Andro_Goblon-Skoraj_nič_energijske_stavbe-Otočec, 15. 3. 2013

Skoraj nič energijske stavbe

(nZEB) Andro Goblon, univ. dipl. inž. grad.

ENERGETSKO VARČNA GRADNJA IN PRENOVA

OBJEKTOV, DGIT Novo mesto

Otočec, 15.3.2013

Vsebina

1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?

2. Integrirano energijsko načrtovanje

3. Usposabljanje izvajalcev


Zahteve EPBD

Med najpomembnejšimi zahtevami

prenovljene Direktive o energetski

učinkovitosti stavb (31/2010/EU) (EPBD

Prenovitev) je prehod na skoraj nič

energijsko gradnjo novih stavb (nZEB).


Skoraj nič energijske

stavbe

Prenovljena direktiva EPBD uvaja termin skoraj nič

energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki za

svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople

vode, klimatizacijo in razsvetljavo - zlasti v ne-

stanovanjskih stavbah) potrebujejo tako malo energije,

da lahko potrebe po energiji v pretežni meri pokrijemo

z obnovljivimi viri (OVE), upoštevaje tudi obnovljivo

energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.




Kriteriji za skoraj nič

energijske stavbe

Države članice morajo v svojih

nacionalnih zakonodajah opredeliti

kriterije za skoraj nič energijske stavbe in

nato te kriterije postopoma uvesti v

prakso, najprej v javnem sektorju, do leta

2020 pa mora postati skoraj nič

energijska gradnja obveza za vse

investicije.


Kriteriji za skoraj nič energijske stavbe

Podrobna opredelitev skoraj nič

energijske gradnje je prepuščena

posamezni državi, pri čemer je seveda

treba slediti v direktivi navedeni

usmeritvi.


Cilji podnebno

energijske politike EU

20-20-20 do 2020:

• 20% zmanjšanje emisij CO2,

• 20% povečanje energijske učinkovitosti

• in 20% delež obnovljivih virov v

energijski bilanci


Aktivnosti za dosego ciljev

Da bi dosegli zastavljene je potrebno:

• povečati obseg energijske prenove

obstoječih stavb,

• nove stavbe graditi kot skoraj nič

energijske ter

• zavezati javni sektor k preboju na

področju URE in OVE v stavbah.


Nacionalni načrt za povečanje števila gradnje skoraj nič energijskih hiš

Direktiva predvideva, da bodo potrebne spodbude za

povečanje števila stavb, ki ne le izpolnjujejo

nacionalne minimalne zahteve za novogradnje, temveč

so bolj energijsko učinkovite in tako znižujejo rabo

energije in emisije CO2.

V ta namen so države članice zavezane pripraviti

nacionalni načrt za povečanje števila gradnje skoraj

nič energijskih stavb in o napredku redno poročati EC

(po 2012 na vsake tri leta).


Dinamika doseganja ciljev

Dinamika doseganja ciljev se lahko po posameznih

skupinah stavb tudi razlikuje, kar predvidoma pomeni,

da bodo javne stavbe igrale vodilno vlogo ne le pri

novogradnjah temveč tudi pri prenovah v skoraj nič

energijskem standardu. Vendar pa je končni cilj za vse

nove in javne stavbe enoten:

do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič

energijske (postaviti je treba tudi vmesni cilj do 2015)

do 2018 je treba zagotoviti da bodo vse nove javne

stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske,

predstavljati pa morajo tudi zgled ostalim.


Primarna energija kot merilo za energijsko učinkovitost stavbe

Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem

predstavlja izključno celotna raba energije (ne le za

ogrevanje, ampak tudi za hlajenje, klimatizacijo in

pripravo tople vode, vgrajena razsvetljava naj se

upošteva predvsem pri ne-stanovanjskih stavbah) in

sicer na ravni primarne energije ter s tem povezanih

emisij CO2.


Stroškovno optimalne

minimalne zahteve

Direktiva narekuje, da je pri postavitvi minimalnih

zahtev za nove stavbe in pri priporočenih ukrepih za

prenovo starejših stavb treba upoštevati stroškovno

učinkovitost ukrepa v celotnem življenjskem krogu (Life

Cycle Costing - LCC) in poiskati dolgoročno optimalne

ravni minimalnih zahtev za stavbo in njene elemente.

