Page 1
Analiza varnosti bank
Cilj te analize je prikazati trenutno stanje slovenskega bančnega sistema
ter na izbranih pomembnejših podatkih o poslovanju bank pokazati,
katera je varnejša in katera bolj tvegana.
Podobno analizo smo naredili že v preteklem letu, ko smo ugotovili, da so
med najbolj tveganimi prav tiste banke, ki so bile septembra 2013 poslane
v likvidacijo (Probanka in Factor banka) ali pa so potrebovale
dokapitalizacijo (NLB, NKBM in Abanka).
Z osvežitvijo in razširitvijo analize bomo letos prav tako poskusili opozoriti
na potencialna tveganja v slovenskem bančnem sistemu, pokazati, katere
banke so še vedno tvegane in katere so, mogoče malo presenetljivo,
trenutno najvarnejše.
Namen analize je predstaviti, kako banke delujejo, od kod ustvarjajo
dobiček in kako nastanejo izgube, kaj je vloga kapitala v bankah in zakaj
je kapitalska ustreznost tako pomembna. Pogledali si bomo tudi kakovost
posojil, ki so jih banke dale svojim posojilojemalcem, in naredili osnoven
stresni test bank.
Na hitro se bomo osredotočili še na obrestne mere na depozite in na to,
zakaj so bile še pred enim letom visoke, zdaj pa so že zelo nizke in močno
upadajo.
Analiza je sestavljena iz naslednjih sklopov:
- V prvem delu je pregled stanja v bančnem sistemu, ki je povzet po
poročilu Banke Slovenije.
- Sledi primerjava izbranih dejavnikov, ki smo jih v analizi upoštevali. To
so kapitalska ustreznost, donos na aktivo po obdavčitvi in rast bilančne
vsote.
- Sledi ocena varnosti bank, kjer smo vsaki banki na podlagi izbranih
kriterijev preračunali oceno varnosti.
- Sledi prikaz rezultatov preprostega stresnega testa.
- V prispevku Kako delujejo banke? razložimo delovanje bank.
Page 2
- V prispevku Slaba banka za povprečnega Janeza opišemo delovanje
DUTB in to, kako bo to vplivalo na banke same.
- Za konec analize se osredotočimo še na obrestne mere na depozite in
potencialne alternative varčevanju na banki.
Upamo, da vam bo ta analiza dala dovolj znanja, da boste znali
prepoznati, katera banka je tvegana in katera varna ne samo v trenutnem
položaju, ampak tudi v prihodnjih letih.
Srečno!
Luka Gubo
vodilni kvantitativnih analitik
FT Quant – www.ft-quant.com
Numerica Partners
Page 3
Trenutno stanje bančnega sistema
Po dokapitalizacijah treh največjih slovenskih bank in postopka likvidacije
dveh manjših, se je stanje v slovenskem bančnem sistemu izboljšalo.
Kapitalska ustreznost je sedaj v povprečju višja in zadovoljiva, delež
slabih kreditov se je znižal, vendar ostaja relativno visok. Banka Slovenije
v svojem poročilu o finančni stabilnosti omenja še pomembnost
poslovnega prestrukturiranja slovenskih podjetij, ki so močno
prezadolžena. Povzetek poročila si lahko preberete spodaj, celotno
poročilo pa je na voljo na tej povezavi.
"Spreminjanje strukture financiranja bank in krčenje kreditne
aktivnosti se nadaljuje tudi po decembru lani začetem procesu
sanacije nekaterih večjih bank v skladu z Zakonom o ukrepih RS za
krepitev stabilnosti bank, s katerim je bil izveden prenos dela slabih
terjatev iz dveh bank na DUTB in dokapitalizacija petih bank. Kljub
dejstvu, da so te izvedene transakcije predstavljale relativno izrazite
spremembe v nekaterih bilančnih postavkah bank, kot je znižanje
deleža slabih terjatev v portfelju, povečanje kapitalske ustreznosti,
znižanje deleža posojil in povečanje deleža vrednostnih papirjev v
strukturi naložb, pa je za večjo kreditno rast poleg sanacije bančnih
bilanc potrebno poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje
realnega sektorja.
