-
35
04
20
22
26
INTERNA REVIJA marec–maj 2018
AVE novosti
Tik pred začetkom gradbenih del ...
ZBOGOM!
Začetek vrtnarske sezone
VELIKI INTERVJUMatej FIŠER
INTERVJUJIBoris GOMIUNIK
HAKL IT d. o. o.
Zlatko KANDALPANVITA d. d.
Bojana BALAJC GORZAPOMGRAD d. d.
Matej LUKAČPOMGRAD d. d.
Martina PLANINCPanvita KMETIJSTVO d. o. o.
-
kolofon
Vsebinsko kazalo
Kolumna | Toni Balažic
Novice | Skupina Panvita
Gradimo | SGP Pomgrad
Veliki intervju | Matej Fišer
Intervjuji
Novice | SGP Pomgrad
Izobraževanje | SGP Pomgrad
Gradimo | Tik pred začetkom gradbenih del ...
Poudarki iz kroga znanja | ZBOGOM!
Informatika | Nov standard eSlog 2.0 je pripravljen
Naši nasveti | Začetek vrtnarske sezone
Zabava
Jubilej
03
04
09
06
14
17
20
25
28
26
22
27
18
Izdajatelj
Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530
36 10fax: 02 530 36 32
Odgovorna urednica
Simona Petek Čerpnjak
Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej
FišerDominik KetišBoštjan KojzekJanez KučanJasna KuštorPeter
PolaničKristian RavničAlenka SamecAleš Zver
Naklada
1.800 izvodov
Vprašanja, predlogi in pripombe
[email protected]
-
03INTERNA REVIJA marec–maj 2018
kolumna
PRED NAMI JE ČAS, KI SPET PONUJA VEČ MOŽNOSTI MANJŠIM IN
PRILAGODLJIVIM
Globalizacija se upočasnjuje, naj živi lokalna
ekonomijaGlobalizacija je zaznamovala zadnja tri desetletja našega
življenja. Množica, ki je zrušila berlinski zid, ni samo jasno
pokazala smer ra-zvoja političnega sistema, temveč tudi
ekonomskega. Mnogi, ki smo dali glas za samostojnost in spremembo
političnega sistema, smo se pravzaprav premalo zavedali, da nismo
oddali glas zgolj za demokra-cijo, temveč tudi za tržno ekonomijo.
Slovenija je s tem seveda bila le majhen del večjega mozaika, a
vendar so vsa ta dejanja pomembno in na široko odprla vrata
procesom globalizacije. Pospešeni procesi pro-ste trgovine so imeli
nekaj svojih temeljnih pravil, med njimi pa so bili manjša omejitev
pretoka blaga in kapitala, kar je v samem bistvu ime-lo za
posledico to, da so večja in kapitalsko močnejša podjetja postala
še večja, lokalne proizvodnje in verige vrednosti pa so začele
razpadati. Mnoga delovna mesta so se začela seliti iz manjših
držav, boljše pla-čana v centrale, slabše pa tja, kjer so plače
nižje. Osnovna paradigma managementa je bila, da moraš rasti,
prevzemati, biti največji, saj si le tako lahko uspešen. S
slikanjem portreta uspeha globalne ekonomije pa vedno bolj
zaznavamo tudi začetek konca te paradigme, saj je oči-tno, da vedno
več političnih voditeljev zagovarja nacionalne politične interese,
grozijo z novimi carinskimi ukrepi, tudi zaradi nevzdržnosti
obstoječih modelov nacionalnih ekonomij. Na drugi strani pa v
go-spodarstvu vidimo, da več kot polovica podjetij, ki raste s
prevzemi in združitvami, pri tem ni uspešna, in da globalna
podjetja zaradi svoje velikosti omogočajo razvoj novih, lokalnih
industrij, ki temeljijo na ni-šah. Lep primer tega so
mikropivovarne.
Spremembe v trgovini – obrat trenda moči med dobavitelji in
kupciTudi v trgovini so spremembe bile v zadnjih desetletjih precej
drama-tične. Ne tako novi diskonti – ki so sicer nastali v obdobju
po 2. svetovni vojni – so precej spremenili zemljevid najprej v
kontinentalni Evropi, počasi pa tudi v Veliki Britaniji in ZDA. Že
sama analiza domače trgovi-ne v Sloveniji pokaže, da v diskontih
Slovenci in Slovenke opravimo že četrtino naših nakupov. Če smo se
proizvajalci pred dobrimi desetimi leti pogajali predvsem s tremi
trgovci, se danes s sedmimi. Ne glede na to, da je moč pogajanj še
vedno precej trdno v rokah trgovcev, pa vseeno vidimo, da je
možnosti za razvoj več.
Hkrati pa na spremembe trgovin močno pritiska razvoj internetne
tr-govine. Iz leta v leto se večji del prodaje seli iz fizičnih
prodajaln na in-ternet in tako vidimo, da se v letu 2018 že skoraj
vsak četrti aparat bele tehnike in skoraj vsaka peta obleka in
obutev proda preko interneta. Trend selitve se brez dvoma dogaja
tudi na področju hrane in pijače,
najprej sicer na trajnih, pakiranih programih, a delež prodaje
te ka-tegorije prek interneta je v Veliki Britaniji že več kot
deset odstotkov. Zanimiv je tudi vstop internetnega velikana
Amazona v fizične trgo-vine, najprej z nakupom Whole Foodsa, nato
pa z odpiranjem lastnih fizičnih prodajaln.
Vse to postavlja obstoječe trgovce pred velik izziv, saj jim
zaradi vse tega pada prodaja na kvadratni meter ob enakih stroških.
Za dobavi-telje je to dobra in slaba novica: prihajajo novi kupci,
zmanjšuje se moč največjim, a hkrati bo pritisk na cene še
večji.
Rast prebivalstva zahteva inovacije, mnogokrat tudi na račun
kakovostiPo predvidevanjih bo število prebivalcev leta 2025
preseglo osem milijard, kar pomeni, da se bo v petih desetletjih
mojega življenja podvojilo. Vsak nov Zemljan predstavlja tudi nova
lačna usta, ki jih je potrebno nahraniti, in s tem nov izziv, saj
je obseg kmetijskih površin omejen oziroma se celo zmanjšuje. Samo
tehnološke inovacije, kot so gensko spremenjeni organizmi, bodo
lahko še naprej povečevale hektarski donos in zagotavljale dovolj
hrane. Hkrati pa se predvideva, da bomo čez dve desetletji precej
hrane že »natisnili« v proizvodnih obratih, ne pa pridelali na
njivah. To seveda pomeni, da bodo kom-promisi pri kakovosti,
poreklu, okusu in nepredvidenih zdravstvenih posledicah postali del
našega vsakdana.
Panvita lahko izkoristi naštete trende Vsi trije našteti trendi
pa v resnici za nas ne predstavljajo grožnje, am-pak veliko, skoraj
novo priložnost. Strategija Panvite mora biti odraz tega in
temeljiti na tem, da bomo tisti, ki bomo krepili in širili lokalno
celovito prehransko verigo. Takšno, ki bo temeljila na tem, da bomo
imeli najboljše, naravne izdelke, tako na področju kmetijstva, kot
tudi v obliki končnih izdelkov. Temeljne smernice, ki bodo pomembno
opredeljevale našo nadaljnjo strategijo, pa bodo naslednje:
• pridelovanje in izdelovanje naravnih izdelkov,• z jasnim
poreklom in brez kompromisov pri kakovosti,• spoštovanje principov
narave in soljudi,• hitrost, prilagodljivost in vitkost
organizacije.
Darwin je dokazal, da v evoluciji ne zmaga najmočnejši, ampak
tisti, ki je najbolj prilagodljiv. Dajmo torej spremembe, ki se
dogajajo v okolju, dobro izkoristiti in biti na pravi strani
evolucije.
Toni Balažič
-
novice
04INTERNA REVIJA marec–maj 2018
NI VELIKE NOČI brez prave velikonočne šunkeKLASIČNO PREKAJENA
ŠUNKALetošnja velika noč bo še posebej slastna, saj smo za ta namen
naš asortiman šunk dopolnili s Kla-sično prekajeno šunko. Gre za
šunko, ki jo pripravljamo iz zunanjega stegna s kožo, je soljena in
prepojena z začim-bami. Končni izdelek je ter-mično obdelan, tako
da ga doma ni potrebno več ku-hati in ima značilen domač harmoničen
okus in vonj.
VELIKA NOČ V MESNIH CENTRIH AVESvojo velikonočno košarico boste
najlepše napolnili v Mes-nih centrih AVE. Poleg pestre izbire
odličnih šunk vam po-nujamo tudi ostale nepogrešljive velikonočne
dobrote, kot so klobase, jajca, hren, kruh … Izmed venčka
velikonočnih šunk velja tukaj izpostaviti predvsem Kmečko šunko s
kostjo, ki jo dobite ekskluzivno samo v naših mesnih cen-trih. Gre
za izdelek, ki je pripravljen po tradicionalni recep-turi, kot so
delali to nekoč na vasi in bo navdušil vse tiste, ki prisegate na
kuhanje šunke v domačem loncu. Želimo vam prijetne praznike.
Jasna Kuštor
VSE VEČ KUPCEV ZAUPA našimmesnim centromDa je temu tako,
potrjuje tudi naše uspešno poslovanje. S poslovanjem v letu 2017
smo zadovoljni. Najprej smo v prvi polovici leta vlagali velike
napore v pri-lagoditev cen in stabilizacijo prodaje, potem pa smo
od poletja dalje začeli beležiti rast po vseh kanalih. Leto smo
zaključili s 4 % količinsko in 6 % vrednostno rastjo glede na
predhodno leto. Pomembno smo povečali prodajo izdel-kov, še posebej
mesnih pripravkov, ki dajejo ponudbi naših mesnih centrov vse večjo
prepoznavnost in dodano vred-nost. K nam se vračajo kupci, ki so v
naših izdelkih prepoz-nali vložen trud in izvirnost. Na to smo
posebej ponosni in na tem bomo gradili še naprej. Eden od
pomembnejših ciljev v letu 2018 pa je tudi širitev naše
maloprodajne mre-že z odprtjem novega mesnega centra.
Dobra prodaja svežega mesa pa se ne odraža samo v mesnih
centrih, ampak tudi nasploh. Tako smo leto 2017 zaključili zelo
dobro. V primerjavi z letom 2016 smo pro-dajne količine kljub
pomanjkanju osnovne surovine pove-čali za slabih 10 %, vrednostno
za 14 %.
Z dobrim timskim delom, znanjem, izkušnjami in podporo vodilnih
smo dokazali, da se dajo narediti dobri rezultati. Hvala vsem
sodelavkam in sodelavcem za trud, požrtvo-valnost in kooperativno
sodelovanje.
-
05
novice
INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Zaradi dotrajanosti strojev smo primora-ni, da se z leti
zamenjajo obrabljeni stroji z novimi. Novi stroji so boljši,
močnejši, iz-boljšani, z večjo ekonomsko učinkovitostjo in v koraku
s časom – predvsem zato, ker tehnika v vseh panogah, prav tako v
kme-tijstvu, hitro napreduje. S časom se tudi spreminjajo
agrotehnični ukrepi in trend
posevkov, kateri so v določenem času ak-tualni. Največkrat se
spreminja trend po-sevkov zaradi ekonomskega rezultata, ali pa
glede na spreminjajočo se zakonodajo v kmetijstvu.
