PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE 110 let 1902-2012
ALMANAH 110 let:PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE 1902 - 2012
Izdal in založil: Pihalni orkester železarjev Ravne; Uredniški odbor: dr. Matej Rozman (urednik), Ana Potočnik, Manja Gorinšek, Simon Miler; Jezikovni pregled: Manja Gorinšek; Tehnični urednik: dr. Matej Rozman; Fotografije: arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek; Oblikovanje: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM - Lea Čagran; Tisk: MALEX d.o.o.; Naklada: 1000 izvodov; Kraj in leto izdaje: Ravne na Koroškem, junij 2012
http: www.orkester-ravne.si; e-mail: [email protected]
CIP - Kataloški zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnjica, Ljubljana
785.12(487.4Ravne na Koroškem)(091)PIHALNI orkester železarjev Ravne (Ravne na Koroškem)Almanah 110 let: Pihalni orkester železarjev Ravne: 1902-2012 / [besedilo Matej Rozman ... [et al.]; uredniški odbor Matej Rozman ... [et al.] ; fotografije arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek]. - Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne, 2012
1. Gl. stv. nasl. 2. Rozman, Matej, 1980-262023168
Program slavnostnega koncerta ob 110-letnici
1. J. Gregorc
KOROŠKI REJ
2. P. I. Čajkovski, arr. P. Stalmeier
CAPRICCIO ITALIEN
3. Denis Robnik
ALHAMBRA (Rdeča trdnjava)
4. Bojan Adamič, arr. V. Vuzem
SUITA ZA KLARINET in ORKESTER
solist: Jakob Bobek
5. Aaron Copland, arr. Gregor Kovačič
RODEOSaturday Night Waltz
Hoe-Down
6. J. Horner, arr. T. van Grevenbroek
THE MASK OF ZORRO
7. Ludvik Viternik
V MEŽIŠKI DOLINI
Ravne na Koroškem, 8. junij 2012
Uvodna beseda župana občine Ravne na Koroškem
Pihalni orkester železarjev Ravne je ponos našega kraja, naše občine in celotne Koroške. Z vami, ki letos
praznujete 110 let delovanja, se lahko kjerkoli in kadarkoli pohvalimo, ljudem po Sloveniji in izven nje.
Orkester je blagovna znamka Raven na Koroškem, ki ima trajno vrednost in lep sijaj. Ta sijaj je bil že večkrat
potrjen na glasbenih tekmovanjih najvišjega ranga, kjer ste osvajali zlate medalje in laskave naslove. Toda
kljub temu, da ste visoko na evropski in svetovni lestvici pihalnih orkestrov, vas imamo za naše, ljudske
glasbenike, ki nas budite z budnico, nam koncertirate in bodrite duha na mnogih prireditvah. Naši ste in
veseli smo lahko, da ostajate zvesti Ravnam in Koroški.
V vaših 110-ih letih delovanja ste doživeli marsikaj – vzpone in padce, viške in razočaranja, ki se jim v tako
dolgi dobi delovanja ni mogoče izogniti. To je del življenja pihalnega orkestra, katerega življenjska doba
vključuje mnogo generacij naših ljudi, mladino in otroke. Vaša značilnost in prednost je, da v svoje vrste
vedno uspete pritegniti mlade glasbenike, ki v orkestru uresničijo glasbene talente in zorijo ne samo kot
glasbeniki, ampak tudi kot ljudje. Razumljivo je, da je v tako dobrem in resnem orkestru, kot je vaš, treba ne
samo imeti glasbeni talent, ampak biti tudi deloven, discipliniran in pripravljen v vaje in koncerte vložiti
mnogo ur prostega časa. Da vam »glasbeno« delo največkrat predstavlja veselje in užitek, se lahko vedno
znova prepričamo, ko vas slišimo igrati na občinskih prireditvah, dogodkih in koncertih.
Železarna Ravne, iz katere izhaja ime vašega orkestra, je naša »mati fabrika«, ki je mnoge ljudi pritegnila na
Ravne, jim dajala ter jim še daje delo. Poleg dela se je okoli Železarne Ravne ustvarilo bogato kulturno
življenje, katerega pomemben del je tudi pihalni orkester. V neposredni navezavi z Glasbeno šolo Ravne
predstavljate odlično kulturno-izobraževalno institucijo. Dobro skrbite za vaš Glasbeni dom, ki je
pomembno prizorišče kulturnih dogodkov na Ravnah. Tudi vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim v
Železarni Ravne pomenite veliko, saj vas vedno znova radi poslušajo. Vaša vztrajnost, znanje, delo in
perfekcionizem lahko vsem občanom služijo kot dober zgled.
V imenu vseh občank in občanov Občine Ravne na Koroškem, vam iskreno čestitam ob vašemu visokemu in
okroglemu jubileju – 110. obletnici delovanja.
Uspeha, ki ga je bilo do sedaj veliko, vam želim tudi v prihodnje. Mislim, da boste z izkušnjami in znanjem, ki
ga imate, še naprej uspešni pri doseganju ciljev, ki si jih zastavljate. Prepričan sem, da niste samo ubran in
uglasben orkester, ampak, da se med sabo tudi dobro razumete, ste prijatelji, med katerimi je druženje in
glasbeno ustvarjanje prijetno.
Župan Občine Ravne na Koroškem,
mag. Tomaž Rožen
5
Uvodna beseda glavnega direktorja METALA RAVNE
Skoraj štiristo let že pesem jekla odzvanja od bregov Brinjeve in Uršlje gore. Pogosto je vesela, včasih otožno
žalostna, a vedno vztrajna in odločena, da bo zvenela tudi jutri. Zaradi ubranih zvokov godbe ravenskih
železarjev je zadnjih 110 let njen glas lepši, bolj poln in bogat.
Mi železarji se radi pohvalimo z bogato tradicijo naše fabrike in naše godbe. Radi poudarimo, da so, tako naša
orodna in specialna jekla kot tudi naša godba med najboljšimi na svetu. Zato vse naše velike fabriške uspehe
naznanja zvok koračnice naših zvestih sopotnikov, godbe ravenskih železarjev. V zadnjih šestih letih je vesel
odmev ponosne melodije pogosto potoval po dolini reke Meže in sporočal, da se v Metalu Ravne odpirajo novi
stroji in proizvodni obrati. Nova kovačnica težkih odkovkov, novo ulivališče, nov »blooming« in nazadnje še
nov EPŽ III, bodo dajali delo in kruh tudi generacijam, ki prihajajo. Med njimi bo gotovo dovolj mladih s
posluhom, ritmom in občutkom za lepo, kar odlikuje Vas, spoštovani godbeniki in godbenice.
Ob 110. obletnici Pihalnega orkestra železarjev Ravne Vam iskreno čestitam in se Vam zahvaljujem za vse
polno doživete trenutke, ki ste nam jih pogosto pričarali. Želim in verjamem, da bosta zvok jekla in godbe
ravenskih železarjev tudi v prihodnje tako uigrano odmevala od koroških bregov.
Andrej Gradišnik,
glavni direktor
6
Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne
Pred davnimi leti, natančneje pred 110. leti, je bil ustanovljen Pihalni orkester železarjev Ravne. Orkester vse
od ustanovitve nenehno raste, se kali, razvija, postaja vedno boljši, kar mi je v veliko zadovoljstvo. Pretekle
generacije in njihova vodstva so bila odlična. Orkester so pripeljali na sam svetovni vrh z osvojitvijo dveh
zlatih medalj na svetovnih prvenstvih v prvi težavnostni stopnji in eno zlato v korakanju. V veliko čast si
štejem, da mi je zaupano vodenje takšnega orkestra. To se je začelo v drugi polovici 90. let, ko je iz začetnih
temeljev ("Pompejev", kot smo jih v šali imenovali) rasel nov glasbeni dom in je nastopilo zmagovito leto 1997,
ki se je zapisalo kot eno najuspešnejših za naš orkester. Z otvoritvijo glasbenega doma smo spremenili
celoten izgled takrat neurejene ulice ter z osvojenimi 333 točkami prvič na svetovnem prvenstvu prejeli zlato
medaljo s posebno pohvalo. S tem dosežkom smo presegli vse generacije pred nami. Postal nam je odlična
motivacija za nadaljnjo delo. Skupaj z dirigentom Srečkom Kovačičem smo še naprej nizali vrsto uspehov na
glasbenem področju, tako doma kot v tujini. Kot največji uspeh si pihalni orkester, poleg naštetih zlatih
medalj, šteje še dvakratni vrhunski nastop v najvišji koncertni kategoriji na svetovnih prvenstvih pihalnih
orkestrov. V koncertni kategoriji se kolajne ne podeljujejo, saj je pogoj za nastop v tej elitni skupini dosežena
zlata kolajna s posebno pohvalo v prvi tekmovalni skupini. To uspe doseči le redkim orkestrom na svetu, zato
je že samo sodelovanje v tej skupini največji privilegij in čast za orkester. Poleg tekmovanj orkester že vrsto let
navdušuje poslušalce doma in na tujem. Orkester je obiskal in nastopal v večini evropskih držav, v Sloveniji
pa redno sodeluje na različnih prireditvah. Letno opravimo preko 180 različnih aktivnosti, kar močno
presega amatersko delovanje. Izvajamo najzahtevnejša dela svetovne glasbene literature in delujemo kot
harmonični pihalni orkester. Sedanje vodstvo si je v letih gostovanj, nastopov in tekmovanj nabralo
dragocene izkušnje ter postalo veščo v organizacijskih aktivnostih, ki so nujno potrebne za uspešno izvedbo
zelo zahtevnih programov.
Zaradi vsega naštetega je orkester kot prvi slovenski amaterski orkester prejel visoko državno priznanje –
častni znak svobode, ki nam ga je podelil tedanji predsednik RS Milan Kučan. Na vse, kar smo v preteklosti
naredili, sem zelo ponosen in vesel, da mi je to uspelo deliti z Vami. Člani orkestra smo ponosni na dosedanje
delo in mislimo, da smo s tem dokončno potrdili, da spadamo v sam vrh slovenskega in svetovnega
kulturnega dogajanja. Pihalni orkester železarjev Ravne je društvo, katerega namen je organizirati glasbeno
življenje, nadaljevati dolgoletno tradicijo orkestra, združevati ljubitelje orkestralne glasbe in jo
popularizirati v okolju ter poskrbeti za glasbeno usposabljanje mladine v povezavi z Glasbeno šolo.
7
Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne
Orkester je dosegel vse, kar je mogoče doseči. Ob vseh teh uspehih se nenehno poraja vprašanje, kako naprej.
Obstaja velika možnost nazadovanja. Treba bo ponovno pričeti s tekmovanji na slovenskem državnem in
svetovnem nivoju ter poskusiti doseči dobre rezultate. Sicer bomo počasi in nezadržno zbledeli iz slovenske
godbeniške scene. Od vseh članov je odvisno, koliko truda smo pripravljeni vložiti v uspeh orkestra in kako bomo
šli naprej. Treba je ustvarjati pozitivno klimo in vzdušje. Orkester je velika skupnost članov (godbenikov), v kateri
mora vsak posameznik v prvi vrsti predvsem delati za skupno dobro, da zadovolji potrebe orkestra, in šele nato
skozi delovanje uresničiti svoje interese, zaradi katerih je postal naš član. Upam in želim si, da nam bo tudi v
prihodnosti, skupaj z Vami, spoštovani prijatelji, uspelo najti energijo in peljati orkester naprej po poti
nenehnega uspeha.
V vseh letih delovanja smo bili prisiljeni pridobivati donatorska sredstva, saj z lastnimi sredstvi ne moremo
pokrivati vseh nastalih stroškov, zato se na tem mestu zahvaljujem vsem sponzorjem, donatorjem in vsem
ljubiteljem, ki ste kakor koli doprinesli k odličnim pogojem delovanja orkestra.
Predsednik UO
Pihalnega orkestra železarjev Ravne,
Zdravko Plešivčnik
8
Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja
Pihalnega orkestra železarjev Ravne
Listam po starih biltenih, spoštljivih dokumentih, ki pričajo o spomina vredni preteklosti meni tako ljubega
orkestra. Saj že veliko vem o slavni preteklosti, od blizu jo spremljam že od zime 1965, ko sem prvič igral pod
Jožkovim vodstvom v Titovem domu, pa vendar človeka vedno znova prevzame občudovanje ob pogledu na
zares veličastno preteklost. Hkrati me preplavlja misel, da sem pravzaprav del te zgodovine tudi sam. Zdaj
sem že v teh letih, ko se moram ozirati nazaj, v svojo prehojeno pot, in po malem delati »delne obračune«.
Česarkoli se dotaknem v mislih ali spominih, se vedno zaletim v glasbo. Že v zgodnjem otroštvu sem bil
prepričan, da bom glasbenik, druge izbire sploh nisem imel. Očitno mi je bila glasbena muza naklonjena, saj
še danes opravljam delo solista v orkestru in neizmerno uživam.
Dirigiranju sem se predal bolj po naključju. Prijatelji iz godbe Svoboda Tezno (Maribor) so me pregovorili, da
sem se podal v nove vode. Tehnike dirigiranja smo se učili v srednji glasbeni šoli, v Operi pa sem srečeval
veliko dirigentov, največ iz takratne Jugoslavije, pa tudi goste iz tujine. Takšnih možnosti primerjave
različnih pristopov pri oblikovanju nekega glasbenega izraza ne omogoča nobena uradna šola. Za
oblikovanje lastnega glasbenega principa ni dovolj sposobnost branja partiture, vedenje o agogiki, dinamiki
in tempih, temveč moraš imeti na razpolago živ, usposobljen orkester, s katerim lahko zamisli udejanjaš.
Takrat šele zazveni v prostoru tisto, kar je zapisano v partituri in ti je zvenelo v glavi; takrat se šele začne
proces približevanja realnosti k idealnosti (ki se nikdar ne spojita). S »Tezenčani« smo v naslednjih letih kar
vzburili slovensko godbeništvo, saj smo se korajžno pojavljali na tekmovanjih in v tistem času dosegali za
naše pogoje dobre rezultate.
Staro prijateljstvo me je spet pripeljalo na Ravne. Pomagal naj bi najti dirigenta, za »čas iskanja« pa smo se
dogovorili, da bom začasno vodil vaje. Pri iskanju tedaj nismo imeli sreče, moja začasnost pa se je potegnila
do danes. Na ta način sem postal del zgodovine Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Če je bil začetek leta
1971 s »Tezenčani« izziv, je postalo delo leta 1993 z »Ravenčani« užitek in strast. Nenadoma se mi je ponudila
možnost, da sem lahko z odličnim orkestrom, ki ima tudi v perspektivi velike možnosti razvoja, iskal stik med
»realnim« in »idealnim«. Zame je dirigirati ravenskemu orkestru privilegij in sreča, čeprav je mnogokrat tudi
naporno. Zelo jasno mi je, da ima tako velika skupina ljudi, v kateri imajo vsi kot posamezniki izoblikovane
svoje poglede na določene življenjske in umetniške trenutke, tudi zelo različne poglede na njihovo reševanje.
Glasba ima to moč in potrebo po poenotenju skupnega interesa in podreditvi njenemu poslanstvu. Kljub
neizprosni zahtevi po posamični odličnosti, pa pride ta do izraza šele v popolnem zlitju vseh v orkestru.