Pri tem je treba upoštevati finančni vidik, ki ponazarja

stališče končnega uporabnika, kot tudi ekonomski

vidik, ki vključuje eksterne stroške (strošek izpustov

CO2).


Namen tega določila je preprečiti morebitne izgubljene

priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali prenovo,

seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve,

ki so energijsko bolj učinkovite, kot bi to sledilo iz

upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev. Do leta

2020 (2018 za javne stavbe) so države dolžne

minimalne zahteve uskladiti z zahtevami za skoraj nič

energijsko gradnjo.


Naloge

Sedaj je v slovenski zakonodaji potrebno dvoje:

• Oblikovati definicijo za skoraj nič energijsko stavbo.

• Analizirati stroškovno učinkovitost aktualnih

minimalnih zahtev za novogradnje in večje prenove.


Izkušnje EU z definicijo

skoraj nič energijske stavbe

BPIE evropski inštitut za stavbe je konec leta 2011

zaključil študijo o skoraj nič energijskih stavbah.

Ugotovitve so pokazale, da je v direktivi zastavljen cilj

mogoče doseči z obstoječimi tehnologijami, če v

energijski bilanci upoštevamo kompenzacijo za OVE

proizvedeno na stavbi in zeleno elektriko. Po omenjeni

študiji naj bi skoraj nič energijske stavbe dosegale

minimalni predpisani delež OVE v toploti, ki jo sistemi

dovajajo stavbi (brez pomožne elektrike).


Definicija obeh tokov, katerih razmerje preverjamo, je

ključna. V omenjeni študiji k OVE prištevajo energijo

proizvedeno na stavbi s SSE, elektriko iz PV sistemov,

obnovljivi del pri toplotnih črpalkah in obnovljivi del

kupljene energije.

Nadalje evropska študija upošteva tudi, da je elektrika

za delovanje toplotne črpalke lahko proizvedena iz

večjega ali manjšega deleža obnovljivih virov, ter da se

na stavbi proizvedena elektrika iz PV lahko oddaja v

omrežje.

Mejni primeri: energijsko pozitivne stavbe.


Minimalni predpisani delež OVE za skoraj nič energijske stavbe

Minimalni predpisani delež OVE za skoraj nič

energijske stavbe naj bi po omenjeni definicij znašal

med 50% in (ciljno) 90%.

Primeren delež OVE še najbolj pogojuje stroga

omejitev za emisije CO2, po kateri naj kazalnik, vezan

na dovedeno energijo aktivnih sistemov, ne bi presegal

3 kg CO2/m2a.

Ciljna vrednost izhaja iz dejstva, da si v prizadevanju

za nizko ogljično družbo, v stavbah do leta 2050

obetamo za 90% manjše emisije kot leta 1990.


Kljub temu, da je v direktivi EPBD kot glavni indikator

navedena primarna energija za delovanje stavbe

(predvsem zaradi pretirane rabe fosilnih goriv) je sedaj

več poudarka na podnebno energijski politiki, ki z

ogljičnim kazalnikom zasleduje z zmanjševanje

klimatskih sprememb.


Omenjene zahteve za skoraj nič energije stavbe

postavljajo v ospredje sisteme s toplotno črpalko, saj

bomo v perspektivi porabljeno električno energijo

zagotavljali z vedno bolj »zeleno« elektriko ali pa s

kompenzacijo z elektriko proizvedeno na stavbi.

Močan potencial predstavljajo tudi sistemi daljinskega

ogrevanja z rastočim deležem OVE.


Sodobne učinkovite toplotne črpalke in druge

komponente so tehnološko že blizu dosegljivega

optimuma.

Z vidika stroškovne učinkovitosti EU pričakuje

napredek pri geotermalnih toplotnih črpalkah,

sezonskih toplotnih hranilnikih, večjem deležu OVE pri

daljinskih sistemih ogrevanja in hlajenja, cenovno

sprejemljivejših fotovoltaičnih sistemih, ki lahko

odigrajo pomembno vlogi pri skoraj nič energijski

gradnji, še bolj pa pri večjih prenovah obstoječih stavb,

na območjih, ki niso pokrita z mrežo (okoljsko

prijaznega) daljinskega ogrevanja.