V leto 2018 smo vstopili tudi mi s posodo-bitvijo strojnega
parka. V skupini Panvita
(poljedelstvo) so nova pridobitev strojne-ga parka štirje novi
traktorji Massey Fer-guson. Dva od teh traktorjev sta traktorja
serije MF 8700 Dyna-VT, z oznako modela MF 8735 Dyna VT, ostala dva
traktorja sta modela MF 6700 Dyna-VT, z oznako mode-la MF 6714 Dyna
VT. Model MF 8735 je z zavidljivimi 350 KM, čeprav tudi MF 6714
dosega 140 KM. Oznaka Dyna VT nam pove, da imajo trak-torji
brezstopenjski menjalnik za vožnjo, kjer ni več klasičnega
pretikanja med predstavami. Tako je uporabniku olajša-na vožnja in
delo s traktorjem. Pri delu se predvsem pozna pri obračanju
traktorja na koncu njive, da lahko traktor hitreje obr-nemo, kot
pri klasičnem menjalniku. Oba modela traktorja imata močno zadnjo
in prednjo hidravliko. Prednja hidravlika je predvsem za nošenje
uteži, ali pa za katero drugo opravilo z določenim strojem, da ima
upravljalec traktorja boljšo preglednost nad strojem in delom,
katerega upravlja. Znotraj kabine imajo traktorji komfortne sedeže,
zvočno izolirane kabine, operaterju ergonomsko prijazno delovno
okolje in po-membno zadevo, da je vse na dosegu roke. Naši
traktorji so opremljeni še s sistemom za navigacijo, kateri
bistveno olajša delo traktoristu.Upamo, da nam bodo novi traktorji
v ponos in bomo z njimi uspešno kmetovali še nap-rej, kot smo
dosedanja leta.
Zlatko Kandal
POSODOBITEV STROJNEGA PARKANakup novih traktorjev Massey
Ferguson!Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2013
127.988 traktorjev. Vsako kmetijsko gospo-darstvo je imelo
povprečno dva traktorja, glede na starost je 79,4 % traktorjev in
59,4 % traktor-skih priklopnikov (strojev) starejših od 12 let.
PANVITA LANI OKREPILA PRIHODKESkupina Panvita je lani
realizirala 120 mio EUR prihodkov, kar je za 4 odstotne točke več
kot v letu 2016. Ob tem so bili boljši tudi finančni rezultati.
Tako je bilo usvarjenega 6,3 mio EUR denarnega toka iz
poslo-vanja, 2,5 mio EUR dobička iz poslovanja in slab milijon EUR
čistega dobička. Rezultati so bili na finančnem delu nekaj slab-ši
od načrtovanih, predvsem kot posledica skokovite rasti cen surovin
v mesno pridelovalnem delu. Kljub temu smo v Panviti z ustvarjenim
zadovoljni in si želimo, da bi podobne rezultate ustvarili tudi v
letu 2018.
-
Skica 1: Vzdolžni prerez mostu čez Dravo ter del kabelske linije
na stebru 4
gradimo
06INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Rekonstrukcija starega mostu čez Dravo (PT 0027) v km 0,113 in
mostu čez Studenčnico (PT 0026) v km 0,561 na cesti R3-710/0247 na
Ptuju
Na mostu se izvaja rekonstrukcija in sa-nacija, kar pomeni, da
se spreminjajo tudi konstrukcijski elementi in s tem tehnične
značilnosti oziroma statična zasnova ter se tako izboljšajo
lastnosti objekta, kar pa je bistvena razlika napram npr. samo
sa-naciji, kjer se le obnovijo dotrajani elementi (na primer
preplastitev asfalta, popravilo poškodovanega betona itd.).
Seveda je zato tudi trajanje izvedbe rekon-strukcije drugačno,
saj je potrebno različne operacije izvajati v pravilnem
sosledju.
Po zasnovi most predstavlja kontinuirno konstrukcijo s 6.
gerberjevimi členki, dve-
ma rečnima stebroma, dvema obrežnima stebroma ter dvema
opornikoma.
Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Dravo:• Ojačitev
rečnih stebrov • Povezovanje zgornje konstrukcije z uki-
nitvijo 5-ih členkov • Vgradnja novih zunanjih nepovezanih
prednapetih kablov • Rekonstrukcija ter menjava ležišč in
dila-
tacije v glavnem razponu na reki• Dograditev revizijskih komor,
ločitev
zgornje in spodnje konstrukcije ter vgra-dnja novih ležišč in
dilatacij na obrežnih opornikih
• Vgradnja sodobnega sistema odvodnje meteorne vode z
dograditvijo zadrževal-nih bazenov na obeh bregovih
• Razširitev hodnikov ter dobetoniranje voziščne
konstrukcije
• Obnova poškodovanih betonskih površin po celotni površini
mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd.
Težko je na kratko opisati vse izzive, s ka-terimi se srečujemo
na mostu, zato je bolj detajlno opisano le delo na stebrih in
vgra-dnja novih prednapetih kablov.
V marcu 2017 je Pomgrad podpisal pogodbo ter pričel z
rekonstrukcijo starega Mostu čez Dravo in mostu čez Studenčnico na
Ptuju. Most čez Dravo, ki je dolg 221 m in širok 13,8 m, je bil
zgrajen 1958 in je bil v tistem času prva prednapeta in po prosto
konzolni metodi grajena mostna konstrukcija na območju bivše
Jugoslavije, po podatkih s tedanjega tehničnega poročila pa je
razvidno, da je bila takrat tudi 6. največja konstrukcija te vrste
na svetu.
Investitor: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za
infrastrukturo
Pogodbena vrednost: 3.715.032 EUR
Slika 1: Pogled na most
-
07
gradimogradimo
INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Rečna stebra sta čolnaste oblike z obsegom 36 metrov in segata
do 4 m pod gladino Drave. Ojačali smo ju z dodatno
armirano-betonsko srajčko, kar pomeni, da smo morali okrog
celotnega stebra položiti armaturo ter jo, s preko 1000 sider
zalepljenih v obstoje-či steber, pritrditi na le tega, nato
namestiti opaž ter s pomočjo kontraktorjev podvodno zabetonirati.
Večino teh del je bilo potreb-no izvajati ponoči, saj je bil le
takrat vodni tok dovolj počasen, da je bilo možno varno izvajati
dela pod vodo s potapljači. Hitrost pretokov je namreč regulirana s
strani DEM, glede na potrebe po električni energiji. Pot-rebe in s
tem plani ter pretoki pa se spremi-njajo dnevno. Večkrat smo tudi
morali, zara-di nevarnosti ob povečanih pretokih, dela za nekaj dni
prekiniti.
Povezovanje zgornje konstrukcije (ukinitev členkov) izvajamo s
pomočjo novih predna-petih kablov.
Prednapetje pomeni, da se s pomočjo visoko nosilnih jeklenih
žic, ki jim gradbeniki pravimo »kabli«, v beton vnesejo tlačne
sile, kar omo-goči, da se izkoristi ves betonski prerez ter tako
gradi bolj vitke, lažje konstrukcije z večji-mi razponi. Kabli so
bili v primeru ptujskega mostu med gradnjo vgrajeni v vzdolžne in
prečne nosilne stene in so torej bistven no-silni element. Le ti pa
so na Ptujskem mostu
v slabem stanju in jih je tudi zato potrebno nadomestiti z
dodatnimi, novimi. Nove kable je možno namestiti le ob obsto-ječe
stene, sile pa se s kablov v obstoječo konstrukcijo prenesejo preko
betonskih blo-kov (deviatorjev), skozi katere vodimo kable.
Deviatorje zabetoniramo ob obstoječe ste-ne konstrukcije ter s
prednapetimi vijaki stisnemo ob te stene, tako da se sile s ka-blov
preko deviatorjev v stene konstrukcije vnašajo preko trenjskega
stika.
Trenutno so na mostu dela okrog devia-torjev in sidrišč kablov v
polnem teku (iz-delati je potrebno preko 190 deviatorjev in
sidrišč). Vsa ta dela potekajo v notranjosti konstrukcije, ki je
zaradi vzdolžnih in preč-nih sten razdeljena na 140 komor oziro-ma
soban, vstop v katere pa je možen le skozi vstopne jaške dimenzij
60 x 60 cm, ki pa seveda niso nad vsako komoro, zato so bile med
gradnjo, za prehode med temi komorami puščene odprtine premera 50
cm. Skozi te odprtine je potrebno vnesti vse materiale (armatura,
opaž, deviator-ske cevi, vijake za prednapenjanje, kable, …) ter
tudi vso orodje. Vse te prečne stene pa so seveda na poti novim
kablom, zato mora-mo za vsak kabel izvrtati odprtino skozi
ob-stoječe prečne stene, kar skupaj znese pre-ko 1000 odprtin, pri
vrtanju katerih pa se je potrebno umakniti vsem obstoječim kablom v
teh stenah (ki pa so po Murphy-ju točno
tam, kjer naj ne bi bili), ob tem pa zagoto-viti preme linije
novih kablov. Pri vsem tem je natančnost zelo pomembna, toleranca
pa izredno majhna, zato je dobra priprava pred dejansko izvedbo
bistvena, kar pa delovodja g. Nemec izvaja odlično.
V glavnem razponu se ohrani obstoječi čle-nek, vendar pa je bilo
potrebno rekonstru-irati ter zamenjati obstoječa ležišča, ki so
bila v zelo slabem stanju. Obstoječe jeklene valje smo zamenjali s
sodobnimi neopren-skimi ležišči, za katera je bilo potrebno
re-konstruirati ležiščne blazine (površina ka-mor se namesti
ležišče). V ta namen smo morali s posebno konstrukcijo privzdigniti
prostoležeči del mostu ter ga pridržati v zraku v času
rekonstrukcije ležišč. Pri dvigu je bilo potrebno tudi upoštevati
morebiten vpliv na obstoječi vodovod ter 2 liniji plino-voda, ki
potekajo preko mostu in morajo ves čas biti v funkciji.
Ob mostu čez Dravo pa se rekonstruira tudi most čez Studenčnico,
ki se nahaja na tej isti cesti. Most je dolžine 36 m podprt na dveh
stebrih in dveh opornikih, ki so teme-ljeni na lesenih pilotih.
Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Studenčnico:•
Ojačitev temeljev z jet-grout piloti ter
razširitev temeljnih blazin• Razširitev stebrov in opornikov•
Dobetoniranje plošče objekta ter novih
hodnikov in robnih vencev• Vgradnja novega sistema
odvodnjavanja
ter lovilcev olj• Postavitev nove ograje za pešce• Obnova
poškodovanih betonskih površin
po celotni površini mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd.
Dela na obeh mostovih potekajo v skladu s terminskim planom. Rok
za dokončanje del je 30. 9. 2018.
Veliko del na stebrih je potekalo ponoči, večina del na zgornji
kon-strukciji pa poteka v notranjosti le te, zato lahko obstranski
opazova-lec dobi občutek, da se na objektu »malo dogaja«, v resnici
pa Pom-gradovi delavci vsakodnevno od-lično opravljajo zelo
zahtevno in naporno delo.
Gorazd Vrtnik
Slika 2: Potapljač – delo na stebru
Slika 4: Ostanki vrtanja prehodov za kable
Slika 3: Zabetoniran novi deviator
Slika 5: Betonaža stebra gre proti koncu (zgodaj zjutraj)
-
08INTERNA REVIJA marec–maj 2018
gradimo
Zasadili prvo lopato za prvo Pomgradovo gradbišče na
Švedskem
Z naročnikom Mestno občino Murska Sobota smo v mesecu septembru
2017 podpisali pogodbo za Prenovo mestnega sre-dišča Murske Sobote,
faza 1a, v vrednosti 395.599 EUR, katera je zajemala ureditev
novonastalega Trubarjevega drevoreda z betonskim platojem, ob
sočasni ureditvi vseh komunalnih vo-dov na območju platoja ter
dobavo in montažo urbane opreme.
Prenova mestnega središča Murska Sobota
Kot so povedali predstavniki mesta, je Nynäshamn zaradi dobre
povezave s pre-stolnico in ugodne klime zelo priljubljeno mesto za
izbiro prebivališča, čakalna doba za pridobitev stanovanja je kar 6
let.
Po zmagi na javnem razpisu in podpisu pogodbe v letu 2017, fazi
projektiranja za gradbeno dovoljenje in pridobitvi le tega, se
sedaj začenja operativni del projekta.
Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili predsednik uprave
Pomgrada, g. Iztok Po-lanič, ob pomoči direktorice
Nynäshamns-bostäder, ge. Sanje Batljan, predsednika nadzornega
sveta stanovanjskega sklada in župana mesta Nynäshamn.
Otvoritvene slovesnosti so se s Pomgrado-ve strani poleg
predsednika uprave udeležili še član uprave g. Boris Sapač,
direktor ko-mercialnega sektorja in direktor projekta g. Boštjan
Donša, vodja gradbišča ga. Maja Golubovič in delovodja g. Ervin
Denša.
