BREZPOTJE, PLEZALNI VZPONI 143 ZASNE@ENI @LEBOVI 113 · 2018. 11. 15. · Tura poteka po markiranih poteh, pri katerih si pri hoji ni treba pomagati z rokami. Tudi na strmih pobo~jih

KAZALO

UVOD 8O Karavankah 8O tem vodniku 10Kako uporabljati ta vodnik? 11Katere oznake te`avnosti najdemo v tem vodniku in kaj pomenijo 11Lestvica te`avnosti ozna~enih (markiranih) poti 11Lestvica te`avnosti neozna~enih poti 12Lestvica te`avnosti zavarovanih poti 12Lestvica te`avnosti turnih smukov 14Lestvica te`avnosti brezpotja 14

IZLETI 17KAVALARKA–PE^ (Tromeja) 18[PANOV VRH 21AJDNA 24VGRIZEVA PLANINA/Ogrisalm - Kosmática 28^EPA/Tscheppaschlucht 30JUNSKA GORA (SV. HEMA)/Hemmaberg 33SV. ANA – KOPRIVNA 36

NEZAHTEVNI VRHOVI 39VO[CA 40TRUPEJEVO POLDNE 44GOLICA 47STRU[KA 50GRLOVEC/Ferlacher Horn 53UR[LJA GORA 55

ZAVAROVANE POTI 60[KOCJAN/Kanzianiberg 62KEPA 65BEL[^ICA–VAJNE@, Skala{ka pot ~ez Vi{evnik 68STOL ~ez Severno rebro 71VELIKI VRH (Ko{uta), Tr`i{ka pot 73KO[UTNIKOV TURN, Pot ÖTK/ÖTK-Steig 75OV[EVA, Vrata in Poto~ka zijavka 78PECA – Korde`eva glava 82

TURNI SMUKI 85KRESI[^E 87BABA, Dov{ka Ro`ca 89KOPRIVNJAK/Kleiner Frauenkogel 91KOZJAK (Ov~ji vrh)/Kosiak (Geissberg) 94Sedlo VRTA^A 98

Stanko Klinar, 55 krat Karavankeprva izdaja

Uredil: Stanko KlinarTehni~ni urednik: Avgust Stu{ekZa pravopis odgovarja: Stanko KlinarTisk:Oblikovanje in prelom: DID d.o.o.Oblikovanje naslovnice: Mojca Dari{

Izdala in zalo`ila: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2005; Za zalo`bo: Bo`idar Lavri~Eviden~na {tevilka zalo`be 263Avtorji fotografij: Jo`e Miheli~, str. 2-3, 9, 16, 20, 25 in naslovnica

Toma` Klinar, str. 26-27, 78, 96-97, 99, 112, 124, 126, 127, 130, 146, 164-165

Tomo Jeseni~nik str. 37ostalo avtor vodnika

Brez pisnega dovoljenja avtorjev oz. zalo`nika so prepovedani reproduciranje, dis-tribuiranje, javna priob~itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali nje-govih delov v kakr{nem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje alishranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih 46. do 57.~lena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kr{itev avtorske pravice.

4 5

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

796.52(234.323.61)(036)

KLINAR, Stanko

[Petinpetdeset]

55 krat Karavanke / Stanko Klinar ; [avtorji fotografij Jože

Mihelič ... et al.]. - Ljubljana : Planinska zveza Slovenije, 2005

ISBN 961-6156-60-8

220190976

Z’^E (Seti~e)/Setitsche (Freiberg) 100OBIR-OJSTRC/Hochobir 103MALI OBIR/Kleiner Obir 105OV[EVA (najvi{ji vrh Govca) 107PECA – Bistri{ka {pica/Feistritzer Spitze 111

ZASNE@ENI @LEBOVI 113BELE PE^I (Na pe~eh) - Ju`na grapa 114STOL skozi Jane`ev ali Mártin `leb 117BEGUNJ[^ICA - Veliki plaz 119VRTA^A - Ju`na grapa 121VRTA^A - »Ipsilon« 123PALEC, od severa skozi @leb 125PALEC - Vzhodni `leb (»Pomladni cvet«) 130KLADIVO (Hajn`ev turn) - zahodna grapa 132MACESJE (Ko{uta) – Pichsov `leb 136KO[UTNIKOV TURN - Vzhodna grapa 138OBIR - Zahodni `leb 141

BREZPOTJE, PLEZALNI VZPONI 143VISOKI VRH (Bavhe) - zahodni greben 144KEPA - severovzhodni raz 149PLEVELNIKI 152ORLICE (Stol) 154SVA^ICA 158VRTA^A - zahodni greben, smer ~ez Grad 161VRTA^A - Mala glava 166MO@JE nad Zelenico 168KO[UTICA (Ljubeljska Baba) - Pot Gerharda

Orascha/Gerhard-Orasch-Steig 172KLADIVO, od severa ~ez [krbino 175CJAJNIK/Lärchenturm 178OSTRV - Severna grapa / Kainradlschlucht 182OBIR - z Jagov~eve planine na Ojstrc 184

VODNIKI 187U^BENIKI 189ZEMLJEVIDI 189ABECEDNO KAZALO 190

6

Nato sem {el spet ~ez Dravo, mimoKo`entavre in skozi Podljubelj ter se

vzpenjal proti Malemu Ljubelju. Du{omi je pretreslo, ko sem gledal levo

nad vodo visoko gorovje in videlmnogo sledov silnih udorov in ru{e~ih

se gorskih gmot. Tako je tudi obvisokih gorah na desni, kjer le`e blizu

ceste cele grmade ru{evin. »O,~love~ki,« sem si mislil, »ki se ho~ete

z mo~jo in osvajanji napraviti nesmrt-ni, pridite sem in poglejte nekdaj tako

ponosne skalnate sklade, kako le`ijozdaj tu v svojih ru{evinah!«

Valentin Stani~

8

Uvod

9

O Karavankah

na prepihu jezikovne meje, poravnajte jim slovenski hrbet in nikar ne mislite,da morate tisti hip, ko pokukate skozi ljubeljsko luknjo, `e lomiti svojo slabonem{~ino!) Slovensko doma~ijstvo samo po sebi `al ni dovolj, da bi se sloven-sko planinstvo na severni strani tudi kulturolo{ko manifestiralo, kljub uradnoobstoje~emu SPD Celovec. Nem{ka planinska publicistika hote ali nehote(upravi~eno ali neupravi~eno?) taji obstoj slovenstva. Slovenskih gornikov naseverni strani Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp »ne vidi«, prav tako »ne

ve« za slovenske pesnike in likovnike ob vzno`ju gorovja, ob hkratnem polnempriznanju nem{kih ustvarjalcev. (Védimo, da zlepa ni kje prebivalstvo tako ust-varjalno povezano s svojim gorovjem, kot so karavan{ki doma~ini sKaravankami!) Svetla izjema je Hans M. Tuschar, ki je uvodno besedo za svojkaravan{ki vodnik sklenil takole: »Pomagajmo si med seboj, da sebi in svojimpotomcem ohranimo veli~astno lepoto Karavank. Naj Stvarnik nakloni v srcadoma~inov s Karavank medsebojno razumevanje in mir, s polno svobodo pri-padnosti narodu in maternemu jeziku.« Sestavil in uglasbil je pesemKarawankenlied (»Karavan{ka pesem«, natisnjena je v njegovi knjigiKarawanken, Brücke und Bollwerk – avtor je tudi (ljudski) pesnik in har-monikar), ki ji je zadnjo kitico napisal »po doma~e«, kot na Koro{kem pravijosloven{~ini. Takole:

»Kjer Kranj s Koro{ko zdru`en je, tam Karavanke so.Tam meni zemlja draga je, doma~a – lepa vsa.Kjer divja jaga, pehtra gre, zasli{im jak odmev,Tam rad bi gledal dolgo v dol, po~ivat´ bi hotel.Tam rad bi gledal dolgo v dol, po~ivat´ bi hotel.«

(»Kranj« je treba razumeti v pomenu »Kranjske«; nem{ko »Krain«.)