9
Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja
Pihalnega orkestra železarjev Ravne
Srečko Kovačič
Moje besede nimajo namena tolmačiti pomena in smotrov obstoja meni najljubšega orkestra, so le prebliski
ob poskusu, da bi ob častljivi obletnici — 110 let društva — pridal nekaj misli. Zahvaljujem se vsem članom,
predsedniku in odbornikom društva za izkazano zaupanje in podporo. Ob vsakem koncertu na Ravnah sem
vedno znova še bolj prepričan, da ni nikjer tako dobre in prijazne publike, ki nam s svojo podporo daje
dodatni elan pri našem trudu.
Srečko Kovačič
10
Mesto Ravne na Koroškem (nekdaj Guštanj) leži
v spodnjem delu Mežiške doline, na križišču
rimske ceste Colatio – Juena (Slovenj Gradec –
Podjuna) in nekoliko mlajše ceste Dravograd –
Prevalje. Prvič je ime Guštanj omenjeno v darilni
listini iz leta 1248. V srednjem veku je kraj
obveljal kot trg, če je poleg letnega sejma dobil
pravico do tedenskih sejmov. Za Guštanj ni
natančnih podatkov, kdaj je postal trg, prvič pa
je bil kot trg omenjen leta 1317. Od leta 1396 je
bil Guštanj deželno-knežji trg, znan daleč
naokoli po svojem razvitem žebljarstvu. Imel je
svoj grb, ki se je ohranil do danes. Drevo s tremi
krošnjami, hrast ali lipa, je v ohranjenem pečatu
iz 17. stoletja zelene barve.
Na ozemlju današnje Koroške so železo
pridobivali že keltski Noričani. Fužinarstvo se je
ponovno razcvetelo v novem veku – za
proizvodnjo železa so takrat zadostovala že
skromna domača rudišča, les za oglje in gorski
potoki za pogon repačev.
Na Koroškem tako skoraj ni bilo doline brez
fužin. Mežiška dolina je imela podobne danosti
za razvoj fužinarstva kot ostala Koroška: veliko
gozdov, vodno silo Meže in njenih pritokov ter
pridne ljudi, ki se niso mogli preživljati samo od
kmetijstva.
Za uradni začetek železarstva v Mežiški dolini in
za ustanovitveno leto železarstva na Ravnah
velja leto 1620. Tega leta se je Melhior Putz
mlajši, rudarski špekulant iz Laboške doline,
naselil v Črni, kamor je dal prenesti svojo
koncesijo za dve talilni peči. Vsekakor je moral
biti Putz nad Črno razočaran, saj je že leta 1624
rudnik in fužine prodal Hansu Ludviku Thurnu
za 16.000 goldinarjev. Od tega leta, pa vse do
konca 2. svetovne vojne, so se grofje Thurn v
Mežiški dolini ukvarjali z jeklarsko industrijo. V
dolini so imeli fužine v Črni (1624–1643 in nato
1775–1880), v Mežici (1770–1916) in na Ravnah
(1807–1945).
Grb trga Guštanj (iz Wappenbuch C des K rntner Landesarchiv, Klagenfurt
1980)ä
Trg Guštanj((iz J.V. Valvasor: Topographia Archiducatus Carinthiae
antiquae et modernae completa (Nürnberg 1688))
12
Uvod
Jeklarna grofa Jurija Thurna (ravenska
jeklarna) je v 40-ih letih 19. stoletja presnala
(oblikovala in rafinirala) železo na star način, na
ognjih in plamenskih pečeh. V tem času so bili
izdelki jeklarne že splošno priznani po svoji
kvaliteti, npr. leta 1838 so Thurni na razstavi
Društva za pospeševanja industrije in obrti v
Celovcu predstavili vzorec valaškega železa za
izdelovanje žebljev in žice, fino kovano železo in
razne vrste jekla. Po gostoti in mehkosti se je
posebno odlikovalo Thurnovo palično in vlečeno
jeklo. Za izdelke so dobili priznanje in pohvalo.
Prav tako so Thurni za kvaliteto njihovih
izdelkov dobili še celo vrsto priznanj (Gradec –
1838; Dunaj – 1845, 1873; Pariz – 1867, 1878;
Trst – 1871, 1882). Za jeklarno sta bili v 19.
stoletju pomembni dve obdobji: med letoma
1853–1854 so postavili dve pudlovki, tri varilne
peči in valje za grobo in fino valjanje. Ob tem je
jeklarna imela še štiri peči za sušenje drv, dve
presnovki, dve težki kladivi za izkovanje in
pihalno napravo. Drugo pomembno obdobje za
ravensko jeklarno je bilo obdobje med letoma
1874 in 1876, ko je Avstro-Ogrsko monarhijo
zajela velika gospodarska kriza. V 70-ih letih
19. stoletja je jeklarna na Ravnah s podružnico
v Mežici proizvedla 700 do 800 ton železa in
jekla. V času krize se produkcija ni zmanjšala,
so se pa zmanjšale cene produktov za približno
48 %. Ravenska jeklarna je krizo preživela
precej lažje kot njena konkurenca, predvsem
zaradi njene usmeritve k proizvodnji kvalitetnih
jekel.
Po krizi se je nadaljeval trend modernizacije s
postavitvijo martinovke leta 1881 in pridobitvijo
jekla v loncih nekaj let pozneje. Zanimiva je
primerjava Železarne Prevalje (1835–1899) in
jeklarne na Ravnah v drugi polovici 19. stoletja.
Prva je bila takoj od začetka mogočna tovarna (z
največ 1.700 zaposlenih), ki je na veliko
proizvajala samo nekaj izdelkov (železniške
tirnice), pa še te večinoma za izvoz. Na drugi
strani so Ravne le počasi preraščale (1876: 88
zaposlenih) iz žebljarne in fužinarstva v
jeklarno.
Leta 1892 je jeklarna na Ravnah po številu
zaposlenih dosegla Železarno Prevalje, saj je
imela 8 uradnikov, 6 obratovodij in 304 delavce.
Vse do konca 18. stoletja so bile Ravne (Guštanj)
manjše naselje z okrog 300 do 400 prebivalci.
Razvoj jeklarske industrije pa je omogočil rast
trga v mesto. Število prebivalcev na Ravnah je
leta 1869 ob prvem štetju prebivalstva znašalo
687, na območju krajevnega urada pa 2.665.
Jeklarna na Ravnah( Jeklarna grofa Jurija Thurna) po letu 1860
13
Panorama Guštanja (okoli leta 1910)
Začetek 20. stoletja: Ustanovitev »Guštanjske godbe«
Vse skupaj se je začelo tistega davnega leta 1896, ko je bilo v Guštanju ustanovljeno gasilsko društvo in so
začele na dan prihajati zamisli o ustanovitvi lastne »guštanjske godbe«. K navdihu sta pripomogli dve
skupinici, ki sta tedaj igrali na porokah in drugih prireditvah. V eni izmed teh je že kot 8-letni deček začel
trobento igrati Alojz Kostwein, ki so ga pota muziciranja najprej vodila v Pulj, kjer je odslužil vojaški rok z
igranjem pri godbi. Bil je eden tistih, ki so dajali in se razdajali za glasbeno umetnost v našem koncu. Ob
povratku v ljubo domovino je začel v domačem kraju zbirati godbenike; 21 mož »trmaste koroške krvi« je bilo
leta 1902 pripravljenih za delo. Bili so pod okriljem guštanjskih gasilcev, zato so bile tudi njihove prve
uniforme gasilske. Godbeniki so bili delavci in za instrumente so si morali zaslužiti sami. Prvič so se s štirimi
koračnicami predstavili 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja – polni pričakovanja so se
zbrali pred gasilskim domom in veselo odkorakali proti cerkvi. Odziv ljudi jim je bil naklonjen, število
godbenikov pa je iz leta v leto raslo – godba je leta 1910 štela že okoli 30 mož. Nastopali so na raznih lovskih,
gasilskih in drugih prireditvah, udeleževali so se pogrebov, ko je preminil kateri izmed gasilcev, in zabavali
ljudi na »ohcetih« (Wlodyga 1972: 7–8).
Na začetku 20. stoletja se je število delavcev jeklarne povečalo na številko 450, število prebivalcev Raven pa je
prvič preseglo 1.000. Posledica rasti števila delavcev oziroma prebivalstva so bile tudi številne novogradnje v
tistem času (nova šola, delavski »personali« …).
14
V naslednjih letih je zaradi vojne prišlo do premora, saj so morali fantje odriniti na fronto in za glasbeno
udejstvovanje ni bilo časa. A kljub temu je godba ostala v srcih ljudi in leta 1923 so se mladeniči ponovno
začeli zbirati, tokrat pri glasbeno izobraženemu »pavru« Maksu Štuku (po domače Rogačniku), ki je bil pred
tem vojaški godbenik. Bil je začetnik in prvi učitelj muzikantov. K njemu so prihajali Gusteji, Anzeji, Rudiji,
Franceji, Pepeji itd. Želja po ponovni ustanovitvi godbe je bila izpolnjena aprila 1923, ko je bila ustanovljena
jeklarniška godba »Svoboda«. Prvi načelnik in njen ustanovitelj je bil Luka Juh, njegov pomočnik pa Matija
Gradišnik. Ta skupina je imela to čast, da je za god zaigrala grofu Juriju Thurnu in si s tem prislužila 10.000
din. Nastopili so tudi na prvomajski proslavi na Lešah. Skupnih vaj tedaj niso imeli, to so začeli prakticirati
novembra 1925, ko je bil za predsednika izvoljen Josip Sikora, vlogo kapelnika pa je ponovno prevzel Alojz
Kostwein. Instrumentov je primanjkovalo in posledično tudi vaje niso bile redne, zato so za pomoč poprosili
že omenjenega grofa, ki jim je omogočil nabavo novih instrumentov. Toda prave roke še ni bilo. Šele leta 1933
se je stanje izboljšalo – na občnem zboru so za predsednika izvolili Maksa Viternika, tajniške in blagajniške
posle pa je prevzel Josip Stana.
Prva slika ravenske godbe iz leta 1905 Jeklarna na Ravnah v času grofov Thurnov (med letoma 1910 in 1920)
15
Godba jeklarniških uslužbencev leta 1933
Po prvi svetovni vojni je bil tudi za Guštanj
(Ravne) in jeklarno čas velikih sprememb.
Guštanj je postal del Kraljevine SHS, posledično
je jeklarna izgubila velik del trgov. Njena oprema
in stroji so bili iztrošeni. Prav tako je imela
jeklarna veliko odprtih terjatev do bivše države
(Avstro-Ogrske). Posledično Thurni niso imeli
zadosti lastnih sredstev za modernizacijo
proizvodnje in so se bili prisiljeni povezati s
firmo Bratje Böhler & Co. Konec 20-ih let 20.
stoletja je jeklarna spet dosegla predvojno
proizvodnjo jekla (1913: 10.354 ton).
Prebivalcev Guštanja je bilo leta 1931 1.296.
16
Godba jeklarskih uslužbencev Guštanj - Ravne, 1936
Po letu 1945: »Novo rojstvo« mesta,
fabrike in godbePo drugi svetovni vojni je bil čas korenitih
sprememb. Zamenjal se je družbeni sistem,
državna meja je na našem področju ostala
enaka, vendar bolj »železna«. Slednje je sicer
delno zaviralo bivšo Jeklarno grofa Jurija
Thurna, ki je bila leta 1945 podržavljena in
preimenovana v Železarno Ravne. Kljub
številnim težavam na vseh področju, silovitega
razvoja železarne in posledično tudi mesta
Ravne to ni moglo preprečiti.
V Železarni Ravne je bila leta 1950 zgrajena
kovačnica, leta 1952 talilnica in livarna, v
šestdesetih pa nova valjarna. Od leta 1961 je
postala železarna prizorišče največjih gradenj v
zgodovini Koroške. Vsi obrati so spremenili
dotedanjo podobo. V topilnici so pridobili nove
topilne agregate, valjarna je bila opremljena z
najsodobnejšo opremo in notranjo ureditvijo,
enako tudi vzmetarna in orodjarna. Zgrajeni sta
bili jedilnica in sodobna upravna zgradba.
Leta 1969 se je železarna Ravne, skupaj z
železarnama Jesenice in Štore, združila v
Slovenske železarne. V sedemdesetih so začeli
uvajati najsodobnejšo računalniško opremo,
ključnega pomena je bila uvedba procesnega
računalnika, ki je navzoč pri vseh fazah
proizvodnje jekla. Leto 1983 je pomenilo začetek
proizvodnje jekla po tehnologiji ponovčne
metalurgije. Istočasno se je širila in posodobila
večstopenjska predelava. Razvijali so se sodobni
obrati za mehansko predelavo in obdelavo jekla;
povečala se je proizvodnja orodja, strojnih delov
in strojev. Moderna tehnologija omogoča
spremljanje tehnoloških postopkov, kakovosti
proizvodnje in lastnosti izdelkov ter v končni fazi
boljšo kakovost proizvodov oziroma njihovo
racionalnejšo proizvodnjo.
Rast Železarne Ravne po letu 1960 Ravne na Koroškem okoli leta 2000 17
Nagel razvoj industrije in rudarstva po osvoboditvi je močno spremenil nekdanjo agrarno-rudarsko
strukturo Mežiške doline. Mnogi dejavniki, ki so nekoč vplivali na razvoj fužinarstva in rudarstva, so z
družbenim, političnim in tehničnim razvojem odpadli ali pa so postali nepomembni. Zaradi dokaj dobro
razvite industrijske strukture, se je dalo po drugi svetovni vojni s pomočjo zunanjih investicijskih virov
relativno hitro napredovati. Tovarna plemenitega jekla je postala evropskega pomena. Pridobljene izkušnje,
dosežena strokovna raven, samoupravna organiziranost in notranja vzajemnost so pripomogle, da so izdelki
železarne v še večje zadovoljstvo domačim in tujim porabnikom.
Do velike gospodarske krize je spet prišlo leta 1990, ko je Železarna Ravne izgubila jugoslovanski trg. Število
zaposlenih se je zmanjšalo na okrog 2.500. V zadnjem desetletju in pol se je razblinil mit o »materi fabriki«,
kjer je lahko vsak dobil zaposlitev in kjer so znali narediti skoraj vse (Oder 2007: 131).
Ravne na Koroškem
18
Hermanovo obdobje (1945–1979)Skupaj z mestom in »fabriko« je po drugi
svetovni vojni doživela izredno kvantitativno in
posledično tudi kvalitativno rast Godba
železarjev Ravne oziroma pozneje Pihalni
orkester železarjev Ravne. Prav gotovo je bil za
»pravo« pot najbolj zaslužen prvi povojni dirigent
Jožko Herman, ki je leta 1945 prevzel v uk in
vzgojo 16 godbenikov, »ki jih je v 34 letih vodenja
godbe 'popeteril', zvok godbe pa pozlatil«. Na tej
poti je Jožko Herman premagal nešteto težav, ki
so spremljala povojna leta. Ob skrbni vzgoji
godbenikov je skrbel tudi za notni arhiv, za
katerega še danes radi s ponosom povemo, da je
eden izmed najobsežnejših, ki jih premorejo
slovenske godbe. Ob vsem naštetem je Jožko
Herman poskrbel za skrbnega naslednika,
Alojza Lipovnika, ki je uspešno nadaljeval
njegovo pot.
Lipovnikovo obdobje (1979–1992)Lojze je z glasbo rasel in pozneje odkrival njene
skrivnosti na Ravnah in Akademiji za glasbo.
Zagnan in uspešen glasbenik, odličen pozavnist
in profesor je v 70. letih nasledil svojega
izjemnega predhodnika in orkester strokovno še
bolj podkrepil in ga z raznimi turnejami (po
Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji)
predstavil Evropi in svetu. O svojih vtisih na
orkester pravi: »Največji vtis je name napravil
prijem instrumenta. Drugi velik dogodek je bil,
ko sem postal član našega pihalnega orkestra.