Maja Golubovič
Največji javni ponudnik najemniških stanovanj
Nynä-shamnsbostäder (stanovanjski sklad občine Nynäshamn) je 1. 2.
2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvo-ril gradnjo 94
novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.
Z naročnikom Mestno občino Murska So-bota smo v mesecu septembru
2017 pod-pisali pogodbo za Prenovo mestnega sre-dišča Murske
Sobote, faza 1a, v vrednosti 395.599 EUR, katera je zajemala
ureditev novonastalega Trubarjevega drevoreda z betonskim platojem,
ob sočasni ureditvi vseh komunalnih vodov na območju plato-ja ter
dobavo in montažo urbane opreme.
Najpomembnejša in najzahtevnejša postav-ka je bila izvedba
armirano betonske plošče, debeline 15 cm, iz betona odpornega na
mraz in sol, z mešanico belega cementa in sivega cementa v razmerju
65 % : 35 %. Skupna kva-dratura betonskih površin znaša ca. 1700
m², vgrajenega pa je bilo 260 m³ betona. Površina betonske plošče
je bila obdelana s štokanjem in prevlečena s hidrofobnim
premazom.
Uvedba v delo za fazo 1a je bila izvedena 19. 9. 2017, dela pa
so bila zaključena do 30. 11. 2017.
V mesecu februarju 2018 smo z istim na-ročnikom podpisali
pogodbo za nadalje-vanje del na Prenovi mestnega središča Murska
Sobota, faza 1b in 1c. Pogodbena vrednost del znaša 509.868 EUR.
Faza 1b zajema nadaljevanje izvedbe betonskega platoja na območju
križanja s Slovensko ulico, pred evangeličansko cerkvijo. Faza 1c
pa zajema ureditev Trga zmage z izde-lavo linijskih pohodnih
površin v armirano betonski izvedbi, ki vodijo do spomenika ruskih
osvoboditeljev ter po obodu parka. Okoli spomenika se bo izvedla
eliptična površina iz betonskega tlaka, ki bo omo-gočala prireditve
in proslave. Park se bo komunalno opremil z vodovodom, uličnimi
svetilkami in urbano opremo.
Darko Šalamun
-
09
veliki intervju
INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Deluješ na veliko področjih: fotografija, kulinarika in
gastrono-mija, takšen in drugačen dizajn, avtor kolumen … Sem še
kaj pomembnega pozabila? Kaj od tega imaš najraje?Odkrivanje novega
je tisto, kar me potegne. Tako v marketingu kot v komunikaciji, naj
bo vizualna ali kakšna druga. Od zgoraj navedenega pa je
fotografija nek intimni prostor svobode. Svoboda pogleda. Posebej
pri kompleksnejših kompozicijah, ko na koncu ne veš, kdo koga
gleda, ti fotografijo ali fotografija tebe. Ta nenarativnost je
zanimiva v primerjavi s filmom, ker je fotografija trenutek in kar
je bilo pred tem trenutkom in kaj pozneje, je prepuščeno tistemu,
ki fotografijo gleda. Obenem pa imaš izkušnjo, da to nekaj je, za
razliko od slikarstva, kje je vprašanje, kaj naj bi to bilo.
Pred kratkim je izšla tvoja prva kuharica Od förtuja do olstika
in požela izjemen uspeh. Kaj je po tvojem tista komponenta, da je
pridobila tako širok krog v tako kratkem času?Pri tej knjigi so
jedi postavljene v nek kontekst. Pisana in narejena je bila na
način, kot sem sam mislil, da mora biti, ni bilo založbe, ni bilo
urednikov, še posebej pa nisem mislil na neke omejitve, ki si jih
sami prevečkrat postavljamo. Ni se iska-lo nekega bralca, nek
najmanjši skupni imenovalec, ki bi mu bila knjiga všeč. Na-rejena
je tako, kot sem mislil, da morajo biti ti recepti predstavljeni
meni in mojim prijateljem. Se pravi naši generaciji. Gre za prenos
izkušenj in veščin naših babic na našo generacijo. To se mi je
zdelo pomembno. Ker se predvsem majhne podrobnosti pri prehodu
generacij izgubljajo. To je tudi podkrepljeno v vizualnem delu, te
veščine, ki so pomembne in specifike, ki jih ima okolje, iz
katerega izhajamo. Na domačem pragu je najtežje videti te majhne
podrobnosti, zato je v knjigi ob vrtanku pletenje kitk, to je tista
veščina, kot je potrebna za vrtanek, pri retašu so navijalke v
laseh, pri gobah je biljard na jeftiča, pri kisli župi so plesni
čevlji in sezute nogavice. To je ta vizualni del, ki mi je bil še
več-ji izziv kot del besedila. Vse skupaj pa mora biti povezano z
okusom, s pokrajino, v kateri živimo. V bistvu imamo srečo, da so
nam dober okus vcepili že v rani mladosti. Tako doma, kot v šoli.
Jaz sem hodil na Osnovno šolo I, npr. tam so kuharice kuhale za
učence. In to dobro. Ko pogledamo nazaj, je to izjemna izkušnja. Na
momente tudi alandfordovska. Ravna-telj Brumen se je vozil v službo
s starim kolesom in domov je v cekru na biciklu v menažkah včasih
peljal tudi kosilo. Šefica kuhinje Marta, pa se je pa vozila v
službo v velikem mercedesu. Ker je imela doma kmetijo, je od njih
šola tudi kaj kupila in to se je pripravilo v kuhinji. Domov iz
kuhinje pa je vozila pomije in evo ga. Vsi trendi, na katerih danes
jahajo mnogi, ne vem kakšni ohranjevalci narave, veliki gastronomi
in državni uradniki, so bili tedaj na prvi šoli prisotni. Ravnatelj
je imel vozilo z nizkim ogljičnim odtisom, odpadke so pojedle
Martine in Karčijeve svinje, dobavna veriga je bila kratka, od
Kupšinec do Murske Sobote, spodbujala se je lokalna ekonomija. Ko
se spomnimo, kako smo v tisti veliki kantli nosili mlečno rižo v
tretje nadstropje šole za malice, lahko rečemo, da se je hrana
dis-tribuirala v rinfuzi, brez plastične embalaže itd. To se danes
imenuje »no
Fotograf. Oblikovalec. Kolumnist. Avtor najuspešnejše prekmurske
kuharice. Gurman. Vse to in še več je Matej Fišer.Veseli ga
raziskovanje kulinarike in njene dediščine. Rad odkriva vedno nekaj
novega. Uživa v druženju. In je naš nepogrešljiv predstavnik
avantgarde.
Matej FIŠER
Z Matejem sva se pogovarjala: Simona Petek Čerpnjak in Kristian
Ravnič.
Foto: Kristian Ravnič
-
veliki intervju
waste policy« in to je tudi ena od idej te knjige, opozoriti na
možnosti, ki jih ima domače okolje in ni potrebno, da prenašamo
prakse iz New Yorka, ko pa imamo na domačem pragu marsi-kaj. Samo
zdravo pamet je treba vklopiti.
Od kje ideja koncepta in koliko vas je so-delovalo pri njenem
nastajanju?V Panvita MIR tedensko razvijamo nove izdel-ke. Mene
vedno zanima nek širši kontekst, out of the box, od kod lahko kaj
poberemo, se kaj naučimo, da nekako ponudimo trgu kaj izven
obstoječega. Kako kaj delajo drugi. Tako sem začel sistematično
proučevati kulinariko drugih regij in držav. Imeli smo tudi
izkušnjo z Danci, ko smo za njih delali neke hotdoge, ki jih pri
nas ne bi upal prodati niti sovražniku. Res drugačen okus, za nas
nesprejemljiv. Te drugačnosti me zanimajo in ko sem se tako
prebijal skozi gra-divo in kuharske knjige drugih držav, sem
ugo-tovil, da pri nas doma, na našem pragu ni no-bene kuharske
knjige, ki bi jo lahko dal nekomu in predstavil našo regijo. Poleg
tega se mnogo fines pozablja in ko pridemo do problema kliče-mo po
celi rodbini, kako se kaj naredi. Po drugi strani me zanimajo ti
prehodi skozi regije. Ker je kulinarika bolj povezana z naravnimi
mejami
in danostmi kot s političnimi mejami. Ena mojih intimnih
ugotovitev je, da je prekmurska kuhi-nja bolj podobna baltski kot
primorski. Recimo rž, ječmen, repa, mak, jagodičevje, fermentirane
in vložene stvari, sladkovodna riba, prekajevanje živil, to je pri
nas prisotno, tega Primorci skoraj ne uporabljajo. Baltik pa jih.
Poleg tega imamo veliko naravnih danosti in veliko pridelkov, ki
jih tudi sami nimamo integriranih v gastronomiji. Tako ostajajo
odprta področja gozd, jezera in reke, veliko žit itd. Ne zavedamo
se možnosti, ki jih imamo oziroma jih premalo izkoriščamo. Meni je
bilo fascinantno, ko je restavracija KOKS iz Ferskih otokov prejela
Michelinovo zvezdico. Tam res ni nič, še jajca kradejo divjim
pticam. Imajo eno svojo ovco, en način fermentiranja mesa, morje,
neko repo, jajca pa hodijo pobirat na klife v gnezda divjih ptičev.
Jih je toliko kot
Prekmurcev, vendar potrebujejo do kontinenta tri ure z letalom v
lepem vremenu. Se pravi mo-rajo živeti z naravo in od narave. Pa so
dobili Mi-chelinko. Zato ker imajo odnos do vsake sesta-vine, ki
tam zraste. In za to nimajo časa celo leto, ampak slabe štiri
mesece. Zaradi tega se je raz-vilo tudi konzerviranje živil, tako
kot pri nas su-šenje, prekajevanje ali hranjenje mesa v masti ali
zaseki, Francozi temu pravijo confit. To raz-mišljanje je dobra
osnova za začetek delovanja dobrih kuharjev. Ekipa je bila dokaj
pestra, ker sem se odločil, da posežem tudi po kostumih, ki jih je
naredila Štefka Radič, posledično sem po-treboval še frizerja,
maskerja, modele in tako je ekipa zrasla. Ključno se mi je zdelo,
da povežem te jedi z ljudmi in tako so Lara Flegar, Nina Cigut in
Tisa Kučan Lah odigrale svojo vlogo. To je bil del na terenu. Potem
pa smo v designu, ki sta ga naredila Dušan in Rene Antolin, šli še
malo dlje, ker smo želeli, da je knjiga tudi na otip prijetna in da
se pri uporabi ne zapira. Pa smo izbrali po-seben brezlesni papir,
ki ni kemično beljen, a je zelo zahteven za tiskanje, pa otabind
vezavo, ki tudi ni tipična, pa soft touch plastifikacijo in tako
naprej. To uporabnik niti ne opazi, je pa izdelek prijeten tudi, ko
ga držiš v roki.
Si iz knjige vse recepte tudi sam preiz-kusil? Vse, razen takih
kot so šunka, gibanica itd., ki sta povzeta po uradni zaščiti.
Ostale recepte so preizkušali tudi drugi, od profesionalcev do
gospodinj. Aleš Ščančar je preizkusil recept za bograč in je rekel,
da štima. Tudi zaradi mojega testiranja so vse količine v gramih,
tudi tekočine, ker meni gredo na živce količine v stilu majha in
velika merica. Tako se prodaja kostanje na po-kopališču, ne pa
kuha. Jaz uporabljam tehtnico, ki meri tudi desetinko grama. Se mi
zdi, da lahko tako tudi neuspele poizkuse ponovim.
Imaš v načrtu že novo knjigo?Začel sem delati žepni kulinarični
vodič po Mu-rski Soboti oziroma bolje povedano seznam ponudbe, pa
sem obupal. Odgovoril naj bi na
vprašanje “Kama idemo gnes v Soboti gejst?”. Zdi sem mi, da
včasih pozabimo, kaj vse ima-mo, pa se prevečkrat zatekamo k
standardni ponudbi. Zadeva je res na meji poraznosti. Če odmislimo
segment malic in nočnih kebapov, za celotno ponudbo ne porabimo več
kot eno stran papirja. Rajhi in Maximus in Daniel pri Kodili tukaj
dominirajo, predvsem glede neke domiselnosti, ostalo pa je vse v
sivem povpre-čju. Saj ni potrebno, da se dela neka vesoljska
kuhinja, samo ne more pa biti višek kuharske kreativnosti svinjska
ribica zavita v ne vem kaj. To je stil sedemdesetih, bi rekel,
danes bi lahko malo bolj stopili na gas. Npr. tudi Miška ima
od-lično domačo kuhinjo in tudi sendvič s posebno v Blagovnici
včasih paše, čeprav več ne dajejo kumaric not, ker baje inšpekcija
ne pusti. Mesto bi moralo imeti bolj raznovrstno ponudbo, ki bi
temeljila na neki lokalni specifiki.