Ni~ ne pomaga! Treba bo spet v hribe!In to kar podjetno. 55 ciljev je

izdatna zajemalka, za ve~ kot eno leto.Pot pod noge torej, in sre~no!

Doma pa ostane mila jera,ki ni za v hrib in ne v skale...

O KARAVANKAHKaravanke so tretje po rangu slovensko gorovje, za Julijci in Grintovci – ~egledamo na vi{ino in »alpinisti~no ponudbo«. Po dol`ini so prve: njihova sle-mena z najvi{jim vrhom Stolom, 2236 m, se vle~ejo 120 km dale~ od Trbi`ado Slovenj Gradca. Ozemlje, ki ga pokrivajo, je mogo~e omejiti takole:

Na zahodu lo~i Ziljica Karavanke od glavne verige Karnskih Alp, Zilja jihlo~i od Ziljskih Alp z Dobra~em, po Dravi pa te~e meja do Velikovca, odkoder se`e mejna ~rta prek Podjune in mimo Pliberka ~ez Holmec kPrevaljam, od tod pa po Me`i navzdol do njenega izliva v Dravo priDravogradu. Na jugu in vzhodu je razmejitev zaradi tesne naslonitve naKamni{ko-Savinjske Alpe in ve~je razbitosti gorovja bolj zapletena. OdTrbi`a do @irovnice lo~i Karavanke izrazita (ve~ji del Zgornja Savska) dolinaod Julijskih Alp. Od @irovnice, kjer se za~ne najzahodnej{i odrastekKamni{ko-Savinjskih Alp v Brezni{kih pe~eh, pa krene meja-lo~nica obZavr{nici na Polj{ko planino, ju`no okrog Begunj{~ice na Preval in skoziPoto~nikov graben v dolino Mo{enika in po njej do soto~ja z Bistrico priTr`i~u; nato po Lomski dolini in ~ez Javorni{ki preval ter po Reki (Stor`i{kipotok) do soto~ja s Kokro. Ob njej navzgor na Jezersko in ~ez Jezerski vrh vdolino Bele, ki pa jo takoj zapusti in se vrne ~ez Pavli~ev vrh ob Ru~niku inJezêri (Matkóv kot) do soto~ja s ^rno, ki prite~e iz Logarske doline; zdru`enaJezera in ^rna se preimenujeta v Savinjo, po tej do Sol~ave; tu ob Kloba{i ~ezSleme (med Ov{evo in Raduho) v Bistro in Me`i{ko dolino, ki jo dose`e pri^rni na Koro{kem, a jo takoj spet zapusti ob Javorskem potoku in krene prekSlemena ([t. Vid, Andrejev dom na Slemenu, tu se Karavanke dokon~nolo~ijo od Kamni{ko-Savinjskih Alp, katerih vzhodno predgorje se tu kon~a)na [tajersko; ob Velunji dose`e Pako, po tej krene navzgor ~ez Doli~ vMislinjsko dolino; po Mislinji, ki lo~i vzhodne odrastke Karavank odPohorja, te~e razmejitev do soto~ja z Me`o in Dravo pri Dravogradu.

Karavanke so danes na severni strani dvojezi~no gorovje. Slovenskih planin-skih sledi je `al malo (na Ble{~e~i planini stoji slovenska Ko~a nad Arihovope~jo, 1084 m, tu in tam se najde kaka slovenska tablica, in na za~etku Meli nadsedlom Potok bi morala biti skrita (!) slovenska vpisna knjiga, a le redkokdo vezanjo, ker so pobudo prevzeli (so jo v resnici `e od vsega za~etka imeli)gorni{ko osve{~eni nem{ki koro{ki me{~ani. Toda doma~e prebivalstvo jeslovensko, kot zmeraj, tu in tam s kako nem~ursko ljuljko. (Lepo vas prosim,ustavite se pri doma~inih, pogovorite se z njimi, dajte jim ~utiti, da niso sami

Ko{uta od Kladiva (levo) do Ko{utnikovega turna

Uvod

11

O tem vodniku

KAKO UPORABLJATI TA VODNIK?

Edini primerni na~in je ta, da zadaj v Abecednem kazalu poi{~emo za`elenicilj, tam bomo izvedeli za stran, kjer je cilj podrobno opisan.

Da smo se zna{li v takem polo`aju, je kriva razdelitev knjige na tematskesklope – izleti, nezahtevni vrhovi, turni smuki, zavarovane poti, zasne`eni`lebovi, brezpotje z la`jim plezanjem – in tako ni bilo mogo~e knjige ureditine po abecednem redu ciljev ne po klasi~no priporo~anem vrstnem redu odzahoda proti vzhodu. (Karavanke bi bile za tako razporeditev sicer kot nala{~.Do neke mere je vrstni red zahod-vzhod upo{tevan znotraj posameznihpoglavij/tematskih sklopov, a to ni nobena posebna odlika. Je samo na~elo zaminiaturni red `epnih razse`nosti, ki k preglednosti knjige bistveno neprispeva.) Mislim, da (ne)urejenost knjige glede na razvrstitev enot ne bonikogar motila, medtem ko bi ga lahko bridko prizadela nepravilnostpodatkov v posameznih enotah. Glede tega pa se skorajda lahko pohvalim s~isto vestjo: prav vsak korak, ki sem ga napisal, sem na terenu tudi sam pre-hodil. ^e kaj ne {tima, bo treba iskati krivdo drugod: ali v slabem opisu, aliv tisku, ali v gozdarjih, ali markacistih, ~e ne celo v potresu, zaradi kateregase utegne kje podreti tudi pol gore. (Ampak, seveda, ne kli~imo vraga, ko samprerad pride!)

KATERE OZNAKE TE@AVNOSTI NAJDEMO V TEM VODNIKUIN KAJ POMENIJO

Lestvica te`avnosti ozna~enih poti

Lestvica te`avnosti neozna~enih poti

Lestvica te`avnosti zavarovanih poti

Lestvica te`avnosti turnih smukov

Lestvica te`avnosti brezpotja in alpinisti~nih vzponov

LESTVICA TE@AVNOSTI OZNA^ENIH (MARKIRANIH) POTI

Nezahtevna ozna~ena pot. Tura poteka po markiranih poteh, pri katerih sipri hoji ni treba pomagati z rokami. Tudi na strmih pobo~jih je pot dovolj{iroka in zlo`na, da omogo~a varno in udobno hojo. Potrebna sta pazljivost inprimerna telesna pripravljenost. V na{i knjigi vodijo take poti na Kavalarko,Pe~, Petelinjek, Babo, Koprivnjak, Golico, Kozjak, Grlovec, Junsko goro, kSv. Ani v Koprivni, na Vgrizevo planino in Kosmatico, na Stru{ko, Bistri{ko{pico (Peca), Obir in Ur{ljo goro. (Drugi cilji te te`avnosti, ki so v knjigi siceromenjeni, ne pa opisani, so Ma~enski vrh, @ingarica, Psinski vrh, Z´~e od Sel,Ojstra, Topica; dodamo lahko Stol z Zabre{ke planine, Ov{evo od vzhoda instaro pot na Korde`evo glavo na Peci, pa tudi Javornik in Macno.)