Kreditno tveganje bank se je s prenosom dela slabih terjatev na
DUTB znižalo, vendar ostaja visoko in najpomembnejše tveganje za
večino bank v sistemu. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je v
portfelju bank znižal za 26% kot posledica izvedenih ukrepov
sanacije bank. Poleg tega na strukturo tveganosti aktive pozitivno
vpliva povečanje dela netveganih vrednostnih papirjev DUTB z
jamstvom države. Prenos slabih terjatev na DUTB še ni zaključen,
saj sta v prvem koraku lahko sodelovali zgolj obe največji banki, ki
sta že lani pridobili soglasje Evropske komisije k programu
prestrukturiranja. V tem letu bo izveden še dodatni prenos slabih
terjatev na DUTB, ki bo dodatno prispeval k znižanju deleža slabih
terjatev v portfelju bank. Dolgotrajnost gospodarske krize je vplivala
na poslabšanje kakovosti kreditov v vseh gospodarskih panogah in
ne zgolj v ciklično najbolj občutljivih kot so gradbeništvo, poslovanje
z nepremičninami itd. Prav zato razreševanje slabega portfelja
zahteva tudi aktivno sodelovanje bank pri prestrukturiranju tistih
podjetij, katerih tekoče poslovanje zagotavlja poplačilo vsaj dela
dolga in omogoča njihovo nadaljnje delovanje. Trajnejše in
stabilnejše izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja bo zagotovljeno
šele s ponovno pozitivno kreditno rastjo do kreditno sposobnih
Page 4
komitentov, ki bodo prispevali k povečevanju deleža manj tveganih
terjatev v kreditnem portfelju. Proces zniževanja kreditnega
tveganja v bankah v prihodnje je tako odvisen od spleta več
dejavnikov, ne samo institucionalnih, ki so povezani z načinom
sanacije bank, ampak tudi od gibanja zdravega kreditnega
povpraševanja podjetij z perspektivnimi poslovnimi modeli ter
zadostne in stabilne strukture financiranja samih bank."
Page 5
Ocena varnosti slovenskih bank
Varnost bank, ki poslujejo v Sloveniji smo ocenjevali glede na podatke iz
letnih poročil za leto 2013. V naši analizi je bila večina bank, ki posluje v
Sloveniji, le od nekaterih bank oz. hranilnic nismo uspeli dobiti letnih
poročil pravočasno.
Rast bilančne vsote
Bilančna vsota predstavlja vrednost vseh sredstev, ki jih ima banka.
Sprememba bilančne vsote je dober odraz uspešnosti poslovanja banke –
višja kot je rast bilančne vsote, bolj je bila banka sposobna rasti, kljub
slabi oz. negativni gospodarski rasti. Na drugi strani pa velik padec
bilančne vsote nakazuje na to, da je banka zaradi slabih kreditov naredila
velike izgube, posledično so tudi varčevalci svoje depozite preusmerili v
druge banke in s tem znižali bilančno vsoto te banke.
Na spodnjem grafu vidimo spremembo bilančne vsote slovenskih bank.
Največje rasti sta bili deležni Delavska hranilnica in Hranilnica Vipava, od
bank pa je bilančno vsoto močneje povečala le Sberbank. Tukaj moramo
biti pošteni in omeniti, da imajo hranilnice zelo majhne bilančne vsote,
zato je visok porast (v odstotkih) lažje dosegljiv, kot pa je to med
bankami, ki imajo večjo bilančno vsoto.
Največji padec bilančne vsote sta imeli obe banki v likvidaciji (Factor
banka in Probanka), večje padce so zabeležili tudi v bilancah Hypo banke,
Banke Celje in Raiffeisen banke.
Page 6
Rast depozitov
Eden izmed pokazateljev varnosti določene banke je tudi zaupanje
varčevalcev vanjo. Le ta se najbolje meri s količino depozitov, katero
varčevalci namenijo določeni banki. Če torej količina depozitov v banki
narašča, varčevalci banki zaupajo, v primeru odliva depozitov iz banke pa
lahko rečemo, da varčevalci banki na zaupajo preveč (seveda so še drugi
faktorji, ki vplivajo na količino depozitov, ki jo določena banka ima, ampak
zaupanje vanjo je eden izmed glavnih).
Na spodnjem grafu vidimo v katere banke slovenski varčevalci najbolj
zaupajo. Na vrhu po rasti depozitov s Delavska hranilnica, Sberbank,
Sparkasse in Hranilnica Vipava. Dve banki, ki sta bili poslani v
nadzorovano likvidacijo sta imeli največji odliv depozitov, velik upad
depozitov pa so zabeležili tudi v bankah NKBM, Raiffeisen banki, Abanki,
Banki Celje ter NLB.
