-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
1
Idejna zasnova prostorske raziskovalnicena Rimski cesti v
Ljubljani
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
2
Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo
diplomantka Alenka Kramer
Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v
Ljubljani
mentorica: prof. Marua Zorec
konzultant za arheologijo: Andrej Gaspari, uni. dipl.
arheol.
konzultant za statiko: Cbd, projektiranje lesenih
konstrukcij
Leto vpisa: 2004Leto izdelave diplomskega dela: 2012
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
3
elim, da bi moji otroci razumeli svet, pa ne le zato, ker je
svet zanimiv in ker je loveki um vedoeljen. elim, da svet razumejo
zato, da bodo imeli izhodie, da ga tudi izboljajo.
Howard Gardner, psiholog in strokovnjak za izobraevanje
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
4
Kazalo
Kazalo 4Povzetek 5Uvod 6Izobraevanje otrok o prostoru 7
Otrok in prostor 13
Programski cilji 17
Kontekst prostora 20
Zgodovinske plasti prostora 29
Referenni okvir 39
Projektna naloga 44
Materiali in konstrukcija 50
Grafini del 55
Pomembnost, aktualnostSmernice za izobraevanje o grajenem
okoljuIzobraevalni programi v tujiniIzobraevalni programi v
SlovenijiUsmeritve
89
101112
Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrokPomembnost
utilNaini seznanjanja s prostoromUsmeritve
14151616
Vsebinska shemaPedagoka shemaProgramska shemaOrganizacijska
shema
18191919
Izbor lokacijeLokacijaFotografije lokacijeProstorske
analizePredvidena rabaVarovalni pogoji in lastnitvoUsmeritve
21222324272828
Odkrivanje zgodovinskih plasti prostoraZgodovina urbanizma in
arhitekture mesta LjubljanaZgodovinski pregled razvoja izbrane
lokacijeOstanki rimskega mesta EmonaUsmeritveOstanki Zoisovega
botaninega vrta, Usmeritve
303133343638
Program prostorske raziskovalnicePrezentacija arheolokih
ostalin
4042
Urbanistini konceptKoncept prezentacije arheolokih ostalin in
koncept poslovne stavbeKoncept stavnih volumnovProgramski
konceptAmbienti
4546474849
Izbor materialaIzbor konstrukcijskega sistemaKonstrukcijska
zasnovaInstalacije in poarna varnost
51525354
Kazalo nartovUrbanistina zasnova v merilu 1:500Idejna zasnova
prostorske raziskovalnice v merilu 1:200 Prostorska
predstavitev
56576274
1
2
3
4
5
6
7
8
9
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
5
Diplomska naloga se ukvarja s tematiko izobraevanja otrok o
prostoru in arhitekturi.
Teoretini del sestoji iz preuevanja izobraevalnih programov na
izbrano tematiko in teorije o razlikah v dojemanju prostora med
otrokom in odraslim. Na podlagi tega je sestavljen izobraevalni
program Prostorske raziskovalnice - stavbe, v kateri bi se otroci
skozi prostor uili o prostoru, materialih, oblikah in drugih
prostorskih temah.
Izbrana lokacija Prostorske raziskovalnice je Hrovatinov vrt ob
Rimski cesti v Ljubljani.Ker pa je vsako nartovanje proces in
svojevrstna zgodba, se je med preuevanjem izbrane-ga prostora
odkrilo ve zgodovinskih plasti. Na tej lokaciji e vedno obstajajo
arheoloke ostaline rimskega zidu in zahodnih emonskih vrat ter
mogone bukve, ki so ostanek Zois-ovega botaninega vrta. S
spotovanjem do prostora in zgodovine so te plasti vkljuene in
upotevane v projektu.
Tako se je projekt Prostorske raziskovalnice raziril na ureditev
obmoja med Gregorievo, Igriko, Rimsko in Preernovo ulico v
Ljubljani. Vsebuje program Prostorske raziskovalnice, prezentacijo
ostalin rimskega zidu in zasnovo poslovne stavbe za potrebe Skupnih
slub Vlade Republike Slovenije.
Kljune besede:
izobraevanje otrociprostorarheologijaEmona
Abstract
This diploma paper focuses on the education of children about
spaces, places and archi-tecture.
The theoretical part consists of the study of educational
programs on this topic and the theory about the differences in
space perception between children and adults. On this basis, we
designed an educational program called the Space Exploratorium a
building where children could learn about space, materials, shapes
and other related topics through space itself.
The selected location for the Space Exploratorium is the garden
Hrovatinov vrt on the street Rimska ulica in Ljubljana. Since every
planning is a process with its own unique story, numer-ous
historical details have been discovered during our research. In
this location, you can still find the archaeological remains of the
Roman wall, the eastern town gate of Emona and the mighty breech
trees from the time of the Zois botanical garden. All of these
details have been considered and included in the project out of
respect for space and history.
The project Space Exploratorium has thus been expanded to
spatial planning of the area between the streets Gregorieva,
Igrika, Rimska and Preernova ulica in Ljubljana. It in-cludes the
Space Exploratorium program, the presentation of the remains of the
Roman wall and a draft for the office building of the Joint
Services of the Goverment Republic of Slovenia.
Key words:EducationChildrenSpaceArchaeologyEmona
Povzetek
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
6
Uvod
Otroci niso samo majhni odrasli. Drugani so od nas. Iskreni,
zabavni, polni domiljije, navduenja, energije in kreativnosti. V
njih ni zadrkov, premiljenosti in preraunljivosti. So, to kar so.
In ravno to me pri njih vedno znova navduuje.
Dananji otroci so temelj prihodnosti. In eprav v teh asih ni
sliati veliko lepih besed in pristnega smeha, verjamem, da lahko
otroci s svojim entuziazmom obarvajo e tako siv svet.
V tej diplomski nalogi zasnujem stavbo, ki je namenjena samo
otrokom. V njej odkrivajo za-nimive prostore, gradijo in se igrajo.
Prostorska raziskovalnica je stavba, kjer se otroci uijo o prostoru
skozi prostor. Njen obisk bi za otroka pomenil celostno utno
izkunjo, polno zanimivih spoznanj in igranj.
Namen te naloge je ustvariti prostor, ki bi otroka napolnil z
navduenjem o okolju, v katerem ivimo in mu pomagal odpreti oi za
vse lepo okoli nas.
In e bi otrok s tem navduenjem okuil vsaj enega odraslega, je
namen naloge doseen.
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
7
Izobraevanje otrok o prostoru1
Poglavje govori o pomembnosti in aktualnosti izobraevanja otrok
o prostoru. Je pregled delovanja na tem podroju v tujini in pri
nas. Obrazloeni so razlini programi, ki se ukvarjajo z
izobraevanjem otrok o grajenem okolju; kako in kje delujejo, kdo
jih vodi in kje se izvajajo.
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
8
Stvari, ki jih razumemo, so nam blije in jih tudi raje vzamemo
za svoje. e bodo otroci seznanjeni z okoljem v katerem ivijo, ga
bodo tudi bolj vzeli za svojega, skrbeli zanj in sku-paj ustvarjali
trajnostno prihodnost.
e otroci tekom svojega razvoja pridobijo jezik za razumevanje
konceptov in referennih tok arhitekture, dediine in okolja, bodo
bolje razumeli razloge za zgradbe, njihove funk-cije, obliko,
materiale in pomen, ter bodo postali bolj pozorni na obutke, ki jih
zbujajo oblike, volumni, materiali, barva in svetloba.
Uenje o prostoru in okolju v katerem ivimo, mladim omogoa, da se
v prostoru orientirajo, ga ponotranjijo in vzamejo za svojega.
Predvsem pa, da razumejo, da bodo v kratkem sami tisti, ki bodo
imeli kot odrasli pravico in odgovornost prevzeti pobudo za
spreminjanje in ustvarjanje le tega.
Iz teh razlogov je Svetovna zveza arhitektov pripravila smernice
za izobraevanje otrok o grajenem okolju. Besedilo vsebuje razloge
za namensko izobraevanje otrok o tej temi, cilje in izobraevalne
teme, ki jih priporoajo, da se uporabijo v izobraevalnih
programih.
Delovni program Arhitektura in otroci je pripravil prevod.
V nadaljevanju sledi izvleek najpomembnejih smernic
izobraevanja, cilji in ozobraevalne teme, ki jih besedilo
predlaga.
SMERNICE
Arhitekturna izobrazba nae mladine bi morala biti del vsake
vladne arhitekturne politike in strokovna zdruenja arhitektov vsake
drave bi jo morala vsaj skuati zagotoviti. Tudi, kjer vladna
arhitekturna politika o arhitekturi ne obstaja, lahko lanske
sekcije s svojimi viri in loka-lnim znanjem mnogo prispevajo v
podporo svojim lanom in oblikujejo povezave in omreja, ki vodijo do
razvoja programov, materialov, unega gradiva in konstruktivnih
partnerstev.
(Smernice za izobraevanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza
arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)
http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf
Pomembnost, aktualnost
http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/
http://www.thecoolhunter.net/images/blaxland.jpg
Drevesna hia, Blaxland Riverside Park - Sydney, Australia, JMD
Design
Zanimiv prostor za otroko igro, gibanje in spoznavanje
okolja
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
9
Smernice Svetovne zveze arhitekotov za izobraevanje o grajenem
okolju jasno navajajo cilje taknega izobraevanja in mone naine
izvajanja.
CILJI PROGRAMA
- utno zavedanje prostorov, v katerih se gibajo in ivijo
javnih/zasebnih, notranjih/zunanjih - zavedanje vloge, pravic in
odgovornosti, ki jih prinaa ustvarjanje zgrajenega okolja -
spotovanje arhitekturne dediine in sodobne arhitekture -
razumevanje odnosa med zgrajenim in naravnim okoljem ter povezave
med trajnostnim razvojem in kakovostjo ivljenja - slovar, ki ga
potrebujejo za razpravljanje o kvalitetah zgradb in krajev in tega,
na kaken nain se dotikajo ivljenja skupnosti - izkunjo analitinega
in problemsko usmerjenega nartovanja - zmonost dela v skupini,
opazovanja, prepoznavanja problemov in iskanja kreativnih reitev -
prilonost za eksperimentiranje s tehnikami, oblikami in materiali -
monost, da vadijo obutljivost in domiljijo, svoj okus in kritino
presojo - odkritje, da je arhitektura kreativna intelektualna
naloga, pri kateri se raziskovanje in nartovanje, opirata na
lovekost, kulturo, dediino, naravo in drubo.
NAINI POUEVANJA
Arhitekti v oliProgram Arhitekti v oli, pri katerem arhitekti in
uitelji zdruijo svoje strokovno znanje in spretnosti pri
interaktivnem olskem pouku, mladim nudi zanimivo, domiselno in
pouno izkunjo. Program lahko vkljuuje skupino arhitektov in ve ol,
enega samega arhitekta, ki dela z ve olami ali pa, najbolj
enostavno, individualno pobudo posameznega uitelja in arhitekta, ki
delata skupaj.
