kupil za dober milijon evrov oziroma dobrih 425 evrov za kvadratni meter; kot smo pi-

sali tedaj domnevno le zaradi oviranja Spara. Do danes naj bi ta lokacija Mercator stala tri milijone evrov skupaj z nadomestili za stavbno ze-mljišče in drugimi stroški, po oceni Gursa pa je vredna 343 tisoč evrov. Omenimo, da je imelo na Monterjevem zemljišču za 300 tisoč evrov hipotek tudi podjetje Les Marjana Pišljarja. Temu Ju-re Janković, sin župana Jan-kovića, dolguje tri milijone evrov, od katerih za milijon dolga ni javno znano, kako je nastal.

ZIL moti hrup in prometZ druge strani pa na Spar

pritiska »sosed« Nestor Mankoč oziroma njegovi podjetji A-Cosmos in ZIL Inženiring. Tudi ti sta se pritožili na izdani OVS. Kot so pojasnili na ZIL, zaradi neskladnosti OVS s prostor-skimi načrti, zaradi spre-menjene prometne študije, območij hrupa ter zaradi nespoštovanja medsebojnih dogovorov. ZIL je namreč, kot pravijo, desetletje sode-loval s Sparom pri razvoju tega območja, a je Spar nato za OVS zaprosil v nasprotju z dogovori. »Gradnja naku-povalnega centra bi vplivala pozitivno, vrednost nepre-mičnin, tako naših kot v oko-lici, bi se zvišala,« so dodali na ZIL, kjer zanikajo, da bi od Spara zahtevali kakršno-koli finančno nadomestilo za soglasje v postopku OVS.

Barb

ara

Reya

Irena

Her

ak

Elek

tros

ervi

si


»Odprava slabosti v slovenskem poslovnem okolju ne bo koristi la zgolj tujim poslovnim subjektom, ampak tudi slovenskim podjetjem, ki bodo lahko v dinamičnem in konkurenčnem okolju uresničili svoje poslovne potenciale.«

Igor Plestenjak, direktor JAPTI

FDI Award - podelitev nagrad najboljšim tujim investi torjem v Sloveniji

Organizator: Medijski partner:

FDI AWARD

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Financirano s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

o g l A s

IRMPodjetje IRM, ki prodaja programsko opremo za marine in investicijsko bančništvo, se je v zadnjih 20 letih za preživetje na trgu moralo dvakrat prestrukturirati: prvič leta 2000, ko so zaradi nespecializacije zašli v finančne težave, drugič pa ob izbruhu krize leta 2008, ko so se odločili poiskati kupce na tujih trgih.

»Podjetje smo ustanovili v začetku devetdesetih let, v povsem drugačnem poslov-nem okolju, kot je danes, to so bili časi razpada jugoslo-vanskega trga – podjetja so propadala drugo za drugim, na cesti pa si lahko videl sa-mo juge,« pripoveduje Britov-šek. Standard je bil daleč pod današnjim, BDP pa je letno upadel za osem odstotkov. »Časi niso bili rožnati, a smo ob odprtju imeli veliko nav-dušenja za zagon podjetja in smo veliko delali, saj kot novo podjetje na trgu nismo imeli takojšnje podpore strank ali bank,« pravi Britovšek. Dela-li so večinoma za slovenske, nekaj tudi za jugoslovanske kupce.

S specializacijo so zagotovili boljše proizvode za stranke

Njihov prvi izdelek je bila programska oprema za mari-ne Marina Master, s katero so

Kako je bilo poslovati pred 20 leti in kako danes

monopolizirali trg podpore marin v Sloveniji. Hkrati so se ukvarjali tudi z razvojem pro-gramske opreme, razvili pa

so tudi proizvod za faktoring (odkup terjatev). Nespeciali-zacija in široko delovanje je podjetje leta 1999 pripeljalo

do resnih finančnih težav, zato se opustili dodatne de-javnosti in se osredotočili na ustvarjanje programske opre-

�� Ekipa IRM pod vodstvom Toneta Britovška (tretji z desne) dela programsko opremo za marine, ki ponuja nadzor nad prihodom plovila v pristanišče, privezom za daljše časovno obdobje in vzdr-ževanjem strankinega plovila. Na spodnji sliki se vidi pregled kitajske marine sanya serenity, ki se v realnem času osvežuje s pomočjo spremljanja gibanja plovil. Programska oprema za marine je v kitajščini in zaradi izdajanja računov, ki je del programske opreme, prilagojena kitajski zakonodaji.

Naročila za kozarec v restavraciji Jamieja Oliverja kar dežujejo

steklarna Hrastnik je skupaj z organizacijo s project (za izobraževanje mladih iz socialno ogroženega oko-lja) zasnovala kozarec za koktajl, tekilo, vodo ali kate-rokoli drugo pijačo, ki so ga v torek predstavili v londonski restavraciji Jamieja oliverja Fifteen. »Kozarec je za vse vrste pijač, če se ga da na podstavek, se lahko uporabi tudi kot svečnik. Naše ciljne stranke pri prodaji kozar-ca so koktajl bari, fizične osebe, pa tudi pooblaščeni trgovci (kot je Harrod's),« pravi direktor steklarne Hra-stnik Andrej Božič. Kot pravi, so odzivi strank odlični, na-ročila pa po predstavitvi kar dežujejo. Š. Š.

me za marine in investicijsko bančništvo. Oprema omogoča spremljanje storitev marin in bank za stranke ter izdajanje računov za te storitve. »Edina rešitev, da ostaneš konkuren-čen skozi čas, je, da si dober v tem, kar delaš – to pa je možno le s specializacijo,« pojasnjuje Britovšek.

Prestrukturiranje za vstop na tuje trge

Leta 2008 so se ob iz-bruhu krize odločili za vstop na tuje trge, za kar se je moralo podjetje pre-strukturirati: programsko opremo je moralo prilago-diti tujim kupcem ( jezik in prilagoditev opreme tuji zakonodaji), podjetje se je dokapitaliziralo (v znesku 150 tisoč evrov), spreme-nili so ime iz Info rešitve v IRM, svojo opremo so zače-

Podjetniški zmagovalciPodjetniški zmagovalci

Pokr

ovite

lj:

Podjetniški zmagovalec

IRM

Vira: Finance.mini.FI-PO, podjetje

v mio EUR v tisočih EUR

0

0,3

0,6

0,9

1,2

2013*12*11100920080

50

100

150

200

Prihodki Čisti dobiček

Op.: *ocena

IRM

IRM

Davor Šenija se je obdržal v Steklarni RogaškaNadzorniki steklarne Rogaška so včeraj ugotovili, da je poslo-vanje družbe v desetih mesecih letos v skladu s sprejetim načrtom. Bojazen sindikatov, da bodo nadzorniki raz-pravljali o zamenjavi predsednika uprave Davorja Šenije, se ni uresničila. Kot so spo-ročili po seji Ns, ki ga vodi Žiga Andoljšek, so posebno pozornost na-menili postopku prodaje zastavljenih delnic. Kot je znano, so ponudbe za nakup oddali štirje. Med njimi so največji kupec izdelkov steklarne Rogaška, družba Water-ford, lenox iz ZDA ter družba sR Kapital pod vodstvom Marka Kru-šnika, v katero je skupi-na štajerskih podjetni-kov pritegnila še kapital iz tujine. Večinski delež steklarne Rogaška kot zastavna upnica propa-dlega cerkvenega Zvona Ena Holdinga prodaja družba Metropoliana. Delavci pod vodstvom sindikata so se najo-streje postavili proti družbi sR Kapital, saj se bojijo, da namerava ta zamenjati Šenijo. N. M.

Izvozno usmerjene orodjarne imajo dovolj naročil

[ PODJetNIŠKI fORuM ] V okviru novega evropskega projekta bo EMO orodjarna razvijala nove tipe orodij za Daimler, orodjarski grozd TCS pa nove poslovne modele

Prek svoje trgovine želi Buden povezati lokalne pri-delovalce z večjimi odjemalci – hoteli, šolami, vrtci … Ko je pred letom dni začel, je bilo veliko nezaupanja. Zaradi slabih izkušenj v minulih 20 letih se je okoli 90 odstot-kov lokalnih pridelovalcev nehalo povezovati z večjimi trgovci in kmetijskimi zadru-gami, počasi pa so povezo-vanju spet bolj naklonjeni. Tako v zadnjih treh mesecih blejskemu in radovljiškemu vrtcu enkrat na mesec doba-vlja hrano z okoliških kmetij. Z iskanjem kupcev v bližini

poskuša preprečiti primer sadjarske kmetije, ki jabolka prodaja v Ljubljani, od koder prek distributerjev pridejo v gorenjske vrtce, šole in hotele. »Na brezposelnega Slovenca imamo 3,5 hek-tarja neobdelanih zemljišč, in če bi jim to zemljo dali v obdelavo, bi odpravili brez-poselnost in premajhno sa-mooskrbo s hrano,« dodaja Gregor Buden.

Orodjarski grozd povezuje orodjarne s fakultetami in evropskimi partnerji

Slovenski orodjarski grozd TCS povezuje 18 podjetij iz orodjarstva, elektroindustri-je, strojegradnje, informa-cijskih tehnologij in drugih dejavnosti z 28 inštituti in fakultetami, hkrati imajo veliko povezav po Evropi. Kot poudarja direktor TCS Tone Sagadin, orodjarski grozd sodeluje s podjetji, ki imajo propulzivne projekte in programe ter iščejo evropske partnerje. V okviru novega evropskega projekta, ki se še-le začenja, bo EMO orodjarna razvijala nove tipe orodij za

V Sloveniji se je težko povezovati, a počasi se tudi to spreminja, sta iz svojih izkušenj na 3. Podjetniškem forumu Časnika Finance v Ljubljani skoraj 200 podjetnikom povedala Tone Sagadin, direktor Slovenskega orodjarske-ga grozda TCS, in Gregor Buden, lastnik trgovine 18sedem3 iz Radovljice.

Petra Š[email protected]


Računovodstvo za managerje 2., spremenjena in dopolnjena izdaja

mag. Aleksander Igličar, dr. Marko Hočevar

Avtorja obravnavata oba temeljna vidika računovodstva: poročanje za zunanje uporabnike, tako imenovano finančno računovodstvo, in poročanje za notranje uporabnike, tako imenovano poslovodno računovodstvo. Knjiga je napisana z vidika managerjev oziroma uporabnikov računovodskih informacij, in ne z vidika računovodij. V knjigo so vključeni številni praktični primeri.

Število strani: 600 / Leto izdaje: 2011 / Redna cena: 95,00 EURCena s popustom: 80,75 EUR

– 15%

GV Založba, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, Ljubljana Prodaja, telefon: 01 30 91 820, e-pošta: [email protected]

Pot do konkurenčnosti Prenova poslovnih procesov

dr. Hans Ferk

Ostro tekmovanje med podjetji zahteva nenehno spreminjanje in prilagajanje, s posameznimi ukrepi ali pa s celostnimi rešitvami. Pri izbiri ustrezne metode za povečanje učinkovitosti se podjetju postavljajo naslednja vprašanja:• Kako trajnostna mora biti metoda?• Ali je treba tudi po njeni uveljavitvi nadaljevati

proces izboljšav?• Koliko zaposlenih v podjetju mora pri njenem

izvajanju aktivno sodelovati?

Metoda celovite optimizacije poslovnih procesov, predstavljena v knjigi, zagotavlja trajnosten uspeh, ker vključuje procesno usmerjeno mišljenje in ravnanje.

Število strani: 116 / Leto izdaje: 2012 / Redna cena: 42,00 EUR Cena s popustom: 35,70 EUR

– 15%

Kako je bilo poslovati pred 20 leti in kako danes

Družbi IRM in Belta sta na trgu že 20 let. »Ko usta-noviš podjetje in začneš poslovati, moraš vedeti, da si sam: delaš dneve in noči, da si pridobiš reference in zaupanje strank. Na trgu pa 20 let preživiš le, če se znaš prilagoditi – prestrukturirati in poiskati nove kupce, tudi na tujih trgih,« pravi Tone Britovšek, direktor podjetja IRM.

Špela Š[email protected]

»Novosti in pošteno delo so pogoj za uspeh,« poudarja Irena Golob, direktorica pod-jetja Belta.

li tržiti drugače (drugačna podoba spletne strani in njen prevod v več jezikov, izobraževali so zaposle-ne ...). Lani so s kitajskim partnerjem Sinoslo Tech-nology (hčerinsko podje-tje Le-Tehnike iz Kranja) prodali programsko opremo za marine kitajski marini, trenutno pa so pri koncu sklepanja poslov s kupci na Kitajskem, v Hongkon-gu, na Japonskem, v Južni Koreji, Indiji, na Bližnjem vzhodu, Poljskem, v Italiji, Franciji, Španiji, Boliviji in drugih državah. »Naj-pomembnejše pri prodoru na tuje trge je najti pravega lokalnega partnerja – naj-demo jih na sejmih,« pravi Britovšek. Od začetka krize so izvoz podvojili, na 15 od-stotkov vseh prihodkov, v prihodnjih štirih letih pa ga

Podjetniški zmagovalciPodjetniški zmagovalci

Pokr

ovite

lj:

Podjetniški zmagovalec

BELTA

Vira: Finance.mini.FI-PO, podjetje

v mio EUR v tisočih EUR

0

0,5

1,0

1,5

2,0

2012*111009200830

60

90

120

150

Prihodki Čisti dobiček

Op.: *ocena

nameravajo povečati na 60 odstotkov vseh prihodkov.

Vizija, preprosti cilji, mednarodna širitev

»Da je podjetje lahko na trgu 20 let, potrebuje vizijo in nezahtevne cilje: naši so ve-čja strokovnost programske opreme in da bomo čez štiri leta dejavni v vsaj 20 državah sveta,« pravi Britovšek. Za to bodo izboljševali programsko opremo z novo tehnologijo, obiskali številne tuje sejme in stranke po svetu.

Ta hip so pri koncu skle-panja več poslov v tujini. Le-tos bodo upadli za deset od-stotkov, zaradi novih poslov pa si prihodnje leto obetajo desetodstotno rast. »Tudi v prihodnje načrtujemo rast podjetja, dobri temelji za to so že postavljeni,« pravi Britovšek.

BELTAPodjetje Belta, ki kupcem ponuja jeklo in pločevino ter razrez materiala po naročilu, je v 20 letih razširilo bazo kupcev na tuje trge in se preselilo na novo lokacijo, kjer imajo lastno dvorano z žagami za razrez različ-nih vrst materialov.

»Na trgu smo že od leta 1992, začeli smo z ničle – brez kupcev, brez kapitala, imeli pa smo voljo in za-gnanost,« pravi direktorica Belte Irena Golob. Kupce so v neugodnem okolju, v času, ko je propadel jugoslovanski trg, pridobivali počasi. Prvih deset let je direktorica Irena Golob delala sama, nato je

zaradi širjenja poslovanja začela zaposlovati.

Petino prihodkov ustvarijo v tujini

Belta se je namreč začela širiti na tuje trge – danes pe-

tino vsega materiala prodajo v tujino: Avstrijo, Švico, Hr-vaško, BiH in Srbijo. Njihovi glavni kupci so podjetja iz kovinskopredelovalne, avto-mobilske in lesne industrije ter manjši obrtniki. Lani so prihodke povečali za osem od-stotkov, na dva milijona evrov, in zaposlili enega delavca, zdaj imajo šest zaposlenih.

Ko si na dobrem glasu, te kupci sami najdejo

Svoje poslovanje so razširi-li z iskanjem kupcev po inter-netu, veliko pa so jih pridobili z odlično opravljenim delom, kar jim je dalo dobro ime, ki se je širilo med kupci. »Ko si na dobrem glasu, te kupci sa-mi najdejo,« pravi Golobova. Leta 2006 so se zaradi večje-ga obsega poslovanja preselili na novo lokacijo v Šentjanžu pri Dravogradu (naložba je bila vredna 350 tisoč evrov), kjer imajo skladišče in žage za razreze materialov. »Poleg

tega material še ustrezno zapakiramo in vam ga tudi dostavimo kamorkoli v Slove-nijo ali v tujino,« pojasnjuje direktorica.

Biti moraš hiter, z dobro tržno podporo in stabilnim finančnim poslovanjem

Za 20 let navzočnosti na trgu so potrebne volja, vztrajnost in prilagodlji-vost, poudarja Golobova in dodaja: »Skozi 20 let pre-živijo podjetja, ki so hitra, informirana o razmerah na trgu, z dobro tržno podpo-ro, logistiko in stabilnim finančnim poslovanjem.« Tudi v Belti so v krizi začeli preverjati bonitete kupcev, iskati nove dobre stranke in nižati stroške z gospodarnej-šo uporabo strojev. »Nika-kor pa nižanje stroškov ne pomeni, da je treba delavca stisniti v kot. Samo zadovolj-ni delavec bo namreč v dobro družbi,« pravi Golobova.

www.smk.si www.smk.si www.smk.si

21. in 22. maja 2013!

bomo praznovali

Polnoletnost

Izvozno usmerjene orodjarne imajo dovolj naročil

[ PODJETNIŠKI FORUM ] V okviru novega evropskega projekta bo EMO orodjarna razvijala nove tipe orodij za Daimler, orodjarski grozd TCS pa nove poslovne modele

Daimler, orodjarski grozd TCS pa nove poslovne mo-dele, dodaja Sagadin.

Nemška avtomobilska in-dustrija ni v krizi, prav tako ne njeni dobavitelji iz orod-jarstva in strojegradnje. Ker avtomobilski proizvajalci na štiri leta razvijejo nov model in več izvedenk, ki zahteva-jo nova orodja, je za izvozno

usmerjene orodjarne dovolj naročil, če znajo premagati hudo konkurenco, dodaja Sagadin.

Podjetniki pogrešajo prijaznejše banke

Kako z izvršnico hitreje do plačil, je razložil Aleš Butala, vodja oddelka za trg kapita-la na ministrstvu za finance.

Kaj si lahko podjetja obetajo od prihodnje finančne per-spektive EU, je pojasnil Beno Štern, direktor Pro-Eca. Naj bodo banke prijaznejše do podjetnikov, je Peter Fran-kl, direktor in odgovorni ure-dnik Financ, pozval Mateja Falatova, podpredsednika in člana uprave Hypo Alpe--Adrie Bank.

»Na brezposelnega Slovenca imamo 3,5 hektarja neobdelanih zemljišč, in če bi jim to zemljo dali v obdelavo, bi odpravili brezposelnost in premajhno samooskrbo s hrano,« je prepričan Gre-gor Buden (na sredini), lastnik trgovine z domačimi dobrotami 18sedem3 v Radovljici. Ob njem sta Tone Sagadin, direktor Slovenskega orodjarskega grozda TCS, in Vera Avšič, urednica Financ.

Barb

ara

Reya

O G L A S

www.finance.siwww.finance.si12 KOMENTARJI IN ODMEVI FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Pajdaški kapitalizem je bankro-tiral. Kako se rešiti iz brezna?

Stanislav Kovač[email protected] nedavnem inter-

vjuju za Finance je Egon Zakrajšek iz Feda Sloveni-

ji končno natočil čistega vina, ko je dejal, da je naš ekonomski model nacional-nega interesa in pajdaškega kapitalizma bankrotiral. Ker Slovenija ni bankrotirala zgolj ekonomsko, ampak država poka po vseh šivih, si je treba postaviti vpraša-nje, kje je rešitev za izhod iz krize.

Zakrajšek: Pajdaški kapitalizem je bankrotiral

V omenjenem in-tervjuju je svetovno najvplivnejši slovenski bančnik brez dlake na jeziku povedal razloge, zakaj je Slovenija po 20 letih samostojnosti zadela ob zid pri sto kilometrih na uro: »Dejstvo je, da je eko-nomski model nacionalne-ga interesa, to je pajdaški ali kronistični kapitalizem, bankrotiral in propadel. S tem je konec. Zdaj je vpra-šanje, kako iz tega, kako najti izhod. Izgubili smo 20 let. Račun za bankrot pajdaškega kapitalizma je družbi izdan s sanacijo bank, zlasti NLB.« (Finan-ce, 4. decembra 2012)

Zakrajšek je predlagal tudi rešitev za izhod iz kri-ze, kamor nas je potegnila simbioza med pajdaškim kapitalizmom, financira-njem nacionalnega inte-resa in bančnim sistemom: »Prodati je treba vse.«

Kdo so avtorji nacionalnega interesa

Glavni ekonomski av-torji bankrotiranega na-cionalnega interesa so ekonomisti, ki imajo se-dež zlasti na EIPF in tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti. Imenujmo le me-dijsko najglasnejše in najv-plivnejše: Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Franc Kri-žanič, Veljko Bole, Mitja Gaspari, Dušan Mramor, Ivan Ribnikar, Maks Taj-nikar, Marjan Senjur, Bo-gomir Kovač. Glavni poli-tični ideolog nacionalnega interesa je France Bučar, ki je tudi podprl ustanovitev Jankovićeve PS. Njihove lovke segajo povsod: do po-litičnih strank, dominan-tnih medijev, ekonomskih institucij.

Prvi glasnogovornik nacionalnega interesa in resnični šef EIPF Jože Mencinger sodi med glasne podpornike Jankovićeve

PS, ki je nastala na pobudo glavnega strica iz ozadja Milana Kučana. Tudi de-kan EF Dušan Mramor javno ne skriva navduše-nja nad prvakom PS Jan-kovićem, pred predsedni-ško volilno kampanjo pa se je vpisal tudi med pod-pornike danes odpisanega Danila Türka, ki ga je pod-prl tudi Kučan. Türka je v

njegovem predvolilnem brezplačniku podprl tudi vplivni ekonomist z EIPF Veljko Bole.

Politični krog vodil-nih ljudi okoli EIPF in EF, dveh najvpliv-nejših ekonomskih institucij v državi, je tako sklenjen. Ome-

n j e n i e k o n o m i st i sodijo v skupino tako

imenovanih uglednih in resnih ekonomistov, ki jim slovenski dominan-tni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90

odstotkov medijskega prostora, pripisujejo skoraj že božanski status.

Kučan je stric nacionalnega interesa

Glavni politični boter propadlega ekonomske-ga modela nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma je bil skozi celotno tranzicijo Mi-lan Kučan, stric vseh stricev iz ozadja. Ban-krotirani model naci-onalnega interesa je temeljil na zaprtosti do tujega kapitala, močni lastniški vlogi države, navzkrižni povezavi slovenskih podjetij, bančnem kreditiranju nacionalnih šampio-nov, veliki zadolženo-sti podjetij, nepregle-dnem delovanju trga kapitala in neučin-

kovitem delovanju pravne države.

V Financah sem že leta 2004, ko je Kučan usta-

novil Forum 21, opozoril, da forum utele-ša danes propadli model nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma: »Predstavljajo tako imeno-vano omrežje old boysov, ki so tudi v tranziciji ohranili elitni položaj. Poslovne in kapitalske transakcije med Forumovimi korporacijami označuje pomanjkanje tr-žne tekmovalnosti, saj gre za zaprt in samozadosten korporativistični sistem. Korporacije iz Foruma 21 so tudi pobudnice razvpite

ideje o zaščiti nacionalnih interesov v gospodarstvu, ki jim omogoča lastniško prepletenost, ščiti pred konkurenco in odpira pot do prevladujočih mono-polnih položajev na doma-čem trgu.« (Glej Korpora-tivna Slovenija, Finance 219/2004)

Slovenija po poti Japonske

V Financah sem spo-mladi leta 2005 v kolumni Nedemokratična vladavina korporacij napovedal, da Slovenija z ekonomskim modelom nacionalne-ga interesa stopa po poti bankrotirane Japonske: »Slovenija in Japonska se uvrščata v skupino držav z najmanjšim deležem tujega kapitala, najmanj spodbudnim okoljem za tuje vlagatelje in največjo zaprtostjo nacionalnih kultur za tuje ideje, kar ustvarja idealne razmere za oblikovanje zaprtih in lastniško prepletenih kor-porativnih omrežij, ki so značilnost korporativnih Japonske in Slovenije.« (Glej Nedemokratična vla-davina korporacij, Finance 178/2005)

V kolumni sem že pred sedmimi leti posvaril slo-vensko javnost, da je tesna prepletenost korporativ-nih, bančnih in političnih elit na Japonskem privedla do nepreglednega lastni-škega, klientelističnega in koruptivnega omrežja, ki se je ob koncu osemdese-tih let prejšnjega stoletja zlomilo pod bremenom kopice finančnih škan-dalov, državo pa pahnilo v dolgoletno gospodarsko in bančno krizo. Poznejši razvoj dogodkov je potrdil, da sem imel leta 2005 še kako prav: slovenski paj-daški kapitalizem je pro-padel enako kot japonski, oba propadla modela sta za seboj pustila prezadolžena podjetja in bankrotirane banke.

Zakrajšek: Izgubljena desetletja Japonske

Ekonomist Zakrajšek je v intervjuju za Finance pred dnevi opozoril pred usodo propadlega japon-skega ekonomskega mode-la: »Vsi ekonomisti zunaj Slovenije se strinjajo, da ima odlašanje s sanacijo bank strahovite posledi-ce za gospodarsko rast. Japonska ima izgublje-na desetletja. Zgodovina bančnih in finančnih kriz

kaže, da je treba agresiv-no in čim prej odgovoriti na težave v bankah. Ban-čni sistem je kačja glava. Strupeno kačo je treba ubiti, tako da se ji odre-že glava. Ta kačja glava je Slovenijo pripeljala v krizni položaj. Po hitri iz-vedbi slabe banke in očiš-čenju slabih bilanc bank je treba banke konsolidirati in pridobiti tuji kapital. Privatizacija NLB je nuj-na. Prodati je treba vse.«

Zakrajškovo sporočilo je jasno: če se želi Slovenija izogniti izgubljenim deset-letjem Japonske, mora s sla-bo banko hitro sanirati ban-ke in jih potem takoj proda-ti. Ob bankah mora država prodati tudi drugo državno lastništvo in tako presekati nepregledna lastniška, kli-entelistična in koruptivna omrežja bankrotiranega pajdaškega kapitalizma.

Strici ne dajo državne lastnine

Ko je v soboto minister Šušteršič v pogovoru za agencijo Reuters povedal, da bo država poskušala v prvi polovici leta 2013 prodati deleže v bankah (NLB, NKBM in Abanka Vipa) in nekaterih držav-nih družbah (Telekom, Zavarovalnica Triglav in Petrol), je v političnem zaledju stricev padla odlo-čitev, ki sta jo včeraj prek medijev jasno sporočili glavni opozicijski stranki PS in SD – opozicija je v celoti proti prodaji bank in državnih podjetij.

Danes ni naključje, da Jankovićeva PS in Lukši-čeva SD, ki sta pod močnim vplivom stricev iz ozadja, silovito nasprotujeta vla-dni napovedi prodaje dr-žavnih bank, zavarovalnic in državnih podjetij. Gre za ključno vprašanje, kdo bo upravljal, nadzoroval denarne tokove in la-stniško prevzel še vedno neprivatizirane velike korporativne sisteme in banke. Pahorjeva vlada in gospodarska kriza sta namreč močno premešali vodstvene in lastniške kar-te v Mercatorju, Istraben-zu, Pivovarni Laško, De-lu, Petrolu, Savi, Heliosu, Merkurju, NLB in drugih velikih sistemih, ki jih še čaka privatizacija.

Totalna vojna vladni privatizaciji

Vojna proti privatizaci-ji državnega premoženja poteka že od prvega dne

imenovanja nove Janše-ve vlade. Na začetku smo več mesecev gledali spopad med vlado in AUKN, ki je bil predvsem kadrovska tr-dnjava Lukšičeve SD. Sledil je upravljavski vakuum v AUKN, ki pomeni novo blokado prodaje državne-ga premoženja. Kad, Sod in Modra zavarovalnica, ki imajo v lasti pomemben del državnega premoženja, so še vedno pod upravljav-skim nadzorom starih ka-drov, ki so bili nastavljeni pod prejšnjo vlado.

Sledila sta referenduma o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH). Oba referenduma sta v re-snici namenjena politični blokadi prodaje državnega premoženja, saj slaba ban-ka prinaša hitro očiščenje bilanc državnih bank in omogoča tudi hitro prodajo bančnega kapitala. Vse to zelo dobro vedo tudi strici iz ozadja in njihovi politič-ni podaljški, zlasti Janko-vićeva PS in Lukšičeva SD, ki ob podpori dominantnih levičarskih medijev kriči-ta, da gre za »razprodajo in krajo stoletja«.

Na koncu so v ospred-je znova stopili še zgoraj našteti ekonomski avtorji bankrotiranega nacional-nega interesa z EIPF in EF, ki silovito nasprotujejo prodaji državnega premo-ženja. Večina od njih pod-pira tudi predlagane refe-rendume, s čimer kopljejo finančni grob Sloveniji.

Boj na vse ali ničStrici iz ozadja, ki po

padcu komunizma niso ni-koli izgubili nadzora nad ključnimi ekonomskimi, finančnimi in medijski-mi centri moči v državi, se zavedajo usodnosti da-našnjega trenutka: če bo Janševa vlada resnično prodala tujcem državne banke in zavarovalnice, velike gospodarske siste-me in medijske hiše, po-tem bodo za vedno izgubili nadzor nad ekonomsko, medijsko in politično mo-čjo v državi.