Predpogoj za skoraj nič

energijske stavbe

• dobra toplotna zaščita in

• čim manjše potrebe po toploti za ogrevanje in

hlajenje stavbe, kar je izziv tehnološkemu

napredku.


Perspektiva zaostrovanja minimalnih zahtev

Izkušnje iz uporabe minimalnih zahtev

PURES kažejo, da so slovenske

minimalne zahteve v primerjavi z EU-27

že precej stroge, nedvomno pa

presegajo stroškovno optimalno raven in

so že blizu zahtev za skoraj nič

energijsko gradnjo.


Pozornost je treba posvetiti izkoriščanju obnovljivih

virov in povezati načrtovanje skoraj nič energijskih

stavb s trajnostno energetiko na lokalni ravni.

Sam koncept gradbene zakonodaje, ki zasleduje

energijske kazalnike stavbe kot gradbenega objekta,

bo v treba nadgraditi s kazalniki, ki obravnavajo stavbo

tudi kot objekt v sklopu razpršene proizvodnje energije

iz OVE in s tem povezanimi dodatnimi minimalnimi

zahtevami vključno z omejitvami na področju emisij

CO2.


Močneje bo torej treba povezati energijsko učinkovitost

stavb z občinskimi prostorskimi akti, lokalnimi

energetskimi koncepti ter načrti za trajnostno oskrbo

občine z energijo. Le tako bodo stavbe lahko

izkazovale in izpolnjevale v direktivi EPBD zastavljene

cilje glede skoraj nič energijske gradnje.


Prostorsko načrtovanje in

prenovljena EPBD

Pomembno novost predstavlja tudi

zahteva, naj bosta lokalna in regionalna

uprava vključeni v prenos EPBD,

predvsem zaradi usklajenosti

zakonodaje o prostorskem načrtovanju in

zakonodaje o energetski učinkovitosti

stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje

obnovljivih virov.


Vir:

Skoraj nič energijske stavbe za leto

2020

Dr. Marjana Šijanec Zavrl,

univ,dipl.inž.grad., Gradbeni inštitut

ZRMK

Gradbenik 3/12, stran 34, 35


Integrated Energy Design (IED)

Glavno načelo integriranega

energetskega načrtovanja stavb (IED) je

osredotočanje na pasivne energetske

strategije, nizkoenergijske ukrepe in

ukrepe za doseganje bivalnega ugodja v

stavbi.


Kaj je integrirano energijsko

načrtovanje?

Namen koncepta IED je omogočanje

sodelovanja med člani projektnega tima

od samega začetka. (arhitekti, inženirji,

izvajalci).



Konvencionalni način projektiranja?

Arhitekt se z investitorjem dogovori o

obliki stavbe, njeni orientaciji in običajno

na tej osnovi tudi o zunanji podobi.

V naslednjem koraku sta k sodelovanju

povabljena projektanta elektro in strojnih

instalacij, da zagotovita ustrezne sisteme

za zadovoljivo bivalno ugodje


Kaj je torej narobe s konvencionalnim načinom

projektiranja?

• Proces je v večini primerov linearen.

• Možnosti za optimizacijo med samim procesom so v

takšnem primeru omejene.

• Optimizacija v kasnejših fazah projektiranja je ali

težavna ali celo nemogoča.


Posledice konvencionalnega načina

projektiranja:

• Omejene možnosti izrabe potencialnih solarnih

dobitkov, kar vodi k večji potrebi po dovedeni energiji.

• Povečana potreba po hlajenju v času, ko je stavba

izpostavljena povečanemu sončnemu sevanju

• Možnost neupoštevanja potenciala izrabe dnevne

osvetlitve (neustrezno locirana ali dimenzionirana

zasteklitev, neustrezna izbira zasteklitve, neizraba

možnosti za vodenje dnevne svetlobe v notranjost

stavbe…)


Ideja IED torej izhaja iz dejstva, da imajo

odločitve v začetni fazi največji vpliv v

primerjavi z gradbenimi stroški.




Integrirano energijsko načrtovanje – kaj to je?

IED je nov pristop k projektiranju stavb z nizko potrebo

po dovedeni energiji in kakovostnim bivalnim ugodjem.