Za mladega fanta (tedaj sem bil star 13 let) je bilo
enkratno doživetje, ko sem dobil uniformo in
prvič sedel v orkester. Glasba je moj vsakdan,
daje mi nekaj, kar se v besedah ne da povedati,
ni mi samo poklic, je bogastvo notranjega
doživljanja« (Strgar 1975: 69). Na različnih
tekmovanjih je dosegal nove in nove uspehe.
Med njimi je bil prav zagotovo največji dosežek
dvojno zlato na svetovnem prvenstvu na
Nizozemskem (1989). V juniju 1986 so opravili
tonsko snemanje za samostojno TV-oddajo v
Črni, pozneje pa še za priljubljeno oddajo
»Lojtrca domačih«. Osamosvojitev Slovenije je
vplivala tudi na delo pihalnega orkestra. Leta
1992 je dirigenta premagala bolezen, zato se je
odločil za odstop. Poslovil se je ob jubilejni 90-
letnici obstoja, na kateri so razvili prapor. Po
Lipovnikovem odhodu je začasno in za kratek
čas njegovo mesto prevzel Ivan Gradišek (1992-
1993), ki je z orkestrom gostoval v Maniagu v
Italiji. Koncert ob 30-letnici delovanja Jožka Hermana, leta 1975
*Vsi podrobni podatki o delovanju in uspehih orkestra so zbrani v Kronološkem prikazu razvoja orkestra.
20
Kovačičevo obdobje (1993 do danes)V novem obdobju je palico v roke vzel Srečko
Kovačič, ki izhaja iz glasbene družine iz
Poljčan pod Pohorjem; godba mu ni bila tuja,
saj je njegov oče že pred leti sam ustanovil
vaško godbo. Tudi v tem obdobju uspehov ni
manjkalo. Že leta 1994, ko sta se orkestru
povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so
godbeniki odšli na državno tekmovanje v
Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter
ponovno pozlatili svoje vitrine.Že leta 1994, ko
sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in
samozavest, so godbeniki odšli na državno
tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki«
navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine.
Uspeh so pozneje ponovili tudi v Srečkovem
Mariboru. Pojavila so se nova Pravila društva, ki
so članstvo razdelila na aktivne in podporne
člane, upravni odbor pa na notranje in zunanje
člane.
Že zelo kmalu je nastopil čas, ko je bilo treba
ponovno vložiti veliko truda, saj se je bližal
ponovni odhod v mesto Kerkrade (1997). Vse
vaje in odrekanja so bila bogato poplačana, saj
so na tekmovanju osvojili kar 333 od 360 točk in
za to prejeli zlato s pohvalo. V naslednjih letih so
sledila gostovanja v tujini: nastopili so na
paradah v Franciji, nepozabni pa bodo ostali
tudi spomini na Dresden, London, Postdam,
Milano… In že je bilo tu leto 2001, ko so pred
dvorano Rhoda v Kerkradeju ponovno plapolale
slovenske zastave. Tokrat se je orkester
predstavil v najvišji, koncertni skupini in osvojil
kar 90 % vseh možnih točk, za kar je dobil
posebno pohvalo. Vsi ti dosežki so rezultat
skupnega dela dirigentov, članov orkestra in
podpore okolja. In vse kar lahko orkester
doseže, je bilo doseženo (Širnik, Oder idr. 2002:
30–43).
Skupinska slika ob 85-obletnici Pihalnega orkestra, leta 1987
Skupinska slika iz letošnje budnice (2012)
21
Zaključek oziroma misel o prihodnosti
Iz zgodovine našega mesta in »fabrike« lahko sklenemo, da sta med sabo neločljivo povezana – oba sta skupaj doživljala številne vzpone in padce. Na eni strani so Ravne stare skoraj 800 let, »fabrika« pol manj, naš orkester pa letos praznuje 110-letnico obstoja. V tem obdobju je bil naš orkester vsekakor pomemben člen v kulturnem in tudi v vsakdanjem življenju Ravenčanov. Orkester je bil vsa leta njihov ponos, v domačem okolju pa je imel pomembno finančno in moralno podporo. Seveda so bila za njegovo financiranje skozi čas najpomembnejši prispevki železarjev ter donacije »fabrike« in občine.
Kljub temu, da živimo v časih, ki niso najbolj naklonjeni finančnemu podpiranju društev in v času, ko se ljudje družijo manj kot v preteklosti, člani orkestra upamo na nadaljnjo podporo okolice. Ob tem se zavedamo, da se bomo morali zelo potruditi, da bomo ponavljali naše uspehe iz bogate preteklosti.
dr. Matej Rozman in Manja Gorinšek
22
Uvod
O ravenskem pihalnem orkestru in njegovi zgodovini je bilo že veliko zapisanega, največ v zadnjem almanahu,
ki je bil izdan pred desetimi leti, ob naši 100. obletnici. Prav zaradi tega sem se odločila, da bom zapisala nekaj
o novejši zgodovini, o zadnjih desetih letih.
Naš pihalni orkester je zelo dejaven, saj ima vsako leto okoli 180 dejavnosti, od tega okoli 80 vaj, 70 pogrebov,
30 nastopov. Če želiš biti povsod prisoten, se morata znati ti in tvoja družina temu prilagajati. Približno 90-
članski orkester s starostnim razponom od 12 do skoraj 80 let je prava umetnost povezati in voditi, zato se na
tem mestu zahvaljujem našemu predsedniku Zdravku Plešivčniku, ki zna in zmore krmariti med vsemi
problemi, da se lahko vsako leto udeležimo kakšne turneje, nastopov doma in v tujini. Našemu dirigentu
Srečku Kovačiču pa hvala, da s svojo voljo in znanjem vodi orkester po umetniški plati.
V delovanju pihalnega orkestra je nekaj stalnic – nastopov, ki potekajo vsako leto. Za vaje in pogrebe je jasno,
kje potekajo, poudariti pa želim tisto, kar se še skriva v 30 nastopih, ki jih imamo na leto, in kje vse nas lahko
slišite: brez prisotnosti orkestra ne gre speljati pustnega karnevala v Kotljah in velikonočne procesije skozi
mesto Ravne, prisluhniti koračnicam skozi železarno na zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki, se
zbuditi ob prvomajski budnici, se udeležiti povorke z gasilci na Florjanovo nedeljo ter orkestru prisluhniti na
junijskem koncertu (pred gradom Ravne oz. v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca), srečanju pihalnih
orkestrov v Trbonjah, ob lepi nedelji na Šrotneku in v Kotljah, prireditvi ob krajevnem prazniku mesta Ravne
na Koroškem, na obletnici zadnje oktobrske nedelje v Kotljah, novoletnem teku okoli Javornika in seveda na
božično-novoletnem koncertu. Vsako leto zaigramo na turneji, kjer imamo dva do tri koncerte, pa tudi na
odmevnejših prireditvah v kraju, npr. ob sprejemu športnikov ob osvojitvi mednarodnih odličij, otvoritvi
razstave, izdaji pesniške zbirke. Seveda pa radi zaigramo tudi ob veselih dogodkih naših članov, npr. ko
nastopi poroka, abraham, okrogla obletnica.
Vsaka turneja je sestavljena iz dveh delov, prvi je delovni: v »paketu« so vaje, nastopi, parade, koncerti. V
drugem delu pa nas vedno malo pocarkljajo s sprostitvenim delom – s prijetnim druženjem med člani orkestra
in z gosti oz. gostitelji, z ogledi znamenitosti ter prostim časom (kopanje, sprehodi), odvisno od tega, kje smo.
24
Pregled našega dela v letih 2002 in 2012
2002
2003
–
jubilej. Ob tej priložnosti smo imeli koncerta v Veliki dvorani SNG Maribor in v Veliki dvorani Slovenske
filharmonije v Ljubljani, slavnostni koncert ob 100-letnici pa je potekal junija na Ravnah v športni dvorani
Osnovne šole Prežihovega Voranca. Solista sta bila Stanko Arnold na trobenti in Gregor Kovačič na klarinetu.
Ob tem je Matjaž Planinšec predstavil s spomini obogaten videospot, v Muzeju na gradu Ravne pa je bila
pripravljena razstava o zgodovini pihalnega orkestra, za katero so se še posebej potrudili ga. Karla Oder,
diplomantka Andreja Šipek ter tajnik pihalnega orkestra Brane Širnik, pripravili so tudi obširen almanah. V
okviru prireditev ob obletnici orkestra je potekala tudi parada godb, na katero smo povabili godbe iz bližnje in
daljne okolice, potekala je na stadionu. Z RTV Slovenija smo posneli televizijsko oddajo. Septembra smo
veselo zaigrali pred domom starostnikov v Črnečah, nato pa smo se odpravili na turnejo po Dalmaciji. Prvi
koncert smo izvedli v Dubrovniku na Stradunu, kjer smo se družili z domačimi godbeniki, drugi koncert pa je
bil v Šibeniku. Na poti smo uživali ob lepotah Stona, Korčule, Splita, Kornatov in na slapovih Krke. Ob
okroglem jubileju smo od takratnega predsednika države Slovenije Milana Kučana prejeli Častni znak
svobode RS. Na božično-novoletnem koncertu so z nami zapeli pevci dravograjskega okteta Kograd IGEM, kot
solistki sta nastopili Dorica Fingušt Fatur in Mateja Plazovnik, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.
– Spomladi, od 19.–25. aprila, smo gostovali v Italiji. Na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v
italijanskem mestu Gulianova se je zbrala pestra druščina orkestrov iz Italije, Švedske, Poljske, Češke,
Estonije, Španije in Slovenije. Pihalni orkester železarjev Ravne je pripravil celovečerni samostojni koncert na
osrednjem trgu Gulianove in navdušil občinstvo in komisijo, tako da je slednja ravenskemu orkestru v
tekmovanju v paradnem programu namenila absolutno prvo mesto. Ravenski orkester je poleg velikega
pokala organizatorja prejel še pokal italijanskega predsednika Chiampija, pokrovitelja festivala (Nabernik
2003: 15). Parade so potekale po celem mestu, koncert pa smo izvedli na glavnem odru v središču mesta. Po
uspešnih nastopih smo si ogledali Rim, Sieno, Firence.
Kot že rečeno, smo praznovali sto let delovanja Pihalnega orkestra železarjev Ravne, kar je zavidljiv
25
Junija smo v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca izvedli koncert za Gimnazijo Ravne, udeležili smo se
pevskega tabora v Stični, ob dnevu državnosti pa smo imeli promenadni koncert v Kulturnem domu, kjer je
Igor Konečnik zaigral solo What a Wonderful World. Povabljeni smo bili na parado ob 100-letnici Kmečke
godbe Pernice. Septembra smo imeli koncert v Izoli. Novembra smo v Zagrebu, v dvorani Vatroslava
Lisinskega, sodelovali na koncertu hrvaškega tenorista, g. Vinka Coceta, kjer smo zaigrali štiri skladbe, eno
samostojno, tri za spremljavo. Ob zaključku leta smo poleg tradicionalnega na Ravnah izvedli še božično-
novoletni koncert v Pliberku – z nami je zapela Andreja Zakonjšek, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.
Korakanje po ulicah Gulianove – Italija (levo); PO železarjev Ravne s 1. nagrado (desno)
2004 – 23.–25. januarja smo nastopili na festivalu
Evropa v cvetju, tj. tradicionalni cvetlični festival v
San Remu v Italiji, ki je bil namenjen predstavitvi
desetih novih članic EU. Slovenijo je predstavljal
naš Pihalni orkester železarjev Ravne, ki je nastopil
v družbi protokolarnih vojaških in policijskih
orkestrov. Parade so potekale skozi s cvetjem
okrašene ulice. Cvetličarji so pripravili slovenski
cvetlični voz na temo Postojnska jama. Kapniki iz
cvetja, jamsko dekle, narodne noše in odličen
nastop koroških godbenikov so Sloveniji prinesli
absolutno prvo mesto na sanremskem cvetličnem
in kulturnem festivalu novink v Evropski uniji. Korakanje po ulicah San Rema (Italija)
26
Maja smo imeli koncert z Vinkom Cocetom v športni dvorani Prežihovega Voranca. Sodelovali sta klapi
Tugare in Pasike. Dvorana je bila nabito polna, kot se za naš orkester spodobi. To je bil uvod v poletno julijsko
turnejo po Dalmaciji z Vinkom Cocetom. Imeli smo koncerte v Vodicah, v Bolu na otoku Braču, v Trogirju ter
v Kostanjah ob reki Cetinji. Še pred turnejo smo pred glasbenim domom zaigrali ob dnevu državnosti, kjer so
bili solisti Miha Ferk s saksofonom, Tomaž Makan s tubo in Blaž Satler na tolkalih. Povabljeni smo bili na
jubilej vuzeniškega in slovenjgraškega orkestra, kjer smo sodelovali v paradah. V juliju smo bili povabljeni v
Studenice pri Poljčanah, kjer smo izvedli samostojni koncert. Septembra smo s podobnim programom
zaigrali še v Izoli v hotelu Delfin. Novembra smo pripravili koncert ob občnem zboru Zveze slovenskih godb in
100-letnici Ervina Hartmana starejšega v glasbenem domu na Ravnah, kjer se je zaigralo nekaj Hartmanovih
skladb; Dobro jutro, Spev oblakov. Na božično-novoletnem koncertu je bila solistka na tenor saksofonu
Betka Kotnik, na klavirju pa Hinko Haas, saj smo se že pripravljali na tekmovanji v prihodnjem letu. Z nami je
zapela Alenka Češarek Krnjak.
2005 –
tekmovanjem na svetovnem prvenstvu na
Nizozemskem v mestu Kerkrade, ki poteka
vsaka štiri leta. Tu se zberejo najboljši
orkestri iz celega sveta in se pomerijo v
različnih kategorijah: v tretji, drugi, prvi in
koncertni ter v »šov« programu. Na
tekmovanju sodeluje preko 300 orkestrov
iz celega sveta. Nastopili smo v najvišji
koncertni skupini amaterskih orkestrov, v
katero se je možno uvrstiti le na povabilo
organizatorja. Na julijskem tekmovanju je
v koncertni skupini nastopilo le 15
orkestrov (štirje iz Nizozemske, po dva iz
Italije, Begije in Nemčije in po eden iz Švice,
Španije, Francije, Avstrije in Slovenije).
Dosegli smo 77,9 točke od stotih možnih.
Zmaga l j e o rke s t e r i z Be l g i j e .
Pred tekmovanjem smo v juniju in juliju
od igra l i koncer t s tekmova ln im
programom na Lentu v Mariboru in v OŠ
Prežihovega Voranca.
Leto je bilo zaznamovano s Konec avgusta smo odigrali koncerta na Prešernovem trgu
v Ljubljani ter v Radovljici. Oktobra smo se udeležili
Mednarodnega tekmovanja solistov v Birkfeldu v Avstriji,
kjer je Betka Kotnik s tenor saksofonom ob spremljavi
pihalnega orkestra odigrala Glavnikove Romantične
variacije. V drugi polovici oktobra smo imeli koncert z
Vinkom Cocetom v šotoru Katarina v Šentanelu. Na
božično-novoletnem koncertu je odigral solo na trobenti
Igor Konečnik, zapela sta Arijana Rojko in Edvin Fliser,
zaplesale pa so mažoretke iz OŠ Koroških jeklarjev.