Zato imajo vsi dogod-ki v prihodnjih tednih, vključno z referendumi in demonstracijami proti Jan-ševi vladi, v resnici samo en cilj: preprečiti prodajo državnega premoženja in odprtje Slovenije v svet, tudi za ceno padca vlade!

Stanislav Kovač je ekono-mist.

Rešitev iz bankrotiranega pajdaškega kapitalizma je samo ena: prodati je treba vse!

[ PUBLIC ENEMY ] O prodaji državnega premoženja, referendumih in demonstracijah

ji končno natočil čistega vina, ko je dejal, da je naš ekonomski model nacional-nega interesa in pajdaškega kapitalizma bankrotiral. Ker Slovenija ni bankrotirala zgolj ekonomsko, ampak država poka po vseh šivih, si je treba postaviti vpraša-nje, kje je rešitev za izhod

V omenjenem in-uju je svetovno

najvplivnejši slovenski bančnik brez dlake na jeziku povedal razloge, zakaj je Slovenija po 20 letih samostojnosti zadela ob zid pri sto kilometrih na uro: »Dejstvo je, da je eko-nomski model nacionalne-ga interesa, to je pajdaški ali kronistični kapitalizem, bankrotiral in propadel. S tem je konec. Zdaj je vpra-šanje, kako iz tega, kako najti izhod. Izgubili smo 20 let. Račun za bankrot pajdaškega kapitalizma je družbi izdan s sanacijo bank, zlasti NLB.« (Finan-ce, 4. decembra 2012)

Zakrajšek je predlagal tudi rešitev za izhod iz kri-ze, kamor nas je potegnila simbioza med pajdaškim kapitalizmom, financira-njem nacionalnega inte-resa in bančnim sistemom: »Prodati je treba vse.«

nacionalnega interesaGlavni ekonomski av-

torji bankrotiranega na-cionalnega interesa so ekonomisti, ki imajo se-dež zlasti na EIPF in tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti. Imenujmo le me-dijsko najglasnejše in najv-plivnejše: Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Franc Kri-plivnejše: Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Franc Kri-plivnejše: Jože Mencinger,

žanič, Veljko Bole, Mitja

javno ne skriva navduše-nja nad prvakom PS Jan-kovićem, pred predsedni-ško volilno kampanjo pa se je vpisal tudi med pod-pornike danes odpisanega Danila Türka, ki ga je pod-prl tudi Kučan. Türka je v

njegovem predvolilnem brezplačniku podprl tudi vplivni ekonomist z EIPF Veljko Bole.

Politični krog vodil-nih ljudi okoli EIPF in EF, dveh najvpliv-nejših ekonomskih institucij v državi, je tako sklenjen. Ome-

n j e n i e k o n o m i st i sodijo v skupino tako

imenovanih uglednih in resnih ekonomistov, ki jim slovenski dominan-tni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90

odstotkov medijskega prostora, pripisujejo skoraj že božanski status.

Kučan je stric nacionalnega interesa

Glavni politični boter propadlega ekonomske-ga modela nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma je bil skozi celotno tranzicijo Mi-lan Kučan, stric vseh stricev iz ozadja. Ban-krotirani model naci-onalnega interesa je temeljil na zaprtosti do tujega kapitala, močni lastniški vlogi države, navzkrižni povezavi slovenskih podjetij, bančnem kreditiranju nacionalnih šampio-nov, veliki zadolženo-sti podjetij, nepregle-dnem delovanju trga kapitala in neučin-

kovitem delovanju pravne države.

BORZE &DENAR

www.finance.si

Prevzem Zavarovalnice Maribor in načrtovana dokapitalizacija

odpirata nove perspektive v poslovanju Save Re in

lastniško sestavo. Oboje ocenjujem kot pozitivno. Peter Jenčič, Alta Skladi

BORZE DENAR

Prevzem Zavarovalnice Maribor in načrtovana dokapitalizacija

odpirata nove perspektive v poslovanju Save Re in

lastniško sestavo. Oboje


Samaras: Grčija bo začela pisati novo poglavje Grčija postaja do gospodarstva prijazna država, tuje vlagatelje pred pri-vatizacijo prepričuje grški premier

Danes zvečer bodo finančni ministri evrskih držav najverjetneje odobrili 44 milijard evrov pomoči Grčiji, kar bo po besedah grškega pre-miera močno zmanjšalo tveganje izstopa Grčije iz evrskega območja. Strah pred vnovično uvedbo nekdanje grške valute tako izginja, pravi grški premier Antonis Samaras.

Economist Intelligence Unit je pred novim, 44 mi-lijard evrov vrednim obro-kom evropske pomoči Grčiji – to bodo finančni ministri evrskih držav najverjetne-je potrdili danes – izstop te države iz evrskega območja navajal kot največjo nevar-nost za svetovno gospodar-stvo. Grški premier Antonis Samaras po izpolnjenih po-gojih – sprejeli so 72 potreb-nih ukrepov in dosegli, da so vlagatelji zamenjali grške obveznice v nominalni vre-dnosti 32 milijard evrov za 12 milijard evrov dolžniških papirjev evropskega reševal-nega sklada – sporoča, da je takšno tveganje preteklost.

Osredotočeni na turizem in kmetijstvo

Tudi na grškem finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se je tveganje izstopa iz evrskega območja močno zmanjšalo, to pa bi po njihovem lahko ustavilo upadanje depozitov

rati na turizem in kmetijstvo, v teh dveh panogah so Grki po besedah Samarasa najbolj konkurenčni.

Neizbirčni pri iskanju vlagateljev

Grčija si bo v prihodnje za zmanjšanje dolga bolj

prizadevala za privatizacijo, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Največ zanima-nja je za energetski sektor, poleg tega pa nameravajo tujcem prodati še družbe, ki upravljajo vodovode, pošto, letališča in železnice. »Z od-prtimi rokami bomo sprejeli

Jure Ugovšek, [email protected]

vlagatelje, ne bomo jih več obremenjevali z nepotreb-no birokracijo,« je včeraj v Atenah dejal Samaras. Viso-ki predstavniki finančnega ministrstva, ki ne želijo biti imenovani, pravijo, da se za grško privatizacijo zanimata predvsem kitajski in ruski kapital. Pri narodnosti vla-gateljev niso izbirčni, pravijo na ministrstvu za finance.

v grških bankah. Z novimi sredstvi namerava država poravnati 9,5 milijarde evrov dolga, ki ga je imela predvsem do domačih izvajalcev in do-baviteljev. Dobro polovico od 44 milijard bodo namenili do-kapitalizaciji bank, kar naj bi tudi pripomoglo k izboljšanju likvidnosti in lažjemu finan-ciranju naložb. Pri izhodu iz krize se namerava Grčija opi-

Intereuropa formalno saniranaV sodni register je bila vpisana dokapitaliza-cija logističnega podjetja Intereuropa, s tem pa je končan zadnji korak sanacije. Kot smo poročali, sta bila prva dva koraka prodaja centra Čehov in reprogram sto milijonov evrov dolgov. S tem sicer Intereuropa še ni povsem na varnem. Kot je ob prodaji Čeho-va konec novembra dejal Jernej Kozlevčar iz Triglava Skladov, morata biti »naslednja koraka odprodaja preostalega poslovno nepotrebnega premoženja in celovita kon-solidacija družbe«. T. S. I.

Igor Štemberger je prodal Triglav, kupujejo HrvatiTe dni je svojih 62 tisoč delnic Triglava prodal fi-nančnik Igor Štemberger, sicer lastnik Ilirike DZU. Svoje odločitve ne komentira. Če je delnice prodal po petkovem tečaju 15,2 evra, je za sveženj dobil 942.400 evrov. Včeraj je tečaj Triglava dosegel 16,3 evra. Kupca sta verjetno hrvaški Societe Generale - Splitska banka in Hrvatska Poštanska banka za pokojninske sklade, ki sta kupili vsaka po 34.128 Triglavovih delnic. Banki imata zdaj skupaj približno odstotek ali okoli 230 tisoč delnic. Kaj lahko sicer pričakujete od delnic Triglava? Zavaro-valnica, ki je v večinski lasti države, je po mnenju analitika Mateja Šimnica iz Alte Invest gotovo »eno

izmed podjetij, za katero bi bilo lahko kar nekaj zanimanja tujih vlagateljev. Večji interes in dobro poslovanje Triglava bi pozitivno vplivala tudi na morebitno prevzemno ceno, vendar bi lahko more-bitnega prevzemnika od ugodne ponudbe odvrnil prav lastniški delež v Abanki. Ta bo verjetno tudi v prihodnje potrebovala dodatne kapitalske vložke, kar bi lahko strateški lastnik videl predvsem kot breme, ki bo omejevalo rast poslovanja Triglava. To seveda ne bi bilo presenečenje, saj tudi sami ocenjujemo, da bodo dodatna vpletanja v Abanko negativno vplivala na vrednotenje Zavarovalnice Triglav«. T. S. I.

AERODROM LJUBLJANA

Vir: DiT - Finance

zaključni tečaj (v EUR)

12,50

11

12

13

14

12.12.12.11.

-0,20%

NAJ VZPONI IN PADCIVzajemni skladi domačih upravljavcevSlovenija delniški 1,02 ▲

ALTA Pharma-Tech 0,83 ▲

Južna, srednja in vzhodna EU delniški 0,80 ▲

Ilirika Gold delniški -0,91 ▼

ALTA Gold -0,81 ▼

KD Indija - Kitajska -0,69 ▼

Vzajemni skladi tujih upravljavcevPFA - Gold Stock 1,30 ▲

AMF - Eq. Latin America 1,22 ▲

Templ. Em. Markets Fund - acc N 1,12 ▲

AMF - Bond Euro Inflation -1,33 ▼

Eurizon EF - Eq. Japan R -0,93 ▼

PF - Asia (Ex Japan) Equity -0,82 ▼

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 12. 12. 2012

1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev

LIBOR (USD) 0,20900 0,30950 0,51450 0,84950LIBOR (EUR) 0,05429 0,12286 0,21571 0,44000LIBOR (CHF) -0,00800 0,01400 0,07000 0,26000EURIBOR (EUR) 0,11000 0,18300 0,31800 0,54000Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 14. 12. 2012

SVETOVNI TERMINSKI TRGI12. 12. 2012

zadnji spr. zadnja

tečaj v % spr. (čas) borza

Goriva (v $/sod; sod = 158,97 litra; * USD/MMBtu)nafta brent jan. 13 109,88 1,73 16:06:45 IPEkurilno olje jan. 13 125,87 2,39 16:06:45 NYMEXzem. plin* jan. 13 3,40 -0,44 16:06:44 NYMEX

Devizeeur/gbp spot 0,8090 -0,27 16:16:47 CMPLeur/usd spot 1,3039 0,31 16:16:47 CMPLeur/jpy spot 108,0700 -0,83 16:16:45 CMPLeur/chf spot 1,2108 0,16 16:16:47 CMPLeur/nok spot 7,3416 0,06 16:16:38 CMPLeur/aud spot 1,2367 -0,15 16:16:47 CMPLusd/jpy spot 82,8800 -0,53 16:16:45 CMPL

Kovine (v $/tono)aluminij spot 2.110,00 -0,64 11. 12. 2012 LMEsvinec spot 2.281,00 -0,11 11. 12. 2012 LMEnikelj spot 17.734,00 0,11 11. 12. 2012 LMEbaker spot 8.074,50 -0,42 11. 12. 2012 LMEkositer spot 22.989,00 -0,51 11. 12. 2012 LMEcink spot 2.054,50 -0,15 11. 12. 2012 LMEjeklo spot 312,75 -3,02 11. 12. 2012 LME

Žlahtne kovine (v $/unčo; unča = 31,1 grama)zlato spot 1.716,36 0,48 16:16:47 COMEXplatina spot 1.640,00 0,11 16:14:00 NYMEXsrebro spot 33,31 1,15 16:16:25 COMEXpaladij spot 698,00 0,22 16:16:01 COMEX

Žita (v USd/bushel; bushel = 35,24 litra; * USD/cwt)pšenica dec. 12 805,50 -0,03 15:13:06 CBOTkoruza dec. 12 724,00 -0,03 16:04:09 CBOTsoja jan. 13 1.468,00 -0,27 16:06:45 CBOTriž* jan. 13 15,49 -0,19 13:38:13 CBOT

Ostalo (v $/tono; * v USd/libro; libra = 0,454 kg)sladkor, beli mar. 13 504,30 -0,77 16:01:29 CBOTkakav dec. 12 2.478,00 1,81 16:03:02 NYBOTkava arabica jan. 13 1.910,00 1,17 16:01:10 LIFFEgovedo* dec. 12 126,48 -0,06 16:06:41 CME

IZBRANI BORZNI INDEKSI12. 12. 2012, ob 16:15SlovenijaSBITOP, Ljubljana* 608,42 0,30% ▲

Trgi JV EvropeCrobex, Zagreb* 1.727,19 -0,69% ▼

BIRS, Banjaluka* 843,59 0,03% ▲

FIRS, Banjaluka* 1.797,45 -0,22% ▼

BIFX, Sarajevo* 1.604,19 0,06% ▲

Belex 15, Beograd* 510,67 0,61% ▲

SRX, Beograd* 160,65 0,04% ▲

NEX 20, Podgorica* 9.427,82 0,09% ▲

MBI 10, Skopje* 1.708,74 -1,09% ▼

Drugi trgiDow Jones, New York 13.269,87 0,16% ▲

Nasdaq, New York 3.021,86 -0,01% ▼

S&P 500, New York 1.431,37 0,25% ▲

MSCI World, New York** 1.329,94 0,60% ▲

DAX, Frankfurt 7.612,12 0,29% ▲

FTSE, London 5.937,95 0,22% ▲

CAC 40, Pariz 3.643,69 -0,07% ▼

ATX, Dunaj 2.357,05 0,38% ▲

PX, Praga 1.001,13 0,86% ▲

EUROSTOXX 50 2.628,25 0,16% ▲

Nikkei, Tokio* 9.581,46 0,59% ▲

STI, Singapur* 3.141,57 0,75% ▲

Hang Seng, Hongkong* 22.503,35 0,80% ▲

Composite, Šanghaj* 2.082,73 0,39% ▲

Sensex, Mumbaj* 19.355,26 -0,16% ▼

Op.: sprememba v odstotkih glede na prejšnji zaključni tečaj; * zaklj. 12. 12. 12; ** zaklj. 11. 12. 12;

Vir: Bloomberg

Shut

ters

tock

v grških bankah. Z novimi sredstvi namerava država poravnati 9,5 milijarde evrov

Grčija se name-rava pri izhodu iz krize opirati na tu-rizem in kmetijstvo. V teh dveh panogah so Grki najbolj konkurenčni. Tako pravi grški premier Antonis Samaras.

www.finance.si14 BORZE IN DENAR FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

povečanemu prometu pa se ta ni premaknila z izhodiščne cene 47 evrov. Tudi sicer se je z delnicami farmacevta trgo-valo v ozkem razponu med 46,8 in 47 evri. Na izhodišču sta ostala še Mercator in Lu-ka Koper, pri treh delnicah prve kotacije pa je bil pred-znak pozitiven. Tako se je za 0,4 odstotka podražil Petrol, s skokom za 3,3 odstotka pa je bila na vrhu Sava Re. Veseli so bili tudi delničarji Trigla-va, cena se je ob prometu 80

tisočakov zvišala za dobre tri odstotke, na 16,3 evra. To je najvišja vrednost, ki jo je naj-

večja domača zavarovalnica na borzi dosegla v zadnjem letu in pol. Štiri delnice prve

kotacije so se pocenile, na dnu je bila z upadom za štiri odstotke Intereuropa.

Stavka v GorenjuMalo manj kot dva od-

stotka je izgubila NKBM, za odstotek je upadlo Gorenje. V družbi so dopoldne zaradi slabih razmer delavci stavkali, prekinil jo je predsednik upra-ve Franjo Bobinac. Zagotovil je, da bodo delavci do konca leta prejeli božičnico, z janu-arjem prihodnje leto jim bodo

Promet na borzi je včeraj presegel dva milijona evrov, k čemur je najbolj pripomogla Krka. Rast treh pomembnejših delnic je pozitivno vpli-vala na indeks SBI TOP, pridobil je 0,3 odstotka.

[ BORZNA KRONIKA] Odlična predstava Triglava in Save Re

Posredniki so včeraj s Krko sklenili za 1,3 milijona evrov poslov, kljub nekoliko

plačevali nadure, začela pa se bodo tudi pogajanja o urav-nilovki za dodatke k plačam.

Vrh Datalabu, zdrs Telekoma

Telekom, zvezda zadnjih dni, se je pocenil za pol od-stotka. Malce sta se pocenila še Helios in Aerodrom, za dva odstotka in pol se je ob pro-metu vsega 54 evrov okrepila Sava. Na vrhu borze je bil Da-talab, ob prometu 3.800 evrov je pridobil devet odstotkov.

TEČAJI, 12. 12. 2012

ZAVAROVALNICA TRIGLAV

Vir: DiT - Finance

zaključni tečaj (v EUR)

16,30

14

15

16

17

12.12.12.11.

Vred. papir zaključni tečaj dnevna spr.

▲

▲

▲

▼

▼

▼

Pozav. Sava 7,440 3,33

Zavarov. Triglav 16,300 3,16

Sava 3,400 2,69

Intereuropa 0,500 -3,85

Nova KBM 1,121 -1,75

Gorenje 4,060 -0,98

Matej Kačič[email protected]

za 3,8 odstotka poskočil še včeraj. Za dva odstotka so se podražile delnice Lufthanse, katere vodstvo je s sindikati doseglo dogovor o plačah. Indeks DAX se je okrepil za 0,32 odstotka.

Tečaj pariškega indeksa CAC se je zvišal za minimal-nih 0,01 odstotka. Zrasel je predvsem zaradi 9,3-odsto-tnega poleta tečaja delnic Pe-ugeota. Zanimanje za nakup deleža v družbi naj bi pokazali alžirski vlagatelji, tiskovni

predstavnik Peugeota pa je s tem v zvezi zavrnil komentar.

Barclays in Royal Bank of

Scotland, ki sta dve od treh največjih bank na Otoku, sta bili z rastjo za 1,47 oziroma

1,24 odstotka tik pod naj po-dražitvami kotacije. Najbolj, za 4,5 odstotka, so se podra-žile delnice ruskega jeklarja Evraz.

Napoved višjih davkov v ZDA že manjša porabo

V prvih dveh urah trgova-nja se je indeks Dow Jones okrepil za 0,15 odstotka. Za kar 2,33 odstotka se je znižal tečaj delnic Wal-Marta, ki je največja trgovska družba na svetu. Njen direktor je izjavil,

Evropske borze so nadaljevale rast, ki traja že četrti teden in se ne zmeni za objave negativnih gospodarskih kazalnikov.

[ TUJI TRGI ] Delnice jeklarjev najbolj zaželene

Vlagatelji so očitno nav-dušeni nad tem, da je jeklar ThyssenKrupp očistil svojo bilanco. Tečaj delnic, ki je močno zrasel že v torek, je

da se stranke vse bolj zave-dajo prihajajočega zvišanja davkov, ki bo imelo negativen vpliv na praznično prodajo.

Zdrs le v IndijiSkoraj vsi azijski borzni

indeksi so zrasli od 0,4 od-stotka do odstotek. Najšib-kejša je bila rast na kitajski borzi, ki ima za sabo močno okrevanje. S sedemmesečne-ga se je japonski Nikkei pri-bližal osemmesečnemu vrhu. Zrasel je za 0,6 odstotka.

TEČAJI, 12. 12. 2012

PEUGEOT

Vir: Bloomberg

zaključni tečaj v Parizu (v EUR)5,39

4,0

4,5

5,0

5,5

12.12. ob 15:0012.11.


▲

▲

▲

▼

▼

▼

Barclays 252,60 1,47

Polymetal Intl 1,14 2,42

GlaxoSmithKline 1,38 0,33

Experian 1,02 0,58

Imperial Tobacco 2,47 0,12

HSBC Holdings 643,80 0,16

Uroš [email protected]

novembra lani. Upadla je predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje avtomobilov. No-vih registracij je bilo v prvih desetih mesecih letos namreč 7,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Manj vozil bo se-veda v prihodnje potrebovalo manj črpanja surove nafte.

Dolar nazadovalEvro se je včeraj okrepil za

0,25 odstotka, na 1,3034 do-larja. Upad vrednosti dolarja se je zgodil v pričakovanju no-

ve sprostitve ameriške mone-tarne politike. V primerjavi z jenom je ameriški zelenec

izgubil 0,65 odstotka, v pri-merjavi s švicarskim frankom pa 0,4 odstotka.

Ko to berete, je že znana včerajšnja večerna odločitev ameriške centralne banke (Fed) o monetarni politiki. Številni so pričakovali, da bo Fed napovedal tiskanje do-datnih 45 milijard dolarjev s 1. januarjem prihodnjega leta (skupaj torej 85 mili-jard dolarjev na mesec) in z njimi kupoval dolgoročnejše ameriške državne obveznice.

Pšenica se je pocenilaCena pšenice se je znižala

Cena nafte brent je poskočila za dobra dva odstotka, na 110 dolarjev za 159-litrski sod. Zrasla je, čeprav na območju z evrom potrebujemo vse manj črnega zlata.

[ SUROVINE IN VALUTE ] Nafta dražja v pričakovanju tiskanja dolarjev

Vrednost industrijske pro-izvodnje je bila na območju evra novembra namreč de-belih 3,6 odstotka nižja kot

na najnižjo raven od sredine julija, v okolico 231,5 evra za tono. Je pa njena cena še ve-dno precej višja kot recimo pred letom dni, ko je bila tona pšenice vredna približno 175 evrov.

Indija je napovedala, da bo v sezoni 2012–2013 izvozila rekordnih pet milijonov ton pšenice, v ZDA pa ocenjujejo, da bodo zaloge pšenice konec maja dosegle 20,4 milijona ton, kar bi bilo precej nad pričakovanji.

TEČAJI, 12. 12. 2012

PŠENICA

Vir: Bloomberg

rok dobave januar 2013 (v GBP/tono)

220,00

210

215

220

225

12.12. ob 15:0012.11.


▲

▲

▲

▼

▼

▼

kurilno olje 125,87 2,39

kakav 2.478,00 1,81

nafta brent 109,88 1,73

jeklo 312,75 -3,02

eur/jpy 108,07 -0,83

sladkor, beli 504,30 -0,77

Uroš [email protected]

euro bund 10y mar. 13 145,31 -0,07 16:01:35 LIFFEtreasury note 10y mar. 13 133,30 -0,08 16:06:46 CBOTtreasury note 5y mar. 13 124,60 -0,03 16:06:46 CBOTswiss federal bond mar. 13 151,78 -0,16 15:47:56 EUZ

iztek sprememba zadnja Papir pogodbe zadnji tečaj v % sprememba (čas) borza

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 12. 12. 2012

▶ PRIME RATES, 11. 12. 2012ZDA

3,2500

V. Britanija

0,5000

Japonska

1,4750

ECB - ključna OM

0,7500

ZDA - Fed funds

0,2500

Abanka Vipa, Ljubljana 1,3102 1,2898 7,5660 7,4970Banka Celje 1,3130 1,2866 7,5961 7,4641Banka Koper 1,3136 1,2850 7,6374 7,4116Delavska hran., Ljubljana 1,3245 1,2804 7,6175 7,3781Deželna banka, Ljubljana 1,3143 1,2843 7,6245 7,4245Gorenjska banka, Kranj 1,3120 1,2884 7,6460 7,4151Hranilnica Lon, Kranj 1,3130 1,2880 7,6190 7,3200Hypo Bank, d. d. 1,3192 1,2802 7,7162 7,3398

Nova KBM, Maribor 1,3100 1,2890 7,5610 7,4780Nova LB, d. d., Lj. 1,3127 1,2881 7,6183 7,4301Probanka, Maribor 1,3147 1,2871 7,6374 7,4727Raiffeisen banka, Mb. 1,3073 1,2880 7,6369 7,4696SKB banka, d. d., Lj. 1,3133 1,2871 7,6156 7,4454Volksbank, Ljubljana 1,3202 1,2802 7,6778 7,3778ARITMETIČNA SREDINA 1,3141 1,2859 7,6264 7,4231

USD za 1 EUR HRK za 1 EUR N P N P

USD za 1 EUR HRK za 1 EUR N P N P

▶ TEČAJI TUJE GOTOVINE, 12. 12. 2012

V BANČNIh MENJAlNICAh

Op.: P-prodajni; N-nakupni; tečaji pri posameznih poslovnih enotah nekaterih bank lahko odstopajo od objavljenih;

▶ TEČAJNICA BANKE SlOVENIJE - REfERENČNI TEČAJI ECB TEČAJNA lISTA Z DNE 12. 12. 2012

ZDA ameriški dolar USD 840 1,3040

Avstralija avstralski dolar AUD 36 1,2358

Kanada kanadski dolar CAD 124 1,2850

Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,5225

Češka češka krona CZK 203 25,2650

Danska danska krona DKK 208 7,4604

Madžarska madžarski forint HUF 348 282,3300

Japonska japonski jen JPY 392 108,1200

Norveška norveška krona NOK 578 7,3295

Švedska švedska krona SEK 752 8,6275

Švica švicarski frank CHF 756 1,2109

Vel. Britanija angleški funt GBP 826 0,8078

Romunija novi romunski lev RON 946 4,5268

Turčija turška lira TRY 949 2,3198

Bolgarija bolgarski lev BGN 975 1,9558

Poljska poljski zlot PLN 985 4,0969

oznaka šifra država valuta valute valute tečaj

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

▶ PODJETNIšKI TEČAJI, 13. 12. 2012

1,3079 1,30011,2395 1,23211,2889 1,28117,5451 7,49997,4828 7,4380

108,4400 107,80007,3515 7,30758,6534 8,60161,2145 1,20730,8102 0,8053

1,3080 1,30111,2401 1,23291,2891 1,28297,5525 7,49857,4789 7,4418

108,4200 107,79007,3512 7,31698,6441 8,60971,2145 1,20700,8103 0,8057

1,3062 1,30181,2390 1,23291,2891 1,28277,5451 7,49997,4830 7,4420

108,3800 107,84007,3573 7,32078,6587 8,61551,2129 1,20800,8096 0,8063

1,3107 1,29751,2420 1,22971,2914 1,27867,5601 7,48497,4977 7,4231

109,2012 107,03887,3661 7,29298,6706 8,58441,2170 1,20480,8119 0,8038

1,3099 1,29821,2402 1,23001,2908 1,28107,5526 7,49397,4789 7,4417

108,3842 107,74587,3503 7,31968,6570 8,60771,2164 1,20260,8127 0,8023

ZDA USD 1Avstralija AUD 1Kanada CAD 1Hrvaška HRK 1Danska DKK 1Japonska JPY 1Norveška NOK 1Švedska SEK 1Švica CHF 1V. Britanija GBP 1

1,3036 1,29591,2375 1,23001,2855 1,27787,5656 7,49037,4820 7,4373

107,7422 107,09777,3646 7,32058,6646 8,61271,2153 1,20800,8089 0,8040

1,3087 1,29851,2406 1,23171,2894 1,28127,5606 7,49057,4824 7,4373

108,4042 107,73587,3567 7,31178,6687 8,61391,2144 1,20710,8102 0,8050

1,3071 1,30031,2379 1,23391,2873 1,28257,5360 7,50847,4687 7,4504

108,2200 107,81007,3494 7,32448,6485 8,61121,2147 1,20850,8096 0,8053

1,3090 1,29901,2464 1,22521,2934 1,27667,5475 7,49757,4884 7,4324

108,7400 107,50007,3655 7,29358,6647 8,59031,2173 1,20450,8107 0,8049

1,3078 1,30001,2392 1,23141,2893 1,28127,5782 7,46787,4829 7,4379

108,4000 107,73007,3586 7,31068,6687 8,61291,2144 1,20690,8103 0,8053

1,3092 1,29871,2410 1,23111,2909 1,28067,5532 7,49297,4902 7,4305

108,4987 107,63307,3664 7,30778,6707 8,60151,2157 1,20600,8112 0,8047

1,3042 1,29621,2387 1,23031,2867 1,27797,5556 7,50547,4823 7,4372

107,8024 107,08787,3691 7,32018,6688 8,61201,2162 1,20880,8093 0,8043

nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni* prodajni* nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni* prodajni* nakupni prodajni nakupni prodajni

NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana

SKB BANKA, d. d., Ljubljana

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Lj.

VOLKSBANK, d. d., Ljubljana

DELAVSKA HRAN., d. d., Ljubljana

BANKA CELJE, d. d., Celje

UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d. d., Lj.

nakupni* prodajni*

GORENJSKA BANKA, d. d., Kranj

nakupni* prodajni*

PROBANKA, d. d., Maribor

1,3052 1,2952- -- -7,5585 7,5085- -- -- -- -1,2186 1,20580,8101 0,8043

BANKA KOPER, d. d., Koper

ABANKA, d. d., Ljubljana

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Mb.