Page 8
Kvaliteta aktive
Eden najpomembnejših vidikov varnosti banke je kakovost aktive. S tem
mislimo na kakovost izdanih kreditov, ki se sorazmerno pozna v tem,
kakšen delež teh kreditov zamuja z odplačili, koliko podjetij, ki so pri tej
banki najeli kredit je šlo v stečaj in v splošnem kakšen delež izdanih
kreditov banka ni ali ne bo dobila vrnjeno nazaj.
Da bi ocenili kakšen delež kreditov je slabih lahko pogledamo na interne
ocene kreditojemalcev, ki jih ocenjujejo banke same. Tukaj nastane
težava, saj nimajo vse banke enakih postopkov ocenjevanja in lahko pride
do večjih odstopanj od dejanskega stanja – banka bi lahko celo za kateri
kredit rekla, da je popolnoma varen in ga ocenila z najvišjo oceno A, kljub
temu, da ima visoko verjetnost neplačevanja.
Drug način ocenjevanja deleža slabih kreditov na bilanci banke pa je s
primerjavo podatka o oslabitvah in rezervacijah, ki jih je morala banka
narediti za pokrivanje potencialnih ali realiziranih izgub zaradi
neplačevanja kreditojemalcev. Delež oslabitev in rezervacij glede na vse
izdane kredite je dober približek deleža slabih kreditov, ki so nastali v
preteklosti. Pomanjkljivost tega podatka je prav tako v tem, da banka še
ni nujno naredila oslabitev na nek potencialno slab kredit in bo to naredila
šele v prihodnosti, kar po povzročilo banki izgubo ob koncu leta. Glede na
to, da je Slovenija že več kot 5 let v gospodarski krizi, je takšno
prikrivanje slabih kreditov težko, saj lahko revizorji ali pa regulator
ugotovi, da banka prikriva nek delež slabih kreditov. Posledično je podatek
o oslabitvah in rezervacijah glede na vse kredite najboljši način primerjave
kakovosti kreditnega portfelja.
Na spodnjem grafu vidimo kakšen delež je oslabitev in rezervacij glede na
vse izdane kredite, oz. kakšen delež izdanih kreditov je slabih. Najslabši
kreditni portfelj sta imeli Factor banka in Probanka, ki sta zaradi tega
sedaj v likvidaciji. Med slabšimi so še Banka Celje, Abanka in Gorenjska
banka. NLB in NKBM sta imeli pred prenosom dela slabih kreditov na
DUTB ta delež višji, ampak je sedaj zaradi prenosa upadel.
Najmanj oslabitev in rezervacij imajo v dveh hranilnicah, izmed bank pa
so med boljšimi Sberbank, Hypo Alpe Adria, katero je avstrijska vlada
dokapitalizirala in prečistila, Banka Koper in UniCredit.
Page 10
Kapitalska ustreznost
Kapitalska ustreznost je eden izmed najpomembnejših pokazateljev ali je
banka varna ali ne. Višina kapitala glede na tveganju prilagojeno aktivo
(glede na vse kredite, ki so prilagojeni tveganosti) nam pokaže koliko
lahko banka naredi izgub, preden bo kapital izbrisan in bo banka morala v
stečaj ali likvidacijo. Višja kot je kapitalska ustreznost, več izgub lahko
prenese banka brez, da bi bilo njeno poslovanje ogroženo.
Trenutno, kot vidimo na spodnjem grafu, ima NKBM najvišjo kapitalsko
ustreznost, saj je bila dokapitalizirana s davkoplačevalskim denarjem.
Visoko kapitalsko ustreznost imajo tudi Raiffeisen banka, UniCredit in pa
Sberbank.
Obe banki, ki sta v likvidaciji imata minimalno kapitala, saj ga ne
potrebujeta več, ker sta v fazi nadzorovanega prenehanja poslovanja.
