B. Gospodarstvo. - Shrani.si · 2010-06-04 · 10 in 'crno, mladike so nenavadno rnocne in nosijo veliko ato listje. Neznatno cvetje se prikaze pred listjem in je deloma - olno (s

§ 45 §

B. Gospodarstvo.1. 00 z d i i n go z d a r s t v o.

Kot prvotno, t. .j. iz najstarejsih karneriin sestavljeno, pri ternne previsoko gorovje z vlaznirn podnebjem je Pohorje izven-

- no gozdnato. Vee ko polovica (58'93 %) vsega povrsja- narnrec=.-.654'7 ha ali 100.118 oralov pokrivajo gozdi. Ob znozju in po

njih legah menjavajo gozdi z obdelano zemljo (spodaj zogradi, sadonosniki, njivami in travniki, vise zgoraj z njivami,vniki in pasniki), po visavah pa vidis same gozde. Obznozrii

~ di so mesani gozdi; Iistno in iglavo drevje je v njih blizu vki meri zastopano; po srednjih legah ze prevladajo iglavci, po

~jih pa so Iistovci pray redko nasejani med iglavce, ali paatega drevja sploh ni, gozd ima Je ern igJav les.

a) 00 z d nod rev j e.

Oozdno drevje, ki raste na Pohorju, je: Pie men it i a J i P r a v ios tan j (Castanea sativa), v juzni Evropi doma, najdes sarno tam,~er prospeva vinska trta, torej ob znozju vzhodnega deja nasega gorovja.revo zraste v velikana, daje cebetarn mnogo reje (medu in cvetnega

:::aha), obrodi zlahten sad in ima izvrsten Jes, ki se meri s hrastovim.Lip a ne raste pri nas nikoli sarna zase v gozdnih skupinah,

mpak je raztrosena med drugim listnatim drevjem, poJeg tega je- ajena po vaseh, pri hisah, cerkvah, kapelah in krizih. Lipa se

o na kosato razraste in doseze visokost 30 m; starost pa ji- ko steje 800 -1 000 let! Pri cerkvi sv. Jungerte na Pohorjuplaniji nasproti, tam, kjer je bil pozneje zupnlski hlev) je stalaa - tako so pripovedovali v mojih deskih letih stari ljudje -ere stor je bil sirok, da je odrasel elovek stegnjen lahko lezal

- njem; meril je torej v premeru kakih 170 em, deblo pa je pri-- Iji obsegalo na okrog gotovo riad 5 m 30 em. Vsadili so jo bili_ je Turki, v resnici pa je morala biti mnogo istarejsa.

Na Pohorju in po nasih. krajih sploh rasteta dye vrsti lipe:elikolistna, poletna ali v a s k a lipa (Tilia platyphyllos) inalolistna, zimska ali hostna lipa, tudi lipovec (T. ulrni-"a). Prva ima veliko, na robu ostro napiljeno Iistje, ob listnih

stoje na spodnji strani mehke bel k as t e dlake, v cvetnih: pkih je 2-5 cvetov; druga ima nekoliko rnanjse, na robu ne

o ostro napiljene Iiste; v zilnih koticih stoje na spodnji strani_. a v e dlake, cvetni sopki so mnogocvetni.

@J 46 @J

Neznocutni sloven ski prirodopisee Jozef 0 g r i nee takole po-pisuje lipo: »Glej, zensko rahla in mozato krepka, nezna in ljubezniva,pa mocna in velicastna stoji Iipa, najkrasnejse izmed vseh nasihdreves! Koren jo neomahljivo veze na zemljo, vrh pa zeljno posegakvisku. Mogocno deblo se kmalu vsestransko razeepi na obilo vej,teh vsaka na goste mJadike, te na nezno brstje: yes ta razpJet pak,mirno, poJagoma upogiban in licno, kroglato, na vse strani enakoobsirno obrisan, hrepeni samo proti vzajemnemu, vrhovnemu viskuter, tako zavrseno zlozen, strinjakosato eeloto, ki je lepa tudi sebrez poletnih krasot. Ali koliko je krasnejsa, ko jo pomladanskosolnee oblije s svojimi toplimi zarki, ko s tisocernega Iistja in evetjaprijazno zivljenje dihlja! Tu gori potlej veseJa peniea zgol], tu goripridne cebele surne, pasasti cmrl]: brence, zalo pisani metulji kriljajoin brez stevila dnigih drobnih zivalic v zivahnem kolobarju, da vseIe roji in miglja! Vse pije in srka iz teh disecih nedrij medeno roso;pa se cloveka tako dobrodejno blazi v prsi, kadar duha tiste prijetnedisave, ki Iijejo doli s te tako velicastne, tako Ijubeznive palace, nakateri je vsako peresee zelen srcek 1«

Davorin T r s ten j a k je zapel 0 lipi:

Lipa, disecePreljubo drevo,Ko 'mas cvetecoKosato glavo;

In darovaliSo svojim bogomIn prisegaliSmrt vecno vragom.

U tvoji senciSo stali enokVrli SiovenciU kolu okrog

Drevo si svetoUze od nekdaj,Se je unetoZa tebe vse zdaj.

Pesmi doneleSo dalec okrogIno polnileNebeski obok.

Tako se dandanes verujejo Slovenci, da v Iipo ne udari in dalipovo licje varuje vsake carovnije. Lipovo mladje, listje in evetjeje narodno znamenje.

Lipa je veljala Sloveneem in Slovan om sploh od nekdaj zasveto drevo. Posvecena je bila boginji ljubezni, Zivi. Pod lipo sodarovali bogovom, pod Iipo so . najrajse zborovali, se posvetovalisodili, pod Iipo so rajali in se kratkocasili.

