april, 2011

Sejem Kapital 2011

Kako se pozicionirati v okolju okrevanja, večjega apetita za tveganje

in prežeče grožnje inflacije?

april, 2011

I.Makro pogled in okolje na kapitalskih

trgih

1

Več dejavnikov mami sredstva iz razmeroma varnih naložb obvezniških naložb in dviga obrestne mere vzdolž krivulje donosnosti

• Vse širši nabor makro kazalcev, ki pričajo o krepitvi gospodarske aktivnosti. • Upad stopnje korporativnih bankrotov, kar zmanjšuje pribitke za tveganje pri obveznicah.• Kapitaliziranost bančnih sistemov se ob novih smernicah zaradi zadrževanja dobičkov oz.

podpovprečnem izplačilu dobičkov povečuje, kar zmanjšuje vzvod in povečuje sistemsko sposobnost absorpcije slabih terjatev, ki so se nabrale v preteklosti.

• Dvomestna rast dobičkov podjetij in rekordni presežek denarja ter izboljšanje finančnega položaja podjetij zmanjšujejo zahtevano premijo za tveganje pri vlaganju v lastniške vrednostne papirje, kar pomeni, da postajajo vse bolj privlačni.

• Vrednotenje na delniških trgih je le redko kje več kot na polovici zgodovinskega razpona večkratnikov normaliziranega potencialnega dobička.

• Volatilnost delniških trgov se počasi približuje zgodovinskemu povprečju torej dojetemu stanju normalnosti.

• Okrevanje agregatnega svetovnega povpraševanja skupaj z ukrepi reflacioniranja finančnih trgov denarnih oblasti ustvarja inflacijske pritiske.

7

Vzorec okrevanja po krizi in trenutni razpletDelniški trgi se odzivajo podobno kot v preteklih krizah

3

Prilagajanje pogleda vzdolž cikla in okrevanja(implikacije za oblike premoženja)

• Časovni horizont razmišljanja in presoje naložb se podaljša, kar pomeni, da se je treba posvetiti strateški alokaciji in ne več toliko taktični, pri čemer je treba zajeti strukturni / sekularni razvoj določenih trgov, njihov učinek, demografske spremembe, določiti strateške resurse in ozka grla.

• Bolj kot na trenutna tveganja je treba biti pozoren na strukturna neravnotežja, ki bi utegnila v prihodnosti povzročiti nihanja. V tem pogledu je zagotovo v ospredju tveganje izvedbe denarnih politik in politično tveganje nasploh.

• Potrebno je iskati vzdržne megatrende, ki praviloma izhajajo iz strukturne prilagoditve svetovnega trga in so po definiciji nekaj, kar se bo neizogibno zgodilo.

• Upoštevati je treba okolje višjih obrestnih mer in inflacijskih pritiskov ter portfelj pozicionirati tako, da ni izrazito občutljiv (zmanjšanje deleža naložb s fiksnim donosom, zmanjšanje deležev v družbah, ki nimajo sposobnost absorpcije stroškovne inflacije in prenašanja le-teh na kupce).

• Vrednotenja je treba gledati v kontekstu potenciala (denimo večkratniki normaliziranega dobička) in ne zgolj statično.

• Potrebno je izkoristiti povratek (skok volatilnosti) na trg tveganih naložb za povečevanja deleža le-teh, dokler je tekoča volatilnost okrog ali celo pod zgodovinskim povprečjem.

7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1854 - 2010 (32 ciklov) 1945 - 2010 (10 ciklov) 1919 - 1945 (6 ciklov) 1854 - 1919 (16 ciklov)

Traj

anje

v m

esec

ih

Krčenje aktivnosti (od vrha do dna) Rast aktivnosti (od dna do vrha) Trajanje cikla (od dna do dna)

Zgodovina ciklov pravi, da nas recesija ne bo obiskala še vsaj do leta srede leta 2014

Povprečno trajanje konjunkture po recesiji je v povojni zgodovini 57 mesecev; konec zadnje recesije, ki je trajala 18 mesecev (najdlje po veliki depresiji) je bil po ocenah NBER junija 2009

3

Vir: NBER

Več pozornosti je treba posvetiti spremljanju volatilnostiSlednja je namreč dobra opora pri odločitvah glede taktičnih vprašanj, kdaj vstopati na trg?

3

95,70% verjetnost, da bo volatilnost v prihodnosti

manjša

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Porazdelitev mere strahu - volatilnosti - za ameriški delniški trg (1900 - 2010)

Odstotek v razredu Vsota odstotkov v razredih do zgornje meje

16,4 %aritmetično povprečje

32,6 %povprečje po bankrotuLehman Brothers

Čas, da nekaj sijaja na daljši rok pokažejo tudi delniceRazmerje med vrednostjo indeksa S&P 500 in ceno unče zlata

3

II.Vprašanje 1:

Vzdržni trendi?

1

Izziv svetovne demografije in regije:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega

prebivalstva

45

55

65

75

85

95

105

115

125

135

Razviti svet Države v razvoju

Izziv svetovne demografije za izbrane države:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega

prebivalstva po posameznih državah

30

50

70

90

110

130

150

Kitajska

Indija

Turčija

Slovenija

ZDA

Francija

Nemčija

Izziv svetovne demografije in delež različnih skupin

5

10

15

20

25

1950 1965 1980 1995 2010 2025 2040 2055Vir: Združeni narodi, oddelek za ekonomske in socialne zadeve

Otroci in starejši ljudje v celotni populaciji

60+

0-4

Izziv svetovne demografije:Trendi na področju življenjske dobe skozi čas

5861

64

6965

686770

73

6871

747577 78

7476

7975

7880

1990 2000 2008

Pričakovana življenjska doba

Indija Rusija Brazilija Kitajska ZDA Slovenija Nemčija

Vir: WHO

Izzivi demografije in delniški trg:Ameriški delniški trg v % BDP ter delež aktivne populacije (40-65) v primerjavi s

starejšimi od 65 let

Vir: DB

Sektorski donosi ameriškega delniškega indeksa S&P 500 (v odstotkih)

1980-89 1990-99 2000-09

S&P 500 227 316 -24

Energija 162 132 102

Materiali 164 97 25

Industrija 185 253 -11

Široka poraba 287 315 -21

Osnovna poraba 564 233 32

Zdravstvo 355 353 11

Finance 173 328 -40

Informacijska tehnologija 71 1179 -54

Telekomunikacije 132 216 -64

Preskrba z vodo, elektriko in plinom 115 38 11

vir: Gluskin Sheff

Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900 Število avtomobilov na 1000 prebivalcev

Vir: Wikipedija

Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

0

20

40

60

80

100

120

1964/66 1974/76 1984/86 1994/96 1997/99 2015

Poraba mesa v kilogramih na osebo na leto

Države v razvoju Razvite države

Materiali

Industrija

Diskrecijske dobrine

Osnovne dobrine

Zdravstvo

Finance

Info. tehnologija

Telekomi

Storitve

Energija

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

0 2 4 6 8 10 12

HSI

S&P 500

SENSEX

Delež posameznega sektorja v predstavljenih indeksih

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Število prebivalcev na kvadratni kilometer

II.Vprašanje 2:

Potencial glede na vrednotenje?

1

S&P 500: Ameriški delniški trg Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

3

MSCI World All Countries: Globalni delniški trgi Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

MSCI Emerging Markets: Trgi v razvojuVrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

Vstopna priložnost za regionalne kapitalske trgeRazkorak v okrevanju delnic je enostavno prevelik, da bi ga lahko spregledali

3

Hvala za pozornost!

11