akreditivi

AKREDITIVI

Boris Kozolchyk

I. VOVED

A. OSNOVEN KONCEPT I PRETHODNICI

1. Kusa istorija - Trgovskoto kreditno pismo (akreditiv, letter of credit) e edno od naj~esto upotrebuvanite mehanizmi za finansirawe i naplata vo me|unarodnata trgovija. Kako sostaven del od me|unarodnite pazarni i finansiski aran`mani se ~ini deka negovata sudbina e povrzana so izvoznite sposobnosti ili konkurentskite prednosti na korisnicite. Vo osnova, toa vgraduva formalno vetuvawe da se plati predvideniot iznos na pari od strankata so poznata solventnost (voobi~aeno banka) vo polza na nejziniot klient (naj~esto, no ne isklu~ivo, kupuva~ot) na korisnikot (prodava~ot ili kreditorot-doveritelot) otkako korisnikot (beneficiary) }e se soobrazi so uslovite specificirani vo operativniot instrument. Toa e od relativno ponova data i negoviot praven razvoj, meren vo odnos na najgolemiot broj drugi pravni institucii, e mnogu brz. Trgovskiot akreditiv prv pat e koristen vo anglo-amerikanskata i evropskata trgovija kon sredinata na XIX vek i za pomalku od sto godini steknal vode~ki pravni principi {to se vistiniti so neverojaten stepen na uniformnost vo site nacii i pravni sistemi.

Iako trgovskiot akreditiv potsetuva na prethodnite instrumenti kako XII i XIII vekovnite evropski "pisma za pla}awe" (letter of payment) i XVII vekovnite "kreditni pisma" (letter of credit) (ili na "otvoreno za kupuva~ot" ili so varijantata "patni~ki"), nivnite bliski instrumenti se samo ve{ta~ki. XII i XIII vekovnoto "pismo za pla}awe" (letter of credit) sodrì nalog za pla}awe daden od strana na izdava~ot ili trasantot naso~en kon liceto koe treba da plati (payor), no ne i izre~no vetuvawe na imenuvaniot-korisnik na pla}aweto (liceto na koe treba da mu se plati - payee).1 XVII-to vekovniot akreditiv, instrument koj mnogu ~esto se me{a so sovremeniot trgovski akreditiv (comercial letter of credit), sodrì izre~no ili premol~no vetuvawe na izdva~ot za nadomest (obes{tetuvawe, pla}awe) na liceto koe treba da plati, no licetokoe treba da ja dobie isplatata ili prezema~ot na instrumentot ne steknuva nikakvo pravo na tu`ba protiv liceto koe treba da plati. Se pretpostavuva deka liceto koe treba da ja primi uplatata ili prezea~ot}e stekne pravo na tu`ba za restitucija protiv izdava~ot samo ako podnese dokaz deka pred izdavaweto na instrumentot izvr{il uplata.2 Sprotivno na toa, 1 Pismoto za pla}awe bilo adresirano od strana na ispra}a~ot (remitter) (isto taka naveduvan kako izdava~ - maker ili trasant - drawer) do liceto na koe treba da mu bidat isplateni parite (payee) vo koe se naveduva deka ili liceto koe pla}a ostavilo nekoi pari kaj dostavuva~ot (remitter) {to liceto koe pla}a treba da gi zameni za druga valuta (cambium) ili mu dal kredit (mutuum).2 Malynes vo knigata Drevnoto lex mercatoria (od 1629 godina) go opi{uva XVII vekovnata transakcija so kreditnoto pismo (akreditivot) na sledniov na~in:"Trgovecot go pra}a svojot prijatel ili sluga.... da kupi nekoi stoki ili da zeme pari za nekoja cel i mu dava edno otvoreno pismo naso~eno kon drugiot trgovec baraj}i od nego negoviot prijatel, nositelot

1

sovremeniot trgovski akreditiv ja vgraduva (inkorporira) cvrstata obvrska na izdava~ot da izvr{i isplata na imenuvanoto lice (nominee) (naveden kako korisnik na kreditnoto vetuvawe) i da ja obes{teti posredni~kata banka {to bila ovlastena da ja negocira ili plati menicata na korisnikot.

2. Akreditivot i trasiranata menica - Najkarakteristi~nata crta na trgovskiot akreditiv, davaweto na vetuvawe za pla}awe od nezavisna strana, potsetuva na obvrskata na golem broj akceptanti na trasiranite menici. Ponovata studija na Ellinger otkri dokazi {to poavata na trgovskiot akreditiv vo Anglija i SAD ja povrzuva so praksata na trgovskite banki na po~etokot od XIX vek da akceptiraat menici vo polza na uvoznicite od dvete strani na Atlantikot, osobeno koga tie menici bile pridruèni so dokumenti za titulata (pravoto na sopstvenost) vrz stokite {to bile prevezuvani ili skladirani.3 Negovite dokazi indiciraat deka kon sredinata na XIX vek trgovskite bankari izdavale dokumenti "so koi vetuvale akceptirawe na dokumentarni menici". Do 1875 godina Lord Cairns ovaa transakcija ve}e moèl da ja opi{e na sledniov na~in:

"Va{eto lordstvo e mnogu dobro zapoznaeno so toa, {to se slu~uva sekoj den vo trgovijata: se otvora kredit kaj nekoja konkretna trgovska ku}a vo polza na nekoja druga trgovska ku}a; generalno vakviot kredit, da go upotrebime trgovskiot izraz "e operiran" so trasirana menica vle~ena na ku}ata {to prezela obvrska da dade kredit....."

Prednostite na transakcijata so trgovskite akreditivi navedena od strana na lordot Carnis najdobro moàt da se sogledaat ako se napravi sporedba so me|unarodnite na~ini na pla}awe, {to vo najgolem del bile zameneti od strana na akreditivot.

B. SPOREDBA SO ME\UNARODNITE METODI NA PLA]AWE

3. Priem na valuta - Prodava~ot moèlo da bide isplaten pred ili po isporakata na stokata dobivaj}i nekoja valuta direktno od negoviot kupuva~ ili preku banka. Ako prodava~ot bil isplaten pred isporakata na stokata, toa zna~elo deka proda`bata e izvr{ena na gotovinska osnova. Toa go prinuduvalo kupuva~ot odnapred da ja stekne valutata pred priemot na stokite i da veruva vo idnoto ispolnuvawe na obvrskata od strana na negoviot prodava~. Ako isplatata bila izvr{ena po dostavata na stokite ili po priemot na stokite od strana na kupuva~ot, prodava~ot se soo~uva so kreditniot rizik na insolventniot ili ne~esniot kupuva~ koj ne saka da ja ispolni svojata obvrska vo stranskata zemja i so dopolnitelniot rizik na me|uvremena devaluacija na valutata na pla}aweto.

4. Dokumentarna menica (documentary draft) - Vtor metod na pla}awe bilo vle~eweto na "dokumentirana" menica ili trasirana menica na kupuva~ot. na pismoto, da kupi nekoja stoka ili da zeme nekoipari.... i toj }e mu go napravi na nego toa istoto i }e mu dade pari ili }e mu plati so menica." Re~isi identi~en opis na francuskoto lettre de credit e naveden kaj Stoufflet: "Bankarot ili trgovecot }e mu dadat na prijatelot na kogo mu trebaat pari vo nekoj drug grad kade {to toj trgnuva, pismo adresirano do korespondentot, so koe tie mu naloùvaat da mu dade na nivniot prijatel, nositelot na pismoto, nekoj pari~en iznos ili ne{to{to nemu mu e potrebno." [panskata Ordenanzas de Bilbao od 1737 godina ja priznava rasprostranetata upotreba na ovie kreditni pisma (cartas ordenes de credito) i obezbeduva osnova za zakonskata {ema {to e podocna prifatena vo XIX vekovnite zakonici na [panija i na zemjite od Latinska Amerika. Vidi ja Ordenanzas de la muy noble y muy leal Ciudad de Contratacion de la muy noble y muy leal Ciudad de Bilbao donesena od strana na Phillip V od 2 dekemvri 1737 godina i sporedi ja so trgovskite zakonici na [panija i na zemjite od Latinska Amerika.3 Ellinger: Trgovskite bankari, {to se razlikuvale od potradicionalnite "joint stock" bankari, so vreme dejstvuvale kako kupuva~i, prodava~i ili prevoznici na stokite, a vo drugo vreme, sluèle kako finansieri na kupuva~ite i prodava~ite preku vetuvawe na isplata ili preku kupuvawe na nivnite menici.

2

Dokumentite koi ja pridruùvale menicata na prodava~ot obi~no bile onie {to se barale za konkretniot vid na proda`ba i re~isi sekoga{ tie vklu~uvale faktura na prodava~ot, tovaren list so koj se potvrduva okeanskiot ili èlezni~kiot prevoz i osiguritelna polisa. Ovie dokumenti mu bile predavani na kupuva~ot od strana na tretoto lice, voobi~aeno banka ili dobro-poznat trgovec, duri otkako kupuva~ot }e ja plati ili }e ja akceptira menicata na prodava~ot.

5. Ovlastuvawa da se kupi i da se plati - Dvete varijacii na ovoj vtor na~in na pla}awe po~nale se po~esto da se koristat vo tekot na prvata ~etvrtina od XX vek: "ovlastuvaweto da se kupi" (authority to purchase) i "ovlastuvaweto da se plati" (authority to pay). Ovlastuvaweto da se kupi, spored zborovite na ekspertite po bankarsko pravo na SAD, ednostavno indiciralo "podgotvenost na bankata na kupuva~ot da ja kupi menicata na prodava~ot, vo uveruvawe deka menicata }e bide soodvetno i navremeno platena od strana na kupuva~ot." Ako kupuva~ot na denot na vtasanosta ne ja plati akceptiranata menica, bankata }e go vr{i svoeto pravo na regres protiv prodava~ot-trasant. Kaj ovlastuvaweto da se plati, kako i kaj ovlastuvaweto da se kupi, nemalo izvr{no vetuvawe od strana na bankata da ja honorira menicata na prodava~ot, tuku sprotivno od ovlastuvaweto za kupuvawe, ovlastuvaweto za pla}awe dozvoluvalo menicata na prodava~ot da bide vle~ena "po viduvawe vo podru`nicata ili korespondentot na bankata na kupuva~ot vo mestoto na ìveewe na prodava~ot". Taka, iako kaj ovlastuvaweto da se plati pravoto na regres vo odnos na trasantot moè da se kaè deka ne e dostapno za bankata na trasatot-liceto koe pla}a, i kaj dvete ovlastuvawa (da se kupi i da se plati), emisionata banka ne se smeta za obvrzana da ja honorira menicata na prodava~ot.4

Bez somnenie, dokumentiranata menica kako na~in na pla}awe i nejzinite varianti eliminirale nekoi od rizicite {to se inherentni na disrektnata dostava na valuta. Me|utoa, isto taka e to~no deka dokumentiranite menici zna~itelno gi favoriziraat interesite na kupuva~ot. So ednostavnoto odbivawe da se prifati dokumentarnata menica ili so davawe instrukcija na bankata da ne ja plati menicata {to e vle~ena na nea, kupuva~ite moàt da dobijat mnogu poliberalni uslovi od prodava~ite. Toga{ prodava~ite se soo~eni so mo`nosta da se tuàt vo stranska zemja bez realno da gi poseduvaat stokite koi ili se vo tranzit ili mnogu poverojatno se vo stransko skladi{te. Interesno, sekoga{ koga kupuva~ot uìva posilna pregovara~ka mo} od pri~ini povrzani so konkretnata individualna transakcija ili zaradi pazarnite uslovi, vle~eweto na

4 Nepostojnoto vetuvawe na bankata za isplata na korisnikot spored ovlastuvawata za pla}awe i kupuvawe ne treba da se me{a so mo`nosta od negovo poni{tuvawe, modifikacija ili otpovik na vetuvaweto spored tnr. otpovikliv kredit (revocable credit). Moè da se zamisli deka bankata koja izdala otpovikliv kredit moè da bide obvrzana vo odnos na posredni~kite banki koi gi negocirale menicite na korisnikot pred da go dobijat izvestuvaweto za otpovikot. Spored ovlastuvaweto da se kupi ili da se plati, sekoj {to ja negociral menicata na korisnikot (so isklu~ok na bankata koja go izdala ovlastuvaweto) toa go pravi na sopstven rizik, odnosno toj mora vo krajna instanca da se potpre na vetuvaweto za obes{tetuvawe na klientot. Za nesre}a, nekonzistentnata ili konfliktnata terminologija kaj bankarskite obrasci i razli~nite tolkuvawa od strana na bankarite i bankarskite advokati ~esto ja pravat besmislena razlikata pome|u ovlastuvaweto da se plati i ovlastuvaweto da se kupi i otpovikliviot kredit. Toa pridonelo kon rasprostranetoto uveruvawe deka fakti~ki nema nikakva razlika pome|u ovlastuvaweto da se plati ili kupi i otpovikliviot kredit. Spored nekoi francuski stavovi za amerikanskite ovlastuvawa za pla}awe i kupuvawe vidi kaj Boudinot, Le credit documentaire revocable et sa portee juridique: Banque 1972; za kineskite stavovi vo vrska so "Britanskite imperijalisti~ki ovlastuvawa za kupuvawe" Tseng Hsi.

3

dokumentiranata menica od strana na prodava~ot na na negoviot kupuva~ ili davaweto ovlastuvawe da se kupi ili da se plati se popularni metodi na pla}awe.5

6. Neotpovikliv akreditiv - Sprotivno na direktnoto dostavuvawe na valuta i metodite na dokumentirana menica, najvoobi~aeniot vid na komercijalen akreditiv, neotpovikiliviot kredit (akreditiv, irrevocable letter of credit), nudi jasni prednostiza site involvirani strani so ogled na sigurnosta vo naplatata i pravi~nosta vo odnos na u~esnicite vo transakcijata.

Prodava~ot moè da smeta na izvr{noto vetuvawe za pla}awe od strankata so poznata solventnost vedna{ {tom taa }e go primi operativniot instrument. Ova vetuvawe realno go ukinuva kreditniot rizik na prodava~ot i mu dozvoluva da se spravi so valutniot rizik. Toa isto taka mu dozvoluva da dobie kredit od istiot izvor {to go izdal, notificiral ili konfirmiral kreditot ili od drugi izvori {to ja znaat solventnosta na izdava~ot i na korisnikot.

Kupuva~ot od svoja strana e siguren vo formalnoto soobrazuvawe na prodava~ot so uslovite na kreditot.6 Pokraj toa, kupuva~ot ima pristap do bankarskiot kredit zatoa {to toj moè da i obezbedi na bankata obezbeduvawe, pretstaveno so dokumenti za sopstvenosta (titulata) vrz ispratenite stoki so ednostavno indosirawe na tie dokumenti ili so izdavawe na tie dokumenti na ime na bankata ili finansierot. Osobeno vo vo anglo-amerikanskite zemji, sigurnosta na ovie dokumenti ~esto ovozmoùva natamo{no finansirawe na kupuva~ot po pristugnuvaweto na stokite. So posredstvo na transakcijata poznata kako "trust receipt" (trust priznanica), bankarot mu dozvoluva na kupuva~ot da ja skladira, da raboti na nea, da ja dava pod zakup ili da ja prodade stokata ili nejzinite proizvodi i so prihodite ostvareni od tie aktivnosti da go otplati zaemot na bankata (infra V). So zgolemuvaweto na na me|unarodnata trgovija po krajot na Prvata svetska vojna, ne e za iznenaduvawe so ogled na navedenite prednosti deka komercijalnite akreditivi dobile svetska prifatenost, ne samo za finansiraweto i naplatata na me|unarodnite proda`bi, tuku i kako na~in za pla}awe kaj transakciite kaj koi ne doa|a do prenos na sopstvenosta vrz stokite.

7. Osiguruvawe na izvozniot kredit i akreditivite - Vredi da se zabeleì deka i pokraj prifa}aweto na programite za osiguruvawe na izvoznite krediti vo periodot po Vtorata svetska vojna od strana na vode~kite industrijalizirani nacii, komercijalniot akreditiv ne ja izgubi svojata istaknata pozicija. Toa e zatoa {to dvete institucii se komplementarni so ogled na pokrienite rizici.7 Natamu, vo 5 Upatuvaj}i na trguvaweto na Narodna Republika Kina so kapitalisti~kite nacii, vode~kiot kineski avtor naveduva: "Ovlastuvaweto da se kupi (otpoviklivo i bez regres kon korisnikot) be{e koristeno od strana na trgovcite od imperialisti~kite zemji SAD i Velika Britanija kako instrument na kredit {to go obezbeduvaa bankite na nivnite zemji za da kupat od izvoznicite vo aziskite zemji...Neotpovikliviot bez regres kredit go koristea samo lokalnite kapitalisti~ki uvoznici od aziskite zemji... zatoa {to lokalnite banki bea i premnogu slabi za da otvoraat akreditivi ili otpoviklivi ovlastuvawa za kupuvawe bez regres na prodava~ot..."6 Stepenot dokoj kupuva~ot moèda go proceni ispolnuvaweto na prodava~ot vo odnos na osnovnata transakcija preku bankarskata verifikacijana soobrazuvaweto so dokumentiranite uslovi vo izvesna merka zavisi od dokumentiranite uslovi na kreditot. Pokraj voobi~aenite fakturi, tovarniot list i osiguritelnata polisa, kupuva~ot moè da bara izvesni dokumenti so koi se atestira kvalitetot na ispolnuvaweto. Na primer, toj moè da pobara sertifikati za kvalitetot ili za uslovite na dostavenite stoki izdadeni od strana na nezavisen i doverliv inspektor. Sepak ne postoi apsolutna ili celosna za{tita od izmama ili izmamni praksi.7? Na primer, koga }e se sporedi Programata za osiguruvawe na izvozot na SAD (FCIA) so komercijalniot akreditiv se ~ini deka tnr. komercijalen krediten rizik (kako razli~en od politi~kiot ili monetarniot rizik) vo FCIA polisata pretpostavuva deka stranskiot kupuva~ ja dobiva isporakata i gi prifa}a stokite. Zatoa, rizikot od neopravdanoto odbivawe na

4

nekoi od tie zemji, komercijalnite akreditivi se pove}e se koristat za celite na doma{nata trgovija.

V. OSNOVNA TRANSAKCIJA SO KOMERCIJALEN AKREDITIV

8. êtiri fazi na transakcijata so dokumentarniot akreditiv - Po pravilo, transakcijata za komercijalniot akreditiv minuva niz ~etiri fazi: (1) otvorawe na kreditot; (2) dostavuvawe do korisnikot; (3) prezentacija na menicata od strana na korisnikot ili negoviot zastapnik, barawe ili priem na naplatata prosledeno so specificiranite dokumenti; i (4) akceptirawe ili pla}awe.

9. Otvorawe na kreditot - Vo fazata na otvoraweto, kupuva~ot koj kaj transakciite so trgovski akreditiv voobi~aeno se ozna~uva kako "klient" (customer), podnositel na baraweto (applicant) ili account party8 se soglasuva so prodava~ot koj vo transakcijata e poznat kako "korisnik",9 deka pla}aweto na cenata }e se izvr{i so komercijalen akreditiv.

Izborot na bankata {to }e go izdade kreditot ili "emisionata banka"10

mnogu ~esto e doktiran od okolnostite kako na primer dostapnosta na banka so me|unarodni vrski vo mestoto na dejnost na klientot ili od vidot na obezbeduvawe involviran pri izdavaweto. Bankite vo mestoto na dejstvuvawe na klientot moèbi nema da gi imaat neophodnite resursi za da ovozmoàt nivniot kredit da bide na raspolagawe vo mestoto na dejstvuvawe na korisnikot. Ako e toa slu~aj, bankata na kupuva~ot }e dejstvuva kako "banka na otvaraweto" (opening bank)11 i }e pobara od nekoja pogolema banka, voobi~aeno vo nekoj pogolem bankarski i trgovski centar, da izdade kredit vo nejzina polza. Mutatis mutandis, bankata {to e dogovorna pome|u kupuva~ot i prodava~ot moèbi nema da saka da se involvira vo izdavawetoako smeta deka obezbeduvaweto {to go dava klientot i negovite stoki e premnogu slabo i deka nema nekoi osobeni izgledi za obes{tetuvawe (naplata). Toa }e dovede dobarawe na nova emisiona banka.

10. Dostava do korisnikot - Koga bankata }e se soglasi da sluì kako emisiona banka, izdavaweto mora da bide dostaveno do korisnikot. Povtorno, razli~ni okolnosti moàt da opredelatdali kreditot }e bide ispraten direktnood emisionata banka do korisnikot, vospostavuvaj}i direkten praven odnos, ili }e se involviraat edna ili pove}e posredni~ki banki so razli~en stepen na obvrzuvawe vo odnos na korisnikot. Emisionata banka moè da nema podru`nici ili zastapnici vo mestoto na vr{ewe na dejnosta na korisnikot i moèbi }e treba da se potpre na nekoja banka posrednik. Ovaa banka moèbi nema da saka da se involvira kako dol`nik i }e saka da dejstvuva samo kako "sovetni~ka" ili "notificira~ka" banka,12 izre~no otkaùvaj}i se od kakvo bilo vetuvawe ili obvrska da go honorira kreditot. Ili obratno, zaradi nejzinite odnosi so emisionata banka ili so

kupuva~ot da ja prezeme isporakata na stokite, {to definitivno e pokrieno so komercijalniot akreditiv ne e pokrieno so osiguritelnata polisa. Obratno, rizikot od vladina eksproprijacija, konfiskacija ili suspenzija na pla}awata kon stranstvo preku privatnite banki nema da bide pokrieno so komercijalniot akreditiv, no }e bide pokrieno so osiguritelnata polisa.8 Cliente, donneur d'ordre, Auftaggeber, ordinante.9 Beneficiary, Beneficiario, beneficiaire, Begunstiger.10 Banco emisor, banque emettrice, ausstellende Bank, banca emittente, banco emitente.11 Banco que abre el credito, banque qui ouvrele credit, eroffnende Bank, banca emittente, banco abridor do credito.12 Banco que avisa o notifica la apertura de credito, banque qui avise l'ouverture du credit, avisierende Bank, banca avvisante, banco notificador.

5

korisnikot, taa moè da re{i da ja dodade i svojata sopstvena "konfirmacija"13

kon obvrskite {to gi prezela emisionata banka. Ovaa konfirmacija enejzino vetuvawe deka }e go honorira kreditot po ispolnuvaweto na uslovite od nejzinata notifikacija do korisnikot.

11. Prezentacija na dokumentite - Tretata faza involvira prezentacija na dokumentite od strana na korisnikot potrebni za kreditniot instrument na bankata koja ili bila posebno opredelena ili premol~no ovlastena da gi primi tie dokumenti i da ja proceni nivnata soobraznost so uslovite na kreditot. Ovaa prezentacija moè da bide izvr{ena direktno od strana na korisnikot ili preku posredni~ka banka, ponekoga{ navedena vo anglo-amerikanskata praksa kako "banka na prezentacijata" (presenting bank).

12. Akceptirawe i pla}awe - Prezentacijata na potrebnite dokumenti vodi kon kone~nata faza na akceptirawe i pla}awe. Kreditot moè da mu bide platen na korisnikot preku emisionata ili konfirmacionata banka ili od treta banka osobeno nazna~ena za taa cel.14 Ili kreditot moè dabara pla}awe po izvesno vreme po akceptiraweto na menicata od strana na emisionata ili konfirmacionata banka. Vo toj slu~aj, korisnikot voobi~aeno ja diskontira ili ja negocira svojata menica so bankata na liceto koe treba da go izvr{i pla}aweto ili so nekoja posredni~ka banka posebno ovlastena od strana na emisionata banka za taa cel ili kaj bilo koja banka {to saka da ja negocira menicata vrz osnova na generalnoto ovlastuvawe vo operativniot krediten instrument. Upotrebata na diskontniot ili negocijacioniot mehanizam od strana na korisnikot }e involvira edna ili pove}e banki vo transakcijata so komercijalniot akreditiv. Nivniot status }e varira od sovesen i ~esen imatel (holder in due course) na menicata na korisnikot do obi~en zastapnik za naplata.

13. Rezime i hronolo{ka tabela - Razli~nite fazi na transakcijata so komercialniot akreditiv se ilustrirani podole so hronolo{ka karta bazirana na fakti od edna argentinska sudska odluka od 1947 godina.15

21 anuari 1947: American Trust Co od San Francisko (emisiona banka) izdala neotpovikliv, cirkularen i negociran akreditiv vo polza na S (Perlender, prodava~-korisnik) za smetka na C (nejziniot klient). Pla}aweto dostapno 60 dena po prezentacijata na menicata po viduvawe vo dolari plus specificiranite dokumenti.

23 januari 1947: National City Bank od Buenos Aires (sovetni~ka i notificira~ka banka) go notificirala kreditot.

23 fevruari 1947: Perlender, prodava~ot-korisnik vle~e menica 60 dena po viduvawe na American Trust Co, pridruèna so potrebnite dokumenti i diskontna menica na Banco Mercantil Argentino (posrednik, diskontna ili negocira~ka banka). Banco Mercantil Argentino mu ja stava na raspolagawe na Perlender nominalnata vrednost na menicata namalena za povolen diskont vo pezosi.

26 fevruari 1947: Banco Mercantil Argentino rediskontira kaj Bank of London & South America (druga posredni~ka banka) (diskont vo pezosi).

28 fevruari 1947: Bank of London & South America gi dostavuva menicata i dokumentite do Wells Fargo Bank vo San Francisko (prezentaciona banka).

2 mart 1947: Menicata prezentirana za akceptirawe od strana na Wells Fargo Bank na American Trust Co. vo San Francisko koja ja akceptirala. American Trust Co. gi dale dokumentitena C na trust potvrda (trust receipt).

13 Confirmacion, confirmation, Bestatigung, conferma, confirmacao.14 Spored odgovoritena Pra{alnikot ovaa banka ponekoga{ se naveduva kako "naplatna banka" (paying bank) vo anglo-amerikanskata praksa ili kako "domicilna" (domiciliary) ili "adresat" (addressee) banka vo evropskata, a osobeno vo germanskata, praksa.15 Orginalnata tabela se temeli vrz verbatim kopijata na eden neobjaven sudski izve{taj podgotven od strana na Estudio Entelman od Buenos Aires, Argentina.

6

10 mart 1947: Bank of London & South America i dava instrukcii na Wells Fargo da go prodade akceptiraweto na Wujor{kiot diskonten pazar i da ja kreditira dolarskata smetka na Bank of London & South America kaj Wells Fargo Bank. Akceptiraweto bilo kupeno od strana na X (celosen stranec vo transakcijata) i plateno so dolari.

26 april 1947: C mu go pla}a na American Trust Co. nominalniot iznos na menicata plus provizija i kamata za izdavaweto na akreditivot i za transakcijata na trust potvrdata.

27 april 1947: Prezentacija za naplata od strana na X na American Trust Co. koj go pla}a nominalniot iznos vo dolari.

G. METODOLOGIJA

14. Mno{tvoto izvori, golemiot broj sobrani informacii i ograni~eniot prostor za ovaa analiza baraat isklu~uvawe na nekoi pra{awa {to obi~no se sodràni vo raspravite ili monografiite za akreditivite. Nekoi od tie pra{awa, kako negociraweto na menicata na korisnikot ne se karakteristi~ni za pravoto za akreditivite.Drugite pra{awa, kako formalnite i tekstualnite uslovi na sekoj od dokumentite navedeni vo oddelot za soobrazuvawe na akreditivot, podrazbiraat stepen na detaliziranost (osobeno prikomparativniot priod) {to nivnoto vgraduvawe bi bilo na smetka na raspravite za osnovnite koncepciski osnovi. Zatoa osnovnata metodolo{ka cel na avtorot e da postigne izvesna ramnoteà pome|u ~isto informativnata funkcija (vklu~uvaj}i go koristeweto na empiriskite i tradicionalnite pravni izvori) i konceptualnata analiza na klu~nite pravila, koncepti i principi na tolkuvawe.

Iako nekoi od osnovnite karakteristiki na transakcijata so akreditivot do deneska se standardizirani vo me|unarodnata i doma{nata praksa i pravo, drugi prili~no variraat od edna zemja ili trgovski centar do druga. Ovaa raznolikost neja zema dovolno vo predvid potrebata od prou~uvaweto na pravoto na akreditivite, kako {to toa se primenuva vo formalnata ili pi{anata i vo neformalnata bankarska praksa.

Me|unarodnata praksa so akreditivite e sobrana na formalen na~in u{te vo dvaesettite godini na XX vek vo edna zbirka pravila poznata kako Ednoobrazni (ili uniformni) obi~ai i praksi za dokumentarniot akreditiv (Uniform Customs and Practices for Documentary Credits - vo natamo{niot tekst UCP).

Neformalnite bankarski obi~ai moàt da se prou~uvaat samo empiriski. Toa bara podetalno prou~uvawe na bankarskata praksa, pomognato od razgovori so iskusnite bankari i so dostavuvawe na pra{alnici do nekoi od najreprezentativnite bankarski institucii vo razli~nite trgovski centri (vo natamo{niot tekst navedeno kako Pra{alnik). Zatoa vo tekot na ovaa analiza, ~esto }e se upatuva ne samo natradicionalnite izvori na pravoto, tuku i na gore spomenatite izvori na "ìvo pravo".

Konzistentno so prethodniot opis na osnovnata transakcija so akreditivot, ovaa analiza }e bide podelena na tri dela: voveden del (sostaven od Glavite I - III) vo koj gi identifikuvame i rangirame izvorite na pravoto za akreditivite i gi opi{uvame najvoobi~aenite vidovi akreditivi; vtoriot del }e se fokusira na odnosite pome|u emisionata banka i klientot (Glavi IV-VIII); a tretiot del }e bide posveten na odnosite pome|u emisionata banka i korisnikot (Glava IX-XII). Drugite aspekti na transakciite so akreditivite kako odnosite pome|u emisionata banka i posredni~kite banki }e bidat razgleduvani sporadi~no, odnosno zavisno od nivnoto vlijanie vrz dvata osnovni odnosi.

7

II. IZVORI NA PRAVOTO

A. VOVED

15. Pravoto na komercialniot akreditiv vo golema merka po svojata priroda e obi~ajno. Golem broj od negovite operativni pravila, bez ogled na geografijata ili pravniot sistem se pojavile od obi~aite na bankarskite transakcii so uvoznicite i izvoznicite i so transportnite kompanii i osiguritelnite dru{tva. Vo poslednite pedeset godini, se razvi umeren obem na zakonsko pravo i kaj jurisdikciite {to imaat pogolem obem na me|unarodna trgovija, prili~en obem na sudska praksa i doktrinarni materijali.

B. ZAKONODAVSTVO I KVAZI-LEGISLATIVNO PRAVO

16. Vidovi zakonski propisi - Iako trgovskite zakonici na evropskite i latino-amerikanskite zemji od XIX vek oddeluvaat posebna glava za regulaciata na XVII vekovniot "akreditiv", sovremenite transakcii so akreditivite dobile samo skuden zakonski tretman i vo civil law i vo common law zemjite. Iako izoliranite odredbi moè da se sretnat vo odredbitena zakonikot vo vrska so dokumentiranite proda`bi, najvoobi~aenite zakonski odredbise od administrativno-bankarski zakonski vid.

17. Specifi~ni zakonski odredbi - Zakonskite pravila za transakciite so akreditivite deneska gi sre}avame vo pomal broj civil law zemji: Kolumbija, El Salvador, Grcija, Gvatemala, Honduras, Liban, Meksiko i Sirija. Edinstveniot zakonski tekst vo common law zemjite eEdnooobrazniot trgovski zakonik na SAD (UCC), ~len 5. ê{koslova~kiot Zakon za me|unarodnata trgovija, Del XX i Zakonot za me|unarodnite ekonomski dogovori na GDR, glava 6 se edinstvenite vakvi zakonski tekstovi vo socijalisti~kit zemji.

18. Kvazi-zakonskiiadministrativni propisi - Kvazi-zakonskite pravila moàt da se sretnat vo forma na propisi doneseni od strana na razli~nite administrativni agencii, kako Centralnata ili Oficijalnata uvozno-izvozna banka ili kako nacrt poglavja ili oddeli na postojnite ili na novite trgovski zakonici. Zavisno od razli~nite pravni i von-ravni motivi, ovie nacrti uìvaat status na vtorostepen ili uverliv izvor vo konkretnata zemja. Najvoobi~aeni kaj ovie izvori se administrativnite propisi za bankarskite ovlastuvawa da izdavaat akreditivi.16

16 J.C.I.Com, Annexes11, 1970 (Paris)Fasc. 58-B no. 106 (upatuva na potrebnoto ovlastuvawe od Banque de France za izdavawe na dokumentaren akreditiv nad izvesen iznos); île, Ley general de bancos ~len 69 stav 7 i 70, so izmenite so Ley no. 13.305 od 4 april 1959 godina (koj se odnesuva na bankarskoto ovlastuvawe da izdava akreditivi).

8

19. Nedostatok na seopfatna zakonska regulativa - So isklu~ok na UCC ~len 5 nitu eden zakonski izvor nema za cel da postigne nekoja seopfatna regulacija na ovaa institucija. Najgolemiot broj propisi pokaùva nesvesnost za postoeweto natrgovskite praksi i za uvozot na su{testvenite poimi, pravila i principi na tolkuvawe {to uniformno go oblikuvale pravotona komercijalnite akreditivi vo site glavni centri na svetskata trgovija.17

Vakvata nesvesnost ili zanemaruvawe na trgovskite praksi i na me|unarodno prifatenite pravila ili principi pridonesuva za prili~noto ograni~eno vlijanie na zakonskoto pravo vrz ìvoto pravo na akreditivite. Bankarite i sudovite i natamu go gledaat obi~ajnoto pravo kako osnoven izvor na pravoto za akreditivite. Duri i Ednoobrazniot trgovski zakonik koj gri`livo se obiduva da gi odrazi trgovskite praksi i da odgovori na trgovskite potrebi nema{e nekoj osobeno povolen priem kaj vlijatelnata Wujor{ka bankarska zaednica, {to moè da se vidi i od kvalifikuvaniot na~in na usvojuvawe na ~lenot 5 od UCC vo dràvata Wujork. Toj isto taka ne vlijae{e na sudskite odluki nadvor od Wujork {to se gleda od maliot broj slu~ai na sudski presudi po donesuvaweto na propisite do 1971 godina. Poslednite devet godini, kako posledica na zgolemenoto parni~ewe po sudskite nalozi za akreditivite, mnogu pove}e moè da se vidi vlijanieto na Zakonikot.

V. OBIÂJNO PRAVO

20. Neformalni obi~ai - Neformalniot obi~aj e povtoruvano odnesuvawe na strankite vo transakcijata {to moè da se dokaè so nivnite dogovori ili so tolkuvaweto na trgovskite uslovi. Ednoobrazniot Trgovski Zakonik na SAD vo svojot opis na neformalniteobi~ai gi vklu~uva i "course of dealings" (prethodnoto odnesuvawe pome|u strankite) i ona {to zakonikot go naveduva kako "usage" (uzansa ili obi~aj - na~inot na koj trgovskata aktivnost se vr{i vo ramkite na nekoja dadena trgovska zaednica). Neformalnite obi~ai obi~no se svedeni na vtorostepena uloga vo sudskite odluki, voobi~aeno zad zakonskite pravila, sudskite presudi i formalnite obi~ajni pravila, tokmu zaradi nivnata neformalnost, otsustvoto na doverliva ili avtorizirana verzija za obemot i sodrìnata na pravilata i zaradi nivnata provinciska ili partikularisti~ka priroda. Namesto toa, voop{to ne e nevoobi~aeno da sretnete bankarski formulacii na pretpostavenite neformalni obi~ajni pravila na koja i se sprotivstavuva navidum so podednakva evidenciona vrednost formulacija na obi~ajot dadena od uvoznicite, izvoznicite, prevoznicite, {pediterite ili osiguritelnite dru{tva.

21. Formalni obi~ai: Ednoobrazni obi~ai i praksa - Nesigurnosta povrzana so neformalnite obi~ajni pravila barem delumno e odgovorna za formulacijata na pi{anite ili formalnite obi~ajni pravila za transakciite na akreditivite od strana na razli~nite nacionalni bankarski asocijacii u{te od 1919 godina. Postepeno i pod zakrilata na Me|unarodnata trgovska komora (International Chamber of Commerce - ICC) ona {to na po~etokot pretstavuvaa napori na nacionalnite ili regionalnite 17 Na primer, gr~kiot Dekret-Zakon od 1923 godina, ~len 25 pravi pogre{na prezumpcija deka na vetuvaweto na izdava~ot za "konfirmiraniot kredit" mora da mu prethodi dostava na tovarniot list na korisnikot so {to potencialno se diskvalifikuvaat golem broj na izdavawa. ^lenot 25 moè da se prevede na sledniov na~in: "Dogovorot za konfirmiraniot bankarski kredit e dogovor vo koj trgovskoto dru{tvo (kreditorot - doveritelot) se soglasuva so drugata stranka (dol`nikot) da otvori kredit vo polza na treto lice, obvrzuvaj}i se deka po predavaweto na tovarniot list od strana na tretoto lice }e go plati iznosot na kreditot...." Gr~kite sudovi smetale deka e neophodno da ja liberaliziraat definicijata na ~len 25 i se potprele na drugite odredbi od istiot zakon za da formuliraat mnogu po{iroka definicija za komercijalniot akreditiv.

9

bankarski asocijacii stana me|unarodna i eventualno svetska formalna izjava za bankarskite obi~ai vo sferata na komercijalniot (trgovskiot) akreditiv. Do 25 januari 1977 godina, Verzijata od 1974 godina na Ednoobraznite obi~ai i praksa na dokumentarnite akreditivi (1974 UCP) se prifateni od bankite i bankarskite asocijacii vo 137 zemji; prethodnata verzija (1962 UCP) ostanuva vo silakaj mnogu pomal bro banki i bankarski asocijacii. Zaedno, verziite od 1974 i 1962 godina na UCP bez somnenie se najvlijatelniot izvorna pravoto za komercijalniot akreditiv vo svetot. (deneska vaì verziata od 2007 godina - dadena na krajot od tekstot).18

Najnapred predloèni od strana na bankarite od SAD vo 1929 godina, toga{nite "Ednoobrazni propisi za komercijalniot dokumentiran akreditiv" pretstavuvaa obid za unifikacija na "propisite za komercijalniot akreditiv, prethodno usvoeni i objaveni od strana na bankarskite asocijacii na razli~nite zemji". Do merkata do koja toa bilo zakonski izvodlivo, taa cel bila postignata duri na po~etokot na {eesetitegodini na XX vek, do koga orginalnata verzija od 1929 godina pretrpela tri pogolemi promeni i kone~no bila prifatena od strana na angliskite banki. Deneska UCP povtorno minuvaat niz tekovni promeni. Me|utoa, za razlika od prethodnite revizii vo podgotvitelnata rabota na Me|unarodnata trgovska komora (Komisija za bankarski tehniki i praksa) u~estvuvaa i Organizacijata na Obedinetite nacii i kvazi-vladini institucii od socijalisti~kite zemji.19

Poslednata revizija (zapo~nata vo 1971 godina {totrae{e do 1974 godina) se osvrna na problemite sozdadeni so primenata na UCP verzijata od 1962 godina vo sekojdnevnata bankarska praksa i kaj sudskite odluki. Pokraj toa, revizijata fokusirana na promenite iznudeni od pojavata na novite i "re~isi revolucionerni" obrasci na meunarodna trgovija i transport {to ja zamenija tradicionalnata FOB i CIF osnova za prevozot vo "ispora~ano vo prostoriite na kupuva~ot"so koristewe na kontejnerii kombinirani na~ini na prevoz. Tokmu zatoa, problemite kako izdavawe na dokumenti {to baraat dva ili pove}e razli~ni metodi na transport, prevoz na paluba i pretovar vo tekot na prevozotse problemi regulirani so verzijata od 1974 godina.

Imaj}i ja predvid ograni~enosta na na{ata analiza, UCP }e go razgleduvame vo nagolem del od aspekt na sudskite sporovi povrzani so negovata primena. Taka, pra{awata {to se javuvaat od bankarskata praksa na prifa}awe ili odbivawena nekoi specifi~ni dokumenti spored nekoe konkretno UCP pravilo - soodvetni za nekoj podetalen tretman - }e bidat zaseneti so analizata na sudskoto iskustvo so UCP. Se nadevame deka vakviot pristap }e go olesni razbiraweto na ona {to }e go re{at sudovitevo razli~nitekontroverzi so UCP.

18 Verzijata na UCP koristena vo ovaa analiza e verzijataod 1962 i 1974 godina. UCP se kodificirni vo 1933 godina na Sedmiot kongres na Me|unarodnata trgovska komora iizmeneti na XIII Kongres vo 1951 godina koga bile prifateni od golem broj zemji. Podocna UCP se uspe{no izmeneti vo 1951, 1962 i 1974 godina i ovie tekstovi tehni~ki treba da se smetaat za "revizii", iako voobi~aeno na niv se upatuva kako na "verzii". Tekstot na Revizijata od 1974 godinae vo sila od 1 oktomvri 1975 godina i e objaven vo Me|unarodna Trgovska komora, Ednoobrazni obi~ai i praksi za dokumentarnite akreditivi (Publikacija broj 290 - Pariz 1975). Najcelosniot istoriski tretman na verzijata od 1962 godina e dostapen vo monografijata na Balossini vo dva toma. Me|u periodi~nata literatura {to gi aùrira izmenite na UCP se belgiskiot "Revue de la Banque", francuskata "Banque" i italijanskata "Banca, Borsa e Tiroli di Credito" (Banca e Borsa). Vo anglo-amerikanskite revii nema golemo pokritie na materijata.19 Me|unarodnata Trgovska komora e osnovana 1919 godina i vo nea se sobrani proizvoditeli, potro{uva~i, zanaet~ii, trgovci, bankari, osiguriteli iprevoznici od pove}e od 60 zemji.

10

[irokoto prifa}awe na UCP me|u bankarskitei pravni~kite krugovi vo svetot dade pottik za donekade eufori~noto, ako ne i preterano tvrdewe za pravniot status i zadolìtelnata priroda na UCP. Prifa}aweto na UCP e opi{uvano kako"formalno prifa}awe od golem broj zemji" i samiot tekst e opi{uvan kako "Zakonik" ili kako "Ednoobrazno me|unarodno pravo" od posebna ili trgovska priroda {to se primenuva na transakciite bez ogled na toa dali strankite se soglasile so negovata primena i dali taa primena ja navele vo svojot operativen instrument ili ne.

22. Na~ini na usvouvawe - Deneska postojat tri na~ina na usvojuvawe na UCP: (1) nacionalnata bankarska asociacija moè kolektivno da se pridrùva do tekstot, (2) bankitemoàt, na individualna osnova, da izjavat deka }e go po~ituvaat toj tekst ili (3) zakonodavstvoto moè da ja naloì nivnata primena kako primaren ili subsidijaren izvor za pravoto na akreditivite.

Prviot ili vtoriot vid na pridrùvawe bara primenata na UCP da bide specificirana vo bankarskata forma (obrazecot) {to se koristi so klientite i korisnicite. Sosema e jasno deka ovie dva vida pridrùvawe ne pretpostavuvaat deka zemjata ili jurisdikcijata vo koja konkretnata bankarska asocijacija ili banka dejstvuvaat se soglasile so promocijata na UCP kako pravo na zemjata.

Pridrùva~ite od tretiot vid, {to postoi samo vo nekolku jurisdikcii moàt da ja navedat primenata na UCP samo ako ne postoi nekonzistentnost so postojnoto zakonodavstvo na zemjata ili koga lokalnoto zakonsko pravo e izzemeno so izre~no vgraduvawe na UCP vo uslovite na kreditot ili so "dogovor, delovno odnesuvawe ili trgovski obi~aj" kako {to e toa napraveno so zakonodavstvoto na dràvata Wujork. Tokmu zatoa, izavite {to upatuvaat na "formalnoto prifa}awe od strana na golem broj dràvi" kakvi {to gi sre}avame vo publikaciite na ICC se pogre{ni i zaveduvaat.