Koncno se nekaj 0 koristi lipe.. Ker je lipov les gost, mehekin po barvi rdeckasto-bel, ker se ne vrze in ne gre cry vanj, rezejoiz njega lesorezei podobe, zlasti podobe svetnikov in svetnie, razpela,oltarje in okrase za mizarske izdelke; na kmetih pa sklede in skledice,kroznike, lopatiee, kuhlje, roglje in zlice. Oglje iz Iipovega lesa shillslikarjem in risarjem, rabijo ga v smodnisnicah ; lipovo licje dajedobro vezivo, evetje cebelam mnogo hrane, iz evetja kuhajo ca],povzroci potenje.

~ 47 ~

H r as t ali do b je, kakor lipa, redko nasejan med drugoato drevje. Pecljati ali poletni hrast, tudi nitnik(Quercusculata) ima kratkopeceljno listje, plodovi pa vise na dolgih

- jih; docirn ima z i m ski h r a s t ali j e 10 v e c (Quercus sessiliflora)_opecljato listje in kratkopecljate ali celo sedece plodove. Prvega.:'es po ravninah ob Pohorju, drugega na juznern znozju nasegavja.

B u k v a, b u k e v (Fagus silvatica) je izmed Iistovcev na Pohorjunavadnejse in najbolj razsirjeno gozdnodrevo. Od znozja dovrha,jugu in na severu, na vzhodu in na zahodu, povsod je zastopana. ilnem stevilu. Raste pa ali zdruzena v cisto bukovje, ali nase-a med drugim drevjem, listavim ali iglavim. Bukva je mogocno

:: 0 z gladkim, belkasto sivim lubjem in kosatirn vrhom; njenYkasti les je trden, toda nekoliko krhek in hitro trohni. Iz njegajo zeleznicne poloznice (prage, blazine), iz prekuhanega uslocene

- e, najboljsi pa je za kurjavo in za oglje. Bukovico (zir) jejo svinje.

Na deblih starih bukev raste znana k res i I nag 0 b a (Polyporusrmentarius), iz katere delajo na Pohorju kape, po vejah pa pI j u c n j

"c a j (Sticta pulmonacea), ki se je rabil v prejsnjih casih kotvilo proti pljucnim boleznim.

Gab e r (Carpinus betulus) raste po nizjih legah, zlasti blizoogradov in med vinogradi, najrajse na apnenih tleh. Deblo mu je• 0 in po dol gem jamasto, skorja je gladka in sivkasta, les je

_ st, trd in bel (bela bukva). Rabijo ga kolarji, strugarji in mizarji,daje izvrstna drva. Gaber sluzi za drevorede, hladnice in

e meje.

M 0 k a (Serbus aria) ima enostavno, jajcasto, dvojnonapiljeno- je, ki je na spodnji strani gosto belo-kocinasto, da se vidi, kakor

je potroseno z moko. Videl sem jo Ie v Blazicevi gori pri- . Jungerti, stala je na apnenih tleh.

B r e z a (Betula alba) je zdruzena v gosto brezje, ali pa je raz-sena med drugim gozdnim drevjem. Najbolje prospeva v brezju,

"er je breza brezi soseda. Tukaj je njeno deblo vecjidel ravnoor jelkino; zgoraj ga zavija gladko lubje, ki je belo kakor sneg,

eje so goste in gibke, trte vitke in prozne, listje veliko in mnogobrojno.

Klaverno pa se drzi breza, ako raste brez sester osamljena vrovju, srnerecju, bukovju ali hrastju. Kvisku hrepeni, da bi prisla

- neprijetne ji tesnobe in tiscine, skorjo ima razpokano in hrapavo,slokega debla strle suhe veje, vrh je redek in mrsav, dolgo tanko

.z borovjem temnim-a breza rasesmem svetu tuja,

ama zase.

Tuja dolga letaRase sredi lesa,Vetra mol: jo rnajaListje jej otresa.

Veter nosi IistjeSestram v daljne kraje,Tam jirn 0 samici,Porocila daje.

I§I 48 I§I.

'" ie v njem je globoko poveseno, Listja ima malo in se to je[hno, ploda ne obrodi mnogo, vcasih nic. Simon Jenko tako-leie 0 osamljeni brezi:

Pri nas sta dye vrsti breze, n a v ad n a ali be la b rez a in_ r e z.a bra d a vi car i c a. Breza bradavicarica ima nekoliko vecje--"e in vse polno srnolnih bradavicic po sibah, docirn je listje bele::;o;ze rnanjse in sibe so gladke, brez smolnih bradavicic, Belka in

avicarica sta veliki drevesi.

Brezovino rabijo najbolj kolarji; sibje daje najboljse trte, iz-"ega delajo metle. Belo skorjo je Bog dal brezi baje zato, da jo~e in mati najdeta tudi v temi, ako je treba sibe za poredno deco.

»T or svoje otroke ljubi, jih strahuje«, veli sv. pismo. »5iba novo"0 poje«, pravi slovenski kmet.

C r n a in bel a j e I s a (Alnus glutinosa in A. incana) sta nase-i ob potokih in po rnocvirjih. Crna ima cmkasto, bela sivkasto

s corjo. Les se rabi za vodne stavbe, iz tanjsih vej in vejic delajoeinik za vinograde; poleti sluzijo vejice za steljo.

Iv a, tudi g i v a (Salix caprea), je slabotno drevo in rastegozdih, gozdnih robih in pri hisah. Vejice moskih dreves,irnajo pred razcvitom bele, med cvetenjem pa rumene macice,~='o v cvetnonedeljske butare. - V vrsto vrb spada, kakor iva," be k a, bel a ali vas k a v r b a (Salix alba), ki daje upogljive

"'- rozne trte za vezivo in razne trtne pletenine kakor za kose,e in cajne.