Banka Celje je kapitalsko neustrezna (nima dovolj kapitala) in zato
potrebuje dokapitalizacijo, ki bo po vsej verjetnosti prišla iz NLB ali pa od
davkoplačevalcev. Posledično bodo lastniki razvrednoteni, če bodo
uporabljena davkoplačevalska sredstva, bodo razvrednoteni tudi lastniki
podrejenih obveznic, kot se je to zgodilo v primeru največjih treh
slovenskih bank. Kljub dokapitalizaciji Abanke, pa ima ta relativno nizko
kapitalsko ustreznost, med nižjimi je še Poštna banka Slovenije in Deželna
banka Slovenije.
Page 11
Donos na aktivo po obdavčitvi
Uspešnost poslovanja banke lahko merimo tudi z višino dobičkov (ali
izgub), ki jih banka ustvari v poslovnem letu. Donos na aktivo predstavlja
prav to – koliko dobička oz. izgube je banka ustvarila glede na velikost
njene bilančne vsote.
Na spodnjem grafu vidimo, da so najuspešnejše v letu 2013 bile Delavska
hranilnica, Banka Koper in Sberbank. Največje izgube so imele NKBM, NLB
in Abanka.
Page 12
Katera banka je najbolj varna?
Da bi ocenili varnost banke, smo uporabili tri bilančne podatke in jih
sestavili v skupno oceno. Prvi izbran podatek je rast bilančne vsote, drugi
donos na aktivo in tretji kapitalska ustreznost (opis vsakega posamičnega
kriterija je v prvem delu analize). Uporabili smo tudi preprost stresni test,
ki je prikazan za oceno varnosti.
Zaradi relativne majhnosti sta dve hranilnici (Delavska in Vipava) pri
samem vrhu varnosti, vendar je prav njuna majhnost vplivala na oceno
(višjo rast bilančne vsote je enostavnejše doseči, če je banka zelo majhna,
kot pa velika). Zaradi tega so v spodnjem grafu prikazane samo banke
(brez hranilnic.
Najbolj varna banka po omenjenih kriterijih je Sberbank, sledi Banka
Koper, na tretjem mestu je Sparkasse. Najslabše ocenjena in posledično
najbolj tvegana banka v Sloveniji je trenutno Banka Celje, ki je v fazi
dokapitalizacije, sledi Hypo Aple Adria, katera se bo razcepila na dva dela
(na »zdravo banko« in »slabo banko«), ter Abanka, ki prenaša svoje slabe
terjatve na DUTB.
Page 13
Preprost stresni test
Drug vidik varnosti pa lahko ocenimo s stresnim testom. Ob predpostavki,
da se bo v prihodnjih letih ponovila huda recesija in bo prišlo do večjega
števila stečajev, povišanja stopnje brezposelnosti in s tem posledično
močnega povišanja slabih kreditov, ki pripeljejo do izgub v bančnem
sistemu, lahko ocenimo kakšna bi bila kapitalska ustreznost ob izgubah
okoli 20 odstotkov kreditnega portfelja.
Ker imajo banke med seboj drugačne aktive, nekatere imajo večino v
svojem kreditnem portfelju, druge imajo relativno velik delež drugih
naložb, kot so državne obveznice, je smiselno pogledati kakšno je
razmerje izdanih kreditov in celotno velikostjo aktive. V povprečju je to
razmerje višje od dveh tretjin. Tista banka, ki ima večjo izpostavljenost
kreditnega portfelja glede na celotno aktivo, lahko ima višje izgube ob
večji recesiji. To razmerje med krediti in aktivo nato pomnožimo z 0,2, kar
predstavlja 20 odstotkov celotnega kreditnega portfelja znotraj aktive.
Če od kapitalske ustreznosti odštejemo 20 odstotno vrednost kreditnega
portfelja, lahko dobimo preprosto (malce naivno), ampak relevantno
oceno stresnega testa – koliko kapitala bo banki preostalo ob povišanju
slabih kreditov za 20 odstotkov.
Na spodnjem grafu vidimo, da je po tej oceni najvarnejša prav NKBM, ki
je še v lanskem letu bila med slabše ocenjenimi bankami, vendar je
prenos slabih terjatev na DUTB očistil bilanco, dokapitalizacija pa je bila
tako velika, da je sedaj najbolj kapitalsko ustrezna banka v Sloveniji.
Preprosti stresni test so dobro prestale še Hranilnica Vipava, Raiffeisen,
NLB ter Unicredit. Najslabše stanje se je po stresnem testu pokazalo v
Banki Celje, ki potrebuje dokapitalizacijo, ter v Sparkasse banki in Deželni
banki.
Page 15
Kako delujejo banke?