23. Priroda na tekstot - Tekstot na UCP ne e nitu sistematski, nitu seopfaten vo dovolna merka za da ja garantira pravnata karakterizacija na "zakonikot". Ako negovata cel bila regulacijata na transakciite so dokumentarnite akreditivi i nivnite vlijanija vrz site involvirani strani na eden sistematski ili koherenten na~in, toga{ tie }e treba da reguliraat mnogu drugi pravni oblasti {to deneska se reguliraat so soodvetnite nacionalni zakoni ili sudski odluki. Primeri za toa se odnosite klienti-emisiona banka, prisustvoto ili otsustvoto na odnosot inter partes (privity) pome|u klientot i bankite posrednici i dostapnosta na sudskite nalozi za vremeni merki, nalozite za vozdrùvawe ili drugitesudski skrateni postapki za da se spre~i prenosot (negociraweto) na menicata na korisnikot ili isplatata na kreditot i drugo.

Propustot da se razgledaat ovie oblasti ukaùva deka izgotvuva~ite na UCP imale realisti~ni i umereni celi. Nivnata namera ne bila da vr{at kodifikacija na site relevantni pravni pravila, obi~ai ili sli~no, tuku da izvr{at kompilacija na me|unarodnitebankarski obi~ai i drugi pravila {to gi olesnuvaat bankarskite funkcii. Od tehni~ko-pravna gledna to~ka, pravilata moàt da se smetaat za mudri direktivi, upatstva ili vodi~ za bankarite za na~inot na koj treba da se vr{at transakciite so akreditivite, a ne precizno sostaveni pravila za prifatlivoto odnesuvawe i za posledicite od povredata na tie pravila.

Kolku {to bile korisni UCP kako vodi~ za bankarite i za neposrednite stranki vo transakciite so akreditivite, nivnite tvrdewa deka ovde vsu{nost stanuva zbor za celosno obvrzuva~ka kodifikacia nemaat potkrepa nitu vo na~inot na nivnoto prifa}awe, nitu vo bukvalniot tekst na samite odredbi.

24. Sudska evaluacija - Sudovite go primenuvaat UCP kako primaren i sekundaren izvor na pravoto konzistentno na na~inot na koj UCP bile prifateni ili sledeni vo konkretnata jurisdikcija. Me|utoa, duri i vo urisdikciite vo koi zakonodavstvoto izre~no propi{alo prioritet za pravilata na UCP koga strankite so

11

izre~na odredba ili so svoeto odnesuvawe a izbrale nivnata primena, sepak postoi somnevawe deka sudovite }e gi primenuvaat tie UCP odredbi {to se vo sprotivnost so javnata politika na forum-ot. Mnogu pogolemi se mo`nostite sudot da gi otfrli, a fortiori, vo golem broj jurisdikcii kade {to nemalo zakonodavno prifa}awe i kade {to UCP se primenuvaat samo od strana na bankite ili na kolektiven ili na individualen na~in.

25. Mestoto na UCP vo hierarhijata na obvrzuva~kite izvori generalno - Pra{aweto na hierarhiskiot status na pravilata na UCP {to ne pretstavuvaat povreda na javnata politika na forum-ot, no {to moàt da bidat vo sudir so zakonskoto pravo, sudskite odluki ili neformalnite obi~ai seu{te ostanuva bez odgovor. Ako se ima predvid nespornata "trgovska" priroda na transakciite so akreditivite, odgovorot na ova pra{awe vo golema merka zavisi od pravilata so koi se regulira hierarhijata na pravilata {to se primenuvaat na trgovskite transakcii, kolku i od na~inot na koj konkretnata jurisdikcija gi karakterizira UCP kako praven izvor. Ako konkretnata urisdikcija sodrì odredba kako onaa {to se sre}ava vo {panskiot ili germanskiot Trgovski zakonik, so koja izre~no ili premol~no sudovite se naso~uvaat da gi primenuvaat trgovskite obi~ai vo site situacii vo koi trgovskiot zakonik nema soodvetni primenlivi odredbi, UCP }e se primenuvaat so povisok stepen na prioritet od ne-trgovskoto zakonsko pravo, sudski odluki i od neformalnoto obi~ajno pravo.

Me|utoa, mora da se istakne deka vakvata prioritetna primena na UCP e uslovena so nivnoto ozna~uvawe kako trgovski obi~aj (Handelsbrauch, usos del comercio ili costumbre mercantil), a ne samo kako dogovoren obi~aj ili kako ne{to {to vo germanskoto pravo se ozna~uva kako "Op{ti (bankarski) delovni uslovi" ("General (Banking) Conditions", Allgemeine Geschaftsbedingungen (fur die Banken) - AGB). Zatoa {to ako stanuva zbor za dogovoren obi~aj ili za delovni uslovi, tie }e bidat obvrzuva~ki samo ako strankite izre~no ja dogovorile nivnata primena. Duri i koga postoi nivna primena so upatuvawe na dogovoren obi~aj, nekoi avtori, osobeno vo SAD, baraat klientite vo izvesna smisla dabidat svesni za zna~eweto na toj obi~aj pred toj da stane obvrzuva~ki za niv.

26. Koga tie se objaveni so zakonski direktivi - Ako konkretniot trgovskizakonikmu naloùva na sudot da gi primeni pravilata od gra|anskiot zakonik kako pravila so povisok prioritet od trgovskiot obi~aj vo slu~aj na normativna praznina, toga{ soglasno nekoi avtori se ~ini deka sudovite nemaat drug izbor, tuku da ne gi zemat predvid pravilata od UCP vo polza na pravilata od gra|anskiot zakonik. Me|utoa, vakviot izbor se ~ini deka ne e tolku izgleden kako {to ni sugeriraat ovie avtori, zatoa {to trgovskiot obi~aj, po pravilo, e izre~no spomenat vo operativniot instrument kako dogovorna odredba {to ja vgraduva namerata na strankite za pra{awata povrzani so nivnata primena i kako takvi za najgolemiot broj evropski i evropski inspirirani zakonici imaat "sila na zakon pome|u dogovornite strani", osven koga se vo sudir so pravnata zabrana ili se "sprotivni na dobriot moral ili javniot poredok". Taka se ~ini deka onie {to ja napa|aat validnosta na ova pravilo go nosat tovarot na dokaùvawe deka konfliktnite pravila od gra|anskiot zakonik imaat imperativna ili zabranuva~ka, a ne samo interpretativna priroda ili alternativno, deka pravilata vo UCP pretstavuvaat povreda na moralnosta ili javniot poredok na forumot. Paradoksalno, UCP vo ovie jurisdikcii ima korist od svojata karakterizacija kako dogovoren obi~aj.

27. Koga se vo sudir so odlukite na sudovite - Pozicijata na UCP vo odnos na odlukite na sudovite na sli~en na~in se reguliraat so zakonskiot jazik i karakterizacijata na sudskata praksa. Ako nema zakonski pravila so koi se vospostavuva prioritetot na trgovskite obi~ai, UCP mnogu po~esto se primenuvaat kako prioritetni vo odnos na sudskite odluki, ako moè da se dokaè

12

deka strankite izre~no imale namera niv da gi vgradat kako del od svojot dogovor (pretpostavuvaj}i, kako {to e toa navedeno prethodno, deka praviloto od UCP ne zna~i povreda na javnata politika na forumot). Koga nema takva odredba ili koga strankite izre~no ja odbile primenata na UCP (prili~no netipi~na situacija), moè da se zamisli deka sudovite }e izberat primena na svoite sopstveni prethodni odluki, osobeno ako postoi obemna sudska praksa i koga postojat "sistematski" pri~ini za toa, kako na primer anglo-amerikanskiot princip na stare decisis.20

28. Doktrinarna evaluacija na UCP: dve ekstremni gledi{ta - Karakterizacijata na UCP, kako {to vidovme, e mnogu va`na za sudskata praksa. Bidej}i pravnite avtori voobi~aeno se onie koi davaat pravni karakterizacii, bi bilo korisno da se napravi pregled na razli~nite doktrinarni stavovi.

Na edniot kraj od spektarot e misleweto na Frederic Eisenmann, porane{niot glaven praven sovetnik na ICC koj tvrdi deka UCP pretstavuvaat me|unaordno ednoobrazno (uniformno) pravo (un droit international uniforme) i deka zatoa negovite pravila ne se funkcija na voqata na individualnite stranki ili na "nacionalniot kontekst" (ne peut etre fonction de volontes individualles ou du 'contexte national').

Na drugiot kraj na spektarot se Labanca, Noacco i Vera Barros od Argentina koi tvrdat deka UCP vo svojata primena se pot~ineti na nacionalnite izvori, kakvi {to se zakonskoto pravo, kako i na kriteriumite za toa {to e razumno i pravi~no, kako {to tie se razbiraat vo konkretnata jurisdikcija. Zatoa , UCP moè da ima ponizok prioritet od lokalnite obi~ai ili uzansi {to vo odredena to~ka moàt da se smetaat kako pravila {to vgraduvaat mnogu porazumni ili popravi~ni pravila od onie sodràni vo UCP.

29. Sredna linija - Srednata linija, {to privle~e odreden broj avtori vo nekolku zemji, smeta deka UCP e me|unarodno formalno obi~ajno pravo. Taka tie se primenuvaat na slu~aite na me|unarodnite krediti duri i koga nemalo izre~no vgraduvawe vo dogovorot od strana na samite stranki. Me|utoa, pri nivnata primena UCP stanale sostaven del od nacionalniot pravni~ki kontekst. No ovoj stav se razlikuva od stavot na Eisenmann, zatoa {to go prifa}a nacionalniot kontekst na primena koj mnogu ~esto doveduva do razliki vo tolkuvaweto na pravilata od UCP od zemja do zemja. Natamu, UCP ne se tretiraat za homogen zbir na pravila, {to imaat ist obvrzuva~ki karakter vrz strankite, tuku tie pretstavuvaat hibridna kompilacija na zadolìtelni, interpretativni i ~isto obrazovni normi~ii efekti se razlikuvaat od slu~aj do slu~aj.

Srednata linija se razlikuva od pozicijata na Labanca, Noacco i Vera Barros zaradi poumereniot obem {to mu se dava na nacionalniot kontekst. Zatoa {to iako spored nivniot stav UCP pravilata ne treba da se zemat predvid pred "porazumnite" lokalni obi~ai, pripadnicite na srednata linija smetaat deka lokalniot obi~aj ili uzansite treba da se primenuvaat samo koga UCP praviloto zna~i povreda na javnata politika na forum-ot. Zatoa, dokazite za pogolemata razumnost na lokalnite pravila samite po sebe nema da ja spre~at primenata na UCP. Ovaa distinkcija ima seriozni jurisprudencijalni implikacii zatoa {to iako mnozinskiot stav ja priznava neizbe`nosta i prepora~livosta na nacioanlniot kontekst pri primenata na me|unarodnoto obi~ajno pravilo, toj isto taka sovetuva deka slu~aite na otfrlawe na tie pravila treba d bidat ograni~eni na onie slu~ai kaj koi obi~ajnoto pravilo e vo sudir so interesite na op{testvoto vo celina (manifestirani vo poimaweto na javnata politika vo konkretnata jurisdikcija), a ne samo vo interesite na nekoja dadena grupa ili klasa ~lenovi (kako {to se tie vgradeni vo nejzinite tradicionalni obi~i i uzansi). So drugi zborovi, se pretpostavuva deka sekoe op{testvo, zemeno vo celina, ima visok

20 Stare decisis im dava na sudskite presedani obvrzuva~ki efekt vrz idnite sudski odluki.13

vlog vo po~ituvaweto na pravilata kako onie na UCP {to se naso~eni kon unapreduvawe na me|unarodnata trgovija.

30. Ulogata na pravi~nosta pri primenata na UCP - Moè da se tvrdi deka UCP, bez jasna povreda na javnata politika, seu{te moè da predizvika nepravi~en rezultat, osobeno za strankite kakvi {to se klientite, korisnicite, prevoznite i osiguritelnite dru{tva, {to ne bile direktno pretstaveni pri nivnata formulacija i deka vo takvi slu~ai treba da se spre~i nivnata primena. Me|utoa, dodeka prethodnite verzii na UCP vo osnova pretstavuvaa proizvod na stavovite na me|unarodnata bankarska zaednica, podocne`nite verzii, osoebno od 1962 i 1974 godina nastojuvaat da gi vgradat i stavovite na uvoznicite, izvoznicite, {pediterite i osiguritelnite dru{tva, kako i sudskite odluki i doktrinarnite stavovi. Iako seu{te ima ednostrani odredbi, iskusnite bankari i bankarskite pravnici se svesni deka ne~esnosta kon klientite pri arbitrernoto povikuvawe na tie odredbi, moàt samo da dovedat do eventualna zaguba na dejnosta. Zatoa, problemot na ne~esnite rezultati pri primenata na UCP pove}e e funkcija na okolnostite na dadeniot slu~aj - {to odrazuva nesvesna ili ostra praksa na individualniot bankar ili banka - otkolku endemska ne~esnost na tekstot.

Slu~ajot {to neodamna be{e razre{en od strana na Ekonomskiot sudvo Zagreb (Jugoslavija) ni go ilustrira prethodnoto tvrdewe. Namesto gri`livo da gi oceni navistina relevantnite fakti na slu~ajot, osobeno vklu~uvaj}i ja namerata na strankite koga dogovorile izdavawe na "stendby" kredit ili accreditif de couverture, sudot se zanimaval so apstraktno formuliranoto pra{awe: dali 60 dnevnoto docnewe pri prezentacijata na fakturata, nea i pridru`nite dokumenti gi pravat zastareni? Postavuvaj}i go pra{aweto na vakov na~in, sudot ne go zemal predvid faktot deka kaj stend-baj kreditot najva`nata funkcija na prezentacijata na specificiranite dokumenti e da sluàt kako element za pokrenuvawe na pla}aweto na korisnikot, a ne da ja uverat emisionata banka ili nejziniot klient za nekoj su{testven stepen na ispolnuvaweto na osnovniot dogovor ili da sluàt kako obezbeduvawe za eventualnoto obes{tetuvawe na bankata. Fakti~ki rizikot na nepla}aweto na klientot na korisnikot spored osnovniot na~in na pla}aweili negovoto propu{tawe da se obes{teti emisionata banka voobi~aeno e prisutno vo mnogu pogolem stepen kaj stend baj kreditite, otkolku kaj normalnite krediti.

Na sli~en na~in, sudot ne gi zemal predvid pravi~nite elementi na ovoj slu~aj. Prvo toj ne go imal predvid faktot deka ni{to vo tekstot od UCP 1962 godina, ~len 41, ne prinuduva na prifa}awe na tolkuvaweto predloèno od strana na emisionata banka.21 Vtoro, toj ne zabeleàl deka bez ogled na toa dali ~lenot 21 UCP 1962 godina, ~len 41 glasi: "Dokumentite mora da bidat prezentirani vo razumen rok po izdavaweto. Bankata na pla}aweto, akceptiraweto ili negociraweto moè da gi odbie dokumentite ako, po nejzino mislewe, tie i se prezentirani so neopravdano docnewe." Emisionata banka tvrdela deka so ogled na faktot {to fakturite se stari pove}e od 60 dena, zasmetano ili od denot na izdavaweto ili od denot na koj tie vtasale za naplata, tie ne bile prezentirani vo razumen rok i zatoa bankata ne odgovarala spored kreditot. Korisnikot tvrdel, me|u drugoto, deka kreditot ne specificiral deka toj ne moè da gi dostavi dokumentite po 60 dena od nivnoto izdavawe ili denot na nivnata vtasanost, a nitu ~lenot 41 ne propi{uva nekoj specificiran period za "zastarenost". Toj tvrdel deka ~lenot 41 ima namera da gi za{titi "legitimnite interesi", a ne samo da ja za{titi emisionata banka od {teta vo slu~aj na insolventnost na nejziniot klient. Alternativno toj tvrdel deka vo edna odluka na germanskiot sud toj re{il deka UCP ne e obvrzuva~ki tekst, tuku samo dogovoren obi~aj {to se primenuva samo koga strankite izre~no go dogovorile. Toj zaklu~il deka "so ogled na toa {to UCP e proizvod na za{titata na bankarskite interesi, vo princip, tie treba da bidat tolkuvani restriktivno, kako {to i sekoja druga dogovorna odredba {to e usvoena ili naloèna za profit na samo edna od strankite." Ovoj avtor ne be{e vo mo`nost da ja locira taa "odluka na Federalniot germanski sud od 19 noemvri 1960 godina" {to e citirana, no najdov edna druga od 11

14

41 bil naso~en vo isklu~iva polza na bankarskite interesi ili ne, so ogled na toa {to taa i dava diskrecioni prava na emisionata banka dozvoluvaj}i i da stane inicijalen sudija za razumnosta na docneweto na korisnikot pri prezentacijata na dokumentite, na toa moè da se povikuva samo bankata koa e podgotvena da dokaè deka taa gi ispolnila svoite obvrski vo odnos na korisnikot na sovesen i ~esen na~in. Zatoa ne treba da se dozvoli nejzinoto koristewe na tehnikalija za izbegnuvawe na naplatata na inaku nespornata, iako te{ka, obvrska.

Lekcijata od ovaa odluka e o~igledna. Sudovite treba da gi tolkuvaat UCP vo svetlinata na principite za pravi~nost, sovesnost i ~esnost.Vakviot pristap e osobeno poèlen kaj odredbite kako onaa od ~len 41 {to dava prili~no {iroki diskrecioni ovlastuvawa na emisionata ili posredni~kata banka ili na drugite, kako UCP ~len 6 {to na{iroko se smetaat kako "obrazovni" ili "naso~uva~ki" i zatoa ne zadolìtelni po svojata priroda. Isto taka treba da se ima predvid, kako {to e re{eno vo 1963 godina od strana na holandskiot sud, UCP ne ja li{uva strankata od osnovnite materijalni ili proceduralni prava {to postojat vo lokalnoto zakonsko pravo.

31. Rezime - Golem broj pravila vo UCP se priznaeni od strana na mnozinstvoto sudski odluki i doktrinarni dela kako formalno obi~ajno pravo. Kako takvi, na niv im se dava povisoka normativna pozicija otkolku na neformalnite obi~ai, kako dogovornite obi~ai ili op{tite uslovi. UCP me|utoa se pot~ineti na javnata politika na forumot,{to e o~igledno od zakonskite ili sudskite zabrani ili od osnovnite materijalni ili proceduralni prava na zemjata na forumot. Kone~no, se sugerira deka podobrite sudski tolkuvawa na UCP se onie {to gi zemaat predvid principite na pravi~nost, sovesnost i ~esnost vo zemjata na forumot, osobeno koga gi primenuvaat diskrecionite, interpretativnite i obrazovnite odredbi od UCP.

G. SUDSKA PRAKSA

32. Ulogata na sudskite odluki - Sudskite odluki igraat va`ni odluki vo razvojot na pravoto na komercijalniot akreditiv. Odlukite {to se nosat vo va`nite trgovski centri kako London, Wujork, Pariz, Hamburg ili Milano vlijele vrz rezoniraweto na sudovite niz celiot svet pri donesuvaweto na nivnite odluki. Taka nema da bide iznenaduvawe da najdete germanska presuda citirana vo jugoslovensko rezime ili delovi od presudi doneseni vo Anglija, SAD, Italija ili Francija citirani vo {panski, germanski ili argentinski raspravi ili monografii.

33. Tendencii vo sudskoto nosewe na odlukite - Nekoi od osnovnite principi na dene{noto pravo za akreditivite, kako distinkcijata pome|u pravata i obvrskite {to proizleguvaat od osnovnata transakcija ili transakcii i onie {to proizleguvaat od akreditivot, od negovata menica ili od baraweto za pla}awe ili striktnite standardi za verifikacija na soobraznosta na korisnikot se formulirani vo tekot na ranite 1920-ti vo anglo-amerikanskite sudski presudi. Nemaj}i normativna sila na noemvri 1959 godina vo koja osnovnite fakti ne se mnogu razli~ni od onie vo Zagreb. Vo nea germanskata banka nastojuvala da ja iskoristi prednosta na tehni~kata odbrana {to ja dava ~len 13 od UCP 1933 za da gi izbegne zagubite od edna transakcija od voeniot period i da gi stavi na teret na korisnikot. Sudot na{ol deka ako bankata gi vr{ela svoite obvrski vo odnos na klientot na sovesen i ~esen na~in (Treu und Glauben) taa }e bila popre~ena da gi istaknuva tehni~kite prigovori kakvi {to gi istaknala. Taa tvrdela deka UCP, karakterizirani kako op{ti uslovi na trguvaweto (Allgemeine Geschaftsbedingungen) treba da se tolkuvaat na restriktiven na~in protiv strankata koja e najodgovorna za nejziniot tekst. Ako prevodot na jugoslovenskoto rezime e to~en i ako ova e vsu{nost odlukata na koja se povikale vo parnicata, toga{ mora da se zaklu~i deka nejzinoto prezeawe vo slu~ajot vo Zagreb vo izvesna smisla pretstavuvalo izvitoperuvawe.

15

presedan (zaradi nedostatok na formalna doktrina za stare decisis), presudite vo civil law zemjite {to se pridrùvaat do istite pravila, ne gi prifatija tolku brzo kako pravo na zemjata. Prodolènoto otsustvo na seopfatno zakonodavstvo i brojnite praznini vo obi~ajnoto pravo gi prinudija sudovite vo civil law jurisdikciite pote{ko da se potprat na pravilata formulirani vo prethodnite sudski odluki ili vo vode~kite stranski slu~ai.

Me|utoa, revizijata na presudite od anglo-amerikanskite i civil law jurisdikciite vo poslednite15 godini ni otkrivaat zna~itelna promena na tendenciite. Se do docnite pedeseti godini od XX vek, anglo-amerikanskite odluki se ~ini deka se na branikot na sudskite presedani kako rezultat na novinata i zna~eweto na involviranite problemi, kako i zaradi kvalitetot na obrazloènijata. No toa ve}e ne e taka, zatoa {to novi i zna~ajni fakti~ki situacii i provokativni razmisli i obrazloènija se pojavuvaat i vo presudite vo kontinentalno-evropskite zemji. Isto taka stanuva o~igledno deka kontinentalno-evropskite sudovi po~naa da konkuriraat so majstorstvoto na fakti~kata analiza {to ja karakterizira{e najubavata tradicija na sudskata praksa vo Velika Britanija i SAD.

34. Sudskite presudi i nacionalniot kontekst - Kako zaklu~ok, treba da se zabeleì deka sudskite presudi imaat prili~no definirana i vitalna funkcija pro formulacijata na pravoto na dokumentarnite akreditivi. Imaj}i gi predvid nedostatocite na zakonodavstvoto i inherentnite ograni~uvawa na obi~ajnoto pravo, sudskite presudi senajverojatniot izvor za popolnuvaweto na prazninite. Pokraj niv, onie obi~ajni pravila {to imaat tendencija zna~itelno da ja ograni~at odgovornosta na bankite, ili preku propi{uvawe na otpovikliva ili ne-obvrzuva~ka priroda na nivnite vetuvawa ili preku dasti~no ograni~uvawe na obemot na obi~noto dol`no vnimanie, nu`no vodat kon pravni sankcii (ili kon ne{to {to prethodno e navedeno kako "nacionalen kontekst"), pred da moàt da se smetaat za realni odbrani pred konkretniot forum (sud ili arbitraà). Vo otsustvo na dozvoluva~ki propisi, vakvata sankciona funkcija moàt da ja vr{at samo doktrinarnite dela.

D. DOKTRINARNI DELA

35. Ulogata na doktrinarnite dela generalno - Mnogu retko vo sovremenata pravna istorija doktrinarnite dela zna~ele tolku mnogu vo razvojot na pravnite institucii kako vo slu~ajot so pravoto na akreditivite. Od bazi~no opisna i didakti~ka uloga se do ranite dvaesetti godini od XX vek, doktrinarnite dela dostignaa status na verodostoen izvor za zakonodavstvoto, sudskata praksa i obi~anoto pravo. U{te od 1930 godina, pravnite komentatori bea ovlasteni za izgotvuvawe na zakonite ili zakonicite i tie vr{ea silno vlijanie vrz modeliraweto na sudskite mislewa i pomognaa da se oblikuva, a vo nekoi slu~ai duri i da se elaborira, formalniot obi~aj. Vo sekoja od navedenite fazi na kreirawe zakoni za akreditivite, ona {to bila normalna uloga na doktrinarnite dela bila istaknata od specijaliziranata i kompleksna priroda na problemite i so rasprostranetoto ignorirawe na praksata na akreditivite kaj pripadnicite na pravnata bran{a i kaj advokatskite komori. Nekoi istaknati avtori za akreditivite se na{le vo nepodnosliva situacija vo isto vreme da bidat edukatori na profesijata kako celina, vlijatelni sovetnici na zakonodavstvoto i u~esnici vo oblikuvaweto na obi~ajnoto pravo i sudskata praksa.

36. Doktrinarnite dela i formalnoto obi~ajno pravo - Zgolemenata uloga na doktrinarnite dela ne samo vo oblikuvaweto, tuku i vo elaboracijata na formalnoto obi~ajno pravo, kolku i da izgleda paradoksalna so ogled na ne-zakonskoto poteklo na bankarskite obi~ai, neodamna be{e rasvetlena od strana

16

na italijanskiot profesor Balossini. Opi{uvaj}i go razvojot na UCP, toj upati na "va`niot fenomen.... na svesna elaboracija na (nesvesnite) obi~ai". Ako ne se potpreme na misleweto na ekspertite, pra{uva toj, na koj na~in }e moème da gi formulirame pravilata za da gi regulirame sloènite problemi {to najverojatno }e nastanat od sekojdnevnata praksa na akreditivite?Ona {to toj go sugerira e deka doktrinarnite avtori za akreditivite ~esto se stavani vo pozicija ne samo da gi opi{uvaat posledicite na konkretnite praksi, tuku i samite da gi kreiraat tie praksi. Ovaa uloga e sosema o~igledna od poslednata revizija na UCP. Izvestitelnite dokumenti na Komisijata na ICC za bankarskata tehnika i praksa ni pokaùva deka ne samo obid za reflektirawe na bankarskite praksi, tuku i obid za diktirawe na najmudriot na~in na odnesuvawe, bez ogled na povremenoto postoewe na nekoi obi~ai, uzansi, op{ti uslovi, delovno odnesuvawe ili trgovski obi~ai, {to go kreiraat novoto obi~ajno pravo.

Zaklu~uvaj}i ja ovaa glava, treba da se zabeleì deka, kako i so sudskata praksa, postoi o~igledna tendencija za dostapnost na tekovni kvalitetni doktrinarni materijali. Iako produkcijata na monografiite ostanuva na umereno nivo, i vo common law i vo civil law zemjite, kontinentalno-evropskata periodi~na literatura deneska ima mnogu pogolemo zna~ewe za studentite na pravoto za komercijalnite akreditivi, otkolku {to e toa slu~aj vo anglo-amerikanskiot svet.

III. VIDOVI KOMERCIJALNI AKREDITIVI

A. OSNOVI ZA KLASIFIKACIJATA

37. Komercijalniot akreditiv moè da se klasifikuva soglasno nadvore{nite faktori kakvi {to se nivnata delovna cel ili nivnite monetarni implikacii ili soglasno vnatre{nite pravni faktori, kakvi {to se karakteristikite na nivnite obligacii. Ako go koristime vtoriot priod, nepredvidlivite nadvore{ni faktori kako trgovskata transakcija na koja se odnesuva kreditot se zemaat predvid samo do merkata do koja tie vlijaat vrz obemot i prirodata na vetuvaweto ili vetuvawata vgradeni vo kreditot.

Slednava klasifikacija e spored vnatre{nata pravna priroda i nejzinata cel e da gi istakne najkarakteristi~nitecrti na sovremenite varijacii na komercijalnite akreditivi po svetot. Vo ramkite na taa klasifikacija, komercijalnite akreditivi ovde }e gi razgleduvame soglasno slednive karakteristiki na nivnite obligacii: (1) sigurnosta i izvr{nosta; (2) uslovite vo pogled na dokumentite i menicata; (3) vidot na osnovnata transakcija; (4) vremeto na izvr{uvaweto; (5) prenosot i negociacijata; (6) delivosta; i (7) obnovuvaweto.

B. SIGURNOSTA I IZVR[NOSTA NA KREDITNOTO VETUVAWE

38. Otpovikliv akreditiv - U{te od samiot po~etok treba da se zabaleì deka komercijalnite akreditivi sekoga{ ne sodràt izvr{no vetuvawe. Kaj nekoi krediti, emisionata banka ne moè da prezeme nikakva obvrska, dodeka kaj nekoi drugi taa e cvrsto obvrzana da izvr{i isplata po podnesuvaweto dokazi za soobraznosta so nejzinite uslovi. Ovie krediti ~ija izvr{nost e mnogu ponesigurna }e bidat opi{ani najnapred.

17

^len 2 od UCP 1962 i 1974 godina predupreduva deka otpoviklivite krediti moàt da bidat modificirani ili poni{teni "vo sekoe vreme bez (1974 UCP: prethodno) izvestuvawe do korisnikot."Ova pravilo potoa e zna~itelno kvalifikuvano: ako bankata go prenela i go napravila dostapen kreditot i ja platila, negocirala ili akceptirala menicata spored otpovikliviot kredit pred izvestuvaweto za modifikacijata (izmenata) ili poni{tuvaweto od strana na emisionata banka, toga{ posredni~kata banka moè da bara obes{tetuvawe od emisionata banka. Vsu{nost vo takov slu~aj, korisnikot koj e vo odnosi so svojata emisiona banka moè direktno da otkrie deka emisionata banka moè da go poni{ti ili izmeni kreditot vo sekoe vreme se do momentot na akceptiraweto na negovata menica ili do kone~noto pla}awe na kreditot. U{te pove}e soglasno odlukata na angliskite sudovi od 1921 godina, {to se ~ini deka e prili~no povolno primena kaj vlijatelnite ~lenovi na me|unarodnata bankarska zaednica, izvestuvaweto za otpovik na kreditot pretstavuva samo obi~en akt na kurtoazija do korisnikot, a ne obvrska na emisionata banka.

39. Upotreba na otpovikliviot kredit - So ogled na vakvata o~igledna nesigurnost, moè da se zapra{ame dali otpovikliviot kredit deneska seu{te se koristi i zo{to. Odgovorite na ovie pra{awa se navedeni vo Pra{alnikot. Pribli`no dve-tretini od ispitanicite indicirale deka otpoviklivite krediti, iako ne se sekojdneven fenomen seu{te se vo upotreba. Pri~inite za koristeweto na otpovikliviot kredit podpa|aat vo tri po{iroki kategorii: obi~aite na konkretnata trgovska granka kako {vedskite uvozi na kafe od Brazil ili kanadskite i sovetskite pla}awa na prevoznicite i {pediterite vo Belika Britanija; voobi~aeno odnesuvawe pome|u konkretni stranki koi ili mnogu dobro se poznavaat ili mu pripa|aat na isto vladea~ko dru{tvo; i kako pokritie za opredeleni ekonomski ili politi~ki rizici.

Inherentnata nesigurnost na otpovikliviot kredit nu`no gi vodat korisnicite i posredni~kite banki kon mo`nosta za nivna lesna identifikacija. Za nesre}a, samata nomenklatura seu{te varira od zema do zemja i se javuva konfuzija i mo`nost za {tetno veruvawe. Nekoi italijanski sudovi na primer pretpostavuvaj}i deka ja reflektiraat bankarskata praksa upatuvaat na otpovikliviot kredit kako na "ednostaven kredit", dodeka vo {panskata, francuskata i o~igledno finskata praksa, otpoviklivite krediti ponekoga{ se naveduvaat kako "nekonfirmirani" krediti. Za da se otstrani ovaa konfuzija, nekoi evropski avtori pretpostavuvaat deka otpovikliviot kredit e ekvivalent na ovlastuvaweto da se kupi i ovlastuvaweto da se plati od bankarskata praksa na SAD.

Stavaj}i znak za ravenstvo pome|u otpovikliviot kredit i ovlastuvaweto da se kupi ili da se plati ili duri i so "ednostavniot akreditivza informativni celi" se namaluva va`nosta na obvrzuva~kata sodrìna na kreditnoto vetuvawe. Zatoa {to UCP izre~no propi{uva deka otpovikliviot kredit moè da ima obvrzuva~ki efekti vrz emisionata banka ako nejzinata menica bila negocirana, dodeka vakvo pravilo ne e formulirano vo pogled na ovlastuvaweto da se kupi i da se plati ili za "ednostavnite pisma za izvestuvawe". Obratno, stavaj}i znak za ravenstvo pome|u otpovikliviot kredit i nekonformiraniot kredit se sozdava pogre{en vpe~atok za namaluvawe na bankarskata odgovornost. Za razlika od ona {to se smeta za nekomformiran kredit od strana na UCP i od strana na bankarskata praksa kaj najgolemiot broj nacii (to est neotpovikliv kredit bez konfirmacija na banka vo mestoto na vr{ewe na dejnosta na korisnikot), otpovikliviot kredit ne e obvrzuva~ki za emisionata banka.

40. Neotpovikliv i konfirmiran akreditiv - Sprotivno na otpoviklivite krediti, neotpoviklivite krediti se definirani so UCP 1974 ~len 3(a) kako "definitivno prezemawe na obvrska na emisionata banka". Ova obvrzuvawe stanuva sigurno vo nekoj daden moment po izdavaweto. Vo najgolemiot broj slu~ai, sigurnosta

18

se javuva otkako korisnikot }e go primi operativniot instrument. Neotpovikliviot kredit moè da bide konfirmiran ili nekonfirmiran. Koga e konfirmiran, vetuvaweto na emisionata banka za neotpovikliviot kredit ostanuva nepromeneto, no na nego se dodava natamo{noneotpoviklivo vetuvawe na vtora banka (konfirmaciona banka) voobi~aeno locirana vo domicilot na korisnikot. Neotpovikliviot i konfirmiraniot kredit ne moàt nitu da bidat "izmeneti, nitu poni{teni bez soglasnost na site involvirani strani".

41. Problem so nomenklaturata - Neotpoviklivite krediti do sega se najvoobi~aeniot vid komercijalni akreditivi {to deneska se koristat. I pokraj stereotipnoto pojavuvawe na nivnite sostavni klauzuli niz celiot svet, na niv seu{te se upatuva od strana na nekolku zakonski tekstovi kako na "konfirirani" krediti. Sosema e mo`no deka upotrebata na ovaa nomenklatura e pod vlijanie na ranata dvaesetto-vekovna angliska bankarska praksa i sudskite odluki kaj koi terminite "konfirmiran" i "neotpovikliv" se koristat kako sinonimi. Me|utoa, deneska vakvata upotreba e neopravdana, osobeno ako e taa prili~no izmamna za involviranite stranki. Na primer, kreditot izdaden kako konfirmiran (vo smisla na neotpovikliv) moè da sozdade la`na pretstava deka sodrì "definitivno" vetuvawe na lokalnata notifikaciona banka za honorirawe na menicata na korisnikot ili barawe naplata, koga fakti~ki ovde se izrazuva samo vetuvawe na emisionata banka. Mutatis mutandis, kreditot izdaden kako "neotpovikliv-konfirmiran" koga ovie dva termina imaat sli~no zna~ewe, moè da go ostavi korisnikot vo somne` dali kreditot bil izdaden vo stranstvo i konfirmiran vo Francija ili toj ednostavno bil izdaden od strana na banka vo Francija.

V. USLOVI VO VRSKA SO DOKUMENTITE I MENICATA

i. Dokumentarni, ~isti i krediti bez menica

42. Dokumentaren akreditiv (kredit) - Najgolemiot broj komercijalni akreditivi {to deneska se koristat baraat prezentacija na dokumenti kako faktura na prodava~ot, èlezni~ki, kamionski, okeanski tovaren list ili vozduhoploven tovaren list i osiguritelna polisa {to obi~no se povrzani so "dokumentarnite" proda`bi kako C.I.F., F.O.B., F.A.S. i drugite. ^sto tie isto taka baraat "sertifikati" za potekloto, teìnata, merkite, zdravjeto ili kvalitetot {to svedo~at za specifi~nite aspekti na ispolnuvaweto na korisnikot. Golemoto mno{tvo vakvi krediti, osobeno vo trgovijata na zapadnite nacii bara prezentacija na menica po viduvawe ili na opredelen rok pridruèna so specificirani dokumenti vle~eni na emisionata ili konfirmacionata banka ili pomalku ~esto na kupuva~ot.22

22 Kako odgovor na Pra{alnikot cirkuliran od strana na ovoj avtor vo 1964 godina pome|u 50 amerikanski banki, 90 posto od ispitanicite imale predvid komercijalen akreditiv vo koj postoi menica vle~ena na emisionata ili konfirmacionata banka. Sprotivno na toa, Epschtein and Bontoux istaknuvaat deka iako najvoobi~aenata praksa kaj najgolemiot broj zapadni nacii e isplata na dokumentarniot akreditivprotiv menica po viduvawe ili na opredelen rok vle~ena na emisionata ili na posredni~kata banka, vo golembroj zemji od Sredniot i Bliskiot Istok procedurata e ~esto razli~na. Uvoznite krediti ~esto opredeluvaat deka korisni~kata menica ne treba da bide vle~ena vo odnos na bankata, tuku na kupuva~ot-klient. Ovie avtori istaknuvaat deka ovaa specifi~na praksa ne ja menuva prirodata na komercijalniot akreditiv {to treba da kreira avtonomno i direktno angaìrawe na bankata. Bez ogled na toa, tie priznavaat deka bankite povremeno gi tolkuvale tie krediti kako akreditivi {to voop{to ne ja angaìraat nivnata odgovornost. Vo istata smisla vidi Gutteridge and Megrah koj istaknuva deka "... poznati se slu~aite na izdavawe bankarska potvrda, vo slu~aj na menici izdadeni na opredelen rok i vle~eni na kupuva~ot, deka nivnata odgovornost e ograni~ena na obezbeduvawe na nivnoto

19

43. îsti krediti i krediti bez menica - Me|utoa, dokumentarnata praksa, na nitu eden na~in ne e univerzalna. Na primer, povremeno i re~isi sekoga{ vo vrska so transakciite kajkoi nema prenos na titulata (sopstvenosta), moàt da bidat izdadeni "~isti" (clean) krediti (akreditivi). Kaj "~istiot" akreditiv nema potreba od prezentacija na nikakvi dokumenti so menicata ili menicite na korisnikot. Ednostavnata prezentacija na menicata, baraweto naplata ili samiot krediten instrument (so ili bez menica, zavisno od toa {to e specificirano) mu dava pravo na korisnikot da bara akceptirawe ili naplata.23

A od vreme na vreme, osobeno kaj trgovijata na socijalisti~kite i zapadno-evropskite nacii, komercijalnite akreditivi se izdavaat plativipo prezentacijata na dokumentite i po priemot na isplatata, so {to se isklu~uva menicata. Pri~inata za izdavaweto na akreditivi "bez menica" ("draftless") varira od zemja do zemja i od eden ekonomski sistem do drug. Vo nekoi zapadni nacii, bez-mini~nite krediti se koristeni za da se izbegne pla}aweto na taksi {to se naloùvaat na trasiranite menici. Vo socijalisti~kite zemji, otsustvoto na menicata e proizvod na dràvnata èlba za celosna kontrola na mehanizmot na kreditirawe (kaj transakciite so akreditivi ili bez akreditivi), {to moè da bide dostapen preku diskontirawe i negocirawe na menicite.

ii. Nu`nost za razlikuvawe

44. Problem so nomenklaturata - Vo svetlinata na "~istite" akreditivi, mora da se napravi isklu~ok za upotrebata na oznakata "dokumentiran" {to se primenuva na site transakcii povrzani so komercijalnite akreditivi vo anglo-amerikanskiot svet. Vo najdobar slu~a e konfuzno, a vo najlo{ slu~aj paradoksalno da se upati na kredit (akreditiv) koj ne bara prezentacija na nikakvi dokumenti kako "dokumentacija". Terminot "komercijalen akreditiv" {to se primenuva na kreditite {to baraat dokumenti i menica isto taka ne e osloboden od dvosmislenosti. Za ovoj termin se pretpostavuva, osobeno na evropskiot kontinent, deka e ekvivalenten na "komercijalniot dokumentiran akreditiv". Ovoj termin, kako {to se koristi od strana na vode~kite evropski specijalisti, se veli deka se primenuva na kreditot koga korisnikot dobiva isplata vo gotovina po ednostavnata prezentacija na dokumentite, pri {to ne se bara menica. Terminot

akceptirawe od strana na kupuva~ot i deka potoa bankata e ednostaven zastapnik (agent) za naplata. No toa vo nitu eden slu~aj ne e bankarski neotpovikliv akreditiv". Vidi isto taka Eisenmann koj na ovlastuvaweto za kupuvawe mu dava karakteristika na vle~ewe na klientot, a bankarskiot obrazec e vmetnat kaj Harfield. Bez ogled na toa, Eisenmann saka da prifati deka komercijalniot akreditiv e akreditiv vle~en na klientot se dodeka emisionata banka e obvrzana vo odnos na korisnikot bez povikuvawe na negovata menica.23 Dve gr~ki sudski presudi, ednata od prvostepen sud vo Solun, a drugata od apelacioniot sud vo Nauplion izre~no jaj prifatile polnova`nosta na ~istiot akreditiv koga bavele deka: "...od zna~eweto na ~lenot 28 od Dekret-zakonot od 17 juli 1923 godina jasno proizleguva deka konfirmiraniot bankarski akreditiv moè da bide izdaden duri i koga bankata (ne treba da dobie)... nitu tovaren list, skladi{nica (ili drug dokument za sopstvenosta) soglasno ~lenovite 25(1) i 26(3) od navedeniot Dekret-zakon." Ovie odluki se zna~itelni zatoa {to tie ja konstruiraat zakonskata definicija koja ako bide bukvalno tolkuvana bi gi isklu~ila tie akreditivi {to ne baraat prezentacija na tovaren list od strana na korisnikot. Dekret-zakonot od 1923 godina, ~len 25 glasi: "So dogovorot za konfirmiran bankarski kredit, trgovskoto dru{tvo (doveritelot) se soglasuva so drugata strana (dol`nikot) da otvori kredit vo polza na treto lice (korisnik) so obvrska da mu go isplati na tretoto lice kreditniot iznos koga korisnikot }e mu predade tovaren list, i toj iznos }e bide nadomesten od strana na dol`nikot po priemot na tovarniot list."

20

"akreditiv" {to e od postar datum, se veli deka se primenuva na transakciite kaj koi korisnikot mora da vle~e na emisionata ili konfirmira~kata banka i da ja prezentira svojata menica so potrebnite dokumenti. Taka komercijalniot akreditiv (lettre de credit commerciale) se razlikuva od "obi~niot" dokumentaren kredit (credit documentaire ordinaire). Me|utoa, ovaa distinkcija ne ja koristi terminologijata {to ja upotrebuvaat anglo-amerikanskite bankari i bankarski pravnici koi nastojuvaat da go koristat terminot "komercijalen akreditiv" (commercial letters od credit), "akreditiv" (letter of credit), "bankarski komercijalen akreditiv" (bankers commercial credits), "komercijalen kredit" (comercial credits) ili ednostavno "kredit" (credits) {to se primenuva na ona {to evropskite i latino-amerikanskite pravnici generalno bi go opi{ale kako "dokumentaren" akreditiv. Ovoj stav e izrazen vo tekstot na Op{tite odredbi (b) od UCP 1962 godina i ~lenot 4 kade {to komercijalniot akreditiv kako termin se koristi kako sinonim so "kredit" (credit) i "kreditno pismo" (akreditiv - letter of credit), a vo 1974 godina Op{tite odredbi (b) UCP kade kako sinonimi se koristat terminite "dokumentaren akreditiv" i "kredit".