Crni bezeg (Sambucus nigra), crni in beli topol (Populusin P. alba), t r e pet Ii k a (P. trem:IJa) in jag net (P. pyramidalis).

- jo tudi v Pohorju.

Meklen ali metlen (Acer ca estre) je drevo manjeo srednje velikosti, ima hrapavo in razpokano skorjo in gostosa vrh, raste pa najrajse na apnenih tleh nizjega pasa.- je precej trd, rabijo ga najbolj kolarji; Pohorci delajo tudije iz njega.B res t (Ulmus campestris) je precej veliko drevo z drobnokano skorjo in kosatirn vrhom. Nahaja se rad v druzb] meklena

suhih tleh; brestovina se rabi kakor metlenovina.

Cemz, crensa, crensa (Prunus padus) raste po gozdnihpa tudi po vrtih ga najdes, Cvetje je zdruzeno v velike visece

e. Skorja, potem vsa njegova zelenjad je nekoliko strupena.·evino rabijo strugarji in kolarji, tanke in rayne veje vezejo v

- onedeljske butare.

Dr e n (Cornus mas) - kdo ga ne pozna! Najdes ga pri hisahob gozdnih robih. Pozno zrele skrlatne drenulje tudi Pohorciijo. Drenovina je zelo trda; rabijo jo posebno radi za zobe v:> ih, vejice pa vezejo v presmec.

N a va d n i j a s e n (Fraxinus excelsior) je veliko, kaj lepo drevoivorujavkasto, gladko, sele v starosti razpokano skorjo; brstje je10 in 'crno, mladike so nenavadno rnocne in nosijo velikoato listje. Neznatno cvetje se prikaze pred listjem in je del om a

- olno (s prasniki in pestici), deloma nepopolno (ima Ie prasnikeIe pestice), plod je ploscat in krilat. Navadni jasen se nahaja pom Pohorju od znozja do vrha, a povsod Ie poredko med drugimatim drevjem. Jasenov les je zaradi svoje trdnosti in vlacnostiten kolarski les, iz njega delajo ojesa, svore, legnarje in druge

- e voza; potem brane in pluge in najboljse telovadno orodje.adike in listje rada je zivina.

J a v 0 r, tudi bel i j a v 0 r (Acer .pseudoplatanus) najdes po visjih,_ keje po srednjih -legabnasega gorovja. Lepe in plemenite rasti je,

srednje (do 25 m) visokosti. Veliko in siroko listje visi na dolgih-=_ jih, listna ploskev ima jamast rob s peterimi topimi krpami

licne velikosti.Cvetje, ki je zbrano v goste povesene macice, se_ ikaze sele potem, ko je drevo ze ozelenelo. Les je bel in gost,- njega delajo mize, stole, rocnike za cepe, coklje, nicke (po so de,~er se postavlja kvas), zlice, kuhlje, roglje i. dr. Javor je ze redko

zzev», ker ga le podirajo, za mlaj pa se nikdo ne pobriga.

Jam (imovec) ali g or ski b res t (Ulmus -rnontana) se odlikujesvojem velikem, na robu dvojno in ostro napiljenim listju, katerega

.::avni zobciso zakrivljeni kakor srp. Drevo je precej kosato, zraste=0 30 m visoko in cvete, .kakor vse brestnice, prej ko ozeleni. Les~c dober kolarski les, na Pohorju pa kuhajo iz njega oglje. Mladike

listje trgajo in smucejo za zivino. Jam raste po srednjih in visjihgah med drugim listnatim drevjem, a je postal ze redek, ker ga

aeusrniljeno podirajo,ne da bi skrbeli za narascaj. Rastlinarji razlo-:ujejo pri jamu podvrsto »velikolistnati jarn« (U. maior),in to biegnil biti nqs Pohorski jam.

~ 50 @

J e r eb i k a (Sorbus aucuparia) je drevo redkegavrha in ,zras -do 20 m visoka. Listje je pernato; majhno in belo cvetje je zbr -v velike grozdaste kobule; kakor grah veliki plodovi so skrlardeci, Jerebiko najdes po visavah med listnatim, pa tudi -'iglavim drevjem, v nizavah pa nasajeno po drevoredih in izprehajliscih. Les rabijo najbolj kolarji.

S m r e k a (Picea excelsa) je kraljica med gozdnim drevjemPohorju; vec je je, kakor vsega drugega gozdnega drevja skuPo vseh gozdih, od znozja do vrha je srnreka vladajoce drevo : ~je kje v rnanjsini, So to Ie redke izjerne. V spcdnjih pasih se ji ra;pridruzijo razni listovci, visje zgoraj pa ne trpi mnogo drug-drevja v svoji druzbi ; z lastnirn plemenom raste v gozdnih zadruobsirnih zlasti na severnem pobocju. Smrecje in zopet smrecje,»crni les-, blagor posestnikov!

Po stasu stozcu podobna, zraste srnreka kakor polovnjak dein do 60 m visoka. Deblo je ravno kakor sveca ter s sivorjahrapavo skorjo obdeno, na vejicah pa je skorja rdeckasta in luskaAko se srn reki ni treba boriti za prostor, je vejata od tal do -- veje stoje v~e v vretencih - ce je pa na tesnem, se ji spo -veje posuse ; nizje ko stoje, prej so }i suhe, lgle strle na vse straso nekoliko stisnjene, na koncu priostrene in temnozelene. Smrecvete meseca majnika ; cveti so zdruzeni v goste, po barvi r - -prasnicne in rdece pesticne macice, Plodovi so debeli, navzdol visestorzi, serne je krilato, da ga veter laglje raznasa, Smreka '--najboljsi stavbeni it! rnizarski les; srnrekov les Pohorski se posec-visoko ceni, ker je zelo gost, skoraj brez grc in se rad kala. Smre-docaka starost 300 let in se crez, a stara drevesa so znonavadno votla.

