1 ANALIZA VPRAŠALNIKA O INTERESU CILJNIH SKUPIN ZA VKLJUČITEV V ŠTUDIJSKI PROGRAM KARIERNE ORIENTACIJE Za potrebe projekta Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO) smo ugotovili namere potencialnih kandidatov za vključitev v izobraževalni program, ki ga v projektu načrtujemo. Vseživljenjsko karierno orientacijo razumemo kot jo definira Resolucija o karierni orientaciji, ki se glasi: »Orientacija se v kontekstu vseživljenjskega učenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v vseh starostnih obdobjih in na katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovih sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogoča vodenje svojih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh kompetenc in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo«. 1 V ta namen smo pripravili spletni vprašalnik s katerim smo ugotavljali, ali so načrtovane izobraževalne teme ustrezne za karierne svetovalce in kakšen je namen svetovalcev, da bi se izobraževanja udeležili. Za sodelovanje smo prosili šolske svetovalne delavce, svetovalce za izobraževanje odraslih, poklicne svetovalce na ZRSZ, svetovalce v kariernih centrih za študente, koncesionarje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za storitve na trgu dela, izvajalce projekta VKO za zaposlene in kadrovske delavce. Vprašalnik je rešilo 404 oseb, od tega 374 žensk in 30 moških. Vsi odgovori niso bili veljavni, saj so nekateri anketiranci z odgovarjanjem zaključili pred koncem vprašalnika. 1 Draft Resolution of the Council and of the representatives of the member States meeting within the Council on Strenghtening Policies, Systems and Practices in the field of Guidance throught life in Europe, (2004), Brusseles: Council of the European Union.
38
Embed
ANALIZA VPRAŠALNIKA O INTERESU CILJNIH SKUPIN ZA ... · Poklicna etika in zaščita pravic posameznikov/ciljne skupine 3,30 3,16 Iz rezultatov izhaja, da imajo splošne kompetence
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
1
ANALIZA VPRAŠALNIKA O INTERESU CILJNIH SKUPIN ZA VKLJUČITEV
V ŠTUDIJSKI PROGRAM KARIERNE ORIENTACIJE
Za potrebe projekta Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO) smo ugotovili namere potencialnih
kandidatov za vključitev v izobraževalni program, ki ga v projektu načrtujemo. Vseživljenjsko karierno orientacijo razumemo kot jo definira
Resolucija o karierni orientaciji, ki se glasi: »Orientacija se v kontekstu vseživljenjskega učenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v
vseh starostnih obdobjih in na katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovih sposobnosti, kompetenc in interesov za
sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogoča vodenje svojih življenjskih poti v
učenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh kompetenc in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo«.1
V ta namen smo pripravili spletni vprašalnik s katerim smo ugotavljali, ali so načrtovane izobraževalne teme ustrezne za karierne svetovalce
in kakšen je namen svetovalcev, da bi se izobraževanja udeležili.
Za sodelovanje smo prosili šolske svetovalne delavce, svetovalce za izobraževanje odraslih, poklicne svetovalce na ZRSZ, svetovalce v
kariernih centrih za študente, koncesionarje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za storitve na trgu dela, izvajalce projekta VKO
za zaposlene in kadrovske delavce.
Vprašalnik je rešilo 404 oseb, od tega 374 žensk in 30 moških. Vsi odgovori niso bili veljavni, saj so nekateri anketiranci z odgovarjanjem
zaključili pred koncem vprašalnika.
1 Draft Resolution of the Council and of the representatives of the member States meeting within the Council on Strenghtening Policies, Systems and Practices in the
field of Guidance throught life in Europe, (2004), Brusseles: Council of the European Union.
2
I. SPLOŠNI PODATKI
1. Anketirance smo vprašali po njihovem strokovnem nazivu:
Najpogostejši strokovni naziv anketiranih je psiholog, sledi pedagog oziroma
andragog.