Zahtevna ozna~ena pot. Tura je speljana v celoti po markiranih poteh, ven-

Ni mogo~e spregledati tihe `elje, da bi se Karavan{ka pesem prepevala enakodomoljubno na obeh straneh dr`avne meje. Hans M. Tuschar je tudi sicer vmnogih pogledih sodeloval s Planinsko zvezo Slovenije, zlasti s Tr`i~ani(Iztok Tomazin & Co.), tako da je pred leti na predlog uglednega planinskegadelavca in pisca vodnikov Jo`eta Dobnika dobil celo zlati znak PZS. V temsmislu, v tej smeri, na tej osnovi naj bi gledali v prihodnost za spodobnoso`itje in medsebojno spo{tovanje.

O TEM VODNIKU

Zakaj je bilo treba sestaviti ta vodnik? Imamo »temeljni«, »krovni«, »encik-lopedi~ni« vodnik Karavanke, ki ga je izdala PZS, `e ~etrto izdajo, sestavljenje po »evropskih« smernicah, nanj se ta vodnik ves ~as sklicuje. V nasprotjuz vodnikom PZS je ta izbirni, ni »univerzalni«, privo{~i si le 55 hlastnih cil-jev (dana{nji ~as je hlasten, ali ne?, nima ~asa za »enciklopedije«, podléganaglici, ki je ozka in oskubljena), se pravi, ve~no hite~i homo faber dobinamig za nekaj lepega in vrednega in je odre{en {irokega {tudija. (^e je res?Da ne postavlja lepega do`ivetja na eni in svojega ljubega zdravja na drugistrani na kocko?) Je pa ta vodnik tudi vsebinsko druga~en. Ne more se sicerdocela izogniti ponavljanju za drugimi, (glej str. 187), ker se ne more odpove-dati najvi{jim in najbolj mi~nim ciljem, v prete`ni meri pa je vendarledruga~en, in to na dva na~ina: po na~inu prikaza in po izboru tur. Na~inprikaza je povzet po vzorcu ne{tetih tujejezi~nih (zadnja leta tudi slovenskih)izbirnih vodnikov, med njimi je Zauberreich Karawanken, 1997, ki ga je ses-tavil nem{ki celov{ki avtor Manfred Posch. Po na~inu prikaza torej ni izviren,

toda privzeti kalup napolnjuje ssvojo vsebino, tudi esejisti~no.Vsebina pa je v razmerju do drugihvodnikov, in posebej do krovnegavodnika Karavanke, mo~no dru-ga~na. Ta slednji je »planinski«(tako pi{e v naslovu: »Karavanke,planinski vodnik«, in ta pridevnik jetreba razumeti vrstno, torej nismu~arski ne alpinisti~ni ne kole-sarski ne kajaka{ki ali kakr{ensi`e-bodi), na{ pa si dovoli skoke v turnosmuko, v brezpotja in celo »alpinis-tiko«. Tako je mogo~e gledati nanjkot na dopolnitev temeljnega, krov-nega, enciklopedi~nega (ki po na-tan~nem priznanju to ni) vodnika,zakaj vsebuje in celo poudarja stvari,ki jih tam ni.

12

Uvod Lestvice te`avnosti

knjigi sodita v ta razdelek vzhodni pristop na Kepo (iz Mlince) in odsekPoto~ka zijavka–Govca na Ov{evi; zaradi izredno udobnih umetnih napravtudi pot skozi ^epo (kljub gladkim in globokim prepadom). Dodamo lahkotudi Krainerjevo pot na Pristov{kem Stor`i~u.

Zmerno zahtevna. Pot je speljana po bolj strmem svetu, varovalne naprave,ve~inoma le `ice, so potrebne za napredovanje. Tu in tam naletimo naizpostavljena mesta. Klinov, skob in umetno izklesanih stopov obi~ajno ni. Vknjigi so take poti Lovska v [kocjanu, Skala{ka ~ez Vi{evnik na Bel{~ico inVajne`, Pot po severnem rebru na Stol, Tr`i{ka na Veliki vrh v Ko{uti, Vratana Ov{evi, zavarovana pot na Korde`evo glavo (Peco).

Zahtevna. Tovrstna plezalna pot je lahko speljana tudi po kratkih navpi~nihodstavkih in je izpostavljena. Poleg `ic najdemo tudi kline, skobe, umetnoizklesane stope in lestve. To je `e pravo plezanje, ~etudi po umetnih napravah.V na{i knjigi sodi sem pot ÖTK na Ko{utnikov turn.

Zelo zahtevna. Navpi~ni odseki, ponekod lahko z rahlo previsnimi mesti, sotu bolj pravilo kot izjeme. Izpostavljenost je velika. Zaradi pomanjkanjastopov terjajo {tevilna mesta tudi mo~ v rokah. V na{i knjigi je taka potBrezimna v [kocjanu (ki po tehni~nih te`avah res sodi v ta razdelek, vendarje zelo kratka).

Izjemno zahtevna. Sem sodijo poti tipa Via della Vita na Vevnici in ViaItaliana na Mangartu. Ker takih poti v Karavankah ni, in tudi sicer ne naozemlju Republike Slovenije, tudi opis te`avnosti ni potreben.

dar so te lahko zelo strme, vodijo nad prepadi ali skozi la`je skalovje, kjer sokraj{e varovalne naprave namenjene varnosti, ne za premagovanje te`av innapredovanje. V mokrem in zmrzali grozi mo`nost zdrsa. K takim potemlahko v na{i knjigi pri{tejemo izlete na Ajdno, Vzhodno grapo vKo{utnikovem turnu, Ov{evo mimo Poto~ke zijavke, dodamo pa ju`nepristope na Ko{uto in Stol z @irovni{ke planine.

Zelo zahtevna ozna~ena pot. To je tip zavarovane markirane poti, kjer jeuporaba rok nujna. Tovrstne poti se po te`avnosti delijo naprej od malozahtevnih do izjemno zahtevnih, zato je tu dodana posebna »Lestvicate`avnosti zavarovanih poti«. Glej tam.

Turisti~na pot. Taka je na{a pot skozi ^epo: s stopnicami, mosti~ki in ogra-jami odprta pot za naj{ir{i turisti~ni obisk.

LESTVICA TE@AVNOSTI NEOZNA^ENIH POTI

Nezahtevna neozna~ena pot. Hodimo po nadelanih poteh, ki pa niso (vceloti) markirane. Uporaba rok ni potrebna, pa~ pa je potreben smisel za ori-entacijo. Sem sodijo v na{i knjigi [panov vrh, Vo{ca, Trupejevo poldne, MaliObir, Z´~e od severa, dodamo jim lahko vso ju`no stran karavan{kega grebe-na zahodno od Blekove, ves venec gora nad Srednjim Vrhom skupaj zBavhami, Ple{ivec in Pe~ovnik pod Ko{uto, Mali in Veliki Javornik(@eniklovec).

Zahtevna neozna~ena pot. Tura je speljana po nadelanih, vendar nemarki-ranih poteh, kjer je v~asih treba uporabiti roke zaradi varnosti ali umika ovi-ram. Lahko naletimo na ob{irna strma pobo~ja, kjer v mokrem in zmrzaligrozi zdrs. Potrebno je nekaj smisla za orientacijo. Primer je na{a pot naVisoki vrh (Bavhe), dodamo lahko vzpon na Kepo ~ez Kurjeke in naU`ník/Macesje z juga (od Kisovca). (Pri Visokem vrhu gre za ostanke poti,zato je pristop na to goro mogo~e uvrstiti tudi v razdelek »Nezahtevnobrezpotje«.)