H 0 j a, h 0 j k a, j elk a (Abies' pectinata), ki je raztrosena _srnrecju, je po obliki in velikosti podobna srnreki, panjena skoje siva in igle so ploscate ter tako nagnjene na desno in na Ikakor da stoje v dveh nasprotnih vrstah; vsaka igla ima na spo -strani po dye sivi, po dolgern postavljeni crti. Cvetje je rataksno, kakor ga irna smreka, veliki storzi s krilatim sernenornpokonci. Les je bel in nekoliko redkejsi od smrekovega,' pazelo dober. Enako srnreki, doseze tudi hoja visoko starost. P==kakimi 25 leti so podrli. na sedlu pri Klopni bajti pod Klopnim Vrpopolnorna zdravo hojo, ki je stela 479 letnih obrocev l. Bila jevisoka, njen stor pa je rneril v prerneru 1'74 tn : dala je 16'5' m3 --

@ 51 IE!!.

Srnreka in hoja imata pJitve korenine, zato zahtevata sencnatla; veter ju kaj lahko podere. - Po starih smrekah in hojah naPohorju je navesen dolgi, sivi, razmrseni bradi podobni liscaj bra-do v e c(Usnea barbata), ki daje podobo in zunanjost castitljivegastarca. .

B 0 r , b 0 r 0 v e c (Pinus silvestris) ima redko, razrnrseno vejevje,na vejicah stojita v vsaki noznicl po dye dolgi igli, skorja je debela,po dolgem globoko razklana in sivkasto rdeca, Plodovi so konicasti,storzeki srednje velikosti. Ker spusca korenine zelo globoko v tla,prospeva tudi v suhi zemlji in veter mu ni tako lahko koso Na Pohorjusamem se bor ne nahaja ravno pogosto, tem vec ga je v suhi,pesceni in prodnati zemlji po ravninah okoli Pohorja. Borov lesslufi za stavbe na mokrem in za drva, iz njega dobivajo borovosmolo in borov terpentinovec.

Ma c e s en, m ace s e I j (Larix europaea) dobis v vecjern stevilupri Trbonjah in na zahodnem pobocju med Parnecarni in Siov. Gradcu.Pri cerkvi sv. Jakoba v Resniku na jugu pod Roglio je bil predkakirni 30 leti lep macesnov gozdic, pa sekira ga je pokoncala,Falska grascina in' drugi veliki posestniki macesen sadijo. Macesnovles je izvrsten za stavbe, iz macesna se cedi pravi venecijanskiterpentinovec, na Pohorju delajo iz mladega macesnovega lesa vitreza .plete~e.coklje.·· .

.r: sa ali tis (Taxus baccata) je drevo, ki izurnira in je tudina Pohorju zeprav redko. Naletis se nanjo na severnem pobocjupod Sv.· Bolfenkorn, Sv. Arehorn in nad Lobnico. Tudi jo se vidispri kaki hisi. Tisa ima igle, ki so podobne hojinim iglam, samo . da.so: na koncu priostrene in na spodnji strani nimajo znacilnih dvehsivih crt. Tisin plod (tisa je dvodomna rastlina, t. j. nekatera drevesaimajo sarno prasnicno, druga zopet samo pesticno cvetje) so· zivordece, na zgornji; strani odprte, rnocno strupene jagode. Les je trd,rabijo .. ga najbolj strugarji, vejice devljejo ponekod v cvetno-nedeljske butare.

b) Go zd n 0 g r m 0 v j e:

Lesnate rastline nizje in nizke rasti brez nadzerneljskega deblaseimemijejo g r rn 0 v j e.. Najnavadnejse grmovje po. Pohorskihgozdih je:

4*

~ 52 ~

L e s k a (Corylus avelana) steje med najvecje grmovje.lescinju opazujes vec, vcasih mnogo vej, ki so krive in slokenagnjene na stran, Med njimi pa stoje popolnoma rayne obrocnicrajcnice in leskovke. Vse pa rastejo iz kratkega grcavega, popolnov zemljo zaritega debla. Meseea svecana, ko se debel sneg pokrigore, se je leska ze razevela. Prasnicni eveti stoje v dolgih visec-macicah, pestlcni v debelih brstih, iz katerih male kakor kri rdevrati in brazde. Lesniki dozore medMasami. Kako veselje zavla ~takrat med Pohorsko deco, zlasti med decki l Pa tudi odrasli Iju :=eenijo sladka lesnikova jedrea in radi prizanesejo na srnrt obso]leski, ako jih je obdaravala z lesniki. Le poslusaj :

Vinicar na meji vejnik dela in prisece do lescin]a.Ze je vzdignil bil seki ro, da posekal bi lesci~je ..Zdaj ugleda lesnikov na kupe indrzi sekira v zraku ;V stran jo dene, lesnike patrga, blagaslavi grm.

Leska raste po solncnih brdih in ob gozdnih robih, pa tucgloblje v gozd se vriva. Njen les razdelujejo strugarji in rnizarji,njega se kuha oglje, ki ga rabijo slikarji in risarji, vrh tega slza pripravljanje strelnega praha. Iz obrocnic in rajcnic delajo ObFoU..rajiee in vitre, z leskovkami pokorijo starsi nepokorno . deco, vra1.in vrazarke pa rotijo z njimi hude duhove.

o I a g a lib e lit r n (Crataegus oxycantha) je tmat:vcasih nizko drevo z narobe jajcastim, bolj ali manj globoko zaizanim listjem, majhnim belirn, v stojece e.esulje zdruzenirn evetjin z oblimi rdecirni plodovi, ki jim pravim~ g log) nj e ali me -y e do v e h r us k e. Raste pa okoli gozdov in daje. zelo trd I -

; ,~;.primerno debele veje sluzijo za eepee.