2. Zanimalo nas je, kje so anketiranci zaposleni. Ponudili smo 6 tipičnih delovnih mest, kjer je ena od delovnih nalog tudi karierna
orientacija. Svetovalci, ki so na vprašalnik odgovorili, so glede na delovno mesto zaposleni:
Poklicnih svetovalcev na ZRSZ 35
Svetovalcev v svetovalnem središču za izobraževanje
odraslih ISIO
11
Šolskih svetovalnih delavcev 287
Poklicnih svetovalcev v zasebni instituciji 13
Svetovalcev/kadrovikov v službi za razvoj človeških
virov
12
Svetovalcev k kariernem centru za študente 10
Drugo 25
Skupaj 393
Največ zaposlenih med respondenti je šolskih svetovalnih
delavcev, kar je razumljivo, saj je bil vprašalnik naslovljen na
preko 800 svetovalcev, zaposlenih v šolskih svetovalnih službah.
Vprašalnik je bil naslovljen preko združenja tudi na veliko
kadrovskih delavcev, vendar se jih je odzvalo le 12. Ostala
delovna mesta zaposlujejo bistveno manj svetovalcev (do 40),
zato je v teh skupinah tudi manj respondentov.
Psiholog 136
Pedagog - andragog 110
Socialni delavec 58
Drugo 48
Socialni pedagog 27
Ekonomist 15
Učitelj 7
Skupno 401
3
3. Zanimalo nas je, kako dolgo so anketirani na delovnem mestu, kjer je ena od nalog tudi karierna orientacija. Večina jih je na takem
delovnem mestu več kot 10 let (54%), sledijo tisti, ki so zaposleni od enega do pet let (21%), zaposleni od pet do deset let (17%),
najmanj je zaposlenih manj kot eno leto (8%).
4. Zanimalo nas je, koliko svojega delovnega časa svetovalci posvečajo karierni orientaciji.
Odgovori Odstotek
Manj kot 10% 16.0%
Od 10% do manj kot 30% 53.9%
Od 30% do manj kot 50% 17.5%
Od 50% do manj kot 75% 7.1%
75 % ali več 5.5%
Skupaj 100.0%
Večina je odgovorila da karierni orientacijo namenijo med 10 in
30 odstotki delovnega časa, kar je razumljivo, saj je večina
anketiranih šolskih svetovalnih delavcev, kjer je karierna
orientacija samo eno od šestih ključnih področij dela šolske
svetovalne službe. Da porabijo več kot polovico svojega časa se je
odločilo nekaj manj kot 13 odstotkov vprašanih.
5. Nadalje nas je zanimalo, katerim aktivnostim karierne orientacije se namenja največ delovnega časa. Odgovori kažejo, da sta to
svetovanje oziroma dajanje nasvetov in informiranje oziroma posredovanje informacij.
4
II. KOMPETENCE
Anketirance smo spraševali, kako pomembne so za njihovo delo splošne in specifične kompetence in v kolikšni meri jih imajo razvite.
Splošne kompetence Pomembnost Razvitost
Zmožnost komuniciranja in timskega dela 3,57 3,55
Sposobnost reševanja problemov 3,55 3,41
Samokritičnost, samorefleksivnost 3,40 3,32
Obvladovanje sodobne informacijske tehnologije 3,32 3,12
Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov 3,27 2,93
Sposobnost upravljanja s časom, načrtovanja in kontrole izvajanja načrtov 3,30 3,60
Poznavanje značilnosti delovanja trga dela 3,34 2,62
Zmožnost organizacije programov karierne orientacije 3,60 2,61
Zmožnost uporabe spletnih orodij v karierni orientaciji 3,25 2,81
Zmožnost spremljanja in evalviranja (ocenjevanja) svojega dela 3,25 2,87
Poznavanje načinov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v karierni orientaciji 3,15 2,48
5
Iz rezultatov izhaja mnenje svetovalcev, da bi morali imeti nekatere specifične kompetence s področja kariernega svetovanja bolj razvite,
kot jih imajo. Upoštevajoč dejstvo, da je več kot polovica svetovalcev zaposlenih preko 10 let na delovnem mestu, kjer potrebujejo tudi
specifične kompetence kariernih svetovalcev, lahko sklepamo, da ni bilo dovolj možnosti razvoja teh kompetenc in bi bilo tako
izobraževanje dobrodošlo.