Uposposabljanje uiteljevKer ima ola tako pomembno vlogo pri
pripravi otrok na njihovo bodoe mesto v drubi odgovornih in
sposobnih odraslih, jim mora zagotoviti tudi znanje o procesih, ki
ustvar-jajo in preoblikujejo zgrajeno okolje ter s tem vplivajo na
kakovost ivljenja. To zahteva predane uitelje, ki se znajo
spoprijeti s kompleksnostjo arhitekture, vendar pa se mnogi med
njimi ne utijo dovolj usposobljene za to nalogo.
DelavniceRaznovrstne delavnice, ki jih organizirajo zdruenja
arhitektov lahko nudijo doivljajsko izkunjo prostora in
arhitekture. Tako se otroci zabavajo, in odpirajo oi prostoru okoli
sebe.
(Smernice za izobraevanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza
arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)
http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf
Smernice se osredotoajo na utno zavedanje prostorov, v katerih
se otrok giba. Pri nainih pouevanja govorijo predvsem o vkljuevanju
izobraevanja o zgrajenem okolju v ole, saj je verjetno to najlaji
nain. Menim, da bi bilo celostno izobraevanje o tej temi najbolj
smiselno organizirati v stavbi namenjeni samo temu.
Smernice za izobraevanje o grajenem okolju
http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/
Smernice navajajo seznam tem, za katere strokovnjaki menijo, da
bi jih bilo potrebno vkljuiti v izobraevanje otrok. To naj bi bile
v grobem: konceptualni okvir arhitekture, delovna podroja
arhitektov, sodobna vpraanja, olski pred-meti in arhitekturni
slovar.
Posebno zanimive so teme konceptualnega okvira arhitekture, ki
se bolj kot s tem kaj pone arhitekt, ukvarjajo s prostorom samim.
Te teme bi bilo najbolj smiselno vkljuiti v izkustveno pouevanje
otrok o prostoru. Navedene so v nadaljevanju.
TEME
Teorija in praksa arhitekture objameta irok nabor tem, ki so ali
same po sebi cilj uenja ali pa so vkljuene v splono izobraevanje
otrok in mladih. Spodnje tabele naj bi arhitektom pomagale razloiti
potencial arhitekturnih tematik, uporabnih pri interdisciplinarnih
projektih in iritvi olskega kurikula.
KONCEPTUALNI OKVIR ARHITEKTURENekateri arhitekturni koncepti so
brezasni, drugi se nanaajo le na 21. stoletje, v obeh prim-erih pa
je nujno upotevati regionalne in lokalne znailnosti, ki so
posledica pokrajine, pod-nebja, zgodovine, kulture in drube.
Arhitektura in okoljeodnos med naravno pokrajino in zgrajenim
okoljem; pomen mesta in podeelja, trajnost-nost; ekoloki odtis
Arhitektura in zgodovinakontinuiteta in spremembe v strukturi in
obliki zgradb in naselij; zgodovinske zgradbe kot prikaz obdobja, v
katerem so nastale, razvoj razlinih tipov zgradb
Arhitektura in drubakultura gradnje; vpliv ekonomije, politinega
sistema, tehnologije in drubenih pogojev na arhitekturo
Arhitektura in funkcijafunkcionalne zahteve dejavnosti, ki v
doloeni zgradbi potekajo; uporaba in doivljanje arhitekture,
posledice funkcije za tip gradnje
Arhitektura in stanovanjastanovanje kot osnovna potreba; razline
oblike stanovanjskih gradenj; drubenprostorska kakovost;
spreminjanje naina ivljenja.
Arhitektura in strukturakonstrukcija kot predpogoj za
arhitekturo; glavni principi gradnje in konstrukcij; tradicionalne
in sodobne gradbene konstrukcije in tehnike
Arhitektura in tehnologijamatematika; naravoslovje; materiali;
tehnologija
Arhitektura in estetikaarhitektura kot ideal; estetika;
dojemanje in oblika zgradb; oblika in pomen
Arhitektura in proces nartovanjanaloga arhitekturnega
nartovanja; namen nartov, risb in maket; strokovnjaki,vpleteni v
proces nartovan
(Smernice za izobraevanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza
arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)
http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
10
Mednarodna organizacija Playce (play+space)
Mednarodno zdruenje Playce (play+space) s sedeem na Finskem
zdruuje razne organi-zacije, ki se ukvarjajo z izobraevanjem o
arhitekturi.
Njen cilj je izobraevanje otrok o grajenem prostoru z izkunjo
prek raznovrstnih delavnic.
Delavnice namre uijo celostno: - usposabljanje za razlago okolja
na podlagi utov - interakcija med osebo in okoljem. - neposredno
zaznavanje okolja s celim telesom, prek igre in gibanja, z uporabo
vseh util
V nadaljevanju nekaj zanimivih delavnic iz razlinih drav.
Izobraevalni programi v tujini
Laurent Tardieu, FrancijaEwa Struzynska, Francija Hannes
Hubrich, NemijaGuja Dgg Hauksdottir, Danska
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdfhttp://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdfhttp://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
11
Arhitektura in otroci
Tudi v Sloveniji imamo nekaj programov, povezanih z
izobraevanjem o prostoru. Najbolj aktivna je delovna skupina
Arhitektura in otroci, katere namen je prav to - izobraevati otroke
o grajenem prostoru in arhitekturi. Delujejo na nain organiziranja
raznih arhitekturnih in pros-torskih delavnic, ki potekajo po
razlinih mestih v Sloveniji v razlinih javnih ustanovah.
Njihova ideja in delovanje je naslednje:
Delovna skupina se je razvila iz preproste, a mone in pomembne
ideje, predvsem pa iz velike drubene potrebe, po vsesplonem
izboljanju naega ivljenjskega prostora. Iz prvih pobud se je
razvilo v gibanje za ozaveanje najmlajih o vrednotah naega
prostora.
Pri tem sodelujejo mnogi strokovnjaki, ki s predanim
prostovoljnim delom opravljajo pomem-bno poslanstvo na podroju
izobraevanja otrok o arhitekturi in prostoru, predvsem skozi
praktino izkunjo.
Namen programa ni vzgoja malih arhitektov, temve spoznavanje
otrok in mladostnikov s problematiko prostora in arhitekture,
oziroma vzgoja ozaveenih uporabnikov in prihodnjih investitorjev.
Arhitektura nas spremlja na vsakem koraku, ne oblikujejo je le
arhitekti, obliku-jemo jo vsi ljudje. Ker razumevanje arhitekture
sodi v splono izobrazbo, arhitektura pa ima tudi visoko kulturno,
drubeno in ekonomsko vrednost, se z naim programom trudimo zajeti
vse intitucije povezane z vzgojo otrok. Letonje leto sodeljemo z ve
kot tridesetimi organi-zacijami po vsej Sloveniji.
Nae prve dejavnosti so otroke delavnice, ki jih vodijo priznani
slovenski arhitekti, krajinski arhitekti in drugi strokovnjaki s
podroja urejanja prostora, pod naslovom Igriva arhitektura. V
izjemno kratkem asu so se iz Ljubljane razirile po vsej Sloveniji.
V treh letih je potekalo ve kot 170 avtorskih delavnic in 5
predavanj, ki jih je zasnovalo, vodilo in darovalo okoli 180
strokovnjakov. Vkljuenih je bilo ve kot 2350 otrok iz vse
Slovenije. Ker je posredovanje znanja z delavnicami omejeno le na
manje tevilo otrok, snujemo v sodelovanju z Zavodom RS za olstvo
tudi program, ki ga bodo lahko izvajali pedagogi v vrtcih in
olah.
Leta 2010 smo pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor
Slovenje ZAPS organizirali prvo nagrado Zlata kocka, kot del
mednarodne nagrade Golden Cubes Award, ki jo podelju-je Svetovna
zveza arhitektov UIA. Nagrada je namenjena vsem, ki otroke in
mladostnike izobraujejo o pomenu grajenega okolja, arhitekture,
urbanizma in trajnostnega razvoja.
(Arhitektura in otroci, Program za izobraevanje otrok o prostoru
in arhitekturi 2012/2013)
ola arhitekture in arhitekturne delavnice Muzeja za arhitekturo
in oblikovanje
V muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravljajo razne
delavnice in celoletno olo arhitek-ture. O svojih programih pravijo
naslednje:
ola arhitekture za otroke je odkrivanje arhitekture v vsej njeni
raznolikosti. Otroci zautijo arhitekturo skozi materiale, oblike,
vonj, svetlobo in barvo. Spoznajo pomen stavbne dediine in dialog
arhitekture z naravo. S praktinim delom razvijajo domiljijo,
ustvarjalnost in samostojnost.
Ustvarjalnica je prostor zabave, igre, ustvarjanja, spoznavanja
in druenja. Prostor, kjer lahko otroci preivljajo prosti as v
spoznavanju arhitekture, oblikovanja in fotografije. S pogovo-rom
in zabavnimi unimi pripomoki spoznajo teme z razstav, nato pa z
novim znanjem in veliko domiljije ustvarjajo lastne izdelke.
Ustvarjalnice vodijo kustosi pedagogi ali uveljav-ljeni arhitekti,
oblikovalci in fotografi.
(MAO, izobraevanje) Povzeto po: http://www.mao.si/
Izobraevalni programi v Sloveniji
http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf
Svetovni dan Habitat, delavnica Kje pa ti ivi?
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, delavnica Stol
http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm
2012_13.pdf
Povzeto po:
http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf
http://www.arhitekturainotroci.si/aktivnost_03_10_2011.htm
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
12
Po pregledu izobraevalnih programov in gradiva pri nas in v
tujini menim, da bi bilo smiselno nartovati stavbo, ki bi zdruevala
najrazlineje izobraevalne programe o arhitekturi in gra-jenem
okolju. Sedaj so razlini izobraevalni programi razpreni po raznih
javnih ustanovah kot so muzeji, ole in vrtci, ki pa za to niso
primerni.
Nartovana stavba bi po pregledu programov morala zadostovati
vsaj naslednjim merilom:
- dovolj prostora za razline delavnice- dovolj prostora za veje
skupine otrok in mladostnikov
Ta stavba bi bila namenjena samo izobraevanju otrok, imela bi
lasten program in upravo.Bila bi kot nekaken otroki muzej s
poudarkom na izobraevanju o prostoru in arhitekturi skozi
doivljanje.
Imenovala bi se PROSTORSKA RAZISKOVALNICA.
PROSTORSKA RAZISKOVALNICA.
- stavba namenjena izobraevanju otrok o grajenem prostoru-
lasten program- poudarek na izkustvenem izobraevanju- za skupine
otrok ali za individualen ogled- obogatitev javnega prostora-
povezana z zelenjem
Usmeritve
http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#
http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#
http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#
IZOBRAEVANJE
ZABAVA
GIBANJE
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
13
Otrok in prostor2
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
Poglavje govori o razlikah med dojemanjem prostora med otrokom
in odraslim. Kako otroci vidijo prostor, kako ga uporabljajo in na
kaj moramo biti pozorni, ko oblikujemo prostor zanje.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
14
Grajeno okolje je trdno, fiksno. Ampak ni samo material. Vanj so
vgrajene estetske vrednote takno okolje lahko vrednotijo in cenijo
samo ljudje. Majhni otroci so po naravi umetniki. Reejo Vau! ampak
nikoli Lepa soba!. Estetiko vrednotijo nezavedno. Izkunje iz
otrotva vplivajo na to, kako bodo vrednotili obliko, razumeli
prostor in cenili prostor kot odrasli.