T r n 0 I j i e a a lie r n i tr n (Prunus spinosa) )je grm z dol .trni po vejah in s sulicastim, na robu napiljenim listjern. Beli cvse pokazejo prej, ko trn ozeleni v taki rnnozici, da je.grmkakor da ga je pobelil sneg. Plodi so. okrogle, ternno wisnjave;trpke »slivice«, trnoljice. Trnoljica raste ob .gozdih iin po mej -Njen les rabijo najbolj strugarji; iz evetja kuhajo caj ..

•H u dab i k a ali n e d e Ij ski Ie s (Viburnum Lantana) se nail _po gozdih in ob gozdnih robih, najcesce na apnenih tleh. Kosatje, mladike in Iistje so. mu kakor s sivkasto moko posuti. Majhobilostevilno evetje stoji v gostih eesuljah, podolgavati .jagoplodi so izprva zeleni, .potern rdeci, na koneu crni. Mladike daj _»nedeljski les«.

@J 53 @J

-. B r 0 g o V i fa (Viburnum Opulus), naseljena po gozdnih robih innasajena po izprehajaliscih in vrtih, irna v nepravih kobulih stojececvetje, ki je v sredi kobula drobno, neznatno, a popolno, ob 'robuobula pa veliko, kakor sneg belo, toda nepopolno. Okrogii kobuli

vrtne brogovite so podobni vecji snezni kepi.D j,j-j i be z e g (Sambucus racernosa), ki je nizek redek grrn in

ki ga najdes po gozdnih secih, se ti javlja v jeseni s svojimi skrlatnordecirni, v gostih grozdih"stojeeimi jagodnimi plodovi.

Mas I i k a (Ligustrum vulgare) je sibek, po mejah in ob gozdihrastoc grrnic z drobni:n belim cvetjern in s ernimi jagodarni, Sosedjemasliki so radi t r dol e s k a ali k ape e v j e (Evonymus europaea),e esm i n iali e es mi n g a (Berberis vulgaris) z rumenim trdim lesomin rdecimiin podolgovatimi jagodnimi plodovi tel' r d e e i d r en (Corn ussanguinea), katerega sibje je pozimi kakor kri rdece.

K rh li'k a (Rhamnus frangula) je ravno tako rada na solncnihmejah in okoli gozdov, kakor globlje v gozdu v hladni senci,S sivo in belo-pikasto skorjo obdane veje (pasji les) so vitke, raynein stoje po konci, Iistje je podolgovato in ima cele robe, cvetje jedrobno in zelenkasto belo, plodovi so erne jagode. Iz lesa delajocrevljarske cvekice in kuhajo oglje za strelni prah. Po cvetju inplodu je krhliki sestra k 0 z j a ere s n j a (Rhamnus cathartica),katere vejice se koncajo v ostro bodice. Njen les je zelo trd in sluziza cveke in tumpelne.

Na krhliki, kozji eresnji in eesminu se plodijo zitu pogubnezit n e r j e (Puccinia graminis, P. straminis, P. coronata). Ne trpitorej .nobenega teh grmov v blizini njiv, kjer sejes zito.

R a kit a ali r e kit a (Alnus viridis), gost, 2-3 m visok grm,je najcesce po redcicah vlaznih Iistnih gozdov in cvete sele potem,ko je ze ozelenela, docirn cveto druge jelse, ko so se gole. Rakitosekajo poleti za steljo.

G r m i e n e v r be. Grrnicnih vrb je na Pohorju mnogo. Nekajjih raste po gozdnih secih visjih pasov, najvec pa jih je ob potokihna znozju Pohorja in ob Dravi. Tukaj so zdruzene v zelo gostovrbinje. Grm stoji tik grma, veja sega v vejo, vejica se tare ob vejici.

Rj as tis lee (Rhododendron ferrugineum) je najplernenitejsi,pa tudi najredkejsi grm na Pohorju. Nahaja se na Jelenski Peci inpri. Sumiku ob Lobnici, na Skrbenskem borovju pri Treh Zrebljih,na Statenberskem borovju nad Sent Lovrencem, na Kamenitcu in na

@ 54 @

Planinki.? Na Veliki Kopl ga je dal inzenir Franc Pahernik nasaditi.Rjasti slee zraste v 20-50 em visok grrnic ; veje stoje delorna na

'kvisku, deloma leze na tleh. Listje je sulicasto, usnjato, na robihnavzdol zavito, na spodnji strani rjasto. V jeseni se niti ,ne osiplje,niti se ne posusi, grrnic ostane tudi pozimi zelen. Zvoncasto, vcesuljah stojece cvetje je poveznjeno ter : rozasto rdece. Rjasti sleecvete meseca julija in avgusta in se v zacetku septembra. V soroduz rjastim slecern je navadno vr e s je (Calluna vulgaris), obce znangrmlc suhih Pohorskih gozdov.

S e i p e k (Rosa canina) ima kratko deblo in mnogo vej, polnihostrih zakrivljenih bodic. Raste pa najbolj po mejahin cveternesecajunija. V jeseni in pozimi se blesce na SCipku znane skrlatno rdece»seipeeje jagode«. Nase krasne vrtnice so vse scipkovega plemena.

Rob i d a, k 0 pin j e k (Rubus fruticosus) je razkoracen grrn inraste po mejah in grobljah; otrokorn daje ernoblesceee kopisniceali ostrogo.

M a Ii n j e k (Rubus idaeus), najblizji rorodnik robide, je znacilnarastlina golicav po visjih legah. Tukaj ga je kakor zitnih bilk nazitnem polju. Ljudje' sladke rdece jagode poleti nabirajo in prodajajo.V prezorelih jagodah je bel, 4 mm dolg crvieek, licinka hrosckarri a Ii n j c a (Dasytes niger).