Trenutni kulinarični trendi oziroma tebi najbližji?Nordijci še
vedno vladajo, v velikem porastu je ve-ganska scena, ki je v
zadnjih letih naredila veliko skok, kot odgovor na to je na drugi
strani že nekaj časa v trendu drobovina. Veganska kuhinja je tudi
veliko prispevala k pestrosti kulinarične ponudbe in je zelo in.
Tako imenovani molekularci dajejo velik prispevek razvoju
kulinarike, posebej Hervé This na znanstvenem področju in Ferran
Adrià s svojo El Bulli fundacijo, ki načrtujejo veliko serijo knjig
o sestavinah, saj imajo kuharji v splošnem zelo malo znanja o
sestavinah. Generalno je tudi malo napisano na to temo. Če govorimo
o tren-dih, je najpomembnejša veriga, ko se povežejo kuhar, ribič,
mesar, kmet in vinogradnik v nekem okolju. Dandanes, ko je vse
dosegljivo, je najboljša jed lahko narejena iz sestavin od prvega
soseda takrat, ko je v naravi na tistem področju zrela. Z začimbami
pa potem stvari nekoliko globalizira-mo in to je ta fusion
različnih svetov. Ne maram izraza lokalna kuhinja na sodoben način,
se mi zdi, da to danes že vsak napiše na meni in izraz ne pomeni
nič. Terroir je mogoče prava beseda, ki bi označevala to, kar je
danes pomembno. Je pa seveda sredi Londona ali Bruslja težko to
doseči, tukaj imamo mi prednost oziroma možnost, da smo boljši. To,
kar počne z vini Uroš Valcl na Ma-rofu, je sedaj tisto, kar je
sodobno oziroma trend, ki prihaja tudi na drugih področjih
gastronomije, če jo pojmujemo nekoliko širše.
Kako na potovanju izbiraš restavracijo? Po priporočilu, preko
katere od aplikacij ali po občutku?Ne vem, probamo vse. Še posebej
ko, gremo na dopust, nismo nekako določeni. Od kioskov na tržnici,
domačih oštarij, kjer vidiš, da sedijo do-mači liki, konzerve
sardin, kakšnega lokalnega proizvajalca iz trgovine, klobas v
lokalni mesnici,
Matej FIŠER
Ravnatelj Brumen se je vozil v službo s starim kolesom in domov
je v cekru na biciklu v menažkah včasih peljal tudi kosilo. Šefica
kuhinje Marta, pa se je pa vozila v službo v velikem mercedesu. Ker
je imela doma kmetijo, je od njih šola tudi kaj kupila in to se je
pripravilo v kuhinji. Domov iz kuhinje pa je vozila pomije in evo
ga.
10INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
Nova generacija grize, to je dobro in kar je najpomemb-neje, so
ekipa, si pomagajo, igrajo z odprtimi kartami, pripravljeni so
sprejeti med-se vsakega, ki ima neko strast do kulinarike, so
iskreni do tistega, kar dajo na krožnik. To je pomembno za celotno
regijo. Samo tako lahko postanemo gastro-nomska destinacija.
veliki intervju
riba direkt iz čolna od ribiča, do restavracij, vse kar pride na
pot in se ti zdi zanimivo. Staro pra-vilo pri izbiri gostilne je,
zavij v prvo.
Katera tuja kuhinja ti je najbližje? Tehnično so Japonci zelo
dobri, od tam je prišla tudi nova francoska kuhinja. Slaščičarska
logi-ka je meni blizu, kjer je stopinja stopinja, gram gram.
Najbolj všeč mi je ta neobistro scena, to je ta val mladih
kuharjev, ki dajejo največjo po-zornost kakovosti sestavin in
spajanju okusov, s tem, da puščajo vsaki sestavini njen lastni okus
in spoj osnovnih okusov različnih sestavin daje novo celoto. Ne
delajo nobenega cirkusa, am-pak so na krožniku prepričljivi. So
tudi tehnično zelo dobri in nobena sestavina ne prevladuje nad
drugo. To je zelo težko doseči, potrebuješ izjemno preciznost in
zelo dober jezik in seve-da drznost. Tukaj je neka pluralnost
sestavin, ni dražjih in cenejših, ena najboljša pljučna lahko na
krožniku prispeva enako kot travniška kislica, ki jo naberemo
zastonj. Vendar jih je malo, ki si kislico upajo postaviti na
krožnik.
Katerega chefa bi si želel obiskati?Marco Pierre White se mi zdi
tisti, ki je res pre-maknil meje kulinarike v Evropi, predvsem
glede pristopa do gastronomije. Ferran Adrià in Hervé This sta
postavila na znanstvene temelje. Mo-
goče lažje odgovorim po jedeh, npr. ostrige pri Marco Pierre
Whiteu, sushi od Jiri Ono, jastog pri Thomas Kellerju, steak v
Peter Lugerju, Paris Brest Ispahan pri Pierre Herméju, éclair pri
Cris-toph Adamu … še je tega …
Kaj pa doma? Ana Roš, Janez Bratovž, Tomaž Kavčič, brata Vračko?
Če sem še katerega pozabila, me prosim dopolni. Omenjeni so res
garači. Orjejo in vlečejo ne le kuhi-njo, ampak celo turistično
industrijo in pridelavo s seboj. Ana Roš je naredila res velik
skok, potegnila vse s seboj. Pa v tisto njihovo grabo tudi nihče ne
bi našel, če ne bi bilo nje in tradicije gostilne pred njo. Veliko
je dobrih, ki vsak dan grizejo ponev, predvsem mlada generacija,
Luka Horjul, Pavčnik, Volčič, Jovan, … tudi pri nas se dogaja,
Rajhovi, Lačen, Tinka v Golarju, Matej v Mencigarju, Mitja v
Bunkerju, Matej na Marofu, Siniša v Lendavi, Daniel pri Kodili,
mogoče tu in tam manjka še kakšna tehnična finesa, vendar jedi na
krožniku kažejo nek karakter in štimajo. Nova generacija grize, to
je dobro in kar je najpomembneje, so eki-pa, si pomagajo, igrajo z
odprtimi kartami, prip-ravljeni so sprejeti medse vsakega, ki ima
neko strast do kulinarike, so iskreni do tistega, kar dajo na
krožnik. To je pomembno za celotno regijo. Samo tako lahko
postanemo gastronomska de-stinacija. Tukaj čez mejo v Stradnu je
npr. v Sazi-
ani Stubˋn en mladi kuhar Harald Ilka, ki je zelo zanimiv. Za
tega bomo tudi še slišali v prihodno-sti. Na naši strani moramo
tudi naredili skok, ker tako pridobimo vsi. Čuti se, da v piskru
vre, samo moramo dati malo več ognja pod ta pisker, pa bo pokrov
hitreje dvignilo. Mogoče bi bilo potrebno povezati širšo regijo,
vključno z vzhodnim delom avstrijske Štajerske, Burgenlandom,
Porabjem, Međimurjem. To je enak mind set in to so regije, ki so
odmaknjene od centrov.
INTERNA REVIJA marec–maj 2018 11
-
veliki intervju
Zakaj je po tvojem tako malo žensk v vrhunski kulinariki?Pojem
tako imenovane vrhunske kulinarike je prav sedaj na preizkušnji.
Koncept restavracije, kot jo poznamo danes, je star šele dobrih
dves-to let. Za primerjavo romanska rotunda v Selu je stara več kot
sedemsto let. Osemnajsto stoletje, ki je bilo prelomno za družbo in
predvsem pojav tako imenovane meščanske javnosti, ki je omo-gočila
izražanje mnenja v javnosti oziroma obli-kovanja javnosti s pojavom
salonov in kavarn, je bil nek preskok iz fevdalnega sistema v
demo-kratičnega, če poenostavimo. V javnosti v javnih prostorih se
je kultiviralo mnenje, javno mnenje nasproti oblasti. Posameznik je
stopil v javnost. Ženske so od nekdaj držale kuhinjo, pa če
pogle-damo od nekdanjih sakačic, ki so pri nas kuhale za dobre
familije in dogodke v vasi. Drugi pojav je pojav volilne pravice,
ženske so jo dobile relativno pozno, na primer v Švici šele leta
1968, v nekaterih delih celo 1992 in verjetno so bila druga
področja za ženske dosti bolj zanimiva kot kuhinja. Zakaj bi se
potem borile za enakopravnost, če bi želele ostati v kuhinji, kjer
so že bile ... Gastronomija je z Augustom Escoffierjem in tako
imenovano Haute Cuisine postala moška domena, ker je bila kuhinja
organizirana po vojaškem ustroju. To je bil zače-tek dvajsetega
stoletja in naslednja prelomnica, ki jo je vodil Paulom Bocuse in
gibanje Nouvell Cu-isine je bila elegantnejša verzija te kuhinje.
Ven-dar je ustroj ostal enak. Šele sredi devetdesetih beležimo
spremembo tudi v ustroju kuhinje in tukaj se pojavlja več žensk, ki
so sicer bile vedno nekje zraven. Bele kuharske obleke je zamenjal
predpasnik, tudi pri moških. Danes jih je veliko več, kot jih je
bilo še pred petimi leti in v nasled-njih desetih letih lahko
pričakujemo pravi razcvet žensk kot prvih kuharic. Gre mogoče tudi
za ustroj same družine, saj imeti kuharja v družini na tej ravni
pomeni delo šestnajst ur na dan, šest dni v tednu. Verjetno je
odgovor bolj v odločitvi žensk
kot v čem drugem. Habermasovsko bi lahko rekli, da smo sedaj
priča strukturnim spremembam v gastronomski javnosti.
Surovina ali kreativnost?Dobro surovino lahko premočna
kreativnost ubije, iz slabe surovine pa je nemogoče narediti dobro
stvar. Kot pravi eden zanimivih domačih intelektu-alcev, to je, kot
bi učil ribo plezati na drevo. Ne gre.
Tradicija (kulinarična dediščina) ali inova-tivnost?Baza je v
poznavanju tradicije, poznavanju sesta-vin, lokalnih specifik,
potem na tem lahko gradi-mo inovativnost. Inovativnost ali
reinterpretacija s pomočjo sodobnih tehnik, načinov pridelave
in
predelave in dostopnost do sestavin omogoča nove kombinacije.
Saj je tudi vanilja nekoč od nekod prišla k nam, pa je danes kot
domača se-stavina.
Pri nas so vedno bolj popularni tedni re-stavracij. Kako gledaš
na to kulinarično akcijo, ki se je v nekaj letih iz lokalne ideje
prelevila v vseslovensko dobrojedsko gi-banje?To je dobro za
prezentacijo gastronomije in prvo testiranje gostiln, v katerih še
nismo bili. Moramo pa kot gosti razumeti, da za deset evrov ne bomo
dobili cele pojedine, bolj kakšen izbor amuse bou- chev.
Matej FIŠER
Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod knjige, da
Avstrijci ne poznajo izraza essigflajš, tako, da je to tudi čisto
naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.
12INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
Znamo Prekmurci/Slovenci dobro jesti? Na kaj dajemo poudarek?Če
Prekmurci kaj znamo, znamo, kaj je dober kruh. In to vsak, ki ga
srečamo na cesti, ker je dober kruh prisoten vsak dan v vseh
gospodinjstvih. Je res del našega vsakdana. Ga uporabljamo. Za
razliko od drugih opevanih jedi, ki jih delamo občasno ali jih
ponudimo le takrat, ko dobimo obiske iz Ljubljane. Za kruh smo res
eksperti, kar je dobra osnova za naprej. Na drugem mestu je goveja
župa in go-vedina z renon, potem pride pohano, nato pa že skoraj
lignji ali oslič. Imamo še možnosti za rast.