Organizacija in spoznavanje prostoraDojenek nima sveta. uti,
vendar obutki niso locirani v prostoru. Obutek razdalje spozna, ko
ie odraslega v prostoru. Mlaji otroci lenijo svet v polarnih
kategorijah. Stvari opredelijo na osnovi maksimalnega nasprotja.
Jasno razumejo prostorsko nasprotujoe si pojme, kot so
zgoraj-spodaj, tukaj-tam, dale-blizu, zaetek-konec, nad-pod,
spredaj-zadaj, notri-zunaj. Otroka predstava o prostoru postaja z
leti vse bolj specifina. Skupne teme pri otrokovem angairanju v
prostoru:- Naravno okolje pred tistim, ki ga je oblikoval lovek.-
Otroko utno sodelovanje in sprejemanje okolja in prostora.- elja po
raziskovalni igri v prostoru.- Otroka uporaba prostora za izraanje
ustev.
Povzeto po:
Otroci in odrasli gledajo na svet drugae. Ne samo zaradi razlike
v merilu, temve tudi zato, ker je njihovo dojemanje drugano. Vidijo
nekatere stvari, ki jih mi ne vidimo. Njim se zdijo pomembne
stvari, ki se nam ne. Svet otrok je namre ena velika senzorina
raziskovalnica.
V nadaljevanju so izvleki iz literature, ki se ukvarja z
razlikami med dojemanjem prostora odraslih in otrok.
Otroka izkunja prostora igra pomembno vlogo pri identiteti
odraslega loveka. Namre zelo mone vezi se spletejo s prostorom,
kjer so posamezniki preiveli otrotvo. V poroilu o spominih iz
otrotva odrasli najbolj cenijo odprte prostore igre. Okolje zelo
mono vpliva na otrokov ustveni, socialni, intelektualni in fizini
razvoj.
ODRASLI
Razmiljajo, kako UPORABLJATI prostor/ kakna je funkcija
prostora, vedo emu je namenjen.
Odrasli uporabljajo sebe, da izboljajo okolje.
Odrasli delujejo zaradi konnega rezultata.
Prostori za odrasle so za vnaprej doloen namen. Odrasli ivijo v
svetu dejstev znanih in trd-nih.
OTROCI
Razmiljajo kaj jim prostor pravi, kako ga IZKUSITI.
Otroci uporabljajo okolje, da izboljajo sebe.
Otroci delujejo zaradi procesa samega.
Otrokom prostori dajejo monosti za najrazlineje namene.
Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim. Odraslim
samo vrt je lahko otrokom gozd, pristanie, trgovina to so prostori,
v katerih skozi igro izivijo svojo fantazijo.
Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim
Prostor daje monost za najrazlineje namene
http://kids.lovetoknow.com/image/146617~kids-game2.jpg
TOMI ERKEZ. B, ZUPANI. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani - Pedagoka fakulteta in Fakulteta za
arhitekturo.
DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford.
http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2012/oct/26/readers-panel-children-play-outdoors
Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrok
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
15
Otroci veliko bolj uporabljajo druga utila kot samo vid, ki ga
prioritetno uporabljamo odrasli.Tudi pri uenju otroka o prostoru se
moramo ozirati na to pomembno temo. Otroci prostor ne samo vidijo,
ampak ga doivljajo. Morali bi jim zagotoviti popolne senzorine
izkunje.
V nadaljevanju so izvleki iz literature na temo util pri
otrokovem dojemanju prostora.
Prvine vizualnega prostora so utne narave (postavljajo nas v
prostor kot predmet med pred-mete) in psiholoke narave (urejajo nae
odnose s stvarmi v okolju).Naa sposobnost, da uporabimo utila, je
povezana z lastnimi zgodnjimi izkunjami. Stvarni zunanji svet
spoznamo kot konstrukt izkunje.
Skupaj s prostorninskostjo vida in tipa, tudi vonj, okus in
senzibilnost koe obogatijo nae razumevanje sveta in njegov
geometrijski in prostorski znaaj.
Popolne senzorine izkunje
Otroci iejo popolne senzorine izkunje, ki zadovoljijo vse
njihove ute naenkrat (npr. v kuhinji je zanimiv vonj, zvok,
poskuajo razline okuse, toplina, dom). Na tak nain zgradijo razline
povezave med obutki. Nasprotujoe si izkunje (npr. mehek fotelj v
avli banke, po katerem ni dovoljeno skakati) jih zmedejo.
Fragmentirano, nepovezano znanje slabi njihov interes. Otroci
odkrivajo povezave med utnimi sporoili in potrebujejo utno bogato
okolje. Sterilne stavbe kodujejo otrokom.
Poznamo vizualni, avditivni, kinestetini, olfaktorini in
gustatorini tip loveka. Eni ljudje bolj zaznavamo z enimi utili,
drugi z drugimi. Zato je e toliko bolj pomembno, da otroku omogoimo
raznovrstne utne izkunje.
Narava
Najbolj enotno doivetje obogateno z vsemi uti ponuja narava.
Igra na prostem in neposrednen stika z naravo je zelo pomemben
naravni materiali, pose-ben vonj, iva bitja, stik z vodo. Tako se
otroci uijo prostorsko abecedo.
lovek si v naravi ustvarja umetno okolje, v katerem ivi, zato
mora v tem okolju ustvariti potrebne pogoje za ivljenje in njegov
razvoj. Otroci so se do nedavnega lahko prosto gibali, vzpenjali so
se na drevesa, obudovali in se dotikali lubja, trave, opazovali
gosenice, se kotalili po hribu navzdol, metali kamenke. Danes je
otrokom, ki ivijo v mestih teje dobiti takne izkunje. Torej e
otroka umestimo v to umetno in omejeno okolje, se morajo odrasli
zavedati zahtev otrokega razvoja in poskrbeti, da so izpolnjeni
osnovni pogoji. Pomembno bi bilo poskrbeti za veplastno doivetje
prostora tudi v urbanih srediih.
utila in motivacija
Otroci potrebujejo okolja, v katerih lahko sledijo svojim
nagnjenjem in poskusijo tudi kaj novega. Potrebujejo razmere, ki
jih motivirajo in jim nudijo prilonosti, da se koncentrirajo, sicer
se njihovi uti ne morejo razvijati. Zato naj bi jim omogoili
raznovrstna utna izkustva in ne le spodbujali e izrazite otrokove
ute.
Zaznava sama po sebi ni dovolj. Treba se jo je nauiti razloiti
in doumeti.
Povzeto po:
Pomembnost util
Kuhanje - popolna senzorina izkunja
http://www.cookingclasseslist.com/types/kids-cooking-classes/
Ustvarjalne igre v naravi z veliko gibanja
http://www.telegraph.co.uk/earth/outdoors/7767903/Playing-in-the-great-outdoors-Make-it-happen-in-natures-playground.html
TOMI ERKEZ. B, ZUPANI. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani - Pedagoka fakulteta in Fakulteta za
arhitekturo.
DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
16
Naini seznanjanja s prostorom
Otroci se s prostorom seznanjajo na razline naine, predvsem pa z
izkunjo. Pri izobraevanju otrok o prostoru in arhitekturi bi to
vsekakor morali upotevati.
V nadaljevanju so izvleki iz literature na temo nainov
seznanjanja otroka s prostorom.
IZKUNJA
Fizino okolje vpliva na razvoj moganov. Iz okoljskih izkuenj se
mogani nauijo, kako se morajo razviti. Do 6. Leta se otroci uijo
samo z izkunjo. Temu pravimo aktivno odkrivanje sveta.
Odrasli izkuamo prostor z razumom, premiljeno, organiziramo ga
po kartezijski prostorski mrei. Otroci pa ga dojemajo le s fizino
izkunjo. Izkunje se lahko lotimo na dveh nivojih. Izkunja vkljuuje
opazovanje (subjekt loen od objekta opazovanja), doivljanje
(pasivna vloga subjekta). Najbolja je kombinacija aktivnih in
pasivnih elementov, eksperimentiranje in doivljanje med igralnim
procesom.
IGRA
Igra je priprava na ivljenje, povzetek razvoja loveke vrste,
dejavnost za zabavo, otroci z njo eksperimentirajo in prevzemajo
nadzor nad lastnim ivljenjem, skratka igra je vzgoja.Igra ima
nenadomestljivo vlogo za otrokov celostni osebnostni razvoj otrok
razvija svoje zmonosti in pridobiva izkustva.
Igra ima odloilen pomen pri: fizinem razvoju, mentalnem razvoju,
socialnem razvoju, ob-likovanju pozitivne samopodobe, omogoanju
izkuenj.Otrok se z igro razveseljuje to je te-meljni motiv njegove
igralne dejavnosti. Tega se tudi jasno zaveda. Igra postane
nezanimiva, e je preteka ali prelahka.
Pri konstruktivnem igranju otrok rad sestavlja, gradi razne
predmete, zida hio, iva oblekice za lutke in podobno. Vedno bolj se
pojavlja obutek za lepoto in vedno bolj je kritien do svojih
izdelkov.
Ustvarjalne igre z gradbenim materialom imajo temeljit vpliv na
otrokov vsestranski razvoj: tehnina znanja, oblike, telesa,
zastavljanje cilja, planiranje dela, izbiranje materiala, kritino
ocenjevanje svojega dela, razvija se ustvarjalna otroka domiljija,
prostorska predstava.Poleg tega otrok spoznava okolje, vzgajamo mu
moralne kvalitete. Opravlja konkretno delo in uresnieje lastne
zamisli. Kadar gre za delo v skupini, je to tudi usposabljanje za
socialno ivljenje.
GIBANJE
Pri razumevanju prostora in prostorskih odnosov igra pomembno
vlogo gibanje v prostoru. Otrok z gibanjem raziskuje in spoznava
prostor, pridobiva nove izkunje in si izoblikuje vedno nove
prostorske predstave. Prostor zaznavamo, ker se lahko gibljemo.
Gibanje nam prinese prostor do zavesti.
Povzeto po:
http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=4
http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=8
Doivljanje prostorov, ki jih v naravi ne izkusimo
Amy Snyder, Exploratorium
Gibanje med in v zanimivih prostorih
Snug & Outdoor
TOMI ERKEZ. B, ZUPANI. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani - Pedagoka fakulteta in Fakulteta za
arhitekturo.
DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford.
Usmeritve
Iz strokovne literature lahko razberemo, da so najpomembneje
teme pri izobraevanju otrok o prostoru utila, gibanje, ustvarjalno
delo v skupini in igra. Na podlagi teh tem je smiselno oblikovati
programske cilje Prostorske raziskovalnice.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
17
Programski cilji3
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
Poglavje vsebuje VSEBINSKO, PEDAGOKO, PROGRAMSKO in
ORGANIZACIJSKO shemo Prostorske raziskovalnice.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
18
Namen PROSTORSKE RAZISKOVALNICE je razvoj uta za vrednotenje
prostora skozi utno doivljanje, senzorine prostorske izkunje in
uenje osnovnih prostorskih pojmov.