Jagodicnernu grmovju pristevarno tudi ern ice ali b 0 r 0 v n ice(Vaccinium Myrtillus) in b r usn ice (V. Vitis idaea); prve rastejo posuhih gozdih, druge ob robih gozdov.

N a va d n i v 0 lei n (Daphne mezereum) je skrit po grmovjuniijih krajev. Ko je pomladi se vse golo, je vole in ze v cvetju. Zeod dalec zapazis meseca svecana in susca rdeci grrnic v lescinju alipod kakim drugim vecjim grmom. Plodovi so skrlatno rdecepodolgovate jagode, polne smrtnega strupa .. Tudi skorja in listjeje strupeno.

B ri nj e ali b ri n a (Juniperus communis) je grm iz vrsteiglavcev, ki ima najrajse suho apneno zemljo. Ostre igle stoje potri enako visoko v vretencu. Nekateri grmi imajo samo prasnicno,

1 Na juzni strani Klopnega Vrha se stikajo na rnestu, kjer stoji debelain velika bukva, Falski, Bistriski in Konjiski svet. V to bukvo so zabiti trijeveliki Zreblji, zato se pravi temu kraju pri »Treh Zrebljih.«

Tam, kjer je Statenbersko borov]e, je stalo baje nekdaj mestc; mimokaterega je peljala rirnska cesta. Tako si pripoveduje Ijudstvo.

.@ 55 @

nekateri samo pesticno cvetje; brinje je torej dvodomno kakor tisa.Plodi, jagodni strzici, sele drugo leto dozore; prvo leto so zeleniin trdi, drugo leto modrocrni in mehki. Iz brinjevih -jagod« - vresnici so socnati storzki - zgejo brinjevec, trdo brinjevinokupujejo strugarji.

c) 00 z d n a z e lis c a.

Zelisc je po Pohorskih gozdh zelo mnogo. Ozirati pa se moremole na taksna, ki so bolj redka in nenavadna ali drugace zanimiva.

Lis j a k ali z 0 It i 0 me j (Aconitum Iycoctonum). Naletel semna njega v zarasli golicavi na juzni strani Klopnega Vrha, ko sem.hodiI v velikih pocitnicah 1. 1889. iz Resnika crez Rogljo, Pesek inBrv v Slivnico pri Mariboru. Drugod ga nisem nasel nikjer, utegnepa biti tudi po drugih krajih na Pohorju. Rastlina, spadajoca vrazred zlaticnic, zraste do 1 m visoka, ima bledozolto cvet e in jevecjernu mod rem u 0 me j u (Aconitum napellus) kot bratcu zmodrim cvetjem, ki je po nasih vrtih pray navadna cvetica, po-vsem podobna, Oba omeja sta zelo strupena, modri pa je tudizdravilen; iz njegovega debeJega korena dobivajo krepko zdraviloproti trganju po udih in proti zivcnim boleznim.

Cf p r e z ali ozkolistni vrbovec (Epilobium augustifoliurn)zahteva mnogo solnca in svetlobe; zato ga najdes Ie po solncnihgolicavah, tod pa ga je toliko, da ovije, ko cvete, golicavo v rdecplasc. Jedva je drevje posekano, ze se naseli ciprez v nebrojnimnozici po »Iratah«, to pa tem laglje, ker raznasa veter njegovovolnato seme na vse strani. Dorasel ciprez ti sega do pasa.

C e mer i k a (Veratrum album) se nahaja po koseninah in gozdnihrobih visjih leg in zraste 1/2 - 3/4 m visoka. Listi so siroki in podolgem nagubani, bledozoltkasto; v premeru kakih 8 mm obsegajocecvetje stoji na zgornjem delu stebla v dolgih in gostih grozdih;rastlina je strupena. Z vodo, v kateri se je kuhala cemerika, umivajousivo zivino, iz njene in »jicjanove« korenine (Oentiana pannonica),katerima pridenejo nekoliko zdrobljenega vinskega kamena, papripravljajo caj proti »rnaternici« ali »zdehalki«, t. j. pokvarjenernuzelcdcu.

Po sencnatih gozdih raste cemeriki sorodna strupenka v 0 I c j ajag 0 d a, ki ima na steblu pod cvetom 4 siroke, enakovisoko stojeceliste, zelen cvet in crno jagodo za plod.

@l 56 '?-l

Sv e c n i k ali l a s t a v i c j i s v i s c (Gentiana asclepiadea), kiima sibko, do 6 dm visoko steblo in cevnato zvoncaste, temnomodrevelike cvete v listnih pazuhah. Ko v jeseni cveti, je vse modro posvetlih gozdih in po redcicah.

Bra d a t a z v 0 n c i c a (Campanula barbata) je jakolepa, 11/2 do3 dm visoka planinska cvetica, ki se nahaja po Pohorskih Iivadahvisjih pasov in cvete meseca julija in avgusta, Vsa je redko dlakava.Pritllcno listje je lopaticasto in na tleh lezece, stebelno pa dolgo sulicasto.Cvetje, zbrano v redke grozde, je bledomodro in ima poveznjeno lego,

\zvonci so po 2-3 em doIgi in vsak nosi pod goltom na notranjistrani venec dlacic, zato »bradata« zvoncica,

V r e ten i c n ire z e n i k e I j (Polygonatum verticillatum) je vecjiod navadnega rezeniklja, a njegovo cvetje je manjse in stebelni Iististoje v vretencih. Najdes ga tam pa tam po na pol sencnatih gozdih.