Nova KBM, d. d., Maribor

RAIFFEISEN BANKA, d. d., Maribor

Op.: zaradi medvalutnih razmerij na trgu se objavljeni tečaji lahko razlikujejo od dejanskih. Tečaje lahko preverite na naslovu www.finance.si ali na spletnih straneh poslovnih bank. * - tečaji so veljali 12. 12. 2012. Vir: poslovne banke

1,3036 1,29661,2375 1,23091,2858 1,27897,5606 7,48767,4790 7,4400

107,7594 107,19137,3673 7,32428,6625 8,61421,2155 1,20910,8093 0,8050

▶ GIBANJE VREDNOSTI R, TOM IN EUR (V %) Rast EUR (mes. povp. tečajev ECB) Rast EUR (zadnji tečaj ECB v mes.) R TOM v zadnjem v zadnjem v zadnjem v zadnjem mesečni letni mesečni letni mesecu letu mesecu letu

junij 2012 0,60 7,57 0,20 2,47 -2,05 -12,94 1,51 -12,89julij 2012 -0,60 -6,86 0,20 2,39 -1,90 -13,85 -2,43 -13,86avgust 2012 -1,00 -11,19 0,20 2,39 0,91 -13,55 2,66 -12,73september 2012 0,70 8,88 0,20 2,47 3,68 -6,64 2,53 -4,24oktober 2012 1,10 13,79 0,30 3,60 0,92 -5,34 0,49 -7,20november 2012 0,10 1,23 0,20 2,47 -1,13 -5,37 -0,05 -3,22december 2012 -0,10 -1,17 0,20 2,39 - - - -

www.finance.si BORZE IN DENAR 15FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV DOMAČIH UPRAVLJAVCEV

ABA ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, delniški podsklad 11. 12. 12 38,38 -0,12 14,83 NP NPABA ABANKA SKLADI AKTIVNI, delniški globalni podsklad 11. 12. 12 4,14 0,19 11,49 -4,93 -47,49ABA ABANKA SKLADI AZIJA, delniški podsklad 11. 12. 12 3,72 -0,55 14,94 12,96 -13,64ABA ABANKA SKLADI BALTINORD, delniški podsklad 11. 12. 12 38,45 0,72 16,58 24,58 -21,52ABA ABANKA SKLADI DENARNI EURO, podsklad denarnega trga 11. 12. 12 45,56 0,00 1,94 4,59 10,03ABA ABANKA SKLADI EVROPA, delniški podsklad 11. 12. 12 10,42 0,26 9,18 -3,98 -42,32ABA ABANKA SKLADI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, delniški podsklad 11. 12. 12 11,85 0,12 11,60 -10,06 NPABA ABANKA SKLADI FLEKSIBILNI, mešani podsklad 11. 12. 12 3,85 0,10 8,86 1,96 -26,50ABA ABANKA SKLADI OBVEZNIŠKI, splošni obvezniški podsklad 11. 12. 12 7,74 0,02 5,65 8,44 16,67ABA ABANKA SKLADI SVETOVNI, delniški globalni podsklad 11. 12. 12 0,33 0,12 10,39 8,14 -22,85ABA ABANKA SKLADI URAVNOTEŽENI RAZVITI TRGI, mešani podsklad 11. 12. 12 4,34 0,10 8,47 5,98 -17,32ABA ABANKA SKLADI ZDA, delniški podsklad 11. 12. 12 3,26 0,03 11,70 20,18 -8,62ALTA ALTA ABS 11. 12. 12 1,00 -0,03 NP NP NPALTA ALTA Asia 11. 12. 12 5,40 -0,34 9,31 6,48 -29,82ALTA ALTA Balkan 11. 12. 12 0,59 0,61 -0,50 -34,22 -75,00ALTA ALTA Bond 11. 12. 12 0,62 0,02 9,62 13,27 16,12ALTA ALTA BrazilRussiaIndiaChina 11. 12. 12 0,95 -0,44 -2,11 -9,63 -35,38ALTA ALTA Energy 11. 12. 12 4,74 0,32 -3,58 11,36 -22,01ALTA ALTA Europe 11. 12. 12 4,75 0,52 1,04 2,21 -30,99ALTA ALTA Global 11. 12. 12 5,09 0,27 1,80 8,47 -34,72ALTA ALTA Gold 11. 12. 12 44,90 -0,81 -12,20 4,43 1,91ALTA ALTA Goods 11. 12. 12 33,41 -0,28 12,05 12,07 -26,38ALTA ALTA High Yield Bond 11. 12. 12 1,07 0,06 14,48 NP NPALTA ALTA India 11. 12. 12 38,98 -0,09 7,91 -7,00 -40,66ALTA ALTA Komet 11. 12. 12 1,91 0,02 30,39 41,30 NPALTA ALTA Money Market 11. 12. 12 1,02 0,00 1,20 NP NPALTA ALTA New Europe 11. 12. 12 0,98 0,15 14,80 4,16 -52,99ALTA ALTA Pharma-Tech 11. 12. 12 1,11 0,83 18,77 29,50 -5,43ALTA ALTA Primus 11. 12. 12 1,62 0,66 10,98 -7,49 -36,83ALTA ALTA Senior 11. 12. 12 9,28 0,40 10,61 NP NPALTA ALTA Turkey 11. 12. 12 48,24 0,22 49,69 51,00 -7,29ALTA ALTA USA 11. 12. 12 1,18 0,79 7,25 11,26 -7,75ILR Ilirika Amerika delniški 11. 12. 12 10,34 -0,13 4,81 NP NPILR Ilirika Azija delniški 11. 12. 12 7,68 -0,09 20,61 41,36 -2,42ILR Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški 11. 12. 12 6,83 -0,04 5,00 15,67 -29,12ILR Ilirika Energija delniški 11. 12. 12 4,50 -0,12 -0,19 -7,74 -37,36ILR Ilirika Farmacija delniški 11. 12. 12 5,71 0,34 10,86 3,15 -4,75ILR Ilirika Finance delniški 11. 12. 12 3,04 0,06 9,22 -14,59 -54,32ILR Ilirika Gazela delniški 11. 12. 12 5,78 -0,39 14,63 42,19 -11,64ILR Ilirika Globalni sklad skladov 11. 12. 12 5,65 0,13 12,30 7,72 -27,71ILR Ilirika Gold delniški 11. 12. 12 7,84 -0,91 -12,20 NP NPILR Ilirika Latina delniški 11. 12. 12 9,75 0,42 7,74 NP NPILR Ilirika Modra kombinacija mešani 11. 12. 12 2,90 -0,06 1,06 -20,27 -44,42ILR Ilirika Obvezniški 11. 12. 12 0,50 -0,08 4,35 6,79 14,41ILR Ilirika Prehrana delniški 11. 12. 12 11,19 0,07 12,29 NP NPILR Ilirika Vzhodna Evropa delniški 11. 12. 12 5,57 0,20 9,58 -17,60 -53,81

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je uporabljen tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT); ** - zaustavitev trgovanja od 10. 12. do vključno 17. 12. 2012 zaradi preoblikovanja; Vir: družbe za upravljanje

TS Triglav Azija 11. 12. 12 3,77 -0,59 12,86 12,72 -29,91TS Triglav Balkan 11. 12. 12 2,83 0,40 14,84 -22,68 -61,75TS Triglav EM Bond 11. 12. 12 10,91 -0,13 10,90 NP NPTS Triglav EM Potrošne dobrine 11. 12. 12 12,00 -0,19 15,07 NP NPTS Triglav Energija 11. 12. 12 10,39 -0,03 -1,37 NP NPTS Triglav Evropa 11. 12. 12 4,98 0,15 11,80 8,00 -12,66TS Triglav Hitro rastoča podjetja 11. 12. 12 4,46 0,28 13,89 41,70 -11,44TS Triglav Money Market EUR 11. 12. 12 10,02 0,01 NP NP NPTS Triglav Obvezniški 11. 12. 12 5,12 -0,02 7,32 6,24 6,33TS Triglav Rastoči trgi 11. 12. 12 4,81 -0,25 12,40 15,42 -19,66TS Triglav Renta 11. 12. 12 10,80 0,07 7,12 -0,38 -25,23TS Triglav Severna Amerika 11. 12. 12 3,73 0,13 13,20 22,26 -12,32TS Triglav Steber Global 11. 12. 12 15,90 0,18 7,54 -10,74 -43,07TS Triglav Surovine in materiali 11. 12. 12 10,48 0,07 2,02 NP NPTS Triglav Svetovni razviti trgi 11. 12. 12 4,07 0,12 14,60 23,56 -10,74TS Triglav Top Brands 11. 12. 12 10,08 0,13 NP NP NPTS Triglav Zdravje in farmacija 11. 12. 12 12,47 0,38 20,52 NP NP

INF Infond €uropa** 11. 12. 12 3,85 0,21 13,28 -3,26 -41,74INF Infond Bond** 11. 12. 12 13,49 0,00 9,14 NP NPINF Infond BRIC** 11. 12. 12 19,14 -0,10 6,09 1,75 -25,37INF Infond Delniški** 11. 12. 12 2,01 0,18 7,86 -4,35 -40,51INF Infond Dynamic** 11. 12. 12 4,26 0,38 10,40 -11,38 NPINF Infond Energy** 11. 12. 12 12,37 0,36 1,89 -0,67 -31,85INF Infond Frontier** 11. 12. 12 13,57 -0,31 12,27 NP NPINF Infond Global** 11. 12. 12 8,53 0,42 2,14 -17,04 NPINF Infond Hrast** 11. 12. 12 29,16 0,17 3,12 -6,53 -34,00INF Infond Life** 11. 12. 12 15,58 0,28 22,73 38,88 32,28INF Infond PanAmerica** 11. 12. 12 11,33 0,16 11,90 20,32 1,02INF Krekov Globalni** 11. 12. 12 7,07 0,23 13,59 NP NPINF Krekov Klas Družbeno odgovorni** 11. 12. 12 19,83 0,19 12,70 9,82 -25,22INF Krekov Most Novi trgi** 11. 12. 12 25,08 -0,33 12,25 14,91 -13,56INF Krekov Nano&Tech** 11. 12. 12 16,35 0,70 24,09 18,92 -14,62INF Krekov Sidro Obvezniški** 11. 12. 12 23,85 -0,08 5,97 9,22 19,26INF Krekov Skala Uravnoteženi** 11. 12. 12 60,68 0,53 10,34 -2,51 -31,46INF Probanka Agriculture - delniški** 11. 12. 12 0,92 0,02 -1,15 5,89 NPINF Probanka Alfa - uravnoteženi** 11. 12. 12 55,73 0,09 4,22 11,04 -8,06INF Probanka Beta - delniški** 11. 12. 12 6,67 0,16 12,18 26,27 -13,70INF Probanka Biotech - delniški** 11. 12. 12 1,72 0,75 48,18 85,38 NPINF Probanka Gama - obvezniški** 11. 12. 12 4,42 -0,01 3,92 1,75 1,62INF Probanka Globalni naložbeni sklad 11. 12. 12 0,67 0,31 3,74 -4,67 -30,86INF Probanka Novi trgi - delniški** 11. 12. 12 4,67 -0,34 6,39 12,00 -17,46INF Probanka Sigma - sklad absolutnega donosa** 11. 12. 12 8,19 -0,05 -8,14 -19,66 NPINF Probanka Uranium - delniški** 11. 12. 12 0,45 -0,24 -10,30 -28,93 NP

Legenda kratic družb za upravljanje (DZU) v tečajnicah skladovDOMAČI UPRAVLJAVCI

ABA - ABANKA SKLADI, d.o.o.ALTA - ALTA Skladi, d.d.ILR - Ilirika DZU, d.o.o.INF - Infond, d.o.o.KDS - KD Skladi, d.o.o.NFD - NFD, d.o.o.

NLB - NLB Skladi, d.o.o.PER - Perspektiva DZU, d.o.o.PSP - Primorski skladi, d.d.TS - Triglav Skladi, d.o.o.

TUJI UPRAVLJAVCIAGI - Allianz AMF - Amundi FundEEF - Eurizon EasyFund

ERS - Erste SparinvestFPT - Fund PartnersFTI - Franklin Templeton IFHYP - Hypo KAGKDI - KD Investm. spra. spol.PFA - Pioneer Funds AustriaPU - Pioneer FundsRCM - Raiffeisen

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže.

Vir: Ljubljanska borza

vrednostni oznaka način zaključni spr. maksi- mini- promet spr. v zad. papir papirja trgovanja tečaj v EUR v % mum mum v 000 EUR v lotih op. letu (%)

▶ TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 12. 12. 2012

TRG DELNIC - Prva kotacijaGorenje GRVG N 4,060 -0,98 4,100 4,060 7,7 1.874 -5,58Intereuropa IEKG N 0,500 -3,85 0,500 0,500 26 0,00Nova Kreditna banka Maribor KBMR N 1,121 -1,75 1,139 1,111 115,3 102.609 -68,06Krka KRKG N 47,000 0,00 47,000 46,800 1.287,0 27.396 -6,00Luka Koper LKPG N 7,200 0,00 7,200 7,155 28,7 3.988 -6,49PS Mercator MELR N 120,000 0,00 120,000 120,000 77,9 649 -22,58Petrol PETG N 220,900 0,41 222,000 216,050 73,4 334 39,81Pozavarovalnica Sava POSR N 7,440 3,33 7,440 7,300 3,7 500 24,00Telekom Slovenije TLSG N 86,600 -0,46 89,000 86,500 317,1 3.615 35,31Zavarovalnica Triglav ZVTG N 16,300 3,16 16,500 16,000 79,4 4.878 46,85

Abanka ABKN N 3,730 -75,13Aerodrom Ljubljana AELG N 12,500 -0,20 12,600 12,500 1,4 115 21,12Delo prodaja DPRG A 19,990 -4,81Iskra Avtoelektrika IALG N 15,000 -0,07Istrabenz ITBG A 0,301 0,00 0,301 0,301 1 -89,97Mlinotest MAJG A 2,700 -10,00Kompas MTS MTSG A 4,700 -21,67Nika investiranje in razvoj NIKN A 24,500 40,00Pivovarna Laško PILR N 7,000 -36,42Probanka Maribor PRBP A 3,599 -63,64Salus SALR N 163,000 0,00 163,000 163,000 0,2 1 -34,80Sava Kranj SAVA N 3,400 2,69 3,400 3,400 0,1 16 -77,36Terme Čatež TCRG A 177,800 -0,11Unior UKIG N 3,500 -61,11Žito ZTOG A 58,500 -35,00

Agrogorica AGOG A 5,950 0,00Alpetour potov. agencija APAG A 10,300 -14,17Cetis CETG A 21,000 -8,70Cinkarna Celje CICG A 75,000 0,00 75,000 75,000 24,5 327 -11,76Datalab tehnologije DATR A 1,200 8,99 1,200 1,200 3,7 3.090 -39,70Grand hotel Union GHUG A 6,100 -28,24GEA tovarna olja GSBG A 6,700 5,51Helios HDOG N 500,000 -0,40 510,000 500,000 8,6 17 38,50Elmo Ljubljana IELG A 3,490 45,42Inles Ribnica IHPG A 4,000 37,93Intertrade ITA INRG A 40,000 0,00Javor Pivka JPIG A 0,172 -78,50Juteks Žalec JTKG A 42,000 180,00KD Group KDHP A 5,500 -25,37KD Group KDHR N 27,990 0,00 27,990 27,990 3,1 112 -26,94KS Naložbe KSFR A 0,210 -67,69Maksima Holding MAHR A 0,002 -88,89Melamin MKOG A 15,900 9,66Modra linija Holding MLHR A 7,500 0,00Mercata MR0R A 0,200 -83,33M1 MR1R A 1,000 -50,00Nama Ljubljana NALN A 25,450 0,55NFD Holding NF2R A 0,099 -52,86Plama-Pur Podgrad POPG A 17,000 5,99Prva Group PPDL A Zdravilišče Rogaška RGZP A Zdravilišče Rogaška RGZR A Sivent SING A 0,107 -64,33KD SKDR A 170,000 -62,22Slovenijales SLLG A 115,000 248,48ALTA Skupina SMPR A 2,800 Hram Holding ST1R A 0,660 0,00 0,660 0,660 0,1 126 0,00Tekstina Ajdovščina TEAG A 0,001 -99,78PSZ TR1R A 0,700 593,07Triglav naložbe, d. d. TRSG A 1,580 0,00Vipa Holding VHDR A 0,190 -65,45Velana VLJG A 1,200 -40,00Terme Dobrna ZDDG A 5,780 44,50

Probanka Glob. naložbeni skl. PBGS N 0,638 4,25

Kom. zapis Mercator 2. izd. MEL04 N 98,750 Kom. zapis Mercator 3. izd. MEL05 N Kom. zapis Petrol 2. izd. PEK02 N 98,360

Slov. odškod. družba 2. izd. SOS2E N 101,580 -0,03 101,660 101,520 29,3 1.244 1,07

TRG DELNIC - Standardna kotacija

TRG DELNIC - Vstopna kotacija

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - investicijski kuponi

TRG OBVEZNIC - instrumenti denarnega trga - komercialni zapisi

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www.finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

PFA America Stock 11. 12. 12 8,46 0,00 7,63 16,05 NP USDPFA Austria Stock 11. 12. 12 66,77 0,18 30,79 17,10 NP EURPFA Central Europe Bond 11. 12. 12 24,84 0,40 21,23 27,38 NP EURPFA Eastern Europe Stock 11. 12. 12 171,57 0,85 24,86 30,24 NP EURPFA Energy Stock 11. 12. 12 8,59 0,35 2,02 -0,23 NP EURPFA Euro Corporate Bond 11. 12. 12 143,11 -0,10 11,94 18,41 NP EURPFA Euro Government Bond 11. 12. 12 14,39 -0,42 13,04 15,68 NP EURPFA Europa Real 11. 12. 12 9,12 0,00 29,91 31,60 NP EURPFA Gold Stock 11. 12. 12 33,46 1,30 -16,70 5,32 NP EURPFA Guarantee Basket 2013 11. 12. 12 114,41 -0,08 3,32 3,04 NP EURPFA Select Europe Stock 11. 12. 12 106,81 0,15 21,42 22,69 NP EURPF Asia (Ex Japan) Equity 11. 12. 12 6,05 -0,82 8,62 6,51 NP EURPF China Equity 11. 12. 12 9,00 -0,55 19,05 9,76 NP EURPF Emerg. EU and Mediterranean Equity 11. 12. 12 18,11 0,17 24,64 21,87 NP EURPF Emerging Markets Bond 11. 12. 12 11,65 -0,43 20,85 59,81 NP EURPF Emerging Markets Equity 11. 12. 12 7,18 -0,28 5,90 5,90 NP EURPF Euro Bond 11. 12. 12 8,74 0,23 12,77 17,32 NP EURPF Euro Short-Term 11. 12. 12 6,34 0,00 3,09 4,45 NP EURPF Euro Strategic Bond 11. 12. 12 84,98 0,15 12,75 36,45 NP EURPF European Potential 11. 12. 12 94,85 0,30 29,61 45,07 NP EURPF Global Balanced 11. 12. 12 74,30 -0,17 8,67 25,83 NP EURPF Global Select 11. 12. 12 55,61 0,02 14,35 22,84 NP EURPF Top European Players 11. 12. 12 5,74 0,00 24,78 30,16 NP EURPF US Pioneer Fund 11. 12. 12 4,57 0,00 12,29 34,02 NP EUR

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV TUJIH UPRAVLJAVCEV

KDS KD Balkan 11. 12. 12 1,77 0,40 -2,67 -33,00 -76,82KDS KD Bond 11. 12. 12 14,72 0,23 11,56 12,09 12,14KDS KD Delniški Dohodkovni 11. 12. 12 5,81 0,60 7,45 NP NPKDS KD EM Infrastruktura in gradbeništvo 11. 12. 12 1,41 -0,34 20,29 29,20 NPKDS KD Finance 11. 12. 12 0,81 -0,02 23,65 4,75 NPKDS KD Galileo 11. 12. 12 7,82 0,30 10,05 -10,22 -54,57KDS KD Indija - Kitajska 11. 12. 12 1,44 -0,69 21,89 13,10 NPKDS KD Latinska Amerika 11. 12. 12 1,39 0,39 1,58 3,02 NPKDS KD MM 11. 12. 12 52,52 0,00 2,26 6,25 13,13KDS KD Nova Energija 11. 12. 12 0,38 0,32 -9,42 -51,64 -73,72KDS KD Novi trgi 11. 12. 12 5,35 -0,21 13,75 12,03 -12,44KDS KD Prvi Izbor 11. 12. 12 5,42 0,15 14,32 14,88 -13,87KDS KD Rastko 11. 12. 12 16,37 0,40 10,54 -18,58 -61,95KDS KD Severna Amerika 11. 12. 12 3,92 0,03 15,87 30,03 6,61KDS KD Surovine in energija 11. 12. 12 4,56 0,20 5,28 14,64 -19,05KDS KD Tehnologija 11. 12. 12 6,17 0,44 17,01 40,03 19,09KDS KD Vitalnost 11. 12. 12 1,28 0,00 24,46 38,47 25,91KDS KD Vzhodna Evropa 11. 12. 12 1,24 0,31 18,48 15,70 NPNFD NFD 1 11. 12. 12 0,68 0,55 1,95 NP NPNFD NFD Azija/Oceanija 11. 12. 12 4,10 -0,58 10,50 11,48 -9,76NFD NFD Energija 11. 12. 12 2,85 0,41 -4,42 -6,19 -41,46NFD NFD Evro/Amerika 11. 12. 12 4,83 0,30 13,30 29,51 -12,90NFD NFD Finance 11. 12. 12 1,87 0,05 17,11 -13,44 -50,33NFD NFD IT 11. 12. 12 4,07 0,39 5,25 27,57 -8,60NFD NFD Novi trgi 11. 12. 12 4,79 0,25 13,01 14,38 -13,00NFD NFD Obvezniški 11. 12. 12 4,72 0,16 11,57 0,62 11,94NFD NFD Zdravstvo 11. 12. 12 3,53 0,30 18,74 23,98 -8,89NLB Azija delniški 11. 12. 12 11,19 -0,26 14,69 12,38 NPNLB Dinamični razviti trgi delniški 11. 12. 12 5,25 0,11 18,37 31,82 -0,30NLB Farmacija in zdravstvo delniški 11. 12. 12 4,78 0,21 25,71 34,40 18,13NLB Globalni delniški 11. 12. 12 15,02 0,05 14,25 17,09 NPNLB Globalni uravnoteženi 11. 12. 12 5,26 0,08 11,04 12,34 -1,07NLB Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški 11. 12. 12 3,34 0,80 16,46 -4,18 -41,35NLB Naravni viri delniški 11. 12. 12 4,50 0,09 -1,67 0,63 -22,47NLB Nova Evropa uravnoteženi 11. 12. 12 20,08 0,37 5,90 -2,03 -20,16NLB Podjetniške obveznice EUR 11. 12. 12 5,75 -0,02 9,32 14,83 27,57NLB Razvita Evropa delniški 11. 12. 12 4,36 0,47 16,70 11,65 -20,24NLB Slovenija delniški 11. 12. 12 2,03 1,02 5,10 -41,65 -77,69NLB Svetovni razviti trgi delniški 11. 12. 12 4,84 0,26 13,97 19,01 -10,27NLB Visoka tehnologija delniški 11. 12. 12 4,71 0,27 18,38 34,32 9,77NLB Visoko rastoča gospodarstva delniški 11. 12. 12 5,52 -0,29 13,60 5,94 -3,42NLB Zahodni Balkan delniški 11. 12. 12 1,16 0,31 -1,43 -32,49 -73,59PER Perspektiva: BalkanStox 11. 12. 12 8,62 0,50 7,28 -27,71 NPPER Perspektiva: EmergingStox 11. 12. 12 8,91 0,07 0,19 -8,48 -28,26PER Perspektiva: EurAsiaStox 11. 12. 12 6,17 -0,11 4,04 -4,66 -41,00PER Perspektiva: ResourceStox 11. 12. 12 7,14 -0,03 -3,86 -9,78 NPPER Perspektiva: SpecialOpportunities 11. 12. 12 4,56 0,02 0,39 -3,55 -53,72PER Perspektiva: WorldMix 11. 12. 12 2,03 -0,06 -15,58 -20,88 -34,98PER Perspektiva: WorldStox 11. 12. 12 7,54 -0,11 8,86 4,97 -29,16PSP PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov 11. 12. 12 1,44 0,21 10,07 3,70 -34,87PSP PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov 11. 12. 12 4,37 0,19 12,31 16,10 -9,46PSP PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov 11. 12. 12 24,32 0,15 4,25 -1,48 1,88PSP PSP ŽIVA - delniški sklad 11. 12. 12 14,54 0,41 6,95 11,29 -14,41

VEP - vrednost obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. danDZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m

* sprememba VEP v odstotkih glede na: VEP - vrednost obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. danDZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m valuta

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

HYP Hypo SEE Opportunities 10. 12. 12 47,53 0,47 -3,77 NP NP EURRCM A. R. Global Balanced 11. 12. 12 97,92 0,11 -0,20 2,39 -1,17 EURRCM Active Commodities 11. 12. 12 96,24 -0,46 -4,40 NP NP EURRCM Emerging Markets Aktien 11. 12. 12 237,68 0,52 15,72 24,19 11,42 EURRCM Energie Aktien 11. 12. 12 154,59 0,31 0,21 13,15 -26,72 EURRCM Eurasien Aktien 11. 12. 12 189,33 0,41 18,34 27,50 -19,35 EURRCM Euro Corporates 11. 12. 12 176,43 -0,14 11,41 19,26 35,99 EURRCM EuroShortTerm Rent 11. 12. 12 105,54 -0,02 3,07 6,40 14,72 EURRCM Europa Aktien 11. 12. 12 159,88 -0,04 14,71 9,21 -28,25 EURRCM Europa SmallCap 11. 12. 12 168,67 -0,35 19,40 17,65 -24,89 EURRCM EuroPlus Rent 11. 12. 12 13,06 -0,15 10,68 18,62 27,41 EURRCM Global Aktien 11. 12. 12 178,87 0,32 16,42 37,35 -9,46 EURRCM Global Mix 11. 12. 12 838,61 0,16 11,42 24,99 16,54 EURRCM Global Rent 11. 12. 12 93,00 -0,03 8,53 24,80 40,21 EURRCM Health Care Aktien 11. 12. 12 106,57 0,46 22,13 42,55 20,79 EURRCM Infrastruktur Aktien 11. 12. 12 123,31 0,26 12,50 12,96 NP EURRCM Osteuropa Aktien 11. 12. 12 309,85 0,85 24,56 28,89 -27,88 EURRCM Osteuropa Rent 11. 12. 12 258,38 0,38 20,78 27,46 32,58 EURRCM Pazifik Aktien 11. 12. 12 107,72 0,11 13,22 32,61 -9,36 EURRCM Raiffeisenfonds Konservativ 11. 12. 12 111,00 0,06 10,55 NP NP EURRCM Russland Aktien 11. 12. 12 77,77 0,57 13,07 31,77 NP EURRCM TopDividende Aktien 11. 12. 12 101,84 0,30 14,35 16,02 -21,29 EURRCM TopSelection Garantiefonds 11. 12. 12 110,60 0,01 0,81 4,96 4,05 EURRCM US Aktien 11. 12. 12 92,79 0,18 18,60 46,36 6,58 EURAGI Allianz RCM Global Equity 11. 12. 12 6,74 0,30 20,36 9,95 NP EURAGI Allianz PIMCO Euro Bond 11. 12. 12 14,00 -0,07 15,32 6,93 NP EURAGI Allianz RCM EU Equity Growth 11. 12. 12 160,12 1,03 32,04 18,91 NP EURAGI Allianz RCM Global Eco Trends 11. 12. 12 60,40 0,45 9,90 -2,01 NP EURAGI Allianz RCM Growing Markets Protect 11. 12. 12 95,69 0,05 -3,87 -2,24 NP EURAGI Allianz RCM Enhanced Short Term Euro 11. 12. 12 108,44 0,01 1,86 1,19 NP EURAGI Allianz RCM BRIC Equity 11. 12. 12 77,93 -0,56 7,19 -1,08 NP EURAGI Allianz RCM Global Agricultural Trends 11. 12. 12 102,07 0,21 16,13 11,68 NP EURAGI Allianz RCM Oriental Income 11. 12. 12 87,26 0,16 7,73 2,04 NP USD