Kolku i da se sporno ova mno{tvo termini od tehni~ka pravna gledna to~ka, toa go izrazuva konsenzusot pome|u evropskite i anglo-amerikanskite bankari za ekvivalentnosta na terminite kako komercijalen akreditiv (commercial letters of credit) i dokumentaren akreditiv (documentary credits). Tekstot na odredbite od UCP isto taka ne vodi mnogu smetka za va`nite terminolo{ki razliki. Koga 1962 UCP ~len 4 upatuva na "orginalniot akreditiv" (original letter of credit) kako na "operativen krediten instrument" (operative credit instrument), toj aludira na instrumentot {to sluì kako osnoven izvor na pravata na korisnikot protiv emisionata ili konfirmacionata banka, a ne na transakcijata od ~etiri fazi, bez ogled na toa dali e dokumentirana ili ne. UCP od 1974 godina isto taka ovoj "operativen instrument" go ozna~uva kako "kredit". Posoodvetno, ona {to UCP go ozna~uva kako"operativen krediten instrument" i "kredit" vo bankarskata praksa i pravnata doktrina na nekoi evropski zemji nosi posebna oznaka, kako vo Germanija (Akkreditiv ili Bankakkreditiv) i vo Francija (accreditif) kako razli~no od celata transakcija so akreditivot (kreditnoto pismo) (Akkreditiv - Geschaft ili credit documentaire).24

Kako rezime, treba da se navede deka terminot "dokumentiran" akreditiv (kredit) gi opfa}a site krediti poznati vo anglo-amerikanskiot svet kako komercijalni akreditivi, akreditivi ili bankarski komercijalni krediti (commercial letters of credit, letters of credit, bankers commercial credit) so edinstven isklu~ok na "~istite" krediti (clean credits). Vo ovaa analiza terminot dokumentaren akreditiv (kredit), komercialen akreditiv i kredit }e se koristat kako sinonimi, kako {to e toa napraveno vo Ednoobraznite obi~ai i praksa (UCP). Sekoga{ koga }e treba da se izdvoi operativniot instrument, na nego }e bide upateno kako na "operativen instrument" (operative instrument) ili kako na "akreditiv" (letter of credit).

G. OSNOVNA TRANSAKCIJA

24 Vlijanieto na germanskata i francuskata terminologija vrz ju`no-amerikanskata doktrina e o~igledno od monografiite kako na primer ~ileanskata Varela Morgan. Me|utoa, ~ileanskite administrativni funkcioneri sekoga{ ne pravat jasna razlika pome|u credito documentario i acreditivo. Toa moè da ima seriozni konsekvenci ako ona {to se regulira e samo izdavaweto na operativniot instrument, a ne drugite fazi na transakcijata. Ponovite latino-amerikanski trgovski zakonici svedo~at za svesnosta na razlikata pome|u operativniot instrument i celata transakcija. Trgovskiot zakonik na Gvatemala na primer upatuva na dogovorot za "dokumentarniot akreditiv" (contrato de credito documentario) kako osnova za izdavaweto na komercijalniot akreditiv koj e naveden kako carta de creditoi carta comercial de credito.

21

45. Akreditivi {to se odnesuvaat na transakcii so koi se vr{i prenos na sopstvenosta (titulata) - Komercijalniot akreditiv dobar del od svoite karakteristiki im gi dolì na civil law i comon law sistemite i na razvojot na dokumentarnite proda`bi (supra s. 42). Dokumentarnite proda`bi se transakcii "vo koi se vr{i prenos na sopstvenosta (titulata)". Poseduvaweto (vladenieto) na dokumentite za titulata (sopstveni~koto pravo) vrz stokite {to se prodavaat, duri i koga tie nese ekvivalent na apsolutnata i nespornata sopstvenost vrz stokite e re{ava~kiot element, vo slu~aj na spor vrz pravoto na nivnoto neposredno vladenie (infra Glava V). Me|utoa, komercijalnite akreditivi ne se koristat samo za da mu se dade obezbeduvawe na kupuva~ot deka prodava~ot se soobrazil so uslovite na osnovnata dokumentirana proda`ba.

So vreme, strankata {to mora da dobie najsigurni garancii e korisnikot. Na primer, bankarskite vlasti na Ungarija izvestuva za upotreba na "skeletni" akreditivi vo trgovijata so socijalisti~kite zemji koga seu{te ne bile specificirani stokite {to treba da bidat ispora~ani. Prodava~ot e ovlasten da izvr{i isporaka na site vidovi stoki navedeni vo nomenklaturata vklu~ena vo akreditivot do limitot na iznosot (vrednosta) na kreditot. Na sli~en na~in, {panskite bankari upatuvaat na "otvoreni i prenoslivi" krediti {to bile primani za vreme na Vtorata svetska vojna i kuso vreme po nea od strana na {panskite trgovci so vino od stranskite uvoznici. Ovie krediti ~esto go prepu{tale "izvorot, koli~inata i asortimanot na vinata vo pratkata (do nekoj opredelen iznos) na diskrecijata na korisnikot". Nema potreba da se kaè deka spored vakvite okolnosti na "pazarot na prodava~ot", kredititevo golema merka sluàt za pottiknuvawe na prodava~ite, a kreditnite uslovi ne treba da obezbedat nekoja detalna procenka, duri ni na formalnoto soobrazuvawe so konkretniot prodaèn dogovor.

46. "Standbys" i garantirani krediti - Vo nekoi slu~ai, kupuva~ot i prodava~ot se dogovaraat za na~in na pla}awe {to ne e akreditiv, no predviduvaat deka ako ne dojde do pla}awe na ovoj na~in, prodava~ot }e pribegne kon "standby" akreditiv. Standby kreditite {to se odnesuvaat na transakciite vo koi se vr{i prenos na sopstvenosta (titulata) ~esto se izedna~uvaat so kreditite {to sluàt kako garancija za ispolnuvaweto na transakciite kaj koi nema prenos na sopstvenosta (titulata); ovie krediti se izdavaat vo se pogolem broj niz celiot svet.

Kreditite izdadeni kako garancija za ispolnuvaweto na transakciite kaj koi ne doa|a do prenos na sopstvenosta (titulata) involviraat mnogu vidovi obligacii. Na primer, grade`niot izveduva~ moè da pobara od svojot klient da obezbedi izdavawe na akreditiv vo koj toj e imenuvan kako korisnik i vo koj se specificira deka toj }e ima pravo na isplata na dogovornata cena otkako }e go prezentira seritifkat ili izjava dadena pod zakletva (affidavit) za sprovedenata inspekcija so koj se potvrduva deka negovoto ispolnuvawe na grade`niot dogovor gi zadovolilo site specificikacii. Vo drug slu~aj, kreditot moè da bide izdaden za da se osiguri isplatata na imatel na obvrznica otkako toj e dobie sudski nalog so koj se dokaùva deka negovata obligacia da ja plati obvrznicata vtasala i bila ispolneta. Na sli~en na~in, komercijalnite akreditivi se koristeni za da se osiguri ispolnuvaweto na dogovorite za bu{ewe i izvlekuvawe nafta na Bliskiot Istok, za obvrskite spored vladinite dogovori vo Siera Leone, zaemite dogovarani od strana na klientot ili zavisnoto dru{tvo na emisionata banka, isplata na alimentacija vo postapki za razvod na brak vo SAD i kako metod na davawe kaucijaza zatvorenicite i za nivnoto osloboduvawe od zatvorite na Karibite.

47. Odgovornosta na emisionata banka kaj standby i garantnite krediti - Kaj site ovie i sli~ni slu~ai va`no e da se utvrdi dali emisionata banka stanuva odgovorna samo po ednostavnata prezentacija na opredeleni dokumenti, istovremeno ostanuvaj}i nezasegnata so realnoto ispolnuvawe ili neispolnuvawe na klientot ili korisnikot. Namesto toa, pra{aweto dali odgovornosta na

22

emisionata banka nastanuva so podnesuvaweto dokazi za realnoto ispolnuvawe na korisnikot ili za efektivnoto neispolnuvawe na klientot se javuva kaj standby komercijalnite akreditivi i kaj site dokumentarni akreditivi (krediti) povrzani so proda`ba na stoki. Osnovniot izvor za opredeluvaweto na ova pra{awe e tekstot na saiot operativen krediten instrument. Ako vo toj instrument bankata se obvrzuva da plati vo slu~aj na neispolnuvawe na vlastodavecot, toga{ soodvetniot instrument nema da se tretira kako komercijalen akreditiv.25

Pri~inite za ova tvrdewe natamu }e bidat razvieni podocna vo ovaa analiza (infra Glava XII). Zasega, sosema e dovolno da se navede deka principite so koi se reguliraat pravata i obvrskite na razli~nite stranki kaj transakciite so komercijalnite akreditivi seriozno }e bidat zaslabnati ako treba da se primenat na transakciite kaj koi ve}e stanuva zbor za neispolnuvawe i se razgleduva realnoto ispolnuvawe i tie pretstavuvaat povreda na dokumentiranoto ispolnuvawe.26

25 Predloènite Ednoobrazni pravila za dogovornite garancii (ICC Doc. 460/228-470/329, 25 juni 1978 godina) ~len 2 gi definiraat trite naj~esti vidovi garancii na sledniov na~in:"Za celite na ovie Pravila:a) "tender garancija" (tender guarantee) zna~i obvrzuvawe dadeno od strana na banka, osiguritelna kompanija ili druga stranka ("garant") po barawe na podnositelot na ponudata ("vlastodavec") ili dadeno po instrukcija na banka, osiguritelna kompanija ili druga strana ako toa go baral vlastodavecot ("stranka koja dala instrukcija") na strankata koja objavila povik za pribirawe ponudi ("korisnikot") so koe garantot se obvrzuva - vo slu~aj na neispolnuvawe od strana na vlastodavecot na obvrskite {to proizleguvaat od dostavuvaweto na ponudata - da izvr{i isplata na korisnikot vo opredelenite rokovi na navedeniot iznos na pari;b) "garancija za ispolnuvawe" (performance guarantee) zna~i obvrzuvawe dadeno od strana na banka, osiguritelna kompanija ili druga strana ("garant") po barawe na dostavuva~ot na stokite ili uslugite ili na drugiot izveduva~ ("vlastodavec") ili dadeno po instrukcija na banka, osiguritelna kompanija ili druga strana ako toa go baral vlastodavecot ("stranka koja dala instrukcija") na kupuva~ot ili na rabotodavecot ("korisnikot") so koe garantot se obvrzuva - vo slu~aj na neispolnuvawe od strana na vlastodavecot na pravilnoto ispolnuvawe na dogovornite uslovi od dogovorot pome|u vlastodavecot i korisnikot ("dogovorot") - da izvr{i isplata na korisnikot vo opredelenite rokovi na navedeniot iznos na pari ili ako taka predviduva garancijata, po izbor na garantot, da aranìra ispolnuvawe na dogovorot;v) "garancija za otplata" (repayment guarantee) zna~i obvrzuvawe dadeno od strana na banka, osiguritelna kompanija ili druga strana ("garant") po barawe na dostavuva~ot na stokite ili uslugite ili na drugiot izveduva~ ("vlastodavec") ili dadeno po instrukcija na banka, osiguritelna kompanija ili druga strana ako toa go baral vlastodavecot ("stranka koja dala instrukcija") na kupuva~ot ili na rabotodavecot ("korisnikot") so koe garantot se obvrzuva - vo slu~aj na neispolnuvawe od strana na vlastodavecot da izvr{i otplata soglasno uslovite i rokovite na dogovorot pome|u vlastodavecot i korisnikot ("dogovorot") na koj bilo iznos ili iznosi avansirani ili plateni od strana na korisnikot na vlastodavecot, koi ne bile otplateni (vrateni) - da izvr{i isplata na korisnikot vo opredelenite rokovi na navedeniot iznos na pari."26 Prakti~nite te{kotii se javija vo pogled na prirodata na dokumentacijata potrebna za garantnite akreditivi. Eden primer e slu~ajot vo koj garantniot akreditiv bil plativ samo so obi~na izjava na korisnikot deka klientot na bankata e vo neispolnuvawe. Ne e za iznenaduvawe {to sporot okolu ispolnuvaweto vodel kon vle~ewe na kreditot i kon tu`ba na klientot za zabrana na bankata da izvr{i isplata na kreditot. Dva ponovi slu~ai involviraat sli~ni pra{awa na soobrazuvawe, iako vo kontekstot na dokumentite {to bile dostaveni za da se pokrene klauzulata za raskinuvawe na soodvetnite akreditivi. Ovie i drugi problemi vodele kon analiza na ICC Rabotnata grupa sostavena od pripadnici na ICC Komisijata za bankarski tehniki i praksi i od Komisijata za me|unarodni trgovski praksi {to dovelo do nacrtot na predloènite "Ednoobrazni pravila za dogovornite garancii". Ovie predloèni Ednoobrazni pravila jasno predviduvaat mehanizam za dogovorno garantirawe

23

Treba da se zabeleì deka vo zemjite kako SAD, vo koi na bankite im e zabraneto da dejstvuvaat kako garanti, postojat va`ni zakonski pri~ini za pravewe razlika pome|u garanciite i komercijalnite akreditivi.27 Vo drugite zemji, zabranata moè da bide od indirektna ili izzema~ka (isklu~uva~ka) priroda, kako koga na primer na komercijalnite banki im se zabranuva, zaradi monetarni pri~ini, da izdavaat akreditivi (krediti) {to "ne se plativi po prezentacijata na prevoznite dokumenti so koi se evidentira sopstvenosta vrz stokite {to se prevezuvaat."

48. Oficijalno sponzorirani krediti - Vo obid da se promovira ekonomskiot razvoj na nedovolno razvienite nacii, da se zasili nivniot izvoz ili i dvete raboti zaedno, nekoi ekonomski porazvieni nacii se po~esto se potpiraat na izdavaweto na oficijalno sponzorirani krediti. Vo golem broj aspekti, operativnite instrumenti kaj ovie krediti ne moàt da se razlikuvaat od onie kaj obi~niot dokumentaren akreditiv.28

Zna~ajnata varijacija se nao|a vo metodot {to go obezbeduva izdavaweto na kreditot {to go garantira obes{tetuvaweto na naplatnata banka. Na primer, kreditite sponzorirani od strana na Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD (AID) bara izdavawe na "pismo za obvrzuvawe" (letter of commitment) od strana na AID na bankata vo SAD {to sluì kako emisiona, konfirmaciona ili sovetodavna banka na amerikanskiot izvoznik. Ova "pismo za obvrzuvawe" proizleguva od zaemot ili grantot {to AID go dala na zemjata na uvoznikot, generalno preku nejzinata Centralna banka. Taka, uvoznikot vo nedovolno razvienata zemja {to dobila AID zaem ili grant }e pobara od svojata lokalna banka da otvori kredit vo polza na izvoznikot od SAD instruiraj}i ja svojata korespondentska banka vo SAD (kaj koja drì iznos vo dolari) da izdade, konfirmira ili da go sovetuva kreditot. Pismoto za obvrzuvawe e garancija izdadena od strana na AID na bankata vo SAD vo forma na vetuvawe deka za nadomest na sekoj dolarski iznos platen spored kreditot po soobrazuvaweto so negovite uslovi. Spored edno pismo za obvrzuvawe moè da bide izdaden sekoj moèn broj na krediti. Pismoto za obvrzuvawe moè da se odnesuva na koj bilo odobren dolarski iznos {to se odnesuva na stoki ili uslugi ili spored terminologijata na AID "nabavka na stoki, tehni~ka pomo{, pomo{ za kapitalni proekti ili finansirawe na lokalnite tro{oci."

AID pismoto za obvrzuvawe voveduva novi termini, novi stranki i novi obvrski vo transakciite so komercijalnite akreditivi. Kako {to e o~igledno od oficijalniot kontekst, mora da postoi aran`man so zemjata na "zaemoprima~ot ili na liceto vo ~ija polza se izdava garancijata" (isto taka navedena kako zemja "{to sorabotuva") i isto taka mora da postoi "odobren podnositel na baraweto" {to voobi~aeno e banka vo zemjata na zaemoprima~ot ili liceto vo ~ija polza se {to mnogu potsetuva na postojnite "garantni" akreditivi {to se koristat za da se obezbedi ispolnuvawe na dogovornite obvrski. Ednoobraznite pravila sodràt razli~ni odredbi vo vrska so izmenata, rokovite i sli~ni odredbi orientirani kon specijalnite potrebi na garantiranite transakcii naso~eni kon unifikacija na me|unarodnata praksa. Pravilata isto taka sodràt odredbi so koi se utvrduva dokumentarnoto soobrazuvawe koga garanciite ne ja specificiraat potrebnata dokumentacija.27 Generalno se pretpostavuva vo amerikanskata bankarsko-pravna literatura deka "nacionalnata banka ili dràvnata banka ili trust kompanijata sosema jasno nemaat ovlastuvawe da gi garantiraat dogovorite na drugi stranki". No ovoj stav se osporuva. Bankite sekako moàt sosema polnova`no da izdavaat akreditivi i toa ovlastuvawe e vgradeno vo Interpretativnite pravila na Comptroller of Currency.28 Indikacija deka kreditot bil oficijalno sponzoriran moè da se pojavi od zabele{kata so takvo dejstvo ili od upatuvaweto na ovlastuvaweto ili brojot na fondot. Nekoi krediti baraat posebno (specijalno) ovlastuvawe vo slu~aj na pla}awe na delumni isporaki, ekskluzivno koristewe na opredeleni plovila, minimalen iznos po izdaden kredit i maksimalno dozvolena provizija.

24

izdava garancijata {to dejstvuva kako emisiona banka za uvoznikot. Vo zemjite {to imaat kontrola na stranskite valuti, odobreniot podnositel na baraweto moè da bide centralnata banka ili druga vladina agencija {to dejstvuva vo polza na lokalnite komercijalni banki na uvoznikot.

Od obligaciona gledna to~ka, najinteresnata karakteristika na ovoj kredit e pozicijata na vladata na SAD kako garant na isplatata. Vsu{nost, isplatata od strana na AID bara dopolnitelno nivo na procenka na soobraznosta na dokumentite, zatoa {to kako "kvazi-klient" na emisionata-naplatnata banka na SAD, AID ima pravo da verifikuva dali isplatata bila pravilno izvr{ena. Toa bara utvrduvawe dali dokumentite podneseni od strana na korisnikot gi ispolnuvaat uslovite od pismoto za obvrzuvawe.

Otsustvoto na poznati administrativni ili sudski odluki vo pogled na prili~no obemnite iznosi na kreditite sponzorirani od strana na AID se ~ini deka indicira deka vo celina, aran`manot se realizira bez problemi. Me|utoa, sosema e o~igledno deka voveduvaweto na novite stranki i rearanànot na obvrskite vo transakcijata moè da predizvika su{testveni problemi ako dojde do sudski spor za nekoe bilateralno ili multilateralno pra{awe.

D. ROK ZA IZVR[UVAWE

49. Krediti po viduvawe i akceptirawe - Komercijalniot akreditiv moè da naveduva deka po prezentacijata na menicata po viduvawe od strana na korisnikot na emisionata ili konfirmacionata banka, toj ili iatelot na taa menica }e bidat isplateni. Ovoj instrument e ozna~en kako kredit ili akreditiv "po viduvawe".

Spored kreditot po "akceptirawe" bankata gi zadrùva dokumentite prezentirani od strana na korisnikot so isklu~ok na menicata {to mu se vra}a na korisnikot so zborovite "akceptirano" otpe~ateni ili napi{ani preku prednata strana vrz datumot i potis na slu`benikot ili ovlasteniot potpisnik na bankata. Vmetnuvaweto na akceptiraweto sozdava obvrska za bankata da go plati iznosot na menicata na denot na vtasanosta.29

50. Krediti so odloèno pla}awe - Kreditite po viduvawe i akceptirawe se najvoobi~aeniot vid krediti plativi po prezentacijata na menicite. Me|utoa, vo poslednite 25 godini vo me|unarodnata bankarska praksa se pojavija varijacii kako rezultat na barawata na klientite i korisnicite za popovolni kreditni uslovi. Edna od tie varijacii, kreditot so "odloèno pla}awe" najnapred e upotrebena vo trgovijata so Japonija na po~etokot na pedesettite godini od XX vek.

Na prv pogled, kreditot so odloèno pla}awe izgleda kako neotpovikliv akreditiv (kredit) po viduvawe, osven odredbata deka pla}awata }e se vr{at na nekoj naveden rok po prezentacijata na dokumentite od strana na korisnikot, {to vo me|uvreme emisionata banka mu gi dala na nejziniot klient. Periodot na pla}aweto moè da zapo~ne od momentot na prezentacijata na dokumentite ili od datumot na fakturata ili isporakata.

51. Na~ini na koristewe i rizici kaj kreditite so odloèno pla}awe - Iskusen Wujor{ki bankar sugerira dve pri~ini zad upotrebata na kredit (akreditiv) so odloèno pla}awe. Prvo, kreditot so odloèno pla}awe moè da mu dade na klientot pove}e vreme za da go isplati korisnikot bez da napravi ekstra tro{oci za 29 Moè da postojat razli~ni pravila za opredeluvawe na to~niot moment na vtasanosta na bankarskoto akceptirawe vo razli~nite jurisdikcii ili trgovski centri, zavisno od tekstot na vaè~kite odredbi od zakonskoto ili obi~ajnoto pravo ili sudskata praksa. Terminite kako "plativo 90 dena po viduvawe" i "90 dena po taa data" moè da se smetaat za frazi koi vospostavuvaat sosema razli~ni datumi za vtasanosta od edna do druga jurisdikcija.

25

akceptiranoto finansirawe. Vtoro, kreditot na odloèno pla}awe moè da se izdade od strana na zemji ~ii propisi za deviznata kontrola zabranuvaat izdavawe na akceptirani krediti ili emisionata banka ve}e gi dostignala utvrdeni limiti za izdavaweto.

Me|utoa, upotrebata na kreditite so odloèno pla}awe postavuva seriozni rizici za razli~nite stranki vo transakcijata. Korisnikot e prinuden da gi predade dokumentite za sopstvenosta (titulata) vrz stokite vo prevoz, a podocna moè da bide spre~en da izvr{i naplata od emisionata banka ako nejzinite isplati bile zapreni so sudski nalog (vremena merka) ili so zaplena na nejzinite fondovi (infra s. 217-231). No, duri i otkako negocira~kata banka (koja dejstvuva kako naplatna banka) }e gi prifati dokumentite kako soglasni so kreditnite uslovi vo mestoto vo koe svojata dejnost ja vr{i korisnikot, odgovornosta na ovaa banka voop{to ne e sigurna samo zaradi toa. Obratno, korisnikot na kreditot so odloèno pla}awe spored koj toj dobiva kredit od emisionata banka moè da tvrdi deka zaemot vsu{nost bil avansna isplata na zaem {to treba da se prebie so prihodite od kreditot, so {to go zagrozuva obes{tetuvaweto na emisionata banka ako se pokaè deka dokumentite ne se soodvetni.

Kako rezultat na tie opasnosti, nekoi od najvlijatelnite amerikanski avtori za akreditivite upatuvaat na akreditivot so odloèno pla}awe kako nezdrav razvoj i so izvesno olesnuvawe tvrdat deka "bankarite se zadovolni od faktot {to nivnata upotreba se namaluva". Pra{alnikot ni pokaùva deka re~isi dve-tretini od ispitanicite go priznale koristeweto na kreditite so odloèno pla}awe vo me|unarodnata trgovija, kako vo razvienite, taka i vo zemjite vo razvoj.

52. Evropski krediti (akreditivi) so odloèno pla}awe - Vo Evropa, postojat tri razli~ni praksi {to gi poseduvaat klu~nite karakteristiki na obvrskite. Germanskite banki pretpostavuvaat deka prifa}aweto (akceptiraweto) na prezentiranite dokumenti od strana na notifikacionata banka koja dejstvuva i kako naplatna banka ne podrazbira premol~no dadeno vetuvawe ili obvrska na taa banka deka }e go plati kreditot. Vo francuskata praksa, notifikacionata-naplatnata banka neizbe`no go pra{uva svojot korespondent (emisionata banka) dali treba da mu odgovara na korisnikot preku izdavawe na vetuvawe deka }e plati vo nekoj opredelen rok po akceptiraweto na dokumentite za koi pretpostavuvame deka se soobrazni so kreditot. Vo otsustvo na vakvo izre~no vetuvawe, francuskite banki verojatno se pridrùvaat do germanskiot stav. Kone~no, praksata {to ja sledat mnozinstvoto holandski banki pretpostavuva deka sekoj akt na raspolagawe (dispozicija) so dokumentite prezentirani od strana na korisnikot (kako nivnoto podocne`no ispora~uvawe na klientot) nu`no bara obvrska na notifikacionata banka da plati vo vremeto specificirano vo kreditot. Zatoa, holandskite banki {to go notificirale izdavaweto na neotpovikliviot akreditiv so odloèno pla}awe isto taka izdavaat vetuvawe za pla}awe na korisnikot i napla}aat specijalna provizija za isplata na kreditite so odloèno pla}awe.

53. Sovetski, blisko-isto~ni i afrikanski krediti so odloèno pla}awe - Dodeka upotrebata na orginalniot vid na akreditiv so odloèno pla}awe se zgolemuva vo Zapadna Evropa, se ~ini deka eden nov vid akreditiv so odloèno pla}awe po~nuva da se koristi od strana na Sovetskata banka za me|unarodna trgovija i od strana na eden vode~ki britanski bankar. Vo svojata trgovija so bankite od Bliskiot Istok i afrikanskite dràvi, Sovetskata banka za me|unarodna trgovija obi~no koristi krediti so odloèno pla}awe so "delumno odlagawe na pla}aweto". Kaj ovoj vid kredit, korisnikot dobiva del od iznosot {to mu se dolì vo nekoe dadeno vreme (voobi~aeno vo vremeto na prezentacijata na dokumentite), a ostanatiot del se pla}a podocna vo eden del od strana na emisionata banka, a vo eden del od klientot-kupuva~. Bitno e za odbeleùvawe

26

{to ovde ne postoi pridru`no vetuvawe za pla}awe od strana na bankatavo vrska so iznosot {togo dolì klientot.30

Kako {to istaknuva Sovetskata banka za me|unarodna trgovija i britanskiot bankar, uslovite i rokovite na vakviot kredit, koj e neotpovikliv, se kontradiktorni. Iako kreditot treba da se smeta za neotpovikliv vo odnos na celiot iznos, bankata ne prezema nikakva obvrska za pla}awe pri prezentacijata na dokumentite vo vrska so specifi~niot del od vkupniot iznos spomenat vo kreditot.

54. Akreditivi so crvena i zelena klauzula - Iako kreditite so odloèno pla}awe gi zadovoluvaat kreditnite potrebi na klientite, tnr. Crveni i Zeleni krediti (akreditivi) se naso~eni kon zadovoluvawe na potrebite na korisnicite. Kreditite so crvena klauzula imaat indosament ili notacija so crveno mastilo {to ovlastuva na isplata na korisnikot samo po prezentacijata na negovata menica. Potoa, korisnikot gi prezentira preostanatite dokumenti specificirani so kreditot. Ovoj na~in mu dozvoluva na prodava~ot-korisnik da bide isplaten za stokite pred da gi stekne ili da gi dostavi do kupuva~ot.31

Kako varijacija na praksata so crvenata klauzula, kreditite (akreditivite) so "Zelena klauzula" glavno se pojavile vo trgovijata so volna vo Avstralija. Kako i kaj kreditite so crvena klauzula, kreditite so zelena klauzula dozvoluvaat avansi na korisnikot pred toj da gi prezentira dokumentite so koi se dokaùva dostavata na stokata. Sprotivno na prviot, tie baraat skladirawe na stokite vo ime na bankata.32

Akreditivite so crveni i zeleni klauzuli postavuvaat seriozni rizici za emisionata banka i za nejzinite klienti, osobeno zaradi otsustvoto na dokumentite so koi treba da se potvrdi soobrazuvaweto na korisnikot. Taka, ne e za iznenaduvawe deka izmamnite transakcii {to involviraat krediti so crvena klauzula do{le i do sudovite na golemite trgovski centri tolku daleku kako Wujork i Buenos Aires. O~iglednata upotreba na tie akreditivi za da se izbegnat dano~nite ili monetarnite pravila dovele barem do eden propis so koj se zabranuvaat avansnite isplati po komercijalnite akreditivi.

\. PRENOS I NEGOCIRAWE

55. Prenoslivi akreditivi (krediti) - Komercijalnite akreditivi ne se nameneti za slobodna cirkulacija kako{to e toa slu~aj so negociabilnite instrumenti zatoa

30 Kaj edna od tie transakcii na primer, korisnikot dobiva neotpovikliv akreditivza vkupniot iznos na proda`bata {to sodrì klauzula spored koja od tro{ocite za sekoja dostava, odreden procent treba da se plati od kreditot po prezentacijata na specificiranite dokumenti, dodeka ostanatiot del treba da se plati po menicata vle~ena na klientot, ~ie akceptirawe ili naplata ne bilo veteno od strana na emisionata banka.31 Akreditivite so crvena klauzula sodràt ovlastuvawe od strana na emisionata banka i tie treba da se razlikuvaat od "pakuvanite" ili "anticipativnite" (avansnite) krediti kaj koi konfirmira~kata ili sovetodavnata banka dava avans na korisnikot na svoaj smetka bez ovlastuvawe na emisionata banka i mu dozvoluva da gi prezentira dokumentite vo nekoe podocne`no vreme. Kreditite so anticipativna (avansna) ili so crvena klauzula se ~ini deka ne bile koristeni vo trgovijata so socijalisti~kite zemji.32 Post55oi interesna presuda vo Bregot na slonovata koska vo vrska so upotrebata na podvarijantata na kreditite so zelena klauzula, tnr. "dvo-fazni" krediti so zelena klauzula (a deux temps). Vo prvata faza, sovetodavnata banka mu stava na raspolagawe na korisnikot eden del od kreditot vrz osnova na zalog na skladi{nica. Vo vtorata faza na sovetodavnata banka i se dostavuvaat tovarnite listovi i taa dobiva obes{tetuvawe za dadeniot avans po negociraweto na tie dokumenti. Kako {to proizleguva od ovaa odluka ovaa varijanta na akreditiv so zelena klauzula e voobi~aena kaj francuskiot uvoz na kakao i kafe.

27

{to klientot-kupuva~, od sosema razbirlivi pri~ini, ne e podgotven, osven vo nekoi mnogu osobeni okolnosti, da i dozvoli na nepoznata strana da go zameni prodava~ot-korisnik vo ispolnuvaweto na kupoproda`niot dogovor. Operativniot isntrument kaj komercijalniot kredit zatoa e prenosliv samo ako klientot dade takva instrukcija na emisionata banka i ako taa banka saka da go izdade toj akreditiv (kredit).

Spored prenosliviot kredit, prviot korisnik moè da dade instrukcija na emisionata, konfirmacionata ili posredni~kata banka zadolèna za naplata ili akceptirawe na kreditot "da go stavi kreditot na raspolagawe vo celost ili vo eden del na edno ili pove}e treti lica...". Me|utoa, prenosot moè da se bide izvr{en samo edna{ (duri i ako toj e deliv na frankcii do iscrpuvaweto na polniot iznos na kreditot) i mora da bide izvr{en pod uslovite i rokovite na orginalniot kredit. Me|utoa, iznosot, edine~nata cena, rokot na validnosta i rokot za isporaka, {to moè da se skrati i imeto na vtoriot korisnik {to moè da bide zameneto so imeto na prviot korisnik moàt da bidat promeneti. Koga se dozvoluva prviot korisnik da gi zameni svoite fakturi so onie na vtoriot korisnik (za iznos {to ne go nadminuva iznosot naveden vo kreditot) bankarskite obi~ai mu dozvoluvaat na prviot korisnik da go za~uva vo tajnost identitetot na svoot snabduva~. Toa e va`na rabota {to se odnesuva na prviot korisnik za toj da ne gi zagubi svojot klient ili snabduva~ot.

56. Back to back akreditivi - Prenoslivite akreditivi (krediti) ne treba da se me{aat so "back to back", "subsidijarnite" ili "pomo{nite krediti".33 Karakteristi~na crta na ovie krediti e izdavaweto nov kredit naveden kako "sekundaren" ili "pomo{en" kredit {to se temeli vrz obezbeduvaweto {to go dava orginalniot kredit, a ne prenoslivosta na pravata na korisnikot spored orginalniot kredit.

Kaj back to back transakciite, korisnikot na orginalniot kredit dobiva izdavawe na vtor kredit vo koj negoviot snabduva~ e imenuvan kako korisnik. Uslovite i rokovite na sekundarniot kredit voobi~aeno se razlikuvaat od onie na orginalniot kredit vo pogled na edinicata i vkupnite ceni, dozvolenite periodi za dostava i drugite uslovi karakteristi~ni za transakcijata pome|u korisnikot na orginalniot kredit i negoviot snabduva~. Zatoa, soobraznosta spored dvata kredita mora da se prosuduva so posebna grupa uslovi. Soobrazuvaweto so orginalniot kredit kaj back to back transakciite, za razlika od onaa kaj prenoslivite krediti, moè da se izvr{i samo od strana na orginalniot korisnik.

57. Negocirawe na akreditivot - Sprotivno na ne-negocijabilnosta na operativniot instrument kaj transakciite so komercijalni akreditivi, menicata vle~ena od strana na korisnikot protiv emisionata, konfirmacionata ili naplatnata banka ili kaj nekoi netipi~ni krediti protiv klientot vo osnova e negocijabilna. Nekoi krediti, navedeni kako negocijacioni krediti izre~no propi{uvaat neograni~ena negocijabilnost na menicata so slednava terminologija: "... gore spomenatiot korespondent se obvrzuva vo odnos na trasantite, indosantite i sovesnite imateli na menicata vle~ena spored i soglasno uslovite na ovoj kredit deka taa }e bide soodvetno honorirana pri pravilnata prezentacija..." Taka, pokraj vetuvaweto {to obi~no go dava emisionata banka na korisnikot, emisionata banka kaj negocijabilniot kredit se obvrzuva pred indosatarot na menicata na korisnikot, obi~no negocira~kata banka.34

33 Back to back kreditot koj vo anglo-amerikanskite zemji isto taka se naveduva kako subsidijaren ili pomo{en kredit e poznat i kako credito subsidiario vo nekoi {pansko-fonski zemji, kako credit subsidiare vo nekoi frankofonski zemji, kako Gegenakkreditiv vo germanskata praksa, credito sussidiario ili controcredito vo italijanskata praksa i kako credito subsidiario vo portugalskata praksa.34 Ellinger istaknuva deka za razlika od negocijacionite krediti {to ~esto se koristat vo trgovijata so Jugo-Isto~na Azia i SAD, tie ne se koristat vo Francija i Germanija.

28

58. Direktni ili specijalno sovetuvani i ograni~eni krediti - Negocijacionite krediti moàt da se kontriraat so "direktnite" ili "specijalno sovetuvanite" krediti. Kaj ovie vtorite, emisionata banka vetuva deka }e mu ja honorira menicata na korisnikot samo na korisnikot. Kako {to e toa navedeno od strana na sovetodavnata banka kaj direktniot akreditiv koga taa se potpira na vetuvaweto na emisionata banka dadeno na korisnikot: "Gore navedeniot korespondent se obvrzuva pred tebe (korisnikot) deka site menici vle~eni spored i soglasno uslovite na ovoj kredit (}e bidat honorirani)".

Povremeno notifikacijata kaj ovoj vid krediti ima ograni~uvawa so koi se ograni~uva prezentacijata na menicata i na dokumentite na korisnikot za negocijacija ili isplata na konkreno opredelena banka. Ova ograni~uvawe ne go popre~uva korisnikot da se potpre na posredni~ka banka {to }e gi prezentira dokumentite na specijalno opredelena banka, no toa zna~i predupreduvawe za taa posredni~ka banka deka edinstvenata banka {to ima ovlastuvawe da ja procenuva soobraznosta so uslovite na kreditot i za akceptirawe, pla}awe ili negocirawe na menicata vle~ena spored kreditot e opredelenata banka; sekoja druga banka e neovlastena da negocira i zatoa }e dejstvuva so rizik.

Me|utoa treba da se zabeleì deka obemot na ograni~uvaweto kaj "ograni~eniot" kredit moè da varira. Vo nekoi slu~ai, emisionata banka moè da saka da ja spre~i duri i prezentacijata na dokumentite od strana na posredni~kata banka propi{uvaj}i deka prezentacijata na dokumentite od strana na korisnikot moè da se izvr{i samo pred konkretna banka; vo drugite slu~ai ograni~uvaweto moè da se primenuva samo na aktot na negociraweto na menicata.35 Nedostatokot na soodvetna specifikacija na obemot na

Odgovorite vo Pra{alnikot od strana na francuskite i germanskite bankari upatuvaat na "negocirawe na menicite", no ne upatuvaat nitu na prisustvoto na posredni~ka-negocijaciona banka, nitu na frekfencijata na tie negocirawa; Epschtein and Bontoux implicitno pretpostavuvaat izdavawe na "cirkularni" ili "negociacioni" krediti vo francuskata praksa (lettre de credit commerciale ou circulaire) i go citiraat Stougglet vo negovoto tvrdewe deka "koga akreditivot e cirkularen, emisionata banka ne moè da se sprotistavi na prigovorite na bankata {to ja negocirala menicata." Od svoja strana Stoufflet istaknuva deka negocijabilniot kredit ne e mnogu prifaten kaj francuskite izvoznici, zaradi monetarni i trgovski pri~ini, kako slabosta na valutata {to voobi~aeno se naveduva vo francuskite izvozni akreditivi i prirodata na izvoznite proizvodi. Zahn isto taka go izrazuva stavot deka negocijabilnite krediti ne se mnogu voobi~aeni vo germanskata praksa. Za italijanskiot stav za cirkularnite krediti ne moè da se oceni kolku se rasprostraneti vo praksa. Odgovorite na Pra{alnikot indiciraat deka cirkularnite negocijabilni krediti seu{te prili~no se koristat vo SAD i nejzinata trgovija so zemjite od Ju`na Amerika, osobeno so Argentina i Brazil.35 Epschtein and Bontoux postavuvaat nekoi interesni pra{awa koga se sporeduva pozicijata na bankata {to negocira "ograni~en" kredit (verijatno ograni~en samo na negociraweto) so pozicijata na notifikacionata banka koja isto taka e zadolèna za isplata na kreditot (akreditivot). Spored edno gledi{te, negocijacionata banka kaj ograni~eniot kredit ne e polnovaèn zastapnik (agent) na emisionata banka, osven ako ne e zadolèna za manipulacija so kreditot na koj se javuva posebna odrednica ili ograni~uvawe. Ako taa isto taka dejstvuva kako notificira~ka banka, postoi prezumpcija za akceptirawe na mandatot od momentot na notifikacijata, iako notifikacionata banka moè slobodno da ja odbie negocijacijata ako uznae za nekoi novi fakti pred prezentacijata na dokumentite. A fortiori, tie }e tvrdat deka ako korisnikot go dobil kreditot direktno od emisionata banka ili preku druga posredni~ka banka, bankata pred koja mora da se izvr{i negocijacijata e celosno slobodna vo izborot dali da ja negocira menicata na korisnikot ili ne. No koj i da e izbraniot metod na notifikacija sosema e jasno deka koga negocira~kata banka }e prezeme negocirawe, taa ne moè da tvrdi deka ne go prifaila mandatot na emisionata banka. Na primer Harfield kade ograni~uvaweto e implicitno pripi{ano na "specialniot kredit" kaj koj isplatata ili negociraweto }e bidat prezemeni so notifikacijata na

29

ograni~uvawetovo operativniot dokument moèbi pridonesuva kon konfuzijata vo pogled na zna~eweto na terminite"ograni~eni" ili "registrirani" krediti vo nekoi ju`no-amerikanski dràvi. Kako {to zabeleùva eden viden ju`no-amerikanski bankar, bankite vo nekoi zemji ili ne gi razbiraat ili odbivaat da gi razberat ovie ograni~uvawa i zatoa kaj ovie krediti postapuvaat kako da se raboti za neograni~eni negocirani krediti.

59. Cirkularni krediti - Edna od naj~estite formi na negocijabilen kredit vo trgovijata na SAD-Latinska Amerika e "cirkularniot" kredit, kaj koj korisnikot ima pravo da vle~e ili na emisionata banka ili na nekoja nejzina podru`nica ili na nekoj korespondent vo domicilot na korisnikot. Menicata na korisnikot (zavisno od kontrolata na devizniot pazar) moè da bide izdadena vo silna valuta ovozmoùvaj}i mu na korisnikot da ja negocira ovaa menica kaj lokalnata banka {to }e ponudi najpovolna stapka na diskont vo odnos na lokalnata valuta. Zaradi svoeto potpirawe na silna valuta, cirkularniot kredit e mnogu popoèlen za korisnicite, vo sporedba so "direktniot" kredit {to nim im ovozmoùva da vle~at samo vo lokalna valuta.

60. Domicilirani krediti - Vo evropskata praksa, kaj koja cirkularnite negocirani krediti ne se vo osobeno {iroka upotreba, vidot na kreditot naveden kako "domiciliran" ili "adresant banka" se pove}e dobiva na zna~ewe. Ovie krediti se naso~eni kon zadovoluvawe na potrebite na korisnikot za brz pristap do gotovina preku specificirawe na dostapnosta na negociacijata ili isplatata preku banka vo sedi{teto (mestoto na dejnosta) na korisnikot koja e locirana poblisku do nego vo sporedba so konfirmira~kata banka. Adresant ili domiciliranata banka ne e obvrzana vo odnos na korisnikot kako emisionata ili konfiracionata banka. Taa negocira ili pla}a po sopstvena diskrecija i po èlba na korisnikot koj isto taka moè da ima korist od ekstra vremeto za prezentacija na dokumentite pred bankata vo negovoto mesto na rabotewe. Po negociraweto ili pla}aweto na menicata na korisnikot, domiciliranata banka se obes{tetuva od strana na konfirmacionata banka.

61. Zaklu~ok - Zaklu~uvaj}igiovoj del, treba da se zabeleì deka razli~nite vidovi negocijacioni krediti opi{ani pogore proizleguvaat od obidot za prilagoduvawe na~esto konfliktnite interesi na klientite i korisnicite. Taka, uvoznicite zagrièni zaradi pregolemata popustlivost na posredni~kite banki pri procenkata na soobraznosta na dokumentite na korisnikot }e ja ograni~at prezentacijata na dokumentite i negociraweto na menicata samo na bankite specificirani ili opredeleni vo orginalniot kredit; dodeka izvoznicitevo pozicija da dobijat najpovolni uslovi za negocirawe }e go specificiraat izdavaweto na cirkularni-negociacioni krediti. Efektite na relativnata pregovara~ka sila na strankite (kupuva~i i prodava~i) vrz izdavaweto na neotpovikliviot cirkularen-negociran akreditiv na ednata strana na spektarot na odgovornosta i dokumentiranite menici i ovlastuvawata za kupuvawe i za pla}awe, na drugata moàt da se vidat vo inter-amerikanskata trgovska praksa u{te od 1950 godina. Koga preovladuva pazarot na prodava~ot, neotpoviklivite akreditivi od cirkularno-negocijabilen vid se naloùvaat od strana na izvoznicite; dodeka ako pazarot e povlen za interesite na kupuva~ite, se koristi dokumentirana menica i ovlastuvawe da se plati ili da se kupi kako metodi na pla}awe.

E. DELIVOST

korespondentot. So ogled na razli~nite zna~ewa na terminot "ograni~en" vo nacionalnata i me|unarodnata bankarska praksa se ~ini povolno da se sovetuva vozdrùvawe od generalizacija na involviranite odnosi vlastodavec-zastapnik. Zaklu~ocite treba da bidat vtemeleni striktno na faktite na sekoe izdavawe.