Z e I e n k a s t a z i m s k a z e I e n k a (Pirola chlorantha) rastepo suhih gozdih in cvete meseca junija in julija. Njeno stebelce je1-2 dm visoko in nosi na vrhu grozdic majhnega, zeleno belegacvetja. Dolgopecljati pritlicni usnjati listi so tudi pozimi svezi in zeleni.

Z a h I b r u c k n e r j e v k a (Zahlbruckneria paradoxa). To rastli-nico, ki je zelo redka (poznajo jo Ie iz okolisa Golice na Stajerski111 Koroski strani), je zasledil ravnatelj Glowacki v jarku Hudinjenad Vitanjo. Rastlina je neznatno, golo, nezno, Ie 6-15 em visokozelce, ki spada v razred karnnokrecnikov (Saxifragaceae)., Listi sosrcasti, drobicki cveti so zeleni in stoje na dolgih tenkih pec\jih.

N a va d n i k 0 z j i k 0 r en ali d i v j a k 0 ve c (Doronicum par-dalitiches) raste po sencnatih jarkih in spominja po velikih cvetnihglavah na arniko; a rastlina je vecja in ima obilo sirokega listja, kilezi deloma na tleh, deloma je razpostavljeno po vejatem steblu.Listje radi jedo jeleni in srne, zato je dobila rastlina ime »kozjikoren« ali »divjakovec«.

N a va d n a z I a tar 0 z g a (Solidago virga au rea), kosarica zmnogobrojnimi cvetnimi glavicami zolte barye, je 3-10 dm visoka,rnocno razvejena rastlina sencnatih jarkov in cvete v mesecih juliju,avgustu in septembru.

P I ani n ski m lee (Mulgedium alpinum), mlecna planinka do1 m visokosti, spada tudi med kosarice. Steblo je krepke rasti instoji po konci; v zgornjem delu nosi 12-20 glavic temnomodrihcvetov, glavice merijo v premeru 21/2- 31/2 em. Planinski mlec se

nahaja po napol sencnih gozdih visje lege in cvete meseca julija inavgusta. - Planinskemu rnlecu je podoben z a j cj i m I ee (Prenanthespurpurea), samo da je ta bolj sibke in nezne rasti, steblo je boljvejato, cvetne glavice so rnanjse, cv;eti rdeci; zajcj, mlec ni planinka,ampak se nahaja po gozdih nizje in srednje lege.

S i v 0 lis tip I ani n ski I a p u h (Aden6stiles albifrons) je kosaricaz mnogovrstno razvejenim, 1/2-11/2 m visokim steblom in obilno-stevilnirni, valjcastirni glavicami, v katerih nastejes 3-6 svetlo rdecihcveticev. Socasti, na robu dvojno napiljeni Iisti so na spodnji stranisivodlakasti; naha jalisca: visoko lezeei vlazni gozdi '; cas. cveta: julijin avgust.

Bel ire p u h (Petasites albus) ima veliko Iistje "in se nahajav gostih in tesnih druzbah po mocvirjih in obvrelcih; mocna 2-3 dmvisoka betva nosi dolg in sirok klas cvetnih glavic (kosarica) z belimcevnatirn cvetjem; cas cveta: susec in rnali traven.

Go z d nip I ani n s c e k (tiom6gyne silvestris), kosarica s cev-natim cvetjem zivo rdece barye, raste po gozdnih robih suhih krajevin cvete meseca majnika in junija. Pritlicni, deloma kratko-, delomadolgopecljati Iisti so usnjati. Iz Iistnega sopka se vzdiguje 11/2-4 dmvisoka betva z 2 ali 3 glavicami.

Os t r i c a ali k 0 r u z n i c a (Luzula maxima), je podobna, kojese rnlada in se ni pognala betl, mladi ' koruzi. Spodnje Iisti so do13 mm siroki,zgornji nekoliko ozji, vsi so z redkimi dlakami pora-seeni. Bet zraste do 1 m visoko in razvije na vrhu velik in gostsop (osladek) drobnega cvetja; vsak cvet ima 6 obodnih plev,6 prasnikov in 1 pestle. Plod je glavica. Ostrica je navadna gozdna»trava« na Pohorju. '

Lei s an (Carex brizoides). Kdo ga ne pozna! Vsakemu clovekuna Pohorju, ki je prisel kdaj visje na »planino«, je znan. Lasina,juzno pod Plesicern, je dobila po njem svoje ime. Lasan spada vrazred polutrav ali sasev. Njegovo ozkotrakasto, na zgornji straniternnozelerio, navadno nad 1 m dolgo Iistje se nahaja po »tratah«v velikih povesenih sopih, zlasti okoli starih storov. Triroba, tankain slabotna bilka je 30-60 em visoka innosi na vrhu klasic drob-nega cvetja, ki se razcvete meseca majnika.

Lasan daje jako obile kosnje, seno pa je rode in malo vredno.Pastirji po »planini« delajo iz lasanovih dolgih listovplasce za dez,Liste narnrec napeljejo na brezovo trto in ogrnejo lasanov plasc,Kadar gre dez ; voda odteka po visecih dolgih listih in ne pride doobleke. Vaznejsa je poraba lasanovega listja za posteljne zirnnice.