ERS Bond Brik Corporate 11. 12. 12 167,95 0,29 19,44 29,63 NP EURERS Bond Danubia 11. 12. 12 149,99 0,13 16,16 39,94 NP EURERS Bond Emerging-Markets 11. 12. 12 185,08 0,15 16,00 38,16 NP EURERS Bond Euro-Corporate 11. 12. 12 167,66 -0,14 13,23 18,87 NP EURERS Bond Europe 11. 12. 12 138,24 -0,25 9,60 15,42 NP EURERS Bond Europe-High Yield 11. 12. 12 150,79 -0,17 19,99 33,22 NP EURERS Cash Emerging-Markets 11. 12. 12 127,51 0,02 6,95 8,74 NP EURERS Stock Adriatic 11. 12. 12 3,35 0,30 -2,62 -26,37 NP EURERS Stock America 11. 12. 12 196,91 0,10 15,56 36,80 NP EURERS Stock Asia Infrastructure 11. 12. 12 6,72 -0,15 3,70 0,75 NP EURERS Stock Asia-Pacific Property 11. 12. 12 89,51 0,48 38,32 40,30 NP EURERS Stock Brick 11. 12. 12 98,61 0,53 3,78 0,75 NP EURERS Stock Commodities 11. 12. 12 107,86 0,35 6,88 14,68 NP EURERS Stock Europe-Active 11. 12. 12 121,25 0,20 18,92 24,49 NP EURERS Stock Europe-Emerging 11. 12. 12 114,78 0,81 14,62 20,96 NP EURERS Stock Istanbul 11. 12. 12 445,60 0,68 52,38 46,59 NP EURERS Stock Japan 11. 12. 12 60,16 -0,08 -1,57 6,91 NP EURERS Stock New Consumer 11. 12. 12 100,66 0,26 20,13 34,97 NP EURERS Top-Fonds I »Der Stabile« 11. 12. 12 103,15 0,08 8,81 11,73 NP EURERS Top-Fonds II »Der Flexible« 11. 12. 12 95,56 0,09 11,61 15,33 NP EUREEF Equity Euro LTE R 10. 12. 12 78,09 -0,17 14,92 0,03 -35,99 EUREEF Bond EUR Short Term LTE R 10. 12. 12 139,87 -0,20 4,62 2,13 11,78 EUREEF Bond EUR Medium Term LTE R 10. 12. 12 317,61 -0,25 8,89 7,77 20,70 EUREEF Bond EUR Long Term LTE R 10. 12. 12 183,02 -0,59 15,92 14,84 30,50 EUREEF Equity Europe LTE R 10. 12. 12 89,93 0,17 17,07 17,08 -22,34 EUREEF Equity Europe LTE RH 10. 12. 12 87,52 0,03 13,15 6,60 -24,79 EUREEF Equity Pharma LTE R 10. 12. 12 84,32 0,49 23,73 43,06 21,01 EUREEF Equity Pharma LTE RH 10. 12. 12 88,48 0,43 19,33 23,75 3,47 EUREEF Equity Nord America LTE R 10. 12. 12 72,56 0,12 15,54 40,84 3,42 EUREEF Equity Nord America LTE RH 10. 12. 12 99,98 0,09 10,03 20,07 -14,21 EUREEF Equity High Tech LTE R 10. 12. 12 59,13 0,37 9,40 31,02 1,91 EUREEF Equity High Tech LTE RH 10. 12. 12 60,48 0,35 4,58 11,09 -18,31 EUREEF Equity Industrials LTE R 10. 12. 12 151,49 0,18 14,80 37,67 -6,98 EUREEF Equity Industrials LTE RH 10. 12. 12 149,72 0,14 10,99 17,20 -24,80 EUREEF Equity Latin America LTE R 10. 12. 12 362,26 0,96 1,56 6,20 -5,52 EUREEF Equity Financial LTE R 10. 12. 12 48,44 -0,25 24,81 14,14 -40,20 EUREEF Equity Financial LTE RH 10. 12. 12 45,45 -0,31 18,51 -4,30 -51,06 EUREEF Equity China LTE R 10. 12. 12 88,99 -0,73 16,68 5,25 -22,42 EUREEF Equity Energy & Materials LTE R 10. 12. 12 137,91 0,36 3,62 19,86 -11,82 EUREEF Equity Energy & Materials LTE RH 10. 12. 12 127,85 0,26 -1,87 1,03 -26,00 EUREEF Equity Japan LTE R 10. 12. 12 52,13 -0,93 0,91 4,83 -27,84 EUREEF Equity Japan LTE RH 10. 12. 12 57,64 -0,29 2,43 -18,16 -56,25 EUREEF Treasury USD R 10. 12. 12 98,89 0,01 2,92 11,90 12,70 EUREEF Equity Oceania LTE R 10. 12. 12 206,04 -0,25 21,31 36,12 5,13 EUREEF Equity Oceania LTE RH 10. 12. 12 148,70 0,18 11,85 -0,07 -25,34 EUREEF Equity Em. Mark. EU, Mid. East & Af. LTE R 10. 12. 12 166,58 0,60 13,61 25,36 -19,12 EUREEF Equity Emerging Markets Asia LTE R 10. 12. 12 155,73 -0,22 15,47 22,08 -13,14 EUREEF Equity Small Cap Europe R 10. 12. 12 426,76 -0,26 21,22 24,20 -13,48 EUREEF Equity Telecommunication LTE R 10. 12. 12 55,26 -0,09 8,33 25,02 -8,95 EUREEF Equity Telecommunication LTE RH 10. 12. 12 54,47 -0,16 4,51 10,64 -19,58 EUREEF Cash EUR R 10. 12. 12 113,32 -0,07 1,97 2,27 7,05 EUREEF Manager Selection Fund MS10 R 10. 12. 12 127,10 -0,18 11,21 13,04 22,04 EUREEF Manager Selection Fund MS20 R 10. 12. 12 124,09 -0,18 11,41 14,51 17,69 EUREEF Manager Selection Fund MS40 R 10. 12. 12 112,48 -0,10 11,88 14,73 5,66 EUREEF Manager Selection Fund MS70 R 10. 12. 12 109,23 -0,03 14,25 23,52 0,09 EURFTI Global Real Estate Fund - acc EUR H1 A 10. 12. 12 12,85 0,16 22,38 NP NP EURFTI Global Real Estate Fund - acc EUR H1 N 10. 12. 12 12,64 0,16 21,66 NP NP EURFTI India Fund - acc A 10. 12. 12 22,13 -0,36 17,65 23,36 -2,12 EURFTI India Fund - acc N 10. 12. 12 21,06 -0,38 16,74 20,62 -5,77 EURFTI Japan Fund - acc A 10. 12. 12 4,22 -0,24 6,03 15,30 -33,54 EURFTI Japan Fund - acc N 10. 12. 12 3,83 -0,26 5,22 12,65 -35,95 EURFTI US Opportunities Fund - acc A 10. 12. 12 5,98 0,00 8,14 46,93 15,67 EURFTI US Opportunities Fund - acc - H1 A 10. 12. 12 5,41 0,00 3,24 27,90 -1,46 EURFTI US Opportunities Fund - acc N 10. 12. 12 12,42 -0,08 7,25 43,58 11,29 EURFTI Mutual European Fund - acc A 10. 12. 12 18,12 0,00 18,66 23,52 -11,52 EURFTI Mutual European Fund - acc N 10. 12. 12 15,45 0,06 17,85 20,80 -14,74 EURFTI Asian Growth Fund - acc A 10. 12. 12 26,32 0,11 12,24 47,53 13,69 EURFTI Asian Growth Fund - acc - H1 A 10. 12. 12 23,23 0,17 7,20 26,46 -5,80 EURFTI Asian Growth Fund - acc N 10. 12. 12 36,48 0,08 11,66 45,28 10,85 EURFTI BRIC Fund - acc A 10. 12. 12 14,25 0,49 3,34 -0,49 -30,86 EURFTI BRIC Fund - acc - H1 A 10. 12. 12 10,04 0,60 -1,08 -15,70 -44,25 EURFTI BRIC Fund - acc N 10. 12. 12 13,75 0,44 2,84 -1,93 -32,56 EURFTI Emerging Markets Fund N 10. 12. 12 15,32 1,12 10,22 23,15 -6,64 EURFTI Global Total Return Fund - acc A 10. 12. 12 21,58 0,00 21,58 55,59 98,35 EURFTI Global Total Return Fund - acc - H1 A 10. 12. 12 20,12 0,05 16,84 36,04 71,09 EURFTI Global Total Return Fund - acc N 10. 12. 12 20,21 -0,05 20,66 52,30 91,38 EURFTI Global Total Return Fund - acc - H1 N 10. 12. 12 18,80 0,05 16,05 33,62 65,64 EURFTI Growth Fund - acc A 10. 12. 12 10,99 -0,09 20,77 34,19 -6,71 EURFTI Growth Fund - acc N 10. 12. 12 9,97 -0,10 19,83 31,18 -10,18 EURKDI KD Prosperita, IAD 11. 12. 12 0,02 0,08 6,62 -4,98 -53,13 EURKDI KD Russia, IAD 11. 12. 12 0,02 0,74 7,96 11,15 -40,20 EURAMF Bond Euro Corporate 10. 12. 12 16,97 -0,18 13,51 15,84 NP EURAMF Bond Euro High Yield 10. 12. 12 17,10 -0,18 21,19 31,84 NP EURAMF Bond Euro Inflation 10. 12. 12 136,25 -1,33 9,76 5,63 NP EURAMF Bond Europe 10. 12. 12 160,00 -0,40 16,67 14,19 NP EURAMF Bond Global 10. 12. 12 25,27 -0,20 19,20 7,49 NP USDAMF Bond US Oppotunistic Core Plus 10. 12. 12 110,42 0,06 9,26 23,30 NP USDAMF Cash Euro 10. 12. 12 100,95 0,00 0,55 0,62 NP EURAMF Cash USD 10. 12. 12 100,59 0,00 0,48 0,33 NP USDAMF Equity Emerging Europe 10. 12. 12 29,88 0,71 16,22 18,85 NP EURAMF Equity Emerging World 10. 12. 12 93,35 0,37 8,55 2,07 NP USDAMF Equity Euro Select 10. 12. 12 127,38 -0,33 16,32 3,50 NP EURAMF Equity Euroland Small Cap 10. 12. 12 102,23 -0,42 27,77 26,22 NP EURAMF Equity Europe Restructuring 10. 12. 12 67,43 0,12 17,62 11,68 NP EURAMF Equity Europe Select 10. 12. 12 142,39 -0,04 19,20 16,24 NP EURAMF Equity Global Alpha 10. 12. 12 85,37 0,39 3,49 -2,66 NP USDAMF Equity Global Gold Mines 10. 12. 12 75,41 0,94 -20,61 -12,09 NP USDAMF Equity Global Luxury and Lifestyle 10. 12. 12 108,35 -0,15 17,98 60,29 NP USDAMF Equity Global Resources 10. 12. 12 73,42 0,45 -9,79 -4,86 NP USDAMF Equity Greater China 10. 12. 12 508,60 0,09 17,04 5,46 NP USDAMF Equity India Select 11. 12. 12 121,72 -0,10 12,72 -7,02 NP USDAMF Equity Japan Target 10. 12. 12 9.762,87 -0,11 6,77 -5,35 NP JPYAMF Equity Japan Value 10. 12. 12 5.934,00 -0,39 10,48 -2,72 NP JPYAMF Equity Latin America 10. 12. 12 599,96 1,22 0,15 -6,69 NP USDAMF Equity US Concentrated Core 10. 12. 12 112,34 0,00 10,45 34,06 NP USDAMF Equity US Growth 10. 12. 12 89,96 0,32 -0,87 19,18 NP USDAMF Equity US Relative Value 10. 12. 12 107,94 0,09 16,25 28,20 NP USDAMF Index Equity Euro 10. 12. 12 98,73 -0,18 17,66 6,55 NP EURAMF Index Equity North America 10. 12. 12 130,62 0,11 13,98 NP NP USDAMF Index Equity Pacific 10. 12. 12 146,94 -0,68 11,54 24,61 NP EURFPT NLB Skl. - Garantir. skl. Evropa 1 (*) 30. 11. 12 100,20 -0,01 2,35 0,40 -6,35 EURFPT NLB Skl. - Garantir. skl. Azija 1 (*) 30. 11. 12 117,26 3,99 7,74 -9,81 -24,07 USD

TRG OBVEZNIC - obveznice

Iščete profil našega bralca?Objavite kadrovski oglas v časniku Finance

Vsako jutro se združi Balkan.Informacije za boljše poslovanje v balkanski regiji vam vsak dan v tednu že zjutraj pošljemo na vaš elektronski naslov ali pa jih prebirajte na spletni straniwww.biznis-plus.com.

Izkoristite brezplačno obdobje! Naročila in več informacij:

[email protected]

Op.: za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo upravljavci. Skladi, navedeni v tečajnici, imajo dovoljenje ATVP za trženje v Sloveniji. R - kategorija točk VS z valutnim tveganjem; RH - kategorija točk VS brez valutnega tveganja; * - objavljena je vrednost delnice, izračunava se dvakrat mesečno; ** - v likvidaciji;

Viri: PFA, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen, Banka Koper, KD BPD, d. o. o., SGAM Fund, NLB - Skladi;

E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja

www.finance-akademija.si

http://[email protected]

Knjige založbe Časnika Finance®

www.smk.si www.smk.si www.smk.si www.smk.si

POLNOLETNOST www.smk.si www.smk.si www.s

bomo praznovali 21. in 22. maja 2013!

2www.finance.si

MOJ A

VTO

UREDNIK

Miloš Milačmilos.milac@fi nan ce.si


Octavia gre med poslovnežeČeška Škoda v lasti Volkswagna je predstavila novo generacijo kombili-muzine octavia. Zasnovana je na novi modularni osnovi MQB, tehnično

in cenovno sodi v kompaktni razred, po vseh drugih merilih pa v poslovnega. Čehinja se je v dolžino raztegnila do 4,66 metra, v

kabini pa blesti z večjimi merami v vseh smereh – po dolži-ni je kabina z 1,78 metra največja v kompaktnem

razredu. Kljub dodatnim centimetrom je octavia do 103 kilograme lažja od predho-dnice, motorji pa so varčnejši – različica greenline 1,6 TDI z 81 kilovati porabi le 3,4 litra. Nova octavia bo pri nas marca prihodnje leto, cene pa naj bi ostale na ravni predhodnice. M. M.2


Octavia gre med poslovnežeČeška Škoda v lasti Volkswagna je predstavila novo generacijo kombili-muzine octavia. Zasnovana je na novi modularni osnovi MQB, tehnično

in cenovno sodi v kompaktni razred, po vseh drugih merilih pa v poslovnega. Čehinja se je v dolžino raztegnila do 4,66 metra, v

kabini pa blesti z večjimi merami v vseh smereh ni je kabina z 1,78 metra največja v kompaktnem

razredu. Kljub dodatnim centimetrom je octavia do 103 kilograme lažja od predho-dnice, motorji pa so varčnejši greenline 1,6 TDI z 81 kilovati porabi le 3,4 litra. Nova octavia bo pri nas marca prihodnje leto, cene pa naj bi ostale na ravni predhodnice.

Odsluženi avti izginjajo, Evropa grozi s kaznimi

[ OKROGLA MIZA O IZRABLJENIH VOZILIH] Slovenci na leto »izrabimo« med 50 in 60 tisoč avtov; le približno petina jih gre v obdelavo in razgradnjo, druge pogoltne sivi trg

Slovenija se že leta ukvar-ja s problematiko izrabljenih vozil, ta pa se, kot kaže, še poglablja. Še leta 2009 je na sivem trgu izginilo 23 tisoč izrabljenih vozil, smo pisa-li v prilogi P & P Okolje in energija.

Vse več izginulih vozilLani je ta številka zrasla

že na 30 tisoč, je na okrogli mizi povedal Franci Lenart, direktor družbe Ekomobil, odgovorne za zbiranje, od-voz in ravnanje z nevarnimi odpadki. Ekomobil je nosi-lec projekta, izvajajo pa ga trije obrati za obdelavo vozil (Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija), ki so tudi lastni-ki Ekomobila, dva obrata za nadaljnjo obdelavo oziroma drobljenje (drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka) ter 47 zbiralnih mest po Sloveniji.

V razgradnjo le deset tisoč vozil

Lenart pravi, da v Slove-niji letno izrabimo med 50 in 60 tisoč motornih vozil, ki pomenijo resno okoljsko nevarnost, saj se na sivem trgu skrije okoli 30 tisoč iz-rabljenih motornih vozil na leto, za katere nihče ne ve, kam izginejo. V razgradnji namreč konča le malo avto-mobilov, okoli deset tisoč, saj lastniki večino izrabljenih vozil prodajo avtomobilskim

odpadom, zbiralcem surovin ali kupcem v tujini.

Prostor za zlorabe pušča izjava o lokaciji

Lenart največjo težavo vidi v izjavi o lokaciji, ki zadnjemu lastniku avta omogoča odjavo vozila s pomočjo informacije o lokaciji avta. »Pogosto se dogaja, da vozilo preda, odda ali proda nelegalnim avtood-padom in tistim, ki se ukvar-jajo z zbiranjem sekundarnih surovin. Preprosto potem ta

vozila ne končajo v obratih za obdelavo in hkrati s tem tudi niso izpolnjeni vsi okoljski standardi iz uredbe in direk-tive, pa tudi okoljski cilji nisi doseženi,« pojasnjuje Lenart.

Na občino po izjavo, k ciganu po 50 evrov

Dinosu, ki obdeluje in drobi dele izrabljenih vozil, zato primanjkuje surovin na domačem trgu. »Posledica je negativno poslovanje pod-jetja, pravi Gregor Turk iz

Dinosa in nazorno pojasnjuje položaj na trgu: »Če greš k nekomu, ki odjavlja vozila, ti pod nos potisne izjavo o lokaciji, oseba na okencu ti niti ne pojasni, za kaj gre, ti nekaj podpišeš, dobiš vse dokumente in si zado-voljen. Na koncu se mimo tvoje hiše pripelje cigan, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov. Z denarjem si zadovoljen in mu ga daš. Iluzorno je pričakovati, da bodo inšpektorji nadzorovali

50 tisoč ljudi, pisali kazni, se ukvarjali z izvršbami. Sistem mora biti avtomatizem!«

Tudi EU ima to težavo, se rešujejo na ministrstvu

Na ministrstvu za kmetij-stvo in okolje podajajo žogico drugim ministrstvom. Peter Tomše z ministrstva ob tem poudarja, da gre za evropsko težavo, saj je v članicah EU leta 2009 neznano kam izgi-nilo 3,6 milijona dotrajanih vozil.

Miloš Milač[email protected]

Letno pri nas na sivi trg izgine polovica vseh izrabljenih vozil, to je približno 30 tisoč. Le deset tisoč jih konča v uradnih centrih za razgradnjo, so povedali udeleženci okrogle mize o tej tematiki. Evropa bo že leta 2015 pisala kazni državam, ki bodo recikli-rale manj od 95 odstotkov vseh izrabljenih vozil.

Industrijapanoge in posel

Naslednja številka izide 17. decembra 2012

Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26,[email protected]

panoge in poselNovember 2010, št. 1

www.finance.si/dit

Inter

vju z

Uroš

em M

erce

m, pr

edse

dniko

m up

rave

Biso

la

Mala

elekt

rarn

a zad

ošča

za po

trebe

slov

ensk

ega g

ospo

dinjst

va

Pri u

pora

bi ro

boto

v v in

dustr

iji so

dimo v

evro

psko

povp

rečje

Podj

etja

pove

čujej

o vlag

anja

v rob

otiza

cijo i

n avt

omat

izacij

o

P&P Industrija

Sončne elektrarne prinašajo velike

priložnosti xx

Partnerji priloge:

O G L A S

Slovenski Fiat brez ugodnosti za lastnike volkswagnovOb srditem boju za kupce na slovenskem avtomobil-skem trgu se zdi, da so distributerji porabili vse strelivo, nato pa prebereš, da Fiat v Severni Ameriki le lastnikom volkswagnov daje dodatnih 770 evrov popusta. »Ne,« je bil odgovor direktorja Avto Triglava Damijana Vuka na vprašanje, ali kaj podobnega pripravljajo tudi pri nas. Vuk se je nato razpisal, da se v ZDA pospeševanja prodaje lotevajo precej drugače kot v našem prostoru: »Lahko rečem, da tudi tu velja: drugi kraji – drugi običaji oziroma druge poslovne prakse.« M. M.

Trojka coupe je postala štiricaBMW gre pri poimenovanju prestižnejših različic serije tri po poti audija. Nova serija tri coupe bo tako dobila oznako serija 4, ali bo to pomenilo tudi večji cenovni skok, pa še ni jasno. Novi coupe, zdaj le v konceptni obliki, prinaša večjo dolžino 4,64 metra, osnovne poteze serije tri, a v podrob-nostih precej bolj agresivno in športno obliko. Tehnika še ni znana, vendar ni težko uganiti, da bodo štirico poganjali enaki motorji kot troj-ko. Seveda bo štirica prihodnje leto prinesla tudi M4 s trilitr-skim biturbom in močjo okoli 330 kilovatov. M. M.

Trojka coupe je postala štiricaBMW gre pri poimenovanju prestižnejših različic serije tri po poti audija. Nova serija tri coupe bo tako dobila oznako serija 4, ali bo to pomenilo tudi večji cenovni skok, pa še ni jasno. Novi coupe, zdaj le v konceptni obliki, prinaša večjo dolžino 4,64 metra, osnovne poteze serije tri, a v podrob-nostih precej bolj agresivno in športno obliko. Tehnika še ni znana, vendar ni težko uganiti, da bodo štirico poganjali enaki motorji kot troj-ko. Seveda bo štirica prihodnje leto prinesla tudi M4 s trilitr-skim biturbom in močjo okoli

Odsluženi avti izginjajo, Evropa grozi s kaznimi

[ OKROGLA MIZA O IZRABLJENIH VOZILIH] Slovenci na leto »izrabimo« med 50 in 60 tisoč avtov; le približno petina jih gre v obdelavo in razgradnjo, druge pogoltne sivi trg

Avti čez meje, izjave o lokaciji poneverjene

Maja Miklavčič z inšpek-cije za okolje in naravo pa ugotavlja, da slovenski av-toodpadi izrabljena vozila prodajajo v Avstrijo kot rabljena. »Skupaj jih gre v tujino kar 20 tisoč na leto, izjave o lokaciji vozil pa se množijo v nedogled, kar 150 tisoč na leto jih je, kar pomeni, da je ve-čina ponarejena,« dodaja Miklavčičeva.

Škoda v dveh vlogah in cenovnih razredih

Družba Porsche Slovenija je v ponedeljek predstavila novo kombilimuzino rapid, ki ponuja vsestranskost, veliko prostora in dostopno ceno od 12 tisočakov. Prihodnje leto naj bi našla 300 slovenskih kupcev, ob prihodu karavana leta 2014 pa 900.

Na videz štiri, dejansko pet vrat

Rapid ima limuzinsko obliko in kombilimuzinsko zasnovo, saj se zadnja vrata odpirajo skupaj s steklom. Za-snovan je na podaljšani osnovi volkswagna pola, a je kljub te-mu raztegnjen na 4,48 metra, kar je za 23 centimetrov več od volkswagna golfa. Kljub večjim meram pa osnovne različice rapida nastopajo v nižjem cenovnem razredu.

Varčuje z močjo, ne varnostjo

Njihove prednosti pa so cena, prostorna potniška ka-bina in 550-litrski prtljažnik ter bogata varnostna oprema, ki pri osnovnem paketu ac-tive že ponuja sisteme ABS, ESP in šest varnostnih blazin. Varnost je tudi aktivna, rapid si je prislužil pet zvezdic na trčenjih EuroNCAP. Poleg omenjenega ima osnovni rapid še klimatsko napravo, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Davek za skromno ceno 12 tisoča-kov pa je 1,2-litrski bencinar s 55 kilovati. Takšna škoda se bo za kupce bojevala s še cenejšima peugeotom 301, chevroletom cruzom, morda

še z oplom astro classic, kio rio sedan in drugimi.

Druga vloga boljših rapidov

Kdor hoče več moči in opre-me, bo za rapida plačal toliko kot za tekmece iz kompaktnega razreda, denimo aktualno ško-

do octavio, volkswagna golfa, seata leona, forda focusa in druge. Za sodobnejši 1,2-litrski TSI s 77 kilovati in opremo am-bition, ki prinaša denimo alu-minijasta platišča, potovalni računalnik, radio z MP3 in še kaj, bo namreč odštel že 15.250 evrov. V drugo vlogo se je vži-vel tudi dizelski motor 1.6 TDI, ki stane najmanj 16.150 evrov oziroma skoraj 19 tisočakov pri opremi elegance.

Ponudbo izboljšuje lizingKonkurenčnost rapida pa

po drugi strani izboljšuje fi-nančni lizing na šest let z le dvoodstotnim preplačilom, ki prinaša od sedem do 14 od-stotkov prihranka v primer-javi s ponudbami lizinga pri drugih znamkah.

Škoda je raztegnila pola in dobila avto, večji od golfa. Kupcem ga je ponudila za ceno fabie ali octavie, odvisno, kako izbirčni bodo pri motorju in opremi. Ta kombinatorika naj bi rapidu prinesla 300 slovenskih kupcev.


Škoda rapid prinaša pre-prosto obliko in zasnovo, a veliko prostora in ugodno ceno od 12 tisočakov, če niste izbirčni.

Škoda se z novim modelom rapid bojuje v dveh cenovnih razredih, cene segajo od 12 tisoč do 19.250 evrov

ŠTEVILKA

11.990 evrov stane osnovna ško-

da rapid 1.2 s 55 kilovati in opremo active.

Rešitev je lahko dajatev na posest

Mirko Fifolt iz sekcije za osebna motorna vozi-la pri Trgovinski zbornici Slovenije meni, da bi pro-blematiko izginjajočih iz-rabljenih vozil rešili z letno dajatvijo tudi na odjavljena vozila, ki so še vedno v lasti fizične osebe, čeprav niso več registrirana v prometu. Podobno so predlagali tudi drugi udeleženci.

ŠTEVILKE

10 tisoč oziroma približno petina vseh izrabljenih vozil na slovenskih cestah konča v pooblaščenih centrih za razgradnjo vozil.

20 kilogramov nevarnih snovi je v vsakem izrabljenem vozilu.

95%izrabljenih vozil bo leta 2015 treba reciklirati, je uredba EU. Zdaj jih v reciklažo dobimo manj kot petino in predelamo 85 odstotkov sestavnih delov.

Pooblaščeni centri za razgradnjo izrabljenih vozil dobijo deset tisoč oziroma slabo petino izrabljenih avtov na leto. Drugi se znaj-dejo na sivem trgu, ostajajo na parkiriščih, potujejo kot rabljeni v Avstrijo in na koncu uidejo reciklaži, ki bi okolja obvarovala nevarnih snovi iz odsluženih vozil.

www.finance.si18 MOJ AVTO FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

KDO BO VELIKI MANIPULATOR?Črt Jakhel: zgodovinske izkušnje tako z diktaturami

kot z revolucijami so bolj slabe.

V RAJU NE MORE BIT I DOLGČAS Bodo hotelirji in denar poteptali krhko lepoto mozambiškega

arhipelaga Quirimbas?

SKRBNO VAROVANI RED NEREDA Zakaj ni mogoče, da bi se Dejan Zavec pred koncem kariere

pomeril s Pacquiaom ali Marquezom.

»KAJ PA VI , LAUFARJI« Slovenci množičneje tečemo na smučeh,

ugotovili smo, da moramo narediti nekaj zase.

KAKO MARIJO NOSIJOŠe vedno igrajo dramatične prizore, kako je

sveta družina iskala prenočišče v Betlehemu.

AFP

Vojna za pred-sednikovo

sencoEkonomist Jože

P. Damijan bi od-

pravil položaj, ki

nadomešča tron

razdedinjenega

monarha. 2, 3

Salzburške sreče pod Mozartovim

spomenikomNa to avstrijsko

deželo Slovence

vežeta škof naše

krvi in Idrijčanka,

Napoleonova voja-

ška prijateljica.

16, 17

Vse leseno, le

šivanka je

drenova Mišljenje, da je bila

suha roba doma

samo v Ribnici in

njeni okolici, je po-

polnoma napačno.

14

Zelo nevarna ljubicaNova

generacija

slovite

avtomobilske

športne ikone

M5 je hkrati

nežna in

brutalna. 24

Shut

ters

tock Sh

utte

rsto

ck

www.finance.si

Petek, 23. novembra 2012, št. 42

psySkoraj

milijardi je ime

Vsa gene-ralova življenjaAnte Gotovina, Hrvat številka ena, je zmes pustolovca,

legionarja in narodnega junaka. 6

Fičo se vrača Sodobno tovarno v Kragujevcu krasi 350 elegantno premikajočih se robotov ter tekoči trak z okoli 2.500 marljivimi in discipliniranimi delavci.

4, 5

Poslednji strel Davida Beckhama Kaže, da bo angleški nogometni super zvezdnik gastarbajter v deželi kengurujev. Uporabili bodo ameriško

forumlo. 12, 13

»Boljše nima celi svet!«Povsod so ji rekli potica ali putica. Več kot 50 vrst jih pečemo, nobeni se ni mogoče upreti.

23

AFP

xxxx

Shut

ters

tock

Shut

ters

tock

www.finance.si


Čez 21 dni ne bo konca sveta

KDO BO VELIKI MANIPULATOR?Črt Jakhel: zgodovinske izkušnje tako z diktaturami

kot z revolucijami so bolj slabe.