30

62. Delumna isporaka - Nekoi krediti (akreditivi) {to deneska se poznati kako "delumna isporaka" (part shipment) akreditiv sodràt izre~na indikacija na operativniot instrument deka se dozvoluva delumna isporaka. Sosema e o~igledno deka koga korisnikot ima pravo na delumna isplata {to soodvetstvuva na negovata delumna dostava, emisionata ili konfirmacionata banka, kako i posredni~kite banki mora da znaat kolku e iskoristeno od raspoloìviot kredit i kolkav iznos ostanuva na raspolagawe. Ne samo {to povremeno nastanuvaat problemi so povlekuvawe na pove}e sredstva od predvidenoto, tuku ne e tolku retko korisnikot da negocira menica vle~ena na istiot iznos (del) od kreditot na pove}e od edna posredni~ka banka.

63. Notacija na kreditot - Za da se spravat so ovie problemi, bankite {to izdavaat akreditivi so delumna isporaka ~esto baraat so posebna ili "notaciona" klauzula vo menicata na korisnikot da bide notirana vo kreditniot instrument. Spored Izawa, Sono i Shattuck, ovoj vid kredit prili~no se koristi vo trgovijata pome|u SAD i Japonija. Koga kreditot e otvoren preku teleks "obi~aite na japonskite banki baraat prezumptivna notacija ako teleksot ne sodrì detali za notacijata."

@. OBNOVA I KUMULACIJA

64. Revolving i ne-revolving krediti (akreditivi) - Komercijalniot akreditiv moè da propi{e deka toj }e bide koristen samo edna{ i toa samo od strana na korisnikot za vreme na polnova`nosta na akreditivot ili moè da se predvidi povtorena upotreba vo tekot na validnosta ili preku nekoj specificiran period. Vo vtoriot slu~aj, kreditot se narekuva "revolving" (revolving) iako ovoj termin pretstavuva obi~en izraz na rodot, otkolku na konkretniot vid na kreditot.

Ponekoga{ kreditite {to baraat periodi~ni povlekuvawa kako delovi od opredeleniot vkupen iznos se narekuvaat revolving, zatoa {to po istekot na prviot period za pla}aweto, korisnikot ima pravo povtorno da go vle~e istiot iznos. Drug vid revolving kredit mu dozvoluva na korisnikot da vle~e do nekoj specificiran iznos pri sekoja isporaka. Isto taka ozna~en kako revolving e kreditot {to }e bide dostapen za neiskoristenite iznosi vo tekot na neko opredelen period i toj isto taka }e bide avtomatski dostapen za orginalniot vkupen iznos na krajot na prviot period.

65. Kumulativni i ne-kumulativni krediti - Revolving kreditite ne treba da se me{aat so delumnite isporaki na delivite krediti i pokonkretno so vidot na kreditot so delumna isporaka poznat kako "kumulativen". Nekoi krediti so delumni isporaki moàt da bidat postaveni na revolving osnova; no ne site krediti so delumna isporaka se revolving i obratno, ne site revolving krediti nu`no proizleguvaat od delumni isporaki.

Kumulativnite krediti se onie kaj koi korisnikot e ovlasten da pravi delumni isporaki i na iznosite dostani vo sukcesivnite periodi im dodava iznosi {to ne se iskoristeni vo prethodnite periodi. Spored "ne-kumulativniot kredit" vakvite dopolnuvawa (dodavawa)ne se dozvoleni i korisnikot moè da naplati samo do nekoj specificiran iznos vo ramkite na sekoj period. Revolving kreditite moàt da bidat postaveni na ne-kumulativna osnova bez da go zagubat svojot revolving karakter.

Z. DRUGI KLASIFIKACII

66. Komercialnite akreditivi moàt da bidat klasificirani soglasno koncepti {to ne se povrzani so karakteristikite na obligaciite {to proizleguvaat od niv i od

31

nivnite vetuvawa. Na primer, tie moàt da bidat klasificirani soglasno brojot na izdava~ite kako "edna banka" (single bank) ili kako "sindikat" ili "konzorcium" (syndicated) krediti. Kaj sindikat kreditite, nekolku banki u~estvuvaat vo profitot i obvrskite na izdavaweto i izboraat edna banka od nivnite redovi kako "lider" banka koja }e destvuva kako formalen izdava~. Komercijalnite akreditivi isto taka moàt da se klasificiraat kako izvozni ili uvozni krediti (akreditivi) soglasno vidot na involviranata proda`ba, kako "teleks" (cable) ili "pismo" (letter) krediti soglasno na~inot na komunikacijata za kreditot na emisionata banka do korespondentskata banka ili kako "ednostaven" (simple) (ili knigovodstven metod - book-entry method) i "teleks menica" krediti (cable draft) soglasno so metodot na bankata {to go otvora akreditivot za obes{tetuvawe na emisionata banka. Bez somnenie, moè da se napravat pogolem broj klasifikacii so zgolemenata upotreba na akreditivite, no od pravna gledna to~ka ovie klasifikacii nema da bidat relevantni ako ne pomagaat da se napravi razlika pome|u novite ili karakteristi~nite crti na obligaciite kaj kreditnoto vetuvawe.

Y. ZAKLUÔCI

67. Pregledot na vode~kite publikacii vo SAD ni otkrivaat ogromna diverzifikaciana bankarskite praksi i razvoj na brojni novi vidovi kreditivo tekot na poslednite 50 godini. Deneska se ~ini deka se javuvaat novi vidovi krediti, osobeno vo sferata na garantirani krediti, dodeka nekoi odprethodno postojnite praksi is~eznuvaat. Ovaa tendencija indicira deka ne e daleku denot koga eden dobar od praksata so akreditivite nema ve}e da se potpira na pravilata za dokumentiranite proda`bi. Fakti~ki, vo vremeto na pi{uvaweto na ovaa analiza, dostaveni za usvouvawe se novi pravila za garantiraweto na standby kreditite {to se primenuvaat na transakciite vo koi ne doa|a do prenos na sopstvenosta.

Kone~niot ora da se bide pretpazliv. I pokraj naporite da se istakne zna~eweto na kreditnite oznaki, mudroto predupreduvawe na Maurice Megrah treba da se ima sekoga{ na um: nomenklaturata na komercijalniot akreditiv seu{te ne uniformna, ponekoga{ duri i vo ramkite na edna ista zemja. Zatoa, se dodeka ne se postigne neophodniot stepen na uniformnost, na kreditnite oznaki treba da im se davaat samo relativna ili funkcionalna vrednost i tekstot na sekoj akreditiv treba da se ~ita vo celina za da se utvrdi za kakov vid vetuvawe stanuva zbor.

32

IV. PRAVO NA EMISIONATA BANKA NA OBES[TETUVAWE I NA PROVIZIJA I KAMATA

68. Glavite IV do VIII od ovaa studija se odnesuvaat na odnosite emisiona banka-klient. Za razlika od drugite oblasti na pravoto na akreditivite kako odnosite pome|u razli~nite banki i korisnicite{to glavno se reguliraat so odredbite na UCP, odnosite banka-klientse reguliraat so dogovornoto i kvazi-dogovornoto pravo ~esto karakteristi~no za razli~nite pravni sistemi ili jurisdikcii, kako i so odredbite na UCP. UCP e zna~itelen izvor vo pogled na dol`noto vnimanie na emisionata banka pri izdavaweto, notifikacijata, baraweto konfirmacija, verifikacijata na soobraznosta i pla}aweto na kreditot (akreditivot), zatoa {to tie nastojuvaat da go spre~at imputiraweto na odgovornosta za nebre`nost na bankata. No UCP ne velat ni{to za prirodata na odnosot emisiona banka-klient, kako i za postoeweto i obemot na pravata i obvrskite vo vrska so fazite {to mu prethodat ili {to go sledat izdavaweto, notifikacijata ili pla}aweto na kreditot.

Zaradi pogolema jasnost pri pojasnuvaweto na odnosite banka-klient tie }e bidat analiziranina donekade stati~en obrazec, bez sekvenci, najnapred

33

razgleduvaj}i gi vo ovaa Glava pravata na emisionata banka na obes{tetuvawe i naplata na provizija i kamata, a potoa vo Glavata V, pravoto na obezbeduvawe, vklu~uvaj}i go predvremenoto pla}awe na kreditot. Podocna, vo Glava VI, nie }e ja analizirame obvrskata za davawe pojasnuvawa iza sledeweto na instrukciite, a vo glavite VII i VIII, dol`nosta za verifikacija na soobrazuvaweto so kreditnite instrukcii i odredbi.

A. PODNESUVAWE NA BARAWE OD STRANA NA KLIENTOT

69. Sodrìna i priroda - Primaren izvor za pravata i obvrskite pome|u emisionata banka i nejziniot klient e dokumentot vo forma na barawe ili podnesok na klientot do emisionata banka. Vo ovoj dokument, klientot gi specificira uslovite na izdavaweto i se soglasuva deka }e ja obes{teti bankata i }e plati provizija za bankarskite uslugi povrzani so izdavaweto ili iskoristuvaweto na kreditot i kamata za koristeweto na bankarskite sredstva ili kredit. Pokraj toa, klientot vetuva deka }e dade soodvetno obezbeduvawe.

Generalno se ~ini deka samo klientot e obvrzan so ovoj dokument i na nego se bara samo negoviot potpis. Me|utoa, razli~nite jurisdikcii razli~no go tretiraat sli~niot jazik vo baraweto na klientot za izdavawe na akreditiv (vidi infra s. 72-76). Vo nekoi jurisdikcii toa se tretira samo kako ednostrano vetuvawe za isplata ili obes{tetuvawe ili kako ponuda na klientot da sklu~i iden dogovor so emisionata banka {to taa banka go prifa}a so izdavaweto na kreditot (akreditivot). Drugite jurisdikcii nego go tretiraat kako zbir od vetuvawa na klientot vo bilateralniot dogovor sklu~en so emisionata banka. Od svoja strana, vetuvawata na emisionata banka moàt da se impliciraat od nekolku akti, pa duri i od nejzinoto mol~ewe.

70. Formalno barawe - Se ~ini deka formata nema nekoe osobeno zna~ewe, duri i vo onie jurisdikcii {to imaat tendencija odnosot da go karakteriziraat kako bilateralen dogovor. Taka, se dodeka emisionata banka moè da dokaè soodvetno odnesuvawe, argentinskiot sud utvrdil deka taa ima pravo na obes{tetuvawe i pokraj faktot {to klientot nebre`no propu{til da go potpi{e dogovorot. Na sli~en na~in, gr~kite sudovi smetale deka potrebata od pi{an dogovor pome|u emisionata banka i klientot vo su{tina e evidenciona ili proceduralna, a ne "konstitutivna" ili imperativna po svojata priroda.

71. Bankarska praksa - Pred raspravata za pravnata priroda na dogovoroti pravata i obvrskite {to proizleguvaat od nego, su{testveno e da se vospostavi relevantnata fakti~ka ili transakciona osnova ili onie akti od voobi~aenata bankarska praksa {to go signaliziraat prifa}aweto na dogovorot od strana na bankata so nejziniot klient.

Obi~no, klientot go dostavuva svoeto potpi{ano barawe na obrazec ({to obi~no e izgotven i obezbeden od strana na soodvetnata emisiona banka) do bankata, no bankata ne se potpi{uva i ne stava pe~at na obrazecot vo recipro~na forma. Se smeta deka bankata go "otvorila" kreditot (akreditivot) od momentot koga taa "go odobrila" negovoto izdavawe, direktno ili indirektno preku druga banka. Me|utoa, praksata se razlikuva, vo pogled na na~inot na koj semanifestira odobruvaweto na bankata.

Opi{uvaj}i ja britanskata praksa Ellinger zaklu~uva deka mnozinstvoto britanski bankari go notificiraat (izvestuvaat) klientot vo pismena forma deka ja dale svojata soglasnost i sugerira deka ovoj metod e preferiran pred site drugi, zatoa {to mu dozvoluva na klientot da znae "kade se nao|a vo toj moment". Nekoi britanski banki, vo svoite odgovori po Pra{alnikot, indiciraat deka tie go prifatile baraweto samo koga }e po~nat da postapuvaat po nego i }e izdadat

34

akreditiv. Ovaa procedura mu dava na klientot nikakvo ili minimalno pravo na àlba, ako bankata odbieda izdade akreditiv. Postoi i treta grupa akti so koi bankite vo Velika Britanija i na drugi mestaja indiciraat svojata soglasnost so podnesenoto barawe. Me|u tie akti e prifa}aweto na avansnata uplata na klientot za otvoraweto na akreditivot, zadolùvawe na smetkata na klientot za izdavaweto na akreditivot, naplata na provizijata za otvorawe na akreditivot, dodeluvawe na broj na akreditivot ili dostava do klientot na kopija od kreditot (akreditivot) {to treba da mu bide izdaden na korisnikot.

72. Germanski doktrinarni avtori - I pokraj ostrite varijacii vo germanskata bankarska praksa za toa {to pretstavuva prifa}awe na bankata na podnesenoto barawe na klientot, spored nekoi komentatoti bankite se "dol`ni da go notificiraat kupuva~ot bez odlagawe ako odbile da go otvorat akreditivot". Toa e rezultat na karakterizacijata na bankarskata funkcijakako zastapnik (agent) koj vetil pruàwe na uslugi ili zavr{uvawe na nekoja rabota vo smisla na ~len 663 od germanskiot Gra|anski zakonik. Ako bankata seta deka dejstvuva vo nekoe svojstvo, ~lenot 663 (so upatuvawe na ~lenot 675 od GZ) i naloùva na emisionata banka - kako realen ili potencialen zastapnik - dol`nost za vremeno notificirawe (izvestuvawe) za nejzinoto odbivawe da go izdade akreditivot.

Ellinger tvrdi deka, za razlika od situacijata vo Anglija, kupuva~ot znae kade stoi vo dadeniot moment spored germanskoto pravo"duri i koga bankarot dostavil pismeno prifa}awe...". Ako ovaa izjava implicira deka kupuva~ot-klient ia nekvalifikuvana osnova za dejstvuvawe vo odnos na emisionata banka {to ostanala mol~aliva ili koja po~etno ostavila vpe~atok deka orginalno go prifatila baraweto na podnositelot, taa podleì na seriozni somnevawa. Bankata moè da tvrdi deka po prifa}aweto na mandatot taa re{ila da go raskine soglasno ~len 671 stav 2 od Gra|anskiot zakonik. Ovaa odredba, na koja upatuva ~lenot 675 od GZ seriozno go ograni~uva obemot na pravnite lekovi na klientot:

"Zastapnikot moè da go raskine svojot mandat samo na na~in {to }e mu dozvoli na vlastodavecot da prifati merki {to }e obezbedat podocne`no izvr{uvawe na mandatot, osven koga postoi pravi~na pri~ina za predvremeno raskinuvawe. Ako zastapnikot predvremeno go raskine svojot mandat bez takva pravedna osnova, toj }e go obes{teti vlastodavecot za pretrpenite {teti kako rezultat na (neblagovremenoto i neopravdanoto) raskinuvawe."

Ovde, bankata moè da se povika na pravi~nata pri~ina za svoeto raskinuvawe na faktori kako nelikvidnosta na klientot ili lo{ata reputacija na korisnikot ili nedoverliviot finansiski status. Natamu, vo otsustvo na pravi~na pri~ina, nadomestot na {tetite (edinstveniot praven lek spomenat vo ~len 671 od Gra|anskiot zakonik) e povrzan so dostavuvawe na dokazi za pri~insko-posledi~nata vrska pome|u raskinot na bankata i {tetata {toja pretrpel klientot.

73. Kritika - Od gledna to~ka na bankata sekoe pravilo {to ja obvrzuva emisionata banka avtomatski da go izdade akreditivot ako vedna{ ne go notificira (izvesti) klientot za svoeto odbivawe na baraweto verojatno pretstavuva prili~no te{ko pravilo, zatoa {to toa pottiknuva na anti-ekonomska praksa na odbivawe na site barawa od ~isto prezemawe na merki na pretpazlivost. Nitu eden bankar ne saka da rizikuva da stane zastapnik koj nudi da gi plati svoite sredstvana mo`no nedoverliv korisnik vo polza na isto taka mo`no insolventen vlastodavec. Svesen za tie motivi, Zahn, vode~kiot bankarski pravnik vo Germania, pove}e saka da go koristi ~lenot 362 od germanskiot Gra|anski zakonik kako klu~na odredba za karakterizacija na odnosite banka-klient. Primenuvaj}i ja ovaa odredba, izvlekuvaweto na obvrzniot odnos pome|u onoj {to go izdava akreditivot i akreditirana stranka se pravi zavisno od ras~istuvaweto na kreditnoto pra{awe pome|u klientot i emisionata banka. Taka

35

praviloto za premol~noto prifa}awe nema da se primenuva na novite klienti ili na klientite ~ij kredit ne bil saldiran.

74. Italiansko i latino-amerikansko zakonsko pravo - Spored italijanskiot Gra|asnki zakonik i nekoi ponovi latino-amerikanski trgovski zakonici inspirirani od italijanskiot Gra|anski zakonik, davaweto bankarski kredit ima status na poseben trgovski dogovor (apertura di credito ili apertura de credito) {to opfa}a razli~ni vidovi zaemi ili kreditni dogovori, od koi eden moè da se koristi za poddr{ka na izdavaweto na akreditiv od strana na emisionata (zaemodavnata) banka. Kako generi~en vid na bankarski zaem, dogovorot za apertura i naloùva na bankata dol`nost (obvrska) da izdade kredit pod uslovite dogovoreni so klientot. Me|utoa, obvrskata na bankata koja vo zakonskite pravila se se smeta za podlo`na na uslovot za raskinuvawe koj e ili dogovoren od strana na samite stranki ili e specificiran so zakon, i dava pravo na ednata od strankite {to dejstvuva so "pravedna pri~ina" da go poni{ti dogovorot po soodvetnoto izvestuvawe na drugata strana. Vo takva situacija vsu{nost, ne samo bankata, tuku i samiot klient moàt da go raskinat dogovorot ispolnuvaj}i gi uslovite na pravi~nata pri~ina i soodvetnoto izvestuvawe.

75. Doktrinarni stavovi vo drugite civil law jurisdikcii - Vo golem broj civil law jurisdikcii, {to nemaat zakonska regulacija za otvoraweto na kreditniot dogovor baraweto na klientot se smeta za akt koj sozdava ili dogovor za trgovsko zastapuvawe (comision) ili "atipi~no, bilateralno, sinalagmati~no, onerozno i konsenzualno obvrzuvawe". Zatoa, prili~no golem broj doktrinarni dela vo civil law zemjite go prifa}a stavot deka bankata e obvrzana da izdade kredit ili izre~no so potpi{uvawe na dogovor za otvorawe na kreditot ili premol~no so nekoi od prethodno navedenite akti. Ovie dela natamu, zabeleùvaat deka neizdavaweto na kreditot mu dava na klientot pravo da bara ili specifi~no ispolnuvawe ili nadomest na {teta.

Me|utoa, prethodnata karakterizacija na dogovorot za otvorawe na kredit naloùva izvesni obvrski za klientot; toj mora da ja otplati glavnicata plus kamatata, tro{ocite i dogovorenata provizija. Natamu, nekoi od vode~kite avtori vo tie zemji se soglasuvaat so predlogot deka dogovorot {to moè da se izvede od podnesenoto barawe vo osnova e dogovor intuitu personae, dogovor {to zavisi od opredeleni personalni karakteristiki kako solventnosta na klientot i negovata kreditna sposobnost. Ako tie ne se dostapni ab initio, ili ako postoi insolventnost ili zagrozuvawe na obezbeduvaweto po podnesuvaweto na baraweto ili po ispolnuvaweto na aktite {to bi se smetale za premol~no prifa}awe, bankata seu{te }e ima pravo na ednostrano raskinuvawe na dogovorot.

Deka dogovorot za otvorawe na akreditiv vo golem broj latino-amerikanski jurisdikcii se smeta za obvrzuva~ki za dvete strani ne treba da iznenaduva imaj}i ja predvid monetarnata nestabilnost {to preovladuva vo dobar del od latino-amerikanskite zemji. Latino-amerikanskiot bankar moè da bide neraspoloèn da potro{i prili~no vreme i resursi neophodni za izdavaweto na uvozen akreditiv, osobeno ako silnite valuti se retki vo konkretnata zemja, osven ako ne bide razumno siguren deka postoi cvrsta i solventna obvrska na stranata na negoviot klient. Latino-amerikanskite bankarski obrasci ja odrazuvaat taa potreba propi{uvaj}i deka }e se plati bankarska provizija za otvoraweto na akreditivot za bankarskite uslugi povrzani so otvoraweto, bez ogled na toa dali tie }e bidat koristeni ili ne, i so barawe na dokumenti {to ja dokaùvaat izvornosta na transakcijata kako uvozni licenci ili adinistrativni dozvoli ili vo nekoi slu~ai, predvremeno pla}awe na kreditot. Latino-amerikanskite klienti isto taka mora da bidat sposobni da se potprat na bankarskoto obvrzuvawe deka }e obezbedi i }e plati stranska valuta ({to vo ovie zemji te{ko se nao|a) za da ja zavr{i rabotata.Tokmu zatoa latino-amerikanskite trgovski pravnici sovetuvaat

36

postoewe na bilateralen dogovor kako "vetuvawe na zaem" ili kako "neregularen mandat" vo napor da se izbegne nekonsekventnata priroda na stavot za "podgotvitelen dogovor". Za da rezimirame, preovladuva~kiot stav vo mnozinstvoto civil law jurisdikcii e deka podnesenoto barawe stanuva definitivno, konsenzualno, onerozno i bilateralno obvrzuvawe koga }e bide prifateno, izre~no ili premol~no.

76. Fleksibilen ili kvazi-dogovoren pristap vo anglo-amerikanskata bankarska praksa - Anglo-amerikanskata bankarska praksa se do neodamna be{e oslobodena od ograni~uvawata na deviznite problemi {to gi prinuduvaa latino-amerikanskite bankari, klienti i advokati da baraat pogolema sigurnost pri otvoraweto na akreditivite. Iako vo najgolemiot del od XX vek, anglo-amerikanskite me|unarodni bankarski institucii upravuvaa so ogromni kreditni resursi, tie sepak mislea deka e poèlno da se ostane fleksibilen vo nivnoto inicijalno obvrzuvawe so klientite. Iskustvoto gi u~e{e bankarite koi upravuvaa so ogromniot broj me|unarodni akreditivi deka solventnosta na korisnikot e isto tolku va`na, kolku i sposobnosta na klientot da plati. Taka, bankata ~esto nema da saka da izdade odreden akreditiv (kredit), otkako }e otkrie nekoj nepovolen fakt za korisnikot. Od taa pri~ina, podnesenoto barawe od strana na klientot, voobi~aeno predviduva deka potpisot na klientot i dozvoluva na bankata nego da go napravi odgovoren po izdavaweto na kreditot, bez da ja specificira soodvetnata odgovornost na bankata da go izdade kreditot (akreditivot). So drugi zborovi, bankata steknuva ovlastuvawe da go obvrze klientot so izdavawe na kreditot, no ne prezema neposredna odgovornost da go stori toa.

Anglo-amerikanskata bankarska praksa isto taka ovaa fleksibilnost ja pro{iruva i na klientot. Zaradi golemite resursi {to im stojat na raspolagawe, golemite banki vo SAD i Anglija nema da bidat osobeno seriozno o{teteni so koristeweto na stranskite valuti ili bilansite vo silna valuta ako povremeno klientot re{i da ne odi natamu so svojata obvrska pred da mu bide izdaden akreditivot. Fakti~ki, bankite {to se soo~eni so taa situacija poprvo }e sakaat da ne bidat involvirani vo izdavaweto na ne{to {to e ve}e obvitkano so te{kotii i so odbivawe od strana na klientot. Obrascite na amerikanskite banki go istaknuvaat obes{tetuvaweto na emisionata banka, pri {to na bankata ne i davaat pravo na nadomest na {teta ili nekoe specifi~no ispolnuvawe vo slu~aj na neispolnuvawe od strana na klientot. Ovaa èlba za fleksibilnost verojatno e pri~ina za maliot obem na zakonodavstvoto i sudskata praksa vo ovie jurisdikcii za inicijalnata faza na transakcijata so akreditivite. Taa isto taka sugerira poèlnost klientot da vnese klauzula so koja jaj obvrzuva bankata, ako dobivaweto na drug akreditiv od nekoja druga razli~na banka bi bilo te{ko ili nesoodvetno. Vakvata odredba bi go za{titila anglo-amerikanskiot kupuva~ koj vetil da mu plati na svojot prodava~ so akreditiv izdaden od bankata so koja toj se dogovoril.

Anglo-amerikanskite jurisdikcii ne se soglasuvaat vo vrska so toa od koj moment bankata stanuva obvrzana da go izdade akreditivot. Vo pravoto na SAD, bankarskata fleksibilnost zavr{uva vo momentot koga kreditot }e bide "vospostaven" (established) vo smisla na UCC s. 5-106 (vidi infra Glava X); odnosno koga bankata }e dostavi akreditivot do klientot ili koga akreditivot ili ovlasteno pismeno izvestuvawe za akreditivot}e bide dostaven do korisnikot. Ako stanuva zbor za neotpovikliv akreditiv, UCC s. 5-106(2) dozvoluva negova izmena ili otpovik od toj moment pa natamu samo so soglasnost na klientot. Vo angliskoto pravo ne postoi strogo i te{ko pravilo za momentot na kone~no stapuvawe vo sila na dogovorot za otvorawe na akreditiv ili za "vospostavuvaweto" na kreditot vo odnos na klientot. Taka, sudskite odluki variraat ne samo soglasno sudskata percepcija na faktite, tuku tie isto takaaj odrazuvaat svesta za potrebata na bankata da ostane fleksibilna vo svoeto obvrzuvawe.

37

Zatoa praviloto od amerikanskiot Ednoobrazen trgovski zakonik, iako ne moè vo celost da gi zadovoli bankarskite potrebi, zatoa {to bankata po izdavaweto na akreditivot moè da doznae deka korisnikot e nedoverliv ili insolventen, toa sepak e mnogu poblisku da pretstavuva "ìvo" pravo za anglo-amerikanskite akreditivi, otkolku pretpostavenoto pravilo za pravoto na tu`ba na klientot protiv emisionata banka od momentot na podnesuvaweto na baraweto za akreditiv.

B. PRAVNA PRIRODA NA ODNOSOT EMISIONA BANKA-KLIENT

77. Stavovite za pravnata priroda na odnosot emisiona banka-klient i pari passu, za aktite {to ja obvrzuvaat emisionata banka da izdade kredit moàt da se klasifikuvaat vo tri po{iroki kategorii.

Prvata go tretira podnesenoto barawe na klientot kako dogovor koj gi obvrzuva dvete strani ili od momentot na podnesuvaweto na baraweto vo banka ili po istekot na nekoj razumen rok od toj moment. Ovoj stav, najnapred sugeriran od strana na nekoi germanski avtori, nao|a poddr{ka vo karakterizacijata na dogovorot pome|u emisionata banka i klientot kako dogovor za pruàwe usluga ili za izvr{uvawe na nekoja rabota.

Vtorata kategorija, fleksibilen ili kvazi-dogovoren pristap, koja e dlaboko vkoreneta vo anglo-amerikanskata bankarska praksa e dijametralno sprotivna na prvata. Baraweto na klientot ne se tretira kako sostaven del na dogovorot {to ja obvrzuva emisionata banka, tuku samo kako ponuda na klientot ili kako vetuvawe za obes{tetuvawe {to go obvrzuva samo klientot i {to e efektivno duri od momentot koga kreditot se smeta za "vospostaven".

Tretata kategorija moè da se opi{e kako sredna varijanta. Taa go karakterizira baraweto kako otelotvoruvawe na poseben dogovor za otvorawe na kredit, kako potradicionalen dogovor za trgovsko zastapuvawe ili kako podgotvitelen ~ekor za iden bilateralen dogovor. Kako takvo, i vo razli~ni stepeni, podnesenoto barawe se smeta za obvrzuva~ko za dvete stranki. Me|utoa, dogovorot pome|u bankata i klientot ~esto i avtoritativno se smeta za intuitu personae ili zavisen od solventnosta i kredito-sposobnosta na strankite. Taka, sekoja vidliva promena na finansiskata pozicija na klientot pretstavuva pravi~na pri~ina za raskin ili prestanok na dogovorot i pred izdavaweto na kreditot (akreditivot). Ovoj stav go sre}avame i vo italijanskiot Gra|anski zakonik i vo ponovite latino-amerikanski trgovski zakonici, kako i vo mnozinstvoto civil law doktrinarni dela za generi~kiot dogovor za otvorawe na kredit ili za bankarskoto obvrzuvawe da se pozajmat pari ili da se dade kredit. Po misleweto na ovoj avtor, vakviot stav ne samo {to odgovara na potrebite na sigurnosta u{te od samiot start na kreditnata transakcija (potreba {to e osobeno zabele`liva sekoga{ koga postoi monetarna nestabilnost), tuku toj e i najpravi~en zatoa {to dozvoluva fleksibilnost vo utvrduvaweto na odgovornosta.

V. BLAGOVREMENO IZDAVAWE NA KREDITOT

78. Razumnosta kako kriterium - Va`no pra{awe {to ~esto se pojavuva pri utvrduvaweto na bankarskite dol`nosti vo odnos na nivnite klienti e dali postoi nekoj opredelen rok vokoj mora da bide izdaden kreditot po odobruvaweto na baraweto od strana na bankata i po izvestuvaweto na klientot za toa odobruvawe. Pregledot na zakonite nareprezentativnite trgovski centri ni pokaùva sli~nost na priodot, bez ogled na involviraniot sistem.

38

Nema utvrdeni periodi (rokovi) za izdavaweto; preovladuva ona {to e razumno spored okolnostite.

Taka vo francuskoto pravo, emisionata banka iako pod obvrska da dejstvuva so dol`noto vnimanie, osobeno so ogled na mo`nata dogovorna odgovornost na klientot vo odnos na korisnikot za propu{taweto da obezbedi itno izdavawe na kreditot (akreditivot), bez ogled na toa nee obvrzana da izdade kredit pred datumot specificiran od strana na klientot koga taa opravdano e spre~ena da go stori toa. Me|u tie opravduva~ki pri~ini, Stoufflet gi naveduva potrebata za soobrazuvawe so trgovskite, monetarnite ili deviznite propisi ili realnata i potencijalnata insolventnost na klientot. Sli~no vo Argentina, i pokraj prisustvoto na doktrinarnite stavovi {to smetaat deka obvrskata na emisionata banka za izdavawe vo odnos na klientot "e vtasana i plativa" (nace vencida), barem eden sud prifatil mnogu porelaksiran standard na "dol`no vnimanie".

Istoto pravilo se sledi vo vode~kite common law zemji. Kako {to e navedeno od strana na Ellinger, bankata e dol`na kreditot da go izdade vo razumen rok. Ovoj rok obi~no se prezumira ako podnesenoto barawe ne go specificira rokot na izdavaweto.

Vo Germanija nekoi komentatori ne go sledat ova pravilo i prifatile rigiden stav vo pogled na odgovornosta na bankata {to propu{tila da go izdade kreditot ili vedna{ da go izvesti klientot deka negovoto barawe bilo odbieno.

Osven toj moèn isklu~ok, bankata generalno e obvrzana da go izdade kreditot vo rok {to e razumen spored okolnostite.

G. USLUGI ZA KOI SE PLA]A PROVIZIJA

79. Voved - Ako kreditot bil izdaden na vreme i ako instrukciite na klientot vo pogled na notifikacijata i realizacijata bile skrupulozno po~ituvani, emisionata banka ima pravo na obes{tetuvawe (nadomest), na isplata na provizija i na kamata za parite ili kreditot {to se pozajmeni. Kako {to raspravavme prethodno (supra s. 74-76) tu`bata na bankata }e bide potkrepena ili so dogovornata ili so kvazi-dogovornata teorija.

Me|utoa, ostanuva pra{aweto dali kreditot {to bil izdaden blagovremeno i na prv pogled izgleda zaspan ili neiskoristen (i ostanuva takov se dodeka ne iste~e) moè da i dade pravo na emisionata banka da bara provizija?

80. Francuski i latino-amerikanski bankarski praksi - Bankarite vo Francija i Latinska Amerika obi~no propi{uvaat deka bankata ima pravo na provizija otkako }e mu izdade kredit na klientot (commission d'ouverture du credit, comision de apertura) i na dopolnitelna dava~ka po konfirmacijata na kreditot. Toa vodi kon barawe na provizija samo za izdavaweto na kreditniot instrument ili alternativno do odredba deka bankata ima pravo na provizija bez ogled na toa dali kreditot e "iskoristen" ili ne. Dava~ki isto taka moàt da bidat naloèni i za drugite vidovi bankarski uslugi kako notifikacijata ili modifikacijata na kreditot, konfirmacijata, akceptiraweto ili negociraweto na menicata itn.

Vakviot pristap e vo ostra sprotivnost so ona {to bilo voobi~aena praksa kaj golem broj pogolemi banki vo SAD do neodamna.

81. Anglo-amerikanski praksi - Okolu 1966 godina ovoj avtor opi{uva{e tehniki so koi domorodnite trgovci go iskoristuvaa standardniot obrazec za podnesuvawe barawe za kredit vo SAD koj dava{e pravo da se naplati provizija duri otkako bankata realno }e izvr{i isplata na kreditot. Ovaa isplata i "upotrebata" na kreditot bea sinonimi vo o~ite na golem broj bankari vo SAD.

Me|utoa, opredeleni klienti go koristat kreditot dobivaj}i negovo izdavawe kako pomo{no (subsidiarno) sredstvo za pla}awe, {to }e bide platen samo ako

39

primarniot metod na pla}awe ne dovede do realno pla}awe.So drugi zborovi, korisnikot i klientot se dogovaraat da se saldiraat direktno i samo ako prodava~ot-korisnik ne bide promptno isplaten, korisnikot }e vle~e od kreditot so svojata menica i porebnite (voobi~aeno duplikat) dokumenti. Taka sekoga{ koga klientot i korisnikot }e se saldiraat pome|u sebe, bankata nema da dobie provizija ili kamata, osven ako ne go zadolìla klientot vrz osnova na "vremeto na koristewe" ili za aktite na otvarawe, konfirmacija ili sovetuvawe za kreditot. Me|utoa, ponovite dokazi sigeriraat deka anglo-amerikanskite banki prifatile politika na posebna naplata za otvorawe i za "koristewe" na kreditot, eliminiraj}i gi ovie slu~ai na "besplatno javawe"so {to anglo-amerikanskata praksa ja dovele poblisku do francuskata i latino-amerikanskata. Ovaa promena moè da bide odgovor na se pogolemata upotreba na komercijalnite akreditivi kako obvrznici za davawe ponudi i kako garancija za ispolnuvawe (bid i performance bond).

82. Germansko pravo - Spored germanskoto pravo, pravoto na bankata na provizija e zasegnato od karakterizacijata na dogovorot za otvorawe na akreditiv. Najgolemiot broj doktrinarni izvori i nekoi sudski odluki odnosite emisiona banka - klient gi karakterizirale kako sli~ni na Werkvertrag (dogovor za zavr{uvawe na rabota) {to involvira specialno trgovsko zastapuvawe (Geschaftsbesorgung), a ne samo Dienstvertrag (dogovor za vr{ewe usluga). Razlikata se sostoi vo toa {to prviot vid dogovor bara zavr{uvawe na konkretnata delovna transakcija, dodeka kaj vtoriot vid od dogovornata strana se bara samo da go posveti svoeto vreme ili usluga.

Ako zavr{uvaweto na rabotata e definirano kako akceptirawe ili pla}awe na bankata na menicata na korisnikot, kako vo nekoi prethodno opi{ani obrasci za podnesuvawe barawe vo SAD, bankata nema da moè da izvr{i naplata za svoite uslugi vo nedovr{enata transakcija vo koja kreditot ne bil "iskoristen". Me|utoa, ako "uspe{noto zavr{uvawe" e definirano kako izdavawe na kredit za korisnikot, bankite bi dobile kompenzacija koga kreditot bil izdaden da sluì kako garancija za ispolnuvaweto, {to stanuva se pova`na funkcija na transakciite so akreditivite. Spored ovaa definicija, bankata bi ostanala nekompenzirana koga klientot }e pobara raskinuvawe na kreditot otkako bankata ve}e go odobrila, no pred da bide notificiran korisnikot.

D. UTVRDUVAWE NA VTASANATA KAMATA

83. Karakterizacijata na odnosot banka-klient isto taka vliae vrz iznosot na kamatata {to i se dolì na bankata. Ako kreditot e samo "vospostaven" vo odnos na klientot koga akreditivot mu bil ispraten nemu ili na korisnikot, direktno ili preku druga banka, me|uperiodot e po definicija mnogu pokratok otkolku ako bankata, kako del od bilateralniot dogovor za otvorawe na akreditivot se pretpostavi deka gi odobrila parite od samiot moment na podnesuvaweto na baraweto i odobruvaweto na baraweto na klientot.

\. PRAVO NA BANKATA NA NADOMEST (OBES[TETUVAWE)

84. Voved - Koga emisionata banka edna{ }e ja plati ili }e ja akceptira menicata na korisnikot, taa }e bara nadomest od svojot klient. Vo oddelot (i) }e razgledame koi od razli~nite banki u~esni~ki imaat pravo na vakvo obes{tetuvawe vo transakcijata so akreditivite i koi bankarski aktivnosti pretstavuvaat odnos na intuitu personaekaj dogovorot so klientot. Potoa }e gi

40

razgledame rokot vo koj vtasuva obvrskata na klientot (ii) i ograni~uvawata na bankarskite pobaruvawa (iii).

i. Nadomest i intuitu personae na dogovorot

85. Francuski i latino-amerikanski stavovi za intuitu personae - Vo otsustvo na zakonska regulacija, nekoi francuski, {panski i latino-amerikanski avtori pravoto na bankata na obes{tetuvawe od klientot go vtemeluvaat vrz pravoto za trgovsko zastapuvawe. Trgovskiot zastapnik (mandataire, comisionista) ima pravo da go zadrì predmetot povrzan so negovoto zastapuvawe i zastapni~kite aktivnosti ili vo poretki slu~ai da gi prodade stokite i da go zadrì za sebe iznosot za namiruvawe na svoeto pobaruvawe od ostvarenite prihodi (vidi infra Glava V). Bidej}i nekolku banki }e dejstvuvaat kako posrednici pome|u klientite i korisnicite va`no e da se proceni dali postoi dogovoren intuitu personae pome|u bankata {to bara obes{tetuvawe i klientot.

Za taa cel, mora da se razlikuvaat tri razli~ni situacii:(1) Edna emisiona banka {to dejstvuva kako zastapnik na klientot - Vo

ovaa situacija preovladuva~koto mislewe smeta deka emisionata banka e vo perfekten intuitu personae status ili da tuì ili koga toa e dozvoleno da go zapleni obezbeduvaweto ili parite za nadomest.

(2) Bankata {to go otvorila kreditot ili bankata kaj koja bilo podneseno baraweto bara od emisionata banka da go izdade akreditivot za smetka na klientot na bankata {to go otvorila akreditivot - Francuskite i latino-amerikanskite avtori isto taka se soglasuvaat deka bankata od koja e pobaran akreditivot i emisionata banka uìvaat intuitu personae status so klientot. Bankata od koja e pobaran akreditivot svojot intuitu personae odnos go temeli vrz dogovorot za otvorawe na akreditiv ili na obrazloènieto za "direktno" zastapuvawe, a emisionata banka na zastapni~kiot status na bankata od koja bilo pobarano otvoraweto na akreditivot koja dejstvuva vo pogled na svojot klient.

(3) Konfirmacionata banka koja destvuva vo polza na emisionata banka, koja od svoja strana dejstvuva vo polza na svoot klient - Vo ovaa situacija, Stoufflet, vode~kiot francuski avtor nao|a intuitu personae odnos pome|u konfirmacionata banka i klientot ako emisionata banka dejstvuvala kako zastapnik za svojot klient (agit comme mandataire de l'acheteur). Me|utoa, toj pravi jasna razlika pome|u ovaa situacija i onaa vo koja od korespondentskata banka bilo pobarano samo da ja verifikuva formalnata regularnost na dokumentite. Ovde korespondentnata banka samo nudi opredeleni specifi~ni uslugi za emisionata banka ~ia priroda nema da garantira izvlekuvawe na intuitu personae od dogovorot so klientot. Na sli~en na~in, Labanca, Noacco i Vera Barros vo Argentina go prezemaat problemot so {panskite doktrinarni dela i nao|aat odnos intuitu personae pome|u klientot i konfirmacionata banka, iako vtemeleni vrz bankarskite obi~ai i vrz teorijata za delegiraweto na dolgot. Kako i Stoufflet, ovie argentinski avtori ja isklu~uvaat mo`nosta za intuitu personae kaj dogovorot pome|u klientot i negociacionata banka, osven konfirmacionata banka.

86. Germanski stav - Karakterizacijata na dogovorot za otvarawe na kredit vo germanskoto pravo ili kako dogovor za pruàwe uslugi ili kako dogovor za rabota, sosema jasno go stava klientot vo pozicija intuitu personae so emisionata banka ili so koja bilo druga banka so koja klientot go dogovaral izdavaweto. Ne e jasno dali baraweto na klientot - preku bankata {to go otvora akreditivot - emisionata banka da dejstvuva kako zastapnik na klientot pri izdavaweto }e se smeta za dovolno za da se vospostavi toj zastapni~ki odnos. Nekoi avtori ja poddrùvaat ovaa teza, no drugite, verojatno pretstavuvaj}i go mnozinskiot stav,

41

ja tretiraat ulogata na emisionata banka kako uloga na zastapnik ili "pomo{nik" (Erfullungsgehilfin) samo na bankata kaj koja bilo dostaveno baraweto za otvorawe na akreditiv. Ako istata karakterizacija se primeni na odnosot pome|u emisionata i konfirmacionata banka toa }e go popre~i utvrduvaweto na intuitu personae odnos pome|u klientot i konfirmacionata banka, osven ako nemalo izre~en dogovoren aran`man pome|u niv. Koga nema takov aran`man sudijata Liesecke zaklu~uva deka "pome|u vlastodavecot (klientot) i korespondentskata banka postoi direktna pravna vrska".

87. Italija - Ovoj germanski stav e vo ostar kontrast so stavot na Apelacioniot sud od Milano vo edna presuda od 1958 godina. Sudot smetal deka ~lenot 1717 stav 4 od italijanskiot Gra|anski zakonik koj na vlastodavecot (mandante) mu dava pravo na direktna tu`ba protiv substituiraniot zastapnik (persona sustituita dal mandatario) bil primenet na soodveten na~in dozvoluvaj}i mu na klientot da ja tuì konfirmacionata banka, i pokraj faktot deka emisionata banka dejstvuvaj}i za smetka na klientot moèla da gi ratifikuva aktite na konfirmacionata banka.

88. Japonija - Pome|u germanskite i italijanskitestavovi (iako se skloni kon principot na negirawe na intuitu personae) stoi stavot na japonskite avtori; japonskoto pravo moè da poddrì tu`ba od strana na konfirmacionata banka protiv klientot na emisionata banka vrz osnova na teorijata za subrogacija koga emisionata banka e insolventna i ne moè da ja obes{teti konfirmacionata banka. Ako emisionata banka e solventna, ne postoi teorija {to }e poddrì vospostavuvawe na odnos intuitu personae.

89. Anglo-amerikanski stavovi za intuitu personae (privity) - Vo anglo-amerikanskoto pravo, obes{tetuvaweto na bankata e tretirano na razli~en na~in kako rezultat na izre~noto vetuvawe za obes{tetuvawe, kako del od ispolnuvaweto na dogovorot impliciran na fakti~ki na~in ili kako kvazi-dogovoren odnos za pruènite uslugi ili pozajmenite pari. Ovoj pristap so pove}e formi go ote`nuva utvrduvaweto na statusot intuitu personae na razli~nite banki vo nivnite odnosi so klientot.