Izobraevalne teme naj se dotikajo Smernic za izobraevanje o
grajenem okolju. Ker pa te smernice govorijo predvsem o
arhitekturi, bi bilo v vsebinsko shemo smiselno dodati tudi teme,
ki se dotikajo izobraevanja o osnovnih prostorskih pojmih.
V nadaljevanju so iz prebrane literature oblikovani sklopi
izobraevalnih tem, ki se doti-kajo osnovnih prostorskih pojmov.
OSNOVNI PROSTORSKI POJMI
VOLUMNI
1. Kaj je prostor, kakne so njegove meje?
Definicija prostora: Notri/zunaj
Notri se opazovalcu poraja obutek varnosti v prostoru. Razline
meje zapirajo prostor. Obutek v prostoru, da se nadaljuje, da se
kona ali da je za njim drug prostor.
Kje so postavljene meje prostora doloajo kaken je prostor:
Manji/veji, visoko/nizko, ozko/iroko,
Kakne so meje prostora doloajo kaken je prostor: Ravno/poevno,
ortogonalno/organsko, horizontalno/vertikalno
2. Prostorski pojmi glede na subjekt v prostoru (glede na
opazovalca ali kak drug predmet):
Zgoraj/spodaj (nad/pod)Hierarhina organizacija. Tisti ki je
zgoraj ima pregled in dominira situacijo. Tudi primeri, ko ne gre
za podrejanje, ampak preseneenje nasprotovanje logiki sil
gravitacije.
Tukaj/tam, blizu/dale, zaetek/konec, spredaj/zadajPar tukaj-tam
narekuje prisotnost ve planov v perspektivi prostora. Ne
vzpostavlja vred-nostne hierarhije, ampak samo doloen redosled.
Sredie/okolica(kronica)Na preseiu dveh smeri se zavemo sredia
okrog njega se vse dogaja. Kronica in sredie, nasprotna a
dopolnjujoa se pojma. Sredie je lahko praznina, ki razlinim
subjektom ponuja, da postanejo opazni na posebni toki prostora. Ob
polnem srediu nam ostaja le prostor okoli njega.
Levo/desnoAksialne prostorske organizacijeurejene ob doloeni
osi, ki ji daje smer in deli elemente na levo in desno stran.
Figura/ozadje v prvem planu je figura, v drugem ozadje. Figura
je bolj izrazita, v figuri je vrednost po-gleda, ozadje je le
kulisa prostora, figura je zakljuena tvorba, ozadje je
neomejeno.
OBLIKE
Kontrast/podobnost
Zaporednost in ponavljanje elementovustvarjata podobo varnosti,
predvidljivosti in jasnosti.
Vzorec/neurejenost,kaos
Simetrija/asimetrijaSimetrine tvorbe so predvidljive in pomagajo
pri orientaciji v prostoru, asimetrija pa gledalca prisili k
odkrivanju vedno novih odnosov.
Prevlada doloenega objekta nad okoljem dominira pogled in
ustvarja sredie, okrog katerega se vrtita zaznava in posledina
organi-zacija podobe doloenega prostora v naih mislih.
MATERIALI
Tekstura: gladko/grobo, hladno/tolpo, vabljivo/odbojno,
mehko/trdoBarva: naravna/umetna, kakna?Struktura:
kompaktno/porozno, odboj/vpoj svetlobeVonj: prijeten/neprijeten
BARVE
Enobarvno/vebarvno, kontrast/podobnostBarve vplivajo na
dojemanje prostora, prostor je lahko:Manji/veji, svetel/temen,
teak/lahek, hladen/topelSpreminjanje barv s svetlobo
SVETLOBA/SENCA
Kot podajanja svetlobe, velikost/oblika/razporeditev okenskih
odprtin, naravna svetloba/umetna svetloba, ritem dneva,
direktna/razprena svetlobaSpreminjanje barv s svetlobo
MERILO
Merilo prostoraSo prostori dovolj prostorni, lahko v njih ponemo
to, emur so namenjeni? Merilo odprtinodprtine pravilnih dimenzij in
na pravih viinahMerilo opremeoprema dovolj velika
AS/GIBANJE
Pogled iz razlinih zornih kotov as je bistvena komponenta
percepcije prostora.Merilo in razmerja v prostorskem stopnjevanju
vedno nove prostorske predstave.Gibljivi in negibljivi
elementi.
Povzeto po:
VSEBINSKA shema - KAJ uiti?
TOMI ERKEZ. B, ZUPANI. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani - Pedagoka fakulteta in Fakulteta za
arhitekturo.
DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford.
http://www.kidsenses.com/exhibits/big-climber
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
19
PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?PEDAGOKA shema - KAKO uiti?
Programska shema - glavni prostori
Iz pedagokih usmeritev dobimo glavne prostore prostorske
raziskovalnice
Fleksibilnost glede na izobraevalne teme
ORGANIZACIJSKA shema - KAKO uiti KJE?
PEDAGOKA shema - KAKO uiti?
Glede na prebrano gradivo so najpomembneji in tudi najbolj
efektivni naini za uenje otrok o prostoru zagotavljanje utnih
izkustev, gibanje, delo v skupini in igra.
PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?
Glede na dano pedagoko shemo naj prostorska raziskovalnica
vsebuje tri veje prostore: GIBALNICO, DELAVNICO in IGRALNICO. Vsi
trije prostori naj bodo povezani, da je mono skozi njih prehoditi
povezano pot. Na ta nain lahko otrokom ponudimo popolno prostorsko
izkunjo, polno zanimivih doivetij, delovnih izzivov in igre.
Gibalnica
Gibalnica naj bo veji prostor, sestavljen iz manjih raznovrstnih
zanimivih prostorov, skozi katere se otroci gibajo. Je nekaken
labirint zanimivih prostorov. Vsi prostori so premiljeno oblikovani
glede na dano temo. Vsebujejo razline materiale, barve, v njih na
razline naine prihaja svetloba, usvarjajo igre senc. Prostori so
razlinih velikosti in oblik. Skozi njih se otroci gibajo na razline
naine, hodijo, plazijo, plezajo. im ve se dotikajo razlinih
materialov in tekstur.
Delavnica
Delavnica naj bo veji visok prostor, kjer otroci sami
sestavljajo razline prostore glede na dano temo. Na voljo so jim
razlini gradbeni materiali in okvirne konstrukcije. Ugotavljajo
naine gradnje, konstrukcijske in statine principe. Ustvarjajo
zaprte prostore, v katere se lahko skrijejo, prostore skozi katere
lahko prehajajo, ugotavjajo kam postaviti odprtine in kaj te
odprtine pomenijo. Skozi dane naloge in delo v skupini si krepijo
prostorsko predstavo in utrjujejo timski duh.
Igralnica
Igralnica naj bo veji odprt prostor, v katerem so glede na dano
temo postavljena razlina prostorska igrala. Tukaj ni nobenih nalog,
otroci se lahko po mili volji igrajo, se skrivajo v razline
prostore, lovijo, pustijo svoji domiljiji prosto pot. Igralnica se
lahko uporablja tudi samostojno za popoldansko varstvo otrok ali
kot prostor za praznovanje otrokih rojstnih dni. Igrala naj bodo
preprosta, vendar kreativna, izdelana iz naravnih materialov.
PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?
Fleksibilnost glede na izobraevalne teme
Vsi trije prostori prostorske raziskovalnice naj bodo oblikovani
tako fleksibilno, da bo omogoena menjava izobraevalnih tem. Po
programu, ki ga doloi vodstvo raziskovalnice se recimo vsako leto
zamenja izobraevalna tema. e je eno leto lahko tema svetloba, je
lahko naslednje leto volumni. Na ta nain bo prostorska
raziskovalnica vedno znova zan-imiva in polna obisovalcev.
Fleksibilnost glede na uporabo
Naj bodo gibalnica, delavnica in igralnica oblikovane na nain,
da lahko vsak prostor zase deluje kot zakljuena enota. Na primer
dopoldne je celotna prostorska raziskovalnica na-menjena ogledom
olskih skupin, ki potujejo ez celoten program vse treh prostorov.
Popol-dne pa se lahko vsak prostor uporablja zase. V gibalnici se
lahko vrijo samostoji izkustveni ogledi nakljunih obiskovalcev, v
delavnici poteka ustvarjalna delavnica in v igralnici popol-dansko
varstvo otrok ali praznovanje otrokega dne.Fleksibilnost glede na
uporabo
celotna pot
uporaba vsakegaprostora posebej
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
20
Kontekst prostora4
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
V poglavju so podani pogoji, ki naj jim zadosti lokacija za
prostorsko raziskovalnico. Nato je izbrana lokacija predstavljena
in prostorsko analizirana.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
21
Da bi lahko izbran program zaivel v polni meri, bi bilo potrebno
pri izboru lokacije zanj upotevati naslednja merila:
NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM Lokacija naj vsebuje mnogo zelenja,
ne samo travnatih povrin, temve tudi drevesa in dru-go rastlinje.
Otroci naj imajo pristen stik z naravo kot najboljim okoljem za
igro, sproanje domiljije, raziskovanje in spodbujanje obutenja.
LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA
Izbran program bi lahko popolnoma zaivel le v okolju z zadostno
frekvenco ljudi, predvsem otrok.
Obiskovalci programa naj ne bodo le zakljuene predolske in olske
skupine, temve tudi nakljuni mimoidoi in turisti.
Lokacija naj se nahaja v bliini drugih kulturnih ustanov, kar bi
omogoilo povezovanje in sodelovanje.
OIVITEV LOKACIJE
Umestitev izbranega programa na lokacijo naj pomeni oivitev in
izboljanje prostora. Lokacija naj bo trenutno degradiran prostor v
Ljubljani, ki ga program Prostorske raziskoval-nice oivi. S tem
tudi zgoujemo grajeno tkivo znotraj mesta in ne posegamo na
neokrnjene dele pokrajine.
OIVITEV JAVNEGA PROSTORA V BLIINI LOKACIJE
Lokacija naj bo takna, da umen program ne bo introvertiran in
nepovezan z okolico, temve bo oivljal tudi javni prostor okoli
nje.