Tvoj idealen menu in katere jedi se nikoli ne
naveličaš?Essigflajš s tikvinin oljon. To se mi zdi, da je zen naše
kuhinje. Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod
knjige, da Avstrijci ne poznajo iz-raza essigflajš, tako, da je to
tudi čisto naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.
S Kristianom Ravničem že x let skupaj oblikujeta Pomgradov
koledar, ki ga vsako leto novembra nekateri že nestrpno
pri-čakujemo, saj nas s svojimi idejami vedno znova presenetita.
Kje črpata zamisli in kako se ga lotevata?Krisi pozna na Goričkem
eno gospo, ki se razume na te stvari in greva tja ter vprašava.
Debata o tem koledarju se začne ponavadi konec avgusta in vedno je
še nekaj časa na voljo. Jaz postanem takrat živčen, nakar ugotovim,
da je vmes med septembrom in novembrom še oktober, tega ved-no
pozabim. Ta koledar ima tak lep ritem, doslej je vedno uspel in je
nek odraz podjetja, mogoče tudi presežek, v primerjavi s tem, kar
delajo drugi. Generalna ideja je, da je Pomgrad podjetje, ki ima
svoje ljudi in lastno znanje, ni trgovsko podjetje. So kreatorji
novega z lastnim znanjem. Zaradi tega želiva tudi skozi ta medij
pokazati, opozoriti na neke rešitve, ki jih ima podjetje kot tako,
nekaj kar znajo narediti naši ljudje v našem okolju. Ved-no se
gibljeva med strukturami in ljudmi, odgovo-riti na vprašanje, kako
umestiti človeka v te struk-ture in te strukture v okolje. Zaradi
tega je včasih bolj povezan s samim gradbeništvom, včasih z
okoljema ali podjetjem, ki deluje v tem okolju. Tak primer je bil,
ko smo eno leto imeli tudi društva, ki jim Pomgrad pomaga kot
donator. To podjetje živi s tem okoljem in ta del je večkrat
zanemarjen, po-zablja se, komu vse je Pomgrad omogočil, da izva-ja
svojo dejavnost in dosegel vrhunske rezultate. S tem se premalokrat
pohvalijo. In potem koledar nastane in smo spet živčni, mi in
tajnice in tiskarji, pa si vsako leto obljubiva, da bova naslednje
leto naredila tudi kaj poleti. Potem pa greva spet ko-nec avgusta
na Goričko. Na tem mestu lahko po-hvalim upravo Ružič, Banič,
Sapač, ki nama je zau-pala prvi koledar in tvegala. Takrat res niso
mogli vedeti, kaj bodo dobili.
V petkovih Slovenskih novicah, občasno v Vestniku in tudi drugih
medijih lahko prebiramo tvoje tekste, ki so pronicljivo ogledalo
naše družbe. Ali k jasnejši sliki pripomore tudi življenje v
tujini?Pisanje kolumen je vaja v slogu. Kot Czerny za pi-ano. S tem
sem začel, ko je bil urednik v Vestniku še Janko Votek in
direktorica Irma Benko. On je vedno odpiral format in me prvi
povabil k pisanju. Od takrat me občasno povabijo in z veseljem
na-pišem. Se mi zdi nek prispevek k pluralizaciji mne-nja. Moja
pozicija je, da nikoli nikogar ne žalim, ne pišem politično
tendencioznih besedil, včasih pa komu nastavim ogledalo. Gre pač za
suvereno po-zicijo, osebno mnenje, s katerim se kdo strinja ali ne.
Na kakšen globalni pojav želim tudi opozoriti v lokalnem okolju,
ker je današnji svet tako pove-zan, da se stvari hitro odrazijo
tudi doma ali pa jih doma prezremo. Novice so me povabile k
pisanju, ko so spreminjali koncept in je pač bila potreba za
nekoga, ki nekoliko pozna tudi naše kraje. Tudi tam je neka zmes
pogleda od zunaj in od znot-raj. Jaz sem šel hitro od doma, že v
srednjo šolo v Ljubljano in mi ta pogled od zunaj ni tuj. Včasih
vidiš več ali vsaj drugače, imaš pa tudi možnost primerjave.
Kako je živeti na Dunaju?Je fino, deluje kot sistem majhnih
mest, kjer imaš v vsakem becirku vse. Ima tudi nek lokalni duh,
tudi ko prideš v kavarno in ni potrebno posebej naročiti, kaj boš.
Espresso dobiš na mizo. Tako, da nimaš občutka, da si v velikem
mestu. Mestna logistika je dobro nastavljena, tako da si hitro na
drugem koncu mesta. Sicer pa moraš odmisliti soboško varianto, da
se z avtom pripelješ pred vrata vsake trgovine. Na Dunaju te lahko
povo-zi mulc na rolki, skiroju, rolerjih, biciklu, skuterju, avto,
bus, tramvaj, vlak in na koncu še konj. Du-najčani pa radi stojijo
urejeno v vrsti, čakajo na zelenjavo, pri mesarju, v pekarni,
vendar obvezno zraven nergajo. Čakajo pa. To je del folklore. Sicer
pa so prijazni, čeprav ob prvem kontaktu dajejo občutek
nedostopnosti.
Po tem ko knjigo Tradicionalna prekmur-ska kuhinja prebira
angleško plemištvo, vatikanski knjižničarji, ljubljanski salonski
intelektualci, se ti je kaj spremenilo vsak-danje življenje?Tega
mednarodnega odziva sem še posebej ve-sel, čeprav sem mislil, da
zadeva funkcionira pri nekom, ki je povezan z regijo. Ta
večplastnost branja, ki jo knjiga omogoča, je tudi naletela na
dober odziv. Verjetno je ta lokalni duh prepoznan, saj vsak prihaja
iz nekega lokalnega okolja, tudi če je iz velikega mesta, so tiste
tri ulice od kod je bolj njegove kot druge. Mogoče je ta lokalnost
danes še bolj pomembna, ko se stvari globalizi-
rajo. Vsak potrebuje nek svoj intimni univerzum, naravni
habitat, v katerem so stvari predvidljive. Nenehne spremembe in
novosti so za večino ljudi stres. Tako je lokalna logika tudi
univerzalna. Ta knjiga je dokaz, da smo del neke Mitteleurope. Na
Dunaju sem se v eni stari gostilni, kamor zahajajo Dunajčani,
zmenil, da bodo imeli jedi iz te knjige na meniju, kot popestritev
ponudbe, vključno s kolinami iz Panvite. Lastnik gleda knjigo in
pra-vi, da mu to ustreza, saj je kuhinja zelo podobna Dunajski, s
specifikami, kot so gulaš, vampi, me-šano, bujto repo, kolinami
itd. Potem gleda knjigo njegov kuhar, ki je Čeh, in pravi, da je to
enako kot češka kuhinja in mu je vse jasno, takoj je vedel, da mora
repo kuhati s kostmi, gibanico pa bodo kar sami pekli in tako
naprej. Se pravi, da smo tukaj nekje v tem centru Evrope vseeno
zanimi-vi in hkrati podobni. Prav tako so knjigo vzeli v prodajo v
najboljši dunajski knjigarni za kuharske knjige, Babettes. V obeh
primerih pa so me prosili, naj jim napišem, kje je to Prekmurje,
ker še nikoli niso slišali za to regijo. Enako je princesa Micha-el
of Kent pisala, da ji je knjiga zelo všeč in tako naprej ter nekaj
izvodov celo naročila, ni pa točno vedela, kam naj postavi
Prekmurje, ali je to na Ma-džarskem ali v Avstriji. Čeprav ima
njena mama v imenu Szapary von Muraszombath. Potem se malo
zamisliš, sami sebe ne uspemo videti iz neke distance in mislimo,
da je vsem drugim tudi jasno, kje smo in od kod smo. Napaka.
Najprej se moramo sami postaviti na zemljevid, šele potem lahko
gradimo naprej. Tudi Toscana ali Boredeaux uporabljajo enostavno
poimenovanje in to že več kot sto let, potem postaneš prepoznaven
in imajo od tega vsi, tako podjetja, ki izvažajo, kot turizem, ki
vabi goste k nam. To je naloga vseh nas, da to regijo postavimo na
zemljevid z enostavnim ime-nom Prekmurje ali Prekmurje in Prlekija
in ne ve-soljskimi poimenovanji, ki ne pomenijo nič. Ko nas ljudje
gledajo od zunaj, nas sploh ni na zemlje-vidu. Mi pa eni drugega
prepričujemo ali je bolje Gourmet ali Vinarium ali Expano ali ne
vem kaj. To je enako, kot če vas jaz povabim namesto na Du-naj v
Josefstadt, ki je eden od becirkov Dunaja, pa vas potem drugi
povabi v Hietzing. Ljudem moraš na enostaven način povedati, kaj
misliš, v stilu Made in Germany. Nimajo časa študirati, kaj si ti
misliš in kakšno intelektualno ozadje imaš. Po-vej enostavno. In
vsi moramo govoriti isto. Tukaj smo zaenkrat še izven zemljevida.
Zato se mi zdi pomembno, da pridemo s tem Prekmurjem med ljudi, ki
nimajo nobene povezave z regijo. Eno-stavnost sporočila je tudi
ključ ostale, predvsem tržne komunikacije. Življenje pa se ni nič
spreme-nilo, edino kakšno noč več spim.
Dobro oko in bistre misli tudi v prihodnje in naj ti fen frizuro
čim manjkrat zmoči dež.
INTERNA REVIJA marec–maj 2018 13
veliki intervju
-
1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s ko-merkoli, kdo bi to
bil/-a in zakaj?
S komerkoli? Niti ne bi zamenjal. S čim – to pa. S kakim
razcartanim domačim mačkom. Cel dan lenariš, največji napor je
sprehod do po-sode s hrano, če komu nameniš malo pozor-nosti si
legenda, če pa se še malo pretegneš ali bolj zmigaš, pa si že
Internetna senzacija na YouTube. Za kakšen dan bi že zamenjal za
kaj takega. Edino ne za tisti dan, ko te peljejo na kastr……
2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a?
Kakšno adrenalinsko stvarco. Pa Linux tudi v tej kategoriji.
3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi
psi?
Bungee jumping z rezervo padala.
4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu?
Kavi, definitivno kavi.
5. Gin, vodka ali tekila? Če bi izbiral samo med temi tremi,
potem naj-verjetneje vodka.
6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/--a, da bo kmalu
konec sveta?Vzel kredit pa … ah ne, verjetno bi mi ga odo-brili v 5
dneh, torej to odpade. Pa če bi vsi vedeli za konec sveta, itak ne
bi prišel niti na vrsto na banki. Najprej bi pogooglal, če je to
res.Nato bi vzel družino iz šole/službe.Izginili bi za 3 dni v
neznano in si vzeli čas samo zase.
7. Verjameš v duhove? Ne. Bi se pa hitro premislil opolnoči sam
v stari koči sredi Black Hills (kjer so snemali Blair Wi-tch).
8. V karmo? Ja, samo je ne imenujem karma.
9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš
vsakodnevnega življenja? V delovnem času – Google, v prostem času
pa YouTube in 9Gag.
10. Najljubši dan v tednu?
Sobota.
11. Najljubša beseda?
Brezplačno.
12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a?
Že doooolgo nič pametnega. Zadnje čase be-rem samo še uredbe,
odločbe, zakone in naj-več specifikacije, ker se toliko spreminja
na področju IT v Evropski uniji.
13. Levičar ali desničar?
Desničar.
14. Politično tudi?
Politično brez rok.
15. Kdo je tvoj vzornik/-ca?
Moj oče.
16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olim-pijskih igrah?
Za Faka in Flisarja. Samo nisem se smel dreti to dvoje skupaj …
»Fak, Flisar, Fak, Flisar, …«
17. Kaj si se naučil/-a danes?
O »Great Pacific Garbage Patch«. Vsak izmed nas bi moral biti o
tem ozaveščen, se pa pre-malo govori o tem … OK – lažem, o tem sem
izvedel že pred dnevi. Danes konkretno sem se naučil, kako pravilno
popravimo autogenerated kodo, da strežnik zna uporabljati
Mikrografijine MSef spletne servise, samo to ne zveni tako zanimivo
…
Boris GOMIUNIKHakl IT d. o. o.
intervju
Objava za razpis za Baško
BAŠKA 2018Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili
letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2018.