IED je proces, ki že od začetnih faz projektiranja

upošteva drugačen pristop:

o zahteva visoko raven splošnih znanj (poznavanje

energijske problematike stavb v širšem smislu)

o zahteva komunikacijo med člani projektnega tima (kar

vodi do visoke stopnje integracije in sinergije med

sistemi) in

o vključuje moderna orodja za simulacijo, kjer je to

možno.




IED omogoča projektni skupini, da se

najprej osredotoči na pasivne ukrepe za

doseganje energijske učinkovitosti

stavbe (dnevna svetloba, zasteklitev,

naravno prezračevanje, senčenje,

toplotna masa itd), in šele v naslednjem

koraku na mehanske in električne

naprave, hlajenje itd..



IED opredeljuje prave zasnove in cilje od

samega začetka




Gonilniki razvoja na področju projektiranja in

gradnje stavb

• Sprememba paradigme – trajnostni razvoj

• Podnebne spremembe

• Urbanizacija

• Staranje prebivalstva

• Omejenost naravnih virov

• Zahteve trga

• Regulatorne zahteve

• …


Trajnostne stavbe/trajnostna gradnja

• Minimalna poraba neobnovljivih virov (vključno s tlemi, vodo,

materiali in fosilnimi gorivi)

• Minimalne emisije v atmosfero (globalno segrevanje, acidifikacija)

• Minimalna količina odpadnih voda in trdnih odpadkov

• Minimalni negativni vplivi na (bližnje) ekosisteme

• Maksimalna kakovost notranjega okolja (kakovost zraka, toplotno

ugodje, svetlobno ugodje, zvočno ugodje)

• Arhitekturna kakovost

• Adaptabilnost, fleksibilnost

• Obratovalni stroški, stroški v celotni življenjski dobi


Glavne aktivnosti procesa IED

1. Izbira in sestava multi-disciplinarnega

projektnega tima od prvega dne, ki je kompetenten

v zvezi z energijsko/okoljskimi zahtevami

projektiranja in motiviran za sodelovanje ter odprt za

ideje.

2. Analiza robnih pogojev projektne naloge,

naročnikovih potreb in zahtev in formulacija

specifičnih ciljev projekta.

3. Priprava programa za zagotavljanje kakovosti in

načrta za kontrolo kakovosti.



4. Organizacija in izvedba zagonske delavnice

projekta (Ali vsi člani projektnega tima enako

razumejo projektne naloge)

5. Omogočanje neposrednega sodelovanja med

arhitektom, inženirji in ustreznimi eksperti, na primer

v skupni projektni pisarni, ali s pomočjo serije skupnih

delavnic v konceptni fazi projektiranja

6. Posodabljanje Načrta za zagotavljanje kakovosti

med projektiranjem



7. Sklepanje pogodb, ki vzpodbujajo IED in gradnjo

(z izvajalci)

8. Motiviranje in izobraževanje gradbenih delavcev

9. Priprava navodila za obratovanje in vzdrževanje

stavbe.


Vir:

Program INTEND

http://www.intendesign.com/

http://www.intendesign.com/

3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija

Izzivi gradbenega sektorja

V začetku 21. stoletja se evropska družba sooča z

velikim številom izzivov:

• demografske spremembe,

• klimatske spremembe,

• Globalizacija,

• jasno zavedanje o omejenosti naravnih virov, kot sta

voda in nafta…

Vsi ti izzivi vplivajo na razvoja gradbeništva

kot gospodarske panoge


Preoblikovanje gradbenega

sektorja

• Za gradbeni sektor to predstavlja preobrat, hkrati pa

prinaša priložnost za preoblikovanja tehnološko

vodene industrije v industrijo, ki jo usmerjajo potrebe in

pričakovanja investitorjev in uporabnikov.

• Novi razvojni cilj je trajnost grajenega okolja. To

pomeni trajnejše konstrukcije, ki ne vplivajo na okolje

in ki porabijo minimalne vire. Novo merilo uspeha je

zmožnost zadovoljiti uporabnikove potrebe.


Vpliv gradbenega sektorja

Kot največji evropski sektorski

delodajalec gradbeni sektor proizvaja

skoraj 20% BDP in 50% fiksnih

kapitalskih sredstev (vključujoč izvajalce,

arhitekte, proizvajalce materialov,

upravljalce infrastrukture in naprav) .