Cilj vsake banke je imeti oziroma narediti na koncu leta dobiček za
lastnike. Da bi razumeli od kod dobiček (ali izguba v primeru slovenskih
bank), si poglejmo kako banke delujejo.
Banka se ustanovi podobno kot vsako podjetje – z začetnim kapitalom. Ta
je določen z regulativo in je veliko večji kot pa v primeru klasičnega
d.o.o.-ja ali delniške družbe. Drug vir financiranja (poleg kapitala) so
dolgovi. Ti so lahko v različnih oblikah – kot kredit pri drugi banki, kot
obveznice prodane investitorjem ali pa kot depoziti varčevalcev.
Ta zbrani denar (kapital + dolgovi) nato management skupaj z
zaposlenimi posodi naprej gospodarstvu in gospodinjstvom v obliki
raznovrstnih kreditov. Seveda za to zaračunajo višjo obrestno mero, kot
pa jo plačajo pri virih financiranja. Ta razlika v obrestnih merah je pa
glavni prihodek (oz. dobiček) banke.
Kapital je regulativno določen predvsem iz razloga, da banka ne propade
čez noč in deluje kot varnostni mehanizem ob izgubah. Recimo, da ima
banka 10% kapitala, 20% dolgov do drugih bank in 70% depozitov. Ko
banka kreditira gospodarstvo, bo v času gospodarske rasti načeloma
dobila vse kredite poplačane, kar pomeni, da bo naredila dobiček (če nima
drugih stroškov previsokih). V času recesije, ko podjetja propadajo, se
delež slabih kreditov (tistih, ki niso poplačani) močno poveča in ima banka
posledično izgube. Tako kot pri dobičku, je tudi pri izgubah kapital tisti, ki
se spremeni.
V času gospodarske rasti lahko banka brez težav naredi 20% donosnost
kapitala. Ob predpostavki, da ima razliko med viri financiranja in krediti, ki
jih daje naprej 2% (druge stroške zanemarimo), in vsi kreditojemalci
kredite redno odplačujejo, bo banka naredila 2% donosa na celotno
bilanco. To pa je 20% na kapital, ki predstavlja le desetino bilance.
Težava pa nastane takrat, ko kreditojemalci prenehajo odplačevati
kredite. V primeru, da samo 5% kreditov ni odplačanih, je izguba kar
50%! Kapital se razpolovi, posledično je potrebna dokapitalizacija, saj
regulatorji zaženejo vik in krik (situacija v Sloveniji zadnjih 3-4 let).
Težava je tukaj še dodatna, saj se zaradi tega banka težje zadolžuje pri
drugih bankah ali na trgu – obrestne mere zanjo so lahko zelo visoke
(previsoke, da bi se ji splačalo zadolžiti) ali pa ji sploh nihče ni pripravljen
posoditi. Takrat banka zviša obrestne mere na depozite v želji, da privabi
nove depozite.
V primeru, da lastniki ne morejo financirati dokapitalizacije, lahko pride do
“propada” banke. V tem primeru Banka Slovenije (regulator) organizira
Page 16
prevzem banke s strani neke druge banke, v procesu lastniki izgubijo
celoten kapital, deloma pa trpi tudi dolg (odvisno od velikosti izgub).
Če je banka sistemsko pomembna, se lahko država odloči, da jo bodo
rešili z davkoplačevalskim denarjem, tako kot se je to zgodilo pri nas s
tremi največjimi. Argument dokapitalizacije s strani davkoplačevalcev je
predvsem ta, da bi bil negativen učinek bankrota banke večji kot pa
strošek dokapitalizacije.
Lahko pa se zgodi t.i. “ciprski scenarij” ali “bail-in”, ko se del dolga prisilno
pretvori v kapital. Posledično lahko varčevalci na banki izgubijo del
depozitov, kot se je to zgodilo na Cipru.
Slaba banka za povprečnega Janeza
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oz. “slaba banka” je način
očiščenja bančnega sistema slabih kreditov, ki so se nabrali v zadnjih letih
(predvsem pred krizo).
V času pred krizo so banke dajale kredite podjetjem brez dovolj visokih
garancij. Ob visoki gospodarski rasti je bila tudi rast podjetij visoka in
posledično so lahko vsi bolj ali manj uspešno odplačevali te dolgove.