90. Ednoobrazniot trgovski zakonik ne ni pomaga mnogu vo pojasnuvaweto na prirodata na odnosot. Relevantnite odredbi, s. 5-114(3) duri i ne go identifikuvaat liceto ili pravnoto lice {to podleì na pravoto na izdava~ot na obes{tetuvawe, iako moè posredno da se izvede deka stanuva zbor za klientot, kako {to e toj definiran vo s. 5-103. Klientot na bankata kaj koja go podnel baraweto se tretira kako klient na emisionata banka, iako toa e navedeno ne vo tekstot na Zakonikot, tuku vo oficijalniot komentar na s. 5-103. Pokraj toa, Zakonikot mol~i za odnosot pome|u klientot i konfirmacionata ili negociacionata banka.

91. Sudska praksa na SAD - Ako klientot sklu~il dogovor so konfirmacionata ili negocijacionata banka, bankata steknuva pravo na obes{tetuvawe protiv klientot i obratno. Koga konfirmacijata bila dobiena preku emisionata banka koja dejstvuvala po izre~no ili premol~no barawe na klientot za konfirmacija, ne postojat nikakvi pri~ini zo{to klientot ne treba da se tretira kako "otvoren" vlastodavec na konfirmacionata banka, osobeno zatoa {to konfirmacijata obi~no izre~no se bara od strana na izdava~ot za smetka na svojot klient i taa dava pravo na posebna provizija ili nagrada. Alternativno, konfirmacionata banka moè da dobie povrat na sredstvata ili vrz osnova na teorijata deka klientot e treta strana "doveritel-korisnik" ili vrz osnova na teoriite kako premol~en trust ili neosnovano zbogatuvawe. No vo sudskata praksa na SAD seu{te se tvrdi deka vo odnosite pome|u klientot i konfirmacionata banka ne postoi odnos intuitu personae. Ova tvrdewe e u{te pove}e iznenaduva~ko ako se ima predvid deka osnovniot slu~aj {to se citira ima mala, ako ne i nikakva vrska

42

so pra{aweto dali postoi odnos intuitu personae pome|u konfirmacionata banka i klientot za da se dozvoli obes{tetuvaweto na pravata. Zatoa, ne postoi polnova`na pre~ka za vospostavuvaweto na odnosot intuitu personae (privity) vo amerikanskoto pravo, osobeno ako sudovite na SAD re{at da bidat isto tolku kreativni kako i italijanskite sudovi vo pogled na nivnoto pravo za trgovsko zastapuvawe (supra s. 87).

Vlastite vo SAD se ednoglasni i vo stavot deka negocijacionite banki ne steknuvaat nikakvi prava vo odnos na klientot. Vo praksa negocijacionite banki re~isi isklu~ivo se potpiraat na kreditosposobnosta na emisionata banka. Li~nata tu`ba protiv klientot moè da bide izjavena samo ako negociacionata banka moè da dokaè namera za nanesuvawe {teta na strana na klientot, kako zlonamerno pottiknuvawe na emisionata banka da ne ja honorira menicata.

92. Anglisko i indisko pravo - Vlastite vo angliskoto i indiskoto pravo go poddrùvaat stavot deka ne postoi odnos intuitu personae pome|u kupuva~ot i naplatnata-posredni~kata banka. Bidej}i praviloto voobi~aeno e sostaveno na nekvalifikuvan na~in, toa e paralelno na germanskiot stav.

93. Rezime i zaklu~oci - Intuitu personae vo dogovorot pome|u emisionata banka i klientot se nao|a vo site reprezentativni jurisdikcii bez ogled na toa {to se moè da se opi{e kako formalen dogovoren odnos. Me|utoa, stavovite se razlikuvaat prili~no ostro vo pogled na odnosot intuitu personae pome|u klientot i posredni~kite banki, so isklu~ok na notificira~kite i negocijacionite banki na koi im se negira toj odnos.

Dvete najva`ni grupi posredni~ki banki se onie, {to po barawe na bankata {to go otvorila akreditivot, dejstvuvale kako emisiona banka ili po barawe na izdava~ot dejstvuvale kako konfirmacioni banki. Francuskite i latino-amerikanskite doktrinarni avtori i italijanskite sudski odluki smetaat deka postoi odnos na intuitu personae kaj opredeleni slu~ai {to gi involviraat tie banki, dodeka germanskite i anglo-amerikanskite doktrinarni stavovi toa kategori~no go negiraat. Japonskite avtori sugeriraat deka iako negiraweto na odnosot intuitu personae treba da pretstavuva osnoven princip, vo opredeleni slu~ai, kako koga na primer emisionata banka stanala insolventna, odnosot intuitu personae treba da bide prisuten.

Pra{aweto dali postoi odnos intuitu personae ne e pra{awe {to moè da bide razre{eno na apstrakten na~in. Se tvrdi deka najdobriot stav e onoj {to go zema predvid kontekstot na sudskata postapka vo koja se nastojuva da se dokaè postoeweto na odnosot intuitu personae, a ne a priori karakterizirawe na odnosot pome|u klientot-posrednik i bankata. Postojat razli~ni motivi koga klientot ja tuì konfirmacionata banka zatoa {to ne gi sledela instrukciite dadeni od strana na emisionata banka i koga konfirmacionata banka bara obes{tetuvawe od klientot koj ja prifatil soobraznosta na korisnikot i koj moè ili ne moè predvreme da go otplati kreditot na insolventnata emisiona banka.

Vo prviot slu~aj pra{aweto e na~in na koj se izvr{uva nekoj daden mandat od strana na strankite koi moàt ili ne moàt da bidat prima~i na kreditot. Vo vtoriot slu~aj ne stanuva zbor za izvr{uvaweto na mandatot; ovde e sporno koj e toj {to najdobro go snosi tovarot da vr{i nadzor vrz insolventnosta ili vrz neosnovanoto zbogatuvawe.

Stavot {to go predlagaat francuskite ili amerikanskite doktrinarni avtori, kako i italijanskite sudski odluki podobro se prilagoduva na promenetiot kontekst na odnosot intuitu personae so potpirawe na fleksibilnite karakterizacii {to gi nudi pravoto na trgovskoto zastapuvawe. Zatoa, nekoi tu`bi moàt da bidat odbieni ako bile dadeni ili preneseni dvosmisleni i nejasni instrukcii, a drugi moàt da bidat dadeni ako imalo ili moè da ima neosnovano zbogatuvawe.

43

ii. Koga nastanuva pravoto na obes{tetuvawe

94. Voved - Vo civil law i common law zemjite, momentot vo koj se javuva pravoto na obes{tetuvawe gi opredeluva klu~nite pra{awa kako iznosot na kamatata {to se dolì na emisionata banka, te~eweto na rokot na zastarenost za obvrskite na klientot, valutniot kurs po koj }e seopredeli iznosot na lokalnata valuta {to se dolì na denot na izdavaweto.

Taka eden slu~aj vo Luizijana od po~etokot na XIX vek razgleduval dali tu`bata za akreditivot se regulira spored rokot na zastarenost od deset godini od momentot na izddavaweto ili od momentot na dostapnosta na kreditot (vo osnova dogovorno pobaruvawe) ili za generalniot dogovor za obes{tetuvawe na emisionata banka kako del od tekovnite smetki pome|u emisionata i korespondentskata banka (kvazi-dogovorno pobaruvawe). Sudot se soglasil so emisionata banka i go primenil tri godi{niot rok na zastarenost za pravata {to poteknuvaat od smetkata po isplatata na avansot. Na sli~en na~in, vo eden ponov argentinski slu~aj, momentot vo koj nastanuva pravoto na obes{tetuvawe za bankata go opredeluva pra{aweto na rokot na zastarenost, kako i valutniot kurs {to se primenuva.

95. Civil law jurisdikcii - Civil law jurisdikciite, vklu~uvaj}i gi i onie so posebni propisi za dogovorot za otvorawe na kredit generalno dozvoluvaat emisionata banka i klientot da go propi{at vremeto vo koe vtasuva obes{tetuvaweto. Koga strankite ne predvidele ni{to, voobi~aenoto pravilo vo zemjite so zakonska ili kvazi-zakonska regulacija na dogovorot za otvorawe na akreditivot e predvremeno pla}awe (avansna uplata ili uplata na parite kako uslov za otvarawe na akreditivot) eden den pred denot na vtasanosta na izdadeniot ili akceptiraniot instrument.

Vo onie civil law jurisdikcii {to nemaat zakonska ili kvazi-zakonska regulacija za dogovorot za otvorawe na kreditot i vo nedostatok na dogovorena odredba pome|u strankite, obvrskata na klientot vtasuva koga zastapnikot (mandatario, comisionista) }e napravi tro{oci za smetka na vlastodavecot. Bez ogled na toa, vo civil law zemjite {to iskusile monetarna nestabilnost i osobeno nepovolen bilans na pla}awata ~esto sre}avame administrativni propisi {to naloùvaat stroga obvrska za predvremena uplata od strana na klientot.

96. Anglo-amerikanski jurisdikcii - Voobi~aenata bankarska praksa vo SAD e da se utvrdi datum za predvremenata uplata na klientot na kreditot ne podocna od eden raboten den pred vtasanosta na akceptiraweto na korisnikot ili da go napravi klientot odgovoren da izvr{i predvremena uplata na menicata po viduvawe po barawe na bankata. Sprotivno na toa, UCC s. 5-114(3) i dava na bankata, {to izdala kredit plativ po menica po viduvawe, pravo na "direktno i neposredno obes{tetuvawe" {to nastanuva pri isplatata na sekoja menica po viduvawe i pravo na predvremena isplata na izdava~ot na akceptiraniot kredit. Ovaa predvremena isplata se vr{i ne podocna od denot pred vtasanosta na akceptirana menica.

O~iglednoto pra{awe e zo{to, vo otsustvo na sprotivna odredba, ne bi trebalo da se dozvoli pravo na izdava~ot na predvremena isplata vo dvata slu~aja, osobeno zatoa {to kreditite po viduvawe moàt da bidat efektivni od momentot koga korisnikot }e go dobie operativniot krediten instrument, so {to vlijae vrz sposobnosta na bankata da prezema drugi obvrski. I ako e to~no deka baraweto predvremena uplata pred ili neposredno po izdavaweto moè da predizvika te{kotii za klientot vrzuvaj}i mu gi sredstvata do prezentacijata na menicata ili baraweto isplata, bankata nema da gi prezeme rizicite od insolventnosta na klientot ili na korisnikot.

44

Neodamne{nata odluka na Okru`niot sud vo SAD vo Arizona ni ja ilustrira ovaa situacija. Klientot na rabot na insolventnosta tvrdel deka emisionata banka ima dol`nost da izdade izmenet kredit otkako bankata odbila isplata po orginalniot kredit zaradi nesovpa|aweto pome|u transportnite dokumenti i kreditnite specifikacii. Korisnikot gi odobril tie izmeni, no emisionata banka koja bezuspe{no barala isplata na orginalniot akreditiv po viduvawe, odbila da izdade izmenet kredit. Sudot, vo skratena postapka, se soo~il so edinstvenoto pra{awe za pretpostavenata dol`nost da izdade izmmenet kredit i odgovoril negativno. Vtemeluvaj}i ja svojata odluka na terminologijata na UCP, sudot pobaral soglasnost od site, a ne samo od dvete stranki vo akreditivot za izdavaweto na izmenetiot akreditiv. Premol~no sudot go prifatil pravoto na emisionata banka da go razgleda sopstvenoto obezbeduvawe preku predvremena uplata, kako su{testven uslov za taa da ja dade svojata soglasnost za izmenata na akreditivot. Ova pravo te{ko deka moè da se pretpostavi so dogovorna odredba, do merkata do koja emisionata banka nebre`no propu{tila da dobie "barawe" od svojot klient.

97. Anglisko pravo - Ne postoi pravilo sli~no na UCC s. 5-114(3) vo angliskoto pravo. Fakti~ki, angliskata bankarska praksa za klauzulite na predvremenata uplata ili obes{tetuvaweto e me|u najfleksibilnite {to moè da se vidi i od slednava obi~ajna odredba: ".... nie (klientite) natamu se obvrzuvame da vi uplatime pari za isplata na menicite na denot ili pred denot na vtasanosta i ve ovlastuvame da ne zadolìte bez prethodno da ne izvestite za toa za site tro{oci i iznosi za koja bilo isplata {to ste ja napravile i na denot na vtasanosta iznosot na sekoja menica {to ste ja akceptirale za .... na{a smetka...."

Fleksibilniot pristap {to ja karakterizira angliskata bankarska praksa za pravoto na emisionata banka da bara predvremena uplata i obes{tetuvawe se ~ini najkonzistentno so prirodata na kreditnata transakcija i pridru`nite ekonomski nesigurnosti. Bankata ne moè da bide prinudena da dade kredit pod uslovi i rokovi {to taa gi smeta za nebezbedni i rizi~ni. Vo toj pogled, praviloto od UCC s. 5-114(3), iako e dobro naso~eno, ne pretstavuva substitut za bankarskata praksa i sekoga{ koga e toa mo`no treba da se tolkuva na na~in konzistenten so taa praksa.

iii. Iznos na obes{tetuvaweto

98. Dogovorna odgovornost i odgovornost za {teti - Iznosot na obes{tetuvaweto {to i se dolì na emisionata banka se regulira so nejzinite dogovorni, kvazi-dogovorni i ekstra-dogovorni odnosi so klientot.

Kako "platen" ili "trgovski" (komercijalen) zastapnik za svojot klient (naj~esto prifatena karakterizacija vo civil law i common law jurisdikciite) emisionata banka ima pravo da bide obes{tetena za site avansi i tro{oci napraveni vo vrska so soodvetnoto izvr{uvawe na nejziniot mandat. Pokraj toa, taa ima pravo na kompenzacija preku naplata na provizija ili nagrada za svoite uslugi i kamata za koristeweto na nejzinite pari ili kreditot. Nadomestot na tie stavki voobi~aeno se temeli vrz odredbite vo podnesenoto barawe na klientot ili vo baraweto za izdavawe na akreditivot, no duri i koga ne postoi pi{an dogovor, sudovite toa }e go pretpostavat od faktite {to signaliziraat deka klientot go iskoristil kreditot.

Iznosot {to se dolì od strana na klientot moè prili~no da se zgolemi ako vo slikata vleze vondogovorna odgovornost ili odgovornost za {teta. Taka francuskiot sud vo 1923 godina smetal deka koga klientot ja pritisnal emisionata banka da odbie da go honorira kreditot, pogre{no tvrdej}i deka postoi neispolnuvawe na stranata na korisnikot, klientot odgovara spored pravilata za

45

nadomest na {teta za polniot iznos na kreditot, za provizijata i kamatata, kako i za tro{ocite na konfirmacionata banka za naplata od emisionata banka.

99. Rizik od valutnite kursevi - Bez ogled na pravniot sistem, klientot kako vlastodavec vo kreditnata transakcija, voobi~aeno go snosi rizikot na nepovolnite devizni kursevi pri promenite na valutite. Toa ne e samo voobi~aena dogovorna odredba, tuku i op{to doktrinarno mesto.

Ona {to ne e sigurno e momentot vo koj se opredeluva vrednosta na lokalnata valuta {to ja dolì klientot na kredit {to se pla}a vo stranska valuta. Edna odluka na francuskiot Kasacionen sud od 1960 godina ni ja ilustrira va`nosta na ova pra{awe. Banka vo Zapadna Afrika izdala kredit vo polza na francuski korisnik vo francuski Alìr. Pra{aweto bilo dali klientot e dolèn da ja obes{teti emisionata banka vrz osnova na valutniot kurs so francuskiot frank {to preovlauval vo vremeto na pla}aweto na kreditot od strana na bankata ili vo vremeto koga klientot trebalo da ja obes{teti bankata. Vo ovoj slu~aj postoela prili~na razlika pome|u dvata iznosa, zatoa {to razmenskiot kurs prili~no se zgolemil. Apelacioniot sud smetal deka obes{tetuvaweto treba da se izvr{i vrz osnova na valutniot kurs {to vaèl na denot na pla}aweto na bankata. Trgovskiot oddel na Kasacioniot sud ja izmenil ovaa odluka i go primenil ~lenot 1999 od francuskiot Gra|anski zakonik: klientot kako vlastodavec (mandant) ima "obvrskada go obes{teti celiot iznos na tro{ocite na zastapnikot (mandataire) ako kaj nego nema vina...." Toa zna~i deka klientot treba da ja pokrie razlikata vo valutnite kursevi. Donekade sli~no rezonirawe upotrebil argentinskiot Apelacionen sud vo 1967 godina koga re{il deka rokot na zastarenosta za obes{tetuvaweto ne po~nuva da te~e vo vremeto na potpi{uvaweto na dogovorot za otvorawe na kreditot, tuku osum godini podocna koga Centralnata banka na Argentina go fiksirala valutniot kurs.

100. Zaklu~ok - Kako i so zna~eweto na poimot intuitu personae (privity), opredeluvaweto na momentot i iznosot na obes{tetuvaweto e problemsko pra{awe vrzano za konkretniot kontekst. Kako {to e pokaàno vo prethodnite slu~ai, moè da se zamisli deka momentot za utvrduvawe na valutniot kurs ili za po~etokot na rokot na zastarenost moè da se utvrdi na nekoj podocneèn datum, otkolku koga sporot bi se odnesuval na iznosot na vtasanata kamata za dogovorot za otvorawe na akreditivot. Sudovite, osobeno vo va`nite trgovski centri, svedo~at za svesta za potrebata da se izbegne nepravi~noto nosewe na odlukite.

46

V. OBEZBEDUVAWETO NA BANKATA KAJ TRANSAKCIITE SO AKREDITIVITE

A. VOVED

101. Obezbeduvaweto vo perspektiva - Mehanizmite na obezbeduvawe ne se najva`nata forma na za{tita {to ja uìvaemisionata banka kaj transakciite so akreditivite. Ne postoi nikakva zamena za podgotvenosta na zaemoprima~ot-klient da go otplati iznosot na izdadeniot akreditiv. No, koga nosi odluka za izdavawe na akreditivot na kreditna osnova, bankarskata procena na solventnosta na klientot i na negovata podgotvenost za otplata moè da bide i pogre{na ili moè da stane predmet na nepredvideni i naru{uva~kidelovni uslovi, vklu~uvaj}i i politi~ki i monetarni nesigurnosti; pa od tamu i potrebata za soodvetno obezbeduvawe.

Naj~esto upotrebenite metodi za obezbeduvawe na obes{tetuvaweto na emisionata banka se: (1) depozit od nekoj opredelen iznos ili negov ekvivalent vo razla~ni prava; (2) blokirawe na smetka; i (3) zalog ili hipotekarno pismo {to involviraat dokumenti za titulata (sopstvenosta) vrz stokite. Prviot i vtoriot metod }e gi razgleduvame samo generalno, zatoa {to za razlika od tretiot metod tie ne involviraat nekoi posebni karakteristiki na transakcijata so akreditivite.

B. DEPONIRAWE NA PARI ILI OBEZBEDUVAWE

102. Voved - Voop{to ne e nevoobi~aeno za emisionata banka da bara deponirawe na iznos ednakov na akreditivot ili nekoj iznos ekvivalenten na toj iznos vo likvidni hartii od vrednost ili negocijabilni instrumenti, ne samo koga toa go sovetuva kreditnata pozicija na klientot, tuku i koga monetarnite uslovi ili vladinite propisi baraat uplata na parite pred da bide izdaden akreditivot (predvremena uplata). Pra{awata vo vrska so ovoj vid obezbeduvawe najnapred se odnesuvaat na neophodnite ~ekori {to mora da bidat prezemeni za da sozdade i realizira razla~noto pravo na bankata i vtoro, vlijanieto na ste~ajot na klientot vrz pravata na emisionata banka.

i. Civil law jurisdikcii

103. Kreirawe na obezbeduvaweto - Kreiraweto na razla~noto pravo na bankata vrz gotovinata ne bara nikakvi formalnosti, osven deponirawe na parite vo banka. Vo nekoi jurisdikcii kako Honduras i Meksiko kade {to dogovorot za "otvorawe na kredit" (apertura de credito) podleì na zakonska regulacija, depozitot na klientot vo pari se smeta za negovo ispolnuvawe na obvrskata za predvremena isplata (avansana isplata - prepayment), a ne kako transakcija na obezbeduvawe. Vo drugite jurisdikcii, kako Francija, Brazil i Argentina, vo koi ne postoi vakvata regulacija, depozitot vo gotovi pari sudovite i doktrinarnite avtori

47

go karakteriziraat kako neregularna zaloga36 izvr{ena so depozitot na klientot, duri i vo otsustvo na izre~en dogovor ili kako ispolnuvawe na obvrskata na vlastodavecot (klientot) prethodno da gi plati site sredstva {to treba da gi upotrebi trgovskiot zastapnik (comisionista).

Ako obezbeduvaweto sodrì trgovski ili investicioni hartii od vrednost vo forma na negocijabilni instrumenti ili hartii od vrednost, generalno ne se bara nekoj pismen dogovor za zaloga. Zavisno od prirodata na hartijata (ma ime ili na donositel, registrirana ili po naredba) moè da bide neophodna nekoja forma na indosirawe ili registracija vo soodvetnite registri za da se kreira zalo`noto pravo.

104. Realizacija na razla~noto pravo - Pri opi{uvaweto na pravoto na bankata da go realizira svoeto obezbeduvawe neophodno mora da se napravi razlika pome|u razla~nite prava vrz parite i vrz trgovskite ili investicionite hartii od vrednost i pome|u pobaruvawata spored redovnite uslovi i spored uslovite vo ste~ajna postapka.

Zaplenata na parite deponirani kaj nea, od strana na emisionata banka, za da gi pokrie tro{ocite na akreditivot se priznava kaj najgolemiot broj civil law jurisdikcii kako vr{ewe na bankarskoto pravo za dobivawe na avansna uplata za obes{tetuvaweto.37 Zatoa se ~ini deka ovde prvo i osnovno stanuva zbor za vr{ewe na prethodna uplata za izdavawe na akreditivot, a ne za del od nekoja povrzana transakcija kako na primer proda`ba na stranska valuta.

Sprotivno na toa, bankarskata zaplena na hartiite od vrednost i drugite predmeti, spored gra|anskite i trgovskite zakonici na najgolemiot broj civil law zemji, bara sudska soglasnost, a vo nekoi slu~ai, sudska ili javna proda`ba. Vo ovie jurisdikcii vo pra{awe e mo`nata povreda na generaliziranata zabrana protiv pactum commissorium so dolga i moèbi sloèna istorija.38 Vo taa smisla, odredbite kako onaa od ~len 585 od argentinskiot Trgovski zakonik, ~len 109 i 111 od meksikanskiot Zakonik ili to~ka 20 od germanskiot AGB go sodràt malcinskiot stav.39

105. Prebivawe na bankata pri ste~aj na klientot - Bankarot moè da se obide da bara i da go zapleni iznosot {to mu go dolì klientot protiv dolgovite na bankata vo odnos na nejziniot klient. Ova prebivawe se vr{i neformalno, ednostrano i zatoa vonsudski. Zna~ajnite razliki pome|u civil law jurisdikciite se o~igledni vo pogled na statusot {to im se dava na bankarskite prebivawa vo 36 Gage irregulier, penhor irregular, prenda irregular.37 Ovoj stav nema da vaì vo jurisdikciite vo koi deponiraweto na gotovinata se smeta deka podrazbira dogovor za zalog pome|u bankata (zaloèn doveritel) i klientot (zaloèn dol`nik).38 Klasi~nata formulacija na zabranata moè da se sretne vo italijanskiot Gra|anski zakonik, ~len 2744 vo koj se naveduva: "Dogovorot so koj, vo slu~aj na docnewe so uplatata na kreditot na utvrdeniot datum sopstvenosta vrz zaloènata stvar preminuva vrz doveritelot }e se smeta za ni{toven i nevaè~ki. Na sli~en na~in dogovorot }e bide ni{toven i nevaè~ki i ako bil sklu~en po vospostavuvaweto na zalogot ili hipotekata." 39 Prviot stav od ~lenot 585 od argentinskiot Trgovski zakonik propi{uva: "Vo slu~aj na docnewe i ako nema dogovor kako da se raspolaga so zalogot, doveritelot moè da prodolì so aukcija na zaloènata stvar so objavuvawe na javno izvestuvawe so rok o dnajmalku deset dena." Meksikanskiot ~len 111 ja dava istata privilegija na vonsudskata proda`ba vo slu~aj na docnewe na dol`nikot, no samo na bankite. Germanskiot AGB to~ka 20 propi{uva: "(1) Ako klientot ne gi ispolni svoite obvrski na denot na vtasanosta, bankata ima pravo da go realizira toa obezbeduvawe, zemaj}i gi predvid interesite na klientot do najgolema mo`na merka, bez sudska procedura vo sekoe vreme i na sekoe mesto {to moè da go smeta za soodvetno, ili odedna{ ili od vreme na vreme..."(2) Nema potreba da se dostavuva izvestuvawe za realizacijata, nitu pak treba da se po~ituvaat nekoi rokovi, nitu pak kupovnata cena ora vedna{ da bide isplatena so pari..."

48

ste~ajnite postapki. Vo Francija na primer prebivaweto na bankata ne zavisi od toa dali bankata realno go isplatila kreditot se dodeka kreditot e vtasan i plativ i klientot se soglasil da i obezbedi na bankata sredstva za da go izvr{i toa pla}awe. Prebivaweto }e bide dozvoleno kako prioritetno pred pobaruvawata na generalnite doveriteli. Vo Meksiko bi bilo neva`no spored LGIC ~len 109 dali odgovornosta na klientot tehni~ki vtasala pred objavuvaweto na ste~ajot, zatoa {to bankarskite pobaruvawa se izzemeni od ste~ajnite postapki i moàt da se naplatat prioritetno, vo tekot ili po zaklu~uvaweto na ste~ajot.

Sprotivno na toa, vode~kiot argentinski komentator sugerira deka sudovite vo negovata zemja }e dozvolat bankarskoto prebivawe da preovlada pred pobaruvawata na generalnite doveriteli samo ako vo vremeto na prebivaweto pobaruvawata na bankata bile vtasani vo smisla deka kreditot realno bil platen. So drugi zborovi ako vo vremeto na sudskoto objavuvawe na ste~ajnata postapka (sentencia declaratoria de la quiebra), emisionata banka ja akceptirala menicata na korisnikot, no seu{te ne ja platila, taa ne moè da izvr{i prebivawe na svoeto pobaruvawe vo odnos na pobaruvaweto na klientot i so toa da gi zapleni parite ili predmetite.

ii. Common law jurisdikcii

106. Kreirawe na zalo`noto pravo - Kako i vo najgolemiot broj civil law jurisdikcii i ovde nema potreba od formalen dogovor za da se sozdade polnova`no zalo`no pravo vrz parite deponirani vo banka za da se obezbedi prethodnata avansna uplata ili obes{tetuvaweto. Bez ogled dali se tretira kako bankarsko zalo`no pravo ili kako prebivawe po zakon ili equity, pravoto vo Anglija i SAD sosema jasno im dozvoluva na bankite da gi zadràt i zaplenat parite za isplata ili obe{tetuvawe za izdavaweto na kreditot. Bankata {to steknala validno zalo`no pravo vrz drugite predmeti (osven pari) zavisi od primenata na soodvetnite propisi za razla~nite prava. Vo nekoi slu~ai, toa moè da bara postoewe na dogovor, davawe vrednost (procenka na predmetot) i registracija na dogovorot ili finansiski izve{taj (zavr{na smetka) za da moè bankata da go kreira razla~noto pravo.

107. Realizacija na razla~noto pravo - Sprotivno na najgolemiot broj latino-amerikanski jurisdikcii, bankite vo SAD i Anglija moàt da raspolagaat so zaloènite predmeti vo privatna ili ne-sudska proda`ba, izbegnuvaj}i ja toj na~in sudskata procedura. Isto taka sprotivno na preovladuva~kiot stav vo zemjite kako Argentina, vo slu~aj na ste~aj na klientot, pravoto na bankarot na prebivawe moè da se vr{i duri i pred bankata realno da izvr{i pla}awe spored kreditot.

V. BLOKIRANA SMETKA

108. Kaj obezbeduvaweto {to se vr{i preku blokirawe na smetkata, klientot namesto da deponira pari ili drugi predmeti za da pokrie iznosot na izdavaweto, i dava instrukcija na svojata banka da ja zadolì negovata smetka za iznosot {to toj go dolì spored izdavaweto na akreditivot. Spored preovladuva~kata civil law karakterizacija, depozitarot vo banka e sopstvenik na pravoto da bara restitucija na ekvivalenten iznos na iznosot {to bil deponiran i nebil povle~en. Zatoa, blokiraweto na smetkata moè da se karakterizira kako zalog vrz netelesna stvar (intangible), imeno kako zalog vrz negovoto pravo da bara restitucija. Me|utoa, ako nekoj saka da se fokusira na negovata funkcija, toa isto taka bi se

49

okarakteriziralo kako sredstvo za da se izvr{i pla}awe vo idnina ili kako avansna uplata. Kako sredstvo za da se izvr{i pla}awe toa natamu moè da se okarakterizira kako dogovor {to ovozmoùva idno prebivawe (compensatio in futuro, a future set - off).

Bez ogled na karakterizacijata, aran`manot za blokirawe na smetkata {to se evidentira so ni{to pove}e formalno od ovlastuvawe na klientot na bankarski obrazec se tretira kako validno razla~no pravo {to moè da i se sprotistavi na zaplenata na treto lice doveritel, {to ima povisok rang od pobaruvawata na generalnite (neobezbedenite) doveriteli vo ste~ajnata postapka spored sudskoto i obi~ajnoto pravo vo zemji kako Argentina i Germanija. Vo drugite jurisdikcii kako Francija i [vajcarija, moè da bide neophodno ozna~uvaweto ili izre~noto zadolùvawe na smetkata {to podleì na obes{tetuvawe za akreditivot.

Vo Anglija i SAD, sudovite verojatno }e odlu~at na aran`manot za blokirawe na smetkata da mu dadat ist status kakov {to im davaat na pari~nite depoziti napraveni za specijalna cel na pokrivawe na izdavaweto na akreditivot. Jazikot na sudskite odluki se ~ini dovolno {irok za da otfrli sekoja validna osnova za distinkcija pome|u ovie dva metoda na obezbeduvawe i zatoa pobaruvawata na bankite vrz prihodite od blokiranata smetka generalno }e imaat prioritet pred onie na upravitelot (trustee) vo ste~ajnata postapka.

G. ZALOG I HIPOTEKARNO PISMO

i. Op{to

109. Voved - Tretiot metod za obezbeduvawe nadomestot za izdavaweto na akreditivot se sostoi od zalog ili hipotekirawe na dokumentite za sopstvenosta (za titulata) vrz stokata involvirana vo transakcijata. Dogovorot ili klauzulata za zalog e karakteristi~na za bankarskite obrasci {to gi sre}avame vo civil law jurisdikciite. Hipotekarnoto "pismo" (hypothecation letter), dogovor ili klauzula, pokraj toa {to zvu~i kako romejskata institucija, e karakteristi~no za angliskite i amerikanskite bankarski obrasci, iako vo poslednite 30 godini toa isto taka vlijaelo i vrz tekstot na odredbite za kreirawe zalo`ni prava i vo bankarskite obrasci vo civil law zemjite.40 Kako i kaj prethodnite metodi na obezbeduvawe na bankarskite 40 Sporedi gi za primer hipotekarnite klauzuli vo angliskiot obrazec na "Generalno pismo za dogovorot" (General Letter of Agreement) pome|u klientot i emisionata banka vo Gutteridge and Megrah i vo obrascite vo SAD. Germanskiot AGB to~ka 19, 20 i 21 glasi:"19. (1) Bankata ima pravo vo sekoe vreme po barawe na nejziniot klient da dade ili da go zgolemi obezbeduvaweto vrz dvi`nite stvari soglasno bankarskata praksaza site obvrski, duri i koga tie se uslovni ili navtasani.(2) Stvarite i pravata {tona koj bilo na~in do{le ili }e dojdat vo vladenie ili pod pravoto na raspolagawe na koja bilo banka ili nejzina podru`nica, vklu~uvaj}i gi i pobaruvawata na klientot vo odnos na samata banka, sluàt kako zalog za obezbeduvawe na site postojni i idni pobaruvawa - vklu~uvaj}i gi uslovenite ili nevtasanite pobaruvawa - na bankata vo odnos na nejziniot klient. Ovoj zalog isto taka gi opfa}a i pobaruvawata vo odnos na klientot {to treti lica i gi cedirale na bankata i pobaruvawata na bankata protiv firmite za ~ii obvrski klientot e li~no odgovoren. Nema nikakva razlika dali bankata dobila direktno ili indirektno vladenie ili zakonsko ili realno pravo za raspolagawe so stvarta.20.(1) Ako klientot ne gi ispolni svoite obvrski na denot na nivnata vtasanost, bankata ima pravo da go realizira svoeto obezbeduvawe bez sudska procedura vo sekoe vreme i na sekoe mesto {to moè da go smeta za soodvetno ili vedna{ ili od vreme na vreme, imaj}i gi predvid interesite na klientot do najgolemata mo`na merka.....21. (1) Bankata moè realizacijata da ja izvr{i na berza ili na pazar na sekoja zaloèna stvar {to ima berzanska ili pazarna cena i moè da raspolaga so drugiot zaloèn imot na

50

pobaruvawa za obes{tetuvawe nie ovde najnapred (prvo) }e gi razgledame standardnite vidovi razla~ni prava, vtoro, formalnite uslovi, treto, obemot na obezbedeniot interes na bankata i ~etvrto, ovlastuvaweto za raspolagawe na bankata.

Treba da se zabeleì deka obezbeduvaweto {to go bara bankata preku mehanizmot na zaloga ili hipotecirawe na dokuentite za sopstvenosta (titulata) go nadminuva ednostavnoto pravo na zadrùvawe na tie dokumenti dodeka ne bide izvr{eno obes{tetuvaweto (nadomestot). Bankata ne bara samo "negativno" obezbeduvawe za da spre~i nekoj drug da gi iskoristi dokumentite za titulata (sopstvenosta) za da stekne vladenie vrz niv, tuku isto taka i "pozitivno" obezbeduvawe za da bide sposobna da bara prioritet vrz stokite ako dojde do spor so drugite doveriteli na klientot pod normalni uslovi ili pri ste~aj. Natamu, ako e voop{to mo`no, bankata isto taka }e saka vo svojot dogovor za obezbeduvawe da utvrdi solidna pravna osnova {to }e go opravda nejzinoto raspolagawe so stokite na brz, neformalen i eftin na~in, iskoristuvaj}i gi prihodite od proda`bata za pokrivawe na dolgot na klientot i vra}aj}i mu go ostatokot, ako go ima, na samiot klient.

ii. Standardni vidovi obezbeduvawe

110. Zaloga (ra~na zaloga) vo civil law zemjite - Tradicionalnata "gra|anska" zaloga ili zalogata "gubewe na vladenieto vrz dvi`niot predmet od strana na dol`nikot" vo civil law zemjite bara realno predavawe na zaloènata stvar za da dode do kreacija na obezbeduvaweto (zalogata). Od tamu, kaj ovoj vid aran`man, bankata nema da bide za{titena vo periodot od davaweto na kreditot do predavaweto na zalo`niot predmet, {to ima mnogu golemo zna~ewe ako dojde do ne~ija insolventnost, zatoa {to bankata ne moè da bara privilegiran ili prioriteten status vrz stokata. Pokraj toa, vo nekoi civil law jurisdikcii privatnata proda`ba ili raspolagaweto so zalo`niot predmet }e pretstavuva povreda na zabranata protiv pactum commissorium.41

Spored modificiranata verzija na tradicionalnata zaloga, koja vo nekoi civil law zemji e poznata kako "trgovska ili komercijalna" zaloga, site trgovci ili samo nekoi vidovi trgovci imaat zakonsko zalo`no pravo ili pravo na zadruùvawe vrz site dvi`ni stvari na dol`nikot {to}e dojdat vo nivno vladeniese do celosnata otplata na dolgot. Ova pravo na zadrùvawe moè da se vr{i, spored germanskiot Trgovski zakonik §370 ako dol`nikot prestanal (gi suspendiral) pla}awata ili ako protiv nego bila povedena ste~ajna postapka, duri i koga obvrskata seu{te ne vtasala.42 Me|utoa, ovoj vid obezbeduvawe obi~no ne mu javna aukcija. Zalo`niot dol`nik nema pravo da bara isporaka na kamatata ili na dividendnite kuponi na zaloènite hartii od vrednost. Bankata moè da gi realizira tie kuponi, duri i pred vtasanosta na nejzinoto pobaruvawe i prihodite od proda`bata moè da gi tretira kako zaloèn predmet."41 Pactum Commissorium moè da se sretne vo nekoi Gra|anski zakoni kako odredba od sledniov vid: "Doveritelot ne moè da ja zapleni stvarta {toja dobil vo zalog ili hipoteka ili da raspolaga so nea. Sekoja sprotivna odredba e ni{tovna i nevaè~ka. Ednostavno kaàno, stanuva zbor za dogovorna odredba vo dogovor za zalog ili hipoteka so koja se propi{uva deka zalo`niot doveritel avtomatski }e stekne sopstvenost vrz zaloènata stvar (dvi`na ili nedvi`na) ako dol`nikot ne plati na vreme. Ovaa dogovorna odredba se smeta za ni{tovna. Iako taa za doveritelite moè da izgleda povolna, sepak zakonskoto pravilo mu dava pravo na zalo`niot dol`nik da go otkupi predmetot na zalogot ili hipotekata, a ne avtomatski da bide li{en od sopstvenosta vrz nego.42 Trgovski zakonik §370 stav 1 glasi: "Pravoto na zadrùvawe moè da se vr{i duri i za dolgovite {to seu{te ne vtasale vo slednive slu~ai: 1. Koga bila otvorena ste~ajna

51

dava na doveritelot pravo na raspolagawe ili proda`ba. Zatoa, realizacijata na zalogot, vo slu~aj na tradicionalen vid zalog, bara sudska soglasnost i nadzor.

Kone~no, najnoviot vid zalog, {to vo nekoi civil law zemji e poznat kako "registriran zalog", a vo drugite kako nevladetelska zaloga ili "trgovska ili komercijalna" zaloga dozvoluva kreirawe na zalogot so registracija na dogovorot za obezbeduvawe, so retroaktivni efekti od denot na podnesuvaweto na baraweto za registracija, so {to se {titi zalo`niot doveritel vo slu~aj na ste~ajna postapka. Pokraj toa, nekoi zemji dozvoluvaat privatna proda`ba ili raspolagawe so dvi`nite stvari duri i za vreme na ste~ajnata postapka vrz dol`nikot.

Nikoja od tie varijacii na zalog ne e zamislena ili planirana da odgovori na potrebite na bankata za obezbeduvawe pri transakciite so akreditivite. Nivnoto koristewe vo razli~nite vaè~ki dogovori vo civil law svetot pretstavuva eden vid na nivna adaptacija. Podocne`nite raspravi }e se odnesuvaat na "adaptiraniot" ili "prilagodeniot" vid, a ne na orginalnata forma na zalogata.

111. Hipotekarno pismo (letter of hypothecation) - Sprotivno na ova, hipotekarnoto pismo, orginalno koristeno za obezbeduvawe vo angliskata pomorska trgovija pretstavuva mnogu blago prilagoduvawe naso~eno da im odgovori na bankarskite potrebi za obezbeduvawe kaj transakciite so akreditivite. Obezbeduvaweto za bankata nastanuva od momentot koga klientot }e stane svesen deka poseduva dokumenti za titulata (sopstvenosta) vrz stvarite izdadeni ili indosirani na bankata. Se smeta deka bankata steknala sopstveni~ki interes (pravo) {to i dozvoluva proda`ba ili raspolagawe so dvi`nata stvar vo momentot na docneweto na klientot, duri i po objavuvaweto na ste~ajnata postapka.

iii. Formalnosti

112. Zaloga - Razla~noto pravo involvirano kaj zalogata vo nekoi jurisdikcii ne bara nikakvi formalnosti osven indosirawe ili isporaka (predavawe) na tovarniot list na bankata. Vo drugite jurisdikcii moè da se bara potpisot na klientot na podnesenoto barawe, pokraj indosiraweto na tovarniot list ili na drugite dokumenti za sopstvenosta (titulata) za da se sozdade razla~noto pravo vo polza na bankata. Vo tretata grupa zemji e mo`no da se baraat formalni dogovori za zalog {to mu prethodat na indosiraweto ili na isporakata na dokumentite za titulata (sopstvenosta), za da moè bankata da poseduva polnova`no razla~no pravo.

Vo otsustvo na zakonska regulacija, obi~aite vo Germanija i sudskite odluki vo Grcija i Liban go sankcionirale neformalniot priod.

Drugite civil law jurisdikcii, kako El Salvadorgo uslovuvaat sozdavaweto na razla~noto pravo na bankata so potpi{uvawe na dogovor za "otvorawe na dokumentaren kredit - akreditiv" (apertura de credito documentado). Vo ostar kontrast so toa, bankarskite vlasti vo île i Urugvaj sugeriraat potreba od formalen dogovor za zalog koj treba da mu prethodi ili da go pridruùva indosiraweto ili isporakata na dokumentite za titulata (sopstvenosta) na bankata za da dojde do kreirawe na razla~noto pravo.

113. Pismo za hipoteka - Spored angliskoto hipotekarno pismo pri kreiraweto na razla~noto pravo treba da se ispolnat mnogu mal broj na formalnosti. Kako {to e toa definirano od strana na Gutteridge and Megrah "terminot "hipotekarno pismo" treba da se primeni vo slu~aj koga bankarot steknuva razla~no pravo vrz stokite bez da stekne vladenie vrz niv ili vrz dokumentite za

postapka vrz dol`nikot ili koga toj prestanal da pla}a...."52

titulata, pa duri i pred tie da postojat kako takvi." Angliskata sudska praksa bara, za da bide polnova`no, deka "pismoto mora da bide sostaveno na takov na~in za da sozdade nekoe pravo na bankata vrz stokite ili vrz prinosite; (iako) samoto obvrzuvawe deka }e gi plati prinosite na bankata nema da bide dovolno za da pretstavuva cesija spored equity."

Na sli~en na~in, vo SAD, UCC s. 9-304 za kreiraweto na razla~noto pravo vrz negocijabilnite dokumenti za titulata i vrz stokite opfateni so tie dokumenti bara sklu~uvawe na dogovor za obezbeduvawe i davawe na nova vrednost (procenka) na razla~noto pravo. Zatoa ovde razla~noto pravo }e nastapi i bez registracija vo rok od 21 den. Sosema sigurno moè da se pretpostavi deka potpi{uvaweto na baraweto za izdavawe akreditiv (so negovata standardna klauzula za obezbeduvawe) od strana na klientot i izdavaweto na akreditivot od strana na bankata }e gi zaddovoli ovie uslovi.