V RAJU NE MORE BIT I DOLGČAS Bodo hotelirji in denar poteptali krhko lepoto mozambiškega

arhipelaga Quirimbas?

SKRBNO VAROVANI RED NEREDA Zakaj ni mogoče, da bi se Dejan Zavec pred koncem kariere

pomeril s Pacquiaom ali Marquezom.

»KAJ PA VI , LAUFARJI« Slovenci množičneje tečemo na smučeh,

ugotovili smo, da moramo narediti nekaj zase.

KAKO MARIJO NOSIJOŠe vedno igrajo dramatične prizore, kako je

sveta družina iskala prenočišče v Betlehemu.

Vojna za pred-sednikovo

sencoEkonomist Jože

P. Damijan bi od-

pravil položaj, ki

nadomešča tron

razdedinjenega

monarha. 2, 3

Salzburške sreče pod Mozartovim

spomenikomNa to avstrijsko

deželo Slovence

vežeta škof naše

krvi in Idrijčanka,

Napoleonova voja-

ška prijateljica.

16, 17

Shut

ters

tock Sh

utte

rsto

ck

www.finance.si


psySkoraj

milijardi je Skoraj milijardi je Skoraj

ime

Vse leseno, le

šivanka je

drenova Mišljenje, da je bila

suha roba doma

www.finance.si

psyVsa gene-ralova življenjaAnte Gotovina, Hrvat številka ena, je zmes pustolovca,

legionarja in narodnega junaka. 6

Fičo se vrača Sodobno tovarno v Kragujevcu krasi 350 elegantno premikajočih se robotov ter tekoči trak z okoli 2.500 marljivimi in discipliniranimi delavci.

4, 5

Poslednji strel Davida Beckhama Kaže, da bo angleški nogometni super zvezdnik gastarbajter v deželi kengurujev. Uporabili bodo ameriško

forumlo. 12, 13

»Boljše nima celi svet!«Povsod so ji rekli potica ali putica. Več kot 50 vrst jih pečemo, nobeni se ni mogoče upreti.23

AFP

xxxx

Shut

ters

tock

Shut

ters

tock

Čez 21 dni ne bo konca svetaČez 21 dni ne bo konca svetaČez 21 dni ne bo

O G L A S

Bo Toyota spet zanihala navzgor?[ PRVI VTISI] Toyota auris

Pred letom 2009 je Toyota cvetela, v Sloveniji je imela petodstotni tržni delež, v Evropi je lovila številko mi-lijon prodanih vozil na leto, s katero je krepko presegala pe-todstotni delež, v svetu pa se je vzpela na prodajni prestol.

Toyota je bila tepena trikratNato so začele padati klo-

fute. Prišli so manj izraziti modeli, prišla je gospodarska kriza, nato vpoklic 15 milijonov toyot, kar so Američani obesili na orjaški zvon. Toyota pa si je zaušnico prilepila tudi sama z manj posrečenimi modeli.

Danes je Toyota še vedno velesila v svetu, na prestolu pa ni več. V Evropi je daleč od milijona, v Sloveniji pa je nekje na polovici nekdanjih številk.

Nato je prišel novi yaris, ze-lo dober, a drag avto. Šele leto-šnjo jesen je dobil konkurenč-no ceno pod deset tisočakov.

V strogo hišo so prišla čustvaPrišel je še nišni GT 86,

ki po zapisu tujih medijev

velja za izjemno uživaškega. Za Toyoto – znano po neiz-razitih avtih – je to resnično velika pohvala. In prišel je novi auris, ki smo ga pred kratkim zapodili po zavitih cestah portugalske Lizbone. Auris sicer nima nič skupne-ga z GT 86, a prve preizku-sne vožnje so pokazale, da ga bo marca prihodnje leto vredno spet uvrstiti na na-kupni seznam, kjer sicer že imamo volkswagna golfa, opla astro, forda focusa, kio ceed in druge.

Auris vabi z obliko in še čimRazlogov za to je več, vsi

po vrsti pa so trdni s tehnič-nega ali zgolj trženjskega vidika. Avto s klinasto obli-

kovanim prednjim delom, kromirano prečko v maski in nazaj zavihanimi žaro-meti je prijeten in športen. S strani je auris klasičen, a z visokim in poudarjenim robom, zadek pa je mišičast in se očitno zgleduje po hyundaiu i30. Aurisovih 4,26 metra prinaša razmeroma prostorno potniško kabino, solidnih 360 litrov prtljažni-ka in urejenost v voznikovem delu. Tu je Toyota še vedno Toyota, torej klasična in za-držana. A urejena stikala ji dodajajo vrednost, prav tako zelo udobni sedeži, lahkoten menjalnik in odlična zvočna zatesnitev.

Varčni dizel, neslišni hibrid

Že smo za volanom aurisa 2.0 D4-D, ki prinaša znanih 94 kilovatov, solidne zmoglji-vosti in predvsem izjemno ti-ho delovanje, ki je tekmecem lahko za vzor. Po vijugastih cestah v okolici Lizbone smo krožili s povprečno porabo 5,3 litra (tovarna obljublja liter manj). Skoraj šest litrov pa je pri podobnem voznem slogu porabil že znani hi-bridni sklop s sto kilovati skupne moči, in sicer zaradi večje teže in zasnove pogona, ki ima slabše zmogljivosti kot

dvolitrski dizel. Ko smo se vrnili v mesto, so se številke o porabi spustile bliže tovar-niškim obljubam. Tu je auris hybrid res doma, gre na hla-pe ali pa zgolj na električno energijo, deluje neslišno in brez tresljajev. Ko pohodiš plin, pa oba motorja poskrbi-ta za konkreten pospešek (do stotice sicer potrebuje 10,9 sekunde, dizel pa natančno deset).

Na preizkusni vožnji se je izkazalo tudi udobno podvoz-je aurisa, ki kljub mehkejšim vzmetem ni izgubil stabilno-sti v zavojih. Dovolj natančen je tudi volan, da je vožnja lah-ko zabavna.

Hybrid za 19, dizel za 15 tisoč

Dober paket mora obli-kovati tudi primerna cena in auris jo ima. Zgoraj opisana sežeta do 19 tisočakov (auris hybrid) oziroma 18 tisočakov za auris 2.0 D4-D z opremo style (ta je primerljiva, a ni enaka opremi v aurisu hybrid). Precej dostopnejši pa bodo že znani bencinarji 1,33 in 1,6 z opremo terra (ta bo imela vse ključne varnostne elemente in klimatsko napravo) s 73 oziroma 97 kilovati ter ceno 13.500 oziroma 14.300 evrov. Največ pa v Toyoti Adrii stavijo na 1,4-litrski turbodizel s 66 kilovati in ceno 14.900 evrov.

Marko Č[email protected]

Japonska Toyota se je vselej zanašala na trdnost, a njena pot v zadnjih petih letih je vseeno podobna vrtiljaku. Ves čas pa se zdi, da so njeni uspehi in neuspehi močno povezani z modeli. Če je to res, bi moral auris spet prinesti uspeh.

Toyota se je sprostila in zrisala bolj privlačnega aurisa, ki je nov v celoti, razen motorjev.

Resne linije v kabini so ostale, veliko trde plastike tudi. Bolj dostopna so stikala, sedeži so udobnejši.

Ne, ni osveženi hyundai i30 letnika 2015. Le spretno skopi-ran zadek toyote auris z več ostrimi potezami.

ŠTEVILKI

14.900 evrov bo stal dizelski auris 1.4 D4-D terra.

Osnovni bencinar 1,33 bo 1.400 evrov cenejši.

4,26 metra je dolg novi auris, prtljažnik je zrasel

na 360 litrov.

Transformacija prodaje za poslovni uspeh

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

Prodajni procesi, orodja, prodajalci, ponudba, vodenje prodajnih ekip ne morejo ostajati nespremenjeni.

Transformacija prodajnega menedžmenta je nujna.

Brez nje ni mogoËe preživeti.

Kaj vse mora transformacija prodaje vkljuËevati? Kako jo izpeljati? O tem na osrednji konferenci za direktorje prodaje Sales Summit 2013.

Ljubljana, 12. februarja 2013

www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit

www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit

7.

Do 31. decembra imate do 25 % popusta! Do 31. decembra imate do 25 % popusta!

O G L A S

www.finance.si20 MOJ AVTO FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Moja hiša prihodnosti – posebna priloga revije Moje finance Podjetje Lumar in revija Moje finance gradita aktivno hišo. Za vas vsak mesec spremljamo gradnjo ter zberemo in pripravimo številne nasvete o gradnji in notranjem opremljanju energetsko učinkovitega doma.

KOŠOROKGARTNERARHITEKTI

Partner: Pokrovitelj:

Kontakt za oglaševanje: Aleksandra Selčan 01 30 91 469 [email protected]

O G L A S

Grobost so zamenjale mehke poteze

Novi mitsubishi outlander je tokrat unikaten izdelek, saj mu francoska partnerja Peugeot in Citroën ne bosta sledila s svojimi izvedbami na enaki osnovi. Francoza sta se namreč osredotočila na razred nižje, kjer imata svoja izdelka zasnovana na osnovi mitsubis-hija ASX. Družba AC Mobil, ki pri nas zastopa Mitsubishi in Hondo, novi outlander posta-vlja ob bok hondi CR-V z nekaj manjšimi zunanjimi merami, a večjim prtljažnikom in po-dobnimi cenami.

Manjši in varčnejšiNovemu outlanderju se to-

rej francoskih tekmecev ni bati, vsem preostalim pa se postavlja po robu s precej izboljšanimi la-stnostmi. Športni terenec je za centimeter krajši od predhodni-ka, dolg je 4,65 metra, prtljažnik pa je izgubil več kot 200 litrov – zdaj meri 519 (različica s sedmi-mi sedeži) oziroma 550 litrov. Na drugih področjih pa je pridobival.

Motorja sta zdaj dva, dvolitrski bencinar z le prednjim pogonom, petstopenjskim ročnim menjal-nikom, porabo 6,8 litra in močjo 110 kilovatov. Dizel 2,2 DI-D pa ima enako moč, a večji navor – 380 newtonmetrov – in precej manjšo porabo od predhodnika. Ta sega od 4,8 litra v različici s prednjim pogonom (te pri nas ne bo) do 5,8 litra v različici s štirikolesnim pogonom.

Bencinar za 24, dizel za 28 tisočakov

Najcenejši je bencinar z osnovno opremo invite+, ki ponuja vso varnost in tudi nekaj luksuza, le postavljačev ne bo prepričal z le 16-palč-nimi kolesi. Ta stane 24 tisoč evrov. Za dodatne štiri tisočake dobite dizelski motor s štiriko-lesnim pogonom, za dobrih 40 tisočakov pa paket instyle+ z usnjenim oblazinjenjem, se-dempalčnim zaslonom na do-tik, samodejnim menjalnikom in še čim.

Danes je na naš trg zapeljal nov, že tretji Mitsubishijev športni terenec outlander. Zadnja generacija prinaša precej več mehkih robov karoserije, varčnejše motorje in cene od 24 tisočakov navzgor.

Marko Č[email protected]

Novi mitsubishi outlander je dobil več serijske opreme, meh-kejše karoserijske robove in varčnejše motorje.

ŠTEVILKA

5,3 litra v povprečju porabi

2,2-litrski dizelski motor, ki poganja vsa štiri kolesa.

Pol ure adrenalina za božično darilo

Ideja je padla pred krat-kim. »Vedno organizirate sanjske vožnje za člane ži-rije Poslovni avto leta, naše mašine pa te ne zanimajo,« nam je skoraj očitajoče na-vrgel Marko Pirman, vodja superavto kluba Burya, ki ima v svoji garaži nekaj pločevina-stih biserov, denimo ferrarija 430 scuderia, ferrarija 599 GTB fiorano in še kakšnega.

Mali BMW namesto ferrarija?

»Pa gremo, a le en kratek krog zaradi časovne stiske,« smo se vdali. »Pa pripravi kaj dobrega«! V petek zgodaj zju-traj v garaži Burya. Ogleduje-mo oba ferrarija, v ospredju pa je snežno beli BMW 1. Pirman mi že moli papir, zahteva voz-niško dovoljenje in podpis ter nam zabiča, da sami odgovar-jamo in plačamo za prometne

prekrške. »Rutina za vse naše tečajnike,« pravi Pirman in mi pomoli ključe BMW. Odsotno se stlačimo v malega BMW. »O, saj tole je pa 1 M coupe! »Pa ne običajen, dodelali smo elektroniko in mu namestili Akrapovičev izpuh, celoten, ne le dušilcev. Zdaj ima okoli 400 konjskih moči (294 kilovatov). Imel jih je že prek 500, pa ni bil vozen,« pojasni Pirman.

Pospešuje kot M5 Zadeva postaja zanimi-

va, ferrarije smo že drgnili po običajnem in dirkaškem

Na kratko vožnjo smo se popeljali z dirkaškim BMW 1 M coupe; v Burya superavto klubu za to zaračunajo 130 evrov. Veliko za en krog z avtom, a razumno za tiste, ki jim avto pomeni več kot le prevozno sredstvo. Dobra ideja za božično darilo!


Zapeljali smo BMW 1 M coupe s skoraj 400 konji in Akrapovičevim izpuhom Burye superavto kluba

Pred zabavo je potrebna papiro-logija. »Vozniško dovoljenje, kazni plačate sami, zdrava pamet gre pa z nama,« pravi Marko Pirman iz Burye superavto kluba.

Iz ozadja v poslovni svet

Nekako velja, da višji je avtomobilski razred, bolj tradicionalne kupce ima in teže je prodreti vanj. Izjema so športni terenci, kjer so smernice ustvarjali japon-ski in korejski proizvajalci. Kia je doslej delala velike prodajne korake z manjšimi avtomobili – riom, ceedom in sportageem. Z optimo pa vstopa v razred zahtevnejših kupcev, ki stavijo na tehnolo-gijo, varnost, vozne lastnosti in se zelo močno oklepajo bla-govnih znamk. Merilo je vol-kswagen passat, v ospredje se je prerinil tudi opel insignia. Vsi drugi, skupaj z optimo, ostajajo v ozadju.

Postavna korejka ...To je slaba tržna popotni-

ca, a Korejci se ne dajo. Obli-kovali so limuzino, za katero se ozirajo mimoidoči. Odseva eleganco, obljublja tudi špor-tnost, a je ne daje. Zasnovo si

deli z ameriškim hyundaiem sonato, ne z evropskim i40, optima je ob tem nekoliko večja. Dolžina 4,84 metra ji prinaša zelo prostorno ka-bino, zlasti v zadnjem delu je optima razkošna kot avti razreda višje. Tudi armaturna plošča po merah deluje raz-košno, po materialih zgolj solidno.

Korejska Kia dela mega korake. Začela je s ceedom in sportageem, nadaljevala z riom, zdaj je še poslovna optima. Ta bije najtežji boj s tradicionalnimi kupci nemških limuzin.


ŠTEVILKA

29 tisoč evrov je tržna cena

razkošno opremljene kie opti-me 1.7 CRDi TX AT.

Milo

š M

ilač

Milo

š M

ilač

www.finance.si MOJ AVTO 21FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Vabilo N OV I M P O S LOV N I M PA RT N E R J E M

Postanite tudi vi naš poslovni partner in se pridružite številnim uglednim slovenskim in tujim podjetjem, ki svojo blagovno znamko in svoje produkte predstavljajo pri nas.

Vsako leto se pri nas zvrsti preko 150 različnih dogodkov, poslovnih srečanj, tiskovnih konferenc in team buildingov.

Imamo poslovno idejo in vizijo,

dovolite, da vam jo predstavimo.

www.golf-ljubljana.si, mail: [email protected]

FINANCE, VEČ KOT ČASOPIS.SAMO ZA VAS.

Finance PREMIUM:PRINT in DIGITAL

Finance DIGITAL inFinance WEEKEND

3-mesečna naročnina brez časovne vezave 99,50 79,50

Dostava časnika Finance do 7. ure zjutraj po Sloveniji

NOVO! Dostava petkove izdaje s prilogo Finance Weekend

NOVO! Dostava mesečnih revijalnih prilog: F Trendi, F P&P in F Nasveti

On-line dostop do tiskane verzije časnika Finance

Neomejen spletni dostop do posebnih vsebin samo na www.finance.si

NOVO! Poslovni dnevnik Finance na iPadu

NOVO! Preverite svoje partnerje - neomejeno do storitve Finance mini.FI-PO

KODA za prevzem KUPONA v vrednosti 30 EUR z DDV za nakup na www.enaa.com1

3-mesečna naročnina brez časovne vezave

Zimska ponudba: 1Naročniki kodo za prevzem KUPON-a v vrednosti 30 EUR z DDV prejmejo po plačilu izbrane 3-mesečne naročnine na Časnik Finance. Naročnik se zavezuje, da je na željo Časnika Finance dolžan predložiti dokazilo o plačilu fakture, kot pogoj za prejem kode. KUPON ugodnosti v vrednosti 30 EUR z DDV lahko naročnik koristi samo v spletni trgovini www.enaa.com pri Gambit trade d.o.o., in sicer v 90 dneh od sklenitve naročniškega razmerja na paket Finance. Naročnik in Časnik Finance, d. o. o., se dogovorita, da po plačilu 3-mesečnega naročniškega pa-keta in prejemu kode za prevzem KUPONA odpoved 3-mesečnega naročniškega razmerja ni možna in po preteku navedenega ob-dobja naročniško razmerje preneha samodejno, brez avtomatičnega podaljšanja. Vse cene so v EUR in vključujejo davek. Posamezni izvod časnika Finance v prosti prodaji stane 1,80 EUR. Ponudba velja od 23.11.2012 dalje.

NOVO!Zimska ponudba:

3-mesečna naročnina+ kupon EnaA v

vrednosti 30 EUR

BREZ VEZAVE

080 15 80 • www.finance.si/narocam

Finance PREMIUM: Finance DIGITAL inZimska ponudba:Zimska ponudba: 1Naročniki kodo za prevzem

O G L A S A

Pol ure adrenalina za božično darilo

asfaltu, tako hudega male-ga BMW pa še ne. Po ulicah industrijske cone Stegne ga ogrejemo, nato pa na avtoce-sto proti Gorenjski. V predo-ru se glasen ropot Akrapovi-čevega še razvojnega izpuha odbija od zidov, motor se že dodobra ogreje na delovno temperaturo in v nižjih pre-stavah lepi na sedeže. S tako močjo ima okoli 4,5 sekunde do stotice oziroma približno toliko kot M5. Je pa nepri-merno bolj odziven, lažji, tudi

Zapeljali smo BMW 1 M coupe s skoraj 400 konji in Akrapovičevim izpuhom Burye superavto kluba

Oznaka M BMW seriji 1 prinaša širše blatnike, zajetnejše odbijače, nižje podvozje in seveda trilitrski biturbo z 250 kilovati. Buryin ima še Akrapovičev izpuh, dodelano elektroniko in skoraj 300 kilovatov.

Iz ozadja v poslovni svet

... z veliko vsebine ...Oprema je zelo bogata,

če izberete TX, vsebuje tudi ksenonske žaromete, ogre-vanje zadnjih sedežev in še druge dobrote. Cena dizla 1.7 CRDi s sto kilovati pa skupaj s samodejnim menjalnikom seže do visokih 29 tisoč evrov. Razumnejše se zdijo manj opremljene različice, dizelska optima z ročnim menjalnikom stane pod 20, bencinska s 121 kilovati celo pod 19 tisočakov. To pa je do-bra ponudba, v paket sodi tudi sedemletna garancija.

... in dolgim jezikomZapeljali smo dizelsko

različico s samodejnim me-njalnikom. To je kombina-cija za umirjene voznike, saj stokilovatni dizel ne zmore presežkov, tudi avtomatika ni hitra, je pa zelo mehka pri prestavljanju. Zadržanost bi optimi še oprostili, teže je z motornim ropotom, ki ga je toliko kot v passatih v časih tehnologije vbrizga črpal-ka-šoba. Vozne lastnosti so primerne naravi motorja, podvozje je udobno, ne pa kaj prida dinamično, tudi volanu

Kia je optimo raztegnila do 4,84 metra in ji nadela elegantno obliko. Korejski limuzini manjka še nekaj tehničnih popravkov na motorju, podvozju.

Prijetno okolje, veliko opreme, razumna namestitev stikal in povprečna plastika

manjka nekaj natančnosti. A pri umirjeni, tudi nekaj bolj dinamični vožnji to ni moteče.

Doma je na avtocestiNaravnost odlično pa se

optima izkaže na daljših potovanjih, denimo z odlič-nimi sedeži, s katerih spočit vstaneš po skoraj tisočkilo-metrski poti, z že omenjeno prostornostjo, ki je izjemna, še posebno na zadnji klopi, in tudi z razmeroma dobro zvočno izolacijo, ki prija na avtocestah. Na daljših poteh na razumno raven dobrih šest litrov upade tudi pora-ba, avtocesta pa postane na-ravno okolje velike korejske limuzine.

bolj nemiren. Le brutalnosti stroja V8 iz M5 pač ne ponuja. Ob vsakem dodajanju plina spusti kovinski ropot iz iz-puha, pravzaprav nikoli ne utihne, dokler ne pritisneš na gumb, ki ga utiša na obi-čajno raven.

Za 30 minut adrenalina 130 evrov

Polurni krog, ki ga v Buryi zaračunajo 130 evrov, še ne-koliko podaljšava na stranske ceste. Ročico menjalnika, ki

se zdi lahkotnejša kot v drugih BMW serije 1, pretaknemo v šesto in vozimo le z navorom. Tega ima 1 M v izobilju, pred-vsem pa ga je užitek voziti tudi pri majhnih hitrostih. Dobre pol ure mine v hipu, izkušnja pa daje misliti, da je takšna vožnja lahko odlič-no darilo za avtomobilskega navdušenca ali navdušenko. Za adrenalin in lep spomin se 130 evrov ne zdi pretirana številka, a pogoj je, da se ti pretaka bencin po žilah.

Milo

š M

ilač

Milo

š M

ilač

www.finance.si

KDO SI UPA

RECIKLAŽA

uu Vsakemu novemu paru, ki bo stopil pred oltar, bi podaril tisoč evrov. Čeprav mladim danes poroka ni več takšna vrednota, kot je bila včasih, je še vedno veliko parov, ki bi se radi poročili, ali jim je poročno slavje prevelik strošek. � Vir: Dnevnik

� Kočevski župnik Tone Gni-dovec se je domislil, kako nad recesijo porok oziroma kako koristno porabiti del od 180 tisoč evrov odškodnine, ki jo je župnija pred nedavnim do-bila zaradi nemožnosti upo-rabe cerkvenega zemljišča. O predlogu bo odločal župnijski svet.

uu Videti je, da je stavka res spontana. V ozadju so bile večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. � Vir: Finance, 17. septem-

bra 2009

� Pred tremi leti ob prvi spontani stavki v Gorenju se je s to izjavo osramotil tedaj še ugledni predsednik NS Gorenja Jože Zagožen; danes mu sodijo, obtožen je preje-manja daril pri poslih s Patrio. O tem, kaj o tokratni stavki in o vodenju v Gorenju pravi član zdajšnjega NS Keith Miles, pišemo na 2. in 3. strani.

[ F-STIL ] O denarju, tujcih in rovtah

Zakaj je globalizacija dobra stvar

� Podjetja iz majhne Idrije poslujejo na globalnem trgu.

Jurij Š[email protected]

»Še vedno si predstav- ljamo, da tujci prinašajo nekaj negativnega, nekaj škodljivega, a praksa dokazuje prav nasprotno. Moramo se odpreti, privabiti tujce in razmišljati še bolj global-no,« razlaga upokojeni profesor sociologije na fakulteti za družbene vede in avtor knjige Globalizacija bogati in/ali ogroža? Zdravko Mlinar.

Mlinar se je v svojem delu med drugim osredotočil na raziskovanje vpliva globali-zacije na podjetja z bolj od-maknjenih območij, denimo Žirov, Idrije in Železnikov. Kot ugotavlja, danes zara-di napredka informacijske tehnologije ni nobenih ovir, da podjetja ne bi delala iz teh krajev in bila tudi zelo uspešna. »Celo nasprotno: medtem ko so ljudje v pre-teklosti migrirali iz deni-mo Idrije, danes migracije, v seveda manjšem obsegu, potekajo v nasprotni smeri. Na voljo je množica infor-macijskih kanalov, tele- in videokonferenc, za sestanek tako ni pomembno, ali po-teka v Šanghaju ali Idriji,« razlaga.

Ko tujci vstopijo v »rovte« ...

»Predstava, da tujci prina-šajo nekaj slabega, je napačna. Poglejte denimo samo primer hotela Lenart v Podvrhu (bli-zu smučišča Stari vrh). Če ne bi prišla in ga kupila Britanca, bi zadeva propadla. Človeka sta se zadeve lotila podjetni-ško in naredila dobro zgodbo. Ko je človek prišel od zunaj, je takoj zaznal podjetniško

Alpine s Cola. Hkrati se Mlinar sprašuje, koliko je odločitev o preselitvi proizvodnje sploh v rokah vodstva družbe: »Če so tako naredili njegovi tekmeci, mu drugega, če želi preživeti, sploh ne preostane,« pravi.

Zakaj je Idriji uspelo? Svojevrsten slovenski fenomen je Idrija.

V razmeroma oddaljenem kraju namreč posluje kopica uspešnih slovenskih pod-jetij, denimo Kolektor in Hidria. Zakaj? »Idrija je imela vedno zelo močno jedro tehničnega kadra, zato tudi ob zaprtju ru-dnika kraj ni propadel. To jedro se je znalo preusmeriti v novo dejavnost, na povsem novem področju. Njihov uspeh je, da jim je z inovativnim nadgrajevanjem tradicije uspelo preprečiti propad kraja, s svojimi izdelki so vstopili tudi v svet,« meni Mlinar.

In dodaja: »Za podjetja v teh delih Slovenije selitev recimo na Kitajsko ni nujno najbolj-ša rešitev. Podjetja tu zaposlujejo lokalno prebivalstvo, delavci so zato bolj lojalni, lažje tudi privolijo v denimo varčevalne programe v krizi.«

Rešitev je v glavahIn kakšne napake pri nas delajo pod-

jetniki? Je njihov domet res le Beograd, v najboljšem primeru pa Nemčija? »Še vedno razmišljamo samo o dvostranskih odnosih, ne pa o globalni mreži. Preveč razmišljamo samo na ravni mi – oni, ne pa o kombinaciji virov iz vsega sveta,« meni Mlinar. Prav tako je prepričan, da bi se morali na ravni države ukvarjati z vprašanjem, kako zadržati mlade ljudi in kako tudi privabiti tuje sposobne in kreativne ljudi.

u Preveč smo potopljeni v navajenost in zaradi tega zaostajamo. Če živiš v nekem istem okolju, z istimi ljudmi, ne bo preboja.

Dunj

a W

edam

/STO

Kje boste živeli čez deset let? �Mlinar o prihodnjem razvoju globalizacije

v svojem delu med drugim piše: »Dolgo-ročno lahko pričakujemo, da bo posame-znik vse manjši del svojega življenja prebil znotraj teritorialnih meja svojega naroda.

Močno se bo povečalo število sprememb stalnega prebivališča. Slovencev bo na slovenskem ozemlju v dolgoročnejši per-spektivi manj kot 50 odstotkov in bodo manjšina,« napoveduje.

POgLED V PRIhODnOST


� »Še vedno razmišljamo samo o dvostranskih odnosih, ne pa o globalni mreži,« pravi avtor knjige Globalizacija bogati in/ali ogroža? Zdravko Mlinar.

priložnost, ki je domačini prej morda niso videli. Prav zato je globalizacija priložnost za nove povezave različnega. Preveč smo potopljeni v na-vajenost in zaradi tega zaosta-jamo. Če živiš v nekem istem okolju, z istimi ljudmi, ne bo preboja, napredka. Mobilnost je zato odločilnega pomena,« je prepričan Mlinar.

Poleg omenjenega hotela kot pozitiven primer tujega lastništva v knjigi navaja tudi podjetje Kladivar iz Žirov. Ta je v lasti francoske skupine Poclain Hydraulics. »La-stniki v podjetje vlagajo, ga širijo, skratka, o njih lahko govorimo samo dobro,« pravi Mlinar.

... in ko gredo »rovte« v tujino

Na drugi strani pa Mli-nar piše tudi o primerih, ko je globalizacija negativno vplivala na območje »rovt«. Denimo selitev proizvodnje

Aleš

Ben

o

www.finance.si

IKT IN

FORM

ATOR

OGLASNA PRILOGA

Oglas_Finance_44x66mm.pdf 25.8.2008 10:55:48

ProGRAM

www.flipit.siWEB

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

www.flipit.siWEB

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKUMarjan Antončič go-

vori o noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki poeno-stavlja izdajanje in

hrambo e-raču-nov. 24, 25

Marjan Antončičvori o noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki poeno-stavlja izdajanje in


Elektronsko poslovanje je edini pravi način delovanja podjetij

Bistvo e-poslovanja se skriva v načinu izvajanja delovnih postopkov. S tega vidika se obravnava e-poslovanja od prejemanja in izdajanja elek-tronskih računov ter e-plačevanja razširja na celotno organizacijo.