Izbor lokacije
http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm
http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice%202010.htmhttp://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm
NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEMNEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM
LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA, BLIINA DRUGIH KULTURNIH
USTANOVDelavnica v Mestnem muzeju Ljubljana
OIVITEV JAVNEGA PROSTORAOivitev parka pri Muzeju arhitekture in
oblikovanja
Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Poii
zanimiv prostor in ustvari svoje zavetie, delavnico sta vodila
arhitekta Aleksander Ostan in Nataa Ostan Pavlin
Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica
Skrivalnicedelavnico sta vodila arhitekta Tina Gregori in Aljoa
Dekleva
Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Muzejski
park, vodstvo skupina Paz!Park
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
22
Lokacija
http://www.geopedia.si/
http://www.geopedia.si/
http://www.geopedia.si/
http://www.geopedia.si/
1km 2,5km
100m
25m
250m
stanovanjske stavbe
stanovanjske stavbe
Srednja ekonomska ola
Gregorieva ulica
Rimska cestaBortnikov trg
Igrik
a ulica
Pre
erno
va c
esta
Vlada Republike Slovenijepalaa nekdanjega gospodarskega
svetaGregorieva 25
Izbrana lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane. Lei na
meji med starima predmestnima ulicama (Igriko in Rimsko) ter
mestnima ulicama 19.stoletja (Preernovo in Gregorievo). Ta dvojnost
je jasno razvidna tudi iz parcelacije, kjer se v notranjini kareja
ena v drugo zajedata dve razlini parcelni strukturi. Prva kot
rezultat organskega razvoja ob predmestnih ulicah in druga,
pravilna in ortogonalna, kot posledica nartne regulacije iz konca
19.stoletja.
Izbrana lokacija za program Prostorske raziskovalnice izpolnjuje
vse v naprej zastavljene pogoje:
NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM
Na lokaciji Hrovatinov vrt je park z zelo starimi, velikimi
drevesi, kar bi omogoalo otrokom neposreden stik z zelenjem in
naravo.
LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA
Lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane in omogoa
povezovanje z drugimi kulturnimi ustanovami. V bliini je Osnovna
ola Majde Vrhovnik, Strojna in Filozofska fakulteta, ter Fakulteta
za farmacijo. V bliini je tudi Jakopieva galerija, Mestni muzej,
Cankarjev dom, Drama.
OIVITEV LOKACIJE
Hrovatinov vrt je trenutno degradirano obmoje, zaprto za
javnost. Park propada, ker nihe ne skrbi zanj. Vnos programa bi
lokacijo oivil in uredil, reili bi obmoje pred propadanjem.
OIVITEV JAVNEGA PROSTORA V BLIINI
Vnos programa in ureditev lokacije bi bila izjemnega pomena tudi
za okolico, poleg Foer-sterjevega vrta (med Rimsko in Akerevo
cesto) bi okolica pridobila e en manji park, namenjen v prvi meri
otrokom in druinam.
Vlada Republike Slovenijepalaa nekdanjega trgovkega doma
Gregorieva 27
nekdanja tiskarna Tone Tomisedaj prostori vladnih slub
Gostilna Lovec
stanovanjske stavbe
poslovno - stanovanjski objekt
IZBRANA LOKACIJA - Hrovatinov vrt
gostilna Pod Lipo
Ferantov vrt
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
23
Fotografije lokacije
osebni vir
osebni vir
osebni vir
osebni vir osebni vir
osebni vir
50m
pogled 1
pogled 1: iz Rimske ceste na Hrovatinov vrt
pogled 3
pogled 3: iz Trga mladinskih delovnih brigad na Rimsko cesto
pogled 4
pogled 4: kriie Igrike in Gregorieve ulice
pogled 5
pogled 5: notranje dvorie za vlado
pogled 6
pogled 6: med stavbami bive tiskarne Tone Tomi
pogled 2
pogled 2: iz Rimske ceste na mogona drevesa v Hrovatinovem
vrtu
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
24
Prostorske analize
Morfoloka analiza
Rimska cesta
Igrik
a ulica
Pre
erno
va u
lica
Gregorieva ulica
M 1:5000
Izbrano lokacijo obdajata stari predmestni ulici Rimska in
Igrika, ter Preernova in Gregorieva, ki sta bili nartovani ele
konec 19.stoletja.
Iz morfoloke analize je razvidno, da je izbrana lokacija skoraj
zakljuen stavbni otok, ob-likovan priblino trikotno. V nasprotju z
ostalimi stavbnimi otoki v bliini je tudi v njegovi notranjosti
grajeno tkivo.
Na historini analizi lahko vidimo, da se na lokaciji prekriva ve
pomembnih zgodovinskih plasti. Na tem obmoju se je nahajalo rimsko
mesto Emona in Zoisov botanini vrt.
Historina analiza M 1:5000
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
25
Prostorske analize
Analiza zelenja nam pokae, da je okolica kljub temu, da se
nahajamo v strogem mestnem srediu mesta Ljubljana, precej
ozelenjena. Na izbrani lokaciji se nahajata dva vrtova - zaiten
Hrovatinov vrt in manji vrt v notranjosti lokacije. Loena sta z
zidom. Oba vrtova sta zaprta za javnost in v slabem stanju. Vrtova
bi bilo smiselno oiviti in odpreti za javnost.
Na Hrovatinovem vrtu rastejo mogone bukve, ki so ostanek
Zoisovega botaninega vrta.
Iz analize poti lahko razberemo, da je izbrano obmoje popolnoma
neprehodno. V naspro-tju z ostalimi stavbnimi otoki v bliini, peec
obmoja ne more prekati. Zaradi zaprtosti obmoja se v notranjosti
stavbnega otoka dogajajo nedovoljene gradnje. Obmoje bi bilo
smiselno odpreti in ob parku narediti sprehajale poti.
Obmoje z vseh tirih strani obdajajo prometne ceste.
Analiza zelenja
Analiza poti
M 1:2500
M 1:2500
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
26
Prostorske analize
Programska analiza nam pokae, da je stavbni otok sestavljen
veinoma iz stanovanjsko poslovnega programa. Na severovzhodnem delu
stavbnega otoka so stavbe, ki imajo v pritliju trgovine, v
nadstropjih pa stanovanja. Na severo zahodnem robu otoka se nahaja
Srednja ekonomska ola, na severnem robu in v notranjosti pa dravne
institucije - Vlada Re-publike Slovenije. Stavbe znotraj obmoja
Vlada uporablja za Skupne slube Vlade, eprav je bila to v osnovi
tiskarna in prostori niso primerni za pisarne. Vladi bi bilo
potrebno nameniti nove prostore, primerne njihovi dejavnosti
Iz zaznavne analize lahko razberemo, da obmoje z vseh tirih
strani obdajajo prometne ceste. Intenzivnost prometa je najveja na
Preernovi ulici. Vozlia dogajanja se zgodijo na vejih zelenih
povrinah in trgih. Od zelenih povrin sta to Foersterjev vrt za
Filozofsko fakulteto in park pri Osnovni oli Majde Vrhovnik. Trgi
pa so naslednji: Bortnikov trg, Trg mladinskih delovnih brigad,
kriie Igrike in Gregorieve ulice ter trg v stanovanjskem kompleksu
Ferantov vrt.
e bi tudi Hrovatinov vrt odprli za javnost, bi bila frekvenca
ljudi zadostna, da bi park zaivel in postal vozlie dogajanja.
Programska analiza M 1:2500
Zaznavna analiza M 1:2500
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
27
Predvidena raba
Prostorska preveritev lokacije arhitekturnega biroja Sadar Vuga
iz leta 2002 predvideva ruenje objektov nekdanje tiskarne Tone Tomi
in izgradnjo novega poslovnega objekta za namen poslovnih prostorov
Vlade Republike Slovenije - Servis skupnih slub.
Leta 2001 je drava odkupila parcelo Gregorieva 25a znotraj
stavbnega kareja (nekdanja tiskarna Tone Tomi). Predvidena je bila
iritev vladnega programa v notranjost kareja in na podlagi zahtev
Vlade Republike Slovenije je projektivni biro Sadar Vuga v
preveritvi predvidel ruitev stavb Gregorieva 25a in eventuelno tudi
Gregorieva 27. Na izpraznjeni parceli so predvidili novo poslovno
stavbo z dvema kletema in estimi poslovnimi etaami.
V preveritvi podajo tri reitve za poslovno stavbo glede na
program, osenenost ostalih ob-jektov in volumen. Na koncu
preveritve se opredelijo za reitev, prikazano na spodnji sliki.
Do projektiranja in izgradnje e ni prilo, sedaj so v prostorih
na Gregorieva 25a vladni prostori - Vladne slube, eprav prostori
temu niso bili namenjeni in so za ta program nep-rimerni.
V svoji projektni nalogi skuam uresniiti eljo Vlade po novih
prostorih, pri emer se sklicu-jem na predvideno reitev, ki pa jo
prilagodim svojim pogledom na priujoi prostor.
Vpogled v narte prostorske preveritve lokacije za nov poslovni
objekt na Gregorievi 25a:Mestna obina Ljubljana, Mestna Uprava,
Oddelek za urejanje prostora, april 2012
Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni
biroProstorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro
Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro
Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro
Obmoje obdelave prostorske preveritve
Objekti namenjeni za ruenje v prostorski preveritvi
Servis skupnih slub Vlade Republike Slovenije - predlagana
reitev biroja Sadar Vuga
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
28
predlog odkupa
Varovalni pogoji in lastnitvo
Varovalni pogoji
Lastnitvo
S svetlo zeleno barvo je prikazano obmoje parka na izbrani
lokaciji, ki je zavarovano. S temno zeleno barvo pa je prikazano
obmoje starih dreves - ostanek Zoisovega botaninega vrta, ki so
zavarovana kot naravna vrednota. Ker je obmoje parka zavarovano in
tako neu-porabno za gradnjo, zasebni lastnik te parcele nima
interesa za skrb zanj.
Menim, da bi bilo za prostor najbolje, da bi Mestna obina
Ljubljana odkupila park ter da bi se ob varovanju vseh dreves
vseeno pustil minimalen poseg v prostor, ki bi prinesel nov program
in oivitev prostora, poleg tega pa prihodek lokaciji.
Po pregledanih podatkih menim, da bi bilo za izboljanje
kvalitete tega prostora najbolj smiselno ukrepati po naslednjih
korakih.
1. prikaz stanja
2. prikaz obmoja obdelave
3. stavbe namenjene za ruenje
4. poslovna stavba na Rimski 24, ki omejuje prehodnost obmoja.
Predlagam ruenje in nadomestitev prostorov v novi stavbi Vlade
Republike Slovenije
5. Doseena je prehodnost obmoja skozi prehod pod vladno stavbo
na Gregorievi 25.
6. Nartujemo novo poslovno stavbo za Servis skupnih slub Vlade
Republike Slovenija
20m
20m
20mObinski prostorski nart MOL, zavarovana obmoja Lastnitvo
v lasti MOL
v lasti drave RS
https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm
https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm
Usmeritve
Usmeritve
1 2 3
4 5 6
Na shemi lahko razberemo, da velik del stavbnega kareja ni v
zasebni lasti, kar je dober predpogoj za celostno obravnavo in
prenovo obmoja. Za ureditev celotnega obmoja pred-lagam Mestni
obini Ljubljana odkup oznaenih parcel. Z vsemi tremi barvami
oznaeno obmoje bo v nadaljnje obmoje obdelave te naloge.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
29
Zgodovinske plasti prostora5
http://3.bp.blogspot.com/_JXO1GQ_RmaA/TLa8Krdg-5I/AAAAAAAAGa4/qaZtKUrdB28/s1600/janagitana_rimskiZid2.jpg
Poglavje govori o zgodovinskih plasteh na izbranem obmoju. V asu
rimskega mesta Emo-na so se tam nahajala zahodna mestna vrata,
katerih ostaline so e vidne. V 18.stoletju pa je bil na izbranem
obmoju Zoisov botanini vrt. Mogone bukve na lokaciji so njegov
edini ohranjeni del.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
30
Odkrivanje zgodovinskih plasti prostora
Vsak prostor nam govori svojo ivljenjsko zgodbo. Vasih je tako
glasna, da je ne more-mo zgreiti. Pogled na Ljubljanski grad,
Urulinsko cerkev ali park Tivoli nam te zgodbe pripoveduje glasno
in dramatino.