Kakor z listjem »rnorsk e trave« (Zostera marina), polnijo tudi zlasanorn zimnice, blazine in divane. Pravijo mu »afrik«. Leta 1906

-rneseca avgusta sem videl na veliki secini na jugu od KlopnegaVrhaljudi, ki so »afrik« kosili, ga : susili, spravljali in pletli vdebele vrvi.

c) T'a j n 0 - a lit r 0 S k 0 c.v e t k e.N a v a d nil e sic j e k (Lycopodium. clavatum) ima dolgo, na tleh

lezece, plazece, -med mahove se ovivajoce steblo, ki je gosto oprern-ljeno z ozkim listjem. Na steblu stoje valjasti plodni klasi, navadnopo dva ali po trije skupaj, Na notranji strani vsakega krovnegalista v klasu je okrogla mosnjica, v kateri se nahaja nebroj plodnihtrosk, rumenih kakor zveplo, - Troske dajejo »carovnicno moko«,

-ki v plamenu s svetlim bleskom zgori, potem »otrosko stupo«, skatero potrosajo matere p6vejnim otrokom po vodi razjedene rane,da zacelijo; zato so dali Pohorci rastiini dornace ime »ritobris«. Izlesicjeka samega delajo na Pohorju pecna omela. Drugi lesicjeki poPohorskih gozdih so: h o j c n i l es i r j e k (L. selago) in ploskiIe sic j e k (L. complanatum).

C i n 0 v k a ali z i m s k a pre s I i c a (Equisetum hiemale) rasteob izvirkih in potokih sencnatih gozdov in pozene iz podzemeljskekorenike vsako leto po vec zelenih, 60-130 em visokih stebel, kiso, kakor postranske vejice, kolenicaste in clenate. Nekatera steblanosijo na vrhu klasice, kjer se razvijejo v mosnjicah na krovnihlisticih plodne troske. - S cinovko snazijo in likajo kovinsko posodo,ker ima povrsna kozica ali tancica rastline mnogo trde .kremenjakovekisline v sebi.

P r a va ali 0 r 10 v a p rap ro t (Pteris aquilina) razpenja podzemljo razvejeno koreniko, iz katere pribodejo pomladi na sprednjemkoncu panog izprva v polzevo <:rto zaviti, pozneje ploski in veckratpernati praprotni listi, ali pravzaprav steblo -Iisti. Na spodnji straniperesc,' in sicer ob njihovem robu, stoje plodne mosnjice s troskami.Na steblovem prerezu se vidi slika dvoglavega drzavnega orla, zatose pravi praproti »orlova«.

Razen orlove praproti je po Pohorskih gozdih se mnogo drugihpraproti. Ljudstvo jih imenuje »divja praprot«. K praprotim spadatatudi znana sladka koreninica (Polypodium vulgare) in jelenovj e z i k (Scolopendrium officinarum).

M a h 0 v i. Koliko jih je po Pohorskih gozdih! Kdo jih morepresteti-in natanko dolociti > Le strokovnjak specialist! Mahovi rasejov tesnih medsebujnih druzbah in zadrugah, ki se razprostirajo na

mestih na dolgo in na siroko. Naselili so se ali na tleh, ali poskalah, storih, kladah in starih drevesih.

Neposredno mahovi cloveku ne koristijo mnogo. (Stelja, suhibrezmaltni . zidovi, paza med bruni.) Velikega pomena paso vgospodarstvu prirode. Kjer je Ie trohica rodovitne prsti, ze lahkoprospeva mah. Ce pa enkrat .stoji, ne more voda vec odnesti prstiizpod njegovih nog. Ker vzdrzava prst vlazno, pospesuje prhnjenjein razpadanje karnenine pod seboj. Rtine njegovih stebelc trohne innjihova trohnina rnnozi rodovitno prst. Na taksen nacin pomagajomahovi delati prhlico. Pa se vec. Majhne votlinice in majckeniprostorcki v mahovi blazini se napolnijo z vodo, kadar gre dez alikopni sneg, vsako mahovo stebelce, vsak mahov listie in splohvsak mahov del pa se obda z vodno kozico: rnahovi zabranijopovodnje. lzpod mahovih blazin ne vidis nikdar teci vode, ee je setako 1iI0 indezeval6, blazine so popile vso podnebno vodo. Izmahovih blazin po dezju voda pocasi izpuhteva in napaja zrak spotrebrro vlago. Slednjic zabranijo mahovi tudi v velikem odnasanjerodovitne prsti in zabranijo ali vsaj otezijo plazove. Najveci mahoviso d l a k o k a p o v c i (Polytrichurn), sedje (Hypnum), zvedniki(Mnium) in ze omenjeni sot 0 v c i (Sphagnum).

, lzmed lis a j e v se ornenirn razen prejsnjih : is I and skilis aj (Cetraria' Islandica), ki raste med mahovi in slufi za znanipljucni ca], in j e Ie n 0 v e c (Cladonia rangiferina), ki je tudi medmahovi in daje po severnih pokrajinah pozimi severnim jelenompotrebno paso.

G I i v e. Visjih gliv je po Pohorskih gozdih zelo mnogo. Mednjimi nahajamo plemenite in uzitne, pa strupene in eloveskemuzdravju nevarne.

Najbolj znane uzltne glive so: s m r c k i ali em r e ki (Morchellain rlelvella), me d v e d 0 vet ace (Clavaria), u h I j i (Cantharellus clava-tus),' lis i c i c a (Cantharellus cibarius), s i v k a (Russula vesca),go lob i c a (Russullalactea), g I i v ice ali s n e z n ice (Tricholomaportentosum), 'b Ia g va ali k a r z e Ij (kajzrlj, Agaricus caesareus),gob a n, glob a n j a all k r a v s a (Boletus edulis), gobanu podobnik r al j ic (B. regius) in bronovec (8. aereus), turk (B. aurantiacus),d ed e c (8. scaber), b 0 r 0 v s n i c a (B. bovinus) in druge.

Iz vrste strupenih navedem: smrdljivo k u z n i co (Phallusimpudicus) - baje ni strupena! .- m u s n i c o (Agaricus muscarius), .bel e gap res i e aali m I e c n i k a (A. vellereus), k Ia v z e k a (Boletuserithropus), sat an c a (8. satan as), c r f: v Ijar j a (8. luridus).