Utrinek z božično-novoletnega koncerta27
2006 – Povabljeni smo bili na petdnevni festival v špansko mesto Castellon, v bližini Valencije. Potovali
smo z avtobusom in letalom. Na poti domov smo si v Cavas Cordinu ogledali šampanjske kleti ter poizkusili
peneče vino, ogledali smo si samostan Montserrat, prespali v Loret de Maru, si ogledali Barcelono, sloviti
nogometni stadion, za posladek pa si zvečer privoščili še predstavo flamenka, na kateri smo tudi sami
zaplesali in nazdravili s sangrijo.
Skupinska slika pred hotelom Orange v španskem Castellon-u (levo), večerno korakanje po ulicah Castellon-a (desno)
Ob naši vrnitvi so v časopisu Večer zapisali: Pihalni orkester železarjev Ravne se je prejšnji teden vrnil z
gostovanja na festivalu v španskem mestu Castellon blizu Valencie, kjer tovrstne prireditve organizirajo že od
leta 1945. “V goste povabijo samo izbrane orkestre in zasedbe. Letos je ta čast pripadla Pihalnemu orkestru
železarjev Ravne, ki je tako kot prvi predstavnik Slovenije nastopil na tem festivalu,“ je povedal Alojz Buhvald,
tajnik orkestra. Nastopili so orkestri z vsega sveta (iz Brazilije, francoskih Antilov, Finske, Japonske, Združenih
držav Amerike, Češke, Nizozemske, Škotske, Španije, Slovenije). Festival je trajal pet dni, prikazali so različne
zvrsti nastopov, od paradnega nastopa, koncerta na odru, do krajših nastopov na mnogih lokacijah po vsem
mestu. “Prav zaradi pestrosti programa in množice obiskovalcev je festival odličen. Za vsakega nastopajočega
je sodelovanje na tako imenitni prireditvi velika čast, vsak dan si ga je ogledalo od 50.000 do 100.000
obiskovalcev,“ dodaja Buhvald. Po njegovem mnenju je Pihalni orkester železarjev Ravne ponujeno priložnost
odlično izkoristil in s svojim nastopom navdušil številne obiskovalce. Ravenski glasbeniki so dobili kar nekaj
ponudb za nove nastope v tujini, kjer je orkester tudi promotor Slovenije, saj med obiskovalci menda vlada
veliko zanimanje za našo državico pod Alpami.
Junijski koncert je bil izveden v atriju pred glasbenim domom. Na božično-novoletnem koncertu je sodelovala
pevka Dada Kladenik.
V tem letu je glasbeni abonma praznoval prvih 10 let.
2007 – V aprilu smo se udeležili mednarodnega
festivala Dnevi glasbe v španskem mestu
Figueres. Na festival nas je povabil gospod Trifelli
iz Rima. Ogledali smo si muzej ekstravagantnega
umetnika, slavnega slikarja Salvadorja Dalija,
nato pa se namestili v Tossa der Mar na Costa
bravi. Nastopili smo na paradi, kjer je sodelovalo
osem orkestrov iz različnih koncev Evrope in
Afrike (Latvije, Litve, Škotske, Nizozemske,
Slovaške, Španije, Senegala in Slovenije).
Parada je potekala po celem mestu pred 70.000
ljudmi, zaključila pa se je sredi mesta pred
tribunami s 15-minutnim nastopom vsake
skupine. Naslednji dan smo nastopili v mestu
Figueres z izbranimi slovenskimi in španskimi
melodijami ter navdušili 1.500 obiskovalcev.
Slavnostni koncert ob 105. obletnici je bil 9.
junija 2007 v OŠ Prežihovega Voranca. Z
Webrovim Concertinom se je na klarinetu
predstavil Tomaž Močilnik. Obletnico smo
počastili še s parado slovenskih in hrvaških godb
(nastopili so Pihalni orkester Muta, Kmečka
godba Pernice, Radlje, Trbonje, Lesce, Gorje,
Mežica, Vuzenica ter Reka) po mestnih ulicah.
Sodelovali smo na prireditvi Od lipe do lipe v
Bukovju, na srečanju železarskih godb v Lescah,
zaigrali smo pred domom starostnikov v
Črnečah.
Na božično-novoletnem koncertu sta se
predstavila domača solista Alan Vavti s pozavno
in Gregor Kovačič s klarinetom, sodelovali sta
vokalna skupina Voxon iz Avstrije in pevka
Monika Pučelj.
2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega
festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na
Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester
predstavil s svojo koračnico, zaigral državno
himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali
štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano
Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil
tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano
koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je
nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu
Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu
Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali
mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje,
sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico
odpeljali na otok Susak.
Zaključni nastop na ulicah mesta Figueres (Španija)
29
2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega
festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na
Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester
predstavil s svojo koračnico, zaigral državno
himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali
štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano
Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil
tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano
koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je
nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu
Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu
Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali
mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje,
sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico
odpeljali na otok Susak.
Junija smo zaigrali na odprtju prenovljene
kovačnice v Metalu Ravne, na koncertu je zapela
tudi Eva Černe. Sodelovali smo na prireditvi
Alpe-Adria v Velikovcu; s parado in koncertom.
Na letnem koncertu v parku Ravne so se nam
pridružili priznani tenoristi Eroica. Konec
avgusta smo na ravenskih dnevih izvedli
koncert z Milanom Kamnikom. V septembru
smo zaigrali na otvoritvi Bloominga v Metalu z
Milanom Kamnikom in na otvoritvi nove hale v
Sistemski tehniki z Moniko Pučelj.
Na božično-novoletnem koncertu je bila solo
flavtistka Nadja Rečnik, zapel je baritonist Emil
Baronik, sodelovali so plesalci baletne šole iz OŠ
Prežihovega Voranca z Ano Trojnar, ki je
zaplesala solo baletno točko iz Labodjega jezera.
Nastop v Kastavu (Hrvaška)
2009 – Konec februarja smo sooblikovali
koncert ob 35. letnici delovanja glasbenega
ustvarjanja Milana Kamnika. Zaigrali smo
njegove skladbe, spremljali Kamnika in tudi
gosta Ota Pestnerja; aranžmaje za pihalni
orkester je pripravil Igor Konečnik.
Junija smo imeli promenadni koncert s Halgato
bandom pred Gradom Ravne – poslušalce
smo/so navdušili s slovensko-ciganskim
melosom. Druženje se je ob zvokih Halgato
banda nadaljevalo na vrtu gostišča Lečnik do
poznih jutranjih ur.
30
Utrinki s prvomajske budnice
Julija smo bili povabljeni na festival v Ado pri
Novem Sadu. Namestili smo se na Ribarskem
ostrvu na Donavi, si ogledali Petrovardinsko
trdnjavo, Sremske Karlovce, obiskali muzej
čebelarstva, bili na degustaciji vina in medu ter
si ogledali Novi Sad. Na čardi smo bili postreženi
s tradicionalno srbsko večerjo z ribjo čorbo –
uživali smo ob spremljavi domačinov, ki so nam
igrali cigansko glasbo. Naslednji dan so bile
parade skozi mesto Ada, v drugem delu pa je
vsaka godba samostojno odigrala po eno
skladbo. Koncert smo zaključili s skupnimi
skladbami – vsak dirigent je oddirigiral po eno
skupno skladbo. Po koncertu je bila skupna
zabava in večerja. Naslednji dan smo si v
Beogradu ogledali znamenitosti: Hišo cvetja,
nogometni stadion, hram Sv. Save, center mesta
Beograd in Kalamegdan. Na Donavi na splavu
smo imeli večerjo ob spremljavi lokalne glasbe.
Ob vračanju domov smo obiskali muzej kruha,
galerijo znanega srbskega slikarja Jeremija v
Pečinci, samostan Krušedol na Fruški gori, v
vasi Maredik pa smo si ogledali etno hišo.
V septembru smo zaigrali na otvoritvi v Metalu
Ravne, z nami je zapela Andreja Zakonjšek.
Na božično-novoletnem koncertu je bil solist na
kontrabasu član orkestra Uroš Lečnik. Igor
Konečnik, Andrej Gorenjak in Grega Bošnik so
zaigrali Ko Ivan zatrobi, v priredbi Igorja
Konečnika, sopranistka Andreja Zakonjšek-Krt
in baritonist Primož Krt, člana Mariborske
opere, pa sta zapela ob spremljavi orkestra.
Orkester je neverjetno lepo zvenel, Slike z
razstave so bile polne pozitivne energije,
poslušalci so uživali, pozorno poslušali tudi
najzahtevnejša dela, in slišati je bilo ugodne
komentarje.
31
2010 – Aprila smo se udeležili mednarodnega
tekmovanja v Trogirju – t. i. Mitteleuropa
Blasmusikfest 2010. Ogledali smo si narodni
park Plitvice. V hotelu smo imeli vaje, priprave
na tekmovanje. Orkester je odlično zvenel,
osvojili smo 1. mesto s posebno nagrado, tj.
tenor saksofon yamaha profesional, na katerega
sedaj igra naš predsednik Zdravko Plešivčnik. V
oktobru smo se udeležili mednarodnega
tekmovanja pihalnih orkestrov v Velenju
(koncertna skupina), kjer smo osvojili 88,8 %
točke. Nastopili smo v Velikovcu, kjer smo igrali
v paradi, zaigrali smo nekaj koračnic. Gostili
smo godbenike iz Ade. Spomladanski
promenadni koncert z Adijem Smolarjem je bil
zaradi slabega vremena tik pred začetkom
prestavljen v OŠ Prežihovega Voranca, koncert
pa je bil dobro sprejet in obiskan. Po večerji je
bila zabava z Rock grupo iz Ade. Mladi godbeniki
orkestra Brass dance band Ada so prvi dan igrali
koračnice na otvoritvi prenove mestnega trga,
drugi dan pa so imeli samostojni koncert pred
gostilno Lečnik.
Podelitev 1. nagrade – Trogir (Hrvaška)
Na pobudo Metala Ravne je bil naš božično-
novoletni koncert hkrati tudi vrhunec
praznovanja 390 let železarstva. Izkazali sta se
solistki na flavtah: Nadja Rečnik in Vesna
Kovačec. Skupaj z gostjo Alenko Godec in
povezovalko programa Špelo Šavc so dale piko
na I, zato je bil naš koncert nepozaben.
– Na povabilo občine smo v maju obiskali
Desternik. Zaigrali smo koračnice pred cerkvijo,
nato pa domačinom predstavili samostojni
koncert na glavnem trgu. Pogostil nas je
poslanec in župan, g. Franc Pukšič, pozdravil pa
nas je tudi evropski poslanec, g. Lojze Peterle.
Poletno turnejo smo imeli po slovenski
Primorski. Nameščeni smo bili v hotelu
Žusterna v Kopru. Na poti smo si ogledali
pršutarno Lokev in poizkusili njihove dobrote, z
ladjo smo se popeljali na panoramsko vožnjo ob
slovenski obali, pozneje smo si ogledali še mesto
Koper in oljarno. Zaigrali smo v vasi Puče nad
Koprom, naslednji dan pa imeli koncert na
prazniku češenj v Goriških Brdih.
Na junijskem koncertu smo sodelovali z
odličnim slovenskim pevcem Oto Pestnerjem.
Božično-novoletni koncert so polepšali solisti:
pevka Lucienne Lončina, na diatonični
harmoniki Klemen Rošer z avtorsko skladbo Pot
v neznano in aranžmajem Mihe Ferka, s
klarinetom pa je presenetil naš dirigent Srečko
Kovačič.
2011
32
Božično-novoletni koncert, solista Lucien Lončina (levo) in Srečko Kovačič (desno)
2012 – Bili smo povabljeni na 5. Večer filmske glasbe, ki je potekal v nedeljo, 22. aprila, v športni dvorani v
Medvodah. Na koncertu so poleg nas sodelovali še godba Medvode in kitarski orkester glasbene šole Litija
Šmartno. V sodelovanju z g. Juretom Galičičem smo pripravili dve samostojni skladbi in spremljali soliste:
Evo Černe, Andrejo Sonc in Miho Ravnikarja. To je bil interdisciplinarno zasnovan projekt, saj smo izvajali
znano glasbo, solisti so odpeli pevski del, hkrati pa se je odvijala projekcija odlomkov iz filmov in risank na
platnu.
Pa naj zaključim z besedami somuzikanta, Boža Hudopiska: »Smo skupina, ki vam želi pričarati nepozabne
trenutke ob poslušanju naše glasbe, da pozabite na vsakdanje tegobe in se vsaj za trenutek potopite v
nepozabne občutke, ki vam jih lahko pričara le najboljša glasba izpod dirigentskih rok našega Srečka in 80
inštrumentov. Smo skupina, ki rada igra za vas, saj je naše največje darilo vaš aplavz.«
Ana Potočnik
33
Zvoki ravenske »pleh muzike« so že od nekdaj v ušesih in srcih domačinov – le redko katera prireditev se odvije brez prisotnosti domačih »muzikantov«. Njihova posebnost je v tem, da poleg tega, da s svojo glasbo razveseljujejo krajane, so tudi priznan pihalni orkester daleč naokrog, saj imajo za sabo mnoga odličja s tekmovanj v Sloveniji in po svetu. In prav na raznih nastopih, turnejah in tekmovanjih se spletajo še tesnejše vezi in nastajajo najrazličnejše zgodbe, ki se jih potem muzikantje še leta in leta spominjajo ter jih ob priložnostih obujajo.
Nekaj misli in anekdot godbenikov se je uredništvo odločilo podeliti tudi z vami. Izbrano gradivo je razdeljeno v tri vsebinsko povezane razdelke. Večina pripovedi, misli (vzetih iz pripovedi) je zapisana v mežiškem narečju, ki je del narečne koroške skupine, nekatere pa so tudi v štajerskem narečju (od koder prihaja dirigent Srečko). Zapis je poenostavljen in prilagojen širšemu krogu bralcev. Upoštevani so znaki, ki se uporabljajo v knjižni pisavi. Znanim črkam je za zapis glasu, ki je nastal kot posledica redukcije, in za zapis diftongov dodan polglasnik (ə). Soglasniki v začetku in sredi besede so zapisani, kot se slišijo; s črko v je zapisan razasti w kot odraz za v in l po švapanju. S črko u se zapisujeta -v/-l v izglasju ali v zaprtem zlogu. Upoštevano je pripovedovalčevo nizanje besed, torej skladnja in besedišče z njihovimi oblikami vred, ponekod pa so besede označene z naglasnimi znamenji.