Zelo zahtevna neozna~ena pot. Tura je speljana po delno uhojenih poteh,kjer moramo ob~asno uporabiti roke za napredovanje. Na zahtevnej{ih mestihje priporo~ljivo varovanje z vrvjo. Potrebno je zelo dobro obvladanje ori-entacije.

S to definicijo se ta tip poti zelo pribli`a definiciji brezpotja. Za karavan{kerazmere ni videti potrebe po strogem lo~evanju, ta tip poti je zato pri{tet k»zahtevnemu brezpotju«. Glej »Lestvico te`avnosti brezpotja«.

LESTVICA TE@AVNOSTI ZAVAROVANIH POTI

Malo zahtevna. To vrsto poti zmorejo izurjeni gorniki tudi brez varovalnihnaprav. Strmina ni huda, izpostavljenost je minimalna ali je sploh ni. Poti sospeljane po grapah, {irokih grebenih ali polo`nem skrotastem svetu. V na{i

Gubno in Plevelniki (masiv Kepe)

14

Uvod

15

Lestvice te`avnosti

Nezahtevno brezpotje. Smer vodi prek bolj ali manj prehodnega brezpotne-ga sveta. Pri hoji ni potrebna uporaba rok. Hodimo ~ez drn in strn, mestomapa sledimo ste~inam ali ostankom poti. Nujen je dober smisel za orientacijo.V megli je po takem svetu skoraj nemogo~e najti pravo smer. Primer v na{iknjigi je Visoki vrh (Bavhe), dodamo lahko vso skupino Bavh z Mojstrovicoin Ti{lerico, in Ru{ pri [tégovniku.(Pri Visokem vrhu gre za ostanke poti, zato je pristop na to goro mogo~euvrstiti tudi v razdelek »Zahtevna neozna~ena pot«.)

Zahtevno brezpotje. Smer vodi po te`je prehodnem brezpotnem svetu, kidolo~a smer napredovanja. Napredovanje ote`ujejo strmina, zamudnereliefne oblike in pora{~enost. Ob~asno je za varnost pri hoji treba uporabitiroke. Potrebujemo smisel za orientacijo in iskanje prehodov. V megli je vtakem svetu nemogo~e najti pravo smer (razen kjer poteka po enovitem, ne-razcepljenem `lebu). V na{i knjigi sodijo sem Veliki plaz v Begunj{~ici,Vzhodni `leb (»Pomladni cvet«) v Palcu, Plevelniki, Vrta~a-Mala glava,Ko{utica (Pot Gerharda Orascha), Kladivo od severa (enota {t. 52).

Zelo zahtevno brezpotje. Smer vodi prek te`ko prehodnega, tudi prepadne-ga gorskega sveta, ki mo~no omejuje poljubnost gibanja. Smer sicer lahkopoteka po delno uhojenih sledeh, a ob~asno moramo uporabiti roke za napre-dovanje. Spotoma naletimo na eno ali ve~ te`jih mest, ki jih lahko ozna~imos plezalno oceno I. ali II. te`avnostne stopnje. Potrebna sta zelo dobra izur-jenost in smisel za orientacijo. Glede na (ne)izurjenost udele`encev je upora-ba vrvi priporo~ljiva ali celo nujna. V megli je v takem svetu nemogo~e najtipravo smer (razen kjer poteka po enovitem `lebu). Sem pri{tevamo Ju`ni `lebv Belih pe~eh, Jane`ev in Mártin `leb v Stolu in Orlicah, Palec od severaskozi @leb, Zahodni `leb na Obirju, Ju`no grapo in »Ipsilon« na Vrta~i, direk-tni pristop na [krbino (Ko{uta) od severa, Sva~ica od severa (z Vrat), Obir zJagov~eve planine.

Alpinisti~ni vzpon. Tura poteka v prepadnem skalnem svetu, po grebenu alisteni. Te`ave v tej knjigi opisanih vzponov se gibljejo okoli I. in II. stopnje,mestoma dose`ejo III. stopnjo, dva vzpona celo IV. stopnjo. Te`ave na turiniso omejene samo na posamezna mesta, marve~ se vrstijo zdr`ema ~ez celosteno ali greben (ki dosega vsaj 100 metrov v vi{ino ali dol`ino). Potreben jeodli~en smisel za orientacijo. V megli je po takem svetu skoraj nemogo~enajti pravo smer. Potrebne so alpinisti~na izku{enost in alpinisti~na opremain/ali spremstvo gorskega vodnika.

Opisi te`avnostnih stopenj so naslednji:

I Vzpon poteka po zelo raz~lenjenem skalnatem svetu, kjer jedovolj velikih stopov in oprimkov. Roke uporabljamo predvsemza vzdr`evanje ravnote`ja. Stena je precej nagnjena in omogo~a,da dovolj udobno stojimo, se pravi, plezamo bolj z nogami kot zrokami.

LESTVICA TE@AVNOSTI TURNIH SMUKOV

Nezahtevno. Ustreza alpinisti~no-smu~arski oceni I in ozna~uje smuke brezve~jih strmin ter brez bistveno nevarnih plazovitih pobo~ij v normalnihrazmerah. Vzpon obi~ajno opravimo s psi na smu~eh. Po gozdu se smu~a(ve~inoma) po gozdnih cestah, kolovozih ali vlakah. V na{i knjigi sodijo v toskupino Baba, Koprivnjak, Obir-Ojstrc, Bistri{ka {pica (Peca) in ve~ina gozd-natih podno`ij in srednjih vi{in, kjer redno naletimo na gozdne ceste.Dodamo lahko @ingarico in Korde`evo glavo od Doma na Peci.

Delno zahtevno. (II-) Smuk v prete`nem delu vodi prek polo`nih pobo~ij,mestoma pa tudi prek strmej{ih odstavkov. V na{i knjigi sodijo sem Kresi{~e,Kozjak, Sedlo Vrta~a (v dobrih razmerah), Z´~e, Mali Obir, Ov{eva. Dodamolahko Lokovnikov Grintovec in Hajn`evo sedlo od severa, zasne`ena meli{~aseverno pod Ko{uto, Veliki vrh v Ko{uti.

Zahtevno. (II) Smuk vodi prek strmej{ih pobo~ij, vzpon je ponavadi mo`enle z uporabo srena~ev. Ve~inoma se smu~a po brezpotju, ponekod obstajanevarnost plazov, v trdem snegu nevarnost zdrsa. V na{i knjigi bi sodili v toskupino Veliki plaz v Begunj{~ici, zasne`ene ri`e med Stolom in Vajne`em(severno pobo~je) in @leb, v te`kih razmerah tudi sedlo Vrta~a in Mali Obir.

Povzeto in prirejeno po knjigi Andra`a Poljanca, Turni smuki. Primerov za kate-gorije »bolj zahtevno«, »zelo zahtevno« in »izredno zahtevno«, ki so tam nave-dene, v na{i knjigi ni. (Verjetno bi v kategorijo »bolj/zelo zahtevno« spadal spusts Kepe po zahodni strehi, spust z Vrta~e na jug in z Ov{eve na sever po zahodniglobeli; glej ^rnivec-Pra~ek, Turni smuki. Zelo zahteven, verjetno zgornja meja,je tudi smuk po Obirjevem zahodnem `lebu.)