24, 25

www.finance.si24 OGLASNA PRILOGA

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Boris SavičTel.: (01) 30 91 534E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Finance

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 31. januarja 2013.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance.Izhaja dvakrat mesečno.


Urejeno poslovanjeUVODNIKJaka Žorž[email protected]

Da iščejo dlako v jajcu, je pogost komentar, ki spremlja sprejemanje kakršnekoli no-ve zakonodaje v Sloveniji. In res je večina današnjih pred-pisov bolj namenjena ome-jevanju in nadzoru kot pa enostavnejšemu poslovanju. Razlog je velikokrat v tem, da zakonov ne pišejo praktiki, ampak teoretiki. Naša drža-va ima tako že razmeroma dolgo vzpostavljen pravni okvir, ki omogoča e-poslo-vanje, vendar je bil vsak nov zakon za to področje bodisi pomanjkljiv bodisi preza-pleten, da bi se e-poslovanje lahko razmahnilo. Najprej smo dobili ZEPEP, ki kljub kakovosti ni opredeljeval dolgoročne hrambe, nato smo pred šestimi leti dobi-li ZVDAGA, ki je opredelil dolgoročno hrambo, a pri njem snovalci tudi niso kaj veliko razmišljali o praktični poslovni rabi.

Novi zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV--1G) obeta veliko, še pose-bej pri načinu razmišljanja. Bistveno bolj se namreč ukvarja s kontekstom po-stopkov, v katerih je nastal dokument, kot pa s samo tehnično obliko in načinom shranjevanja. Ta zakon, ki ponuja zelo uporabno re-šitev izdajanja in shranje-vanja e-računov, namreč upošteva pristope poslovne revizije, torej da se najprej preverjajo postopki in po-slovni procesi in šele nato dokumenti. Dokument je namreč brez preverljivosti postopka nastanka, tudi če je elektronsko podpisan in arhiviran, samo pogoj-no uporaben. S tem se je potrdilo, da e-poslovanje ne pomeni le zamenjave papirnega s certificiranim e-dokumentom, temveč se izraža v načinu delovanja, torej v izvajanju elektron-skih, sledljivih postopkov. Roko na srce, številni upo-rabniki doslej niso uvideli smisla (ali ga niso hoteli) vodenja revizijske sledi, vključno z bankami in jav-nimi ustanovami. Še vedno se najde kup odločitev, kjer ni jasno, kdo je kaj naredil in zakaj, ali pa so te infor-macije uničene.

Vse novo ima seveda dobre in slabe strani. Ena

od slabih je, da ponudniki rešitev v splošnem še ni-so pripravljeni na takšno ureditev, niti vsebinsko niti tehnično. Potreben bo torej dodaten razvoj, ki ga bodo financirali končni uporabniki – seveda tisti, ki bodo želeli poslovati elek-tronsko in zato uporabljati nove različice poslovnih programov. Podjetja bodo tako na ustrezne rešitve ali storitve še čakala, veli-ka podjetja oziroma upra-vljavci podatkov pa bodo do njih lahko prišli že z novi-mi naložbami v orodja za delo s podatki. Vsekakor je dobra plat, da bo takšna urejenost omogočila boljšo primerjavo med ponudni-ki. Morda se bodo zgodili celo premiki na trgu. Tudi sama primerjava stroškov, dela pri uvedbi e-poslova-nja in koristi bo postala razumljivejša.

Ne nazadnje takšna ure-ditev sledi željam po večji preglednosti in urejenosti poslovanja, kar pomeni, da se pristojnost za zagotavlja-nje pravne veljavnosti e-po-slovanja seli od informatike v poslovanje. Z revizijskimi sledmi se vzpostavlja tudi nov informacijski vir, ki ga bo mogoče uporabljati tako za potrebe vodenja in nad-zora kot tudi za zagotavlja-nje zakonske usklajenosti poslovanja. Poleg tega se obvladovanje revizijskih sledi obravnava tudi z vidi-ka zmanjševanja poslovnih tveganj, saj podjetje po tej poti dosega vse bolj nujno preglednost postopkov in delovanja vseh deležnikov v poslovni dejavnosti. S tem se namreč zmanjša mo-žnost za prevare, napake in druge poslovne izgube, kar poslovanje dvigne na novo kakovostno raven.

uu Novi zakon o davku na dodano vrednost obeta veliko, še zlasti pri načinu razmišljanja.

[ INTERVJU] Marjan Antončič o noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki na novo opredeljuje in poenostavlja postopke izdaje in hrambe e-računov

Napredni elektronski podpis in elektronska izmenjava podatkov nista več edini možnostiPrvega januarja 2013 bo začela veljati novela Zakona o davku na doda-no vrednost (ZDDV-1G), ki na novo opredeljuje in poenostavlja postopke izdajanja in hrambe e-računov. Pričakovanja so velika, saj doslej veljavna zakonodaja niti v Sloveniji niti v EU ni omogočala želene širitve e-poslovanja na področju izdajanja in hrambe e-računov. O zakonskih novostih smo se pogovarjali z Marjanom Antončičem iz podjetja Ainigma, ki je eden vodilnih neod-visnih strokovnjakov za e-poslovanje.

Zakaj se po vašem mne-nju e-poslovanje v Sloveniji še ni uveljavilo v tolikšni meri, kot smo pričakovali pred leti? V marsikaterem podjetju in v javnem sektorju je bilo to po-vezano z zakonskimi okviri, ki jih je sprejetje ZVDAGA (Za-kona o varovanju dokumen-tarnega in arhivskega gradiva

ter arhivih, op. a.) leta 2006 še dodatno zaostrilo. Uvelja-vilo se je prepričanje, da mora podjetje oziroma upravljavec podatkov, če želi dokumente hraniti v elektronski obliki, sprejeti in potrditi notranja pravila. Računi se skupaj z vsemi povezanimi dokumenti

hranijo 10 let, za nepremič-nine celo 20 let, kar pomeni, da so bila ta gradiva avtomat-sko razvrščena pod zahteve ZVDAGA in ETZ (Enotne tehnološke zahteve, op. a.), predpisane za dolgoročno hrambo e-dokumentov. To pa je marsikatero podjetje,

ki bi sicer želelo preiti na e--poslovanje v nabavnem in prodajnem procesu, spravlja-lo v dvome, koliko energije, časa, stroškov in prilagoditev notranje organizacije bi tak prehod zahteval, in jih odvra-čalo od uvajanja e-poslovanja z računi.

uu Nova zakonska ureditev bo predvsem davčnim zavezancem dala na voljo večji nabor rešitev za hrambo računov v digitalni obliki. � Tako pravi Marjan

Antončič, eden vodilnih neodvisnih strokovnja-kov za e-poslovanje.

Že ob prvem spogledo-vanju z zakonsko skladnim e-poslovanjem pred dobrim desetletjem so strokovnjaki ugotavljali, da njegov glav-ni izziv ni strošek uporabe papirnih dokumentov, ki se izmenjujejo med podjetji. Ne nazadnje, tudi sam sistem e--poslovanja še zdaleč ni brez-plačen. Glavne izboljšave se skrivajo v izvajanju procesov na način, ki prinaša bistveno večji finančni in razvojni uči-nek kot odprava papirnega arhiva za finančno-računo-vodsko dokumentacijo.

Elektrosnko poslovanje je evolucijaZ odpravljanjem ročnih postopkov na različnih ravneh poslovanja postaja e-poslovanje sploh edini pravi način delovanja podjetij; za zdaj najboljši primer, kakšne premike lahko ustvari, je e-bančništvoBistvo e-poslovanja ne glede na to, ali je zakon-sko skladno ali ne, se skriva v načinu izvajanja delovnih postopkov. S tega vidika se obravnava e-poslovanja s prejemanja in izdajanja elektronskih računov ter e-plačevanja razširi na celotno organizacijo. V podjetjih se ne nazadnje papirno izvaja vrsta dražjih in kompleksnej-ših postopkov, kot je potrjevanje prejetih računov.

»E« spodbuja poslovne inovacije

Za zdaj najboljši in vsem znani primer, kakšne pre-mike lahko ustvari e-poslo-vanje, je e-bančništvo. Prav takšen preskok v izvajanju dejavnosti pa je možno do-seči na različnih poslovnih

področjih. A za dosego tega cilja se je treba bolj kot s shranjevanjem elektronske dokumentacije ukvarjati z njeno obdelavo oziroma uporabo. Dejansko ta cilj narekuje izvedbo reinženi-ringa poslovnih procesov, v katerem je treba upoštevati

tako sisteme za elektronsko obvladovanje dokumentaci-je, integracijske storitve kot transakcijske sisteme in jih povezati v enoten infor-macijski organizem. Ko se takšnemu organizmu doda zakonska podpora, si podje-tje postavi temelj za začetek

� Uvedba e-poslovanja ali brezpapirnega poslovanja pomeni bistveno več kot samo uporaba elektronske dokumentacije pri internih procesih in pri poslovanju s partnerji oziroma državnimi ustanovami.

www.finance.si IKT INFORMATOR 25FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Partnerji Kompetenčnega centra za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov

V LETU 2013 NADALJUJEMO Z RAZVOJEM

KOMPETENC IN IZMENJAVO ZNANJ

PRIDRUŽITE SE NAM

www.koc-ris.si

[ INTERVJU] Marjan Antončič o noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki na novo opredeljuje in poenostavlja postopke izdaje in hrambe e-računov

Napredni elektronski podpis in elektronska izmenjava podatkov nista več edini možnosti Sprememba ZDDV sledi

direktivi Sveta 2010/45/EU.Da, (pre)počasno uvajanje e-računov namreč ni bil le slovenski problem. Evrop-ska komisija je ugotovila, da uvajanje e-poslovanja ni doseglo pričakovanega ob-sega, in sicer zaradi različ-nih ureditev tega področja po državah članicah. Zato so leta 2010 spremenili direktivo iz leta 2002, ki je med drugim urejala iz-dajanje računov. Z njo so poenostavili postopke za zagotavljanje pristnosti izvora, celovitosti vsebi-ne in čitljivosti računa v elektronski obliki. Rok za uskladitev nacionalnih ure-ditev z direktivo se izteče 31. decembra letos.

Kaj pravzaprav ta direk-tiva prinaša?Ključna sprememba na področju izdaje in hrambe e-računov se nanaša na širi-tev možnosti zagotavljanja pristnosti izvora in celovi-tosti vsebine. Doslej edino dovoljenima metodama – naprednemu elektronske-mu podpisu ali elektronski izmenjavi podatkov (EDI) – kot primarno dodaja me-todo, ki temelji na postop-

kih za nadzor poslovanja, ki ustvarijo zanesljivo revi-zijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo.

Kako pa se to kaže v slo-venski zakonodaji?Namesto dosedanjega skli-cevanja na dosledno spošto-vanje ZEPEP in ZVDAGA je novela ZDDV izvirno pred-pisala način zagotavljanja pristnosti izvora in celo-vitosti vsebine e-računov na način, ki bo podjetjem dostopnejši in enostavnej-ši. Novelirani zakon jasno določa, da ni edini način verodostojnega izdajanja in hrambe e-računov samo tisti postopek, ki vključu-je uporabo naprednega e--podpisa oziroma EDI ter sprejetje notranjih pravil po ZVDAGA, ampak so možne tudi druge rešitve. S tem je podjetjem omogočeno, da z ustrezno informacijsko reši-tvijo in prilagoditvijo poslo-vanja, ki temelji na zaneslji-vo dokumentirani revizijski sledi med računom in doba-vo blaga ali opravljeno stori-tvijo, postopke izdajanja in hrambe e-računov izvajajo v obliki, ki je verodostojna in davčnemu organu omogoča naknadno preverjanje.

Ali lahko zdaj za e-račun uporabljamo kar PDF, ki ni elektronsko podpisan?E-račun mora biti izdan in shranjen v obliki, ki zagota-vlja nespremenljivost in či-tljivost ves čas hrambe. S temi zahtevami je lahko skladna tudi ustrezna različica v obli-ki PDF, podprta z revizijskimi sledmi o obdelavi računa. No-vela ZDDV-1 davčnim zave-zancem omogoča, da račune in pripadajočo dokumentaci-jo hranijo izključno v e-obliki. V e-obliko bo mogoče zajeti in pretvoriti tudi račune, izdane ali prejete v fizični obliki. Pa-pirnate račune bo po shrani-tvi v e-obliko mogoče uničiti, če bodo računi z elektronski-mi sredstvi shranjeni v obliki, ki onemogoča spremembo ali izbris podatkov, poleg pa bodo shranjeni tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine.

Ali bo davčna uprava po vašem mnenju zdaj bolj naklonjena elektronski dokumentaciji?Mislim, da s tem že doslej ni bilo težav. Bo pa nova za-konska ureditev predvsem davčnim zavezancem dala večji nabor rešitev za hram-bo računov v digitalni obliki na način, ki bo pristojnim

davčnim organom, naj bo domačim ali tujim, omogočal vpogled v shranjene e-račune, za katere bosta obe strani v postopku, davčni organ in davčni zavezanec, prepričani, da so pristni in celoviti. Pre-hod na e-poslovanje z računi in povezano dokumentacijo, od storitve do prodaje, je po-vezan z učinkovitejšim izvaja-njem davčnega nadzora.

Kaj pa nova zakonodaja pomeni za podjetja, bo e-- p o s l o v a n j e z d a j zaživelo?Z vidika podjetij bo prehod na izdajanje in hrambo e-raču-nov ter dokumentacije, pove-zane z dobavo blaga oziroma izvedbo storitve, z novelo za-kona zagotovo enostavnejši. Podjetja namreč ne bodo več obremenjena s postopki pri-pravljanja dokumentacije, ki ni neposredno povezana z nji-hovimi poslovnimi procesi. Z usmeritvijo na revizijsko sled se poudarek pri zagota-vljanju zakonske skladnosti e-poslovanja od obravnave dokumenta prenaša na iz-vajanje postopkov procesa nabave oziroma prodaje. To pa je stvar izdelave in uved-be informacijskih rešitev, ki podpirajo postopke v ome-njenih procesih, vključno z

izdajo in hrambo računa. To pomeni, da bodo izpolnitev zahtev po preverljivem in nadzorljivem izdajanju ozi-roma hrambi e-računov, ki temelji na dokumentiranih revizijskih sledeh, morali za-gotoviti proizvajalci poslovne programske opreme. Zapo-sleni v podjetju bodo morali dati velik poudarek zahtevi, da so informacijske rešitve za podporo pri izdajanju in sprejemanju e-računov iz-delane in opremljene z vso potrebno dokumentacijo in navodili, kar bo tudi davč-nemu organu omogočalo, da bo lahko preveril skladnost nastanka in vsebine računa s celotnim kontekstom poslov-nih dogodkov, ki so bili podla-ga za izdajo računa. Če novo ureditev izdajanja in hrambe e-računov primerjamo z do-sedanjo, ugotovimo, da bodo uporabniki informacijske re-šitve za podporo izdajanja in hrambe e-računov lahko od dobavitelja rešitve pridobili tudi večji del dokumentaci-je, potrebne za zagotavljanje pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa v elektronski obliki. K temu bodo dodali (le) še dokumen-tiran opis organiziranosti in poteka delovnih postopkov izdaje in hrambe e-računov,

ne da bi se ukvarjali z drugi-mi vsebinami in obličnostjo, zahtevano za izdelavo notra-njih pravil.

V praksi pa sodišča kot dokazni material še vedno obravnavajo večinoma pa-pirno dokumentacijo ...Sodišča dokumentarno gra-divo kot dokazno sredstvo obravnavajo v obliki listin, predloženih v izvirni obliki ali obliki kopij. Enako velja tudi za druge državne orga-ne, ki so pristojni odločati v uradnih postopkih. Ob opo-rekanju verodostojnosti re-produkcije e-dokumenta, re-cimo e-računa, bo sodišče, pa tudi davčni organ, pristnost izvora in celovitosti vsebine e-dokumenta preverilo sko-zi rekonstrukcijo dejanskega poteka poslovnih dogodkov in postopkov, povezanih z obdelavo e-dokumenta, ter pregledom revizijskih sledi, ki posamezne dogodke in po-sledično zapise v e-dokumen-tu potrjujejo. To pomeni, da je pri zagotavljanju verodostoj-nosti e-računov vedno treba veliko pozornost nameniti tudi tvorjenju in hrambi ve-rodostojnih revizijskih sledi ter dokumentaciji, ki opisuje realen potek postopkov izda-janja in hrambe računov.

Elektrosnko poslovanje je evolucijaZ odpravljanjem ročnih postopkov na različnih ravneh poslovanja postaja e-poslovanje sploh edini pravi način delovanja podjetij; za zdaj najboljši primer, kakšne premike lahko ustvari, je e-bančništvo

novega vala optimizacije in avtomatizacije poslovanja ter enostavnejšega povezo-vanja s poslovnimi partnerji. In prav takšno elektronsko povezovanje naredi celotno vrednostno verigo veliko bolj učinkovito, prožno in odziv-no na spremembe.

Povezovanje dokumen-tnih in podatkovnih virov ter delovnih postopkov in tran-sakcij ob inovativni poslovni uporabi ne le zniža stroške in poveča kakovost poslovanja ter produktivnost zaposlenih, ampak omogoča vzpostavlja-nje novih storitev, ki ustvar-jajo dodatno konkurenčno prednost, pa tudi storitev, ki generirajo prihodek.

E-spremembe v miselnosti

Ob uvajanju transakcijskih sistemov so podjetja izvedla predvsem optimizacijo ma-terialnih virov in dosegla prihranke recimo na račun zmanjšanja zalog. Z e-poslo-vanjem pa se prav zaradi laž-jega spreminjanja oziroma iz-boljšanja poslovnih modelov lahko dosežejo bistveno večji učinki. V takšnih sistemih so možne stalne poslovne izbolj-

šave, ki pa običajno temeljijo na mehkih informacijah in neotipljivih virih. Gre za to, da elektronsko izvajanje de-lovnih postopkov z različni-mi informacijskimi rešitva-mi lahko vrača pomembne podatke in informacije za izboljšave delovanja podjetja.

Implementacija poslovnih pravil omogoča avtomatizaci-jo obdelave različnih dogod-kov od elektronskega spreje-manja naročil in preverjanja plačilne sposobnosti kupca do samodejnega ustvarjanja odpremne dokumentacije in izdaje računa kupcu. Na nasprotni, nabavni strani je možno znižati nabavne stro-ške po zaslugi cenejšega in preglednejšega procesa na-stanka naročil ter izpolnje-vanja zahtev v pogodbenih odnosih z dobavitelji.

Z elektronskim poslo-vanjem se vzpostavlja si-cer velikokrat nezaželena preglednost poslovanja, ki lastnikom in upravljavcem v resnici samo pomaga pri izboljševanju poslovne uspe-šnosti. Zmožnost vgradnje elementov operativnega vo-denja prek standardiziranih postopkov poveča uspešnost

srednjega menedžmenta in poenostavi uresničevanje strategije. Takšen način po-slovanja hkrati bistveno po-veča zaupanje med partnerji, omogoča pa tudi izboljša-nje odnosa z nadzornimi ustanovami.

Kaj pa »e« v konkretnem?

E-poslovanje v prvi vrsti pomeni poenostavitev ad-ministracije. Šele ob uvedbi informacijskih rešitev, ki standardizirajo postopke in nadzorujejo njihovo izvaja-nje, je recimo možno ugo-toviti, kako naj se izvajajo režijske storitve, da bo dobi-ček za lastnika kar največji. V administrativnih procesih se namreč pojavljajo izgube, ki presegajo vrednost vseh stroškov za delo s papirnimi dokumenti, z njimi poveza-na tveganja pa lahko ogrozi-jo obstoj podjetja in njegov tržni ugled. E-poslovanje s tega zornega kota predvsem pomeni pridobivanje koristi, ki so posledica bolj urejenega, učinkovitega in ustvarjalne-ga poslovanja. In prav zato mu bolj kot »brezpapirno« pristaja oznaka »sodobno«.

www.finance.si26 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Mikrocop d.o.o., Industrijska cesta 1, Ljubljana, T: + 386 (0)1 587 42 80, F: + 386 (0)1 587 42 99, E: [email protected]

Mikrocop je vaš naslov za vsa vprašanja o upravljanju in hrambi dokumentov.

Pomagamo vam uvesti koncept brezpapirnega poslovanja, ki prinaša učinkovitejše upravljanje dokumentov in poslovnih procesov ter hiter dostop do informacij, ki so ključne za vaše poslovanje.

Mikrocop je partner, na katerega se lahko zanesete. Z vami smo že 35 let.

Saved by Mikrocop.www.mikrocop.com

129x179 nov.indd 1 1/24/12 1:07 PM

Dokumentiranje številnih procesov in arhiviranje vse večjega obsega dokumentov bremeni organizacije tako s tehnološkega, finančnega kot organizacijskega vidika. Storitve Arhiviraj.si so zato namenjene vsem organiza-cijam, ki želijo enostavno in stroškovno učinkovito upra-vljati arhiv svojih dokumen-tov na sodobnih podlagah.

Arhiviraj.si povezan s programsko opremo SAP

Spletno zasnovana stori-tev je podlaga za hitro imple-mentacijo, ki ne spreminja uveljavljenih delovnih pro-cesov, spodbuja pa njihovo optimizacijo. Gre za široko uporabno rešitev za elektron-sko arhiviranje dokumentov, ki omogoča integracijo z raz-ličnimi poslovnimi infor-macijskimi sistemi. Zadnja

Mikrocop odslej pri Arhiviraj.si ponuja tudi konektor za SAPUporabniki programske opreme SAP lahko zdaj eno-stavno poskrbijo za varno zakonsko skladno hramboKonektor za SAP v Arhiviraj.si je zmogljiv integracijski vmesnik, ki omogoča enostavno in hitro povezljivost sistema za dolgoročno elektron-sko hrambo dokumentov s poslovno programsko opremo SAP.

pridobitev na seznamu števil-nih že izvedenih integracij je povezava sistema Arhiviraj.si s poslovno programsko opre-mo SAP.

Programska oprema SAP je ena najpopolnejših rešitev za upravljanje poslovanja na svetovnem trgu. Ponuja obse-žen nabor rešitev, s katerimi lahko uporabniki učinkovito upravljajo različna področja poslovanja od financ, člo-veških virov, nabave, zalog, proizvodnje, logistike, razvo-ja proizvodov in podjetniških storitev do storitev za stran-ke, prodaje in trženja. Seveda

so vsi našteti procesi tesno povezani z različnimi vrsta-mi dokumentov, za katere je treba zagotoviti varno in zakonsko skladno hrambo.

Večja učinkovitost delovnih procesov

Konektor za SAP v Arhi-viraj.si omogoča pretvorbo, hrambo in hipen dostop do dokumentov, ki se hrani-jo v sistemu Arhiviraj.si. S tem sta uporabnikom pro-gramske opreme SAP za-gotovljena prijaznejše delo z dokumenti in večja učin-kovitost delovnih procesov.

Uporabniki do dokumentov dostopajo neposredno iz po-slovnih aplikacij, s katerimi izvajajo posamezne delov-ne naloge, saj je prikaz ar-hiviranega dokumenta ali več povezanih dokumentov omogočen neposredno iz informacijskega sistema SAP. Dostop do ključnih poslovnih informacij je tako bistveno hitrejši, kar vodi v večjo produktivnost in učin-kovitost celotnega delovnega procesa.

Učinkovito upravljanje izhodnih dokumentov

Povezava med sistemoma je implementirana s pomoč- jo tehnologije SAP Archive-Link. Varna hramba in hipen dostop do kritičnih poslovnih dokumentov ter zagotavljanje zakonske skladnosti so bili ključni dejavniki pri zasnovi konektorja. Z uporabo konek-torja za SAP v Arhiviraj.si lahko učinkovito upravljamo tudi iz-hodne dokumente. Konektor dokumente, ki nastajajo v sis-temu SAP, pretvori v format, primeren za dolgoročno hram-bo (PDF/A), in jih posreduje v zakonsko skladen sistem za hrambo Arhiviraj.si.

�� Konektor za SAP v Arhiviraj.si omogoča pretvorbo, hrambo in hipen dostop do dokumentov, ki se hranijo v sistemu Arhiviraj.si.

Varnostne ekipe se zave-dajo, da so glede na vse večje grožnje, povečevanje dosto-pnosti in povezljivosti v digi-talni infrastrukturi njihova okolja nenehno ogrožena. Varnostnim sistemom, kot jih poznamo danes, se dnevi počasi iztekajo. Potrebujemo nove prakse, ki bodo temeljile na razumevanju posameznih faz napada, nenehnem spre-mljanju in hitrem odkrivanju groženj.

Razvoj prepoznavanja, odzivnost in hitrost spopa-

Osrednji živčni sistem za varnostne analizeTrenutni varnostni sistemi niso kos nalogi preprečevanja naprednih groženj, saj večina omrežij vsebuje sisteme za odkrivanje in preprečevanje vdorov, ki temeljijo na vnaprej znanih napadih. Takšni sistemi ne zmorejo zaznati tako imenovanih APT-napadov (Advance Persistent Thread), ki so osredotočeni na izbrano okolje in pripravljeni posebej zanj. RSA, vodilni proizvajalec rešitev na področju varnosti, je zato razvil novo analitično platformo RSA Security Analytics.

danja s sodobnimi grožnja-mi tradicionalno temeljijo na varnostnih strategijah za spremljanje, ki so pona-vadi zasnovane na sistemih za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SI-EM). Ti sistemi se morajo iz tradicionalnih preoblikova-ti v osrednji živčni sistem za obsežne varnostne analize in morajo vključevati štiri te-meljne funkcionalnosti, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Hitrejše odkrivanje in raziskovanje groženj

Natančna vidljivost: Tradicionalni sistemi SIEM nam lahko dajo informacijo, da je neki računalnik komu-niciral z zlonamernim strež- nikom, vendar pa ne vedo, katere informacije so bile odtujene. Preden lahko or-ganizacije ustavijo »nevidne« kibernetične napade, morajo te napade sploh videti. Varno-stna analitična platforma v celoti zagotavlja polno rekon-strukcijo aktivnosti ter omo-goča varnostnim analitikom odločanje ob razpoložljivih informacijah in pravilen od-ziv ob morebitnih težavah. Mrežno zajemanje paketov in rekonstrukcija sej v naslednji generaciji sistemov SIEM sta

[ RSA SECURITY ANALYTICS] Platforma za učinkovite varnostne analize podatkov

Hitrejši dostop do avstrijskega trgaTri leta trajajoči projekt Business Region Ljubljana–Klagenfurt, v katerem sodelujeta Tehnološki park Ljubljana (TPL) in Lakeside Science & Technology Park (LTP) iz Celovca, se je sklenil s podpisom sporazuma za zagotovitev trajnosti rezultatov projekta in seminarjem z naslovom »Širitev poslova-nja na avstrijski trg«. Na seminarju se je skoraj 100 udeležencev seznanilo s poslovnimi priložnost-mi avstrijskega trga in praktičnimi poslovnimi izkušnjami slovenskih podjetnikov, ki so uspešno pro-drli na avstrijski trg. Direktor TPL mag. Iztok Lesjak in direktor LTP dr. Erhard Juritsch sta ocenila, da so se »s projektom premaknile tako kulturne kot poslovne meje in se je začrtala skupna razvojna pot za uspešen nastop malih in srednjih podjetij na avstrijskem oziroma slovenskem trgu.«

Klimatske simulacije Arcturja in ICTP Mednarodni center za teoretično fiziko ICTP iz Trsta je pri družbi Arctur iz Nove Gorice na superračunalniku Arctur-1 najel en milijon procesorskih ur za izvajanje klimatskih simulacij z lastnim simulacijskim programskim orodjem RegCM4. Simulacije so bile opravljene v okviru mednarodnega programa CORDEX, ki sodi v novo generacijo visokoresolucijskih modelov kli-matskih sprememb za študije vpliva in ocene občutljivosti. Za obdobje 21. stoletja so izvedli več skupkov simulacij – za pet območij sveta (Sredozemlje, Afriko, Srednjo Ameriko, Južno Ameriko in južno Azijo) – z različnimi scenariji ter dve simulaciji izpusta toplogrednih plinov. Strokovnjaki ICTP upajo, da bodo rezultati simulacij pokazali pomembne podatke o spre-membah podnebja na omenjenih območjih.

Simon Kaluža direktor SAP CEEDosedanji izvršni direktor SAP Slovenija in SAP Jugovzhodna Evropa Simon Kaluža bo od 1. januarja 2013 novi direktor SAP Srednjevzhodna Evropa (CEE). Na tem položaju bo nasledil Manfreda Josepha, ki prevzema novo vlogo generalnega direktorja za področje finančnih storitev v družbi SAP. Poslovanje SAP CEE se osredotoča predvsem na rešitve za javni sektor, Simon Kaluža s sodelavci pa si bo prizadeval za razširitev poslovanja na področje zasebnih podjetij ter vpeljavo najnovejših tehnologij, orodij in rešitev, ki podjetjem omogočajo hitrejše, natančnejše, učinkovitejše in dobičkonosnejše poslovanje. Družba SAP Slovenija bo nasledni-ka Simona Kaluže predstavila januarja.