III. IZOBRAŽEVALNE TEME
V predhodni fazi projekta smo že oblikovalni osnovne teme bodočega izobraževanja in jih uredili v šest modulov:
1. Teorije kariernega razvoja
2. Dejavnosti kariernega razvoja
3. Skupinske oblike dela v karierni orientaciji
4. Osebnostni razvoj
5. Dejavnosti karierne orientacije
6. Raziskovanje in evalvacija
V vprašalniku smo se nato osredotočili na posamezne teme znotraj vsakega modula. Spraševali smo, koliko je posamezna tema pomembna
za delo svetovalcev in koliko so se pripravljeni o njej še izobraževati. Slednje je bilo za nas glavno vprašanje, saj je anketa izhodišče za
pripravo dveh tipov izobraževanja:
skupnega daljšega izobraževalnega programa za svetovalce na različnih delovnih mestih
enodnevna izobraževanja pripravljena specifično glede na potrebe posameznih delovnih mest.
6
IV. PRVI MODUL - TEORIJE KARIERNEGA RAZVOJA
V prvem modulu je pet tem, ki se večinoma nanašajo na teoretične vidike razvoja kariere. Anketirance smo spraševali, koliko so teme
pomembne za njihovo delo. Imeli so možnost odgovorov : ne vem, ni pomembno, pomembno in zelo pomembno.
1. Na spodnjem grafu je prikazan delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
7
Več kot polovica anketiranih ocenjuje teme modula Teorije kariernega razvoja kot pomembne ali zelo pomembne za njihovo delo.
Anketirani so kot pomembno ali zelo pomembno največkrat izbrali temo »dejavniki, ki spodbujajo profesionalni razvoj«, najmanjkrat pa
»teorije in koncepte kariernega razvoja«.
2. Anketirance smo spraševali, ali želijo o posameznih temah izvedeti več. Odgovarjali so le z da, ne ali ne vem.
Tabela prikazuje delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več:
8
V prvem modulu želijo anketiranci največ izvedeti o »dejavnikih, ki spodbujajo karierni razvoj« (87%), najmanj pa o »teorijah in konceptih
kariernega razvoja« (68%).
3. Zanimalo nas je tudi, katere teme so za svetovalce na istem delovnem mestu bolj in katere manj pomembne:
9
Teme prvega modula so pomembne in zelo pomembne v največjem deležu za svetovalce v kariernih centrih, sledijo svetovalci na ZRSZ in
svetovalci v izobraževanju odraslih, v najmanjšem deležu pa so pomembne ali zelo pomembne pri zaposlenih v zasebnih institucijah (slabih
50%).2
4. Zanimalo nas je tudi, kolikšno je zanimanje za izobraževanje po posameznih delovnih mestih.
Po zanimanju za naštete teme najbolj izstopajo svetovalci v kariernem središču za študente, sledijo svetovalci v kariernem središču za
izobraževanje odraslih ter poklicni svetovalci na ZRSZ. Najmanj zanimanja so izkazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah (slabih
50%).3
2 Rezultati anketiranih v zasebnih institucijah, ki izvajajo VKO, najbolj odstopajo od ostalih rezultatov pri vseh vprašanjih. Pri tem moramo biti s sodbami previdni, saj iz odgovor kaže, da
so večkrat odgovarjali vodilni delavci, ki sploh niso (ali so le v manjšem obsegu) svetovalci. Poleg tega je v tej skupini anketiranih večji del takih, ki niso odgovorili na vsa vprašanja, kar
posledično pomeni nižje deleže v vseh skupinah odgovorov. 3 Rezultati anketiranih v zasebnih institucijah, ki izvajajo VKO, najbolj odstopajo od ostalih rezultatov pri vseh vprašanjih. S sodbami moramo biti previdni, saj odgovori kažejo, da so
večkrat odgovarjali vodilni delavci in ne svetovalci. Poleg tega je v tej skupini anketiranih več takih, ki niso odgovorili na vsa vprašanja, kar posledično pomeni nižje deleže v vseh
odgovorih.
10
11
V. DRUGI MODUL – DEJAVNOST KARIERNEGA RAZVOJA
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Več kot polovica anketiranih meni, da so teme drugega modula pomembne za njihovo delo. Kot manj pomembna odstopa le tema »vodenje
politike in služb za karierno orientacijo«. Anketiranci menijo, da ima največjo težo pri opravljanju njihovega dela iz tega modula tema
»metode za izvajanje karierne orientacije«.
12
2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Anketiranci so največjo željo po dodatnem znanju izrazili pri temi »metode za izvajanje karierne orientacije«, in sicer dobrih 68%. Sledijo
»načini zagotavljanja kakovosti« s 53%.