Prijavnice za prijavo otrok na letovanje boste prejeli k plačilni
listi v aprilu.
14INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to
bil/-a in zakaj?S svojo sestro dvojčico, ker verjetno večina ljudi
tega sploh ne bi opazila.
2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a? Hoditi po
žerjavici.
3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi?
Skok s padalom.
4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali
alkoholu?Vsekakor kavi.
5. Gin, vodka ali tekila? Jagodna vodka.
6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu
konec sveta?Zapravila bi vse, kar imam, za skupne počitnice z
družino, kateri bi zaupala vse tisto, za kar nikoli ni bil pravi
trenutek in si brez slabe vesti privoščila obilico dobre hrane.
7. Verjameš v duhove? Ne.
8. V karmo? Ja, če to pomeni, da dejanja, ki jih počnemo danes
določajo našo prihodnost, pretekla deja-nja pa našo sedanjost.
9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš
vsakodnevnega življenja? Brez strica Googla.
10. Najljubši dan v tednu?Sobota.
11. Najljubša beseda? Seveda.
12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Potepuški maček Bob
Jamesa Bowna.
13. Levičar ali desničar? Desničar.
14. Politično tudi? Politika me ne zanima.
15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nimam ga.
16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?Za
celotno slovensko ekipo z Jakovom Fakom na čelu.
17. Kaj si se naučil/-a danes? Vsak dan se naučim kaj novega in
spoznam kakšen nov obraz.
Bojana BALAJC GORZAPomgrad d. d.
1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to
bil/-a in zakaj?Trenutno nimam nikogar v mislih, dobro se počutim v
svoji koži. 2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a?
Vožnje z dirkalnim avtomobi-lom po primerni stezi, asfaltni ali pa
off road poti.
3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi?
Skok s padalom.
4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?
Definitivno kavi.
5. Gin, vodka ali tekila? Nisem ljubitelj žganih pijač, izbral
bi pa vodko.
6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu
konec sveta?Najprej bi izkoristil čas s punco, domačimi in
prijatelji. Kot drugo bi priredil en velik piknik. Kot tretjo stvar
bi pa počistil nered od piknika … hahahaha. :D
7. Verjameš v duhove? Ne.
8. V karmo? Uhh, to pa ja, karma je težka zadeva. :D
9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš
vsakodnevnega življenja? To pa je telefon … ¨nujno zlo¨.
10. Najljubši dan v tednu? Itak da petek.
11. Najljubša beseda? Malica. Hahahaha. :D
12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Ne spomnim se, katero
sem nazadnje do konca prebral. :D
13. Levičar ali desničar? Desničar.
14. Politično tudi? Politično nisem na nobeni strani.
15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nikoli nisem imel nekih posebnih
vzornikov, od malih nog sem se ravnal po svojem mišljenju in po
svojih načelih.
16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?V
bistvu sem navijal za vse naše tekmovalce, še najbolj pa za
¨štajerske šunke¨, to je prijatelj iz študentskih časov – Filip
Flisar.
17. Kaj si se naučil/-a danes? Da so včasih tudi enostavna
vprašanja lahko težka. In da o določenih stvareh sploh ne
razmišljamo, razen če nas kdo vpraša po tem.
Zlatko KANDAL Panvita d. d.
intervju
INTERNA REVIJA marec–maj 2018 15
-
intervju
1. Če bi se lahko za en dan za-menjal/-a s komerkoli, kdo bi to
bil/-a in zakaj?Za en dan bi se zamenjal s španskim profesionalnim
nogo-metnim vratarjem Ikerjem Ca-sillasom. Ker je biti
profesional-ni nogometaš verjetno najlepša služba na svetu.
2. Kaj si zmeraj želel/-a posku-siti, pa si se bal/-a? Vožnje z
BMX kolesi po Pohorju.
3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi?
Definitivno skok s padalom, kar je že moja dolgoletna želja.
4. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu? Ne
predstavljam si začetka dne-va brez dobre kave. Nisem pa nek
ljubitelj alkohola, katerega spijem zelo malo.
5. Gin, vodka ali tekila? Nič od naštetega.
6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu
ko-nec sveta?Šel bi nekam, kjer še nisem bil, naredil nekaj, kar si
že dolgo že-lim, predvsem pa bi užival.
7. Verjameš v duhove? Hmmmm … Da in ne! Verjetno nekaj je na
tem! Rad pa si ogle-dam kakšno oddajo po TV na to temo.
8. V karmo? Da! You get what you give!
9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš
vsako-dnevnega življenja?
Brez spleta v sodobnem času itak ne gre, ne predstavljem pa si
dneva brez elektrike!
10. Najljubši dan v tednu?Sobota! Poležavanje v postelji,
gledanje risank s hčerkama, po-poldne pa partija nogometa.
11. Najljubša beseda? Hvala – prosim!
12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Uf, ne spomnim se,
katera je bila nazadnje, ker je že lep čas nisem. Berem pa otrokoma
pra-vljice, časopise in pa literaturo povezano s službo.
13. Levičar ali desničar? Desničar!
14. Politično tudi? Politično neopredeljen in neob-remenjen.
15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Oba prihajata iz sveta športa, to
sta nogometaš Iker Casillas in smučarka Lindsay Vonn. Ker sta
vztrajna, trmasta in močna! In oba sta zaradi vseh lastnosti tam,
kjer si zaslužita - na vrhu!
16. Za koga si navijal/-a na le-tošnjih olimpijskih igrah?Za vse
slovenske športnike in ameriško smučarko Lindsay Vonn.
17. Kaj si se naučil/-a danes? V času intervjuja je zelo mrzlo
in vetrovno, nikamor pri – 10 sto-pinjah sredi noči v kratki
majici, tudi če vam veter prevrne pol balkona.
Matej LUKAČ Pomgrad d. d.
1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to
bil/-a in zakaj?Medved v zimskem spanju. Sit spi in pri tem ga vsi
pustijo pri miru.
2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a? Poleteti
z balonom.
3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi?
Potop med morskimi psi. Samo da ni višine.
4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?
Kavi.
5. Gin, vodka ali tekila? Vod(k)a.
6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu
konec sveta?Dala odpoved v službi, izpisala otroke iz vrtca ter
odpotovala. 7. Verjameš v duhove? Ne.
8. V karmo? Da.
9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš
vsakodnevnega življenja? /
10. Najljubši dan v tednu? Petek. Če je polna luna in (slučajno)
niso otroci čez vikend pridni, pa vsekakor ponedeljek.
11. Najljubša beseda? Hvala.
12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Janko in Metka od
bratov Grimm, imam male otroke. Zase pa sem nazadnje prebrala
knjigo Tema E. L. James.
13. Levičar ali desničar? Levičar.
14. Politično tudi? Neopredeljeno.
15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Mama.
16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?Za vse
slovenske predstavnike.
17. Kaj si se naučil/-a danes? Da ne morem biti na dveh koncih
hkrati. To se učim znova in znova.
Martina PLANINCPanvita KMETIJSTVO d. o. o.
16INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
17INTERNA REVIJA marec–maj 2018
DOKA – STROKOVNI OGLED PROIZVODNJE DOKA V AVSTRIJI
Podjetje, ki letos praznuje 150-letnico, je bilo ustanovljeno
leta 1868 v Amstettnu kot tesarska delavnica in žaga, danes pa je
eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opažne opreme. Deluje v preko
70 državah ter je tudi dobro poznano in prisotno na slovenskem
trgu, predvsem s sistemi frami, framax in top 50, sicer pa ponuja
rešitve v skoraj vseh segmentih gradbeništva.
Leto 1956 je bilo prelomno leto za podjetje, ko so za potrebe
pro-jekta izgradnje donavske hidroelektrarne Ybbs-Persenbeug
izdelali prve opažne plošče, ki so tako napisale zgodovino
podjetja, prav tako pa tudi današnje ime Doka, ki izvira prav iz
»Donaukraftwerk«, kar pomeni »donavske elektrarne«.
Prvih 100 let se je podjetje ukvarjalo zgolj z obdelavo lesa, v
letu 1968 pa je postavilo prvi obrat za predelavo kovinskih
elementov.
S proizvodnim obratom v Amstettnu (ki smo si ga ogledali mi),
obratom v bližnjem Ennsbachu ter obratom za proizvodnjo plošč na
Slovaškem, proizvajajo elemente za potrebe celotnega svetovnega
trga, za kar proizvedejo preko 4 milijonov m2 opažnih plošč ter
pre-ko 12 milijonov tekočih metrov opažnih nosilcev na leto.
Celoten proizvodni obrat je razdeljena na 2 dela, saj morajo
biti ob-rati, kjer predelujejo les, zaradi požarne varnosti ločeni
od obratov za predelavo kovin.
Proizvodnja je v veliki meri avtomatizirana in robotizirana ter
de-luje triizmensko. Delavci, ki jih je videti malo, opravljajo
večinoma kontrolo in vzdrževanje. Zanimivo je videti robote, ki
opravljajo vse mogoče operacije, od sortiranja, varjenja, zlaganja
do npr. nana-šanja silikonskega tesnila na stik med opažno ploščo
in okvirjem framax opaža.
V sklopu ogleda proizvodnje smo si ogledali tudi laboratorij za
pre-iskavo materialov ter projektno pisarno, ki dejansko nikoli ne
spi, saj skrbi za projekte na različnih kontinentih v različnih
časovnih pasovih, kjer je še bolje vidna internacionalnost tega
koncerna.
Gorazd Vrtnik
V začetku februarja je skupina Pomgradovih zaposlenih obiskala
podjetje Doka iz Avstrije, kjer se je udeležila dvodnevnega
strokovnega izobraževanja ter si tudi ogledala njihov proizvodni
obrat v Amstettnu.
novice
Slika 1: Sortiranje H20 nosilcev
Slika 3: Proizvodnja H20 nosilcevSlika 2: Proizvodnja opažnih
plošč za Farmax opaže
-
izobraževanje
Udeleženci so se usposabljali po lastnem programu, ki ga je
prip-ravila Vodja akademije in je bilo izvedeno v prostorih bivše
tesar-ske delavnice Pomgrada, ob pomoči zunanjih sodelavcev in
seve-da obstoječega kadra.
Vseh 12 novo zaposlenih je uspešno zaključilo usposabljanje in
pridobljeno znanje ob pomoči mentorjev že uporabljajo na
Pom-gradovih gradbiščih.
V sklopu Akademije Pomgrad, katere prednostna naloga je
usposabljanje kadra, je 12 novo zaposlenih delavcev v času od 15.
01. 2017 bilo vključenih v pridobivanje specifičnih in potrebnih
znanj s področja splošno gradbenih del.
Alenka Samec
18INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
Vsem novo zaposlenim delavcem iskreno čestitamo in si želimo,
da
v prihodnje postanejo kvalificiran kader po potrebah
delodajalca, ki bodo dela
opravljali varno in kakovostno.
19INTERNA REVIJA marec–maj 2018
izobraževanje
Zaposleni Urški Cipot Kar,
iz Komercialnega področja Pomgrad d. d., – čestitamo,
da je uspešno pridobila Certifikat/potrdilo o pridobitvi dodatne
kvalifikacije
»strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v
Republiki
Sloveniji«, ki ima značaj evropskega referenčnega
ogrodja in je slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK).
Boštjan Kojzek se je udeležil 35-urnega programa, ki je
zajemal vaje in delavnice, ter uspešno opravil pisni izpit in
ustni
zagovor pred tričlansko komisijo.
Verjamemo, da bo pridobljeno znanje v praksi uporabil in ga
prenesel
na svoje sodelavce.
-
gradimo
TIK PRED ZAČETKOM GRADBENIH DEL na gradbišču Telegrafen 12,
Nynäshamn, Švedska
Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili predsednik uprave
Pomgrada, g. Iztok Po-lanič, ob pomoči direktorice stanovanjske-ga
sklada, predsednika nadzornega sveta stanovanjskega sklada in
župana.
Po zmagi na javnem razpisu in podpisu po-godbe v smislu »Design
and Build« v letu 2017, fazi projektiranja za gradbeno dovo-
ljenje in pridobitvi le tega, se sedaj začenja operativni del
projekta.