Izbor misli in anekdot je povzet iz diplomske naloge Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne); spominske
pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika (Gorinšek, 2011). 35
[…] Ljudje bi se morali včasih ob rn t v sebe, v svojo notranjost. Tu najdeš mir, svojo dušo, ki jo lahko v glasbi
daš. V zdajšnem času nekoliko težje, ko razpadajo vrednote, ampak jəz sn prepričan, da nas tak način dela
lahko dvigne, ne samo pri pihalnem orkestru, ampak tudi na splošno v kulturi, glasbi. […]
Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje
[…] V pleh muzki so začeli učit muzikantarje. Iz tega je nastala glasbena šola, ki je prej ni bilo. Do
njenega nastanka je prišlo na podlagi volje, interesa in entuziazma godbe. Ampak ta godba je naredla
šolo, zdaj pa šola dela glasbenike za ta orkestər. To je strahovito lepa zgodba. […]
Srečko Kovačič, 62 let, Maribor
[…] Kvaliteta je rauno v tem, da zmoremo več in potem z lahkoto igramo nekaj pouprečnega. […]
Srečko Kovačič, 62 let, Maribor
[…] Jəz na tekmovanje gledam tək, da pač nekam prideš. V živlenju so krivulje gər in dou, tud nam se je
zgodvo, da je švo mavo dou. Ampak z vsakim tekmovanjem neki pridobiš. Mavo se je treba streznit in it
naprej. Če nemo tekmovali, pač nemo Ravənčani. […]
Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah
[…] Vsaki skladbi se je treba posebej posvétit, jo preposlušat, poslušat sam sebe in orkestər, in dojet, a se
more zgodba odvit veselo, žalostno, razburljivo, borbeno. […]
Marjan Kotnik, 45 let, Črneče
[…] Kar je blo starih muzikantou, so bli Plohli, Blatniki, Glavarji, Gradišeki, Arnoldi. Šəte družine so pol to
nadaljevale. Danəs sta tud po dva Gorenjaka, Kobovca in Maklina. To se mi fajn zdi in upam, da bo muzika še
dougo ostala med družinami. […]
Janez Plohl, 74 let, Na Šancah
[…] Ravne brəz ravənske godbe niso Ravne. To je namreč eno in isto. Na naših koncertih je vedno pouna
dvorana, nobene proslave ni brəz nas. […]
Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah
ə ə
Kako se je vse začelo – spomini, tradicija in moč glasbe
36
Občutki ob soudeleženosti v pihalnem orkestru
[…] Ženi sn ob svojem jubileju reku: oproščam se ti, da sn te varu celo življenje, odkar sma bla poročena, in to
z eno lubico, to je bla muzka. […]
Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah
[…] Če bi me kdorkoli vprašau, kətero muzko bi si izbrau, bi sigurno reku Ravne. Na ta kraj sem biu navezan
že zarad prijatlou. Tu mi je blo tak, kot da grem domov. Cela zgodba je simpatična in čustvena. Za mene to ni
blo nikdar biznis pa posu – to, kar mi lahko dajo, vzamem in ne debatiram. Ta muzka mi je strast, zadovolstvo
in čas. […]
Srečko Kovačič, 62 let, Maribor
[…] Ker je to amaterski orkestər, ni nujno, da sodeluješ, je pa lepó, da sodeluješ. […]
Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje
[…] Srečən sn, ker so bili med godbéniki tudi moji prijatelji, s kirimi smo skup rasli, bili smo zelo zagnana
generacija, in s pravim načinom smo dosegli tisto, kar smo si želeli – uspeha, informacije, potrditve – to nam
je uspelo s trdim, natančnim in tudi zelo načrtnim delom. […]
Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje
[…] Zdaj je dom lep, mamo fajn pogoje, sam delat mormo, pa fajn se met. […]
Franc Rečnik, 56 let, Dobrije
[…] Muziko jemlem kot obvəzo, po drugi strani pa kot privilegij, da se lahko z njo ukvarjam, igram neki
dobrega, kadar nam to səvəda rata. […]
Marjan Kotnik, 45 let, Črneče
[…] Glasba mi je od nekdaj zelo vəlko pomenla in mi tud zdej. V samem orkestru sn našva svoje najbolše
prijatləne, tud fanta. Skup preživimo ogromno časa in mam se res luštno. […]
Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje
37
[…] Poleg tega, da uživam na koncertih, vajah, je še ena pozitivna stvar ta, da potujemo in vidimo v lk sveta.
Zala Ranc, 25 let, Prevalje
Spomniəm se dogodka, ko smo igrali v Mont Pelieru u Franciji. Bvo je ogromno orkestrou, enih dvanajst do pətnajst. Mi smo
bli na vrsti tazadni, mogoč zarad veličine, glasnosti, pa tud zarad tega, ker smo dobər orkestər. Na təsti paradi je začelo ful
deževat. In ker je bvo nam rečeno, da se igra tud v dəžu, na raznih budnicah, pogrebih, noben ni niti pomislo, da mi ne bi igrali.
In tək se je zgodvo, da smo dve uri igrali u dəžu. Dežnike smo meli vsi. A drugi orkestri so se skrili, mi smo pa ostali edini, ko
smo paradirali po ulicah. Eni so mogli še posebej pazit na inštrumente, skrivali so jih pod jopič. Sicər smo prəšli pol u hotel tək
premočeni, da smo šli vsi k šanku po takratke – da nevte zbolele, dəčve. Na takih stvareh se pol zamisliš, takrat res stopimo
skop. Tud, če mi je bvo ful grozno igrat u təstem dəžu, sn si mislava, pa saj to delam u dobro usəh. V takih primerih se vidi təsta
povezanost.
Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje
ə
Ko se res začuti təsta povezanost v orkestru
Na flamenku je vse plesavo, od starih do mladihNaša pleh banda ma ogromno članou, zato je logično, da smo razdeljeni na delčke. Nemogoče je, da bi se vsi skup družli. No,
ampak edən izmed redkih trenutkou, kjer sn jəz čutva, da pleh banda je konəc konceu le eno, je bvo v Španiji. Šli smo na ogled
flamenka, znamenitega španskega plesa, in tradicionalno sangrijo. Takrat se spomniəm, da smo na gavdi po tem, res vsi
plesali. Od starih, do mladih. To so taki lepi trenutki.
Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem
[…] Muzikant bit je kər napórno, ampak tud neizmerno ləpo, če si s srcem tam. Se mi zdi, da təta naša pleh banda, čeprau
učasih zgleda, da na več strani štərli, je ob igranju le eno. To se vidi na koncertih, na glasbi, ki jo izvajamo.Tud na naših
oboževaucih, ljudeh, ki nas podpirajo, poslušajo. […]
Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem
38
Dogodivščine in anekdote muzikantov
Muzikanti smo ž eni veseljaki in burkleži
Kdor bo prvi prišo, ga bomo priəstrašli
Ko smo mogli vsi tamali muzikanti nəst uniforme u čistilnico
Lepi so spomini na budnico, običaj, ki je ohranjen že dolga leta. Že štiridesət let se ustavlamo v Trpinovi ulici, kjer poskrbijo, da
se vse pojé in popije, saj nas prej ne spustijo. Muzikanti smo znani kot veseljaki in burkleži. Se spomniəm doživljaja, ko smo
nekje igrali. Kot je znano, tək ko gasilci, tud mi radi kaj popijemo. Enkrat smo pa enəga muzikanta ujezli in je reko, da more it na
stran, na potrebo. Pa gre on u gošo, po hribu gər, jəz za njəmo, ga nisn dobu. Mi v avtobus, domo, se ustajimo še pri Cvitanču.
Evo, ti. Pa zagledamo tam təstəga, ki nam je pobegnu. Še prej je biu v gostilni, ko pa mi z avtobusom.
Janez Plohl, 74 let, Na Šancah
S pomočjo fabríke smo si priborili dom v Portorožu, kjer smo kasneje preživeli štiri dni in pripravili koncert. Takrat smo še
mladi bli in žleht. Prenočili smo na obali. Ta starejši so ga šli v Portorož pət, mi ta mladi smo mogli pa domá ostat. Ka pa bóš,
gremo gərta u sóbo, uzamemo tri bele rjuhe in se spodaj pri pomolu pri škarpi skrijemo. Pa si rečemo: kdor bo prvi prišo, ga
bomo priəstrašli. Pa pride edən s piciklo, ləpo pelá, mi pa: buu. Je kər tək šajtro po cesti. Ni blo dougo, policija pride. Ka boš pa
zdaj. Prte hitro skup zvežemo, pobašemo in gremo hitro za dom u koruzo in se tam skrijemo. Ko je policija šva, smo pa po tihem
šli odzadi nazaj u sóbo. Eni drugi, ki niso bli zunaj, so pa postajli na pult muzikanta z uniformo. Potem pride ena gospa, njen sin
je biu tud zrauno: ja, kaj pa delaš ti tu gor. A boš šou dou. A boš šou dou. On se səvəda ni premakno. Spet je bla vragolija. Ah, pobi.
Ja, kje je pa moj sin. On je pa spau. Pol pa pridejo oni ta starejši domo, Herman je u rožcah biu. Prikaže se policija in ga zaslišuvle:
kje so vaši lədi. Ja, zgoraj ležijo. A so vsi? Vsi. Pol pa drugi dan pri zajtrku: kdo je biu, kdo je biu. Nobedən. Mi trije, ko smo bli ta
glavni, smo šli pa s čounom na drugo stran in gledali, ka bo. In še dougo smo tajno držali, da se ni zvedlo, kdo je biu.
Janez Plohl, 74 let, Na Šancah
Nasledna anekdota se je zgodva na začetku moje pleh muzike. Takrat je bvo tud dauč največje naudušenje. Biu je moj prvi jauni
nastóp, na zadni oktobərski nedeli u Kotlah, ko se špila pri lipi. Zakluček je biu u njihovem kulturnem domu, kjer je pogostiteu.
Takrát smo dobli za jêst fabriško bombo, krajnsko klobaso in zenf. In za eno mizo nas je sedevo enajst malih. Ko záčnemo mi
rezat une klobase, je špricavo vse naokol. En je vilce nət zapikno in s tem ena dva poškropiu. Bli smo taki, da smo mogli kər
direkt nəst uniforme u kemično čistilnico.Zanimivo je pa bvo.
Matej Rozman, 32 let, Javornik 39
Zamenjava inštrumentou
Zasilno prenočišče s prenosnimi postlami
Enih sto smo jih prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo
Spomniəm se ene budnice. Zjutər se je, kot po navadi, zbralo ob petih in se potem celi dan špilavo. Na koncu smo bli že fejst
zmatrani, tud nekaj pijače je že blo spite. Takrat smo prišli v Kotlje in si zamenjali inštrumente. To pomeni, da je vsak špilo tisto,
česar ni znau. Bla je katastrofa – čulo se je tək, da ni blo za nikamor. Eni so bli za en takt odspredaj, drugi odzadaj. A neki toni so le
prihajali
Simon Miler, 31 let, Javornik
[…] Fajn doživetje je budnica za prvega maja. Zjutər se ustane ob pou petih – gremo naši. Marsikdo gre kər direkt s kresovanja.
Spomniəm se Tine, ko je prəšva enkrat na budnico ləpo v uniformi. Ko pogleda u noge, pa v all starkah. O, šit. […]
Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije
Spomniəm se, da ko smo bli na gostovanju v Mirandoli, smo spali v enem dijaškem domo, ki je biu v obliki kvadrata. Na sredini je
blo dvorišče, kot en park urejeno. Fantje so bli doro razpoloženi, tud so mavo več popili, ampak vse u mejah normale. Nam so u
tem dijaškem domo priredili eno tako zasilno prenočišče s prenosnimi postlami. In ko sta dva zgleda bol hitro zaspala, so jiva
drugi kolegi v sobi kar komplet s postlami pobasali in zanəsli vən. Fanta sta spala celo noč, do zjutraj, ko sta se na dvorišču
zbudla. Mavo smo se smejali in bla je tema za veselo družbo.
Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje
Julija dva tisoč štiri smo meli turnejo po Dalmaciji s peucem Vinkom Cocem. On je en tak simpatični peuc, ki je nas sprejeu, in mi
njega. Njegove skladbe so tako ušečne, da smo ga pospremili na njegovem koncertu v mestu Kóstanje. Bvo je zvečiər, že tolko
pôzno, da smo rabli reflektorje. Ko se vrnemo z večiərje, se je pa zgodvo, da je bvo vse naokol pouno mərčesa. Na začetku špila so
ble še čist male mušice, pol jih je bvo pa ž touk, da je bvo črno pri črnem. Təste mušice so šle k nam gər na ovratnik, za vrat. Vse je
bvo črno, mi, note, srajce. Mi smo cvilile, Nadji je šva ena mušica nət v ušeto, da je sred skladbe zakričava: wee. Po prvi skladbi sn
se skriva nət za pult in pol smo Srečkono povedle, da tək ne mormo igrat, da nas žgečka po ušetah, po vrato, da nismo
skoncentrirani. In ka se je zgodvo? Srečko je šou do organizatorjeu in proso, da so dali reflektorje na drugo stran in smo lahko
normalno nadaljevali. Finta vsəga tega je bva pa ta, da smo mi meli še en koncert, mušic je bvo pousod pouno, sama sn dava po
koncu note u mapo in pripelava kouček domo. Note sn mogva potem vən sprajt, jih dat narazən. In res, mi smo ja enih sto mušic
prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo. Ko sn mapice gər odpirava, so ble vse mrtve, posúšene na notah.
Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje
40
Maček za dobro jutro
Le kaj se skriva pod škotskimi kilti?
Šli smo v akcijo za vezalkami
V Srbiji, na gostovanju, se nam je zgodilo, da so nas nastanəli v nekih bungalovih sred parka. In zvečer, ko smo se vsi zmatrani
vrnali v sobe, se stuširali in pripravili za spat, je moj cimər ču neko jamranje in piskanje. A nisma mogla ugotovit, kaj je. To se je
dogajalo skozi celo noč. Zjutər išemo – pa kaj bi lahk to blo. Heh, potem pa ta cimər odmakne posteljo in zagleda mačko s svojimi
mladički. Lepo presenečenje za dobro jutro. Kasneje smo šli po receptorja, da je mačke odstraniu, in zahtevali nov bungalou.
Dobili smo novo sobo.
Simon Miler, 31 let, Javornik
Na turnejah vedno srečujemo ljudi različnih narodnosti. Enkrat, ko smo bli u Španiji, so bli zraun nas u hotelu tud Škoti. Ti so po
duši še kər veseljaki. Bli smo skup v enem barčku, mini disku. So kər precej spili. In en reuček je biu tam, ko ž ni mogo več, je še
kər piu. Pole je pa šou u hotel in ni prəšo do svoje postle. Obležau je pred vrati. Obləčeni so bli pa səvəda v təste njihove kilte. Mi,
muzikanti nabriti, smo pa mogli səvəda previərit, če drži mit, a pod njim nosijo kaj al ne. Heh, in drži.
Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem
[…] Spomnim se Japonk, ki so ble z nami v San Remo. Diži se je z njimi tək dve uri pravho po telefono. Hudič je biv, ko ona ni več
znava angleško, on pa kitajsko ne. Je reko: ju kam out to de balkoni, lift gər dou, šc šc, five minits. Pa so prəšle pole vən – det se je
spravho, da smo se slikali skop. One piktčər. Pol se pa kər naenkrat vse tri obrnejo in letijo v sobo. Mi smo mislali, da zihr niso
zastople. Pa pridejo nazaj, vsaka s svojmo aparato za enkratno uporabo. Še darilo smo na konco dobli.[…]
Andrej Zorman, 28 let, Javornik
Spomniəm se dogodka, ko smo šli na tekmovanje v Avstrijo, v Birkfeld. Pihalni orkestər je meu nalogo spremlat mojo sestro
Betko, ki je bla solistka. Zamujali smo in se zato odločli, da se oblečemo kər na autobuso. Enako solistka. Tik pred vstopom v
dvorano pride k məni, pa praji: Marjan, maš še kake vezalke? Sn reko, mam, u čovlih, sámo jih rabim. Je rekva ne, neki bol
dougega, kako vrvico. Ka pa je? Praji že vsa objokana: korzeta si ne morem zapret, ker nimam vrvice zadi. Ok, dobro je. Sn reko
Klemeno, probima spəlat akcijo. Sicər je sobota popoudne, təžko se bo kje kaj našlo. Še dirigentu sma povedla za problem in
smo šli pol usak na svojo stran ískat neki, da bi ta korzet zavezali. No, in po enih desetih minutah se pokličemo – dirigent je nekje
našu ene vezalke, celo prave barve, rdeče. Tək si je Betka lahko opremo zrihtala. Koncert je odigrava suvereno, skup in z njo smo
dobli tretjo nagrado. Na tət račun se še danəs pogosto nasmejimo. Vsaka nesreča se da rešit, tud če je nastop še tək blizu.