13
3. Pomembnost različnih tem za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
14
4. Zanimalo nas je o katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Na zgornjem grafu lahko vidimo, da svetovalci v kariernem centru za študente in svetovalci v službi za razvoj človeških virov izrazili
največje zanimanje za dodatno znanje iz tega modula. Glede na posamezno temo, je največ zanimanja požela tema »metode za izvajanje
karierne orientacije«.
15
VI. TRETJI MODUL – SKUPINSKE OBLIKE DELA V KARIERNI ORIENTACIJI
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Večina tem tretjega modula je pomembna za delo anketiranih. Odstopa le tema »značilnosti delovanja skupin za karierni razvoj
odraslih«, kar je razumljivo, saj je največji del anketiranih šolskih svetovalnih delavcev, ki se ne ukvarjajo z odraslimi.
16
2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Pri vprašanju o izobraževanju s področja tretjega modula je rezultat podoben grafu o pomembnosti tem za delo svetovalcev. Tema
»značilnosti delovanja skupin za karierni razvoj odraslih« ni naletela na pretirano zanimanje s strani svetovalcev, samo dobrih 35% si o temi
želi izvedeti več, medtem ko ostale teme zanimajo anketirane v več kot 57%.
17
3. Pomembnost različnih tem za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
Teme tega modula, kot pomembne in zelo pomembne za njihovo delo, ocenjuje največ svetovalcev v kariernih centrih in na zavodu za
zaposlovanje. Pri svetovalcih v izobraževanju odraslih, šolskih svetovalnih delavcih in kadrovskih službah se pomembnost posameznih tem
med seboj bolj razlikuje kot pri svetovalcih v kariernih centrih, na ZRSZ in v privatnih institucijah.
18
4. Zanimalo nas je o katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Anketiranci kažejo velik interes izvedeti več o temah tega modula: največ je takih med svetovalci v kariernih centrih za študente (90% in
več), sledijo jim poklicni svetovalci na ZRSZ (60% in več). Najmanj zanimanja so pokazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah.
19
VII. ČETRTI MODUL – OSEBNOSTNI RAZVOJ
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Pri temah četrtega modula so si bili svetovalci najbolj enotni. Več kot 66% anketiranih je mnenja, da so teme osebnostnega razvoja
pomemben za njihovo delo.
20
2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Pri vprašanju o tem, ali si želijo izvedeti več o temah četrtega modula, jih je več kot 55% odgovorilo pritrdilno, kar je razumljivo glede na
pomemben teh vsebin za delo svetovalcev.
21
3. Pomembnost različnih tem osebnostnega razvoja za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
Za teme tega modula velja, da se zdijo svetovalcem, ne glede na delovno mesto najbolj pomembne izmed vseh šestih modulov, pa tudi glede
tega, koliko so posamezne teme znotraj modula pomembne za njihovo delo, so si svetovalci zelo enotni. Seveda pa tudi teme tega modula
niso enako pomembne za svetovalce na različnih delovnih mestih.
22
4. O katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Anketiranci kažejo velik interes izvedeti več o temah četrtega modula: največ zanimanja so pokazali za temo »individualno svetovanje in
druge metode obravnave« ter »proces samostojnega načrtovanja«. V kariernem centru za študente so se tako kar vsi svetovalci opredelili, da
jih zanima več o tej temi. Željo po dodatnem znanju so pokazali tudi poklicni svetovalci na ZRSZ (v 80%). Najmanj zanimanja so tudi pri
tem modulu pokazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah.
23
VIII. PETI MODUL – DEJAVNOST KARIERNE ORIENTACIJE
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Pri petem modulu so svetovalci kot pomembne ali zelo pomembne posamezne teme ocenili ned 45% in 67%. Največktar so kot pomembno
ali zelo pomembno temo označili »značilnost slovenskega izobraževalnega sistema« in »pomen neformalnega učenja«.
24
2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Na vprašanje ali želijo izvedeti več, je najmanj svetovalcev odgovorilo pritrdilno pri temi »razvoj teorij človeškega in socialnega kapitala in
teorije povezane s kariernim uspehom (37%). Največ (kar dobrih 52%), si jih želi dodatno znanje s področja »pomen neformalnega učenja«,