Ključni izzivi gradbenega sektorja

Zaradi zmanjševanja natalitete in

staranja evropske populacije bo

pomanjkanje kompetentne delovne sile

vedno bolj očitno. Ustvarjanje zanimivih

delovnih mest in izboljšanje

produktivnosti bodo tako ključni izzivi

sektorja v bližnji prihodnosti.


Pritiski - priložnosti

Stalni in hitri razvoj tehnologije

predstavlja dodatni pritisk na gradbeni

sektor.

Pritiske mora videti kot priložnost za

preoblikovanje sektorja v na znanju

temelječo industrijo.


Spremembe v okolju in podjetjih

Vir: http://164.8.132.54/Management_tehnologij/peto.html

http://164.8.132.54/Management_tehnologij/peto.html


Odzivnost na spremembe

Če želi gradbeni sektor obdržati prednost pred mednarodno

konkurenco mora zadnje napredke v tehnologiji hitro vključiti v

tehnologije in procese graditve.

Vir: http://164.8.132.54/Management_tehnologij/tretje.html

Podobno raziskavo lahko naredimo za vsako industrijsko panogo ali sektor, ki

deluje v določenem okolju. Rezultati nam pokažejo razvitost in absorbcijsko

sposobnost za osvajanje novih tehnologij določene gospodarske dejavnosti, ki

deluje v nekem specifičnem geografskem okolju.

http://164.8.132.54/Management_tehnologij/tretje.html


Kje se nahajamo?

Inovatorji: običajno so bolj izobraženi in pripravljeni

prevzeti tveganje


Kje se nahajamo?

Zgodnji osvajalci: dobro izobraženi, običajno mlajši

ljudje, z voditeljskimi sposobnostmi


Kje se nahajamo?

Zgodnja večina: bolj konservativni kot “zgodnji

osvajalci”, vendar odprti za nove ideje in predloge,

aktivni in vplivni v okolju


Kje se nahajamo?

Pozna večina: običajno starejši in manj izobraženi,

precej konservativni in manj družbeno aktivni


Kje se nahajamo?

Zamudniki: običajno starejši, zelo konservativni,

delujejo v majhnih podjetjih in so relativno slabo

izobraženi


Imamo vizijo?

Vir: http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/knjigarna_gzs/glas_gospodarstva/arhiv/letnik_2000/3777

http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/knjigarna_gzs/glas_gospodarstva/arhiv/letnik_2000/3777




Sposobnost prilagajanja

Sposobnost hitrega prilagajanja in razvoja je imperativ

za preživetje in konkurenčno sposobnost podjetja.

Uporaba novih pristopov, tehnologij, procesov, storitev

pomeni konkurenčno prednost, ki pa je časovno

omejena, saj imajo produkti, procesi in storitve svoj

življenjski cikel.


Pogoj za skoraj nič energijsko gradnjo

Projekt za energijsko učinkovito stavbo je šele prvi

korak.

Pričakovane koristi so realizirane samo v primeru, če

je stavba v skladu z načrtom tudi zgrajena.


Kakovost del

V praksi je kakovost del zelo različna in odvisna od

mnogih dejavnikov, na primer:

od kakovosti načrtov in specifikacij,

od znanj in kompetenc izvajalcev del,

od učinkoviti sistema kontrole pri pogodbeniku,

od učinkoviti nadzora in podobno.


Zagotavljanje kakovosti

• Izvajalec mora razumeti koncept, ki je osnova

načrtu, prav tako pa se mora zavedati potrebe po

posebnih specifikacijah in podrobnostih.

• Nadzor dela na gradbišču mora biti reden in mora

zagotavljati, da so vsi detajli, ki so relevantni za

zagotavljanje energijske učinkovitosti, ustrezno

izdelani.

• To pa zahteva ustrezno usposabljanje vseh

sodelujočih v procesu graditve, od inženirjev do

gradbiščnih delavcev.


Pomen vseživljenjskega učenja

• Evropa se zaveda, da je s preusmeritvijo na skoraj nič

energijsko gradnjo potrebno bistveno več poudarka

posvetiti vseživljenjskemu učenju izvajalskega

kadra, ki bo na gradbišču izvajal sodobne novogradnje

in obsežne energijske prenove obstoječih stavb.