Gradbeno dovoljenje je bilo pravnomočno že v januarju 2018,
vendar smo šele v za-četku marca 2018 prejeli tudi uradno
do-voljenje za začetek gradnje, ki ga izdaja isti organ kot
gradbeno dovoljenje.
V vmesnem času smo že uredili gradbišč-no elektriko, odstranili
drevesa in postavili gradbiščne provizorije. To se morda bere kot
malenkost, vendar je bilo za ureditev tega potrebnih več mesecev
usklajevanj, čaka-nje na odzive potencialnih dobaviteljev in
analiziranj. Ker je to pilotni projekt za delo na Švedskem, je
potrebno na novo zastaviti vse analize cen, analize dolgoročnih
učinkov in tveganj za vsako posamezno postav-ko. Poleg tega se je
bilo obvezno sestati z vsakim potencialnim kooperantom, pustiti
pozitiven vtis ter dokazati, da je Pomgrad stabilno, urejeno in
zanesljivo podjetje. Kljub temu večkrat naletimo na ovire, ko
ko-operanti preprosto nimajo želje sodelovati s tujim podjetjem,
saj bi to za njih predsta-vljalo dodaten napor nesorazmeren
zasluž-ku, zato je potrebno vložiti še več truda za pridobitev
njihovega zaupanja.
Kot ste že iz prejšnjih stavkov lahko ugoto-vili, nam pred samo
gradnjo daleč največji izziv predstavljajo raznovrstne
administra-tivne zahteve, ki pa se praviloma pojavijo tik pred
zdajci.
Največja prioriteta v tej napredni skandi-navski deželi je
zagotavljanje izjemno vi-sokih standardov delovnih pogojev za
za-poslene, katerih nepoznavanja predstavlja za nas trenutno eno
večjih tveganj.
Največji javni ponudnik najemniških stanovanj Nynäshamnsbostäder
(stanovanjski sklad obči-ne Nynäshamn) v občini Nynäshamn je 1. 2.
2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvoril gradnjo 94
novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.
20INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Slika 1: ID06: Identifikacijska kartica, ki dovoljuje
opravljanje dela
Slika 2: Predstavniki Pomgrad in svetovalnega podjetja Hifab
pred gradbiščno tablo
-
21INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Zadnjega februarja je odšel v “penzijo”, naš Dušan Banfi kateri
soustvarja našo revijo Naš krog.
Tudi v “penziji” ti želimo, da bi bil čim večkrat obdan s takimi
rožicami kot zadnji delovni dan in še veliko razmišljanj v tvojih
nadaljnih prispevkih za Naš krog.
Dušan, srečno!
gradimogradimo
Ker na Švedskem koordinator za varstvo pri delu ni imenovan s
strani investitorja, smo se udeležili izobraževanja in pridobili
certifikat za Koordinatorja 1 – v času pro-jektiranja (BAS-P) in
Koordinatorja 2 v času gradnje (BAS-U).
Ena od bistvenih razlik v načinu dela je tudi ta, da večina
izvedbe temelji na sa-mokontroli. V pripravi so »checkliste«,
seznami aktivnosti samokontrole za za-gotavljanje kvalitete
izvedenih del, izved-be skladno s projekti ter sprotne kontrole
zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V praksi to pomeni, da
je izključno izvaja-lec sam odgovoren za kontrolo svojih del.
Med vsemi usklajevalnimi aktivnostmi je del našega vsakdanjika
tudi urejanje bi-valnih razmer, kamor spada tudi študija »Kako
vstopiti v javno pralnico v stano-vanjskem bloku«. Na Švedskem
namreč ne obstajajo preprosta navodila za delo, ki bi nam vsekakor
zelo olajšala življenje.
Tako se v tem trenutku s pričakovanjem zremo v dejanski začetek
gradbenih del, o poteku katerih boste zagotovo obveščeni v
prihodnjih številkah revije.
Maja Golubovič
ODHOD S STILOM
Slika 3: Podiranje dreves in odstranitev odvečnega materiala iz
lokacije
Slika 4: Postavljanje gradbiščnih provizorijev v zimskih
razmerah
-
Dušan Banfi
Kdaj čas naj čas si vzame,
kako naj stopa, ko hiti ,
kje naj ustavi se in se
spočije ,
zakaj ni sam, ko to želi???
Zato, ker časa ni!!!
Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med
starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se
umika v zgodovinski spomin, povezan s skromnimi ženicami, pokritimi
s prepro-stimi naglavnimi rutami in robatimi mo-žakarji v škornjih.
Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno, dobro.
Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač nimata topline, ki bi jo
iskreni pozdrav moral imeti.
Čas pa zahteva svoje in napredek(?) nuj-no prinaša spremembe, ki
jim je čedalje težje slediti in se z njimi poistovetiti. Vsaj jaz
tega več aktivno ne zmorem in tudi ne želim. Ne želim se
sprijazniti s tem, da bodo naprave z umetno inteli-genco v kratkem
nadvladale nad člove-kom in zelo verjetno iz njegovega slu-žabnika
postale njegov gospodar. To se mi zdi nekaj tako srhljivega, kot
kakšna
bizarna znanstveno fantastična groz-ljivka, v kateri bi krompir
sadil kmeta in prašič klal mesarja. Butasta primerjava, boste
pomislili, pa počakajte do takrat, ko bo nekdo »križal« krompir ali
prašiča s kvantnim računalnikom, ki bo ušel iz-pod njegovega
nadzora.
Zakaj to nakladanje? Zato, ker odhajam med penzioniste (sedaj,
ko to berete, sem že eden od njih) in ker sem vedno vse »delal po
svoje« (priznam, da preveč-krat napačno ali vsaj problematično), se
»po svoje« sedaj od vas tudi poslavljam. Dolga leta ste me
potrpežljivo prenaša-li in se marsikdaj tudi smejali; včasih iz
mojih člankov, neredko pa tudi iz mene. Prvo mi je bilo v veselje,
drugega pa vam ne zamerim, naj sem se iz sebe zelo po-gosto smejal
tudi sam. Če ne prej, pa po tretji steklenici Laškega (ne
laškega!).
O času nekaj manj kot 25 let, ki sem jih preživel v okolju, ki
ga sedaj zapuščam, bi lahko napisal debelo knjigo zanimivih in
poučnih zgodbic; na čas torej, ki je mi-nil. Pa čas je čas, če je
ali ga pa ni, zato vam v zaključku članka kot svojevrstno
sporočilno slovo »podarjam« čečkarijo, ki sem jo zapisal že pred
leti in jo sedaj med pospravljanjem pisarne našel med nepomembnimi
papirji v spodnjem pre-dalu pisalne mize.
Vsem vam pa, moji znani in neznani pri-jatelji in bralci, želim,
da bi bili v NAŠEM poslovnem KROGU uspešni in zadovoljni, čeprav
vem in verjamem, da vam je mar-sikdaj težje, kot je bilo meni. In
kar slišim vas, kako mi odzdravljate na naslovni pozdrav s
SREČNO!
ZBOGOM!
poudarki iz kroga znanja
Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med
starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se
umika v zgodovinski spomin, pove-zan s skromnimi ženicami,
pokritimi s preprostimi naglavnimi rutami in robatimi možakarji v
škornjih. Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno,
dobro. Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač ni-mata topline, ki
bi jo iskreni pozdrav moral imeti.
22INTERNA REVIJA marec–maj 2018
O ljudeh – takšnih in drugačnih – pa samo kratka ugotovitev:
Eni pred problemi bežijo, drugi jih rešujejo. Moji sodelavci
niso bežali in zato sem jim hvaležen. Včasih jih bom še obiskal, in
takrat bodo oni hvaležni meni, ker jih ne bom dolgo gnjavil in jim
dvigoval pritiska.
-
23INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Pred prihajajočimi prazniki so nas, na našo pobudo, obiskali
člani Gove- dorejskega društva Maribor. Organi-zirali smo strokovno
ekskurzijo, na kateri smo pokazali tri naše zveste rejce, mešalnico
krmil v Lipovcih ter vinsko klet Marof. Najprej smo se odpravili na
kmetijo Trbuc, kjer so lansko leto, v lastni režiji, zgradili nov
sodoben hlev in ga do letos tudi uspešno napolnili. V hlevu je 30
krav molznic lisaste pasme s povprečno letno mleč-nostjo okrog 8000
kg mleka po kravi. Mlečnost pa postopoma povi-šujejo, kar je v
sedanjem hlevu na prosto rejo bistveno lažje. Kmetijo vodi gospodar
in njegova žena, pomagajo jim stari starši in otroci. Pred hišo pa
imajo vzorno urejen park, v katerem vsako leto prip-ravijo
tradicionalno jaslice, katere si ljudje pridejo ogledat od blizu in
daleč. Pot smo nadaljevali na kmetijo Vrbnjak, kjer so prav tako
letos vhlevili molznice in mlado živino v nov sodobno grajen hlev.
V hlevu imajo kapaciteto 80 molznic. Hlev so zgradili z lastnimi
sred-stvi in veliko lastnega dela. V hlevu je trenutno 40 molznic,
in sicer črno bele in lisaste pasme s povprečno mlečnostjo 8500 kg.
V hlevu je tako gonilna sila gospodarjeva žena, po svojih
zmožnostih pa jima pomagajo seveda tudi otroci. Na turistični
kmetiji Kavčič se nismo okrepčali samo s kosilom, tem-več so nam z
veseljem razkazali kmetijo. Seveda nam je bilo najbolj všeč to, da
smo si njihov sodobno grajen nov hlev za pitance ogle-dali malo
drugače. In sicer smo se v hlev odpeljali kar z avtobusom.
Redijo 340 pitancev, ki jih sami kupijo na Slovaškem. Pitanci
dnev-no priraščajo med 1200 in 1300 g. Na kmetiji imajo tudi 120
panjev čebel. Velik del dohodka pa na kmetiji predstavljajo tudi
nesnice. V obogatenih kletkah jih redijo 12.000. Jajca se pobirajo
in sortirajo av-tomatsko. Z jajci zalagajo veliko javnih ustanov,
bolnišnice, vrtce in šole. Na dan pa predelajo tudi do 400 kg
testenin. Pot smo nadaljevali v Lipovce, kjer smo si ogledali našo
mešalnico krmil. Ker se zavedamo, da mora biti končni izdelek
najvišje kakovo-sti, je takšna celotna razvojna pot. Rejci so bili
presenečeni nad dele-žem lastnih žit in čistočo v mešalnici ter
skladišču. V mešanici krmil proizvajamo živalim prijazne in varne
krmne mešanice, ki zaradi vi-soke kakovosti omogočajo nadpovprečne
rejske rezultate. V svojem prodajnem programu pokrivamo področja
krmil goved, prašičev, perutnine in drugih živalskih krmil. Članom
društva smo predstavili tako popolne kot tudi dopolnilne krmne
mešanice. Seveda pa je vsem bil najbolj všeč zaključek ekskurzije,
ki smo ga imeli v vinski kleti Marof, z degustacijo izbranih vin in
ogledom vinske kleti.
Martina Planinc
Z AVTOBUSOM med bike
novice
-
novice
V MAXIMUSU nova trgovina
Gerry WeberGerry Weber je dinamična
življenjska blagovna znamka – zanimiva, sodobna,
visokokakovostna in neustavljivo privlačna.
Izjemna pozornost je namenjena posebnim detajlom, visoko
kakovostnim materialom, lepim barvam in ustreznim krojem,
ki omogočajo individualen, samozavesten izgled.
24INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
25INTERNA REVIJA marec–maj 2018
informatika
NOV STANDARD eSlog 2.0 je pripravljen
Namen ukrepa ROSE je uveljavitev eRačuna v skladu z novo
sprejetim evropskim standardom (EN 16391) o elektronskih računih do
konca maja 2018 v javnem sektorju in gospo-darstvu. Ukrep se je
začel 1. 6. 2017 in bo trajal do 31. 5. 2018. Kot pra-vijo na ROSE,
je na njihovi poveza-vi že dostopna XML shema novega standarda
eSlog 2.0, ki jo spremlja tehnična dokumentacija standar-da.