Takšno stanje je pri nas trajalo kar nekaj časa, rast posojil je strmo
naraščala predvsem od leta 2003 pa do 2007. Čezmerno zadolževanje je
tako postalo orodje za obračunavanje slovenskih bank, ki so med seboj
tekmovala, kdo bo posodil podjetjem več posojil in na ta način izkazal višji
dobiček ob koncu leta. Vendar pa ob tem početju niso upoštevali
nezanemarljivih tveganj, kot so nižja gospodarska rast ali celo recesija.
Ko je do krize prišlo, so bankirji nehali kreditirati gospodarstvo, podjetja
so se znašla pred prepadom – prezadolžena z vedno nižjimi prihodki.
Veliko jih je propadlo, kar je banke močno udarilo po bilancah. Visoke
izgube so nižale kapital bank, zaradi česa so potrebovale dokapitalizacije.
Te so bile izvedene iz strani dosedanjih lastnikov – države, kar pomeni da
smo davkoplačevalci reševali napake, ki so jih bankirji naredili v
preteklosti s prekomernim kreditiranjem.
Ker pa so naše tri največje banke sistemsko pomembne – to pomeni, da
bi padec ene povzročil domino efekt, ki bi krizo še bolj poglobil – je v
interesu vseh te banke rešiti. Reševanje bančnega sistema je lahko
narejeno na več načinov. Prvi je direktna dokapitalizacija, ki zahteva
veliko denarja, ki bi si ga morala država izposoditi na trgu. Tukaj nastane
Page 17
problem, saj so zahtevani donosi na državne obveznice že tako visoki in bi
dodatno zadolževanje bilo še dražje ali celo nemogoče. Poleg tega je pa
stanje v slovenskem bančnem sistemu specifično, saj je država že lastnica
nekaterih bank in z dokapitalizacijo ne bi “kaznovala” lastnikov za slabo
upravljanje z banko, ampak bi samo reševala svoj interes v bankah.
Drugi način je t.i. “living will” (oporoka), kjer banke podrobno opišejo
postopek bankrota z namenom, da ne pride do širitve krize med druge
banke. Centralna banka v tem primeru prevzame banko v bankrotu, jo po
opisanem postopku razbije na več delov, delujoče dele proda
investitorjem, propadle pa likvidira.
Tretji način je pa t.i. slaba banka, ki jo izvaja Družba za upravljanje
terjatev bank (DUTB) pri nas. Namen slabe banke oz. DUTB je odkupiti
slabe terjatve (kredite, ki niso bili odplačani in zasežene nepremičnine
ipd.) od bank po tržni ceni zato, da se jih banke rešijo in dobijo denarna
sredstva v zameno (ali državne obveznice, ki jih lahko prodajo) takoj in ne
šele čez nekaj let, ko jim uspe vse terjatve izterjati po naravni poti (oz
prodati nepremičnine na trgu). DUTB po nakupu nasedlih naložb začne s
postopkom odprodaje na trgu, ki pa bo razvlečeno čez nekaj let – zato, da
ne pride do t.i. “fire-sale”, ko se naenkrat prodaja ogromno število npr.
nepremičnin in to povzroči ogromen padec cen. DUTB ima torej čas, da
proda nasedle naložbe in po možnosti še naredi dobiček ob prodaji.
Izvedba slabe banke bo izboljšala bilance bank, saj se bodo slabi krediti
prenesli na slabo banko, vendar pa to še ne pomeni, da bo gospodarstvo
takoj na boljšem, saj bodo bilance podjetij ostale nespremenjene. Na
srednji do daljši rok pa lahko pričakujemo lažjo dostopnost in cenejše
kredite, tako za gospodarstvo kot tudi za gospodinjstva. Davkoplačevalci
bomo pa celoten projekt morali financirati skozi višje davke, saj bo
potrebno vrniti izposojen denar iz prodaje obveznic na trgu, s katerim se
namerava slaba banka financirati. Dodatno bo pa potrebno še
dokapitalizirati največje banke po prenosu slabih terjatev, kar bodo
dodatni stroški za davkoplačevalce.
Ko bodo bilance bolj stabilne, bodo banke kmalu začele bolj kreditirati
gospodarstvo, kar ponavadi pripelje do višje gospodarske rast. Negativne
posledice reševanja bančnega sistema pa davkoplačevalci čutimo že sedaj,
saj se trošarine in davki povečujejo in se bodo tudi v prihodnje.