114. Zaklu~ok - Nakuso, vo civil law zemjite, formalnostite neophodni za dogovorot za obezbeduvawe prili~no se razlikuvaat. Vo nekoi jurisdikcii ne se potrebni nikakvi formalnosti, dodeka vo drugi se bara formalen dogovor. Common law zemjite, kako SAD, baraat pismena forma.

iv. Razla~noto pravo vo dokumentite za titulata (sopstvenosta)

115. Utvrduvaweto na obemot na razla~noto pravo na bankata vrz dokumentite za titulata (sopstvenosta) i involviranite stoki bara pojasnuvawe na toa {to se se podrazbira pod terminot dokument za titulata vo kontekstot na obezbeduvaweto na transakciite so akreditivi. Soodvetno razgrani~uvawe na poimot se naveduva vo UCC s. 1-201(15). Ovaa odredba go definira terminot "dokument za titulata" kako da gi opfa}a tovarniot list (bills of lading), pristani{nite voranti (dock warrants), pristani{nite potvrdi (dock receipts), skladi{nicite (warehouse receipts) ili nalozite za isporaka na stokite (orders for the delivery of goods) i site drugi dokumenti {to "vo redovniot tek na rabotite ili finansiraweto se tretiraat kako soodvetno evidentirawe deka liceto koe ima vladenie vrz dokumentite ima pravo da gi primi, da gi drì i da raspolaga so dokumentite i so stokite na koi tie se odnesuvaat..." Taka ovoj ~len gi isklu~uva dokumentite kako vozduhoplovnite tovarni listovi koi obi~no ne go ovlastuvaat "liceto vo vladenie", tuku samo konsignatorot na dostavenite stoki ili negoviot zakonski zastapnik da baraat isporaka na stokite ili da gi vr{at pravata na raspolagawe. Zad ovaa distinkcija stoi mo`nosta za ekskluzivno steknuvawe na sopstveni~kite ili kvazi-sopstveni~kite prava vrz stokite od strana na bankarot koj obi~no ne e konsignator na stokite i koj doa|a vo zakonito vladenie na dokumentot za titulata preku negovoto indosirawe ili isporaka od strana na korisnikot-dostavuva~ na stokite.

Od razli~nite dokumenti navedeni vo UCC s. 1-201(15) okeanskiot tovaren list e eden od dokumentite {to moè da vgraduva pravo za direktno vladenie na stokite potrebni vo transakcijata so akreditivite. Zatoa, natamo{noto upatuvawe na dokumentite za titulata, osven ako ne e navedeno poinaku, }e se odnesuvaat i na okeanskiot tovaren list. Pokraj toa, }e se pretpostavi deka bankata{to ima pravo i {to bara razla~no pravo so tovarniot list e obezbedena strana vo hipotekarnoto pismo ili vo zalogata, odnosno emisionata, a ne korespondentskata banka, bez ogled na stepenot na doverlivost na pismoto za dokumentite za titulata kako obezbeduvawe za nivnoto akceptirawe ili pla}aweto na kreditot. Isto taka }e se podrazbere deka dokumentite {to se podneseni se

53

regularni na izgled, deka se vo soglasnost so uslovite na kreditot i deka so niv se obezbeduvaat ne samo sega{nite, tuku i "idnite" dolgovi.

v. Bankarsko ovlastuvawe za raspolagawe

116. Voved - Vr{eweto na pravoto so raspolagawe na stokata ~esto se usloveni so prili~no razli~nite poimi za steknuvaweto na sopstveni~kite ili kvazi-sopstveni~kite prava vo razli~nite jurisdikcii. Vo Anglija i SAD, premetot moè da se prenese kako obezbeduvawe i vo isto vreme na steknuva~ot moèda se mu se dade ovlastuvawe za proda`ba. No toa e i premnogu za civil law pravnicite, a osobeno vo Latinska Amerika kade vakviot prenos bi zna~el o~igledno raspolagawe so stvarta i gubewe na sopstveni~koto pravo na prenesuva~ot. Natamu, spored tradicionalnite civil law principi, sopstvenosta moè da se kreira (sozdade), prenese ili stekne samo na propi{an broj na~ini {to ne gi vklu~uvaat obezbedenite transakcii, osobeno hipotekite i zalozite.

Taka, angliskoto hipotekarno pismo ~ie potpi{uvawe doveduva do kreirawe na razla~noto pravo vrz dokumentite za titulata (sopstvenosta), duri i pred tie da postojat i {to dava ovlastuvawe za proda`ba na involviranite stoki, nema sli~en primer vo latino-amerikanskite jurisdikcii. Latino-amerikanskite bankarski obrasci voobi~aeno specificiraat deka bankata e zaloèn doveritelna nabroenite dokumenti, a zalogata stanuva efektivna po pristignuvaweto na obezbeduvaweto. Povremeno, se sre}avaat otpe~ateni obrasci {to sodràt odredbi spored koi ako klientot ne ja ispolni svojata obvrska za obes{tetuvawe, bankata ima pravo da raspolaga so stokata i ostvarenite prihodi za gi koristi za namiruvawe na negoviot dolg. Vakvoto raspolagawe moè uspe{no da se napa|a ako se istakne nedostatokot na neophodnite formalnosti za kreirawe na zalogot, kako i povreda na zabranata za pactum commissorium {to bara sudska soglasnost za proda`bata. Retko se sre}ava odredba kako onaa vo meksikanskiot LGIC ~len 111 so koja bankata se ovlastuva na privatna proda`ba. U{te poretki se sudskite odluki vo koi se naveduva pod koi uslovi moè da se vr{i bankarskoto ovlastuvawe za raspolagawe (proda`ba) na stvarite.

117. Argentina - Argentinskata odluka od 1968 godina vo slu~ajot Quibera de Maber S.A. e edna od tie retki slu~ai. Vo ovoj slu~aj, banka od Buenos Aires gi prodala uvezenite stoki za da go namiri dolgot na klientot, otkako vrz klientot bila otvorena ste~ajna postapka. Toa bilo napraveno vrz osnova na odredbata vo baraweto podneseno od strana na klientot {to ja ovlastuvalo bankata da raspolaga so stokata vo slu~aj na neispolnuvawe na klientot. Bidej}i cenata {to ja platil kupuva~ot na eden od bankarskite slu`benici bila zna~itelno poniska od iznosot na dolgot na klientot, bankata pobarala nazna~uvawe na ste~aen upravnik za da gi nabroi svoite pobaruvawa za neisplateniot ostatok od dolgot na klientot, zaedno so drugite nenamireni pobaruvawa vo odnos na negoviot imot. Po àlba, sudot me|u drugoto gi odobril slednive pravni naodi na poniskiot sud: (1) emisionata banka nema da se smeta za sopstvenik na stokata i so toa ipso jure ima pravo na nejzina proda`ba samo vrz osnova na klauzulata za ovlastuvawe za raspolagawe vo dogovorot za obezbeduvawe; (2) ako nema registrirana zaloga (prenda inscrita) emisionata bankane moè da bara specialni privilegii {to }e i dozvolat da ja prodade stokata i da gi zadrì prihodite od toa; (3) bankata ne tvrdela deka poseduva trgovska zaloga, no duri i da go napravela toa, taa ne moèla da gi prodava stokite vo privatna ili von-sudska proda`ba, po otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz dol`nikot; i (4) sekoja druga privilegija {to bankata moè da ja ima kako komisionen zastapnik ne ja ovlastuva na vonsudsko

54

raspolagawe so stokite, iako toa pravo moè da se istaknuva vo ste~ajna postapka protiv drugite doveriteli.

Apelacioniot sud prifatil, iako ne mnogu voqno, deka edinstveniot vid razla~no pravo {to verojatno }e i dade na bankata ovlastuvawe za raspolagawe {to moè da go preìvee ste~ajot na dol`nikot bi bila registriranata (nevladetelskata) zaloga. Statusot na emisionata banka kako trgovski zaloèn doveritel ili kako zakonski zaloèn doveritel (ako imala namera da dejstvuva kako komisionen zastapnik ili comisionista) e mnogu pomalku siguren. Sosema jasno na bankata ne i e dozvoleno, vo koe bilo svojstvo, privatno da raspolaga so stokite po ste~ajot na klientot, no sudot ne odgovoril na pra{aweto koj rang bi go imale pobaruvawata na bankata vo koe bilo od svojstvata ako, kako {to e sugerirano od strana na sudot, bankata gi predade stokite i ja bara svojata posebna privilegija (prioritet). Na sli~en na~in, vo otsustvo na podocne`no opredeluvawe (vo istata ili vo nekoja druga parnica) za posledicite od pogre{noto raspolagawe na bankata ne sme vo mo`nost da go utvrdime realniot obem na kompenzacijata {to bankata mu go dolì na ste~ajniot imot. Pri procenkata na zna~eweto na ovaa odluka isto taka treba da se zabeleì deka eden od najva`nite fakti~ki naodi bil toj deka stokite se kupeni od strana na eden od direktorite na bankata po cena {to bila zna~itelno poniska od preovladuva~kata pazarna cena. Poniskiot sud postojano upatuval na mo`nite kriminalni implikacii od vakvoto odnesuvawe i na o~iglednata povreda na standardite za sovesnosta i ~esnosta vo trguvaweto na bankata. So ogled na ovie fakti, te{ko deka moème da ja koristime ovaa presuda kako kone~en zbor za bankarskoto pravo na raspolagawe vo site slu~ai, a u{te pomalku za bankarskata nemo`nost da raspolaga so stokite zatoa {to bankata nema sopstveni~ko pravo vrz niv.

Argentinskite avtori koi smetaat deka bankata ima pravo na raspolagawe so stokite isklu~ivo koga }e se utvrdi nejzinata sopstvenost vrz dokumentite za titulata (sopstvenosta) go gubat od predvid faktot deka sopstvenosta vrz dvi`nite stvari, osobeno ako e vgradena vo trgovska hartija od vrednost pretstavuva relativen koncept {to zavisi od pravniot kontekst vo koj se pravi utvrduvaweto. Zavisno od involviranite strani i vidot ili celta na opredeluvaweto, istite ili razli~ni strani moàt ili ne moàt da se smetaat za posednici na titulata. Taka, vo kontroverzata pome|u kupuva~ot i prodava~ot za celite na opredeluvaweto koj go snosi rizikot na zagubata na dostavenata stoka sekoja od strankite moè da kaè deka ja poseuva titulata vrz osnova na faktot deka nitu edna od niv nema vladenie vrz tovarniot list. Me|utoa, vo isto vreme nitu edna od niv ne moè da ja zagrozi bankarskata titula na direktno vladenie vrz stokite vrz osnova na zakonitoto poseduvawe na tovarniot list. Relativnosta na konceptot ìvo ni e ilustrirano so edna argentinska odluka donesena kuso vreme po Quiebra de Maber S.A. Vo 1969 godina Succes case, tuìtelot, argentinski uvoznik gi tuèl pristani{nite vlasti za nivnata navodna nebre`nost {to pravilo ne gi ~uvale va`nite stoki i ne spre~ile nivna kra`ba. Tuèniot tvrdel deka tuìtelot nema procesna legitimacija da podnese takva tu`ba zatoa {to sopstvenosta vrz stokite i pripa|ala na emisionata banka po ~ij nalog bil izdaden tovarniot list. Poniskiot sud zastanal na strana na tuèniot, no po apelacija trgovskoto oddelenie ja promenilo prvostepenata presuda. Trgovskoto oddelenie zabeleàlo deka duri i koga vo opredeleni slu~ai emisionata banka vo odnos na tretite lica ia prava na "vistinski sopstvenik i legitimen vladetel" (verdadero dueno y poseedor legitimo) vo konkretniot slu~aj taa dejstvuvala kako komisionen zastapnik za klientot koj bil vistinskiot sopstvenik na stokata i zatoa i imal procesna legitimacija da podnese tu`ba. Me|utoa, za odbeleùvawe, trgovskoto oddelenie smetalo za nu`no da zabeleì deka odredbata so koja emisionata banka ja steknala titulata vrz tovarniot list e sui

55

generis odredba i deka toa naverojatno }e vodi kon proda`ba na stokite od strana na bankata.

118. Anglo-amerikansko pravo - Bankarskoto ovlastuvawe za raspolagawe spored hipotekarnoto pismo e sosema jasno utvrdeno vo angliskoto i amerikanskoto pravo.

Vo Anglija bankata kako razla~en doveritel kaj hipotekarnoto pismo ili vo podocne`nata zaloga ima ovlastuvawe za proda`ba vo slu~aj na neispolnuvawe na klientot. Koga nema dogovor pravata na klientot se za{titeni do merkata do koa toj treba da bide izvesten (notificiran) za proda`bata i moè da gi otkupi stokite preku obes{tetuvawe na bankata vo sekoj moment do proda`bata. Sprotivno na argentinskata odluka od Quiebra de Maber (supra s. 117) hipotekarnoto pismo pretstavuva "tovar spored equity" i zatoa moè da se realizira po pat na privatna proda`ba, duri i po ste~ajot na klientot. Toa e to~no bez ogled na registracijata, osven koga ste~ajniot dol`nik ne e vo vladenie na stokite i negovoto vladenie dava osnova za izdvojuvawe na soodvetniot imot. Taka, ako bankata ostanuva vo vladenie na dokumentite i stokite, nejzinoto ovlastuvawe za raspolagawe, vtemeleno vrz hipotekarnoto pismo, prakti~no e nesporno. Duri i koga bankata se oslobodila od vladenieto vrz stokite soglasno trust potvrdata (trust receipt), ako imotot ne moè da se izla~i od ste~ajnata masa, bankata seu{te moè da gi vrati stokite i da raspolaga so niv spored angliskoto pravo.

Vo SAD, kontrolnata sudska praksa pred donesuvaweto na Ednoobrazniot trgovski zakonik jasno ja priznava sposobnosta na bankata da steknuva sopstveni~ki prava vrz dokumentite i stokite za celite na obezbeduvaweto. Na sli~en nedvosislen na~in, Ednoobrazniot trgovski zakonik i dozvoluva na bankata kako razla~en doveritel so kreirano razla~no pravo vrz dokumentite za sopstvenosta da raspolaga so stokite preku privatna ili javna proda`ba pod opredeleni specifikacii (s. 9-504). Ponovite federalni i dràvni odluki, vtemeleni vrz ustavni motivi, gi napu{tija ovlastuvawata na razla~nite doveriteli povtorno da steknat vladenie i da ja prodadat zaloènata stvar na vonsudski na~in. Dali ovie odluki }e dobijat univerzalno prifa}awe i dali nivniot opfat }e se protegne da gi opfati i slu~aite na ~isto trgovski (komercijalni) transakcii, kako sprotivni na transakciite orientirani kon potro{uva~ite seu{te e nejasno. Me|utoa, ne postoi nikakvo somnevawedeka vo normalni uslovi ili vo uslovi na ste~aj, potpiraweto na sudskata postapka }e dovede do realizacija na razla~noto pravo na bankata vrz stokite vo nejzino realno ili konstruktivno vladenie.

vi. Rezime i zaklu~oci

119. Analizata na obemot na bankarskite razla~ni prava kaj transakciite so akreitivite, bez ogled na toa dali obezbeduvaweto e zalog ili hipotekarno pismo, ni pokaùva dve osnovni regulatorni tendencii. Prvata, tipizirana so zakonsko pravo vo SAD i so sudskata praksa vo Anglijana pobaruvawata na emisionata banka im dava prioritet i ovlastuvawe za raspolagawe so stokite vo slu~aj na neispolnuvawe na klientot vo normalni okolnosti ili vo uslovi na ste~aj. Vtorata tendencija e o~igledna od zakonskata zabrana vo latino-amerikanskite zemji koi, bez ogled na prioritetot daden na bankarskite pobaruvawa, zabranuvaat raspolagawe so zaloèniot predmet od strana na bankata, bez sudska odluka.

Vo nekoi zemji, kako Meksiko, doneseni se isklu~itelni pravila {to treba da im dozvolat na bankite da raspolagaat so zaloèniot predmet vo vonsudska proda`ba i da gi izzemat bankarskite pobaruvawa od ste~ajnata postapka. Drugite jurisdikcii, kako Argentina, pravo na raspolagawe im davaat samo na doveritelite koi imaat zakonski zalo`ni prava i vo sekoj slu~aj vo ste~ajnata

56

postapka na klientot, no tie moàt da se vr{at vonsudski samo ako zalogata vrz dokumentite bila registrirana.

Pravnicite od civil law zemjite, osobeno vo Latinska Amerika, generalno ja objasnuvaat nemo`nosta na bankite da raspolagaat so stokite vrz osnova na faktot {to tie nemaat sopstvenost vrz niv. Me|utoa, ovoj argument se pokaùva kako laèn zaradi relativnosta {to go karakterizira konceptot na titulata (sopstvenosta) vrz dvi`nite stvari vo civil law i vo common law sistemite. Podetalnata analiza na klu~nite zakonski odredbi ne ni otkriva nekoi koncepciski pre~ki vo civil law jurisdikciite do merkata do koja najgolemiot broj od zakonicite, sledej}i go obrazecot na francuskiot Gra|anski zakonik na zakonitiot vladetel na dvi`nata stvar mu davaat prava i ovlastuvawa {to ~esto se konkurentski na onie na sopstvenikot. Natamu vo otsustvo na obemna sudska praksa za upotrebata na germanskite banki na ovlastuvawata {to tie gi rezervirale za sebe vo AGB to~ka 20 i od zadovolstvoto so proceduralnata pravi~nost na vonsudskite proda`bi izrazeno od strana na germanskite klienti, mora da se zaklu~i deka ovlastuvaweto za proda`ba moè uspe{no da se iskoristi kako vo civil law, taka i vo common law zemjite.

Ako ona od {to stravuvaat zakonodavcite vo civil law zemjite e mo`nosta od zloupotreba na doveritelite, kako onaa {to pottiknala na donesuvawe na srednovekovnata zabrana na pactum commissorium treba da se zapomni deka ne postoi podobra prevencija protiv tie zloupotrebi otkolku dobro razviena smisla za pravi~nost kaj trgovskite i pravnite zaednici.

D. TRUST POTVRDA (TRUST RECEIPT)

120. Voved - Prethodniot opis na mehanizmite za sozdavawe na razla~ni prava se temeli vrz pretpostavkata deka bankata }e gi zadrì ili }e raspolaga so stokitepo neispolnuvaweto na klientot. Obi~no, bankarite nitu sakaat da gi zadràt stokite, nitu sakaat da bidat involvirani vo procesot na nivna proda`ba ili raspolagawe. ^lenot 8 od UCP, verzii 1962 i 1974 godina, precizno naveduva deka bankarite, kako i drugite stranki vo transakcijata so akreditivite"postapuvaat po dokumenti, a ne so stoki". Kaj gole broj transakcii kupuva~ot-klient }e dobie dovolno sredstva preku proda`bata na stokata za da ja obes{teti emisionata banka. Ovlastuvaweto za raspolagawe so stokite moè da bide potrebno ne samo za celite na direktnata preproda`ba, tuku i za odreden broj mnogu neophodni i mo`no produktivni operacii kako povlekuvawe na stokite od carina, proizvodstvo, skladirawe i drugi aktivnosti {to najdobro moàt da se izvr{at pod direktna kontrola na klientot. Zatoa ovde postoi potreba ne samo za nekoj vid aran`man so koj bankarot, iako seu{te obezbeden so stokite, moè da mu gi predade na svojot klient i da bide obes{teten ne samo za prethodnite uslugi, tuku i za novata i kone~na usluga na refinansirawe. Re{enieto {to se razvilo vo trgovskata praksa na SAD i od tamu se ra{irilo vo drugite common i civil law jurisdikcii e tnr. "trust receipt" (trust potvrda).

Ovde davame samo kus opis na osnovnite pravni karakteristiki na trust potvrdite vo SAD i Anglija, po {to sledi sli~en opis vo pravoto na onie civil law jurisdikcii vo koi se poznati trust potvrditeili nivnite analogii.

121. Soedineti Amerikanski Dràvi - Kaj normalnata trust potvrda vo SAD klientot potpi{uva instrument ozna~en kako trust potvrda so koja go priznava priemot (receipt) na relevantnite dokumenti vo trust za bankata (entruster) i se soglasuva deka }e gi ~uva dokumentite, stokite ili prihodite od dniv na poseben na~in, pri {to stokata moè da se identifikuva kako"sopstvenost na entruster".

57

Zborovite vo navodnici ja akcentiraat ~esto pati nedovolno razbranata karakteristika na anglo-amerikanskiot trust receipt. Za razlika od tradicionalniot angliski trust, trustee kaj transakcija so trust potvrdata ne steknuva "pravna ili zakonska titula" (sopstveni~ko pravo) vrz predmetot na trustot. Sopstvenosta vrz predmetot na obezbeduvaweto kaj transakcijata so trust potvrdata ostanuva kaj bankata-entruster koja isto taka ima ovlastuvawe da gi bara prihodite od raspolagaweto so trust imotot. Fakti~ki, i pokraj upotrebata na terminot "trust", trust potvrdata ne e proizvod na anglo-amerikanskoto pravo za trustot, nitu pak zavisi od nego za da bide obvrzuva~ka za razli~nite stranki vo transakcijata.

Trust potvrdata vo SAD, koja e prethodnik na britanskite praksi, treba da se smeta za poseben vid na zalog vrz dvièn predmet. Taa ne e vistinska ra~na zaloga zaradi slednite posebni karakteristiki. Prvo, bez ogled na toa kakov opis moè da se dade na titulata {to ja steknuva emisionata banka, titulata ne proizleguva od davatelot na zalogot (klientot - chattel mortgagor), {to e voobi~aen slu~aj kaj zalogot, tuku od prodava~ot-korisnik. Vtoro, spored Uniform Trust Receipts Act i UCC, se dozvoluva privremen period za zaokruùvawe na transakcijata bez dostavuvawe na izvestuvawe; vo toj period, i pokraj nedostatokot od registracija, razla~noto pravo e polnova`no vo odnos na drugite doveriteli i vo odnos na trustee vo ste~ajnite postapki. Treto, razvieni se detalni pravila za pravoto na bankata kako entruster svoeto razla~no pravo da go prefrla vo razli~nitefazi na transforacijata na razli~nite vidovi "izvedeni" dvi`ni predmeti, kako proizvedeni stoki od surovini, zaliha od proizvedeni stoki, pobaruvawa od zalihi i pari~ni i nepari~ni prihodi od smetka.

Spored UCC ~len 9, trust potvrdata stanala sostaven del od unitarniot koncept na transakcija za obezbeduvawe, koncept {to isto taka opfa}a mehanizmi za obezbeduvawe kako zalog, uslovna proda`ba, ra~na zaloga i komisiona zaloga. Spojuvawata na konceptite navedeni vo ~len 9 pretstavuva rezultat na obidot za minimizirawe na konfliktite pome|u razli~nite vidovi razla~ni doveriteli. Ovie konflikti stanuvaat osobeno evidentni kaj imatelite na trust potvrdite i kaj podocne`nite imateli na tovarnite listovi i skladi{nicite, osobeno po donesuvaweto na zakonite so koi se {titat imatelite na ovie dokumenti kako Uniform Bills of Lading i Warehouse Receipts Act (Ednoobrazen zakon za tovarnite listovi i Zakon za skladi{nicite).

UCC ~len 9 se odnesuva na trust potvrdite i hipotekarnite pisma, po hronolo{ki redosled. Vo vrska so hipotekarnite pisma, s. 9-304(4) propi{uva vremeno perfektuirawe na razla~noto pravo na bankata, bez registracija ili vladenie, za 21 den od denot na kreiraweto na razla~noto pravo (potpi{uvawe na hipotekarnoto pismo ili ekvivalent na toa), do merkata do koa toa nastanuva za novata vrednost dadena od strana na bankata spored dogovorot za obezbeduvawe. UCC s. 9-304(5) i dozvoluva na bankata koja steknala razla~no pravo vrz dokumentite za titulata vrz osnova na hipotekarno pismo (spored stav 4) da gi vrati dokumentite za titulata na klientot za sekoja od celite navedeni vo stavot. Razla~noto pravo na bankata vrz tie dokumenti za titulata UCC veli deka ostanuva validno vo period od 21 den bez registracija. Me|utoa, kako {to stanuva jasno od izmenite na Zakonikot od 1972 godina i od komentarite po nego, kreiraweto na razla~noto pravo na bankata vrz dokumentite za titulata kaj trust potvrdite, {to ne baraat registracija, nu`no ne implicira deka bankata steknuva prioritetno pravo pred drugite razla~ni doveriteli koi go kreirale toa pravo prethodno (poprvo vo vreme) ili preku registracija ili so steknuvawe na vladenie vrz soodvetnite dvi`ni stvari. Prioritetot vo odnos na tie razla~ni doveriteli moè da go stekne samo bankata vo transakcija so trust potvrda soobrazuvaj}i se so odredbite na UCC za kreiraweto na pravoto i izvestuvaweto; na sli~en na~in,

58

kreiraweto na razla~noto pravo na bankata nad vremeniot period od 21 den bara soodvetna registracija.

Golem broj od pravilata elaborirani vo tekot na re~isi 50 godini sudska praksa povrzana so trust potvrdite vo SAD bile prifateni vo Ednoobrazniot trgovski zakonik. Zatoa, razla~noto pravo na trust potvrdata prodolùva vrz dvi`nata stvar bez ogled na nejzinata proda`ba, razmena ili drug vid raspolagawe, osven ako toa ne bilo ovlasteno i odobreno od strana na bankata. Toa isto taka prodolùva i vrz nedefiniranite prinosi i prihodi od stvarta, vklu~uvaj}i gi i prinosite naplateni od strana na klientot-dol`nik. Pobaruvaweto na depozit od pari~nite prihodi vo banka (verojatno banka {to ne e emisionata banka, imatelot na trust potvrdata), emisionata banka }e "podleì na site prava na prebivawe (od strana na drugite banki) i ograni~eno na iznos {to ne e pogole od iznosot na pari~nite prinosi {to gi primil dol`nikot vo rok od deset dena pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka i staveni na bankarskata smetka...." Vo odnos na trustee vo ste~aj, bankarskoto razla~no pravo }e ostane polnova`no 10 dena od momentot koga klientot gi dobil stokite od bankata.

122. Evropsko i latino-amerikansko pravo - U{te od krajot na Vtorata svetska vojna vo golem broj civil law jurisdikcii se po~esto se koristeni razli~ni formi na trust potvrdi. Odgovorite vo Pra{alnikot indiciraat umerena upotreba vo Belgija, Francija, Italija, Danska, Meksiko i [vedska i prili~na upotreba vo Argentina, Brazil i Germanija. Opisot na eden argentinski bankar ni go ilustrira procesot na nivnoto voveduvawe vo civil law zemja:

"Pribli`no vo 1936 godina nekoi belgiski proizvoditeli-izvoznici smetaa deka e neophodno kaj nivnite proda`bi na argentinskite uvoznici koi ne go poznavaa kvalitetot na belgiskite proizvodi da sklu~at dogovor so koj izvoznicite im dozvoluvaat na uvoznicite da steknat vladenie vrz stokata samo so cel da go procenat nejziniot kvalitet... Taka (vo Argentina) trust potvrdata prvo be{e upotrebena kako dodatok na kupoproda`nite dogovori {to podleèa na inspekcija na klientot na mestoto na sudbinata."

Deneska, osnovnata funkcija na trust potvrdata vo civil law sistemite se ~ini deka e olesnuvawe na procesot na povlekuvawe na stokite od carinata, kako i nejzinoto skladirawe. Se ~ini deka proizvodnite i marketin{kite aktivnosti ne se finansiraat preku trust potvrdi, osven vo retki slu~ai. Taka, upotrebata na trust potvrdata vo civil law zemjite e mnogu poograni~ena po svojot obem, otkolku vo SAD.

So isklu~ok na Brazil (infra s. 123), civil law jurisdikciite dosega se vozdrùvaa od donesuvawe na zakoni so koi bi go regulirale funkcioniraweto na trust potvrdite. Zatoa, formalnostite potrebni za kreirawe i polnova`nost na bankarskoto razla~no pravo, kako i pravata i obvrskite na razli~nite stranki vo transakcijata vo golema merka ostanuvaat neregulirana teritorija. êsto postoi ostra razlika vo mislewata pome|u bankarite i bankarskite pravnici okolu toa kakva e realnata praksa. Na primer, neodamne{nata studija na trojca argentinski pravnici naveduva deka: "Francuskite.... banki baraat stokata da bide deponirana vo skladi{te {to e iznajmeno od nivna strana i da ima vidlivi oznaki so koi se ozna~uva imeto na bankata, dodeka italijanskite banki, po sugestija na nivnite klienti, nazna~uvaat treto lice bailees da sluì kako depozitar na stokite za bankata." Me|utoa, intervjuiranite francuski i italijanski bankari {to go razgleduvaa detalniot opis na praksata indiciraa deka tie ne se svesni za takvata praksa i deka ako taa i postoi, nea ja koristi sao mal segment od bankarskata industrija. Nivniot opis na voobi~aeno involviranite formalnosti vo kreiraweto na razla~noto pravo vo nivnite jurisikcii prili~no potsetuva na onie od amerikanskiot Ednoobrazen trgovski zakonik.

123. Brazilski zakon - Brazilskite pravila, doneseni vo 1965 godina kako del od zakonot namenet za promovirawe na silen pazar na kapitalot, {to gi opfa}aat

59

trust potvrdite i drugite obezbedeni transakcii po~ivaat vrz pretpostavkata deka fiducijarot na bankata ili pravnata titula vrz stokite proizleguva od klientot, a ne od prodava~ot-korisnik. Kako {to propi{uva Zakonot broj 4.728 od 1965 godina:

"Fiducijarnoto otu|uvawe za celite na obezbeduvaweto mu ja prenesuva sopstvenosta na doveritelot podlo`na na podocne`ni uslovi i indirektno vladenie vrz dvi`nite stvari otu|eni bez fakti~ka isporaka na stvarta, dodeka prenesuva~ot-dol`nik go zadrùva direktnoto vladenie vrz stokite i se smeta deka dejstvuva kako depozitar so site obvrski i dol`nosti {to im se naloùvaat na depozitarite spored gra|anskoto i kaznenoto pravo."

Brazilskata trust potvrda za "fiducijarnoto otu|uvawe za celite na obezbeduvaweto" (alienacao fiduciaria em garantia) pretstavuva formalna transakcija {to bara oficialen ili neformalen akt so koj se kreira razla~noto pravo koe se registrira vo Registerot za sopstvenosta (titulite) i dokumentite vo mestoto na ìveali{teto ili sedi{teto (domicilot) na doveritelot. Bez ogled na involviraniot vremenski period, propu{taweto da se izvr{i registracija na tie akti go li{uva razla~niot doveritel od pravata vo odnos na tretite lica (~len 66 stav 1).

Brazilskiot zakonodavec i dava golemo zna~ewe na nu`nosta od soodvetna identifikacija na stokite {to podleàt na trust potvrdite. Ako involviranite stoki ne se identifikuvani so broevi, oznaki ili znaci vo trust instrumentot, razla~niot doveritel go snosi tovarot na dokaùvaweto na identitetot na stokite {to se nao|aat vo vladenie na dol`nikot (~len 66 stav 3).

Razla~niot doveritel, kako fiducijaren sopstvenik ima ovlastuvawe za raspolagawe so stokite vo slu~aj na neispolnuvawe na dol`nikot i ima pravo na nadomest na sekoja razlika (deficit) {to proizleguva od nedovolnite prihodi ostvareni na javna ili privatna proda`ba (~len 66 stavovi 4, 5). Me|utoa, toj ne e vo mo`nost da gi zadrì stokite, zatoa {to toa bi pretstavuvalo povreda na zabranata za pactum comissorium (~len 66 stav 6). Natamu, za razlika od dol`nikot vo SAD, brazilskiot dol`nik-klient nema zakonsko pravo da raspolaga ili da ja zaloùva stokata od momentot koga taa }e bide "prenesena" na doveritelot. Namesto toa sekoja proda`ba ili zalog od strana na dol`nikot poleì na stroga krivi~na kazna.

Postojat nekoi dopolnitelni interesni kontrasti pome|u Ednoorbazniot trgovski zakonik i brazilskite propisi za trust potvrdata. Na prvo mesto, treba da se zapomni deka Ednoobrazniot trgovski zakonik se potpira na poimot deka titulata vrz dokumentite i vrz stokite proizleguva od prodava~ot-korisnik, a ne od klientot. Ova poimawe i ovozmoùva na bankata da uìva kontinuitet na titulata vrz promenlivite dvi`ni stvari {to se predmet na obezbeduvaweto (dokumentite, stokite ili prihodite ostvareni od nivnata realizacija) od momentot na potpi{uvaweto na hipotekarnoto pismo do momentot na kone~nata isplata od strana na klientot, ograni~eno vo kontekstot na obezbedenata transakcija (supra s. 121). Bankata ne mora da ~eka dodeka klientot ja stekne titulata (sopstvenosta) vrz stokite za da moè da go stekne razla~noto pravo vrz niv. Taka prazninata ili prekinot vo bankarskiot kontinuitet na titulata do koj bi do{lo ako se smeta deka bankata najnapred dejstvuva kako zaloèn doveritel vo odnos na dokumentite, a podocna kako fiducijaren kupuva~ na stokite (kategorizacija {to prezumira me|uvremeno osloboduvawe od dokumentite ili stokite i nivno predavawe na klientot, negovo steknuvawe na sopstvenosta i negov fiducijaren prenos na bankata) pretstavuva situacija {to se izbegnuva vo amerikanskoto pravo. Ovaa praznina verojatno }e se pojavi vo brazliskoto pravo, kako {toe toa navedeno vo Zakonot broj 4.728, ~len 66 stav 2:"Ako vo vremeto na potpi{uvaweto na instrumentot za fiducijarnoto otu|uvawe, dol`nikot ne e sopstvenik na stokite, fiducijarnata sopstvenost }e mu bide prenesena na

60

doveritelot od momentot na steknuvawetona sopstvenosta od strana na dol`nikot....."

Vtoriot kontrast go sre}avae vo stavot na Ednoobrazniot trgovski zakonik vo odnos na formalnostite pri kreiraweto na bankarskoto razla~no pravo. Ednoobrazniot trgovski zakonik ne bara registracija od strana na bankata vo tekot na 21 den od momentot koga dokumentite ili stokite mu bile predadeni na klientot. Vo brazilskoto pravo registracijata pretstavuva preduslov za kreiraweto na razla~noto pravo. Ednoobrazniot trgovski zakonik go prifa}a neforalniot sistem na registracija na "izvestuvawa", {to bara da se deponira samo kratko rezime na dogovorot za obezbeduvawe, {to e razli~no od brazilskiot uslov da se deponira celiot dogovor, vklu~uvaj}i prili~no detalen opis na predetot na razla~noto pravo.

Treto, Ednoobrazniot trgovski zakonik, za razlika od brazilskiot zakon implicitno (premol~no) ja prifa}a pretpostavkata od Uniform Trust Receipts Act deka trust potvrdata ovozmoùva ne samo skladirawe na stokite od strana na klientot, tuku i niven transport ili upotreba vo procesot na proizvodstvoto ili nivna proda`ba. Kone~no, Enoobrazniot trgovski zakonik obezbeduva vodi~ (nasoki) {to gi nema vo brazilskiot zakon za da se sledat pravata na razla~nite doveritelivrz prihodite ostvareni od realizacijata na zaloèniot predmet, kako i pravila so koi se opredeluvaat prioritetite pome|u konkurentskite doveriteli (UCC s. 9-306).

124. Germanski prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe - Vo ostra sprotivnost na brazilskoto re{enie, germanskata bankarska praksa i pravna doktrina uspevaat da go pokrijat procepot kaj vladenieto potpiraj}i se na konceptot na prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto (Sicherungsuberignung). Zahn ja opi{uva pravnata osnova na ovaa transakcija na sledniov na~in:

"Bidej}i vo germanskoto pravo polnova`nata zaloga bara kontinuirano vladenie vrz stokite, nivnata isporaka na zalo`niot dol`nik ja uni{tuva ra~nata zaloga.... obezbeduvaweto }e treba da se dade preku prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto (Sicherungsuberignung)... Za da se za~uva kontinuitetot na nejzinoto obezbeduvawe (razla~no pravo), bankata mora da obezbedi deka sopstvenosta vrz dokumentite i so samoto toa - koga se izdadeni negocijabilni dokumenti za titulata - i sopstvenosta vrz stokite direktno e prenesena od korisnikot na bankata, bez najnapred da prmine na kupuva~ot"...."Koga postojat negociabilni dokumenti za titulata (sopstveni~koto pravo), sopstvenosta vrz dokumentite i vrz stokata }e premine na bankata vo momentot koga bankata }e gi honorira dokumentite {to i bile prezentirani spored kreditot; ponudata na korisnikot za prenos na sopstvenosta se smeta za naso~ena kon "sekogo" (to who it may concern)..."

Sudijata Liesecke se soglasuva: Koga klientot bara dopolnitelen kredit, bankata moè da predvidi vo dogovorot prenos na sopstvenosta vrz stokite za celite na obezbeduvaweto i da mu naloì obvrska na klientot stokata da ja skladira vedna{ po nejzinoto pristignuvawe, odvojuvaj}i gi obezbedenite od drugite skladirani stoki. Na sli~en na~in i vrz osnova na za{titata dadena so ~len 185 od Gra|anskiot zakonik, stokite moàt da mu bidat predadeni na klientot bez tovaren list.

Germanskiot koncept za prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto, po moe mislewe po~iva vrz poimot za titulata (sopstvenosta) {to ne e mnogu razli~en od ~lenot 9 od UCC. Koga gi utvrduva su{testvenite elementi na obezbedenata transakcija, ~lenot 9 od UCC ne bara dol`nikot da ima celosna titula vrz zaloènata dvi`na stvar, tuku samo da ima "prava"vrz nea (vidi UCC s. 9-202). Zatoa, spored ~len 9, klientot-kupuva~ moè da sklu~i polnovaèn

61

dogovor za obezbeduvawe so bankata vrz osnova na pravata vrz zaloènata dvi`na stvar {to toj gi steknal so dogovorot za proda`ba, minimalni kakvi {to moàt da bidat vo smisla na davawe pravo na steknuvawe ili zadrùvawe na vladenieto. Istoto vaì i spored prensoot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto.

125. Zaklu~oci i preporaki - Germanskiot prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto pomaga da se sogleda vistinskata priroda na trust potvrdata. Ovde ne stanuva zbor za anglo-saksonskata karakteristika na fragmentacijata na sopstvenosta na tituli spored pravoto i spored equity; tuku za transakcija za obezbeduvawe {to po~iva vrz prenosot za celite na obezbeduvaweto na pravata na kupuva~ot vrz uvezenite stoki na bankata koja go obezbedila finansiraweto.

Edna od osnovnite pre~ki za da se dojde do soodvetna regulacija na transakciite so trust potvrdite vo civil law zemjite e ra{irenoto pogre{no poimawe na prirodata na ovaa institucija. Kako {to be{e zabeleàno, civil law avtorite na{iroko veruvaat deka trust potvrdata pretstavuva proizvod na anglo-amerikanskoto pravo za trustot, i bidej}i civil law jurisdikciite generalno ne ja priznavaat podelbata na sopstvenosta na pravna (zakonska) i po equity (pravi~nost) titula, voobi~aeno se pretpostavuva deka e nevozmo`no da se iskoristi trust potvrdata na ist na~in kako {to toa se pravi od strana na bankite vo SAD i Anglija. Pokraj pogre{noto razbirawe na prirodatana trust potvrdata od pravoto na SAD, ovie avtori ne uspevaat da ja uvidat relativnata priroda na titulata vrz stokite {to gi drì bankata, titula {to moè da se sporedi so pobaruvawata vrz istata taa stoka od strana na prevoznicite, kupuva~ite i drugite doveriteli {to imaat povisok ili ponizok prioritet od bankata. Ovoj propust vo golema merka e odgovoren {to na bankata i se negira ovlastuvaweto za raspolagawe so stokata.

Brazil se obidel da obezbedi soodvetna regulativna osnova za trust potvrdata pribegnuvaj}i kon romejskiot poim za fiducijaren prenos. Zatoa, toj se grièl za problemot na pravotona bankata za raspolagawe, davaj}i i na bankata fiducijarna sopstvenost vrz stokite. Me|utoa, pravej}i go toa sozdadena e opasna praznina vo kontinuitetot na bankarskata titula, zatoa {to taa titula e titula prenesena od strana na klientot, a ne od strana na korisnikot.

Koga edna{ e stane mo`no da se kreira razla~no pravo so toa {to dol`nikot kako obezbeduvawe gi nudi samo svoite prava vrz zalo`niot premet vo zamena za vrednosta {to mu ja dava doveritelot (kreditorot), raspredelbata na pravata i obvrskite na strankite i elaboracijata na za{titnite mehanizmi {to se konzistentni na toa stanuvaat zada~a na ve{tinata na izgotvuvaweto na zakonskite propisi, na adinistrativnoto sproveduvawe na tie propisi i kreativnoto sudsko tolkuvawe. Zakonodavstvoto ab initio }e treba da re{i kakov vid formalnosti }e saka da naloì vo pogled na instrumentot na trust potvrdata, kako i vo pogled na indosiraweto ili drugite na~ini na prenos na dokumentite za titulata, prvo od korisnikot na bankata, a potoa od bankata na klientot. Potoa, treba da se napravi izbor vo pogled na toa dali treba da se bara publicitet (javnost) ili ne, i ako se bara publicitet, za vidot na deponiraweto, registracijata ili sistemot na javnost {to se ~ini najefikasen vo pogled na strankite i involviranite zaloèni predmeti. Soodvetnata administrativna implementacija treba da obezbedi tretite lica da imaat pristapni i blagovremeni izvestuvawa za prisustvoto na razla~noto pravo po nekoi tolerantni socialni tro{oci. Kone~no, treba da se vospostavat prioritetite pome|u doveritelite na bankata i na kupuva~ite na zaloèniot predmet vo obi~ni uslovi i vo ste~aj. Sudskite odluki treba da pomognat da se razjasnat neizbe`nite nesigurnosti, kako i da se

62

koregiraat mo`nite nepravi~nosti pri primenata na zakonskite i adinistrativnite pravila.

VI. DOL@NOST NA BANKATA DA GI POJASNI INSTRUKCIITE NA KLIENTOT

A. VOVED

126. Iako od bankarite ne se o~ekuva i obi~no tie i ne sakaat da se involviraat vo nazorot i kontrolata na ispolnuvaweto na osnovniot dogovor zaradi koj i se otvora akreditivot, tie mnogu ~esto se povikani da dadat sovet za vgraduvaweto na nekoi osnovni dogovorni odredbi vo akreditivot. Mnogu ~esto, neiskusniot klient }e se potpre na sudot na bankata za toa na koj na~in da gi sostavi kreditnite uslovi ili rokovi, pa duri i vo pogled na toa koi se dokumenti mu trebaat ili se baraat. Klientot isto taka moè da i dade na bankata grupa instrukcii {to vo nekoi slu~ai moàt da bidat i premnogu detalni ili vo nekoi drugi premnogu op{irni ili necelosni za da dozvolat formulacija na nedvosmisleni kreditni odredbi. Spored tie okolnosti, va`no e da se utvrdi koj e odgovoren za nekompletnosta ili dvosmislenosta na odredbite od kreditot.

B. ODREDBI OD EDNOOBRAZNITE OBIÂI I PRAKSI (UCP) OD 1974 GODINA

127. Celosnost i preciznost na instrukciite na klientot - Op{tite odredbi (d) od UCP 1974 godina, kako i tekstot na kreditot mora da bidat celosni i precizni i za da pretstavuvaat za{tita od konfuzii i nedorazbirawa, emisionata banka treba da go obeshrabri "sekoj obid na podnositelot na baraweto za kredit zavnesuvawe napreterani detali". ^lenot 6 od UCP 1974 godina natamupropi{uva deka ako se dobijatnecelosni ili nejasni instrukcii "bankata od koja se bara da postapuva po tie instrukcii moè da dostavi preliminarna notifikacija (izvestuvawe) za kreditot do korisnikot samo za negova informacija i bez odgovornost; vo takov slu~aj kreditot }e bide izdaden, konfiriran ili sovetuvan samo ako bile dobieni neophodnite informacii". Na ist na~in ~lenot 14(a) UCP 1974 predupreduva deka site instrukcii na klientot za izdavawe, konfirirawe ili sovetuvawe na kreditot"ora precizno da gi navedat dokumentite za koi }e se vr{i pla}awe, akceptirawe ili negocirawe".