Samsung v znamenju WindowsovSamsung Electronics je slovenski javnosti predstavil nove prenosnike, tablice, računalniške komponente in inovativni fotoaparat. Največ pozornosti so pritegnili napredni in stilsko do-vršeni prenosniki iz družin Samsung Series 9, Series 5 in Series 3, opremljeni z operacijskim sistemom Windows 8. Samsung je predstavil tudi ATIV, novo blagovno znamko za naprave, ki temeljijo na sistemih Windows. V družini izdelkov ATIV so računalniki ATIV Smart PC in ATIV Smart PC Pro, tablica ATIV Tab, mobilni telefon ATIV S in druge naprave. Samsung je eno red-kih podjetij, ki na platformah Windows 8 in Windows 8 Phone ponuja tako različne naprave ter uporabnikom omogoča bogato izbiro. Ena najbolj inovativnih naprav je Samsung Galaxy Camera, kombinacija digitalnega fotoaparata in pametnega telefona, ki postavlja nov stan-dard v svetu naprav za vizualno komunikacijo.


IT TRUSTEMC2, EMC, RSA, the RSA logo, and the EMC logo are registered trademarks or trademarks of EMC Corporation in the United States and other countries. © Copyright 2012 EMC Corporation. All rights reserved.

FOUNDATION OF IT TRUSTEMC2, EMC, RSA, the RSA logo, and the EMC logo are registered trademarks or trademarks of EMC Corporation in the United States and other countries. © Copyright 2012 EMC Corporation. All rights reserved.

FOUNDATION OF

EMC2, EMC, in EMC logotip so zašcitene blagovne znamke ali blagovne znamke podjetja EMC v Združenih državah Amerike in drugih državah. Vse ostale blagovne znamke na tem oglasu so last posameznih lastnikov. © Copyright 2012 EMC Corporation. Vse pravice pridržane.

Osrednji živčni sistem za varnostne analize

bistvenega pomena za varno-stne analitike pri raziskova-nju sodobnih groženj.

Globlja analitika: Prouče-vanje tveganj in kontekstov s primerjavo različnih vzorcev izboljša razmerje med detek-

cijo pravih in lažnih groženj ter tako skrajša čas reševanja in odkrivanja napadov. Varnostni sistemi za analitiko morajo is-kati vedenjske vzorce in dejav-nike tveganja ter se ne smejo osredotočati na statična pravi-

la in znane podpise. Napredna analitika postavlja v ospredje dogodke, ki zahtevajo podrob-nejši pregled. Samodejni inte-ligentni analitični sistemi so pomemben del nove varnostne analitične platforme, vendar

ne prevzemajo vloge človeške presoje, temveč le pokažejo na območja, kjer je nujna človeška presoja.

Velika razširljivost: Platforme za zbiranje ve-likih količin varnostnih

podatkov morajo biti zelo razširljive, saj le tako lahko shranjujejo ogromne količi-ne informacij, ki so za po-polno situacijsko zavedanje čedalje potrebnejše. Zahte-va po globljem vpogledu v prometne tokove iz številnih mrežnih naprav povečuje količino podatkov, ki jih mo-rajo obravnavati analitične platforme. Za spopadanje z današnjimi grožnjami je tre-ba zagotoviti funkcionalnost distribuirane večnivojske arhitekture za shranjeva-nje podatkov ter analitični proces, ki normalizira in procesira veliko različnih podatkov z zelo velikimi zmogljivostmi.

Enoten pogled: Za po-polno obveščenost in pre-gled nad dogodki analitiki potrebujejo varnostne in-formacije na enem mestu, saj so te ključnega pomena za preiskovanje inciden-tov in hitrejše odločanje v zvezi z morebitnimi grožnjami.

Celovita zgradba varnostnega sistema

RSA, vodilni proizvajalec rešitev na področju varnosti, je kot odgovor na ta vpraša-nja razvil novo analitično

platformo, ki se imenuje RSA Security Analytics. Gre za visoko stopnjeva-no platformo, ki omogoča sprejemanje velikih količin podatkov (Big Data) in jih nato analizira. Vsebuje vse običajne funkcije sistemov SIEM in jih nadgrajuje z ana-lizo omrežnega prometa, za shranjevanje velikih količin podatkov pa uporablja teh-nologijo Hadoop. Analitična orodja zagotavljajo učinkovi-to preiskovanje, analizo zlo-namerne kode, poročanje in zmožnost opozarjanja.

Dodatno vrednost celotni arhitekturi dajejo viri zuna-njega znanja. Te informacije se pridobivajo od RSA First-Watch, javnih skupnosti in drugih virov. Informacije se nato integrirajo v sistem v obliki pravil, opozoril, filtrov in drugih kategorij. Kompo-nenta upravljanja zagotavlja skladnost, upravljanje inci-dentov in v kasnejših imple-mentacijah aktivno obram-bo. Platforma bo omogočala tudi integracijo s preostalimi varnostnimi in informacij-skimi sistemi, kar bo le še povečalo dodano vrednost sistema in varnostnim eki-pam omogočilo enoten po-gled v celotno omrežje.

�� RSA Security Analytics omogoča zbiranje velikih količin podatkov, njihovo podrobno analizo, upravljanje incidentov in v kasnejših implementacijah tudi aktivno obrambo.

[ RSA SECURITY ANALYTICS] Platforma za učinkovite varnostne analize podatkov


eRegistrator_oglas_129x179mm.indd 1 12/12/12 3:05 PM

Srednje velika in manjša podjetja si težko privoščijo, da bi poleg poslovnega infor-macijskega sistema (ERP) kupovala še dodatne rešitve za brezpapirno poslovanje. Nekateri proizvajalci so tako kot standardno rešitev zno-traj ERP že ponudili knjigo prejete pošte in knjigo pre-jetih računov. So primeri, ko te rešitve omogočajo tudi, da se vanje shranjuje skenirana dokumentacija, kar nekoliko poenostavi nadaljnje postop-ke, recimo obdelavo prejetega računa. Vendar pa so takšni pristopi še daleč od pravega brezpapirnega poslovanja.

V podjetju SAOP so se iz-zivov brezpapirnega poslova-

Pravno veljavno brezpapirno poslovanje z eRegistratorjem

Podjetja lahko v poslovni informacijski sistem iCenter shranjujejo vso dokumentacijo, ki se po-javlja pri poslovanju, in jo hkrati povežejo z aktivnostmi v poslovnem informacijskem sistemu

SAOP-ov dokumentacijski sistem eRegistrator v povezavi z akreditiranimi storitvami za varno hrambo, kot je E-Arhiv Pošte Slovenije, poenostavlja celostno uvedbo zakonsko skladnega brezpapirnega

brezpapirnega poslovanja. To pomeni, da v ta sistem lahko shranjujejo vso dokumenta-cijo, ki se pojavlja pri poslo-vanju, in jo hkrati povežejo z aktivnostmi v poslovnem informacijskem sistemu, re-cimo prejeti račun s knjižbo, izdani račun z naročilom kup-ca in podobno.

Uresničuje visoka pričakovanja

»Z razvojem dokumenta-cijskega sistema eRegistra-tor smo podjetjem in javnim ustanovam zagotovili, da na enem mestu dobijo vse, kar potrebujejo za učinkovito brezpapirno poslovanje,« je dejal Sandi Boršo, direktor prodaje in trženja v SAOP.

eRegistrator uresničuje visoka pričakovanja glede brezpapirnega poslovanja, saj z njegovo uporabo orga-nizacije ne le zadostijo zakon-skim okvirom, temveč tudi izboljšajo delovne postopke in uredijo poslovanje. Novi dokumentacijski sistem na-mreč omogoča elektronski zajem in digitalno podpiso-vanje vse dokumentacije, ki se uporablja pri poslovanju, bodisi dokumentov, ki so predmet poslovanja s po-slovnimi partnerji, bodisi dokumentov, ki nastajajo v okviru poslovnih procesov. Organizacije na enem mestu upravljajo skenirano papirno dokumentacijo, prejete elek-tronske dokumente ter doku-mentacijo, ki nastaja znotraj poslovnega informacijskega sistema. Dokumentacijski sistem podpira celoten ži-vljenjski cikel dokumenta-cije in vse delovne tokove od zajema oziroma nastanka dokumenta prek procesne

�� V podjetju SAOP so se izzivov brezpapirnega poslovanja lotili na izviren način. V poslovnem informacijskem sistemu iCenter so zgradili lasten dokumentni sistem, ki uporabnikom omogoča izvedbo celostnega internega brezpapirnega poslovanja.

E-poslovanje za mala podjetja��Mala podjetja so pri uporabi papirne dokumentacije mogoče

še bolj ranljiva kot srednja in velika. V izhodišču gre za to, da imajo pomanjkljivo urejeno že arhiviranje papirnih dokumentov – za tekoče leto jim arhiv sicer velikokrat vodijo kar računovod-ski servisi, poleg tega pa se ne ukvarjajo resno z varnostnim shranjevanjem podatkov. miniMAX podjetnikom in manjšim podjetjem omogoča enostavno uvedbo internega brezpapirne-ga poslovanja. Vsi dokumenti, ki jih izpisujejo in osebno vročajo ali pošiljajo po navadni pošti, se namreč v vgrajenem doku-mentnem sistemu samodejno shranijo tudi v elektronski obliki (plačne liste, potni nalogi, delovni nalogi, izdani računi, obraču-ni DDV in odprtih postavk, poboti, bilance ...). Poleg tega lahko skenirajo in shranijo v sistem tudi prejete papirne dokumente, recimo račune. Na tak način imajo uporabniki prek spletnega brskalnika vedno dostop do elektronske oblike dokumentov. Dokumentov, kot so prejeti računi, ni več treba dostavljati ra-čunovodji, ampak jih ta pregleduje skozi sistem miniMAX. Tudi preostale dokumentacije, denimo opomina ali obračuna odprtih postavk, ni več treba tiskati, ampak jih podjetnik iz miniMAXa lahko pošlje kar po e-pošti.

mINImAX

obravnave do shranjevanja in upravljanja različic.

Pravno veljavno brezpapirno poslovanje

Eden ključnih korakov pri zagotavljanju zakonske skladnosti brezpapirnega poslovanja je bila sklenitev strateškega partnerstva s Po-što Slovenije ter integracija z njenimi akreditiranimi stori-tvami varne hrambe E-Arhiv.

»Zmožnost akreditirane varne hrambe je ključnega pomena za brezpapirno po-slovanje slovenskih podjetij in javnih ustanov, saj so ta-ko shranjeni dokumenti po zakonu veljavni v vseh prav-nih in drugih postopkih,« je povedal Boris Kodelja, vodja projekta v SAOP.

eRegistrator podjetjem zagotavlja pravno veljavno brezpapirno poslovanje po Zakonu o elektronskem po-slovanju (ZEPEP), Zakonu o davčnem postopku (ZDP) in Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV). Neposre-dna povezava eRegistratorja in storitev E-Arhiv Pošte Slo-venije jim ob tem omogoča dodatne avtomatizacije do-kumentnih procesov, hkrati pa je brezpapirno poslovanje usklajeno še z Zakonom o varovanju digitalnega in ar-hivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA).

»Ponosni smo, da nas je SAOP izbral za poslovnega partnerja, saj bodo upo-rabniki njihovega iCentra z eRegistratorjem pridobili enostavnejši način brezpa-pirnega poslovanja skladno z zakonskimi predpisi,« je povedal mag. Branko Godec, vodja oddelka za informacij-ske storitve v Pošti Slovenije.

Na podlagi vgrajenega si-gnirnega in klasifikacijske-

ga načrta, ki uporabnikom ponuja osnovno prednasta-vljeno ogrodje za organizacijo dela z elektronskimi doku-menti, se izvaja tudi samo-dejni prenos e-dokumentov v E-Arhiv. Sistem eRegistrator zagotavlja visoko stopnjo za-upnosti in varnosti podatkov, saj do vseh dokumentov, tudi v E-Arhivu, dostopajo le regi-strirani uporabniki v iCentru.

Koristi pod črtoOrganizacijam, ki se danes

utapljajo v papirjih, se napo-vedujejo svetlejši časi. Z re-šitvami, kot je eRegistrator, dobijo hkrati zakonsko ure-jen sistem za brezpapirno po-slovanje ter dodatne vzvode za poenostavitev poslovnih procesov. Ni odveč še enkrat poudariti, da zakonsko skla-dno brezpapirno poslovanja zmanjša poslovna tveganja in izgube, predvsem zaradi manjšega obsega napak in hitrejšega reševanja težav. Prihranki so razvidni tudi pri stroških poslovanja, ki se zni-žajo zaradi odprave kopiranja in izpisovanja dokumentov ter manjših zahtev glede pi-sarniškega materiala oziroma drobnega inventarja.

Največ koristi pa se skri-va pod gladino. Prehod na brezpapirno poslovanje namreč omogoča avtomati-zacijo vrste postopkov, tako da eRegistrator dejansko po-veča produktivnost in zviša dodano vrednost ter odpre nove možnosti za inovacije v poslovnem modelu uporabni-ka. S tega vidika lahko brez-papirno poslovanje pomaga pri doseganju konkurenčne prednosti ter sprosti razvojne potenciale pri načinu izvaja-nja poslovanja, kjer se za pod-jetja danes skrivajo ogromne zaloge dodane vrednosti.

nja lotili na izviren način. V poslovnem informacijskem sistemu iCenter so zgradili

lasten dokumentni sistem, ki uporabnikom omogoča izvedbo celostnega internega


VEČ KOT RAČUNOVODSKI SERVIS✓ poslovno obveščanje ✓ brezpapirno poslovanje ✓ strateško svetovanje ✓ programske rešitve po meri

Obračunavamo plače – varno in zaupno.

ACON poslovne in informacijske storitve d.o.o., Litijska cesta 64, Ljubljana

www.acon.si [email protected] 01 54 75 180

Za predstavitev pokličite: 041 97 92 61

»Globalni gospodarski po-ložaj se je leta 2012 poslabšal, kar je upočasnilo celotno rast porabe za IKT,« pravi Ken- neth Brant, direktor raziskav pri Gartnerju. »Vendar naša raziskava, opravljena ob kon-cu tretjega četrtletja, napo-veduje precejšnjo rast v letu 2013 in tudi v letih potem, če se bomo izognili večji finanč-ni krizi v ZDA in Evropi. Mno-ga podjetja so zadnja leta že pomembno zmanjšala porabo za IKT in zdaj na daljši rok nimajo več prav veliko pro-stora za nadaljnje zniževanje stroškov IKT.«

Proizvodne dejavnosti strogo nadzirajo stroške IKT

Med panogami bodo po skupni porabi sredstev za IKT v ospredju proizvodna podjetja s 467 milijardami dolarjev v tem letu in 478 milijardami dolarjev v letu 2013. Ta podjetja pomemben del svojih IKT-stroškov načr-tujejo in upravljajo skladno z gibanjem svoje prodaje. Zara-di manjše prodaje so porabo za IKT zmanjševala že od leta 2008. Odgovorni za nabavo IKT-opreme v proizvodni in-dustriji so zaradi zmedenih znamenj s trga uvedli strog

Krčenje porabe za IKT se počasi ustavljaPotreba po večji učinkovitosti je lahko priložnost za prebojne IT-inovacijeLetos bodo podjetja po vsem svetu za IKT name-nila 2,6 bilijona dolarjev, prihodnje leto pa naj bi se ta znesek povečal za 2,5 odstotka, je pred dnevi napovedalo ana-litsko podjetje Gartner. Največjo rast porabe za IKT do leta 2016 Gartner pričakuje v bančništvu ter v komunikacijah, medijih in storitvah (CMS).

nadzor nad stroški IKT. Po-raba za IKT bo tako drugo leto dosegla najnižjo točko in bo potem daljše obdobje znova rasla, ko se bo poslovno zaupanje krepilo in bo poten-cialne moči novih tehnologij – družabnih, mobilnih, oblač-nih in »velikopodatkovnih« (big data) – podpiralo vse več direktorjev in uprav podjetij.

Rast v bančništvu V sektorjih bančništva in

varnosti bo poraba za IKT prihodnje leto zrasla za 3,5 odstotka in bo znašala 460 milijard dolarjev. Oba sektor-ja sta velika uporabnika IKT in zanj namenita približno trikrat večji delež prihodka kot industrija v povprečju. V Gartnerju pričakujejo, da se bo tako gibanje nadaljevalo zaradi velike potrebe po IKT pri aktivnostih, kot so kredi-tiranje, plačevanje, trgovanje in upravljanje.

Nadpovprečne komunikacije in mediji

V Gartnerju ocenjujejo, da bo sektor komunikacij,

medijev in storitev (CMS) letos za IKT porabil 414 mi-lijard dolarjev, drugo leto pa tri odstotke več. Podjetja v sektorju CMS v povprečju za IKT porabijo pet odstot-kov svojega prihodka, ki ga ustvarijo v obdobju petih let. To je daleč nad povprečjem vseh industrij.

»Nekateri podsektorji CMS so zelo veliki uporabniki IKT. Ponudniki IKT-storitev, ponudniki komunikacijskih storitev, servisi za program-sko opremo in internet ter medijska podjetja še naprej vlagajo v IKT – v strojno opremo, programsko opre-mo, IKT-storitve, notranje storitve in telekomunikaci-je,« razlaga Kenneth Brant. »Glede na zahteve po varnem ogrodnem omrežju, poveza-nem v internet, in hitrejših brezžičnih podatkovnih sto-ritvah bodo te panoge v IKT vlagale še naprej.«

Javni sektor za IT porablja manj

Tudi promet in zavaro-valništvo bosta sektorja z

večjo, štiriodstotno rastjo porabe v letu 2013. Poraba za IT bo v sektorju prometa s 121 milijard dolarjev v letu 2012 narasla na 126 milijard dolarjev v letu 2013. V sek-torju zavarovalništva pa bo s 179 zrasla na 187 milijard dolarjev.

V javnem sektorju je sicer letos poraba za IT upadla za dva odstotka, manjši upad se pričakuje tudi leta 2013, ko se bo zaradi varčevanja zmanj-šala s 447 na 445 milijard do-larjev. Hkrati javna uprava odkriva, da lahko naložbe v nove tehnologije pomagajo izboljšati učinkovitost. Po-treba po večji učinkovitosti in storilnosti obstaja tudi v panogah, kjer je čutiti močan finančni pritisk, in prav to lahko po mnenju Gartnerja ustvari priložnosti za preboj-ne IT-inovacije.

�� Mnoga podjetja so zadnja leta že pomembno zmanjšala po-rabo za IKT in zdaj na daljši rok nimajo več prav veliko prostora za nadaljnje zniževanje.

Največ denarja za ERP in pisarniške zbirke�� Analitsko podjetje Gartner

je napovedalo, da bo poraba za podjetniške programske aplikacije letos dosegla sku-paj 120,4 milijarde dolarjev, kar je 4,5 odstotka več kot la-ni. Največja bo poraba za pro-gramsko opremo ERP (24,9 milijarde dolarjev) in pisar-niške zbirke (16,5 milijarde dolarjev). Poraba za opremo za poslovno obveščanje bo dosegla 13 milijard dolarjev, poraba za opremo za odnose s kupci (CRM) pa tudi približ- no 13 milijard dolarjev.

SESTAVA PORABE

Časi, ko so podjetja IT-reši-tve s področja računovodstva potrebovala predvsem za zadostitev zakonskim zahte-vam glede natančnega vodenja poslovanja, so mimo. Danes ponudniki računovodskih in knjigovodskih rešitev iščejo načine, s katerimi razpoložljive podatke preoblikujejo v rele-vantne informacije za pomoč pri sprejemanju dobrih poslov-nih odločitev – seveda ukro-jenih po merah in potrebah posamezne stranke. To pa je bistvo poslovnega obveščanja.

Ko finančni podatki spregovorijoZa sodobna podjetja sta računovodstvo in knjigovodstvo izredno pomembni področji, saj le hiter in natančen vpogled v ključne finančne podatke o poslovanju daje učinkovito podporo odločanju. Uvedba brezpapirnega poslovanja pa še dodatno znižuje stroške poslovanja in podjetjem omogoča večjo konkurenčnost na trgu.

pri varnosti oziroma tajnosti podatkov.

Zbornica računovodskih servisov redno izdaja kata-log računovodskih servisov, v katerem podjetja najde-jo seznam zanje ustrezno usposobljenih računovod-skih servisov. Na resnost in odgovornost računovodskega servisa kaže tudi zavarovanje poklicne odgovornosti. Z za-varovanjem so pri zavaroval-nici krite škode zaradi napake ali opustitve poklicne dolžno-

sti zavarovanca in njegovih zaposlenih pri opravljanju dejavnosti.

Elektronsko poslovanje za dodatne prihranke

Prehod na čim bolj elektronsko oziroma v celoti brezpapirno poslovanje je zelo zaželen cilj podjetij, saj so stroški e-poslovanja precej nižji od upravljanja gore pa-pirnih dokumentov. Navadno podjetja še vedno sprejemajo nekakšen delni kompromis,

predvsem zato, ker imajo opravka s strankami in/ali dobavitelji, ki na e-dobo še niso pripravljeni.

Če želi podjetje vpeljati brezpapirno poslovanje, naj pri ponudniku računovod-skih storitev tudi preveri, ali mu ta lahko zagotovi enkraten vnos podatkov, evidentiranje in elektron-sko izmenjavo skeniranih dokumentov ter dostop do informacij za vse uporabnike na enem mestu.

Več kot računovodstvoPoslovanje se spremlja

skozi prizmo finančnega rezultata, zato mora vsaka organizacija nameniti poseb-no pozornost informacijski podpori za delo v sektorjih računovodstva, financ, analiz in kontrolinga. Dober infor-macijski sistem na področ- ju financ mora vključevati ustrezen zajem podatkov, njihovo pravočasno obdela-vo, izdelavo analiz in načrtov ter funkcijo kontrolinga, in to vsak trenutek za vsak del organizacije.

Jedro finančne funkcije je seveda računovodstvo, ki preostale funkcije poslo-vanja povezuje tako, da iz-kazuje notranjo uspešnost poslovanja, hkrati pa mora ustrezati vsem zunanjim predpisom, ki so povezani z izdajanjem računov, opra-vljanjem plačilnega pro-meta, davčnimi knjigami in drugimi opravili. Tako na fi-nančnem kot tudi na drugih področjih poslovanja, kjer

se zbirajo oziroma nasta-jajo podatki v računalniški obliki (kupci, interni proce-si, kadri), je možno izdelati analize in izračunati ključne kazalnike, katerih spremlja-nje je organizaciji v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev ter pri uvajanju nenehnih izboljšav in opti-miziranju poslovanja.

Prednosti zunanjega izvajanja računovodskih funkcij

O prenosu računovodstva na zunanjega ponudnika da-nes razmišlja vse več podjetij, saj jim takšna oblika sodelo-vanja navadno zniža stroške, poskrbi za dvig kakovosti (z računovodstvom se nato ukvarjajo le strokovnjaki) ter učinkovitosti (takšne rešitve zahtevajo dobro integracijo s siceršnjim informacijskim sistemom v podjetju). Prvi korak navadno vključuje ob-račun plač, saj se tu, morda še bolj kot pri računovodskih podatkih, pokažejo prednosti

Telemach z mobilno telefonijo po vsej SlovenijiTelemach svojo storitev mobilne telefonije od nedavna ponuja tudi v omrežju operaterja Mobitel prek nacionalnega gostova-nja. Na slovenski trg mobilne telefonije je vstopil 18. junija letos in prvotno gostoval v omrežju Tušmobila, ki z lastnim omrež-jem GSM/EDGE pokriva že 98,42, z omrežjem UMTS pa 81,35 odstotka prebivalstva. Telemachovi naročniki zdaj prek omrež-ja največjega mobilnega operaterja v Sloveniji uporabljajo mobilne storitve, ki s signalom GSM pokrivajo 99,7, s signalom UMTS pa nekaj več kot 90 odstotkov prebivalcev.

F-Secure odslej skrbi tudi za posodobitveIzkoriščanje ranljivosti v različnih programih je postalo najpo-gostejši način napadov na računalnike. Po tej poti se namreč poskuša namestiti več kot 80 odstotkov novih škodljivih pro-gramov. Podjetje Amis, zastopnik finskega razvijalca opreme za računalniško varnost, sporoča, da je F-Secure kot odgovor na veliko rast števila napadov na računalnike prek varnostnih lukenj v različnih programih pripravil rešitev za nameščanje popravkov. Software Updater bo odslej del varnostne storitve za mala in srednja podjetja F-Secure Protection Service for Business. Stari uporabniki lahko rešitev snamejo in uporabljajo brez doplačila.

Tišja tiskalnika za male pisarneKyocera Document Solutions je predstavil kompaktna in izredno ekonomična črno-bela tiskalnika FS-1041 in FS-1061DN, namenjena specifičnim potrebam domačih in malih pisarn. Kot prva na trgu sta opremljena z gumbom za tišje delovanje, ki omogoča preklapljanje med visoko zmogljivostjo in manjšo hrupnostjo zgolj z enim pritiskom. Po velikosti sta novi napravi primerni tudi za najmanjše pisarniške prostore, zložljiva kaseta za papir pa prihrani prostor na mizi, ko naprava ni v uporabi. Nova tiskalnika vstopnega razreda odlikujejo nizka cena in najnižji stroški tiskanja na stran v razredu. Z integrirano tehnologijo Ecosys z dolgotrajnim bobnom se lahko natisne do 100 tisoč izpisov.

Canon z več pametnih tiskalnikovCanon je svojo ponudbo uspešnih pametnih laserskih tiskalnikov i-SENSYS LBP ADVANCE razširil s črno-belim modelom LBP6780x in barvnim LBP7780Cx, ki zahtevnim delovnim skupinam ponujata dodatno zmogljivost, zanesljivost in varnost. Obe napravi sta opremljeni s petvrstičnim zaslonom LCD za enostavnejšo uporabo in izbiranje opravil prek Canonove platforme uniFLOW. Canon je poleg tega uvedel mobilno tiskanje na laserske naprave i-SENSYS s pomočjo aplikacije Canon Mobile Printing App za iPad in iPhone. Ta omogoča enostavno tiskanje dokumentov, kot so datoteke PDF, spletne strani in slike prek brezžičnega omrežja s telefonov iPhone in tablic iPad. Na voljo bo v trgovini Apple App Store.


Naši NaJBOLJ EKOLOšKi iN NaJVaRČNEJši TiSKaLNiKi dOSLEJ.

Naši najbolj ekološki in najvarčnejši tiskalniki doslej.

Visoko zmogljiva ECOSYS naprava serije FS-4300dN ponuja velik prihranek in hkrati izjemno majhno obremenitev za okolje. Tehnologija komponent z dolgo življenjsko dobo zagotavlja delovanje bobna za neverjetnih pol miljona odti-sov. To pomeni, da je v življenjski dobi naprave edini potrošni material toner - kar znižuje tako stroške, kot odpadke. Še več, naprave sodijo med najnižje porabnike električne energije* v svojem razredu. Na voljo so možnosti tiskan-ja s hitrostjo 60 strani v minuti, več varnostnih funkcij in prilagodljivi načini podajanja papirja. Predvsem pa je serija zmogljivih, varčnih in okolju prijaznih tiskalnikov, namenjena izboljšanju kakovosti vašega dela. * Povprečna poraba energije

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

KYO_6G_Ad_129x179_Finance_SLO.indd 1 7.12.2012 9:55:38

Prepad med sanjami in re-sničnostjo je včasih resnično velik. Na področju IT se mo-rebiti celo zdi, da se iz dneva v dan poglablja. A to še ni razlog, da bi obupali, prav nasprotno, z novimi smernicami in raz-merami se je treba soočiti, jih sprejeti in nanje kar najbolje odgovoriti. Preverili smo, ka-teri so tisti izzivi, ki danes za-poslenim v oddelkih IT gubajo možgansko skorjo.

1. Uporabniki bodo v podjetja nosili svoje naprave

Sodobna delovna mesta po-časi že spominjajo na zabavo tehnično navdahnjenih upo-rabnikov. Zaposleni namreč na delovnem mestu in v po-slovne namene vse pogosteje uporabljajo naprave, s katerimi

Deset resnic o IT, s katerimi se moramo sprijaznitiPredstavljamo izzive, s katerimi se zaposleni v IT-oddelkih po vsem svetu trenutno največ ukvarjajoV idealnem IT-svetu bi omrežje podjetja stalno delovalo brezhibno, hekerji in drugi napadalci pa sploh ne bi obstajali. Uporabniki bi sami znali poiskati odgovore na svoja tehnična vprašanja. Za skoraj vso infrastrukturo bi skrbel oblak, upravitelji IT pa bi imeli enostaven in popoln nadzor nad vsemi napra-vami in vsebinami. Končno bi tudi uporabniki cenili njihovo delo. Tako pa ...

delajo tudi v domačem okolju. Na vrhu seznama najbolj pri-ljubljenih so najnovejši pame-tni mobilni telefoni in tablični računalniki. »Vdor« vseh teh naprav upravitelje IT navdaja z grozo, saj jih večina pomeni tudi potencialne varnostne luknje in dodatne težave pri podpori ter upravljanju po-datkov in vsebin. Upravitelji IT morajo zato najti uporaben kompromis med pri uporabni-kih zaželenimi naprav(ic)ami ter omogočanjem njihovega dostopa do omrežja in podat-kov podjetja. Navadno je pri-poročljiva neka srednja pot, in sicer dopuščanje le nekaterih naprav, saj so tako stroški po-

slovanja, povezani z varnostjo in podporo, precej nižji.