To, da do reševanja bančnega sistema (v takšni ali drugačni obliki) ni
prišlo pravočasno, ima ogromen vpliv na celotno gospodarstvo in
davkoplačevalce. Če bi leta 2009 ali 2010, Banka Slovenije ugotovila, da
so slovenske banke v zelo slabem stanju in jih takrat prisilila, da si
izboljšajo bilance s pomočjo slabe banke, bi sedaj podjetja in posamezniki
Page 18
lahko brez težav pridobivali kredite, gospodarska rast bi bila višja,
brezposelnost verjetno malo nižja, tudi država bi se zadolževala po nižjih
obrestnih merah.
Še preden je bila slaba banka pri nas implementirana, je prišlo do težav,
na kar so opozorili tudi iz Evropske komisije. Težava se je pojavila v tem,
da so banke poskusile prenesti slabe terjatve na DUTB po previsoki ceni,
kar bi pomenilo direktno subvencijo s strani davkoplačevalcev. Za primer
si vzemimo kredit v višini 10 mio €, zavarovan z nepremičninami. Ker je
podjetje propadlo, je sedaj ta terjatev vredna nekaj manj, tudi zaradi
tržnih razmer na nepremičninskem trgu. Če bi banka šla na trg prodajati
te nepremičnine, bi dobila recimo samo 5 mio €, sedaj pa želijo prenesti te
nepremičnine na DUTB po ceni recimo 8 mio €. To pomeni, da bo DUTB
preplačala zasegle nepremičnine za 3 mio € oz. da bo banka dobilo toliko
več za te nepremičnine. Do tega seveda ne bi smelo priti, saj želimo, da
DUTB po tržnih cenah prevzame nasedle naložbe (slabe terjatve) in s
časom izterja čim večji delež (po možnosti še naredi dobiček). DUTB je v
decembru naredila prenos slabih terjatev po »pošteni vrednosti«, kar naj
bi pomenilo, da so se takšnih situacijam preplačevanja izognili.
Švedska je na primer uporabila model slabe banke pri reševanju svoje
bančne krize leta 1992, ko se je bančni sistem znašel pred prepadom.
Takrat so odkupili slabe terjatve od bank, lastnike pa prisilili v izgube
(lastniki obveznic in depoziti so ostali nedotaknjeni), država je pa še nato
dokapitalizirala banke. Celotni stroški so bili na začetku 4% BDP, nato so
se znižali (zaradi kasnejših dobičkov bank in prodaje bank po višji ceni) na
ocenjen razpon med 0% in 2%.
Page 19
Se sploh še splača varčevati na bankah?
Obrestne mere na depozite v naših bankah so se v zadnjem času precej
znižale in bodo še naprej padale, v prihodnje pa ne bodo pokrivale rasti
življenjskih stroškov. Kakšne možnosti imajo varčevalci?
Obrestne mere na depozite v slovenskih bankah so se po
dokapitalizacijah, likvidacijah in prenosih slabih terjatev na DUTB precej
znižale.
V povprečju varčevalci v Sloveniji za 12-mesečni depozit prejemajo okoli
dva odstotka obresti, pred letom dni so bile obrestne mere višje od treh
odstotkov.
Visoke obrestne mere kot nadomestilo za nezaupanje tujih bank
Razlogov za relativno visoke, krepko višje obrestne mere, kot je bilo
povprečje Evropske unije za dolgoročne depozite v preteklih letih, je več.
Ker so bile banke v zelo slabem stanju, saj so imele ogromne izgube, ki
znižujejo kapital, jih je skrbel potencialni naval na depozite. Zaradi tega
so ponujale višje obrestne mere.
Dodaten razlog, povezan s slabimi bilancami bank, pa je bil ta, da tuje
banke niso bile več pripravljene posojati denarja slovenskim. Posledično
so morale banke ta vir financiranja nadomestiti z depoziti gospodinjstev in
gospodarstva.
Bančna tekma za depozite
Ker je bilo takšnih depozitov na voljo relativno malo, so morale banke
med seboj močno tekmovati, da so jih privabile. To je seveda pomenilo
zviševanje obrestnih mer predvsem na dolgoročne depozite. Tudi tiste
banke, ki niso imele likvidnostnih ali solventnih težav, so bile prisiljene v
zviševanje.