LESTVICA TE@AVNOSTI BREZPOTJAKaj je brezpotje? To~no to, kar pove beseda: teren brez poti. O poteh govo-rimo sicer, ko imamo v mislih nadelano ali izhojeno stezo. Nadelana je tista,ki je narejena s krampom in lopato, opremljena z `ico in klini in mosti~ki in{karpami, izhojena pot pa je brez teh (in podobnih) umetnih posegov, vendarje zaradi izhojenosti docela razvidna in popotnika zanesljivo vodi do cilja. Nanadelanih in izhojenih poteh pri~akujemo markacije in smerne table, vendarte niso pogoj za tovrstne poti. (Nadelane poti brez oznak so glede navzdr`evanost lahko nekak{na vmesna stopnja med ozna~enimi in zavarovan-imi potmi na eni strani in brezpotjem na drugi.) Zna~ilna za brezpotje pa jeravno odsotnost ali nezadostnost umetnih ~love{kih posegov in izhojenosti,~etudi je mogo~e naleteti na markacije (ni nujno, da so stare in nezanesljive),zlasti pa na mo`ice. Brezpotje torej ni nujno brez umetnih orientacijskihpripomo~kov, brez dvoma pa je to teren, kjer samoiniciativno i{~emo smernapredovanja; ne vodi nas razlo~na steza, ali varovalne naprave. (Glej tudi str.143.)

1716

Uvod

IZLETIZa izlete Karavanke niso v zadregi. Tovrstno naklonjenost pri tako ~loveko-ljubnem gorovju `e kar pri~akujemo. Navidez v nasprotju s tem dejstvom paje pi~lo {tevilo tu predlaganih izletov (7), ki je dobesedno kapljica v morjumo`nosti. Naj uporabnik vodnika, prosim, prizanesljivo pomisli, da imadrugo morje mo`nosti, namre~ prostor med vodnikovima platnicama, krutvalobran, ki valovom prve mo`nosti ne pusti pljuskati ~ez mero. Prepri~an pasem, da bo `e ta pe{~ica, ki je tu navedena, tako u~inkovito razgrela po`elen-je, da bo samoiniciativno nadaljevanje pri ljubiteljih Karavank le {e vpra{anje~asa. Kar s prstom na zemljevid pa vodnik Karavanke v roke, pa bo {lo. Najnatresem nekaj dodatnih ciljev (dodatnih k tem, ki so podrobneje opisani venotah od 1 do 7), ~etudi skupaj tudi niso veliko ve~ kot nova kaplja!Poglejmo: Lomi~i pod Petelinjekom, vsak posamezen vrh med Blekovo inKorenom, Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, Sedu~nik in Gorelj{e in Ravnenad Dovjim, Smoku{ka planina-Zelenica, Sv. Peter nad Begunjami, soteskaLuknja v Begunj{~ici, Preval (po Bornovi poti od Ljubelja), pohod po avto-mobilsko zaprti cesti na stari Ljubelj, Kofce, Ple{ivec, Pe~ovnik, Ru{,@eniklovec, Sv. Duh pod Ol{evo, Pikovo in Ri{perk pri Peci, Ivar~ko jezero;na severni strani Strmec, Jernejevec in Ojcl, Ilj~ in Trupej, Cvancikar inBukovnik (Baumgartner), Ble{~e~a planina (slovenska ko~a), Kladje,kapelice nad Podgorjami (Maria Elend), Mo{enik, Ma~enski vrh, Ma~enskaplanina, Psinjski vrh, @ingarica, Mlaka (Märchenwiese), Tolsti vrh, Malejevaplanina, Vodni{ka igla, Macna, Obirske jame, Ojstra, Topica, planina Lu`a.Kako je `e rekel Cankar? »Bo`ja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla sonebesa pod Triglavom ... gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril para-di` za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.«Torej veselo na pot.

Pod izletom razumem nekaj vmes med avtomobilskim turizmom in pohodomna lahko dostopne vi{je vrhove. Izlet seveda lahko pripelje na vrh, ali pa tudine. Vzpon na na{e tukaj{nje cilje ne traja ve~ kot dve zlo`ni uri. (To je seve-da vseeno dovolj, da se opomnimo, da od planinske opreme rabimo vsajspodobno planinsko obutev.) Mejo pa je te`ko potegniti. Tukaj so nekaterivrhovi (Pe~, Petelinjek) navr`eni za dobro vago, ko bi lahko sodili v nasled-nje poglavje, tam se najde kaka Vo{ca ali Ur{ka ali [kocjan, ki bi bila lahkotudi tu. Razbijati si glavo nad tem, kaj to~no gre tja in kaj sem, je zguba ~asain pameti. Na debelo je mogo~e re~i, da so vrhovi v tem razdelku drugotne-ga pomena v primeri z idili~nimi planinami, ki se razgrinjajo krog in preknjih. ^e pa je `e poudarek na kakem vrhu, je z zgodovinsko-kulturolo{kega,ne toliko planinsko-{portnega vidika (ki ga ni). Na izletih i{~emo izletni{kosprostitev, lagodnost in razvedrilo. Tudi kan~ek izobrazbe.

II Tu se za~ne pravo plezanje. Stena je precej strma, oprimki instopi so manj{i, vendar jih je veliko. Varovanje z vrvjo je zaneizku{enega gornika nujno, posebno ~e so odstavki dalj{i inbolj izpostavljeni.

III Plezanje poteka po zelo strmi ali celo kraj{i navpi~ni steni obsicer zadostnih (~etudi majhnih) oprimkih, in ob skladni upora-bi rok in nog. Varovanje z vrvjo je obvezno.

IV Plezanje poteka po zelo strmi ali navpi~ni ali celo rahlo previsnisteni ob ne ~isto zadostnih ali nezanesljivih kru{ljivih oprimkih,zaradi ~esar je treba uporabiti posebno plezalno tehniko glede nakonfiguracijo (npr. razne vrste gvozdenja in trenja, specialnoprena{anje te`nosti in urejanje ravnote`ja). Potrebna je mo~ vrokah, ker te`a plezanja prehaja na roke.

Med alpinisti~ne vzpone pri{tevamo severovzhodni raz Kepe II/I, grebenOrlic III/II, zahodni greben Vrta~e (Grad) II, Mo`e III/II, Kladivo skozizahodni `leb IV/III, Cjajnik IV/III, Ostrv, severna grapa (Kainradlschlucht)II. Kjer sta navedeni dve {tevilki ocene, npr. Mo`je III/II, pomeni prvanajte`je mesto, druga pa te`avnost prete`nega dela smeri.

Brsti~na lilija

19

KAVALARKA–PE^ (Tromeja)

18

1 KAVALARKA–PE^ (Tromeja)Nezahtevna ozna~ena pot

ceste. V resnici sestoji samo iz dvehkrakov; naj ponovim: od izhodi{~a –od po~itni{ke hi{ice – povprek des-no proti vzhodu navzgor do dr`avnemeje, nato v dolgi pre~ki levo navz-gor do ceste.) Po cesti okoli 50dol`inskih metrov lahne vzpetinedesno na preval.

Kavalarka le`i kakih 50 m zahodnood prevala, svet je pa{ni{ko in gozd-nato zaobljen kot nekje na Pohorju,tako da je vrh te`ko najti, vendar vrhsploh ni pomemben, pomembne sorazgledne jase vsenaokrog. Poljub-no se sprehajamo, omejuje naskve~jemu kaka »Proprietá privata«,napotimo se k ogleda vredni gotskikapelici Marije Sne`ne/Madonnadella Neve, 1277 m, ki je skrita vgozdu na obrobju travnikov v severnem pobo~ju Kavalarke, posvetimo sepogovoru, malici in igri z otroki. Do sem rabimo pribli`no 1.30 ure, tu izletlahko tudi kon~amo.