2. Izguba nadzora nad uporabo tehnologije

Skoraj vsak malce napre-dnejši uporabnik lahko prek spleta plača in v nekaj korakih naklika poslovno storitev iz oblaka. IT je torej izgubil nad-zor nad uporabo tehnologije v podjetju. A to ni nujno slaba stvar. Kombinacija storitev iz oblaka in mobilnih aplikacij lahko namreč razveseli prej ne-zadovoljne poslovne uporabni-ke, saj z njihovega vidika stvari končno le delujejo tako, kot oni želijo, hkrati pa ne ustvarjajo večjega dodatnega bremena za

oddelek IT. Ta se mora sprija-zniti z zmanjšanim nadzorom nad uporabniki in se predvsem postaviti v vlogo izkušenega svetovalca ter tako usmerjati odločitve uporabnikov glede uporabe sodobnih tehnologij.

3. Prekinitvam delovanja sistemov se ni mogoče izogniti

V idealnem svetu bi vse IKT-rešitve brezhibno delo-vale ves čas. V praksi seveda ni tako oziroma je to sicer mogoče, a le za tiste z najde-belejšimi denarnicami. Upra-vitelji IT morajo zato sprejeti marsikateri kompromis med ceno in zanesljivostjo delova-nja, ključno pa je, da poznajo šibke točke svojih sistemov in aplikacij ter da so pripravljeni na hiter odziv ob pojavu težav.

4. Težave z združljivostjo bodo vedno

Tako kot neprekinjeno delo-vanje je tudi združljivost siste-mov področje, ki je 100-odsto-tno bliže v teoriji kot v praksi. Podjetja, ki delujejo v financah, zdravstvu in drugih panogah, kjer se »pravila igre« pogosto spreminjajo (ali pa jih je mogoče različno tolmačiti), so sploh v veliki zagati. Izziv IT na tem po-dročju je predvsem v tem, kako zagotoviti kar največjo združlji-vost z regulatornimi in drugimi

�� Oddelek IT se mora sprijazniti s svojim novim položajem, v katerem ima manjši nadzor nad uporabniki, in se predvsem postaviti v vlogo izkušenega svetovalca ter tako usmerjati odlo-čitve uporabnikov glede uporabe sodobnih tehnologij.

pravili ter pri tem porabiti kar se da malo virov in čim manj vpli-vati na samo poslovanje.

5. Oblak ni univerzalna rešitev

Ko so se na IT-obzorju po-javili oblaki, so veljali za ne-kakšne rešitelje. No, sčasoma se stvari kažejo še v drugačni luči, saj so tudi ponudniki sto-ritev iz računalniških oblakov dovzetni za težave pri zane-sljivosti delovanja in varnosti ter s tem za izgubo podatkov. Pri gostovanju v oblaku ima IT-oddelek podjetja bistveno manj nadzora, in to velja tudi takrat, ko se pojavijo težave, glavoboli pa seveda niso nič manjši. Oblak s seboj prina-ša tudi nove težave, in sicer z vidika merjenja porabe IT, še posebej, ker lahko uporabniki do velike večine storitev do-stopajo brez nadzora oddelka IT. Dilema direktorjev infor-matike torej še naprej ostaja, kaj obdržati v podjetju in kaj seliti v oblak. Poleg izzivov pri nadzoru storitev, vsebin in uporabnikov morajo namreč prestati tudi omejitve, ki jim jih nalagajo finančni direktorji.

6. Manko strokovnega kadra

Čeprav IT v sodobnih podjetjih prevzema vse več- jo vlogo pri omogočanju in

izvedbi poslovanja, pa se le redkokje tudi ustrezno ka-drovsko krepi. Dodaten iz-ziv oddelkom IT v podjetjih prinaša morebitno zunanje izvajanje, saj je to dodaten razlog za krčenje števila za-poslenih, tudi v IT. Dober vodja informatike pa bo prav v tem primeru v pogodbi s ponudnikom zahteval, da mu je stalno na voljo ustrezen strokovni kader, sicer mu tr-da prede (računi pa rastejo).

7. Kako zagotoviti varnost omrežja

Želje vsakega informatika so, da bi bilo njegovo omrežje neprebojno za zunanje napa-dalce in hkrati enostavno za upravljanje. Praksa pogosto te stvari obrne na glavo. Varno-stni strokovnjaki zato podje-tjem svetujejo, naj se prenove varovanja omrežja lotijo z vidika, kot da so že bili žrtev napadov in želijo te v prihodnje preprečiti. Le tako bodo dejan-sko doumeli, kako pomembni sta omrežna in splošna varnost podatkov in informacij ter ko-liko staneta.

8. Poslovne skrivnosti so lahko razkrite vsak trenutek

V podjetjih, kjer smejo zaposleni pri delu upora-bljati najrazličnejša družab-

HP je med drugim pred-stavil nove in izboljšane rešitve za upravljanje po-datkov iz svoje ponudbe HP Information Optimization, ki podjetjem pomagajo upra-vljati, razumeti in izkoristiti raznolike in obsežne poslov-ne podatke. Danes skoraj 60 odstotkov podjetij in ustanov potrjuje, da niso opremljeni s pravimi rešitvami za vpogled v velike količine podatkov, samo 10 odstotkov pa jih pra-vi, da je njihova organizaci-ja nestrukturirane podatke vključila v svoje procese in strategijo. Z novimi rešitva-mi družb Autonomy in HP Vertica, ki delujeta v okviru HP, ter novimi rešitvami HP Converged Infrastructure HP organizacijam omogo-ča, da ustvarijo vrednost iz 100-odstotno razpoložljivih strukturiranih, polstruktu-riranih in nestrukturiranih informacij.

Inovacije je treba spremeniti v dobičekV Frankfurtu je potekal HP Discover 2012, največji HP-jev letni dogodek zunaj ZDAHP ima za sabo naporno leto konsolidacije po prihodu nove direktorice Margaret (Meg) Whitman. Kljub vsemu še naprej ostaja največji svetovni proizvajalec strojne opreme ter eden vodilnih ponudnikov rešitev in storitev.

Konec tedna bo pri nas prvič organizirano izobraževanje mednarodnega koncepta in skupnosti Rails Girls, name-njeno spodbujanju žensk k programiranju in soustvarjanju na internetu. Odziv na vabilo za izobraževanje Rails Girls Ljubljana je bil izjemen, saj je bilo do 7. decembra oddanih kar 586 prijav, svojo pomoč pa je ponudilo kar 41 mentorjev prostovoljcev iz Slovenije, Hrvaške in Finske. Več kot dve tretjini prijavljenih še nimata izkušenj s programiranjem, četrtina pa ima svoje zamisli za spletne aplikacije, ki jih želi uresničiti. Zaradi izjemnega zanimanja organizatorji do-godka že iščejo možnosti za izvedbo delavnice v dodatnih terminih v Ljubljani in tudi drugih krajih Slovenije.

Poslovna konferenca XXLPodjetje SAOP je v Termah Olimia priredilo strokovno sreča-nje XXL konferenca, na katerem so razpravljali o novostih v davčni in gospodarski zakonodaji ter predstavili primere dobrih poslovnih praks in uporabo naprednih funkcional-nosti SAOP-ovih poslovnih programov. Kljub vsesplošnemu upadu zanimanja za to vrsto pridobivanja znanj se je konfe-rence udeležilo več kot 260 strokovnjakov s področja financ, računovodstva in informatike ter iz drugih poslovnih funkcij. Med drugim so predstavili tudi iCenter v oblaku in premier-no sistem za brezpapirno poslovanje eRegistrator.

Amis odprl prvo lastno poslovalnico v SlovenijiV mariborskem Europarku je vrata odprla prva Amisova po-slovalnica v Sloveniji. Pridružila se je 25 partnerskim prodaj-nim mestom po različnih slovenskih krajih. Obiskovalci lahko v njej preizkusijo vse Amisove storitve in napredne naprave s področja digitalne in mobilne televizije, interneta ter tele-fonije. Posebne pozornosti so deležni poslovni uporabniki in najmlajši. »Z lastno poslovalnico se želimo še bolj približati uporabnikom naših storitev. Začeli smo v Mariboru, a bomo nabor v prihodnje razširili po vsej Sloveniji,« je povedal ge-neralni direktor družbe Amis Boštjan Košak in dodal, da jim lastna poslovalnica omogoča pristen stik z uporabniki, ki tako na najboljši možni način spoznajo priljubljeno domačo blagovno znamko in njene storitve.

Izjemni odziv na izobraževanje Rails Girls


Dovolite, da vam delovanje in vse možnosti ProGRAM-a prikažemo na brezplačni predstavitvi.

Vsebino izobraževalnih programov, oziroma uvajanje v delo s programskimi rešitvami prilagajamo vašim potrebam in vašemu računalniškemu predznanju!

Na voljo vam je tudi brezplačna testna uporaba naše premierne verzije aplikacije ProGRAM.

T: + 386 (0)4 2 800 800 E: [email protected] W: www.pronet-kr.si

ProGRAM

Vsem

naročnikom do

31.1.2013 nudimo

enoletno uporabo

ProGram-a po

polovičniceni!

Posebno prazničn

o dar

ilo!

Deset resnic o IT, s katerimi se moramo sprijaznitiPredstavljamo izzive, s katerimi se zaposleni v IT-oddelkih po vsem svetu trenutno največ ukvarjajo

na omrežja, lahko poslovne skrivnosti in tajni podatki kaj hitro izgubijo svoj status. Nove škodljive kode namreč ciljajo predvsem na uporabnike v družabnih omrežjih in krade-jo njihove podatke. Težava je v tem, da smo danes na stopnji razvoja, primerljivi z elek-tronsko pošto pred desetletji. V tem času smo se naučili, da vseh povezav v elektronskih sporočilih ni dobro klikniti. Na družabnih omrežjih pa se te lekcije še nismo naučili in zlikovci to s pridom izkoriščajo. Rešitev sicer obstaja. Zaposle-ne je treba stalno izobraževati in jih poučiti o nevarnostih, ki nanje prežijo v digitalnem sve-tu. Onemogočanje dostopa do neproduktivnih spletnih strani je tudi učinkovit korak, a lahko marsikje spodbudi neodobra-vanje uporabnikov.

9. Uporabniki bodo vedno potrebovali podporo

Sanje vsakega zaposlenega v oddelku IT vključujejo tudi stanje, ko uporabniki IT-jev-cev ne prosijo več za podporo, temveč znajo težavo ugotoviti in odpraviti sami. A kaj takega meji na znanstvenofantastični scenarij. Namesto tega lahko oddelek IT pripravi krajše vodnike po posameznih pro-cesih, aplikacijah, nalogah ter delno avtomatizira podporo,

kjer je to pač mogoče in eko-nomsko upravičeno. Nekatere naloge pa bo vedno najbolje opravil človek. Vse bolj prilju-bljena rešitev so tudi sistemi za podporo uporabnikov na daljavo, kjer se informatik po-veže na računalnik zaposlene-ga in skupaj z njim prepozna ter odpravi težavo. Statistika tudi kaže na to, da se število ponavljajočih se težav v tem primeru znatno zmanjša.

10. Uporabniki nikoli ne bodo cenili vašega dela

Žal je v sodobnih okoljih tako, da dobro delo informati-kov cenijo le stanovski kolegi, manj pa končni uporabniki rešitev. Ti informatike vidi-jo bodisi kot dedke Mraze, ki jim prinašajo vse najnovejše igrače (takšne za delo, se ra-zume), bodisi kot paznike, ki jim zavračajo dostop do vseh virov, ki jih potrebujejo za svoje delo, bodisi kot obvešče-valno službo, ki ves čas vohlja za njimi. Dvomimo, da se bo-do ti pogledi v kratkem spre-menili. Direktor informatike naj se zato raje osredotoči na to, da bodo vpeljane rešitve ustvarjale (znatno) dodano vrednost. Najboljše rešitve so tiste, ki z malo vložka da-jejo vidne rezultate. Dobrim rezultatom je namreč vedno težko ugovarjati.

ProGRAM že s svojim imenom nakazuje na re-šitev, ki združuje več ude-ležencev in elementov poslovnega okolja: kupce, dobavitelje, lastnike, zapo-slene, računovodske servise in tehnologijo.

Kupci/dobaviteljiZa učinkovito fakturira-

nje in vnos prejetih računov je vključena storitev e-Ra-čuni – brezpapirno poslova-nje s kupci in dobavitelji na

Vsi za enega, eden za vse – ProGRAM

Poslovna rešitev, ki se uspešno kosa z novimi izzivi poslovanja in informacijske družbe

Poslovno okolje se nenehno spreminja in z njim tudi poslovne nava-de. Spremembe se doga-jajo zaradi potreb trga, psihologije poslovanja in prodaje ter tehnologije, ki tem spremembam želi slediti. ProGRAM je eden prvih, ki v svoji zasnovi poskuša temu slediti in podpirati poslovne procese na način, kot to narekujejo omenjene spremembe.

eni strani ter avtomatizacija zajema podatkov za stranke na drugi strani. Mala podje-tja, računovodski servisi ali podjetja z več poslovalnica-mi lahko enostavno dosto-pajo do vseh informacij – tudi na mobilnih napravah.

Lastniki in menedžerjiV sedanjih poslovnih

razmerah potrebujemo nenehen vpogled v poslo-vanje. Prek vmesnikov za poslovne analize (Pro BI) in upravljanje odnosov s strankami (Pro CRM) reši-tev omogoča tako 360-sto-pinjski pogled na poslova-nje podjetja kot pogled na vsakega kupca oziroma partnerja posebej.

On-line računovodstvoPredvsem za manjša pod-

jetja, ki nimajo svojega raču-novodstva, ProGRAM izvaja tudi vodenje glavne knjige, evidenco OS in drugo. Upo-rabnik samo vnese prejete dokumente in izda račune,

za knjiženje, bilanco in tudi računovodske nasvete pa po-skrbi ProGRAM.

Računovodski servisi lah-ko ponudijo sodoben način vodenja po sistemu e-raču-novodstva. V tem primeru servis in podjetje uporabljata ProGRAM z isto podatkovno bazo. Organizaciji tako po-staneta eno v smislu obde-lovanja podatkov in uporabe informacij.

Tehnologija in mobilnostProGRAM je rešitev v

oblaku. Podjetnik lahko po-slovanje spremlja na svojih pametnih telefonih, tablicah ali prenosnih računalnikih kjerkoli in kadarkoli. Podje-tje za to ne potrebuje drage strojne opreme. Odpadejo tudi stroški nakupa program-skih licenc.

Po meri uporabnikaV ProGRAM je vgrajenih

kar 20 let izkušenj in najbolj-ših poslovnih praks. Vodilo pri razvoju rešitve je bilo na-

rediti sistem, ki bo prilagojen značilnostim današnjih pod-jetij in še posebej njihovim dolgoročnim potrebam.

ProGRAM je na voljo v več različicah, od preprostejše, namenjene samostojnim podjetnikom in malim podje-tjem, do zahtevnejše za pod-jetja, ki sama vodijo računo-vodstvo, ter posebne izdaje, namenjene računovodskim servisom.

Poslovna odličnostV podjetju PRONET

Kranj se zavedajo, da je iz-bira kakovostne tehnološke rešitve za poslovanje podje-tja samo delček v mozaiku celovite poslovne odlično-sti. Da bi dobro poslovno prakso uspešno prenesli tudi na uporabnike njiho-vih rešitev, morajo kot po-nudniki najprej sami izpol-njevati vse pogoje. Podjetje PRONET Kranj je nosilec certifikatov »Excellent SME Slovenia« in bonitete odlič-nosti »AA«.

Inovacije je treba spremeniti v dobičekV Frankfurtu je potekal HP Discover 2012, največji HP-jev letni dogodek zunaj ZDA

Novosti na področju shranjevanja podatkov

Predstavili so tudi no-vosti v ponudbi rešitev za shranjevanje podatkov, ki s poenoteno arhitekturo za organizacije vseh velikosti odpravljajo kompleksnost in neučinkovitost. Veliko orga-nizacij tudi do 70 odstotkov proračuna za IT porabi za zmogljivosti, ki dejansko ne shranjujejo podatkov, med-tem ko se administratorji trudijo upravljati na dese-tine nezdružljivih shranje-valnih sistemov. Posledica so rigidne infrastrukture, ki organizacije prisilijo v izbi-

ranje med funkcionalnostjo in cenovno dostopnostjo. Nova ponudba strojne in programske opreme, kot so HP 3PAR StoreServ Storage, HP StoreAll Storage in HP StoreOnce Backup, povečuje prilagodljivost podjetij.

Velika pozornost oblačnim rešitvam

V Frankfurtu je HP pri-kazal tudi novosti v svoji po-nudbi HP Converged Cloud, med njimi temeljne rešitve, ki povečujejo prilagodlji-vost in inovativnost strank ter nižajo njihove stroške. Nove rešitve, namenjene

uporabi v zasebnih, upravlja-nih in javnih računalniških oblakih, zajemajo tudi HP CloudSystem in HP Cloud Service Automation 3.1, ki zagotavljata temelje in upra-vljavsko platformo za hitro uvajanje storitev v oblaku, HP Continuous Delivery Automation 1.1, ki v celoti avtomatizira postopke na-mestitev aplikacij v oblakih, ter ne nazadnje nove in iz-boljšane HP Cloud Services, ki ponujajo javne storitve na področju računskih zmoglji-vosti in shranjevanja podat-kov v oblaku ter platformo za aplikacije kot storitev.

�� »Ne gre za to, da nam manjka inovacij,« je na otvoritvi dogodka HP Discover 2012 povedala generalna direktorica HP Meg Whitman in poudarila, da je potrebnega več truda, da bi se »ideje, ki jih ustvarja oddelek za raziskovanje in razvoj, spremenile v dobiček«.

www.finance.siFINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Fujitsu Technology Soluti-ons (FTS) oskrbuje podjetja vseh velikosti in tudi potro-šniški segment na območju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA) ter Indi-je. FTS razvija, proizvaja in trži IT-izdelke v razponu od tankih odjemalcev do podat-kovnih centrov ter rešitve in storitve, ki vključujejo tudi upravljane infrastrukture in infrastrukture kot storitev (IaaS). Augsburški orjak je tudi glavni center Fujitsuja za razvoj ter globalno proi-zvodnjo strežnikov IA x86 in produktov za shranjevanje.

Strategija »dinamičnih infrastruktur«

Temelj današnje proizvo-dnje so integrirane »dinamič-ne infrastrukture« (Dynamic Infrastructures), ki pomenijo naslednji korak v razvoju Fu-jitsujeve strategije in njegove ponudbe na svetovnem trgu. Poleg razvoja in proizvodnje FTS obvladuje tudi funkcije trženja, prodaje, logistike in upravljanja. Tovarna zaposlu-je blizu 13 tisoč delavcev, od tega več kot tisoč inženirjev, leta 2011 pa je njihov letni pri-hodek znašal približno 3,22 milijarde evrov.

Fujitsujev nastop v EvropiDružba Fujitsu Limited je

bila ustanovljena leta 1935 v Tokiu kot združeno podje-tje za telekomunikacijsko opremo družb Fuji Electric in Siemens pod imenom Fu-ji Tsushinki Manufacturing. Ime Fu-ji-tsu je sestavljeno iz začetnih zlogov imen Fuji Electric, Jimenzu (Siemens v japonščini) in Tsushin ( japonski izraz za komuni-

Največja tovarna IT-infrastruktur v EvropiMed nedavnim dogodkom Fujitsu Forum 2012 v Münchnu smo slovenski udeleženci obiskali Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu, največje razvojno središče in tovarno IT-infrastruktur v Evropi, v kateri smo si ogledali oddelke za proizvodnjo matičnih plošč, montažo računalnikov ter tudi laboratorije za njihovo testiranje.

kacije). Fujitsu je leta 1978 v sodelovanju s Siemensom začel tržiti glavne računalni-ke Fujitsu v Evropi.

Leta 1987 je Fujitsu Limi-ted odprl sodobno tovarno v Augsburgu. Postala je sredi-šče za proizvodnjo, raziskova-nje in razvoj IT-opreme za ce-lotno družbo. V letu 1999 sta Fujitsu in Siemens ustanovila združeno podjetje Fujitsu Si-emens Computers (FSC), v katerem sta združila večino svojih aktivnosti, povezanih z računalniki, ki prihajajo na trg v Evropi. Strategija FSC se je osredotočila na mobil-no in kritično poslovno ra-čunalništvo, kar je skupaj s hitrim razvojem e-poslova-nja pripeljalo do novih ravni varnosti in skalabilnosti za IT-infrastrukture.

Racionalizacija in selitev v oblak

Leta 2009 je Fujitsu od-kupil 50-odstotni delež Siemensa in kot 100-odstotni lastnik ustanovil holding Fu-jitsu Technology Solutions.

Novo podjetje, zelo močno na območju EMEA, je postalo za Fujitsu Limited pospeševalec dokončnega preoblikovanja v globalno družbo, ki zagotavlja integrirane izdelke, rešitve in storitve skladno s strategijo dinamične infrastrukture po vsem svetu, FTS pa je postal vodilni ponudnik IT-platform in infrastruktur na območju EMEA.

Kot so strokovnjaki po-vedali slovenskim gostom,

proizvodnja v tovarni FTS večinoma poteka po naroči-lu. Tehnologije se nenehno izboljšujejo, medtem ko se celotna organizacija sproti racionalizira in optimizira. Novi izdelki, rešitve in stori-tve Fujitsu se zadnja leta vse bolj usmerjajo v računalni-štvo v oblaku ter podjetjem vseh velikosti ponujajo nove poslovne priložnosti s prila-godljivim in cenovno ugo-dnejšim razvojem IKT.

�� Proizvodnja v tovarni FTS v večjem delu poteka po naročilu. Tehnologije se nenehno izboljšuje-jo, medtem ko se celotna organizacija sproti racionalizira in optimizira.

Za podjetja vseh velikosti�� Kompleks Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu zajema

11 stavb s skupnim tlorisom 182 tisoč kvadratnih metrov. Tam proizvajajo vrsto prepoznavnih izdelkov: medijske centre Espri-mo Q, prenosnike Celsius in Lifebook, namizne računalnike Esprimo, delovne postaje Celsius, tablice Stylistic, hibridne ra-čunalnike Lifebook T, naprave za shranjevanje Eternus, S/390--združljive glavne računalnike S- in SX-series, LCD- in plazem-ske zaslone, operacijske sisteme SINIX (Reliant UNIX) za RISC- in S/390-združljive platforme ter BS2000 za SPARC-, x86- in S/390-združljive sisteme, industrijske strežnike Primergy in Primergy BladeFrame, kritične IA-64-strežnike Primequest, Unixove strežnike Sparc Enterprise Servers in Primerpower 250-2500, od pred nekaj dnevi pa tudi NAS-strežnike Calvin.

PROIZVODNJA

kOleDAR DOgODkOV

OD 13. DECEMBRA DO 28. FEBRUARJA

�� Dogodek o računalništvu v oblaku, predstavitev knjige Pot v oblak, spoznavanje inovativnih pristopov mladih pri vstopanju v računalništvo v oblaku, in pred-stavitev »oblačne« industrije Taj-vana, sekcija Zitex-cloud in Zavod e-Oblak, Ljubljana, 13. december, GZS (eurocloud.si)�� IJU 2012, enodnevni posvet o

odprtih vprašanjih informatike v javni upravi, Slovensko društvo In-formatika, Ljubljana, 19. december, Domus Medica (www.iju2012.si)�� CES (Consumer Electronics

Show) 2013, sejem potrošniške elektronike, Consumer Electronics Association (CEA), Las Vegas, 8.–11. januar, Las Vegas Convention Center (LVCC) (www.cesweb.org)�� IBM Connect 2013, konferenca

za razvijalce, upravljavce in profe-sionalne uporabnike programske opreme (namesto prejšnjih konfe-renc Lotusphere in Connect), IBM, Orlando, 27.–31. januar, Walt Di-sney World Swan and Dolphin Club Resort (www.ibm.com/connect)�� DesignCon 2013, konferenca

in razstava o projektiranju v elek-troniki, International Engineering Consortium, Santa Clara Conven-tion Center, Santa Clara, 28.–31. januar (www.designcon.com)�� Cisco Live! 2013, največje

evropsko srečanje uporabnikov opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, ICC London ExCeL, London, 28. januar–1. februar (www.ciscolive.com/london)�� IFAM 2013, mednarodna

strokovna sejemska prireditev s področja avtomatizacije, meha-tronike in robotike, ICM, Celje, 30. januar–1. februar, ICM – Dvorana K (www.icm.si)

��Macworld 2013, sejemski in konferenčni dogodek, posvečen opremi Mac, IDG World Expo, San Francisco, 31. januar–2. februar, Moscone Center West (www.ma-cworldexpo.com)�� 5. informativa, peti vseslo-

venski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja, Ljubljana, 1. in 2. februar (www.informativa.si)�� Imagina 2013, vodilni evropski

dogodek za 3D-simulcije in navi-dezne tehnologije, Imagina, Mo-nacio Mediax, Monaco, 19.–21. april, Grimaldi Forum (www.imagina.mc)�� SolidWorks World 2013, med-

narodna konferenca uporabnikov programske opreme, SolidWork, Orlando, 20.–23. februar, Walt Disney World Swan and Dolphin Hotel (www.solidworks.com)��Mobile World Congress 2013,

svetovni kongres in sejem mobil-ne telefonije, GSM Association, Barcelona, 25.–28. februar, Fira de Barcelona (www.mobileworld-congress.com/index.htm)�� Embedded World 2013,

sejem o vdelani strojni in pro-gramski opremi ter rešitvah s konferencama Embeded World in Electronic Displays, Nürnber-gMesse in Design & Elektronik, Nürnberg, 26.–28. februar, Nür-nbergMesse (www.embedded--world.de)��Winbis 2013, 5. mednarodna

konferenca o brezžičnih infor-macijskih omrežjih in poslovnih informacijskih sistemih, Open Learning Society, Katmandu, 27. in 28. februar, hotel Marshayndi Thamel (www.win-bis.com)�� En.grids 013, seminar o

financiranju razvoja pametnih omrežij, rešitvah ter priložnostih za industrijo in trgovce, Energe-tika.NET, Ljubljana, 30. januar, Gospodarsko razstavišče (www.energetika.net)

Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, kraj, datum in prizorišče ter spletna stran za dodatne informacije.

Digitalni domači zdravnikNaprava Scanadu Scout obvlada najpogostejša medicinska opravila – merje-nje srčnega utripa, krvnega tlaka in telesne temperature. Te podatke po po-vezavi bluetooth posreduje v namensko aplikacijo, ki jo ima uporabnik name-ščeno na pametnem mobilnem telefonu, ta pa mu nato vrne okvirno diagnozo in seznam morebitnih bolezni. Snovalci naprave že načrtujejo nadgradnjo funkcionalnosti, saj naj bi v prihodnje premogla tudi plastične (enkratne) teste za analizo vzorcev urina ali sline. S tem bo naveza pametne medicinske napra-ve in mobilnika poskrbela za še natančnejše diagnoze virusnih in bakterijskih okužb, bolezni, morebitne nosečnosti in podobno. Naprava Scanadu Scout bo po svetu na voljo za 150 dolarjev, v prodaji pa bo zelo kmalu po novem letu.

Symantec krepi položaj na slovenskem trguPodjetje Symantec želi s sklenitvijo novega distribucijskega partnerstva z družbo Powercom sistemi/Apcom Slovenija z dodatnim vlaganjem zagotoviti večjo prepoznavnost blagovne znamke pri nas in boljšo podporo uporabnikom. Apcom Slovenija je del distribucijske mreže Symanteca v šestih državah jugovzhodne Evrope. Poslovalnice ima v Budimpešti, Beogradu, Sofiji in zdaj tudi v Ljubljani. Na voljo ima vse vire Symantecovih enot – demolaboratorij, center znanja in nabor sredstev s področja svetovanja. Podjetje bo ponujalo Symantecove rešitve za zagotavljanje varnosti, preprečevanje izgube podatkov, šifriranje, varnostno kopira-nje in obnovo podatkov, arhiviranje, upravljanje shranjeval-nih in strežniških sistemov ter tudi najnovejše linije izdelkov v oblaku in za mobilnost. Prodajo bo vodil Silvester Drobnič, ki ima 14 let izkušenj v prodaji različnih informacijskih izdel-kov in storitev.

[ NA OBISkU] Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu

[ NOVOST ]

Casnik Finance #39

Documents

ka zih nasprot nih dej

utili odloitve vrha

portfelji la nov redak

mio eurindeks sbi top

siport fe lji popravki

vih objav lja mo

im ceneje izplaati boinico

ka fi nan ce