Marjan Kotnik, 45 let, Črneče
41
Zločinəc se vedno vrača na mesto zločina
Ko se je učitəl z nami vkup teorijo učiu
Po koncu pogreba je cela žurka nastava
V baritonu se je skrivala marela
Spomniəm se ene anekdote, v zvezi z Jakano. Enkrat ga ni bvo na koncert, ki smo ga meli v Titovem domu. Prej pa ni povedo,
zaka ga ni. Krautberger je mogo čenele pa bobən skop špilat. In ko Herman vidi Jakana, praji: kdo pa ste vi? Jaka pa reče: dost ste
stari, da bi lahk vedli, da se zločinəc vrača na mesto zločina. Herman je samo slino požru in reko: no, gremo naprej. Pri tem smo
se vsi nasmejali. A prevəč naglas ne, ker smo se Hermana bali ko vrag križa.
Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah
Za Mravlaka, ki nas je klarinet učiu, nismo vedli, da je samouk. Enkrat se je pa zgodlo, da nam je profesor Debeljak sporočo, da
bo k uri teorije prišo tud gospod Mravlak, da bo malo vido, kako se mi učimo in teorijo znamo. On se je usedo v zadno klop, mi
smo se pa sam zarad njega to teorijo piflali ko sto hudičou, da ne bi on jezən biu in mu pokazali, da res znamo. In nekaj let po
tistem, ko smo mi končali šolanje, je priznau, da se je z nami vred teorijo učiu. To je bla ena taka psihološka finta, da je profesor
učitəlno pomago in obenem nas spodbudiu.
Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah
Na pogrebo v Ljubnem ob Savinji se je zgodvo, da so nas ob koncu povabli še u gostilno na sedmino. Pa pridemo mi tja in reče
sin: želja očeta je bva taka, da bi pa zdaj vi to vesele koračnice igrali. Mi smo jih səvəda meli v kovčkih in jih začeli špilat. Kljub
vsej žalosti je na koncu təstega pogreba prau gavda nastava, cela žurka.
Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije
Enkrat, ko smo špilali na Barbari (pokopališče), se je zgodlo, da je sred pogreba en muzikant, ki špila na bariton, obstau. Iz
inštrumenta se namreč ni čuvo vən, tək ko bi se moglo, neki je bolvo. Potem pa obrne svoj bariton in vidi, da ima notər marelo.
Potem to marelo vən vzame, si jo da med kolena in špila naprej. Ostali smo še koma nadaljevali, tək smejali smo se. In najdu se
je tud kdo od žalujočih, ki mu je šlo na smeh. Kaj takega se namreč ne zgodi pogosto.
Simon Miler, 31 let, Javornik
42
L e to D O G O D K I , M E J N I K I , V O D S T V O
O R K E S T R A
N A S T O P I , N O T N I
R E P E R T O A R
O S N O V N A S R E D S T V A ,
G O D B E N I K I
1 9 0 2 U s ta n o v i te l j g o d b e : A lo jz K o s tw e in (p rv i » k a p e ln ik « ) . G o d b a p r is ta n e p o d o k r i l je m g a s i l s k e g a d ru š tv a .
1 . 9 . 1 9 0 2 p rv i n a s to p , z a ig r a jo s e š t i r i k o ra č n ic e .
2 1 g o d b e n ik o v z la s tn im i in s t ru m e n t i . G a s i l s k e u n i fo rm e .
1 9 1 0 G o d b a v te m č a s u d o ž iv i p r e d v o jn i r a z c v e t . Z a ra d i 1 . s v e to v n e v o jn e je g o d b a le ta 1 9 1 6 r a z p u š č e n a .
N a s to p i n a » o h c e t ih « , p o g re b ih te r n a lo v s k ih , g a s i l s k ih in d ru g ih p r i r e d i tv a h .
V k l ju č e n ih je o k o l i 3 0 g o d b e n ik o v .
1 9 2 3 P o n o v n o z b i r a n je g o d b e n ik o v p o f ro n t i . U s ta n o v it e v j e k la r n iš k e g o d b e » S v o b o d a « :
· u s ta n o v i te l j : L u k a J u h , · p o m o č n ik : M a t i ja G ra d iš n ik .
(S le d i 1 0 - le tn o d e lo v a n je p o d te m im e n o m ) .
S k u p n ih v a j n i b i lo , g o d b a s e je z b ra la le p r e d n a s to p i in » u s k la d i la s v o je z n a n je « . N a s to p g ro fu J u r i ju T h u rn u in p rv o m a js k a b u d n ic a n a L e š a h (1 9 2 4 ) .
G o d b a s e v te m o b d o b ju n e r a z v i ja o z i ro m a n e n a p re d u je .
1 9 2 5 I z v o l je n je p rv i u p ra v n i o d b o r : · k a p e ln ik : p o n o v n o A lo jz
K o s tw e in , · p re d s e d n ik : J o s ip S ik o ra .
Z a č e te k v a j ( v a je š e n is o r e d n e ) . P o m a n jk a n je in s t ru m e n to v ; g la v n i v i r f in a n c i r a n ja p r e d s ta v l ja iz k u p ič e k o d ig r a n ja n a p r iv a tn ih v e s e l ic a h in d ru g ih p r i r e d i tv a h . D e la v s tv o d a je s v o j p r is p e v e k z a g o d b o .
1 9 3 3 -1 9 3 5
P re d s e d n ik : M a k s V i te rn ik , b la g a jn ik in ta jn ik : J o s ip S ta n a . N a s e j i 2 3 . 8 . 1 9 3 3 g o d b o p r e im e n u je jo , n je n o u r a d n o im e p o s ta n e G o d b a je k la r n iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e ( d e lo v a n je p o d te m im e n o m s e o b d rž i 1 5 le t ) . P ih a ln i o rk e s te r n a ro č i s v o jo p rv o š ta m p i l jk o z n a p is o m » G o d b a je k la rn iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e « ; n a s r e d in i je b i la l i r a , o b l ik o v a n a s to č n im z n a k o m C (1 9 3 3 ) .
V a je p o s ta n e jo r e d n e ; m e d d ru g im s e n a s to p a tu d i n a k m e č k ih to m b o la h ; n o tn i m a te r ia l o b p o p is u o b s e g a 2 0 v a lč k o v , 2 6 k o ra č n ic , 4 p o lk e , 2 2 k o n c e r tn ih s k la d b in 2 8 » š la g e r je v « . S e p te m b ra 1 9 3 3 je n a p ro m e n a d n ih k o n c e r t ih v G u š ta n ju in n a P re v a l ja h g o s to v a l d i r ig e n t D ra g o M a r i ja n Š i ja n e c iz P a r iz a .
F in a n č n o s ta n je s e iz b o l jš u je ; J e k la rn a R a v n e s e z a v e ž e z a g la v n e g a p o d p o rn e g a č la n a , k i g o d b i f in a n č n o p o m a g a ; r e d n i m e s e č n i p r i l iv i d e n a rn ih s r e d s te v p r ih a ja jo o d J e k la rn e . G o d b a p o d n o v im v o d s tv o m , im e n o m z a ž iv i in s e z a č n e r a z v i ja t i te r n a p re d o v a t i . N o v i in s t ru m e n t i , s k la d b e . P r id o b i jo se n o v e e n o tn e u n i fo rm e s č e p ic a m i z z la to v rv ic o te r l i r o k o t z a š č i tn im z n a k o m ( 1 9 3 5 ) .
1 9 3 8 L e tn i o b č n i z b o r i s o b i l i v je k la rn iš k i k a n t in i n a R a v n a h (d o le ta 1 9 4 0 ) .
P rv o p is n o v a b i lo n a s r e č a n je o b p r a z n o v a n ju ju b i le ja o rk e s t r a G o d b e n e g a d ru š tv a ž e le z n ič a r je v C e l je ; s k o ra j v s a k o le to s le d i jo p o d o b n a s r e č a n ja .
O rk e s te r n a ro č i ta m b o r s k o p a l ic o , v e l ik o 1 6 0 c m , k i im a k ro m ira n o g la v o z l i r o te r je o v i ta s t r ib a rv n o v rv ic o . G o d b e n ik o v je b i lo 1 9 .
1 9 4 0 Z a d n j i o b č n i z b o r p r e d iz b ru h o m v o jn e .
Š te v i lo g o d b e n ik o v je b i lo 2 0 , p o d p o rn ih č la n o v p a 4 2 4 . M e d v o jn o s e č la n i g o d b e p o ra z g u b i jo (1 9 4 1 ).
1 9 4 5 I .p o l .
1 0 . m a j – p o n o v n i p r e m ik i v g o d b i ; r a v e n s k a g o d b a (1 7 g o d b e n ik o v ) s e v k l ju č i v T o m š ič e v o b r ig a d o ( t . i . g o d b o 1 4 . u d a rn e d iv iz i je ) ; n o v e m b ra s le d i p o v ra te k g o d b e d o m o v ; u m re A lo jz K o s tw e in .
V s k lo p u T o m š ič e v e b r ig a d e s o n j ih o v e p o s to ja n k e v P l ib e rk u , S in č i v a s i in Š o s ta n ju . V E ib is w a ld u j ih v k l ju č i jo v š ta b X IV . d iv iz i je , s le d i jo m e s ta O s i je k , V a ra ž d in , Č rn o p le in Z re n ja n in . P o d e m o b i l iz a c i j i 2 0 . 1 1 . 1 9 4 5 s e v rn e jo d o m o v .
V o ja š k e u n i fo rm e . P o v o jn i o s ta n e le 1 6 g o d b e n ik o v , k a te r e p r e v z a m e J o ž k o H e rm a n .
44
L eto D O G O D K I, M E J N IK I,
V O D S T V O O R K E S T R A
N A S T O P I, N O T N I
R E P E R T O A R
O S N O V N A S R E D S T V A ,
G O D B E N IK I
T E K M O V A N J A ,
N A G R A D E , P R IZ N A N J A
1 9 4 5 II. p o l.
1 0 . 1 1 . 1 9 4 5 je ob n ovljen a god b a z n ovim i fu n k c ion arji: p red sed n ik : P avel A rn old (d o 1 9 5 4 ), ta jn ik : A vgu st P ogorevčn ik (d o 1 9 4 9 ). 1 2 . 1 1 . 1 9 4 5 p ostan e d irigen t Jožk o H erm an . (D irigen t Jožk o H erm an d elu je d ob rih 3 3 let – av toriteto si je u stvaril s p oseb n o vojašk o d isc ip lin o .)
1 5 . 1 2 . 1 9 4 5 – p rv i javn i sam osto jn i k on cert. G lasb en i rep ertoar: k oračn ice, ža lostin k e, p lesn e sk lad b e; va je so red n e; p rogram d elovan ja je n ačrtovan ; p rid e d o organ izac ije a rh iva in u d eleževan j n a razn ih rev ijah p ih a ln ih god b .
N ovi in stru m en ti; v tem času p rid e d o začetk a sod elovan ja z d elu jočo g lasb en o šo lo , k i je p osk rb ela za p rid ob itev n ovih č lan ov . R ed n a p rip rava a rh iva (n astop i, va je, k on certn i p rogram i ...). G od b a im a ob n ovem »ro jstvu « 1 6 č lan ov .
1 9 4 6-1 9 4 7
Z b iran je d en arja (veselica s srečelovom ) za n ove u n iform e. Z n ovim i m od rim i u n iform am i se p rv ič n a k on certu p red stav ijo feb ru arja 1 9 4 7 .
N ove m od re u n iform e (1 9 4 7 ).
O svojitev 1 . m esta n a rev iji s in d ik a ln ih god b S loven ije (S K U D ) v M arib oru (1 9 4 6); osvojitev 1 . m esta n a tek m ovan ju god b v S loven j G rad cu (1 9 4 7 ). N astop v Lju b ljan i – 1 . m esto
1 9 4 8 Ju lija 1 9 4 8 se v G u štan ju u stan ovi S in d ik a ln o k u ltu rn o u m etn išk o d ru štvo »P režih ov V oran c« (p red sed n ik je p rof. d r. S u šn ik ). G od b a se p reim en u je v G o d b en o sek c ijo S K U D » P režih o v V o ra n c« G u šta n j. D elovan je god b e p od ok riljem S K U D -a je tra ja lo 1 0 let.
V letu 1 9 4 9 se ork ester u d eleži tu rn eje v Lju b ljan i in P osto jn i (za n agrad o od Z veze sin d ik a tov S loven ije – Lju b ljan a).
G od b en ik i v letih 1 9 4 5 in 1 9 5 1 zam en ja jo štev iln e vad b en e p rostore (vad b en i p rostor so p red stav lja le: d ru štven a sob a p ri »H lad iju «, lesen a p isa rn išk a b arak a , g rofova v ila , G rad isova b arak a , osn ovn a šo la , T itov d om ).
O svojitev 1 . m esta n a rev iji s in d ik a ln ih god b S loven ije v Lju b ljan i.
1 9 5 1 S n em an je za R ad io Lju b ljan a .
Z ačetek grad n je g lasb en ega d om a.
1 9 5 2 S lavn ostn o od p rtje g lasb en ega d om a.
1 9 5 4 U stan ovljen ork ester R a ven sk ih že leza rjev, p red sed n ik : Ivan G lob očn ik .
N otn i a rh iv ob p op isu ob sega 4 8 u vertu r, 2 1 k on certn ih sk lad b , 4 1 n arod n ih sk lad b , fan tazije, »p od p u rije«, k lasik o id r.
N ove u n iform e in d ežn i p lašč i.
1 9 5 5 G od b en ik i se z n ovo zased b o p red stav ijo d om ačem u ob č in stvu v D om u železarjev ; gostovan je v K ap fen b ergu v A vstriji.
1 9 5 7 P red sed n ik : P avel A rn old (1 9 5 6–1 9 6 4 , 1 9 6 4–1 9 7 4 ); leta 1 9 6 4 za 1 0 m esecev p ostan e p red sed n ik Jan k o P etrač , ta jn ik p a Ivan G lob očn ik (1 9 5 4–1 9 6 4 ).
K on certi v P iran u , A n k aran u , Izo li in P ortorožu .
Ž elezarn a p revzam e p lač ilo za n ak u p 4 8 n ovih in stru m en tov (fon d : 1 2 8 g lasb il).
1 9 5 8 S K U D -i se p reim en u jejo v D elavsk a p rosvetn a d ru štva »S vob od a«, god b a p a v G od b o raven sk ih železarjev R avn e n a K orošk em .
P rv i n astop v zam ejstvu (ted en k orošk ih S loven cev); sn em an je za rad io C elovec .
V tem času ima god b a 4 4 č lan ov .
45
L e to D O G O D K I, M E J N IK I ,
V O D S T V O O R K E S T R A
N A S T O P I , N O T N I
R E P E R T O A R
O S N O V N A S R E D S T V A ,
G O D B E N IK I
T E K M O V A N J A ,
N A G R A D E , P R IZ N A N J A
1 9 6 0 Im e se sp rem en i v P ih a ln i o rk e s te r ra v e n sk ih že le za r je v .
N a k o n c e rtu g o s ti jo d ir ig en ta D . M . Š ija n c a iz B u en o s A ire s -a (1 9 6 0 in 1 9 6 2 ).