Na Pe~ pa nadaljujemo takole: vrnemo se na cestni preval, kjer nas ~akamarkacija 522, po kateri smo pri{li iz doline. Po cesti se nekoliko spustimoproti severu (z leve se pridru`i druga cesta), nato pa vzpnemo na sedlo,1321 m, med Kopo in Pe~jo. (Od tod se lahko v pol ure brez poti proti jugunavzgor skozi gozd vzpnemo na Kopo, a prav velikega dobi~ka od tega ni,razen da premi{ljujemo, kako bi doma~inom Rate~anom pomagali vrniti tejo{iljeni pora{~eni grbi doma~e ime Kopje.) Po cesti, delno po markiranihbli`njicah, nadaljujemo na Pe~. Skupaj iz doline 2.30 ure.

Pe~ sodi med najpriljubljenej{e karavan{ke to~ke, na njej je vedno velikoobiska, vrh, ki pripada Italiji, Avstriji in Sloveniji, zaznamuje tride`elno zna-menje, ki nas opozarja, da je tu sti~i{~e treh najve~jih evropskih narodnostnihskupin, Germanov, Romanov in Slovanov. Poleg tega prvotnega, ljubeznivonarodopisno oblikovanega zaznamka najdemo novej{e »priseljence«: TVstolp, kovinski obelisk, ki po Sri Chinmoyu pri{teva Pe~ v verigo spomenikov

Nadmorska vi{ina: Kavalarka/CimaCavallar, 1350 mPe~/M. Forno/Ofen, 1510 m(Petelinjek/Hahnenwipfel, 1552 m)

Vi{ina izhodi{~a: 870 m

Vi{inska razlika: Kavalarka 500 m, Pe~ 700 m

Najzahodnej{ega odrastka Karavank v gorni{kem smislu ni kaj dosti v hla~ah,z ostalimi Karavankami pa deli sloves izrednega razgledi{~a. Vsa ju`na ~rtaje razlomljena v konturah julijskih velikanov, severno pa se najprej spo~ije vudobni Zilji, da se potem mimo bli`njega podrtega Dobrá~a vzpne naKarnske Alpe in sprehodi ~ez vso Koro{ko do Visokih Tur. Kraj, kjer se mudi-mo, pa je preprosto idili~en, razgrinjajo se blage seno`eti z macesni, smreka-mi in hi{icami, med njimi se skriva gotska kapelica Madonna della Neve, svetje kot ustvarjen za dru`inski izlet s srednjemajhnimi otroki.

To je edini del~ek Karavank, ki pripada italijanskemu dr`avnemu ozemlju,tam se bomo vzpeli in sestopili, ~etudi so Rate~e naravno izhodi{~e za ta pre-del.

Izhodi{~e: Pri Rate~ah prestopimo dr`avno mejo,pribli`no 500 m zahodno od mejnega prehoda ({epred trgovinami Pri Jalnu) najdemo na desnivoja{nico Caserma Isonzo. Na vzhodnem vogaluvoja{ni~ine ograje je pritrjena bela smerna tablicaz napisom M. Forno – Pe~, Dreiländereck 2 h.markacija {t. 522.

Opis: Od tablice se napotimo po stranski cesti 150m po ravnem proti severu mimo voja{nice in mimopo~itni{ke hi{ice. Tu cesta preide v kolovoz, ta pase dviga ~ez seno`eti in pa{nike povprek protivzhodu, tako da se tik pod gozdom, ki pokrivaju`no pobo~je Kope, skoraj dotakne dr`avne meje.Tu krene ostro levo in na vi{ini okoli 1300 mpripelje na cesto ju`no pod Kavalarko. (Markiranikolovoz je – zazdaj – na zemljevidih vrisan, kot daznatno prej krene levo in se nato v zavojih dviga do

Napis na kovinskem obelisku s pozivom k miru inso`itju, postaja na Chinmoyevi tekovnici.

Sti~i{~e treh dr`av: Avstrije, Italije,Slovenije.Napis na znamenju trdi, da je tudisti~i{~e Germanov, Romanov inSlovanov.

Izleti

21

[PANOV VRH

Nezahtevna, delno ozna~ena pot

2Nadmorska vi{ina: 1334 m

Vi{ina izhodi{~a: 933 m

Vi{inska razlika: 400 m

^etudi gostoljuben vse leto in {e posebej v snegu, ko sede`nica prav na vrhpostavlja razigrane smu~arje, da se spu{~ajo po strmini kri`em kra`em, pa so[panov vrh in vsi Rovti nedopovedljivo lepi sredi maja, ko cveto klju~avnicein pogled uhaja mimo vzbrstelih macesnov in cveto~ih jablan na zasne`enotriglavsko gorovje. Tedaj se ob delavnikih na njegove bregove vrne upoko-jenski mir – Cankar bi ta svoj »raj pod Triglavom« blagoslovil z vsemiblagoslovi, kar bi jih premogla njegova hrepene~a lepovidska du{a. Niso torejklju~avnice samo na Golici in ni nujno, da nas pesni{ka in naravoznanstevnaradovednost `ene zaradi njih na njene bregove, vse {iroko podno`je Rovt sekoplje v ~udesu belega cvetja, njegovi valovi pljuskajo po sosedstvu do Babena zahodu in Stru{ke na vzhodu. (Na Golico se klju~avnice »preselijo« vza~etku junija, z zamikom enega ali dveh tednov glede na ni`je le`e~e in zatotoplej{e Rovte, pa~ v skladu s toplim/hladnim vremenom tistih dni.)

Izhodi{~e: Planina pod Golico/Sv. Kri`, 933 m, 4 km od Zdravstvenega domana Jesenicah po asfaltirani cesti proti severu; avtobusna zveza.

Opis poti: Od Kopi{~arja (hi{a s fresko veselega pivca na pro~elju) pokolovozu proti vzhodu navzgor v dobre pol urena ^rni vrh (Smu~arski dom na ^rnem vrhu,1156 m, do tu ob markirani poti, ki ve`ePlanino pod Golico z Domom Pristavo naJavorni{kem Rovtu, neko~ del SPP) in naprejpo stezah ali brez njih ob `i~nici (ki v kopnisezoni ob delavnikih ponavadi miruje), alikjerkoli v bli`ini po lastni presoji v tri ~etrt urena [panov vrh, 1334 m. Smer poti je docelaneobvezna, lahko sploh ne gremo na [panovvrh, marve~ se sprehodimo ~ez samotnecveto~e seno`eti s svislimi in hlevi protiPristavi, ali docela v nasprotno smer, protiPlav{kemu Rovtu, ob `upan~i~evskem pogledu

miru (»Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine«) in smu{kovle~nico. ^e nam dopu{~ata ~as in dobra volja, se spustimo na vzhod doavstrijske ko~e Dreiländereckhütte, 1423 m, in se sprehodimo naprej poavstrijskem dr`avnem svetu ~ez Sov{ko planino na Petelinjek, 1552 m, sku-paj najmanj 1 uro. Ironija vi{jega Petelinjeka je, da zaradi z gozdom zaprte-ga ju`nega obzorja in zaradi dejstva, da se `e s Pe~i in Sov{ke planine »vse«vidi, skoraj ne privla~i obiska.

Sestop: Zaradi avta (verjetno) po isti poti, sicer bi se spustili z vrha Pe~i, zelomikavno, naravnost v Rate~e. Tribarvna markacija in ~lanstvo Slovenije v EUto omogo~ata.

Te`avnost:Nezahtevna pot, primerna za spro{~en dru`inski izlet.