Vasih, v kaknem skritem prostoru, pa se moramo malo potruditi,
napeti uesa in in v tiini prisluhniti, kaj nam prostor razlaga o
svoji zgodovini.
So tukaj iveli in se bojevali Rimljani? So tukaj ljubili vitezi
in grajske gospe? So tukaj metali peke v Ljubljanico?
Vsak zgodovinska plast prostora dopolnjuje zgodbo, jo dela bolj
polno in zanimivo.
In ko nadaljujemo s pisanjem zgodbe nekega prostora, ne zbriimo
poglavij, ki so e napisana. Nekaj jih je seveda e pobrisal as, a
tista ki so ostala ohranimo in dopolnimo. Pokaimo zgodovinske
plasti prostora in naj prostor ohranja spomin na minule dogodke, ki
so ga na tak ali drugaen nain zaznamovali.
Smo namre le hipna roka v pisanju poglavij zgodbe nekega
prostora. Koliko jih je e bilo pred nami in koliko jih e bo.
Foto: Ajda Fortuna
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
31
Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sede istoimenske mestne
obine. Je geografsko, kul-turno, znanstveno, ekonomsko, politino in
administrativno sredie Slovenije. Ljubljanske prometne povezave,
zgoenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter
indus-trijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu
vodilnemu ekonomskemu poloaju. Ljubljana je sede centralne vlade,
javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji.
Mesto s povrino 275 km lei v Ljubljanski kotlini, v osrednjem
delu Slovenije. Lega na kriiu pomembnih prometnic je mono vplivala
na njen razvoj. Ljubljana ima ob reki Lju-bljanici nadmorsko viino
298m, medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griu na viini 366m,
najvija toka v Mestni obini Ljubljana (Janki hrib) pa dosee 794
m.
Izbrana lokacija se nahaja v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.
Ljubljana ima bogato zgo-dovino arhitekture in urbanizma vse od
prazgodovine naprej. Da bi razumeli zgodovinski razvoj izbrane
lokacije najprej nekaj o zgodovini arhitekture in urbanizma v
Ljubljani.
PRAZGODOVINSKO OBDOBJE (od okoli 4500 pr.n.t. do prihoda
Rimljanov)
Koliarji so bili od konca mlaje kamene dobe pa do sredine
bronaste dobe prvi stalni prebivalci v Ljubljanski kotlini. njihove
hie so bile postavljene na movirnem svetu ob jezeru; to so bile
konstrukcije iz kolov, ki so bili zabiti v mehka tla in so nosili
manje lesene kolibe. V pozni bronasti dobi (okoli leta 1300
pr.n.t.), ki je po nainu pokopa imenovana tudi kultura arnih grobi,
so prazgodovinski prebivalci poselili tudi oji ljubljanski
prostor.
RIMSKA EMONA (14 pr.n.t. - 600 n.t.)
Konec leta 14 je na obmoju dananjega sredia Ljubljane stala
rimska kolonija Emona, v katero so bili naseljeni prebivalci
predvsem s severne Italije. Emona je imela ugodno lego na stiiu
poti in je kmalu postala cvetoe trgovsko in upravno rimsko
mestece.
Mesto je bilo pravokotne oblike, obzidano z obzidjem, irokim 2.5
m in visokim od 6 do 8m., ter s treh strani zavarovano z dvojnim
obrambnim jarkom, zalitim z vodo. V obzidju je bilo tudi 26
opazovalnih stolpov.
(Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana.
Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi)
Lega
Zgodovina mesta - arhitektura in urbanizem
http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b4http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b2
http://janvit85.blogspot.com/2010/10/great-ljubljana-swamp-as-it-once-was.html
Orto foto posnetek mesta Ljubljana
Koliarji Rekonstrukcija Emone na maketi
Topografski nart mesta Ljubljana
VIR: Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana.
Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi
2,5 km2,5 km 1 km1 km
Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
32
SREDNJEVEKO MESTO (1000-1600)
Obdobje med rimsko Emono in prihodom Slovanov v 9.stoletju je e
dokaj neraziskano, ele v 11.stoletju se vzpostavijo novi zametki
mesta. Srednjeveko mesto se je tako razvilo pod grajskim griem, in
sicer iz treh jeder: Mestnega, Starega in Novega trga. vsak je imel
svoje zakljueno obzidje, povezano z grajsko utrdbo. Ljubljana se v
pisnih virih prvi omenja leta 1124 z nemkim imenom Laibach, leta
1146 pa e s slovanskim imenom Luwigana. Mestne pravice so ji bile
dodeljene leta 1200, leta 1335 pa je prelo pod oblast Habsburanov
in pod njihovo vladavino ostalo vse do 1.svetovne vojne. Le kratek
as, med letoma 1809 in 1813 je bilo mesto pod francosko
vladavino.
BARONA LJUBLJANA (1600-1800)
Ob koncu srednjega veka se je po ptresu leta 1511 mesto zaelo
hitreje spreminjati, vendar renesanna arhitektura ni pustila
vidnejih sledov. Reformaciji je sledila protireformacija s prihodom
jezuitov, ki pa so vesto prinesli nov log - barok. V asu baroka je
postalo mono plemstvo.
KLASICIZEM IN HISTORICIZEM (1800-1895)
Napoleon je je Ljubljani dodelil osrednjo vlogo znotraj Ilirskih
provinc in trgovina ter obrt sta zopet zacveteli. Po odhodu
Francoov je Ljubljana ostajala provincialno mesto pod
avs-tro-ogrsko oblastjo. Med letoma 1849 in 1857 je bila skozi
Ljubljano speljana eleznika proga Dunaj - Trst. eleznika povezava
je spodbudila rast velikih industrijskih podjetij. Po razkonem
baroku se je v umetnosti in arhitekturi uveljavil klasicizem, ki se
je naslanjal na grko antiko.
SECESIJSKA LJUBLJANA (1895-1918)
Neposredno po velikononem potresu leta 1895 se je ponudila
prilonost, da iz Ljubljane, zaspanega provincilnega mesta, nastane
razpoznavno sodobno mesto v avstro-ogrski monarhiji. Vizijo
velikega mesta je priel uresnievati upan Ivan Hribar. Prav tako je
bila to prilonost za nov urbanistini nart, nastal je na podlagi
zanisli arhitektov Camilla Sitteja in Maksa Fabianija. Prav slednji
je predlagal reitev z mestnim obroem, ki je bila v naslednjim letih
do doloene mere upotevana.
MODERNIZEM IN PLENIKOVA LJUBLJANA (1918-1941)
Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je Ljubljana
postala del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz majhnega
podeelskega mesteca je zaela postajati pomembneje sredie, v katerem
se je zael zdruevati slovenski kapital. Mesto se je zaelo iriti in
pri-dobivati bolj urban videz. V tem obdobju sta prevladovala dva
arhitekturna vpliva: na eni strani vpliv Joeta Plenika, ki je s
svojim inovativnim klasinim stilom dal Ljubljani moan osebni peat,
in na drugi strani modernistini vpliv, ki je v mesto poskual
vplejati takratne modernistine smernice.
SOCIALISTINO MESTO (1945-1990)
Obdobje pod drugi svetovni vojni je zaznamoval socializem.
Zgrajene so bile mestne vpad-nice, ki so e bolj povdarile zvezdasto
strukturo mesta, zgrajeno je bilo veje tevilo stano-vanjskih
sosesk.
SODOBNO MESTO (od 1991)
Slovenija je leta 1991 postala samostojna drava, Ljubljana pa
njena pestolnica, kar se je odrazilo tako v njenem urbanistinem kot
arhitekturnem videzu.
(Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana.
Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi)
Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sti%C5%A1ki_dvorec,_Ljubljana
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opera-Ljubljana.JPG
http://www.onlyrooms.com/hotels-in-ljubljana
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernov_trg,_Ljubljana
Ljubljana na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689, e vedno je
ohranjen srednjeveki znaaj
Stiki dvorec, barok Opera, klasicizemCentromerkur, secesija
Fabianijev regulacijski nart Ljubljane, 1895
Tromostovje, Plenikova Ljubljana VIR: Kuhar, ., Potokar, R.
(2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija
Piranesi
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
33
Zgodovinski pregled razvoja izbrane lokacije
Situacijski nart urulinskega kompleksa, Zgornjega Gradia in
vrtov,
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
Lega antine Emone v tlorisu dananje Ljubljane, topografska
rekonstrukcija
Izbrana lokacija je skozi zgodovino doivljala mnoge preobrazbe,
od zahodnih emonskih vrat in Zoisovega botaninega vrta do dananje
zgoene pozidave.
1. V asu Emone so bila na izbrani lokaciji zahodna emonska
vrata, obrambni jarek in most ezenj. Zdajnja Rimska cesta je bila
glavna emonska ulica v smeri vzhod - zahod (De-cumanus maximus).2.
V srednjem veku sta bili na izbrani lokaciji e formirani sedanja
Rimska cesta in Igrika ulica. Na sedanjem Bortnikovem trgu so e
vidni zaetki pozidave. Ohranjen je zahodni del emonskega obrambnega
jarka.3. Obmoje Gradia preteno zapolnjujejo vrtovi in kmetijske
povrine, pozidava se zgouje okoli sedanjega Bortnikovega trga.4.
Viden je obzidani Novi Trg s knejim dvorcem in Kriankami,
kapucinski samostan s cerkvijo in Auerspergovi vrtovi v Gradiu. Na
izbrani lokaciji je e viden urejen drevored. 5. Na sliki lahko
vidimo je drevored in ostanek emonskega obrambnega jarka. 6. Na
situacijskem nartu je jasno prikazana struktura Zoisovega
botaninega vrta.
1 4
52
3
Na izbrani lokaciji se nahaja Zoisov botanini vrt, ki obsega
omoje od Rimske ceste pa vse do dananjega Cankarjevega doma.
Srednjeveka naselbinska jedra, topografska rekonstrukcija
Valvasorjeva Ljubljana 1660, topografska rekonstrukcja
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
Janez Vajkard Valvasor, perspektivina veduta iz leta 1660
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
Florijanieva Ljubljana 1744 - prva geodetsko projicirana talna
podoba
Situacijski nart urulinskega kompleksa, Zgornjega Gradia in
vrtov, 1837.
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
6
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
34
Ostanki rimskega mesta Emona
Shema celotnega obzidja rimskega mesta Emona v tlorisu dananje
Ljubljane z oznaenim obmojem izbrane lokacije.
V asu antike je bilo na obmoju sedanje Ljubljane rimsko mesto
Emona. Na izbrani lokaciji so se nahajala zahodna mestna vrata.