• Kontinuirano izobraževanje in usposabljanje

obrtnikov, gradbiščnih delavcev, monterjev in

inštalaterjev in njihovih delovodij je ključno za to, da

se bodo načrtovane energijsko učinkovite tehnologije

in sistemi za izrabo obnovljivih virov energije iz načrtov

prenesle tudi v prakso.


program BUILD UP Skills

Evropska komisija je v okviru programa Inteligentna

energija Evropa pripravila iniciativo BUILD UP Skills

(2011-2013), v okviru katere nacionalni konzorciji za

zdaj 21 držav članic EU na podlagi sodelovanja s

ključnimi deležniki (ministrstva, izobraževalne

inštitucije, strokovnjaki za URE in OVE v stavbah,

energetski svetovalci, energetske in razvojne agencije,

gradbena industrija, dobavitelji opreme, socialni

partnerji, stanovska združenja in zbornice, finančne

institucije, nepremičninski oz. stanovanjski skladi ipd.)

pripravljajo pregled potreb na področju dodatnega

izobraževanja in usposabljanja izvajalskega kadra.

Povzetek projekta BUILD UP Skills

BUILD UP Skills Slovenia 2011-2013 , 18 mesecev, EC financer

• Pripraviti nacionalni okvir in časovni načrt za

intenzivno nadgradnjo obstoječih veščin obrtnikov in drugih izvajalcev del na

gradbiščih ter inštalaterjev in monterjev sistemov, ki delajo na napredni energijski

prenovi obstoječe stavbe ali na skoraj nič energijski novogradnji.

Partnerji projekta

• ZRMK – Gradbeni inštitut ZRMK

(koordinator dr. Marjana Šijanec Zavrl)

• SGG – Slovenski gradbeni grozd

• OZS – Obrtno podjetniška zbornica Slovenije

• IZS – Inženirska zbornica Slovenije

• SCNM – Šolski center Novo mesto

• CPI – Center RS za poklicno izobraževanje

Pogodba N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI Trajanje projekta: 18 mesecev (od 8. novembra. 2011 – do 7. maja 2013)

Izhodišča BUILD UP Skills Slovenija

BUILD UP Skills Slovenia

• EU in nacionalni cilji podnebno energijske politike do 2020 predvidevajo velik prispevek

stavb pri uresničevanju zadanih ciljev URE/OVE. Do 2020.

• Visoko energijsko učinkovita prenova obstoječih stavb in skoraj nič energijske novogradnje

zahtevajo intenzivno nadgradnjo obstoječih veščin izvajalskega kadra, obrtnikov,

gradbiščnih delavcev, inštalaterjev, monterjev opreme, ki jo bomo uresničili s pomočjo

vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja; pa tudi z nadgradnjo kvalifikacijskih

shem za začetno izobraževanje.

20-20-20 do 2020 cilji v Sloveniji:

• OVE: 25% delež,

• CO2 zmanjšanje: za ne-ETS sektor CO2 cilji v»Effort Sharing Decision«, 2013-2020, (t.j.

dovoljen porast emisij CO2 v 2020 v primerjavi z 2005 za Slovenijo je +4%),

• Nacionalni cilji zapisani v osnutku NEP 2030: EE boljša od 50% za nove in prenovljene

stavbe v nZEB standardu in prenove javnih stavb NZEB standarda do 2015 (2018 za

stanovanjske) and 100% do 2018 (do 2020 stanovanjske).

Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)

Cilji in koraki

BUILD UP Skills Slovenia

Primarni cilj projekta Skills4SB.Si je definicija nacionalnega okvira za nadgradnjo obstoječih veščin, z:

• Ustanovitvijo nacionalne kvalifikacijske platforme

• Analizo trenutnega stanja za oceno in ovrednotenje potreb po kvalificiranih delavcih v gradbenem sektorju v Sloveniji do 2020

• Časovnim načrtom za odpravo ovir in ugotavljanjem pomanjkljivo zastopanih področij veščin

• Sprejetjem časovnega načrta

• Diseminacijo ugotovitev: nacionalna in EU izmenjava izkušenj

Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI

project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)

Pričakovani rezultati

• “Pregled stanja "

• Opis trenutnega stanja za izhodišče razprav o potrebah in

priložnostih ter o prioritetah glede kvalificiranosti izvajalcev

• Kateri poklici so zajeti? Tehnologije, sistemi?