128. Necelosni ili nejasni instrukcii - Pokraj toa, UCP go obeshrabruva koristeweto na opredeleni neprecizni termini i dava tolkuvawe na drugite dvosmisleni ili nejasni termini. Taka, od edna strana, upotrebata na terminite kako "prva klasa", "dobro poznat" ili"kvalifikuvan" za opi{uvawe na izdava~ite na baranite dokumenti se obeshrabruvavo smisla {to UCP prepora~uva da ne se koristat tie termini. Me|utoa, ako se koristat, na bankite }e im bide dozvoleno da gi prifatat dokumentite taka kakvi {to se dostaveni. Od druga strana, "objektivnoto" zna~ewe (zna~ewe razli~no od ona {to subjektivno go podrazbiraat strankite) se naveduva za terminite kako "okolu", "circa" i mnogu drugi lai~ki ili trgovski izrazi.

Taka, iako moè da se tvrdi deka postoi nekoja osnova kaj navedenite UCP odredbi da se izvle~e dol`nosta na emisionata banka za pojasnuvawe na instrukciite i kreditnite uslovi, ovaa dol`nost treba da se spodeli so klientot. Natamu, ne e sosema jasno kakvi posledici }e proizlezat od onie slu~ai vo koi bankata propu{tila da gi obeshrabri da gi koristat tie preterani ili konfuzni detali,

63

da bara pojasnuvawe na nejasnite termini ili da bara zaokruùvawe na kreditnite uslovi.

129. Restriktiven pristap na odgovornosta - Na neodamne{niot sostanok na Komisijata za bankarska tehnika i praksa na ICC se razgleduva{e pra{aweto dali postojat nekoi sankcii ako kreditnite instrukcii i samiot kredit ne se celosni i precizni. Vo otsustvo na izre~na sankcija, g-din. Wheble, pretsedatelot na Komisijata, zaklu~il deka edinstvenata sankcija {to moè da ja primeni bankata e da odbie da u~estvuva vo operacijata i deka vo praksa, vakvata sankcija bi bila te{ka zaradi komercijalni pri~ini.

Po moe mislewe ova e prili~no restriktiven stav za konsekvencite {to proizleguvaat od povredata na dol`nosta za pojasnuvawe. Toj ne gi zema predvid slu~aite vo koi bankata nebre`no se soglasila ili go ohrabrila koristeweto na preteranite detali ili ne pobarala instrukcii {to bi ovozmoìle kompletirawe na instrumentot ili propu{tila da pobara vnesuvawe na odredba bez koja samiot kredit ne bi bil polnovaèn ili operativen. Ovoj po{irok spektar na odgovornosta stanuva o~igleden vo sporedbenata sudska praksa.

V. SUDSKA PRAKSA

130. Liban - Eden slu~aj neodamna re{avan od strana na libanskiot Cour de cassation pretstavuva tipi~en primer vo koj klientot trebalo da go snosi tovarot na svoeto propu{tawe da dade celosni instrukcii. Bankata vo Bejrut izdala akreitiv {to bil konfirmiran od strana na ê{kata dràvna banka vo polza na ~e{ka trgovska agencija za dostava na {e}er na libanskiot klient. Klientot gi navel potrebnite dokumenti. Pokraj mestoto predvideno so akreditivot za naveduvawe na potrebnite dokumenti imalo prostor ozna~en kako N.B. (vo smisla "nota bene" - vnimavaj dobro) vo koj na verifikatorot osobeno mu bilo obrnato vnimanie na uslovot deka "datumot na plovidbata i brodot {to }e go vr{i prevozot }e bide imenuvan od strana na prevoznicite telegrafski do liceto koe go otvora akreditivot". Ne bil naveden nitu eden konkreten dokument kako neophoden za "imenuvaweto" ili notifikacijata.

Bankata vo Bejrut odbila da go honorira kreditot tvrdej}i deka taa ne primila nikakov dokument vo koj se tvrdi deka bila izvr{ena nekoja notifikacija. ê{kata banka tvrdela deka taa pretpostavila deka korisnikot dostavil telegrama prethodno direktno do klientot. Emisionata banka odgovorila deka telegramata do klientot ima pogre{no vreme na dostava i deka vo sekoj slu~aj dol`nost na konfirmacionata banka e da bara dokument so blagovremena notifikacija. Toa se veli deka bilo osobeno neophodno bidej}i klientot zavisel od negovoto znaewe za datumot na isporakata i pristignuvaweto za da moè da ja organizira preproda`bata na stokata na profitna osnova.

Libanskiot Kasacionen sud, potpiraj}i se na ~len 13 od UCP 1962 utvrdil deka so ogled na toa {to instrukciite na klientot ne bile "celosni i precizni" klientot treba da go snosi tovarot na nesoodvetnoto soobrazuvawe.

131. [vajcarija - Odlukata na {vajcarskiotFederalen tribunal vo 1961 godina na sli~en na~in ni gi ilustrira efektite od propustot na klientot soodvetno da pojasni {to misli pod nekoj opredelen termin. Vo ovaa odluka Federalniot trubunal ja izmenil presudata na Trgovskiot sud vo Cirih i utvrdil deka odredbata deka stokite treba da se dostavat "na ili okolu sredinata na septemvri" moè soodvetno da vodi kon akceptirawe na dokumentite od strana na bankata so specificirawe na 22 septemvri kako den na dostavata. Federalniot tribunal ne gi iskoristil samo oredbite od UCP {to go opredeluvaat zna~eweto na terminot

64

"sredina na mesecot" ili terinite kako "okolu", tuku i na equity principot deka "onoj koj propi{uva nejasni termini go snosi rizikot na zna~itelnite devijacii."

132. Argentina - Me|utoa, vo nekoi slu~ai, klientot moè da bide uveren deka predvidel sovr{eno precizni i sigurni termini, za podocna da ja otkrie nesigurnosta zaradi inherentnata kompleksnost na transakcijata so akreditivot. Na primer, argentinskiot klient go predvidel datumot 31 oktomvri 1920 godina kako datum za istek na va`nosta na akreditivot izdaden za smetka na edna argentinska banka za iniski izvoznik vo Kalkuta. Ovoj akreditiv trebalo da bide konfirmiran od strana na edna londonska banka vo odnos na koja korisnikot trebalo da gi vle~e svoite menici po viduvawe. Korisnikot vo Kalkuta vle~el menica so datum 29 oktomvri na konfirmacionata banka. Ovaa menica, pridruèna so transportnite dokumenti {to go evidentirale transportot od Kalkuta na 29 oktomvri bila prezentirana za naplata i platena od strana na londonskata konfirmaciona banka na 3 dekemvri.

Klientot prigovoril na isplatata kako isplata izvr{ena nadvor od periodot na polnova`nosta na negocijacijata utvrden vo kreditot (o~igledno ~itaj}i ja kako en na istekot na kreditot i kone~nata data za negocirawe na menicata). Me|utoa, emisionata banka tvrdela deka datumot naveden vo menicata se odnesuval na dostavata na stokite, a ne na isplatata ili akceptiraweto na menicata. Argentinskata Trgovska komora se soglasila so toa tolkuvawe.

133. Uslovi i rokovi vo vrska so me|u-bankarskite transakcii - ]e bide u{te pote{ko da se pripi{e vakvata nebre`nost koga konkretnata odreba se odnesuva na ~isto bankarska rabota kako na primer metodot na obes{tetuvawe {to konfirmacionata banka go bara od emisionata banka. Ovaa to~ka e jasno sogledana od strana na francuskiot Kasacionen sud vo odlukata od 1966 godina. Francuskata emisiona banka se soglasila so francuskiot klient da izdade neotpovikliv akreditiv plativ vo Grcija za gr~kiot korisnik preku gr~ka konfirmaciona banka. Vo svoeto soop{tenie do gr~kata banka, francuskata emisiona banka predvidela metod na obes{tetuvawe neprifatliv za francusko-gr~kata bankarska trgovija i deviznite propisi. Gr~kata banka odbila da go stavi na raspolagawe kreditot na korisnikot i Kasacioniot sud smetal deka francuskata emisiona banka e odgovorna za nadomest na {tetite {to gi pretrpel klientot kako posledica na toj propust. Po misleweto na sudot, francuskata emisiona banka bila odgovorna ne samo za izdavaweto soglasno instrukciite na klientot, tuku i za efikasnata konfirmacija na kreditot soglasno preovladuva~koto pravo i praksa.

134. Sporedba i zaklu~ok - Odlukite na libanskiot i {vajcarskiot Vrhoven sud se ~ini deka se korektni ako se ima predvid deka klientot vo dvata slu~aja bil svesen za potrebata od specifikacija na datite {to soodvetstvuvaat na klu~nite fazi na soobrazuvaweto na korisnikot i grubo propu{tile ili da gi opredelat datite ili sredstvata za nivnata dokumentarna verifikacija. Voop{to ne e lesnoda se imputira ovaa nebre`nost na argentinskiot klient zatoa {to mal broj korisnici se svesni za mo`nosta razli~ni datumi da se primenuvaat na sozdavaweto, akceptiraweto ili pla}aweto na menicata od akreditivot i na izdavaweto i prezentacijata na transportnite dokumenti.

Nakuso, konsekvencite od propustot da se kompletiraat, specificiraat ili pojasnat operativnite termini kaj akreditivot, vo navedenite odluki, se ~ini deka se dlaboko povrzani so realnoto ili pretpostavenoto znaewe na strankite. Zavisno od faktite na slu~ajot va`nosta od specificiraweto na opredelenite termini }e se pretpostavi deka mu bila poznata na klientot ili na emisionata banka i edniot ili drugiot }e go snosi tovarot na nivnata dvosmislenost.

G. KRITIKA I SUGESTII

65

135. Te{kotii pri klasifikacijata na pojasnuvawata - Ne postoi zakonsko pravo {to direktno se primenuva na bankarskata dol`nost za pojasnuvawe na instrukciite na klientot. Bi bilo nelogi~no, isto kolku i besplodno da se napravi obid za za klasifikacijana site vidovi potrebni pojasnuvawa pred da se pojavat realnite pra{awa ili sudskite sporovi vo vrska so niv. Terminot ili odredbata {to e va`na za eden klient ili korisnikne mora da bide vaèn za drugite. Zatoa, od gledna to~ka na ~isto delovnite odnosi na strankite, poimite kako "opredeleni", "precizen", "nedvosmislen" ili "celosen"{to se primenuvaat na instrukciite na klientot nemaat nekoe fiksno utvrdeno zna~ewe. Od zakonska gledna to~ka, klasifikacijata na kreditnite uslovi i konfuzijata predizvikana od nivnoto otsustvo ili nejasno formulirawe ne e samo mo`na, tuku i neophodna.

136. Su{testveni uslovi - Postoat nekoi uslovi bez koi akreditivot, kako formalen instrument, sli~no na menicata ili ~ekot, }e bide kobno defekten (infra Glava IX). Me|u niv se involviraniot iznos, imeto nakorisnikot ili negovata identifikacija, metodot na pla}aweto na korisnikot ili metodot na obes{tetuvawe na posredni~kata negocira~ka banka. Sprotivno na toa, postojat i drugi uslovi koi, zavisno od viot na kreditot, ili ne se neophodni ili ne se konzistentni so celta na transakcijata. Ovie termini na primer bi bile spomenuvaweto na menicata kaj akreditivot kaj koj ne se izdava menica ili spomenuvaweto na dokumentite kaj "~istite" akreditivi.

Otsustvoto ili nejasnosta na su{testvenite elementi treba da bide odgovornost na emisionata banka, bidej}i emisionata banka klu~na i su{testvena institucija vo transakcijata so akreditivot ima ili treba da gi ima znaewata {to se potrebni za eden krediten instrument da stane efektiven. Toa bi zna~elo deka ako bankarskata praksa pokaàla deka klu~no zna~ewe kaj neotpovikliviot akreditiv ima utvrduvaweto na datumot do koj treba da se prezentiraat dokumentite za naplata, akceptirawe ili negocirawe, bez ogled na naveduvaweto na datumot na posledniot rok za isporaka, toga{ bankata nema da se oslobodi od odgovornosta za nadomest na {tetata {to ja pretrpel klientot zaradi izdavaweto na akreditiv vo koj nemalo takvi specifikacii. Zatoa, odlukata na argentinskata Trgovska komora treba da se izmeni i praviloto od ~len 37 od UCP 1974 godina }e stekne zaolìtelna prirodavo razli~nite "nacionalni konteksti".

137. Nesu{testveni uslovi - Problemite kreirani zaradi necelosnosta ili dvosmislenosta na pravno nesu{testvenite uslovi ne moàt lesno da bidat razre{eni i tie bez somnenie opfa}aat prili~en obem na sudski sporovi i doktrinarni raspravi.

Bankarskitestavovi variraat vo pogled na ona {to moè da se smeta za necelosna instrukcija ili dvosmislen termin. Na primer, instrukcijata vo koja se naveduva deka "indikacijata na pristani{teto na krajnata destinacija na stokite i imeto na brodot }e bidat dostaveni podocna" golem broj me|unarodni bankari go smetaat za necelosna, do taa merka {to garantira samo izdavawe na neobvrzuva~ka dostava (soglasno ~len 6 UCP 1974 godina). Drugite podenakvo iskusni bankari (vklu~uvaj}i gi ~lenovite na ICC Komisijata za bankarska tehnika ipraksa) ovaa fraza ja smetaat za dovolno celosna za da garantira izdavawe na neotpovikliviot akreditiv. Natamu, od bankarot ne moè da se o~ekuva da bide svesen za beskrajnite posebnosti kaj osnovnata transakcija {to na primer moè da baraat faktura {to na soodveten na~in }e gi opi{e stokite kako "adzing", namesto kako "adding" (dopolnitelni) ma{ini.

Zatoa, najmnogu {to moè da se napravi za da se postigne modicum na sigurnosta za iskoristuvaweto na pravno nesu{testvenite termini e da se vospostavi "objektivno" ili voobi~aeno zna~ewe za kolku e mo`no pogolem broj termini vo zavisnost od frekfencijata na nivnata upotreba i potpirawe na

66

"praviloto za mudrosta" vo pogled na ostanatiot del. Ova pravilo na klientot }e mu naloì obvrska da gi pojasni site termini ili specifikacii za koi toj znae deka se su{testveni od gledna to~ka na osnovnata transakcija, kako {to e toa napraveno vo odlukite na vrhovnite sudovi na Liban i [vajcarija. Koga klientot ne e svesen za va`nosta na specifikacijata ili pojasnuvaweto i koga tie ne se opi{ani kako pravno su{testveni, emisionata banka treba da dejstvuva kako zastapnik koj ima dol`nost na intelegentno (ne slepo) po~ituvawe i pridrùvawe do instrukciite na klientot. Taka, emisionata banka pod opredeleni uslovi moè da prodolì na na~in kako {to e toa sugerirano so ~len 6 od UCP 1974 godina dostavuvaj}i mu na korisnikot samo preliminarno (ne-obvrzuva~ko) izvestuvawe (notifikacija), i }e bara pojasnuvawe od klientot. Vo drugite situacii, zavisno od faktorite kako va`nosta na blagovremenoto izvestuvawe i prisustvoto na soodvetnoto obezbeduvawe, taa moè da prodolì so notifikacija za kreditot so izvestuvawe ~ij tekst po nejzino mislewe e nejasen ili nesiguren. Kako {to }e vidime vo slednata glava, vo pravoto na akreitivite nema mesto za neovlasteni korekcii na uslovite na klientot od strana na emisionata banka.

67

VII. PROPU[TAWE NA BANKATA DA GI SLEDI INSTRUKCIITE NA KLIENTOT

A. VOVED

138. Instrukciite na klientot moè nesoodvetno da se sledat i po~ituvaat pri izdavaweto, notifikacijata ili konfirmacijata na akreditivot ili vo vremeto na verifikacijata na soobraznosta so kreditnite uslovi. Ovaa Glava }e se fokusira na problemite povrzani so izdavaweto, notifikacijata ili konfirmacijata na bankarskata nebre`nost pri propu{taweto da se po~ituvaat instrukciite na klientot pred momentot na pretpostavenoto soobrazuvawe na klientot so uslovite na kreditot. Dol`nosta na emisionata banka za verifikacija na soobrazuvaweto na korisnikot }e go razgleduvame vo slednata glava.

B. PRINCIP NA STROGO POÎTUVAWE (SOOBRAZUVAWE)

139. Osnovni situacii na nesoobrazuvawe - Hronolo{ki, po~nuvaj}i od momentot na izdavaweto na kreditot, instrukciite na klientot moàt da bidat sledeni na nesoodveten na~in kako rezultat na: (1) nesoodvetna notifikacija na kreditnite uslovi vo orginal ili prevod; (2) notifikacija na datum ili period {to se razlikuva od onoj specificiran od strana na klientot; (3) nesoodvetna konfirmacijana kreditnite uslovi vo nivnata orginalna ili prevedena verzija, i (4) konfirmacija na datumot ili periodot koj ne bil specificiran od strana na klientot.

140. Op{ti principi - Generalniot princip so koj se regulira dol`nosta na emisionata banka da gi sledi instrukciite na klientot pri notifikacijata na kreditot e razgleduvan vo francuskiot slu~aj Simonin. Edna francuska banka re{ila da ja promeni CIF cenovnata kvota predvidena od strana na klientot vo FOB kvota za da se soobrazi so francuskite vladini propisi. Klientot ne bil konsultiran za promenata i podocna go odbil priemot (isporakata) na stokata. Sudot smetal deka bankata bila vo neispolnuvawe zatoa {to oti{la nad instrukciite na klientot. Sudot zabeleàl deka duri i koga bankata gi po~ituvala uslovite za sovesnost i ~esnost pri dejstvuvaweto vo namera da se soobrazi so administrativnite propisi, bankata bila dol`na strogo da se pridrùva do instrukciite na klientot vo pogled na kreditnite uslovi.

Ovoj princip e celosno soglasen so dve drugi kardinalni karakteristiki na pravoto za akreditivite. Prvata e "apstrahirawe ili izvlekuvawe" (abstraction) (infra Glava XI) ili izdvojuvawe na komercijalniot akreditiv od osnovnata transakcija ili transakcii. Vtorata karakteristika e sigurnosta na vetuvaweto na emisionata banka otkako kreditot }e bide vospostaven; "koga edna{ }e se vospostavi neotpovikliviot kredit vo pogled na klientot toj moè da bide modificiran ili

68

otpovikan samo so soglasnost na klientot i koga edna{ }e bide vospostaven vo pogled na korisnikot toj moè da bide modifiran ili otpovikan samo so negova soglasnost." (UCC s. 5-106(2)).

Primenata na ovie generalni principi na konkretnite slu~ai ne e nitu lesna, nitu sigurna (da go parafrazirame sudijata Holmes). Kako {to e raspravano vo prethodnata glava, emisionata banka ima dol`nost da gi pojasni dvosmislenite ili necelosnite termini i klientite ~esto pati ja povikuvaat da pomogne vo tolkuvaweto na kreditnite uslovi na najjasen i najza{tituva~ki na~in. Pri toa, emisionata banka (iako vremeno) se vpu{ta sebe si vo osnovnata transakcija, zatoa {to vo poinakov slu~aj kreditnite uslovi moèbi bi bile besmisleni, neoperativni ili bi ne vodele vo pogre{na nasoka. Me|utoa, bez da se obideme da gi izmenime ili otpovikame uslovite na kreditot, bankite involvirani vo primenata na kreditnite uslovi vo orginal ili vo prevod, moàt zaradi sopstveni akti ili propusti da go promenat orginalnoto zna~ewe na terminite.

V. OTKA@UVAWETO OD PRAVATA ILI OSLOBODUVAWE OD ODGOVORNOSTA VO EDNOOBRAZNITE OBIÂI (UCP)

141. Voved - ^len 10 UCP 1962 godina i dozvoluva na emisionata banka da gi dostavi kreditnite uslovi bez da gi preveduva na jazikot na zemjata na eventualnata notifikacija. Ako emisionata banka izbere da gi prevede uslovite na kreditot taa ne snosi odgovornost za posledicite {to moàt da nastanat zaradi pogre{niot prevod. Pokraj toa, ~lenot 12 UCP 1962 godina propi{uva deka bankite {to koristat uslugi na drugi banki pri notifikacijata ili konfirmacijatana kreditot toa go pravat na rizik na klientot. Natamu, duri i koga samata emisiona banka prezela inicijativa pri izborot na nebre`nata korespondentska banka, emisionata banka ne prezema nikakva odgovornost ako ne bile sprovedeni instrukciite na klientot. Ovie osloboduvawa od odgovornosta moàt da vodat kon nepravednost za klientite i korisnicite, osobeno koga postoi ostar disparitet na tolkuvawe vo razli~nite jurisikcii duri i za tolku bazi~ni termini kako "konfirmiran" i "neotpovikliv".

142. UCP i zakonskite osloboduvawa od odgovornosta vo Latinska Amerika - Ponovite zakonski tekstovi, kako trgovskite zakonici na Honduras i El Salvador gi osloboduvaat notifikacionata i konfirmacionata banka od sekoja odgovornost proizlezena od neto~niot prevod na uslovite na kreditot. Rezultatite od kombinacijata na UCP i ponovite latino-amerikanski zakonski pravila moè da bide katastrofalna za klientite i korisnicite, {to moè da se ilustrira so slednive hipoteti~ni situacii.

Da pretpostavime deka francuska banka izdava kredit na korisnik vo Honduras ili El Salvador {to nosi notacija na francuski jazik "non confirme" ili vo bukvalen {panski prevod "no confirmado". Ako e notificiran na francuski jazik, terminot "non confirme", koj za mnogu francuski bankari zna~i "otpovikliv", nekoja banka vo Honduras ili El Salvador lesno moè da go prevede kako "neotpovikliv", no nekonfirmiran. Na sli~en na~in, ako e izdadena so {panska oznaka "no confirmado" toa isto taka moè da gi vodi korisnikot ili lokalnata banka kon zaklu~okot deka kreditot e neotpovikliv i nekonfirmiran. Kako {to e zabeleàno, francuskata emisiona banka najverojatno }e go tretira kreditot kako otpovikliv.

Zatoa, ako francuskata banka go otpovikala kreditot po dostavata na korisnikot, no pred prezentacijata na dokumentite na notifikacionata ili emisionata banka, korisnikot nema da ima nikakva pri~ina za tu`ba protiv koja bilo od navedenite banki za pogre{na notifikacija. Emisionata banka }e se oslobodi od odgovornosta spored ~lenovite 10 ili 12 UCP, a notifikacionata

69

banka }e se oslobodi od odgovornosta vrz osnova na lokalnoto zakonsko pravo. Obratno, ako klientot se obide da podnese tu`ba protiv emisionata ili notifikacionata banka vrz osnova na nesoodvetniot prevod, toj povtorno }e se soo~i so osloboduvaweto od odgovornosta spored obi~ajnoto pravo vo zemjata na izdavaweto i so zakonodavnite izzemawa vo zemjata na notifikacijata.

143. Polnova`nosta na osloboduvaweto od odgovornosta spored UCP vo civil law zemjite - Osloboduvaweto od odgovornosta spored ~len 10 i 12 UCP 1962 godina naide na {iroko odbivawe od strana na sudovite i doktrinarnite avtori vo civil law zemjite koga strankata se povikuva na niv za da ja izbegne odgovornosta za ona {to sudovite go smetaat za gruba nebre`nost na emisionata banka. Zakonodavcite i sudovite vo civil law jurisdikciite ne sakaat da utvrdat nekoj apstrakten ili generalen standard za da ja regulira karakterizacijata na grubata nebre`nost na emisionata banka. Samo preku dictum, italijanskite sudovi navele deka emisionata banka e odgovorna za izborot na notifikacionata banka i za to~niot prevod na kreditnite uslovi.

Mnogu potipi~en za evropskite sudovi e stavot na doveduvawe vo me|usebna vrska na vaè~kiot standard za dol`no vnimanie so efektite na otstapuvaweto vo sekoj konkreten slu~aj. Taka aktite kako vgraduvawe na neavtoriziran (neodobren) termin, pogre{en prevod ili nabrzina izbrana korespondentska banka moè da otkrie nekoj stepen na nebre`nost kaj emisionata banka, no nema da se dozvoli obes{tetuvawe se dodeka ne se dokaè deka aktite na emisionata banka dovele do {tetni posledici.

Od svoja strana, podocne`nite otstapuvawa francuskite, libanskite i argentinskite avtori gi klasifikuvale vo dve grupi. Prvata grupa podrazbira notifikacija pod uslovi {to se poliberalni od onie {to gi dozvolil klientot, so {to se dozvoluva nesoodvetno soobrazuvawe od strana na korisnikot. Vtorata grupa proizleguva od notifikacijata na uslovi {to se mnogu postrogi ili pote{ki za ispolnuvawe so {to se popre~uva pravilnoto soobrazuvawe na korisnikot.

Prviot vid otstapuvawa, spored gore-navedenite avtori, dava pravo na odgovornost sli~na na onaa {to ja ima bankata koga }e ja prifati (akceptira) neovlastenata prezentacija na dokumentite od strana na korisnikot. Klientot steknuva pravo da go raskine svojot dogovor so emisionata banka. Iako vo nekoi jurisdikcii podleì na sudska deklaracija, ova pravo bez ogled na toa mu dozvoluva na klientot da gi napu{ti stokite i da odbie da ja obes{teti bankata, kako i negovo pravo da bara vra}awe na avansnite uplati {to gi platil plus kamata za tie iznosi. Kako alternativen ili dopolnitelen praven lek, klientot vo nekoi slu~ai moè da dobie direktno ili predvidlivo obes{tetuvawe zaradi povredata na emisionata banka.

Ako otstapuvaweto e od vtoriot vid (uslovi {to se postrogi od onie specificirani od strana na klientot), obes{tetuvaweto na klientot za povredata na dogovorot }e se meri spored obemot na negovata odgovornost vo odnos na korisnikot. Ako gre{kata ne moè da se koregira blagovremeno za korisnikot da moè da se soobrazi so kreditot, i podocna korisnikot go tuì klientot za povreda na dogovorot, iznosot {to }e mu bide dosuden na korisnikot, sudskite tro{oci i advokatskite nagradi }e padnat na teret na emisionata banka za direktna i predvidliva {teta.

Generalno, zagubata na dobivkata (zagubata na profitot) na klientot predizvikana od negovata nesposobnost blagovremeno da gi preprodade stokite {to trebalo da mu bidat dostaveni na korisnikot ne se dozvoluva na ime na direktna i predvidliva {teta.

144. Validnosta na UCP osloboduvaweto od odgovornosta vo common law zemjite - UCC s. 5-107(4) naveduva deka "Osven ako poinaku ne e specificirano, klientot vo odnos na izdava~ot gi snosi site rizici na transmisijata (prenosot) i

70

razumniot prevod ili tolkuvawe na sekoja poraka vo vrska so kreditot." Bidej}i zborovite prevod i tolkuvawe se kvalifikuvani so zborot "razumen" tovarot {to mu go stava na klientot UCC s. 5-107 se ~ini polesen od onoj na ~len 10 od UCP 1962 godina. Nerazumnite ili o~igledno nebre`nite prevodi ili tolkuvawa nema da pretstavuvaat odgovornost na klientot i verojatno (zatoa {to nema drugi strani za da go ponesat tovarot) tie }epretstavuvaat odgovornost na sovetodavnata ili emisionata banka, oddelna ili duri i solidarna. Me|utoa, ova tolkuvawe ne naiduva na poddr{ka vo Oficijalniot komentar na stav 4. Komentarot naveduva deka stavot 4 "go raspredeluva rizikot, pome|u klientot i izdava~ot, za gre{kite pri transmisijata i prevodot prefrlaj}i mu gi na klientotako nema drug dogovor vo vrska so toa." Zatoa, izvorot na razli~nite rizici bez diskriminacija se stava vo edna kategorijai ne se dava nikakva teìna na distinkcijata na kvalifikuva~ot.

Pogolemo dol`no vnimanie treba da se posveti na avtorite na ovoj Komentarna UCC i da se dade tolkuvawe {to e konzistentno na drugite odredbi od zakonikot {to e o~igleno od upatuvaweto na s. 5-109(1)(b). Ovde, izgotvuva~ite na Ednoobrazniot trgovski zakonik sosema jasno ne sakale da ja oslobodat emisionata banka od odgovornosta "za koj bilo akt ili propust na koe bilo lice, osven nea ili nekoja nejzina podru`nica....". Taka, moè da bide isklu~ena samo nebre`nosta pri izborot na korespondentskata banka i osnovata za ova tolkuvawe ne ja sre}avame vo tekstot na s. 5-109, tuku vo Oficijalniot komentar.

Doktrinarnite dela vo SAD se ~inat dvosmisleni vo vrska so ova pra{awe na validnosta i poèlnosta na osloboduvawata od odgovornosta na UCP i pari passu za uvozot na odredbite na UCC. Komentiraj}i go ~lenot 12 od UCP 1962 godina, dekanot Mentschikoff zaklu~il deka toj }e bide turnat kako sprotiven na javnata politika, zatoa {to toa bi dovelo do situacija vo koja nitu emisionata banka, nitu sovetodavnata banka moàt da bidat tuèni za sopstvena vina. Bez ogled na toa, Mentschikoff argumentira vo polza na izzemawe na nebre`nosta na emisionata banka pri izborot na korespondentskata banka i toj bil prili~no vlijatelen vo razvojot na tekstot na Oficijalniot komentar, kako i za tekstot na ~len 5 od UCC. Sprotivno na toa, doktrinarnite avtori vo Anglija i Nov Zeland se mnogu pokategori~ni vo nivnata procenka na sposobnosta na emisionata banka da se osloboduva od odgovornosta za svojata nebre`nost. Gutteridge i Megrah zaklu~uvaat deka emisionata banka mora da pokaè deka gi izvr{ila instrukciite na klientot so seta nivna strogost kako preduslov da bara vra}awe na kreditot. Profesorot Ellinger natamu dodava deka "naplatata na bankarskata provizija od klientot, za profesionalnite uslugi, e nespoivo so klauzulata so koja bankata se osloboduva od odgovornosta za nebre`nost ili za neispolnuvawe na tie uslugi na pravilen na~in."

Angliskite i amerikanskite sudovi traicionalno ne gi sakaat {iroko sostavenite klauzuli za osloboduvawe od odgovornosta kaj dogovorite za prevoz i zakup. Istiot stav verojatno bi preovladal vo pogled na dokumentarniot akreditiv, osobeno ako ona od {to se osloboduva moè da se okarakterizira kako gruba nebre`nost na strankata vo dogovorot. Fakti~ki, odlukata na okru`niot sud na SAD od 1969 godina za ju`niot okrug na Wujork (eden od najvlijatelnite sudovi za trgovski pra{awa vo SAD) oti{la tolku daleku da navede deka dol`nosta na emisionata banka da go izvesti svojot klient za opredeleni informacii se regulira spored pravilata kako onie {to se sre}avaat vo Restatement o the Law of Agency (za zastapuvaweto) i deka bez ogled na UCP odredbite za osloboduvawe od odgovornosta, emisionata banka moè da bide odgovorna za povreda na svoite obvrski kako trgovski zastapnik. Kako i kaj francuskite i libanskite avtori, odgovornosta na emisionata i konfirmacionata banka verojatno }e bide ograni~ena na direktnite i predvidlivite {teti, isklu~uvaj}i go povratot na

71

zagubata na dobivkata na klientot od predvidenata preproda`ba ili podocne`nite transakcii, osven ako tie se predizvikani od nebre`nosta na bankata.

145. UCP revizija - I pokraj preovladuva~kite kritiki vo civil law i common law jurisdikciite, tekstot na ~lenovite 10 i 12 UCP od 1962 godina ne e izmenet, nitu zaslabnat so revizijata od 1974 godina. Preovladuva~kiot stav se ~ini deka e onoj spored koj ako klauzulite za osloboduvawe od odgovornosta preìveale 30 godini vo bankarskata praksa, mora da ima ne{to inherentno vredno kaj tie klauzuli. Toa bi pretstavuvalo nesre}no pogre{no tolkuvawe na bankarskata praksa, zatoa {to kako {to se naveduva vo odgovorite po Pra{alnikot, vo najgolemiot broj slu~ai mnozinstvoto ispitanici pove}e sakale da ne se povikuvaat na tie klauzuli.

Nekoi od ispitanicite pomognaa da se pojasnat pri~inite za ~estoto neodgovarawe na pra{aweto, {to vo eden del se dolì na ~uvstvoto deka klauzulite za osloboduvawe od odgovornosta moè da bidat nepravedni za klientot. U{te pova`no bilo stravuvaweto deka bankite bi ja zagubile doverbata kaj svoite klienti i vo krajna linija bi gi izgubile i klientite. Taka klauzulite za osloboduvaweto od odgovornosta vo ~lenovite 10 i 12 UCP 1962 godina ne moàt da se opi{at kako "ìvo pravo", tuku poprvo kako proizvodi na preteranata strast na bankarskite advokati koga go za{tituvaat ona {to tie pogre{no veruvaat deka e najdobar interes na nivnite klienti.

G. ODGOVORNOST ZA NENAVREMENA NOTIFIKACIJA

146. Iako nespecificirana so zakonskoto ili obi~ajnoto pravo, dol`nosta da se notificira kreditot vo nekoj razumen rok po postignatiot dogovor za negovoto izdavawe so klientot ili ako dejstvuva kako notifikaciona banka, po priemot na baraweto na emisionata banka, pretstavuva obvrska {to sudovite na{iroko ja priznavaat. [to e toa {to e razumen rok varira vo zavisnost od okolnostite na slu~ajot, no kako generalno pravilo, sudovite zemaat predvid dva faktora.

Prviot e periodot {to mu se dava na korisnikot da se soobrazi so uslovite na kreditot po notifikacijata od strana na bankata. Osobeno, bankata ne smee da go stavi klientot -kupuva~ vo pozicija vo koja toj bi moèl da bide tuèn za povreda na dogovorot od strana na korisnikot-prodava~, zatoa {to toj propu{til da go obezbedi akreitivot {to razumno moèlo da bide izdaden.

Vtoriot faktor e paralelizmot pome|u sredstvata {to bile koristeni za barawe i za izdavawe na notifikacijata. Taka, ako baraweto ili mandatot za izdavaweto ili notifikacijata e napraven preku teleks do bankata, francuskiot sud pretpostavuva postoewe na dol`nost da ne se otstapuva od sredstvata upotrebeni za baraweto i da se upotrebat sli~ni izvestuvawa po teleks koga se vr{i notifikacija na korisnikot. Na sli~en na~in, ako e primeno specijalno barawe za isporaka, dol`nosta da se upotrebi glasnik za isporaka na kreditot isto taka pretstavuva dol`nost {to se pretpostavuva.

Mnogu posuptilno otstapuvawe od paralelizmot kaj sredstvata za notifikacija sre}avame vo praksite na nekoi notifikacioni banki, osobeno na evropskiot kontinent. Mnogu ~esto, notifikacionite banki dobivaat teleks ili faks {to gi sodrì site uslovi na kreditot, so koj se bara notifikacija na korisnikot. Notifikacionata banka, otkako }e gi prepi{e kreditnite uslovi i }e navede deka notifikacijata ne zna~i nikakva odgovornost za nea, dodava tekst deka go rezervira pravoto povtorno da vleze vo transakcijata koga }e dobie izvestuvawe od emisionata banka so konfirmacija na kreditot. Epschtein i Bontoux zabeleàle deka vo Francija ovaa praksa e sprotivna na instrukciitena emisionata banka, kako i na zdraviot razum. Ako emisionata banka ne specificirala deka treba da se

72

vr{i dostava na operativniot instrument, vo toj slu~aj samiot teleks, telegrama ili faks mora da se smetaat za operativni instrumenti. Vtoro, nema nikakva smisla da se primaat instrukcii preneseni na mnogu brz na~in samo za da se odloì iskoristuvaweto na kreditot preku sozdavawe na pogre{na pretstava vo pogled na obvrznata priroda na notifikacijata. UCP revizijata od 1974 godina verojatno }e se oslobodi od ovaa praksa kako {to e navedeno vo ~len 4(v) deka "Osven ako teleksot, telegramata ili faksot naveduvaat "detalite sledat" (ili zborovi so sli~en efekt) ili naveduvaat deka konfirmacijata dostavena po po{ta }e pretstavuva operativen instrument, teleksot, telegramata ili faksot }e se smetaat za operativen krediten isntrument (akreditiv)...."

Argentinskiot sud smetal deka ako vo baraweto ne e indicirana nekoja osobena urgentnost ili preku metodot upotreben pri dostavata na baraweto, toga{ vo predvid treba da se zemat dopolnitelni faktori, kako obemot na dejnosta na notifikacionata banka, vremeto na priemot na baraweto i te{kotiite pri prevodot ili utvrduvaweto na verodostojnite uslovi na kreditot.

Koga efektot na neblagovremenoto notificirawe na kreditot e ist kako i onoj na notifikacijata na uslovite {to se postrogi od dadenite instrukcii, to est spre~uvawe na korisnikot blagovremeno da se soobrazi so uslovite na kreditot, obemot na povratot }e gi sledi istite principi. Natamu, vo otsustvo na dokaz za direktnata ili pribli`nata vrska pome|u neblagovremenata notifikacia i pretpostavenata {teta, sudovite vo civil i common law zemjite imaat tendencija da ne ja vospostavuvaat taa vrska.

73

VIII. DOL@NOST ZA VERIFIKACIJA NA EMISIONATA BANKA

A. VOVED

147. Najgolemiot broj akreditivi baraat prezentacija na specificiranite dokumenti kako preduslov za akceptiraweto ili pla}aweto na emisionata banka. Po prezentacijata na tie dokumenti, emisionata banka ima dol`nost da utvrdi dali tie se soglasni so specifikaciite na kreditniot instrument, isto kako {to pred izdavaweto na kreditniot instrument taa ia obvrska da utvrdi dali instrumentot gi sledel instrukciite na klientot.

Dualizmot na izvorite {to ja regulira funkcijata na emisionata banka kako posredni~ki "gospodar na pla}aweto" vo odnosot klient-korisnik (dogovorot za otvorawe na akreditivot i tekstot na samiot akreditiv) moè da se ignorira samo na rizik i na {teta na bankata. Ako uslovite specificirani vo kreditniot instrument ne gi sledat instrukciite na klientot, emisionata banka moè da se najde odgovorna vo odnos na korisnikot, koj se soobrazil so kredintiot instrument i vo odnos na klientot.

Dvete klu~ni pra{awa toga{ se dali postoi nekoj ednoobrazen standard na dol`no vnimanie {to ja regulira obvrskata na bankata za dol`no vnimanie pri verifikacijata na soobraznosta na dokumentite ili dali strogosta na standardot zavisi od kontekstot na kontroverzata, kako {to taa e opredelena od problemot i od strankata {to se potpira na standardot? So drugi zborovi, dali dol`nostite na emisionata banka se gledaat na ist na~in koga taa tvri deka korisnikot ne se soobrazil so uslovite na kreditot kako i koga taa e soo~ena so tvrdeweto na klientot za nesoodvetna verifikacija na soobraznosta na korisnikot?

B. STANDARDI NA STROGO POÎTUVAWE (SOOBRAZUVAWE)

i. Princip

148. Op{to - Edna od naj~esto citiranite i najvlijatelni sudski izjavi vo pravoto na akreditivite ja dal Lord Sumner vo 1927 godina vo angliskiot slu~aj Equitable Trust Co. of New York v. Dawson Partners: "Nema mesto za dokumentite {to se

74

re~isi isti ili koi }e go napravat istoto". So drugi zborovi verifikacijata na emisionata banka treba da se regulira so striktni standardi {to isklu~uvaat otstapuvawa, kolku i da se mali, od instrukciite na klientot i od kreditnite uslovi.

Osnovnoto opravduvawe za ovoj strog standard e deka uspe{noto iskoristuvawe na koercijalniot akreditiv zavisi od doverlivosta na vetuvawata dadeni od strana na emisionata banka na klientot i na korisnikot. Ako tie vetuvawa ne se odrùvaat nepovredeni, toga{ nitu edna od strankite nema da se pridrùva za niv. Pomalku o~iglednoto opravduvawe se odnesuva na prirodata na bankarskata dejnost. Bankite obi~no ne se zainteresirani da se involviraat vo osnovnite transakcii, {to }e stane neophodno ako dokumentite treba da se proverat za fakti {to ne se samo o~igledna formalna regularnost ili ako nivnata regularnost treba da se utvrdi so potpirawe na dokazi nadvor od transakcijata za akreditivot.

Bez ogled na toa, postoi ekonomski, ako ne i fizi~ki limit na dol`noto vnimanie {to se bara od bankata koga taa ja proveruva formalnata ili o~iglednata regularnost. Kako {to e navedeno od strana na eden iskusen bankar, ako standarot e apsolutno perfektna prezentacija na dokazite, toga{ samo mal broj na prezentacii }e bidat uspe{ni. Natamu, bukvalnata ili striktnata verifikacija inherentno ne moè da se dostigne vo vrska so tie instrukcii ili uslovi {to baraat vr{ewe na bankarska diskrecija pri akceptiraweto ili odbivaweto na dokumentot.

Svesni za gore navedenoto i za drugite ograni~uvawa na standardot na perfekcijata, izgotvuva~ite na ~lenot 7 UCP 1962 godina go dodale terminot "razumni" kako kvalifikator na opisot na bankarskata obvrska za verifikacija vo verzijata od 1951 godina na UCP. Zatoa verzijata od 1962 godina predviduva:"Bankite mora da gi razgledaat site dokumenti so razumno vnimanie za da utvrdat dali na prv pogled tiese soglasni so rokovite i uslovite na kreditot". Terminot "razumno"kako {to moè da se zabeleì se odnesuva na standardot na vnimanie {to se bara od bankata, a ne na stepenot na soodvetstvuvawe pome|u prezentacijata na korisnikot i kreditnite uslovi ili instrukciite na klientot. Soodvetstvuvaweto pome|u prezentaciata i specificiranite uslovi i rokovi po moe mislewe ostanuvaat striktni, no bankite pri procenkata na striktnosta imaat opseg na razumnosta.

Bez somnenie ona {to moè da se ~ini razumno pri primenata na standardot na striktnoto soodvetstvuvawe verojatno }e go privle~e vnimanieto na advokatite {to se zanimavaat so akreditivitese dodeka postoi taa institucija. Zatoa na{ata zada~a }e bide da se utvrdi postojniot obem na doktrinata na striktnoto soobrazuvawe.

ii. Usoglasenost pome|u dokumentite

149. Vidovi neusoglasenosti - Edno od pra{awata {to se pojavija vo vrska so tekstot na ~lenot 7 UCP 1962 godina be{e dali pri vr{eweto na razumno vnimanie za da se utvrdi dali prezentacijata na dokumentite od strana na korisnikot e soobrazna na uslovite na kreditot, bankite treba da ja utvrdat konzistentnosta na ona {to e navedeno vo razli~nite dokumenti. Dali na primer razli~niot opis na istata stoka vo fakturata i vo tovarniot list e prifatliv ako dvata opisa individualno gi ispolnuvaat specifikaciite za soodvetnite dokumenti?

Odgovorot na ova pra{awe vo krajna linija zavisi od vidot na razlikite ili nekonzistentnosta i od vidot na involviranite dokumenti. Na primer, nekonzistentnosta vo pogled na teìnata na tovarot vo fakturata i vo tovarniot list ili vo sertifikatot za kvalitetot se ~ini deka }e ima mnogu pogolema

75

posledica, otkolku nekonzistentniot opis na samite stoki. Nekonzistentnosta vo teìnata odrazuva objektiven uslov za stokata {to ima direktna vrska so mo`nata vrednost.