Drug vidik oziroma razlog za zviševanje obrestnih mer pa je premija za
tveganje. Ker so se ljudje zavedali, da njihova sredstva na bankah niso
več tako varna kot pred letom 2008, so zahtevali premijo za tveganje v
obliki višjih obrestnih mer.
Če ste v tistem obdobju prišli na banko in želeli razdreti večji depozit, ker
vas je bilo strah potencialnih izgub, so vam bankirji povišali obrestno
mero do te mere, da je bila premija za tveganje dovolj visoka in ste zato
podaljšali depozit.
Page 20
Kaj bo zdaj?
Večje banke so že bile dokapitalizirane, manjše so v fazi dokapitalizacij in
združevanja.
Na DUTB (slabo banko) se prenašajo nasedle naložbe in slaba posojila
bank, kar pomeni, da bodo bilance bank zdaj čiste in bolj stabilne. To
posledično pomeni, da banke ne bodo več potrebovale toliko depozitov,
saj se jim počasi odpirajo tudi drugi viri financiranja.
Dodatno je bilo zmanjšanje velikosti bank v Sloveniji nujno potrebno, saj
so podjetja v povprečju močno prezadolžena. Upajmo samo, da bo DUTB
na pravilen način razdolžila slovensko gospodarstvo in prestrukturirala
slaba posojila, ki jih je prejela v svojo bilanco od bank.
Obrestne mere se opazno nižajo
Za depozitarje to pomeni nižanje obrestnih mer, kar lahko opazimo pri
vseh naših bankah. Kratkoročne obrestne mere na depozite so se znižale
na 1,2 odstotka in močno padajo.
Obrestne mere na dolgoročne depozite, to pomeni depozite, daljše od
enega leta, padajo še bolj.
Še pred enim letom so bile višje od štirih odstotkov, zdaj so padle pod 2,2
odstotka in se še naprej hitro znižujejo. Gibanje obrestnih mer od leta
2008 lahko vidite na grafih, ki ju je pripravila Banka Slovenije.
Kaj to pomeni za ohranjanje vrednosti privarčevanih sredstev?
Ker so obrestne mere tako nizke (in bodo še padle), je varčevanje na
bankah vedno manj smiselno.
Page 21
Obrestne mere v prihodnje ne bodo pokrile rasti življenjskih stroškov – če
boste na banki dobili 1,5 odstotka na privarčevana sredstva, medtem ko
bo rast cen življenjskih potrebščin višja od 2,5 odstotka, boste realno
izgubljali denar.
Mogoče se ne sliši veliko, vendar v to rast cen niso vključeni vsi davki, ki
bodo še udarili po naših denarnicah – pomislite samo na davek na
nepremičnine.
Kako se zavarovati pred inflacijo?
Preproste rešitve za to težavo v Sloveniji na žalost ni.
V razvitem svetu obstajajo tako imenovane inflacijsko zaščitene državne
obveznice, ki vam poleg neke majhne obrestne mere izplačajo tudi
obrestno mero v višini stopnje inflacije. Z nakupom takšne obveznice si
lahko zagotovite realno ohranjanje svojih sredstev, vendar v Sloveniji
takšnih obveznic ni.
Preprosto dostopne so nemške inflacijsko zaščitene obveznice, tudi
francoske, angleške in ameriške. Vendar so vse te vezane na inflacijo v
teh državah, ki pa bo v prihodnje verjetno nižja od slovenske.
Aktivno upravljani obvezniški in mešani skladi kot alternativa
Navadne obveznice varnih držav imajo trenutno še nižje zahtevane
donosnosti kot pa obrestne mere na naših bankah. To pomeni, da se
varčevanje v tej obliki ne splača, glede na to, da obstajajo tam še
tveganja spremembe cen (del sredstev lahko izgubite, če obveznice
prodate pred dospelostjo).
Podobno velja za obvezniške sklade. Podjetniške obveznice so za
ohranitev privarčevanih sredstev preveč tvegane, saj v njih lahko izgubite
večji delež naloženih sredstev.
Aktivno upravljani obvezniški ali mešani skladi, ki imajo cilj minimizirati
tveganje oziroma nihajnost sklada, so lahko alternativa. Vendar so ti
primerni le za del varčevalcev, ki se zavedajo tveganj.
Luka Gubo, vodilni kvantitativni analitik
Numerica Partners
www.ft-quant.com