• Gradbinci, inštalaterji monterji ogrevanje, razsvetljava, OVE, TČ – each of the main conventional building trades / crafts / skills (concrete workers, steel workers,

bricklayer, carpenter, plumber, electrician, roofer, plasterer, glazier, etc),

– each of the specialists who select / size / check / inspect the installations (gas boiler, oil boiler,

solid fuel burner, under floor heating system, radiators, air handling units and filters,

cooling /air conditioning plant, PV, solar thermal, geothermal, heat pump, etc),

– each of the main features of an energy efficient building (groundwork, walls, roof, windows,

doors, chimneys, heating /cooling systems, air handling, lighting, other services, etc),

– each of the main RES systems (small-scale biomass boilers and stoves, solar photovoltaic

and solar thermal systems, shallow geothermal systems and heat pumps).

Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI

project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)


• “Ustanovitev nacionalne kvalifikacijske platforme"

• povezovalnega in posvetovalnega telesa, ki vključuje najširši

krog ključnih deležnikov s področja graditve in izobraževanja /

usposabljanja.

• pritegniti vse ključne akterje, ki jih usposabljanje izvajalskega kadra za

nizkoenergijske stavbe zadeva, institucije in strokovnjake specializirane na

posamezna področja URE in OVE

• opredelili kritične točke za uspešno implementacijo tehnologij

• in pomanjkljivosti na strani izvajalskega kadra pri

vgradnji teh novih tehnologij v stavbe, ter predlagali

potrebna ključna znanja obrtnikov, delovodij, mojstrov,

monterjev, izvajalcev, inštalaterjev naprav za izrabo OVE

na tem področju


Člani kvalifikacijske platforme

• “Izražena podpora”

Samo izvajanje projekta je s pismi o nameri podprlo že preko 30 deležnikov:

• specializirane strokovne inštitucije s področja energijsko učinkovite gradnje (IJS) ter izobraževanja (Andragoški center RS),

• univerza (UL FGG, FA, FS, BF, FZ ),

• stanovska združenja (GIZ PFSTI) ter

• zbornice (ZAPS, IZS, GZS-ZLPI, ZGS),

• dobavitelji tehnologij, gradbenih materialov in opreme, izvajalci

• Eko sklad, lokalne energetske agencije, energetsko svetovalna mreža ENSVET,

• stanovanjski skladi (SSRS, JSS MOL),

• sindikati (ZSSS), Zavod za zaposlovanje in

• drugi, ki predstavljajo jedro nacionalne kvalifikacijske platforme.


• “Nacionalni časovni načrt"

• Za kvalifikacijske potrebe in pomanjkljivosti v stavbnem sektorju (i.e. določitev številčnih potreb po usposabljanjih za delavce na posameznem

področju);

• Ovrednotenje potreb po izvajalcih takih usposabljanj;

• Ugotavljanje prioritetnih ukrepov

• Akcijski načrt in spremljanje procesa



• “Potrditev časovnega načrta”

• pomembni akterji v javni in zasebni sferi, inštitucije s področja

izobraževanje in usposabljanja in deležniki s področja graditve

stavb, socialni partnerji potrdijo predlagani časovni načrt

izobraževanja in usposabljanja izvajalskega kadra in zagotovijo

svoje nadaljnje vključevanje v teku izvajanja.


Vaše mnenje šteje!

Ključne informacije o potrebah po izobraževanju in usposabljanju

ter o ovirah, s katerimi se srečujete

Boljša usposobljenost izvajalca za nZEB bo v bodoče bolj in bolj

pomembna

Zelena javna naročila

Tuji trgi

…

Platforma Build Up Skills

Platforma Build Up Skills

ŠCNM

Spletne strani:

www.buildupskills.eu;

www.buildupskills.si

http://platforma.buildupskills.si/

http://www.gi-zrmk.si/

http://www.sgg.si/

http://www.ozs.si/

http://www.izs.si/

http://www.sc-nm.si/

http://www.cpi.si/index.aspx

http://www.buildupskills.eu/

http://www.buildupskills.si/

Hvala za vašo pozornost

[email protected]

Slovenski gradbeni grozd – GIZ

mailto:[email protected]

Andro_Goblon-Skoraj_nič_energijske_stavbe-Otočec, 15. 3. 2013

Documents