Tehnična dokumentacija stan-darda je namenjena ponudnikom
programskih rešitev in storitev za integracijo novega standarda v
svo-je rešitve. Kot je razvidno na spletni strani ROSE, konzorcij
partnerjev skrbi za informiranost ter usposo-bljenost akterjev
preko delavnic po Sloveniji.
Države Evropske unije in Evropska komisija so evropski standard
za eRačune uvedle zaradi raznolikih oblik eRačunov, ki se
uporabljajo znotraj Evropske unije. Ker te oblike niso enotne in
združljive, prihaja do nepotrebnih zapletenosti in more-bitno tudi
do večjih stroškov, kar pa je bil povod za uvedbo novega
stan-darda.
Kar je pomembno, je to, da bo v skla-du z evropsko direktivo o
izdajanju elektronskih računov pri javnem na-ročanju (2014/55/EU)
prejemanje elektronskih računov poslanih po evropskem standardu,
zahtevano tudi za izvajalce javnih storitev, ki niso proračunski
uporabniki, in sicer od 28. 11. 2018 naprej. Če za vas velja zakon
o javnem naročanju, boste po tem da-tumu dolžni sprejemati
eRačune.
Uvedba enotnega evropskega stan-darda bo omogočila, da se bodo
eRačuni brez težav pošiljali znotraj Evropske unije. Več o novem
stan-dardu eSlog 2.0, o novostih in o ROSE si lahko preberete na
tej po-vezavi. (Povzeto po http://www.ro-seslovenia.eu/).
V podjetju HAKL IT smo že inten-zivno začeli s prilagajanjem
ORKA.eRačun za podporo novemu eSlog 2.0 standardu. Prav tako se
aktivno udeležujemo vseh dogodkov, pove-zanih z uvajanjem novega
standar-da in redno spremljamo vse novosti. Do konca poletja bo naš
produkt ORKA.eRačun skladen z novim standardom eSlog 2.0.
Sebastjan Gornjec
S standardom eSlog 2.0 bo slovenski trg pripravljen na Evropsko
direktivo o izdajanju eRačunov pri javnem naročanju (2014/55/EU),
ki obvezuje vse zavezance za javno naročanje v Evropski uniji k
prejemanju eRačuna.
eSlog 2.0 je nov nacionalni standard za pošiljanje eRačunov, ki
je usklajen z evropskimi standardi. Izvajalci ukrepa »Readiness Of
Slovenian E-Invoicing« (ROSE) so z vsemi relevantnimi deležniki
pripravili nadgradnjo eSlog standarda na verzijo 2.0.
Slika 1: Logo od ROSE (vir: https://slovenskieracun.gzs.si/)
-
Najprej se mora raztaliti sneg, nato pa se mora še moja ilovica
posušiti, da bo lah-ko sosed z velikim traktorjem opravil prvo
brananje sezone. In takrat se bo šele komaj začelo. Prvo brananje
je v bistvu tudi slepa setev. Pred vsako naslednjo setvijo,
saje-njem tisti del njive še na hitro sfrezamo in s tem uničimo
tiste plevele, ki so vzklili od takrat, ko je bilo opravljeno
brananje. To-rej daljša je časovna luknja, več plevelov je vzklilo,
manj jih je ostalo.
Spomladi z opravili ni za hiteti, kajti pose-vek, ki je bil
posejan ob primernem času, zelo hitro ujame tistega, ki se je prej
že 2 tedna mučil v neprimernih razmerah, pa še bolj zdrav je.
Korenček v primernih razme-rah kali 5 dni, pri prenizkih
temperaturah pa tudi po 21 dni. Neko splošno pravilo za za-četek
opravilih je, da morajo biti tla segre-ta vsaj na 5 °C. Podatke o
temperaturi tal dobimo na povezavi
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/. Prvi na
vrsti so česen, čebula, grah in bob. Sledi špi-
nača. Za peteršilj in korenček počakamo, da ima zemlja vsaj 10
°C. Pri tem je potrebno upoštevati, da se lažja tla hitreje
segrejejo kot težka. Zato moramo Goričanci upošte-vati, da ko so
tla v Rakičanu ogreta na 5 °C, naša ilovica še ni.
Drugi omejujoč dejavnik pa je vlažnost tal. Če se zemlja
oprijema obuvala ali orodja, je premokra in jo pustimo na miru, saj
bomo uničili njeno strukturo.
Če smo zelo nepotrpežljivi, lahko pokrije-mo tla s kopreno. Tako
se bodo tla hitreje ogrela.
V vrtnarski dnevnik ali načrtovalec smo čez zimo že premaknili
kolobar za 1 leto in izračunali količine potrebnih semen. In ko
začnemo naročati semena in sadike se mi zdi, da je prišlo novo
leto. Sama naročam ekološko seme in sadike. Tako zaradi
vklju-čenosti v kontrolo ekološkega kmetijstva kot zaradi mnenja,
da bodo rastline v eko-loških pogojih iz ekološkega semena
lažje
našle ravnovesje kot pa njihove razvajene sorodnice iz
konvencionalnega kmetijstva. Kakorkoli gledamo, v konvencionalnem
kmetijstvu imamo kup zaščitnih sredstev, s katerimi rastlini
pomagamo, da lepo raste in se razvija. Novejši hibridi so
največkrat žlahtnjeni z namenom večjega pridelka. Za večji pridelek
pa potrebujemo več hranil. Z več hranil pa pride več bolezni. V
ekološkem pa skorajda ni zaščitnih sredstev, s kateri-mi bi
reševali težave. Po raziskavi, ki so jo opravili na Biotehniški
fakulteti UL, obsta-jata 2 skupini vrtičkarjev. Ena, ki vrtička na
ekološki način in druga, ki želi velik pri-delek brez kakršnihkoli
težav z boleznimi, škodljivci in pleveli. Študija kaže, da druga
skupina nekritično posega po gnojilih in zaščitnih sredstvih. WHO
pravi, da mora-mo na dan zaužiti 400 g zelenjave in sadja. Zakaj bi
tista zelenjava, ki jo sami pridela-mo, vsebovala ostanke zaščitnih
sredstev, nitrate, težke kovine in podobne, nenujne elemente? Saj
ni nobene logike, da se tru-dimo pridelati zelenjavo, ki bo slabše
kako-vosti, kot je tista v trgovini. Profesionalni kmetovalci ne
uporabljajo FFS in gnojil po navdihu, če že ne zaradi inšpekcij, pa
zaradi stroškov. Sedaj, spomladi, je pravi čas, da se odločimo in
začnemo na vrtu vrtičkati na ekološki način. Pridelali bomo bolj
zdravo zelenjavo, pa še okoli po parceli nam ne bo potrebno hoditi
kot marsovec v skafandru, saj za škropljenje z algami ne
potrebujemo zaščitne opreme.
Veliko vrtičkarskih uspehov vam želim!
dr. Saša Štraus
Začetek vrtnarske sezonenaši nasveti
Ko gledam skozi okno, vidim skoraj pol metra snega in si ne
morem predstavljati, da je nova vrtnarska sezona za ovinkom. Menim
sicer, da na njivo do konca marca še ne bom mogla.
26INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
INTERNA REVIJA junij–avgust 2016 31INTERNA REVIJA junij–avgust
2016
vici
RAZSTAVA“Včeraj sem na razstavi videl sliko pljuč kadilca.
Grozno!”“In? Boš zdaj prenehal kaditi?”“To ne, na razstavo pa ne
bom šel več!”
ŽIVAL“Ali ti verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem
življenju žival?”“To je pa traparija! To sploh ni mogoče!”“Jaz pa
verjamem! Nekoč sem bil osel.”“Kdaj?”“Ko sem ti posodil denar.”
PRITOŽBALepotica je v restavraciji pristopila k bradatemu
natakarju in mu rek-
la, da mu želi nekaj šepniti v uho.Natakar je privolil, lepotica
pa mu je s prstom začela ovijati brado in se igrati z njo ter
rekla: “Ste vi tukaj šef?”In še naprej s prsti šarila po bradi.
“Ne, jaz nisem šef!” je rekel natakar.“Ali ga lahko pokličete?” je
vpra-šala lepotica in mu prste enega za drugim vtikala v usta.“Ne,
ne morem ga poklicati, ker ga danes sploh ni tu!”“Toda jaz ga
potrebujem, ker mu moram nekaj sporočiti!” je rekla lepotica in
spet s prsti ovijala natakarjevo brado.“Saj lahko meni pustite
sporoči-lo!” je rekel natakar.
“No, prav, pa mu povejte, da v stranišču ni WC papirja, voda pa
tudi ne teče!”
KAVIAR“Natakar, kaj mi priporočate danes?”“Kaviar!”“Kaj pa je
to?”“To so ribja jajca.”“Potem mi pa prinesite štiri meh-ko
kuhana!”
VNUKIBabica je imela tri vnuke, za katere je mislila, da je
nimajo radi. Odločila se je za preizkušnjo.Poklicala je prvega
vnuka na sprehod, se vrgla v reko in ta jo
je rešil. Naslednji dan ga je čakal marcedes z napisom: “Hvala,
ker si me rešil. Tvoja babica.”Enako je bilo z drugim vnukom.
Poklicala je še tretjega. Šla sta, vrgla se je v reko, a vnuk je ni
rešil. Drugi dan ga je čakal Ferrrari z napisom: “Hvala, ker si me
rešil. Tvoj dedek.“
TESTIRANJE“Kako so včasih opravljali testira-nje tesnenja
avtomobilov znamke Opel in Zastava?”“Pri Oplu so v avto spustili
kokoš in če je bila zjutraj mrtva, je to pomenilo, da avto dobro
tesni. Pri Zastavi pa so dali v avto kokoš in če je bila zjutraj še
v avtu, je to pomenilo, da avto dobro tesni.”
SUDOKU
V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja,
umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:
• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;•
v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v
vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
Obilo zabave ob reševanju.
IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU
9 1 5 48
3 5 7 29 7 3 2
3 9 2 62 8 5 9
3 9 7 885 2 6 1
8 4 6
5 3 1 2 93 6 8 24 7
7 5 3 62 3 9 1 4
9 5 2
3 5 9 48 1 3
9 34 8 5 3
4 69 8 4 2
6 27 2 66 5 7 2
27
zabava
INTERNA REVIJA marec–maj 2018
-
10 letBobič Daniel
Panvita MIR d. d.
Donets Poredoš ViktoriyaPanvita Kmetijstvo d. o. o.
Himelrajh Kraner JasminaPanvita MIR d. d.
Petrović DanijelPanvita Agromerkur d. o. o.
Valcl UrošPanvita Marof d. o. o.
Zver AndrejPanvita MIR d. d.
20 letDervarič Maruela
Panvita Agromerkur d. o. o.
Kolar IgorPanvita MIR d. d.
Korpič MirjanaPanvita Agromerkur d. o. o.
Meolic BoštjanPanvita MIR d. d.
Vašcer DejanPanvita d. d.
30 let
40 letKovač Vladimir
Panvita d. d.
10 letHalilović Amir
Pomgrad d. d.
Horvat DragoPomgrad d. d.
Horvat JožefPomgrad d. d.
Kerčmar KristjanPomgrad d. d.
Špoljarić IvanPomgrad VGP d. d.
Serec SandiPomgrad d. d.
Šerber NadaPomgrad d. d.
20 letŠebjan Dušan
Pomgrad d. d.
Vučko JožefPomgrad GM d. o. o.
30 letKetiš DragoPomgrad d. d.
Makovec JankoPomgrad d. d.
Marič AlojzPomgrad d. d.
Piskač JosipPomgrad GNG d. o. o. -v likvidaciji.
Škrilec MiricaPomgrad d. d.
40 letGomboc Janez
Pomgrad d. d.
Knaus JožefPomgrad d. d.
jubilej
Jubilanti
28INTERNA REVIJA marec–maj 2018
Bertalanič MilenaPanvita d. d.
Grgurič IrenaPanvita Ekoteh d. o. o.
Mesarič JožefPanvita Kmetijstvo d. o. o.
Fartelj JožePanvita Agromerkur d. o. o.
Mencigar MajdaPanvita Agromerkur d. o. o.
Bedek RenataPanvita Agromerkur d. o. o.
Fekonja NatalijaPanvita MIR d. d.
Perdigal StanislavPanvita MIR d. d.