^asi:Caserma Isonzo–Kavalarka 1.30 ureKavalarka–Pe~ 1 ura(Pe~–Petelinjek 1 ura)Sestop 1 ura (s Pe~i 1.30 ure, s Petelinjeka 2 uri)Skupaj Kavalarka 2.30 ure, Pe~ 4 ure, Petelinjek 5 ur

Zemljevidi: Julijske Alpe, zahodni del, 1 : 50.000; Kranjska Gora, planinskakarta, 1 : 25.000; Kranjska Gora, turisti~na karta ob~ine, 1 : 30.000

Vodnika: Stanko Klinar, Karavanke; Andra` Poljanec, Turni smuki

Pomladni »sneg« klju~avnic v Rovtih, evropsko ~udo. (K stranem 21-23)

Jo`ev poslednji bivak pri Sv.Kri`u. Na nagrobniku pi{e: JO@A ^OP starostaslovenskih alpinistov in gorskih re{evalcev 1893–1975

68

16 BEL[^ICA–VAJNE@, Skala{ka pot ~ez Vi{evnik

Zmerno zahtevna zavarovana pot

ramski poti. A zadnje ~ase vse bolj postajasam svoj cilj, ne toliko zaradi svetobe`nihromantikov kot zaradi jeseni{kegaob~inskega praznika. Vajne` je najvi{ji vrhjeseni{ke ob~ine, in kje naj sursum corda(»kvi{ku srca«) svoj praznik najbolj obred-no proslavijo, ~e ne z `upanom na ~elu naVajne`evem temenu in potem lahkih nognaokrog na Pristavi? Z vzponom poobnovljeni Skala{ki poti ~ez Vi{evnik inpovratkom po Slovenski planinski poti , podoma~e Transverzali, ki po celi dol`ini stometrov pod grebenom povprek prere`ecelotno {irjavo Bel{~ice – to je tisti odsekTransverzale, ki ga brez zardevanja in okle-vanja lahko imenujemo »panoramskavi{inska pot {tevilka ena v slovenskih Alpah«, in lahko ga raztegnemo vse tjado Golice in Babe (Dov{ke Ro`ce) – je mogo~e opraviti izjemno lep planin-ski izlet. ^e je to povrhu {e krona ob~inskega praznika, si praznik lep{e kronene more `eleti.

Izhodi{~e: Umetno jezero v Javorni{kem Rovtu, okoli 930 m, 4 km zJavornika (vzhodnega dela Jesenic). K jezeru zavijemo po kratkem desnemstranskem odcepu okoli 300 ali 400 m preden bi dosegli Dom Pristavo. (Objezeru stoji geolo{ki u~ni center Trilobit, koristen nadomestek prej{nje ob-mejne stra`arnice v istem poslopju. Parkiramo kakih 50 m prej, da ne vzne-mirjamo trilobitarjev in prebivalcev objezerske doma~ije.)

Opis: Markacijam in smernim tablicam sledimo mimo jezera in skozi Medjidol (mimo spominske plo{~e petim padlim partizanom, vi{e gori mimospominskih plo{~ dvema ponesre~enima doma~inoma, oba sta se pisala No~,ki je najbolj raz{irjen priimek v Javorni{kem Rovtu) na Se~o, okoli 1600 m,2 uri, dobrih sto metrov pred dr`avno mejo (in sedlom Medvedjak, 1698 m).Tu naletimo na SPP (Transverzalo), ki ve`e Golico s Stolom. Ve~ina pohod-nikov se odlo~a za SPP, ki se spusti okoli velike kotanje Ride, se vzpne naKamnitnik, 1858 m, in povprek skozi ju`no pobo~je Bel{~ice na Vajne`evosedlo, 1972 m, 1.30 ure, od koder je le {e dobrih 20 minut po {irokem pa{nemsvetu na Vajne`. (Za~uda ta odsek do Vajne`evega sedla in naprej na Stol,~etudi pripada SPP, na zemljevidu Stol in Begunj{~ica ni vrisan kot markiranapot.) Na{ tukaj{nji pohodni{ki predlog si prihranja to pot za povratek, za

Nadmorska vi{ina: 2102 m

Vi{ina izhodi{~a: 930 m

Vi{inska razlika: 1200 m

Bel{~ica, ple~ato zahodno krilo Stolovega masiva, se dviga kot mogo~nakulisa izza Koro{ke Bele in ima domala vse razgledne in sicer{nje gorni{keodlike kakor Stol. O de`eli, ki ji le`i pod nogami in pestuje v naro~ju Blejskojezero, je menil Pre{eren, »Stolov sin«:

»… v dnu zad stoje sne`nikov velikani,polja, ki spred se sprosti, lepotijeti ka`e Blejski grad na levi strani.De`ela kranjska nima lep’{ga kraja,ko je z okol’{~’no ta, podoba raja.«

A ~e `e mora zaradi Stolove bli`ine stati na drugi stopni~ki, ji tudi na last-nem, `upan~i~evsko donebesnem naletu (»… v vi{ino se pognala kot val, / av naletu pod zvezdami val je obstal ...«) prav ni~ ne manjka. Vr{ni grebendobesedno valovi v nara{~ajo~ih vzpetinah od zahoda proti vzhodu in dose`ev Vajne`u, 2102 m, najvi{jo to~ko. Ta se blago spu{~a na jug k Vajne`evemusedlu, prek katerega se ve`e na Poto{ki in Veliki Stol.

Priljudnosti na tem ve-li~astnem grebenu ni-koli ni manjkalo, ceniliso ga pomladni smu-~arji in jesenski poslav-lja~i, vendar pa je zara-di Stolove povzpetnostigostil predvsem »pre-hodne« goste, tiste, kiso se s Pristave, ~e nekar z Golice, namenilitja po tej izjemni pano-

69

BEL[^ICA–VAJNE@, Skala{ka pot ~ez Vi{evnik

Skala{ka pot poteka ve~ ali manj po grebenu in ~ez uleknino v levem deluslike in se izte~e na prvem vrhu Bel{~ice. Od tam nadaljujemo bodisi podobro prehodnem grebenu na vzhod (na Vajne`) bodisi sestopimo popobo~ju na jug do SPP, slovenske tekovnice {t. 1.

@ge~kljiva, a prav ni~ ko~ljiva ostolpi~enapestrost na Skala{ki poti.

70

Zavarovane poti

71

STOL ~ez Severno rebroZmerno zahtevna zavarovana pot

17Nadmorska vi{ina: 2236 m

Vi{ina izhodi{~a: 1140 m

Vi{inska razlika: 1100 m

Kraljem se spodobi milost, in prvak Karavank se z milostjo kraljevsko odliku-je: dostopen je na vse planinske na~ine – smu{ko, plezalsko in popotni{ko.Vsi trije na~ini so omenjeni v tej knjigi (enote 26, 33, 46), pododdelekplezarije, nekak{en kri`anec med popotni{tvom in pravim plezanjem, pa jenenehno priporo~ana znamenita in priljubljena Stolova severna zavarovanapot. Tudi ta vodnik ne more mimo nje. Tukaj je.

Izhodi{~e: Parkiri{~e »V kotu«/»Im Winkel«, 1140 m, v sklepu dolineMedvedji dol/Bärental; po cesti iz Bistrice v Ro`u/Feistritz im Rosentalmimo Stouhütte 10 km.