S k u p a j z g la sb en o šo lo n a s to p i š ir i tev g la sb en eg a d o m a .
1 9 6 2 P ra zn o v a n je 6 0 -le tn ic e . S n em a n je z R a d iem L J .
N a b a v a d ežn ih p la šč ev za c e lo ten o rk es te r .
1 9 6 3 N o v a š ta m p iljk a o rk es tra z n o v im im en o m »P ih a ln i o rk es te r ra v en sk ih Ž e leza rjev , R a v n e n a K o ro šk em « .
S p re jem N ik ite H ru šč o v e v V e len ju .
O tv o ritev d e ln o p ren o v ljen eg a g la sb en eg a d o m a . P rizn a n je p o b u d n ik u in o rg a n iza to rju g ra d n je P a v lu A rn o ld u .
O c en jev a ln i k o n c e rt v M a rib o ru – 1 . m es to v p rv i sk u p in i (1 9 6 3 ). T ek m o v a n je – rev ija v L ju b lja n i – 1 . m es to . R ev ija p ih a ln ih o rk es tro v m a rib o rsk eg a o k ra ja n a R a v n a h (1 9 6 4 ) – d o sežen o n a jv iš je š tev ilo to č k .
1 9 6 9-1 9 7 2
P rv i p ra p o r je p ih a ln i o rk es te r n a ro č il o b 7 0 . o b le tn ic i o b s to ja (1 9 7 2 ). L e ta 1 9 7 0 p o s ta n e ta jn ik R u d i B la tn ik (d o 1 9 8 8 ).
P ro s la v a o b 3 5 0-le tn ic i Ž e leza rn e R a v n e . D ec em b ra 1 9 7 0 je b il ju b ile jn i k o n c e rt o b 2 5- le tn ic i d e lo v a n ja Jo žk a H erm a n a .
Izv ed en a je b ila v e lik a a k c ija isk a n ja n o v ih p o d p o rn ik o v , k a r se je p o zn a lo v b la g a jn i o rk es tra (1 9 7 0 ).
U d e ležb a n a II. tek m o v a n ju o rk es tro v S lo v en ije v K o p ru (1 9 6 9 ; v p rv i n a jtež ji teža v n o s tn i s to p n ji) – zm a g o v ito 1 . m es to s i d e li jo s trb o v e ljsk o g o d b o .
1 9 7 4 P red sed n ik p o s ta n e Ja n ez P lo h l (d o 1 9 9 0 ).
1 9 7 4 se za č n e jo s reč a n ja p ih a ln ih g o d b in o rk es tro v s lo v en sk ih že leza rn . R ed n o se s reč u je jo 1 4 le t . S o d e lu jo č e g o d b e p rih a ja jo z Je sen ic , Š to r , L esc in R a v en n a K o ro šk em .
V o rk es te r se sp re jm e p rv e žen sk e p red s ta v n ic e (n ek je v za č e tk u 7 0 . le t) .
1 9 7 5-1 9 7 7
1 . sa m o s to jn a o d d a ja , p o sn e ta za p ro s la v o 1 . m a ja 1 9 7 5 . A lo jz L ip o v n ik k o t H erm a n o v n a m es tn ik d ir ig ira sv o j p rv i sa m o s to jn i k o n c e rt.
O rk es te r p rid o b i 3 5 n o v ih in stru m en to v – s ic e r b i j ih p o treb o v a li še en k ra t to lik o za c e lo tn o p ren o v o o rk es tra . P o n o v n a p rid o b itev k o m p le ta n o v ih u n ifo rm za c e lo ten o rk es te r .
L e ta 1 9 7 7 je o rk es te r n a g ra jen z »R ed o m d e la z z la tim v en c em « , k i so g a p re je li o d p red sed n ik a d rža v e T ita . P rv ič se g o d b en ik o m p o d e lju je jo o seb n e G a llu so v e zn a č k e o z iro m a p rizn a n ja . S v eč a n o s t p o tek a o b ju b ile j ih .
1 9 7 8 V le tih 1 9 4 5 in 1 9 7 8 se p o v p reč n o š tev ilo č la n o v g ib lje že m ed 8 0 in 9 0 ; d o sežen a m a g ič n a m e ja je 1 0 5 .
O rk es te r je n a g ra jen z G a llu so v o p la k e to za u sp ešn o d e lo n a k u ltu rn em p o d ro č ju . O sv o jen a z la ta m ed a lja n a sv e to v n em tek m o v a n ju n a N izo zem sk em (K erk ra d e ); 2 9 7 to č k (o d 3 6 0 ).
1 9 7 9 2 6 . 1 . 1 9 7 9 – p o s lo v iln i k o n c e rt Jo žk a H erm a n a
P rizn a n je O b č in e R a v n e n a K o ro šk em .
1 9 7 9 D irig en t: A lo jz L ip o v n ik (ra v n a te lj g la sb en e šo le ) . A lo jz L ip o v n ik v o d i o rk es te r o d 1 9 7 9– 1 9 9 2 .
S n em a n je p lo šč e K o ro šk a T itu . G o s to v a n je o rk es tra v W eib lin g en u – Z v ezn a rep u b lik a N em č ija (1 9 8 1 ).
Š e te sn e jša p o v eza v a m ed g la sb en o šo lo in p ih a ln im o rk es tro m .
Z la ta m ed a lja v k o ra k a n ju v A rtič a h p ri K ršk em (1 1 7 /1 2 0 to č k ). F in a ln o tek m o v a n je n a B led u le ta 1 9 8 1 – 9 8 ,2 % to č k e v p rv i k a teg o rij i – z la to o d lič je s p o seb n o p o h v a lo .
1 9 8 2-1 9 8 3
G o s to v a n je p o Ita li j i (4 . rev ija p ih a ln ih o rk es tro v p o k ra jin e E m ilie R o m a g n o ). N a s to p n a 8 . k o n c e rtu ev ro p sk ih g o d b v S a n L a zza ru (1 9 8 5 )
G ra d n ja p riz id k a g la sb en eg a d o m a ; n ek a j le t p o zn e je se iz ra z i že lja o p o d rtju s ta reg a g la sb en eg a d o m a in p o s ta v itv i n o v eg a .
L e ta 1 9 8 3 o rk es te r n a n a jv eč jem tek m o v a n ju v Ju g o s la v ij i (V a ljev o v S rb ij i) , k je r je tek m o v a lo č ez 2 0 0 ra z lič n ih a m a te rsk ih sk u p in , p rid o b i z la t k ip ec K o s ta A b ra šev ić a – n a jv iš je ju g o s lo v a n sk o p rizn a n je za lju b ite ljsk o k u ltu rn o-u m etn išk o u s tv a rja n je .
46
L e to D O G O D K I , M E J N I K I ,
V O D S T V O O R K E S T R A
N A S T O P I , N O T N I
R E P E R T O A R
O S N O V N A S R E D S T V A ,
G O D B E N I K I
T E K M O V A N J A ,
N A G R A D E , P R I Z N A N J A
1 9 8 5-1 9 8 7
Z a d n je , 1 4 . s re č a n je p ih a ln ih o rk e s tro v ž e le z a rn , p o te k a n a R a v n a h n a K o ro š k e m ; v z ro k i z a p re k in i te v s o p o v e z a n i p re d v s e m s f in a n č n im s ta n je m ž e le z a rn (1 9 8 7 ).
N a k u p n o v ih in s t ru m e n to v in n o v ih u n ifo rm (1 9 8 6 ) .
R e p u b liš k o te k m o v a n je v C a n k a r je v e m d o m u v L ju b lja n i (1 9 8 5 ) – p o d s k u p in a p rv e k a te g o r i je (b re z s u b s t i tu to v ) – z la to o d lič je .
1 9 8 9 M e d le to m a 1 9 8 8 in 1 9 9 0 o p ra v lja n a lo g e ta jn ik a d ru š tv a A lfo n z L e s ja k , s le d i m u M a rja n Č u je š (1 9 9 0–1 9 9 3 ) .
G o s to v a n je o rk e s tra n a p a ra d a h v L i llu in L e n s u (1 9 9 0 ) .
S v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m in o s v o je n a z la ta p la k e ta – d o s e ž e n ih je 3 1 9 ,5 to č k e z a ig ra n je in 8 4 to č k p r i k o ra k a n ju .
1 9 9 1 P re d s e d n ik p o s ta n e L e n a r t B re c (d o 1 9 9 6 ) .
1 9 9 2 O rk e s tru p r is k o č i n a p o m o č Iv a n G ra d iš e k (o rk e s te r v o d i e n o le to , d o k le r n e n a jd e jo n o v e g a d ir ig e n ta ) . Iv a n G ra d iš e k je b i l d o lg o le tn i n a m e s tn ik d ir ig e n ta , p re d v o d n ik , ra v n a te lj G la s b e n e š o le te r a rh iv a r in k ro n is t o rk e stra .
O b 9 0 . o b le tn ic i o b s to ja o rk e s tra s e p o s lo v i A lo jz L ip o v n ik (a p r i l 1 9 9 2 ).
O b 9 0 - le tn ic i o b s to ja o rk e s te r n a ro č i n o v p ra p o r , k i s e u p o ra b lja š e d a n e s . O b te m d o g o d k u p o te k a s la v n o s tn o ra z v i t je p ra p o ra .
P r iz n a n je O b č in e R a v n e n a K o ro š k e m o b 9 0 - le tn ic i d e lo v a n ja o rk e s tra .
1 9 9 3 D ir ig e n ts k a p a lic a p r is ta n e v ro k a h S re č k a K o v a č ič a . L e ta 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič » z a č a s n o « p re v z a m e m e s to d ir ig e n ta , d o k le r s e n e n a jd e re d n e g a . A to » z a č a s n o o b d o b je « s e š e n i k o n č a lo , in S re č k o K o v a č ič v o d i o rk e s te r š e d a n e s . T a jn ik p o s ta n e B ra n e Š irn ik (d o 2 0 0 2 ) .
G o s to v a n je v Ita li j i (M a n ia g u v p o k ra j in i P o rd e n o n e; d ir ig e n t je Iv a n G ra d iš e k ) . J e s e n i 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič p rv ič d ir ig ira p ih a ln e m u o rk e s tru n a t ra d ic io n a ln e m n o v o le tn e m k o n c e r tu v š p o r tn i d v o ra n i . B o ž ič n o -n o v o le tn i k o n c er t i p o s ta n e jo s ta ln ic a in s im b o l n je g o v e g a o b d o b ja .
O rk e s te r im a ž e 9 4 č la n o v (1 9 9 3 – 2 0 0 2 ) . V o rk e s te r s e v k lju č u je v e d n o v e č n o v ih in s t ru m e n to v , z a s e d b a s e p o č a s i s p re m in ja iz k la s ič n e v s im fo n ič n o . V te m o b d o b ju s e re d n o k u p u je jo n o v i ins t ru m en ti z a p o tre b e g o d b e n ik o v .
1 9 9 4 P r ip ra v e n a n o v te k m o v a ln i c ik lu s z n o v im d ir ig e n to m – S re č k o m . O rk e s te r je m o č n o p o m la je n .
D o s e ž e n a je z la ta m e d a lja n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v K rš k e m (1 . k a t .) .
1 9 9 5 S F ra n c e m R u s o m n a č e lu s e fo rm ira » g ra d b e n i o d b o r« z a iz g ra d n jo g la s b e n e g a d o m a . F ra n c R u s z a ra d i s v o j ih z a s lu g le ta 1 9 9 7 p o s ta n e č a s tn i č la n o rk e s tra .
Z la ta m e d a lja je o s v o je n a n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v M a rib o ru (u m e t . k a t .) in n a m e d n a ro d n e m te k m o v a n ju p ih a ln ih o rk e s tro v n a Č e š k e m (O s tra v a ) .
1 9 9 6 1 0 . 1 0 . 1 9 9 6 je p rv a v a ja v n o v e m g la s b e n e m d o m u . P re d s e d n ik p o s ta n e Z d ra v k o P le š iv č n ik , k i to fu n k c i jo o p ra v lja š e d a n e s .
1 9 9 7 P o m n o g ih le t ih je o rk e s te r p r iš e l d o p r im e rn e g a p ro s to ra – 1 5 . 5 . 1 9 9 7 p o te k a s la v n o s tn a o tv o r i te v n o v e g a g la s b e n e g a d o m a . Im e s e s p re m e n i v P ih a ln i o r k e s te r ž e le z a r je v R a v n e ( to je v ra b i š e d a n e s ) . V z ro k z a s p re m e m b o im e n a s o v e d n o p o g o s te jš a te k m o v a n ja v tu j in i , k je r je b i lo n a k o n c u t re b a p o u d a r i t i im e k ra ja , o d k o d e r s e je p r ih a ja lo (R a v n e ) .
» P r ip ra v lja ln i« k o n c e r t i s te k m o v a ln im p ro g ra m o m z a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m (R a v n e , Č rn a in R o g a š k a S la t in a ) .
Z a d n j i n o v i k o m p le t i u n ifo rm , k i s e u p o ra b lja jo š e d a n e s . N o v i g la s b e n i d o m . G la s b e n i d o m je v e lik a p r id o b i te v z a o rk e s te r in m e s to . V n je m s e š e d a n e s o d v i ja m n o g o p r i re d i te v – g la s b e n i a b o n m a , š te v i ln i k o m o rn i k o n c e r t i , p re d a v a n ja , s e s ta n k i in d ru g e d e ja v n o s t i .
T re t j i o d h o d n a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k o : d o s e ž e n a je z la ta p la k e ta s p o h v a lo v 1 . te ž a v n o s tn i k a te g o r i j i – 3 3 3 /3 6 0 to č k (n a jv e č iz m e d v s e h s lo v e n s k ih o rk e s tro v ) .
47
48
L e to D O G O D K I, M E J N IK I,
V O D S T V O O R K E S T R A
N A S T O P I, N O T N I
R E P E R T O A R
O S N O V N A S R E D S T V A ,
G O D B E N IK I
T E K M O V A N J A ,
N A G R A D E , P R IZ N A N J A
1 9 9 8 O d le ta 1 9 9 8 je P ih a ln i o rk es te r reg is trira n k o t d ru š tv o .
G o s to v a n je v B erlin u , k je r se p rip ra v i k o n c ert za s lo v en sk e zd o m c e .
1 9 9 9 G o s to v a n je v F ra n c iji (k o n c ert v C a la isu ).
2 0 0 0 U d elež itev n a ev ro p a ra d i v F ra n c iji .
2 0 0 1 In tez iv n e p rip ra v e n a za h tev n o tek m o v a n je ; p red o d h o d o m im a o rk es te r 1 1 v a j v d v eh ted n ih .
Č e trti o d h o d n a sv e to v n o tek m o v a n je n a N izo zem sk em – v n a jv iš ji k o n c ertn i k a teg o riji se o sv o ji 9 0 ,1 3 /1 0 0 to č k (p rv i s l. o rk es te r, k i je n a s to p il v te j k a teg o riji).
2 0 0 2 U p ra v n i o db o r ses ta v lja 1 1 č la n o v , o d teg a so trije zu n a n ji (p red s ta v n ik že leza rn e , žu p a n ja te r ra v n a te lj g la sb en e šo le ). T a jn ik p o s ta n e A lo jz B u h v a ld .
S la v n o s tn a k o n c erta o b 1 0 0-le tn ic i n a R a v n a h in v v e lik i d v o ra n i S lo v en sk e filh a rm o n ije v L ju b lja n i (so lis ta s ta G reg a K o v a č ič in S ta n k o A rn o ld ). V elik a s la v n o s tn a p a ra d a n a ra v en sk em s ta d io n u . T u rn e ja o rk es tra p o D a lm a c iji (D u b ro v n ik , Š ib en ik ).