Nekaj ve o Emoni v nadaljevanju.
Emona (latinsko Colonia Iulia Emona) je bila rimska naselbina na
obmoju dananje Lju-bljane.
Med leti 14 in 15 (naega tetja) je bila Emona obdana z obzidjem
pravokotne oblike v izmeri 430 540 m. Obzidje je v viino merilo od
6 do 8 metrov, v irino pa 2,5 metra. V njem so bila 4 glavna vrata
in 26 obrambnih stolpov, razvrenih v medsebojni razdalji okrog 60
m. Na severni in zahodni strani obzidja je imela Emona dva obrambna
jarka, ki sta ju polnila potok izpod ienskega hriba in potok izpod
Tivolskega gradu. Znotraj obrambnega zidu je bilo mesto razdeljeno
na pravokotne parcele, imenovane insulae (otoki), ki so jih loevale
pravokotno sekajoe se ulice. Glavni ulici sta bili Cardo maximus
(sever-jug) in Decumanus maximus (vzhod-zahod). To je ustrezalo
obiajnemu vzorcu provincialnih rimskih mest. Insu-lae so imele
talno gretje (hipokavst) in kanalizacijo (kloaka). Imela je forum
(med dananjo Gregorievo in Rimsko cesto) s svetiem (kapitol)
posveenim Jupitru, sodno dvorano (bazilika), mestno posvetovalnico
(kurija) in starokransko baziliko, ki je bila v 4. stoletju sede
emonske kofije. Baziliko so nekajkrat prezidali. Emona verjetno ni
presegla 10.000 prebivalcev. Grobia (nekropole) so bila zunaj
obzidja. Mrtve so na ta mesta zaeli pokopa-vati v Tiberijevem asu.
Najdbe rimskih grobov so se vrstile ob vseh cestah, ki so vodile v
Emono. V okolici Ljubljane so tako nali kar 3000 rimskih grobov.
Emona je bila predvsem trgovsko mesto, ki se je ukvarjalo z raznimi
obrtmi (keramika). Prevladovali so bloki (insulae), v katerih je
ivelo ve druin. Bogatih patricijskih hi je bilo malo.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona)
Velika verjetnost je, da se na izbrani lokaciji e nahajajo
ostaline zahodnih emonskih vrat.
Prikaz pozicije zahodnih emonskih vrat, obzidja, obrambnega
jarka in insul na izbrani lokaciji.
Shema rimske Emone
M 1:1000M 1:1000
M 1:2500
emonski forum
dvoj
ni o
bram
bni j
arek
zaho
dni o
bram
bni z
id
insule
zahodna emonska vrata
e raziskano
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
35
Ostanki rimskega mesta Emona
Lokacije monih arheolokih ostalin:
1. ostaline zahodnega obrambnega zidu in zahodnih rimskih
vrat
2. ostaline insule XXIV
Pri raziskavi monosti nahajanja arheolokih ostalin na izbrani
lokaciji sem ugotovila:
V kleti hie na Rimski cesti 24 je videti rimski zid. Ker hia od
te toke proti severu ni pod-kletena je mono predvidevati potek
ohranjenih ostalin rimskega zidu v tej smeri.
Celotno obmoje med Gregorievo, Rimsko, Igriko ter Preernovo
ulico je zavarovano kot ARHEOLOKI SPOMENIK, delno pa tudi kot
urbanistini, arhitekturni in naravni spomenik.
Pred vsakim posegom v zemeljske plasti je na celotnem
obravnavanem obmoju potrebno izvesti arheoloke raziskave in
predvideti monost prezentacije ostalin. Na zahodnem delu dvoria
tiskarne Tone Tomi, kjer leijo zahodna emonska vrata, posegi v
zemeljske plasti niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljeni posegi v
predele parcel, kjer poteka zahodno emonsko obzidje.
O obstoju arheolokih ostalin insule XXIV lahko zaradi
pomanjkanja podatkov le sklepam. Vendar se mi zdi zaradi
zavarovanosti celotnega obmoja kot arheoloki spomenik in zahteve po
predvidevanju monosti prezentacije rimskih ostalin smiselno
predvideti njihov obstoj.
Hia na Rimski cesti 24 - prikaz na situaciji Tloris Emone po
Schmidu, 1941, Insula XXIV
Rim
ska
24
Hia na Rimski cesti 24 - tloris kleti
Prikaz OBSTOJEEGA OSTANKA rimskega zidu v kleti hie.
Hia na Rimski cesti 24 - tloris pritlija
M 1:500
M 1:1000
M 1:500M 1:500
12
1
2
PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni
muzej Ljubljana.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
36
Usmeritve
V Ljubljani je prezentiranih kar nekaj ostalin rimskega mesta
Emone.
Najbolj znan je arheoloki park Emonska hia, prej imenovan tudi
Jakopiev vrt. Izkopa-vanja na podroju parka so tekla v letih
1963-1964 in odkrila stanovanjsko zgradbo, ki je neko stala v mestu
Emona. Danes so v parku na ogled ostanki te hie s konca etrtega in
zaetka petega stoletja. Glede na kakovostno stavbno opremo (tlaki,
mozaik, ogrevanje) je tu prebivala premona in ugledna rimska
druina.
Prav tako pomemben je arheoloki park Zgodnjekransko sredie. V 4.
in 5. stoletju je bila ta nekdanja emonska hia sredie kristjanov.
Na obmoju ene zazidalne parcele med pravokotno prepletenimi cestami
Emone so bili urejeni prostori krstilnice in kranske bazi-like,
prve na tem obmoju.
Lahko pa si ogledamo tudi skoraj v celoti ohranjen juni krak
obzidja rimskega mesta.
Del junega obzidja rimske Emone je rekonstruiral graki arheolog
dr. Walter Smidt e leta 1913. Po prvi svetovni vojni je antini zid
predstavljal oviro za irjenje mesta prosti jugu. Odloili so se
okolico zidu preurediti po Plenikovih nartih. Arhitekt je skozi
obzidje prebil dva prehoda, za obzidjem je uredil arheoloki park in
v stranska vhoda postavil lopo z lapi-darijem. Nove preboje v zidu
je Plenik oznail s tem, da jih je nadzidal z elementi rimske
arhitekture, oba antina vhoda pa dopolnil z najdenimi arheolokimi
ostanki. Plenik se je dral naela, da ohrani obstojee arheoloke
ostaline in jih svobodno interpretira le tam, kjer je bila njihova
zgodovinska izpovednost manj izrazita. Poleg rekonstrukcije
nekdanjih junih emonskih vrat je Plenik, po vzoru Vie Appie, v
obzidje nanizal vrtso motivov rimske arhitekture. Piramida, ki
stoji nad prehodom v Murnikovo ulico, posnema motiv Cesijeve
piramide v Rimu. Plenik je pripravil tudi ve predlogov za zazidavo
okolikega predela z namenom, da mu vtisne mestni peat, ustrezen
pomenu antinega spomenika.
(HRAUSKY, A., KOELJ, J., PRELOVEK, D. (2007). Joe Plenik: Dunaj,
Praga, Ljubljana. Ljubljana, Cankarjeva zaloba.)
Mestni muzej Ljubljana je pripravil krono pot po rimski
Ljubljani z ogledom vseh pomembnejih arheolokih ostalin iz rimskih
asov. Ta vsebuje ogled rimske ceste v Mestnem muzeju Ljubljana in
njihove razstavne zbirke, obisk arheolokega parka Emonska hia,
sprehod ob junem rimskem zidu, ogled rimske kloake na Akerevi
cesti, postanek na nekdanjem forumu (sedaj trg stanovanjskega
kompleksa Ferantov vrt arhitekta Edvarda Ravnikarja), ogled delov
zahodnega in severnega dela obzidja, severnih emonskih vrat in
rimskega vodnjaka na Kongresnem trgu.
V to pot bi lahko vkljuili tudi ogled arheolokih ostalin
zahodnih emonskih vratih, kot je prikazano na shemi ogleda rimske
Emone Mestnega muzeja Ljubljana.
Juni krak obzidja rimskega mesta je ohranjen skoraj v
celoti.
Arheoloki park zgodnjekransko sredie
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/rimski-zid/
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-zgodnjekrscansko-sredisce/
Shema ogleda arheolokih ostalin Emone z oznaeno lokacijo
zahodnih emonskih vrat. Del mozaika v arheolokem parku Emonska
hia
Vir: Mestni muzej
Ljubljanahttp://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-emonska-hisa/
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
37
Usmeritve
PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni
muzej Ljubljana. PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone.
Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.
PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni
muzej Ljubljana.
PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni
muzej Ljubljana.
Poskus rekonstrukcije glavnih severnih vrat Zahodni obrambni zid
in prvi jarek ob insuli XXXI
Prerez rimskega zidu, ceste in dvojnega jarka ob Gorupovi cesti
na Mirju (danes Barjanska cesta)
Severno obzidje pred ruenjem za gradnjo takratnega trga
revolucije
Poleg Plenikove rekonstrukcije in interpretacije junega
obrambnega zidu Emone, so potekala izkopavanja in odkrivanje tudi
na drugih delih obrambnega zidu. Pri rekonstrukciji zahodnih
emonskih vrat se naslanjamo na obstojee podatke predhodnih
arheolokih najdb v bliini.
Najpomembneja so bila izkopavanja med letoma 161 in 1962, ko so
raziskali celoten kom-pleks obzidja zahodno od glavnih severnih
vrat.
Mestno obzidje sta obdajala jarka, katerih irina ni bila veja od
40m. Tri metre iroka berma (obhodna pot za strao) pred obzidjem, ki
je segala skoraj do prvega jarka, je bila utrjena z do 20cm debelo
plastjo malte.
Popotniku, ki je v Emono prihajal s treh glavnih vpadnic, je
mesto dajalo vtis mogone trd-njave. Zidovje s stolpi je bilo deloma
vidno e v Valvasorjevih asih. Glede na masivnost gradnje je moral
zid dosei od 6 - 8 m.
Zidovje je bilo grajeno iz kamna lomljenca. Na zunanji strani so
bili kamniti kvadrii vezani z malto, znotraj pa je bil zid grajen
iz zmesi oblic, manjih kamnov, peska in deloma drobcev opeke.
Notranja struktura zidu je bila tako mona, da je bil zid
nepremagljiv branik mesta. To dokazuje primer, ko so leta 1963
ruili ve kot 100m dolg severni zid ob dananjem Trgu republike. S
sodobni sredstvi so ga rzstreljevali celih osem dni.
Emonska vrata so so bila utrjena z dvema stolpoma, vratna
odprtina pa je bila z dvema kontraforjema podaljana proti
notranjosti mesta. Kontraforja sta sluila za oporo stolpov in
obokanega hodnika. Temeljna irina zidu naj bi znaala 4.2 m. V
notranjosti stolpa je bila odprtina, iroka 2 m, idealna pa bi bila
3 m. V notranjosti stolpa so pri severnih emonskih vratih odkrili
tudi tlak (naloene oblice vezane z malto), z gotovostjo lahko
sklepamo, da je bil vhod v stolp z notranje, mestne srtrani. Pri
rekonstrukciji lahko sklepamo, da je bil dohod na zidno in stolpno
pload skozi odprtino v stolpu, da je bila pload za branilce bodisi
odprta, bodisi zavarovana s cinami, ali kar je verjetneje, pokrita
s streho.
(PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni
muzej Ljubljana.)
Na podlagi predhodnih arheolokih najdb v bliini bi bila
najverjetnjeja simulacija pred-stavitve zahodnih emonskih vrat
naslednja: izkopljemo teren na koto -1.5 m, da pridemo do kote
pritlija nekdanje Emone. Temelj zidu pustimo zakopan. Zid nadzidamo
za 4.5 m (skupna viina 6 m), stolpa pa za 6.5 m (skupna viina 8 m).
Izhode iz stolpa naredimo na notranji, mestni strani Emone, kot so
bili vasih.
Za nadzidavo uporabimo kamen, vendar drugane barve in oblike, da
bo jasno vidna razlika med starim in novim. Nadgradnja naj poteka
tako, da je moen reverzibilen proces odtranitve nadzidanega
dela.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
38
Ostanki Zoisovega botaninega vrtaUsmeritve
Na izbrani loakciji je opaziti zelo stare mogone bukve. Te so
edini ostanek Zoisovega botaninega vrta.
Poleg brdskega parka so Zoisi posedovali tudi vrtove v Ljubljani
(Zoisovi vrtovi). Zoisovi vrtovi so se raztezali na ozemlju, ki ga
danes omejujejo Preernova in Rimska cesta do Bornikovega trga,
Igrika ulica in juna stranica nekdanjega zidu Nunskega vrta. iga
Zois je leta 1785 kupil vrt z drevoredom od grofa Leopolda Lamberga
(tudi lastnik Ceki-novega gradu). Lambergov vrt je bil znan pod
imenom Alleegarten, saj je vkljueval lipov drevored. Kasneje je
dokupil e vrt Franca Kappusa in posest obdal z zidom. Natanen opis
vrta lahko preberemo v licitacijskem oglasu v Laibacher Zeitung 5.
septembra 1817. V vrtuje raslo okoli 400 eksot, ez 1000 domaih
dreves in 1000 sadnih dreves. Oblikovani so bili dre-voredi, gozdii
(Bosquet), vodometi, stekleni rastlinjaki. Vrt je bil prava
znamenitost Ljubljane. Obiskala ga je celo neapeljska kraljica in
nadvojvodinja Elizabeta. Leta 1789 so ga odprli za iro javnost. S
tem so Zoisovi vrtovi postali prvi javni park v Ljubljani. Vrtove
je urejal vrtnar Riedel, ki je skrbel tudi za brdski park. Tako so
marsikatero sadiko prenesli iz Brda v Ljubljano in obratno. S
smrtjo Karla Zoisa l.1799 je Brdo izgubilo pobudnika za
nadaljevanje kolekcije. Glavni vrtnar je e vedno nadaljeval z delom
in skrbno beleil vrtni inventar (1835, 1836). Neak baron Karel
Zois, je opustil skrb za botanini park in drevesnico.
(Rastlinsko gradivo prvega botaninega parka na Slovenskem Brda
pri Kranju, Marko Dobrilovi, Nikolaja Kravanja,
http://aas.bf.uni-lj.si/september2003/07dobrilovic.pdf)
Drevesa na lokaciji so zavarovana kot naravna vrednota in jih je
potrebno ohraniti.
Zoisovi vrtovi, Situacijski nart, 1837 Prikaz velikosti
Zoisovega botaninega vrta na sedanji situacijiin ohranjene bukve na
izbrani lokaciji
M 1:5000M 1:5000
KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana,
Mladinska knjiga.
lasten vir lasten vir
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
39
Referenni okvir6
http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/08/1313507141-4.jpg
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
40
Program prostorske raziskovalnice
Otroki muzej Frida&Fred v Gradcu, Avstriji, arhitektov Fasch
und Fuchs je zanimiva stavba namenjena samo otrokom. Program
otrokega muzeja so razline razstave, namenjene predolskim in olskim
otrokom. Tiste namenjene predolskim otrokom so zasnovane tako, da
jih otroci samo doivljajo. Tako ob razstavah ni besedil, saj e ne
znajo brati. Notranjost stavbe je ostveljena na poseben nain, v
pritliju kot niz oken pod stropom in v nadstropju kot niz oken pri
tleh. Nadstropje je osvetljeno tudi s strehe. Na ta nain je doseena
flek-sibilnost in enakomerna osvetljenost vseh povrin v stavbi. V
vhodnem delu je oblikovan poseben igralni prostor s tobogani. Med
obiskom muzeja se je potrebno sezuti, da lahko z vsemi uti
doivljamo razstave.
Lasten vir
http://www.faschundfuchs.com/http://www.faschundfuchs.com/
http://www.faschundfuchs.com/
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
41
Program prostorske raziskovalnice
http://www.ecetera.si/za-medije/odprtje-vrta-cutil/
http://www.ecetera.si/za-medije/odprtje-vrta-cutil/
http://www.cpss.si/info/vrtcutil
Vrt util se nahaja za stavbo Zavoda za slepo in slabovidno
mladino v Ljubljani. Osnovni namen vrta je omogoiti razvoj
multisenzorike. Hkrati je na 986 m2 to edinstven primer krajinske
arhitekture za uenje in usposabljanje slepih in slabovidnih pri
nas. Posebnost vrta je, da ga lahko doivljamo z vsemi utili,
predvsem s tistimi, ki jih obiajno ne upora-bljamo. Polnoutnim
omogoa laje vivljanje v svet slepih in slabovidnih in predstavlja
arhitekturne reitve, ki pomagajo tako enim kot drugim.
Vrt util ima ve posameznih delov: - gozdna steza in uilnica za
razpoznavanje razlinih materialov- del namenjen uenju orientacije
in mobilnosti- dejavnosti z vodo in mivko- zvona soba- diavni
vrt
Uni poligon za uenje orientacije in mobilnosti Gozdna steza in
uilnica za razpoznavanje razlinih materialov
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
42
http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/
http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/
http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/
Prezentacija arheolokih ostalin
Budimpeki arhitekti Marp so nadomestili manjkajoi vogal ruevin
renesanne palae Szatmry v Pcs na Madarskem s kortenasto razgledno
toko. Korten so izbrali z razlo-gom, da popolnoma loijo novo od
starega. Razgledna toka ponuja razgled na dolino Tettye, kot bi jo
bilo mogoe opazovati z viine dvonadstropne zdaj poruene palae.
Obiskovalci lahko vstopijo v zid in se povzpnejo po stopnicah.
Preforiran vzorec v kortenu prepua svetlobo in ustvarja poseben
ambient.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
43
Prezentacija arheolokih ostalin
http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/
http://en.petersen-kolumba.dk/
Kolumba je umetniki muzej Klnske nadkofije. V stavbi so zdruene
razvaline pozno gotske cerkve Svete Kolumbe, kapela Marija v
ruevinah iz leta 1950 in arheoloke ostaline iz antinih in
srednjevekih asov. V in nad vse to je integriran nov muzej
vicarskega arhitekta Petra Zumthorja. Arhitekt, ki se e posebno z
obutkom ukvarja z materialom, je s sivo opeko nadgradil in zdruil
obstojee ruevine. Zidovi s perforacijo na prefinjen nain z difuzno
svetlobo osvetljujejo notranje prostore in ustvarjajo poseben
ambient. Muzej vsebuje 16 razlinih razstavnih prostorov in v srcu
zgradbe skrivni vrt, tih in umirjen prostor za kontemplacijo.
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
44
Projektna naloga7
http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
45
Urbanistini koncept
Obravnave prostora se lotimo glede na vse prej zadane
pogoje.
1. Radi bi predstavili arheoloke ostaline rimskega zidu,
zahodnih emonskih vrat in insule XXIV. Ti dve arheoloki najdii
zajamemo in izkopljemo teren do viine -1.5m, da pridemo do vidnih
ostalin. Tako ustvarimo poglobljeno pload, s katere si obiskovalec
lahko poblie ogleda arheoloke ostaline.
2. Za prezentacijo rimske insule XXIV v kleti ustvarimo
Arheoloki muzej, kjer si z dvignjene razgledne poti nad ostalinami
lahko ogledamo arheoloke ostaline in razstavo.Nad ostaline rimske
insule postavimo poslovno stavbo Skupnih slub Vlade Republike
Slovenije. To je poslovna stavba s tirimi etaami. Vanjo vstopamo z
reprezentannega trga na severni strani stavbe.
3. Na zahodni strani obmoja se nahaja nekdanji Zoisov botanini
vrt, katerega drevesa moramo nujno ohraniti.
4. Ohranimo vsa veja drevesa in pred nekdanjimi rimskimi vrati
ustvarimo trg, ki se z nivoja pritlija spua na nivo poglobljene
ploadi arheolokega parka. Tako damo zahodnim rimskim vratom dovolj
prostora, da lahko zautimo njihovo pomembnost in veliino.
5. Skozi park na nivoju pritlija postavimo od tal dvignjeno
leseno pot, od kjer dostopamo na trg pred rimskimi vrati.
Tako ustvarimo dvojno prehodnost obmoja, obiskovalec se lahko ez
stavbni otok spre-hodi tako, da si ogleda rimske ostaline na nivoju
poglobljene ploadi ali pa se sprehodi skozi park.
6. Shematski prerez omoja prikazuje, kako ustvarimo poglobljeno
pload na nivoju arheolokih ostalin. Nad obstojei park postavimo
stavbo prostorske raziskovalnice, ki pa se tal dotika samo tokovno,
da ne pokodujemo korenin starih dreves. Ostaline rim-skega zidu
nadzidamo do njegove prvotne viine, da ustvarimo obutek njegove
nekdanje mogonosti in obrambne funkcije. Nad ostaline insule XXIV
pa postavimo poslovno stavbo.
1. poglobljena pload - Arheoloki park
3. ohranjanje dreves Zoisovega botaninega vrta 4. trg pred
zahodnimi emonskimi vrati 5. pot ez park
6. poglobljena pload na nivoju arheolokih ostalin
2. Arheoloki muzej in Servis skupnih slub Vlade RS
-
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka
Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na
Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012
46
Koncept prezentacije arheolokih ostalin in koncept poslovne
stavbe
klet
1. Arheoloki muzej, shema vhodov in poti obiskovalca
5. Koncept prezentacije rimskega zidu in vrat 6. Shema
prehodnosti nadzidave rimskega zidu
2. Poslovna stavba Servis skupnih slub Vlade RS,
programska shema
3. Poslovna stavba Servis skupnih slub Vlade RS,
shema odpiranja pogledov
4. Shematski prerez poslovne stavbe skupaj z
arheolokim muzejem v kleti
pritlije tipina etaa
shematski prerez
tipina etaa
nadzidava ostalin in poustvarjanje realne viine in debeline
zidu
ustvarjanje zanimivega ambienta
novo ustvarjenem prostoru dodamo program - ra