Opis: Po markirani poti, ki pelje k Celov{ki ko~i/Klagenfurter Hütte (sprva,takoj nad parkiri{~em, je to gozdna cesta ali traktorski kolovoz), nadaljujemo~ez po~ivali{~e Trate/Johannsenruhe, 1220 m, na velika meli{~a pod Stolom,okoli 1450 m, 45 minut. Tu se desno odcepi na{a plezalna pot, ozna~ena z

vzpon pa si bomo izbrali Skala{ko pot ~ez Vi{evnik. Ta ni markirana, zato boopis nekoliko podrobnej{i.

Od sti~i{~a poti na Se~i nadaljujemo pet minut po SPP proti Stolu, napripravnem kraju pa zavijemo levo navzgor do meje, ki se je dr`imo ves ~asdo vrha Vajne`a. Greben, po katerem poteka meja in na{a smer, obroblja Ridona vzhodu. Sprva je {irok, mo~no porasel z ru{jem, s~asoma pa se zo`i inpostane skalovit in prepaden. Prvo zavarovano mesto obvladamo v sestopu,sledovi steze ve~inoma vijugajo po rezi grebena. Zavarovana mesta niso te`ka– klju~no mesto je sicer zelo strmo in ima poleg `ice tri penja~e – previdnostpa je mo~no potrebna na nezavarovanem mehkem, v prepad se iztekajo~emdrnu. Zato je treba manj izurjene voditi na vrvi. Te`avnega in izpostavljene-ga dela poti je za pribli`no pol ure. Ta del grebena se imenuje Vi{evnik. Kerso pot ~ezenj nadelali skala{i med obema vojnama, je primerno, da jo imenu-jemo Skala{ka pot ~ez Vi{evnik na Bel{~ico in Vajne`. (Varovalne naprave soobnovljene in izjava v vodniku Karavanke iz leta 1997, da »`ica in klini nisove~ zanesljivi«, trenutno ne velja. [e vedno pa velja, da je pot primerna samoza izurjene.) Naravno je, da nadaljujemo po visokem grebenu Bel{~ice ~ezve~ vmesnih vzpetin na Vajne`, 50 minut, ~etudi je mogo~e `e s prvega vrhaBel{~ice (blizu 2000 m, od Se~e 1 ura) brez te`av sestopiti dobrih 50 m doSPP, ki pelje na Vajne`evo sedlo (in na Stol).

Sestop: Po ju`nih vesinah Vajne`a proti Vajne`evemu sedlu in po SPP naSe~o in skozi Medji dol k umetnemu jezeru, 2.30 ure.

Te`avnost: Skala{ka pot je primerna samo za izurjene obiskovalce izpostav-ljenih zavarovanih poti, SPP pa velja za lahko planinsko pot.

^asi:Javorni{ki Rovt–Medji dol–Se~a 2 uriSkala{ka pot 1 uragreben Bel{~ice–Vajne` 1 uraVajne`–Medji dol–Javorni{ki Rovt 2.30 ureSkupaj 6.30–7 ur(^e izberemo Dom Pristavo kot izhodi{~e in cilj povratka, je treba vvsako smer pri{teti 20 minut.)

Zemljevida: Stol in Begunj{~ica, 1 : 25.000; Karavanke, osrednji del,1 : 50.000; Jesenice, 1 : 25.000

Vodniki: Stanko Klinar, Karavanke; Andrej Stritar, 111 izletov po slovenskihgorah; ^rnivec-Pra~ek, Turni smuki; Stanko Klinar, Sto slovenskih vrhov;Andra` Poljanec, Turni smuki

Severni prepadi Stola, pogled s Kozjaka. Na{a plezalna pot poteka podesnem rebru, ki sega najgloblje med meli{~a. (Levo od vrha Stola pada nasever Martin `leb, v senci, z ostanki snega; enota 33.)

98

26 Sedlo VRTA^A

Delno zahtevni turni smuknjega sega z vrha Vrta~e njen dolgi, pestro nazob~ani zahodni greben (Grad).V ko~ljivih sne`nih razmerah je treba vzpon odsvetovati.

Iskri turni smu~arji bodo s sedla Vrta~a »poleteli« {e na Stol – tja in nazaj do tu 3 ure – a toje `e drugo poglavje, prihranjeno za zgornjo plast okretnih smu{kih ve{~akov in `ilavihpohodnikov.

Sestop: Po smeri vzpona.

Te`avnost: Srednjezahtevni turni smuk, v trdem snegu nevarnost zdrsa.

^asi:Podnar–sedlo Vrta~a 2.30–3 ureSedlo Vrta~a–Podnar 45 minutSkupaj 3.30–4 ure

Podnar–sedlo Vrta~a–Stol 5 urStol–sedlo Vrta~a–Podnar 1.30 ureSkupaj 6.30–7 ur

Zemljevidi: Karavanke, osrednji del, 1 : 50.000; Stol in Begunj{~ica,1 : 25.000; Kompass Wanderkarte {t. 61 (Wörther See, Ossiacher See),1 : 50.000

Vodnika: Igor Jen~i~, Slovenija Turnosmu~arski vodnik; Stanko Klinar,Karavanke

Nadmorska vi{ina: 1845 m

Vi{ina izhodi{~a: 1052 m

Vi{inska razlika: 800 m

Dalo bi se pogovarjati, ali ni smuk s sedla Vrta~e v Poden najlep{i naravni(»necivilizirani«) spust v Karavankah. Seveda, de gustibus non, so vedeli `estari Latinci, vendar pomeni nekaj tudi mrgoli{~e smuka~ev ob koncih ted-nov, posebej na pomlad. Nasprotno pa to spet ne pomeni, da je smuk kar tako.Zgornja polovica je spodobno strma, v malce sovra`nih pogojih se ogla{askrb za plaz ali zdrs. K lepoti pa vsekakor prispeva ~udovita, ve~inoma udob-no {iroka smu{ka dolina ob strani najbolj alpinisti~ne karavan{ke gore Vrta~e.

Skupaj z Zelenjakom in Palcemustvarja navdu{ujo~e skalovitovisokogorsko okolje nad »naj-mi~nej{im dolom osojnih Kara-vank« – po [a{lu je to dolinaPoden – z znamenito Mla-ko/Märchenwiese v vzno`juseverne stene.

Za~etek ture je nekoliko mon-dén. Okrog Podnarja so speljaliteka{ke proge in po njih sepoganja zadihana modna revijapisanih smu{kih cunjic vse doMlake. ^etudi jim seveda pri-vo{~imo dober zrak in zdravoprepotenost in lisasti obla~ilniimpresionizem, pa je stiska naparkiri{~u pri Podnarju manj

v{e~na. Quoi faire? Rana ura, zlata ura! Takrat gospôda {e spi in prostor zaavto se dobi!

Izhodi{~e: Podnar/Wh. Bodenbauer, 1052 m, zadnja doma~ija (in gostilna) vdolini Poden/Bodental, iz Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg 4 km.

Opis: Od Podnarja po teka{kih progah na Mlako/Märchenwiese, 1116 m, 20minut, tu rahlo desno skozi gozd in ru{je v veliko krnico pod severno stenoVrta~e. Tu se odpre pogled desno (jugozahodno) po dolini ob steni Vrta~enavzgor na sedlo Vrta~o. Do tja {e 2 uri. Sedlo le`i tik levo ob Sva~ici, do

99

Sedlo VRTA^A

Dolina Poden pod severno steno Vrta~e.Desno navzgor ob steni se pne smu{kasmer na sedlo Vrta~a, cilj neukrotljivihzagnancev.

Vr{ni del sne`nih vesin pod vzhodno steno zmajevsko nasr{ene Sva~ice. ^eod{tejemo nevarnost plazov in nevarnost zdrsa, je v dobrem snegu smukaena sama u`ivancija.