P ih a ln i o rk es te r že leza rjev R a v n e k o t p rv i a m a tersk i o rk es te r v S lo v en iji p rid o b i č a s tn i zn a k sv o b o d e (p o d e li m u g a M ila n Ku č a n ).
2 0 0 3 U d eležb a n a v e lik i ev ro p sk i p a ra d i v G u llia n o v i (Ita lija ) in d o sežen o 1 . m es to v k o ra k a n ju .
2 0 0 4-2 0 0 5
V le tu 2 0 0 4 sm o g o s to v a li n a fes tiv a lu »E v ro p a v c v e tju « v S a n R em o (Ita lija ) in p o D a lm a c iji z V in k o m C o c e to m (V o d ic e , B o l n a B ra č u , T ro g ir in K o s ta n je o b rek i C e tin ji) . P rip ra v lja ln a k o n c erta za sv e to v n o tek m o v a n je n a R a v n a h in v M a rib o ru .
P e ti o d h o d n a sv e to v n o tek m o v a n je n a N izo zem sk em (2 0 0 5 ) – o sv o jili sm o 7 7 ,9 0 /1 0 0 to č k (sm o ed in i s lo v en sk i o rk es te r, k i je n a s to p il d v a k ra t v n a jv iš ji k o n c ertn i k a teg o riji). N a tek m o v a n ju m la d ih so lis to v v B irk fe ld u sm o sp rem lja li B e tk o K o tn ik (sa k so fo n ).
2 0 0 6- 2 0 0 9
V o liln i o b č n i zb o r le ta 2 0 0 7 , v o d s tv o o rk es tra o s ta n e n esp rem en jen o .
D v a k ra tn o g o s to v a n je n a fes tiv a lu v Š p a n iji (C a s te llo n – 2 0 0 6 in F igu eres – 2 0 0 7). S la v n o s tn i k o n c ert o b 1 0 5-le tn ic i o rk es tra n a R a v n a h . G o s to v a n je n a H rv a šk em (K a s ta v – 2 0 0 8 ) in v V o jv o d in i (N o v i S a d – 2 0 0 9 ).
2 0 1 0 d o d a n es
V o liln i o b č n i zb o r le ta 2 0 1 1, v o d s tv o o rk es tra o s ta n e n esp rem en jen o .
P o le tn a tu rn e ja p o P rim o rsk i (K o p er, P u č e , G o rišk a B rd a – 2 0 1 1). K o n c erti s p rizn a n im i v o k a lis ti : E ro ic a (2 0 0 8), M ila n K a m n ik (2 0 0 9), A d i S m o la r (2 0 1 0 ), A len k a G o d ec (2 0 1 0 ), O to P es tn er (2 0 1 1), L u c ien n e L o n č in a (2 0 1 1) id r.
O rk es te r d a n es š te je 1 0 0 č la n o v , o d teg a jih je p rib ližn o 9 0 a k tiv n ih; v la s ti im a c c a . 2 4 0 reg is trira n ih in stru m en to v . O b n o v a fa sa d e n a g la sb en em d o m u (2 0 1 1 ).
O rk es te r se u d e lež i tek m o v a n ja p ih a ln ih g o d b v T ro g irju (d o sežen o p rv o m es to ) in m ed n a ro d n eg a tek m o v a n ja v V elen ju – d o sežen a s reb rn a m ed a lja (o b o je v le tu 2 0 1 0 ).
Simon Miler in dr. Matej Rozman
DirigentKOVAČIČ SREČKO
Piccolo
Flavte
Oboa
Klarineti
Bas klarinet
KOVAČEC VESNA
APAT SERGEJAGORINŠEK MANJAKOPRIVNIK MINKAPAŠKVAN VANDAPOTOČNIK ANA
RANC ZALAREČNIK NADJAREČNIK TANJA
ŠAPEK ANDREJAZADRAVEC ANITA
DOBNIK MATJAŽ
BOBEK JAKAGOŠNAK MIHAHAVLE MARKOHORVAT MIHA
JELEN TINAKOVAČIČ GREGAKRAJNC DARKOMAKLIN JURE
MOČILNIK MARTINMOČILNIK TOMAŽ
OSOJNIK NUŠAPARADIŽ GAŠPER
PERIČ SLAVKOPOTOČNIK DAMJAN
REČNIK FRANCREČNIK PRIMOŽROZMAN MATEJŠIRNIK BRANKO
ŠTAUDEKAR KLARAŠTRIKER DUŠAN
ZIH JURE
POGOREVČNIK AVGUST
Alt saksofoni
Tenor saksofoni
Bariton saksofon
Roga
Krilovke
Korneti
BIZJAK KOTNIK BETKABUHVALD ALOJZ
FERK MIHAGRABNER JOŽE
KEBER JOŽEŠIRNIK SAŠA
ŠTEHARNIK GREGA
HUDOPISK BOŽOKOLAR SAMO
KRISTAN PRIMOŽPLEŠIVČNIK ZDRAVKO
TANDAR DENISZORMAN ANDREJ
BREC LENART
DJORDJEVIČ MARKOMAKLIN KLEMEN
ARNOLD STANKOKEBER GAŠPERKONEČNIK IGORKOVAČEC JOŽE
PETEK MIHAŠTRIKER ZORAN
BOŠNIK GREGAGORENJAK JOŽEKOBOVC JAKOBMILER SIMON
Trobente
Tenorji
Baritoni
Pozavne
Tube
Tolkala
DOBNIK ALJAŽGORENJAK ANDREJ
KOBOVC DARKOMAKLIN ROKRAČNIK BLAŽTURJAK JUREZIH LENART
KRAUTBERGER FRANCMIRNIK MATEJPLOHL JANEZ
PŠENIČNIK BOŠKOVEČKO JAKA
GLAVAR UROŠHANCMAN BRANISLAV
LEČNIK UROŠSKITEK KLEMENŠEPUL GREGOR
VERHOVNIK ALJAŽ
GRADIŠNIK ALJAŽKOTNIK MARJANMATEČKO JANI
MLAČNIK MARJANVAVTI ALAN
ČEKON JANKOČUJEŠ MARJANKRIVEC ANDREJ
KOTNIK ALEKSANDERMAGER ŠTEFANMAKAN TOMAŽ
CEPEC ŽIGACIFER MARTIN
GRABNER SIMONKAVTIČNIK MATJAŽ
OCEPEK LUKAPLANINŠEC MATJAŽ
SATLER BLAŽ* Člani orkestra so navedeni po abecednem redu. Navedeni so samo aktivni člani orkestra.50
Glasbeni dom včasih in danes
51
Člani upravnega odbora ob 110-letnici1.Zdravko Plešivčnik – predsednik2.Alojz Buhvald – tajnik3.Aleksander Kotnik – gospodar4.Martin Cifer5.Igor Konečnik 6.Vesna Kovačec – arhivarka 7.Simon Miler 8.Matej Rozman
Člani nadzornega odbora 1.Ana Potočnik – predsednica2.Marko Havle 3.Jože Kovačec
Člani disciplinske komisije 1.Miha Horvat2.Vesna Kovačec3.Klemen Maklin
PredvodnikBranislav Hancman
PraporščakJakob Kobovc
Predsedniki orkestra1902–1916 pod okriljem gasilskega društva1923–1925 Luka Juh (načelnik)1925–1934 Josip Sikora1934–1936 Maks Viternik1936–1941 Mirko Roženk1941–1945 ni bilo predsednika1945–1954 Pavel Arnold1954–1956 Ivan Globočnik1956–1964 Pavel Arnold1964 (10 mes.) Janko Petrač1964–1974 Pavel Arnold1974–1990 Janez Plohl1990–1996 Lenart Brecod 1996 Zdravko Plešivčnik
Dirigenti orkestra1902–1916 Alojz Kostwein1923–1925 Maks Štuk, p.d. Rogačnik1925–1945 Alojz Kostwein1945–1979 Jožko Herman1979–1992 Alojz Lipovnik1992–1993 Ivan Gradišekod 1993 Srečko Kovačič
Tajniki orkestra1923–1925 Matija Gradišnik (pom. načelnika)1925–1933 Štef Šteharnik1933–1941 Josip Stana1941–1945 ni bilo tajnika1945–1949 Avgust Pogorevčnik1949–1952 Jožko Pfau1952–1954 Peter Šteharnik1954–1964 Ivan Globočnik1964–1966 Edo Kričej1966–1970 Ivan Globočnik1970–1988 Rudi Blatnik1988–1990 Alfonz Lesjak1990–1993 Marjan Čuješ1993–2002 Brane Širnikod 2002 Alojz Buhvald
CISM – Križ za zasluge
CISM – Medalja za zasluge
Arnold StankoGrabner JožeKovačič Srečko
* Križ za zasluge CISM se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 50-letno igranje v godbi ali izjemne zasluge na umetniškem ali organizacijskem področju godbeništva.
Brec LenartKolar Samo
Kranjc DarkoPlešivčnik Zdravko
Širnik BrankoZadravec Anita
* Medaljo za zasluge se podeljuje godbenicam in
godbenikom za več kot 35-letno igranje v godbi.
Odlikovanje ZSG (Zveza slovenskih godb)
Zdravko Plešivčnik
Alojz Buhvald
Aleksander Kotnik
Vesna Kovačec
Zlato medaljo ZSG prejme za več kot 14- letno predsedovanje Pihalnemu orkestru železarjev Ravne.
Srebrno medaljo ZSG dobi za več kot kot 14-letno delovanje kot gospodar in tajnik Pihalnega orkestra železarjev Ravne.
Bronasto medaljo ZSG za več kot 8-letno opravljanje naloge gospodarja.
Bronasto medaljo ZSG za več kot 8-letno opravljanje naloge arhivarke.
53
Gallusova značkaČASTNA
ZLATA
Arnold StankoBrec Lenart
Čekon JankoČuješ MarjanGorenjak JožeGrabner Jože
Hancman BranislavKobovc JakobKolar Samo
Kotnik AleksanderKotnik MarjanKovačec Jože
Kovačič SrečkoKrajnc Darko
Krautberger FrancMager Štefan
Maklin KlemenMlačnik MarjanPlaninšec Matjaž
Plešivčnik ZdravkoPlohl Janez
Pogorevčnik AvgustPšeničnik Boško
Rečnik FrancŠirnik BrankoZadravec Anita
Za več kot 30 let udejstvovanja.
Buhvald AlojzCifer Martin
Gradišnik AljažKovačič Grega
Za več kot 25 let udejstvovanja.
SREBRNA
BRONASTA
Bobek JakaDobnik MatjažGrabner SimonHudopisk BožoKonečnik IgorKovačec Vesna
Lečnik UrošMakan TomažMiler Simon
Paškvan VandaPotočnik Damjan
Rečnik TanjaRozman Matej
Satler BlažŠtriker Zoran
Za več kot 15 let udejstvovanja.
Jelen TinaKoprivnik Minka
Krivec AndrejOsojnik Nuša
Paradiž GašperRačnik BlažRanc Zala
Rečnik PrimožŠapek Andreja
Širnik SašaTandar Denis
Vavti AlanZorman Andrej
Za več kot 5 let udejstvovanja.
54
Priznanje Bojana Adamiča
ZLATO
SREBRNO
Hancman BranislavKotnik Aleksander
Kotnik MarjanMager Štefan
Maklin KlemenMlačnik MarjanPlaninšec Matjaž
Zlata medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 30-letno članstvo v godbi.
Bizjak Kotnik BetkaGlavar Uroš
Gorenjak AndrejHavle Marko
Kobovc DarkoKristan PrimožPotočnik AnaŠtriker Dušan
Srebrna medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 20-letno članstvo
v godbi.
BRONASTOApat SergejaBošnik Grega
Cepec ŽigaDjordjevič Marko
Ferk MihaGorinšek ManjaGošnjak MihaHorvat MihaKeber Jože
Matečko JaniMočilnik Tomaž
Perič SlavkoRačnik Blaž
Rečnik NadjaŠteharnik Grega
Zih Jure
Bronasta medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 10-letno članstvo
v godbi.
55
Boštjan, Franc, 1983: Slovenske železarne – Železarna Ravne. Ravne na Koroškem: Železarna Ravne.
Čibron-Kodrin, Andreja: 375 let jeklarstva na Ravnah. Ravne na Koroškem: Slovenske železarne d.d.
Gorinšek, Manja, 2011: Diplomska naloga: Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne) –
Spominske pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika. Filozofska fakulteta (Oddelek za
slovenistiko), Ljubljana.
Gradišek, Ivan, 1968: Godba in naš čas. Koroški fužinar, št. 2. 21–22.
Gradišek, Ivan, 1992: Devetdeset let. Andrej Kokalj, Janko Miklavc (ur.), Pihalni orkester železarjev
Ravne, 90 let. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.
Herman, Jožko, 1972: Od godbe na pihala do pihalnega orkestra. 70 let godbe ravenskih železarjev.
Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.
Herman, Jožko, 1972: Zgodovinski oris vojaških in turških godb. 70 let godbe ravenskih železarjev.
Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.
Hudopisk, Božo, 2009: Kdo smo ravenski muzikanti. Ravenski razgledi (december 2009), št. 2. 29.
Oder, Karla, 2007: Kulturna dediščina Koroške – njen pomen za regijo. Karla Oder, Etnologija in regije:
Koroška. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 127–137.
Oder, Karla in Širnik, Brane (ur.), 2002: Pleh in simfonija. Pihalni orkester železarjev Ravne, 1902–2002.
Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne.
Osojnik, Miroslav, 1998: Ravne na Koroškem: 750 let od prve pisne omembe. Ravne na Koroškem:
Občina Ravne-Prevalje.
Rus, Franc, 1997: Zgradili smo ga. 95 let Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Ravne na Koroškem:
Pihalni orkester železarjev Ravne.
Šipek, Andreja, 2001: Diplomska naloga: 100 let razvoja in delovanja Pihalnega orkestra železarjev
Ravne. Filozofska fakulteta (oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), Ljubljana.
Širnik, Brane, 2002: Almanah: Pleh in simfonija – Pihalni orkester železarjev Ravne 1902-2002. Ravne na
Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne.
Wlodyga, Erwin, 1972: Naših 70 let. 70 let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem: Pihalni
orkester ravenskih železarjev. 7–32.
59
JUBILEJNI IZBOR OB 110-LETNICIPIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE
1. Philip Sparke - Jubilee Overture 6:25 2. Philip Sparke - Manhattan - Saturday Serenade* 5:07
3. John Philip Sousa - Hands Across the Sea 3:08 4. Dmitry Shostakovich - Folk Dances 4:14
Alfred Reed - Fourth Symphony5. II. Intermezzo (Lento grazioso) 6:39 6. III. Tarantella (Allegro molto, con fuoco) 4:31 7. Edward Elgar - Chanson de Matin, op. 15 3:59 8. James Barnes - Symphonic Overture 9:43 9. Morton Gould - Symphony for Band - II. Marches 7:50
Edvard Elgar - ENIGMA (Variantions on an 0riginal Theme, op. 36) 10. IX. NIMROD (Adagio) 4:18 11. XIV. FINALE - E.D.U (Alegro - Presto) 5:48 12. Pavel Stanek - Legenda 4:39 13. Dmitry Shostakovich - Festive Overture, op. 96 5:51 14. Vinko Štrucl - Zlatorog (koračnica) 3:11
Skupni čas: 75:23
*Trobenta: Igor KONEČNIK Dirigent: Srečko KOVAČIČ