Sprotivno na toa, razli~niot opis ja odrazuva sao razli~nata priroda na dokumentot i griàta na izdava~ot. Kako {to e toa ìvo ilustrirano od strana na profesorot Honnold, istiot predmet na primer "Venera od Milo vo fakturata }e bide opi{ana kako "Venera od Milo", a vo tovarniot list kako "te{ko o{tetena statua". Dvata opisa ne samo {to }e bidat to~ni, tuku od pravna gledna to~ka duri i poèlni, bidej}i za fakturata se pretpostavuva deka go sodrì opisot na stokite od strana na prodava~ot soglasno dogovorot za proda`ba, dodeka tovarniot list se pretpostavuva deka sodrì opis {to }e sluì kako osnova i limit za odgovornosta na prevoznikot.

Na sli~en na~in, moè da se razlikuva vrednosta na stokite navedena vo fakturata i vo sertifikatot za osiguruvaweto i ako nema povreda na ne{to {to e prevideno za navedenite dokumenti, iskusnite bankari bez problemi }e prepora~aat nivno akceptirawe.

150. Konzistentnost za smetka na striktnosta - Pokraj prakti~nata prepora~livost od prifa}aweto (akceptiraweto) na nekoi prezentacii na dokumenti {to pokaùvaat vnatre{ni neusoglasenosti, ovde stanuva zbor i za elementarni raboti na pravna logika. Uslovot deka treba da postoi usoglasenost pome|u dokumentite, pokra nivnata individualna usoglasenost so specifikaciite na kreditot pretstavuva ne{to {to odi protiv su{tinata na striktnoto soobrazuvawe. Zatoa {to ako ne se bara me|usebna usoglasenost na dokumentite za kreditot i iniviualnata usoglasenost na sekoj dokument, {to e obi~no slu~aj, toga{ bankata {to }e ja otfrli prezentacijata samo zaradi neusoglasenosta pome|udokumentitemoè da dodava sopstven uslov, koj ne e specificiran vo kreditot ili vo instrukciite na klientot.

151. ^len 7 od UCP 1974 godina - Revizijata na UCP od 1974 godina sodrì golema promena na ~lenot 7. Vgraden e dopolnitelniot uslov deka dokumentite ne smeat "da bidat me|usebno neusoglaseni". Spored Bernard Wheble, pretsedava~ na Komisijata za revizija, na revizijata od 1962 godina, ako bankata re{i da ne ja prifati prezentacijata {to sodrì me|usebno neusoglaseni dokumenti taa moè da bide odgovorna vo slu~aj na spor.

Toa bi pretstavuvalo su{testvena pri~ina ako e potkrepeno so fakti~ka pretpostavka. No prigovorite za odbivaweto na bankata ne e verojatno deka }e dojdat od kaj klientot, zatoa {to toj moè lesno, otkako }e ja konstatira odlukata na bankata da gi usoglasi dokumentite i ako toa go bara bankata, da izvr{i avansirawe na kreditot ili da dade obezbeduvawe za namiruvaweto na bankata.

Po site izgledi, korisnikot ili prezentacionata banka }e bidat onie {to }e istaknat prigovori i tie }e treba da dokaùvaat deka bankarskata primena na standardot na striktna usoglasenost pri nejzinata verifikacija bila nerazumna. Toa }e bide najte{koto dokaùvawe so ogled na faktot {to bankata moè da pokaè deka neusoglasenosta frla seriozni somneì vo pogled na to~nosta, avtenti~nosta, validnosta ili izvornosta na dokumentite. I dodeka ~lenot 9 od UCP 1962 godina ja osloboduva bankata od odgovornost za "formata, dovolnosta, to~nosta, izvornosta, falsifikuvawata ili pravnite efekti na dokumentite", toj ne ja osloboduva bankata od vr{eweto dol`no vnianie vo otkrivaweto na nesolidnosta na dokumentite {to bi a otkril ~ovek so "razumno vnimanie" pri verifikacijata na dokumentite.

Zatoa, ~lenot 7 od UCP treba da se smeta kako ohrabruvawe na upotrebata na diskrecijata {to bankite ja poseduvaat sekoga{, no zaradi razli~ni pri~ini nevoqno ja upotrebuvaat. Kako {to }e vidime podolu, ovaa diskrecija se

76

sostoi vo razgleduvawe na prezentiranite dokumenti vo celina, a ne samo vo izoliranite slu~ai na pretpostavena usoglasenost.

152. Me|usebna neusoglasenost i usoglasenost na dokumentite - Neusoglasenostite moàt da bidat konstatirani ne samo pome|u razli~nite dokumenti, tuku tie mnogu ~esto se sre}avaat i vo ramkite na eden ist dokument. Ovoj problem verojatno }e se zgolemuva so godinite, koga nekoi od klu~nite dokumenti vo me|unarodnite ili dokumentarnite proda`bi, kako fakturite, }e se pe~atat na kompjuterski pe~ata~ ili so drugi mehani~ki sredstva, {to koristat terminologija razli~na od onaa specificirana so nalozite na kupuva~ot i onaa od samiot kredit. Vo tie slu~ai pe~ateniot dokument voobi~aeno e dopolnet so otpe~atena zabele{ka {to gi koristi preciznite termini {to se specificirani vo kreditot. Se postavuva pra{aweto dali ovie neusoglasenosti bi dovele do odbivawe na inaku neprifatlivite dokumenti.

Vo 1972 godina, Apelacioniot sud na Tenesi smetal deka emisionata banka {to izvr{ila uplata po fakturata {to sodrèla del opi{an vo orginalot na fakturata kako "Dialer ME-310" namesto "Del 301" kako {to se baralo po kreditot ne ja povredil svojata obvrska za soodvetna verifikacija. Istata faktura sodrèla zabele{ka razli~na od opisot vo nacrt fakturata {to go opi{uvala delot kako "del 301". Sudot utvrdil deka bankata nema pravo da ja doveduva vo pra{awe vistinitostana fakturata {to bila primena i smetala deka "o~igledniot fakt deka fakturata sodrèla zabele{ka so koja se verificirala soobraznosta... ne zna~i deka fakturata bila neregularna na prv pogled. Za da bide poinaku trebalo site delovi od site dokumenti da bidat izgotveni so istiot pe~ata~ i so toa bi se spre~ila upotrebata na pe~atenite ili pi{uvanite zabele{ki po fakturite."

Sudot ne sakal da dodade deka "o~iglednata neusoglasenost" pome|u dve zabele{ki na ist dokument bi go opravdala odbivaweto na dokumentot. Toj ni ilustriral {to se podrazbira pod o~igledna neusoglasenost naveduvaj}i deka vo konkretniot slu~aj tvrdeweto deka konkretniot del nedostasuva }e bide o~igledno nekonzistentno (neusoglaseno) so drugoto tvrdewe deka delot ve}e bil dostaven.

Popatno, sudot zabeleàl deka, iako ne bilo re{ava~ko za negovata odluka, zapisnikot pokaùva deka sakanite delovi realno bile opfateni so dostavata.

Problemot {to e tesno povrzan so vnatre{nata ili me|usebnata neusoglasenost na dokumentite e dali diskvalifikacijata na individualniot dokument moè da se popravi so razgleduvawe na drugite dokumenti {to se prezentirani i so zaedni~ko ~itawe na site dokumenti kako celina. Okru`niot sud na SAD vo Severna Karolina vo 1975 godina pozitivno odgovoril na ova pra{awe. Toj smetal deka listata za pakuvaweto priloèna kon fakturata pretstavuva sostaven del od fakturata i garantira nejzina usoglasenost so uslovite na kreditot. Sudot bil svesen za uslovot od ~len 30 UCP 1962 godina deka opisot na stokite vo fakturata mora da soodvetstvuva na opisot vo kreditot. Me|utoa, toj se potprel na sudskata praksa vo Severna Karolina za definirawe na poimot "eden dokument": "Dva lista spoeni zaedno kako del od edna ista dostava (pratka, izvestuvawe) mora da se smetaat za eden dokument". Toj isto taka se potprel na politikata na Ednoobrazniot trgovski zakonik za efektuirawe na vistinskata voqa na strankite i za negovoto preferirawe na "fer i razumno tolkuvawe" na instrumentot, pred tolkuvaweto {to go ru{i dokumentot kako takov. Me|utoa, po àlba, Apelacioniot sud na SAD za êtvrtiot okrug ja izmenil prvostepenata odluka povikuvaj}i se na principot na striktnoto soobrazuvawe: nema mesto za dokumentite {to se re~isi isti ili go pravat istoto.

153. Koe e najdobroto tolkuvawe na ~lenot 7 od UCP - Prethodnite ~etiri to~ki upatuvaat na te{kotiite na razlikuvaweto na dobrite od lo{ite

77

neusoglasenosti, osven vo najekstremni slu~ai. Pravnata priroda na involviraniot instrument ili dokument, relevantnata delovna praksa i motivite na pravi~nosta baraat fleksibilen pristap kon utvrduvaweto na celosnata neusoglasenost. U{te pove}e, te{kiot i brz pristap isto taka moèbi nema da funkcionira: prigovorite na klientot verojatno }e bidat zemeni predvid so geometriska proporcija vo odnos na brojot na dokumentite i mno{tvoto na specifikacii vo niv. Fakti~ki, znacite za toj razvoj se o~igledni vo ponovite raspravi pred Komisijata za bankarski tehniki i praksi na ICC. Pra{awata izneseni od strana na bankarite i bankarskite asocijacii od celiot svet ja pottiknale Komisijata da ja pojasni celta na ~lenot 7 od UCP {to vo osnova e obezbeduvawe deka dokumentite ne se me|usebno kontradiktorni i deka ne e potrebno site dokumenti da bidat tekstualno sostaveni na ist na~in (so istite frazi).

Eden ~len na Komisijata smetal deka e neophodno da istakne deka francuskiot prevod na ~lenot 7 ne ja odrazuva verno namerata na izgotvuva~ot na dokumentot, kako {to e toa vo angliskata verzija. Francuskata verzija go istaknala uslovot za "pozitivna" usoglasenost pome|u site dokumenti, dodeka angliskiot tekst go istaknal negativniot aspekt ili otsustvoto na usoglasenost.

Pojasnuvaweto na Komisijata po na{e mislewe go vgraduva najdobriot stav za na~inot na koj treba da se tolkuva ~lenot 7.

iii. Ulogata na klientot pri verifikacijata na usoglasenosta

154. Voop{to ne e nevoobi~aeno za bankata, osobeno koga postoi somne` vo vrska so soobraznosta da se konsultira klientot pred da se donese odlukata da se akceptira ili da se odbie prezentacijata na korisnikot. Me|utoa, ne postoi pravna obvrska vo pravoto na akreitivite {to ja prinuduva bankata da se angaìra vo takvi konsultacii. Namesto toa, do merkata do koja prezentacijata na korisnikot gi ispolnuva specifikaciite na kreitniot instrument, odbivaweto inspirirano od strana na klientot }e pretstavuva, kako i site drugi odbivawa, povreda na doktrinata za striktnoto soobrazuvawe. Kako {to e navedeno vo ~len 8 to~ka (v) od UCP 1974 godina: "Ako po priemot na dokumentite, emisionata banka smeta deka na prv pogled tie ne se soglasni na uslovite i rokovite na kreditot, bankata mora da utvrdi, samo vrz osnova na dokumenite dali da tvrdi deka isplatata, akceptiraweto ili negociraweto ne bile izvr{eni soglasno uslovite i rokovite na kreditot."

Eden od predloènite nacrti za revizijata od 1974 godina na UCP na navedeniot citat mu ja dodava slednava re~enica: "Ovaa odredba ne ja spre~uva emisionata banka da se konsultira so ponositelot na baraweto za kreditot." Ovaa dodavka moèla da bide prili~no problemati~na zatoa {to taa trebalo da bide vozdignata na nivo na formalna izjava za obi~ajnoto pravo (supras. 21) {to ne e ni{to drugo od neformalen metod na akomodirawe na klientite. Vmetnuvaweto na misleweto vo tekstot na ~len 8 moèlo da dovede do tvrdewe na klientot deka i pokraj upatuvaweto na prezentiranite dokumenti kako edinstvena osnova za verifikacijata bankite voobi~aeno i premol~no smetaat deka e pravilno da se konsultiraat so svoite klienti vo slu~aj na somnevawe vo pogled na soobraznosta na klientot. Od stenogramite za preliminarnite raspravi e sosema o~igledno deka Komisijata nemala namera da odi tolku daleku. Wheble, pretsedava~ot na Komisijata navel deka predloèniot tekst "imal vo plan da predloì konsultacii na ponositelot na baraweto za kreditot samo so cel da bide pra{an dali se soglasuva kreditot da stane dostapen vrz osnova na dokumenti {to ne se vo soglasnost, no deka vo nitu eden slu~aj bankata nema da go konsultira podnositelot za da ja proceni soglasnosta na tie dokumenti." So drugi

78

zborovi, konsultacijata e planirana da se slu~i vo vremeto koga emisionata banka utvrdila deka ne postoi soglasnost na dokumentite i re{ila, samata po sebe, da ja istraì mo`nosta za otkaùvawe od pravata od strana na klientot, bez da ja obvrzuva bankata. Za razlika od drugite predloèni izmeni, ovie nai{le na silno protivewe {to dovelo do eliminacija na dodavkite vo tekstot na kone~niot nacrt predlog.

V. ISKLUÔCI OD STANDARDOT ZA STRIKTNO SOOBRAZUVAWE

i. Op{to

155. Edna od realnostite na"ìvoto" pravo za akreditivot e {to klientite imaat zabeleìtelna tendencija da gi uvidat devijaciite od standardot za striktno soobrazuvawe sekoga{ koga postoi ostar pad na pazarnite ceni na stokite {to se kupeni od prodava~ot korisnik. Ovie devijacii ne e mnogu te{ko da se pronajdat ako se ima predvid golemiot broj zborovi i klauzuli {to obi~no se povrzani so dokumentarniot akreditiv.

Sudovite vo golemite trgovski centri stanale svesni za ovaa tendencija i tokmu zatoa mnogu pomalku insistiraat na strogoto soobrazuvawe. Ovoj stav mene mi stana o~igleden vo 1966 godina pri sporedbata na sudskite presui vo razli~nite jurisdikcii i pravni sistemi vo pogled na standardot za strogata soobraznost. Sudovite imale tendencija mnogu poseriozno da gi zemat predvid bankarskite prigovori za nesoobrazuvawe istaknati protiv prezentacijata na okumentite od strana na korisnikot, otkolku prigovorite na klientot istaknati protiv verifikacijata na emisionata banka. Ovoj zaklu~ok e potvrden od podocne`nite sudski odluki i od stavot na emisionite banki, izrazen vo odgovorite na Pra{alnikot. Vtoroto pra{awe navedeno vo uvodot na ovaa Glava moè da bide odgovoreno pozitivno (afirmativno). Postojat razliki vo primenata na standarot na strogo soobrazuvawe i tie zavisat od strankite involvirani vo kontroverzata i od odnosot na tuìtelot ili tuèniot so eisionata banka.

Sega e neophodno da gi razgledame onie slu~ai kaj koi sudovite se podgotveni da dozvolat otstapuvawe od standardot na striktno soobrazuvawe. Treba da se zapomni deka na{ata analiza vo ovaa Glava pred se se odnesuva na slu~aite kaj koi vo pra{awe e obvrskata na emisionata banka za verifikacija vo odnos na klientot. Odgovornosta na emisionata banka vo odnos na korisnikot }e ja razgleduvame vo podocne`nite Glavi (X-XII).

ii. De Minimis ili nezna~itelni varijacii

156. De minimis isklu~okot vleguva vo igra vo dve ne sosema razli~ni situacii. Vo prvata, sudot po razgleduvaweto na pretpostavenata soobraznost zaklu~uva deka zemeno vo celina otstapuvaweto e tolku nezna~itelno {to ne moè da vlijae vrz vkupnata slika za soobraznosta. Taka italijanskiot sud na{ol deka promenata na redosledot na bukvite "G.V." vo kratenkata {to e voobi~aena kaj nekoi tovarni listovi (o~igledno kako posledica na pe~atna gre{ka) vo celina pretstavuva "banalna transpozicija" (una banale transposizione - edno banalno prefrlawe), a germanskiot sud smetal deka isplatata na emisionata banka samo po orginalniot tovaren list, koga kreditot baral orginal i duplikat bila opravdana so ogled na "razumnata procenka na site prezentirani dokumenti".

Vo vtorata situacija, sudot go otfrlil prigovorot na klientot so obrazloènie deka utvrdenoto otstapuvawe ne mu predizvikalo na klientot nikakva vidliva

79

{teta. Zatoa, francuskiot sud, ne ja zemal predvid razlikata pome|u CIF i FOB cenovnata kvota, a gr~kiot i japonskiot sud kako validna ja prifatile prezentacijata na tovarniot list na koj e navedena pogolema koli~ina na stoki od onaa specificirana od strana na klientot, argentinskiot sud ne prigovoril na otsustvoto na osiguritelna polisa, a meksikanskiot sud prifatil fotokopija na sertifikatot za pla}awe na danocite namesto orginalniot dokument.

Zna~ajno e toa {to vo samata jurisdikcija vo koa bila formulirana doktrinata za strogoto soobrazuvawe vo nejzinata najjasna i najkategori~na smisla, ve}e ne se zanemaruva de minimis praviloto i ne se smeta za celosno neprifatlivo. Kako {to e navedeno od strana na sudijata McNair od Queen Bench Division vo presudata od 1966 godina vo slu~ajot Soproma S.p.A. v Marine & Animal By-Product Corp.:"Gledaj}i deka de minimis praviloto ne se primenuva na prezentacijata na dokumentite kaj akreditivite.... strogo pravni~ki pretpostavuvam deka }e go uvaàm ovoj prigovor, no priznavam deka ne bi go storil toa ako bev sam..." Ovoj stav go deli i Apelacioniot sud na SAD za Prviot okrug vo presuda od 1967 godina vo koja napravil razlika pome|u "nekoi sloevi na strogoto soobrazuvawe. Ne samo {to haec verba ne kontroliraat apsolutno, tuku nekoi sudovi deneska gledaat na po{irokata scena, a ne samo na eden edinstven dokument."

iii. Sinonimi ili terini so ekvivalentno zna~ewe

157. Problem - Za razlika od de minimis isklu~okot, vo slu~aite na termini sinonimi ili termini so ekvivalentno zna~ewe vo su{tina ne postoi nikakvo otstapuvawe od uslovite na kreditot. Korisnikot naveduva opis {to e sinonim ili ekvivalenten na onoj naveden vo kreditot za da ozna~i ili identifikuva nekoja stoka.

Taka, hemiskata supstanca vo dokumentot moè da bide opi{ana kako "fenol", namesto kako "karbonski acid" ili kako "~ileanska ribja hrana" namesto "~ileanska riba". Na sli~en na~in, po~etnoto pristani{te vo tovarniot list moè da bide opi{ano so nekoe ime {to e dobro poznato vo svetot na {peiterite ili sertifikatot za inspekcijata vo koj se bara samo teìnsko merewe na stokata moè da bide ozna~en kako "Sertifikat za teìnata" ili "Zdravstveniot sertifikat" {to treba da go izdade veterinarot moè da bide ozna~en kako "Oficijalen sertifikat" od strana na samiot veterinar.

158. Presudata vo slu~ajot Rayner - Problemite povrzani so dozvoluvaweto na sinonimi ili zborovi so ekvivalentno zna~ewe e rasvetlen vo obrazloènieto na edna klu~na angliska presuda od 1942 godina vo slu~ajot J.H. Rayner & Co. Ltd. v. Hambro's Bank Ltd. Tuènata banka vo Anglija izdala kredit vo polza na banka od Danska vo koj se baralo "~ist na paluba tovaren list...{to opfa}a dostava na 1400 koromandelski toni kikiriki". Tuìtelot-korisnik prezentiral faktura {to ja opi{uvala stokata na gore navedeniot na~in, no tovarniot list ja opi{al kako "ma{inski presuvani jatki od kikiriki". Tuènata banka odbila da go honorira kreditot istaknuvaj}i deka postoi o~igledno otstapuvawe vo opisot naveden vo tovarniot list.

Presuduvaj}i vo polza na tuènata banka, McKinnon L.J. go primenil standardot na striktno soobrazuvawe utvrden vo slu~ajot Equitable Trust case i go otfrlil naodot na poniskiot sud deka "univerzalno e poznato deka koromandelskite kikiriki se ma{inski presuvani jatki od kikiriki". Sudot smetal deka ovoj obi~aj ne se primenuval na danskite trgovci koi moè da ne znaat ni{to za angliskite obi~ai. Zatoa bankite ne se zasegnati od poznavaweto na obi~aite za "sekoja od iljadnicite zdelki vo vrska so koi ...tie moè da izdadat akreditiv".

80

159. Generalizacija na presudata Rayner - Legitimno e da postoi zagriènost za sudbinata na standardot za striktno po~ituvawe ako se dozvoluva iznesuvawe na dokazi so koi treba da se dokaè ekvivalentnosta na zna~ewata, osobeno ako nekoj saka da ja za~uva razdvoenosta pome|u akreditivot i osnovnata transakcija.

Sepak, opredeleni pra{awa mora da bidat odgovoreni pred da se napravi obidot za generalizacija na praviloto od slu~ajot Rayner. [to ako opisot navistina zna~i ista rabota vo Mincing Line i vo Danska i toa go sogledala bankata; dali sudot seu{te }e se pridrùva o bukvalnata verzija na striktnoto soobrazuvawe? Dali praviloto deka bankite ne se zasegnati od zna~ewata na mnogubrojnite zdelki podrazbira postoewe na obvrska za vozdrùvawe da se zabeleì nekoe konkretno zna~ewe, bez ogled na negovata nespornost ili relevantnost? Sudovite ne odgovaraat na ovie pra{awa zatoa {to tie samo go potvrduvaat ovlastuvaweto na emisionata banka da go otfrli dokumentot ~ij tekst ne e soobrazen so kreditnite odredbiobjavuvaj}i deka taa ne e dol`na da gi poznava preovladuva~kite obi~ai vo konkretnata trgovska granka. Sekako toa ne ja spre~uva bankata da se zapoznae so tie obi~ai ako saka da go stori toa.

Treba da se zapomni deka stanuva zbor za slu~aj vo koj korisnikot bara od bankata da plati po akreditivot, a ne za slu~aj kaj koj klientot bara od bankata da poloì smetka za sopstvenoto dol`no vnimanie pri verifikacijata na soobraznosta. Zatoa, primenlivosta na praviloto Rayner se doveduva vo pra{awe sekoga{ koga klientot se povikuva na povreda na standardot na strogoto soobrazuvawe zatoa {to imalo povikuvawe na nekoj "univerzalen" ili nesporen obi~aj.

U{te posomnitelno e pro{iruvaweto na praviloto na slu~aite vo koi razlikata vo tekstotse dolì samo na upotrebata na univerzalno prifatenite, ekvivalentno tehni~ki ili nau~ni termini.

Kone~no, praviloto Rayner ne moè da se smeta za pre~ka na dokazite so koi se nastojuva da se dokaè ekvivalentnosta na terminite vo pravoto za akreditivite. Bi bilo logi~ki apsurdno i neprakti~no da se pretpostavi deka verifikacijata e ~isto mehani~ka funkcija kaj koja dostavata na bukvite, simbolite ili oznakite e ne{to suvereno i nesporno. Tovarniot list ne e tovaren list samo zatoa {to toj veli deka e toa; neophodni se nekoi podatoci {to se su{testveno svojstveni za toj vid dokument. Iako od bankarot ne se bara da ja procenuva sekoja klauzula ili sekoja re~enica spored model instrumentot, toj svojata presuda mora da ja vtemeluva vrz toa dali dokumentot e prifatliv po pove}e fakti, a ne samo spored oznakata. Vo toj kontekst, biten e na~inot na koj angliskite sudovi ja tretirale odlukata vo slu~ajot Rayner.

Kako {to e tipi~no kaj sudskite presudi vo Anglija, sudiite ne sakale da go izmenat praviloto od Rayner, tuku tie gi razlikuvale negovite naodi od faktite na na~in {to negoviot obem na primena go reduciraat na mnogu malku. Zatoa, vo presudata od 1966 godina vo slu~ajot Soproma, Trgovskiot sud (Queen's Bench Division) napravil razlika pome|u situacijata {to ja razgleduval od onaa vo slu~ajot Rayner upatuvaj}i na va`nosta na ~len 30 od UCP 1962 godina {to britanskite banki go prifatile po slu~ajot Rayner. Ovaa oredba dozvoluva opisot vo tovarniot list da se razlikuva od opisot vo fakturata, se dodeka opisot vo fakturata soodvetstvuva na kreditniot instrument. Pokraj toa, sudot prifatil iznesuvawe na dokazi za obi~ajnoto ili trgovskoto zna~ewe na terminot "ribja hrana" vo sporedba so terminot "ribi". Toj zaklu~il deka "sekoj vo trgovskata granka {to gleda tovaren list ne o~ekuva da vidi pokonkreten opis na poimot "ribja hrana" i razumno nema da se protivi na toj opis."

160. Pristap od slu~aj do slu~aj - Ne postoi nikakva pri~ina zo{to ovoj pristap od slu~aj do slu~aj ne bi preovladal i vo drugi slu~ai. Me|utoa, treba da se zabeleì deka sudovite vo golemite trgovski centri ne sakaat dokuentite za koi

81

se veli deka se praven ili ekonomski ekvivalent na onie potrebni za kreditot da gi tretiraat kako da se slu~ai na sinonimni terini ili termini so za~ewe {to e ekvivalentno na ona navedeno vo kreditot. Iako nekoi sudovi se uvereni o argumentite na korisnikot deka klientot ne pretrpel {teta od o~iglednoto nesovpa|awe, drugite go otfrlaat ovoj argument sekoga{ koga se bara akceptirawe na dokumenti {to ne se onie {to se specificirani so akreditivot.

iv. Bankarskite obi~ai i sudskite presudi

161. Emisionata banka moè da bide prinudena da dozvoli pomalku od striktnoto soobrazuvawe na koe se aludira vo presudata Equitable Trust, ako lokalnite bankarski obi~ai naloùvaat obvrska za akceptirawe na prezentacijata na korisnikot. Toa bila situacijata vo deneska poznatiot slu~aj Dixon, Irmaos & Cia. v. Chase National Bank of New York. Ovde, pismoto za obes{tetuvawe {to go prezentirala bankata namesto tovarniot list {to nedostasuval se smetalo deka e pogre{no odbieno od strana na naplatnata banka. Prinuduvaj}i ja bankata da go akceptira pismoto za obes{tetuvawe, sudot po moe mislewe isto taka go obvrzal klientot da ja obes{teti bankata, so {to go obezbedil statusot na vistinski isklu~ok od doktrinata za striktnoto soobrazuvawe. Treba da se zabeleì deka iako e dobro poznata, odlukata vo slu~ajot Dixon Irmaos ne be{e sledena vo evropskite jurisdikcii.

Sprotivno na bankarskite obi~ai {to preovladuvaat vo sedi{teto na bankata, pretpostavenite bankarski ili trgovski obi~ai vo sedi{teto na korisnikot vo Meksiko ne bile zemeni predvid od strana na sudot vo SAD. Ovaa odluka bila pod silno vlianie na faktot deka prezentacijata na korisnikot bila zaseneta od mo`nosta za izmama. Obratno, francuskiot Apelacionen sud vo Pariz vo presuda od 1942 godina prifatil prezentacija na eden dokument {to sodrèl i sertifikat za inspekcijata i zdravstven sertifikat, namesto dva posebni dokumenti kako {to toa se baralo so kreditot, vrz osnova na preovladuva~kiot obi~aj vo sedi{teto na korisnikot. Brazilskiot korisnik uspe{no tvrdel deka lokalniot obi~aj vo Brazil onevozmoùval da se dobijat dva posebni dokumenta. No kako {to istaknal komentatorot prifa}aweto na argumentacijata na korisnikot od strana na sudot vo golea merka bilo motivirano od naodot deka klientot dejstvuval nesovesno i ne~esno koga se potprel na obi~nata tehnikalija da go izbegne ona {to se pokaàlo kako preterano ma~no i te{ko pregovarawe.

v. Otkaùvawe od pravata, ratifikacija i estoppel

162. Otkaùvawe od pravata od strana na klientot - Klientot moè izre~no da se otkaè od neusoglasenosta ako i dozvoli na emisionata banka da akceptira defektni dokumenti kako validno prezentirani. Toj isto taka premol~no moè da se otkaè od pravoto da prigovara na verifikacijata na emisionata banka so akceptirawe na dokumentite bez rezervi ili so zadocneto istaknuvawe na prigovorite.

Svesta na klientot za neusoglasenosta, kako i rokot {to e dozvolen pred da se istakne prigovorot pretstavuvaat kriti~ni eleenti vo slu~aite na premol~no otkaùvawe od pravata. Iako dokazot za potrebnoto znaewe ne pretstavuva nekoj osoben problem, postoi nesigurnost vo pogled na pravilata i politikite {to go reguliraat rokot za istaknuvawe na prigovori. Belgiskiot sud baral prigovorite da bidat istaknati vedna{ po prezentacijata na dokumentite, so {to impliciral deka postoi prethodno premol~no pravilo za otkaùvawe od pravoto vo pravoto

82

za akreditivite. Na sli~en na~in, argentinskiot sud baral prigovorot da bide istaknat vo rok od tri dena po priemot na dokumentite i stokite, no pri toa toj se potprel ne na pravoto za akreditivot, tuku na odredbite od argentinskoto pravo za kupoprda`ba. U{te podaleku na patot na pravoto za kupoproda`ba, porane{niot germanski Reichsgericht smetal vo edna kusa i mnogu kritikuvana odluka deka klientot treba da ~eka se dodeka ne izvr{i uvid na stokite pred da istakne prigovor za prezentacijata, a marokanskiot sud mu dozvolil na klientot da istakne prigovor za pretpostavenata neusoglasenost na dokumentite po pove}e od tri godini od momentot vo koj klientot gi prezel dokumentite. Kone~no, presudite vo SAD i Liban go prifatile pristapot "razumen rok" vo slu~aite {to se odnesuvaat na odnosi pome|u bankata {to go otvara i emisionata banka i konfirmacionata ili naplatnata banka.

163. Otkaùvawe od pravata na emisionata banka - Vo slu~ajot Dovenmuehle Inc. v. East Bank of Colorado Springs, Apelacioniot sud na Kolorado vo 1977 godina donel pravilo za otkaùvawe na bankite od pravoto za istaknuvawe prigovori {to toj gi povrzal so Apelacioniot sud na SAD za 5-ot Okrug vo slu~ajot Barclays Bank D.C.O. v. Mercantile National Bank. Konkretnoto pravilo na koe upatil sudot vo Kolorado kako pravilo {to go sledat federalnite sudovi veli: "Vo slu~aite povrzani so akreitivite, obivaweto da se plati formalno obrazloèno so nekoja osnova }e se smeta za otkaùvawe od site drugi bazirani na akreitivot." So ogled na va`nosta {to i se pridava na presudata vo slu~ajot Barclays od strana na suot vo Kolorado i bidej}i po na{e mislewe prethodnata formulacija na praviloto za otkaùvaweto od pravoto moè da vodi kon {tetni posledici za pravoto na akreditivite, neophodno e poblisko razgleduvawe na fakti~kiot i koncepciskiot kontekst.

Vo slu~ajot Barclays, tuèniot, Mercantile National Bank, pokraj toa {to negiral deka dejstvuval kako konfirmaciona banka ili kako izdava~ na primarno i obvrzuva~ko vetuvawe, tvrdel deka Barclays Bank ne ja obezbedila neophodnata dokumentacija so svojata menica za Mercantile National Bank. Sudot utvrdil kako "klu~en i nesporen fakt" deka Mercantile National Bank i napi{ala pismo na Barclays Bank vo koe iako se naveduva deka menicata ne bila honorirana se priznava deka "menicata bila pridruèna so site potrebni dokumenti {to se barale so akreditivot". Sudot isto taka utvrdil deka Mercantile National Bank podocna se obidela da ja izbegne odgovornosta tvrdej}i deka napravila gre{ka vo pismoto i deka podocne`noto razgleduvawe i ja otkrilo nesoodvetnosta na prezentacijata na Barclays Bank.

Sudot smetal deka dokumentacijata {to bila prezentirana od strana na Barclays Bank bila pogre{na, no isto taka utvrdil i deka Mercantile National Bank se otkaàla od svoeto pravo na istaknuvawe prigovor i odbrana. Ovoj zaklu~ok toj go donel vrz osnova na "apstraktnata pravda" {to bila popre~ena od odbranata koja se temelela na priznavaweto na sopstvenata zabluda (gre{ka) od strana na tuèniot, otkako prethodno dal sosea sprotivna izjava. Toj isto taka go baziral svojot zaklu~ok na praviloto citirano od strana na sudot vo Kolorado, {to sudot go sledel do edna presuda od 1924 godina na eden drug federalen apelacionen sud.

Zna~ajno e {to vo slu~ajot Barclays klu~en fakt bil obidot na tuèniot da se potpre na odbrana spored koja pretpostavenata sprotivna ili nekonzistentna (neusoglasena) ne e samo razli~no fakti~ko tvrdewe ili stav od onoj {to bil orginalno iznesen. Taka tuènata banka se obidela da i kontrira na svojata prethodna izjava deka prezentacijata na dokumentite bila soobrazna so kreditot.

Isto taka e zna~ajno {to vo slu~ajot Barclays, sudot i pokraj glasnoto prifa}awe na najkategori~nata verzija na praviloto za otkaùvawe od pravoto, razgleduval i prigovori (odbrani) osven nesoobraznosta na dokumentite.

83

Univerzalnoto isklu~uvawe na prigovorite po formalnoto iznesuvawe na eden takov prigovor od strana na emisionata banka moè da dovede do seriozna nepravda za bankata. Da ja razgledame na primer situacijata na korisnikot ili na prezentira~kata banka koga }e se soo~at so formalniot prigovor na emisionata banka koga pred samoto prezentirawe na dokumentite pra{uvale vo vrska so prifatlivosta na nekoj dokument ili izjava. Dali emisionata banka {to odgovorila na postavenoto pra{awe, upateno samo na eden aspekt na soobraznosta i pred realnata prezentacija na dokuentite, moè podocna da bide spre~ena (estopped) da istaknuva prigovori povrzani so drugite aspekti, ako otkrie postoewe na tie problemi koga realno }e gi razgleduva prezentiranite dokumenti? Ili da ja razgledame situacijata na bankata {to otkrila seriozna neusoglasenost za koja pogre{no se veruvalo deka ne postoi. Dali istata banka na koja }e i bide dozvoleno da se obes{teti od korisnikot po isplatata na kreditot }e bide spre~ena (estopped) da istaknuva prigovori pred isplata, duri i koga nejziniot prigovor ne e nekonzistenten so koe bilo nejzino prethodno tvrdewe ili izjava? Sosema sigurno vakvata primena na otkaùvaweto od pravoto ne bi bila nitu logi~na, nitu pravedna i }e predizvika samo podolg i poskap proces na verifikacija na soobraznosta.

Ne velime deka nema slu~ai vo koi prigovorite, osven onie {to se konzistentni so prethodnite izjavi za faktite, nema da se smetaat za zanemareni od strana na emisionata banka. Odlukata vo slu~ajot Dovenmuehle na Apelacioniot sud od Kolorado predviduva eden takov slu~aj. Vo nego tuènata banka odbila prezentacija na dokumenti najnapred so obrazloènie deka eden od potrebnite dokumenti, potpi{anata potvrda na tuìtelot, bil dvosmislen i podocna po podnesuvaweto na tu`bata od strana na tuìtelot, taa istaknala prigovor deka potrebnata menica ne bila prezentirana. Za da se dozvoli istaknuvaweto na ovoj hipoteti~en prigovor kakov {to e nedostatokot na menicata (menicite i barawata za isplata se tretiraat kako ekvivalentni vo vakviot vid slu~ai od strana na najgolemiot broj banki vo SAD) kako dopolnitelen prigovor, zna~i povreda ne samo na apstraktnata smisla za pravda od slu~ajot Barclays, tuku i povreda na najelementarniot poim na trgovski fer plej. Kako {to navel sudot vo Kolorado: "Da mu se dozvoli na izdava~ot da gi izbegne pla}awata za proolènite rokovi spored kreditot bez da mu se dade mo`nost na korisnikot da go otstrani nedostatokot... ne e soglasno nitu so principite na pravi~nost, nitu so opravdanite o~ekuvawa na strankite angaìrani vo trgovskata transakcija."

164. Equity priroda na doktrinite - Konzistentno na equity prirodata na doktrinite za otkaùvawe od pravata i za estoppel, sepak nivnata dostapnost ne moè da se naloì urbi et orbi, kako {to barale Bank of Taiwan, Barclays i Dovenmuehle formulaciite. Equity i kazuisti~koto razmisluvawe odat taka pod raka. Zatoa, pra{awata kako onie {to se navedeni podocna ne treba da se smetaat za ne{to {to go popre~uva praviloto, tuku treba da bidat na listata na prioritetite pri fakti~kata analiza na sudot: Na koj na~in bila dadena izjavata {to dovela do otkaùvawe od pravoto, dali taa bila dadena od strana na korisnikot ili od strana na posredni~kata banka? Dali tvrdeweto pokriva samo eden izoliran aspekt na soobraznosta ili upatuva na celinata? Koga bila dadena izjavata, dali toa bilo pred prezentacijata na dokumentite ili po detalnoto razgleduvawe od strana na bankata? Dali izjavata bila dadena kako sostaven del na dostava ili izve{taj na bankata dostaveni do korisnikot ili do posredni~kata banka ili pretstavuvala insistirawe na bankata? Dali imalo nesovesnost i ne~esnost kaj korisnikot ili kaj prezentacionata banka za da moè da se iznese prigovor protiv izjavata na emisionata banka?

165. Ratifikaciono odnesuvawe - Vremeto isto taka e va`no koga se opredeluva dali klientot go ratifikuval soobrazuvaweto na korisnikot ili ne, no za

84

razlika od slu~aite na otkaùvaweto od pravoto, vremenskiot element e subordiniran na sevkupnoto razgleduvawe na odnesuvaweto klientot-vlastodavec po momentot na izdavaweto na razgleduvaweto na bankata-zastapnik i odobruvaweto na prezentiranite dokumenti. Toga{ klu~no pra{awe stanuva dali klientot-vlastodavec ja ratifikuval verifikacijata na emisionata banka-zastapnik za soobraznosta na negovite akti po akceptiraweto od strana na emisionata banka. Taka, spored McNair J. vo Bank Melli Iran v. Barclays Bank (Dominion, Colonial & Overseas) instrukcijata na bankata {to go otvora akreditivot (vlastodavecot) vo Iran na emisionata banka (zastapnikot) vo Anglija za zgoleuvawe na iznosot na kreditot dostapen na korisnikot po inicialnata sporna prezentacija bila nekonzistentna so namerata da se otfrli prvata prezentacija.

Za idnoto nosewe na zakonski propisi treba da se istakne deka ratifikacijata, kako i otkaùvaweto od pravata se equity po priroda i zatoa ne se vklopuvaat lesno vo rigidniot obrazec na specificiraniot rok ili vo seiscrpnite listi za odnesuvaweto {to pretstavuva "ratifikacija".

vi. Kone~ni razgleduvawa za verifikacijata i za striktnoto soobrazuvawe

166. Specijalistite za akreditivite imaat tendencija doktrinata za striktnoto soobrazuvawe i dol`nosta na bankata za verifikacija da ja smetaat za rabota na sovesnosta i ~esnosta i isklu~ocite se prifatlivi samo zaradi toa {to tie soodvetstvuvaat na pri~ini {to ne se povrzani so striktnoto soobrazuvawe. Otstapuvawata se prifatlivi zaradi prirodata na involviranite dokumenti ili zaradi prisustvoto na obvrzuva~ki praven obi~aj, a ne zatoa {to kako {to e navedeno od strana na Apelacioniot sud na Prviot okrug na SAD postoi "nekoj kvasec vo lebot na striktnoto tolkuvawe...." Iako se soglasuvam so potrebata od za~uvuvawe na standardot za striktno soobrazuvawe, sepak smetam deka gri`livata analiza na sudskata praksa, osobeno vo golemite trgovski centri, otkriva mnogu pomal dogmatski stav od onoj {to go sovetuvaat najgolemiot broj doktrinarni avtori i deka ovoj stav e poèlen.

Vo osnova, vakviot stav se sostoi vo obidot da se utvrdi funkcijata {to im se dava na konkretnite dokumentarni uslovi pravej}i razlika pome|u su{testvenite i ne-su{testvenite funkcii vo odnos na celata prezentacija na dokumentite. Toa, kako {to naveduva sudijata Liesecke vo Germanija vo nekoi slu~ai }e bara davawe prioritet na vistinskoto, a ne na navedenoto zna~ewe na terminite i uslovite. Sudovite moèbi ponekoga{ }e treba da gi razgledaat ekonomskite i pravnite konsekvenci na pretpostavenata diskrepanca. Iako striktnoto pridrùvawe se prifa}a kako poèlen standard, sudovite vo golemite trgovski centri nema da sakaat da ostanat nefleksibilni na negovata primena, osobeno ako toa vodi kon pretpostaveno sankcionirawe na izmamata ili na ostrite praksi od strana na klientot ili korisnikot. Nefleksibilnosta vo vakvi slu~ai e ednakva na otkaùvawe od preeminentnite principi vo golem broj pravni sistemi, kako onie {to baraat sovesnost i ~esnost pri ispolnuvaweto na obvrskite. Soglasno ovie principi, duri i koga postoi dokaz za izmama, sudovite moàt da gi otfrlat prigovorite bazirani na tehnikalii {to nemaat nekoj osobeno {teten efekt ili {to baraat ispolnuvawe na nevozmo`ni uslovi.

Sprotivno na ona {to moè da seopi{ekako konvencionalna mudrost, vakvata fleksibilnost na pristapot pridonesuva kon upotrebata i doverlivosta na akreditivite. Ona {to ja motivira verodostojnosta na edna pravna institucija ne e samo sposobnosta mehani~ki da se predvidat nejzinite pravni posledici, tuku stepenot na pravi~nosta {to strankite go o~ekuvaat od transakcijata. Ako klientot ili korisnicite smetaat deka standardot na striktnoto soobrazuvawe

85

funkcionira sistematski (ili dogmatski) i ne~esno protiv niv, instrumentot nema da se koristi.

G. PRAVNI LEKOVI NA KLIENTOT ZA POVREDA NA DOL@NOSTA ZA VERIFIKACIJA

167. Voved - Ako bankata propu{tila da go vr{i dol`noto vnimanie navedeno vo ~len 7 UCP 1974 godina (bez ogled na~len 9), klientot moè da stori edno ili pove}e od slednovo: da se otkaè od pravoto ili da ja ratificira verifikacijata na bankata (supra s. 162, 165); da gi zadrì dokumentitei stokitei da podnese tu`ba za nadomest na {teta protiv emisionata banka; ili da gi napu{ti dokumentite i stokitei da i gi prepu{ti na bankata so ili bez barawe nadomest na {teta.

168. [teti - Ako klientot go izbere vtoriot na~in na dejstvuvawe, toj }e ima pravo da bara nadomest na {teta {to proizleguva direktno i predvidlivo od bankarskata povreda na nejzinata dol`nost za verifikacija.

Postoi prili~na razli~nost na stavovite vo pogled na toa {to klientot moè da go istaknuva kako direktna i predvidliva {teta. Nekoi francuski tribunali na primer smetaat deka koga bankata pogre{no }e prifati neodobren vid na tovaren list taa }e bide odgovorna za pretrpenite {teti od strana na klientot, zaradi lo{ata sostojba vo koja se nao|aat stokite. Vo drug slu~aj, klientot ima pravo na obes{tetuvawe samo do vi{okot iznos platen od strana na bankata za osiguritelnata polisa {to sodrì rizik koj ne e specificiran vo kreditot. Vrhovniot sud na Nov Juèn Vels (Avstralija) smetal deka zagubata na profitot od strana na klientot ili povredata na odredbata za dogovornite {teti od planiranata preproda`ba na stokite moè da bide nadomestena ako emisionata banka pogre{no akceptirala nekoi nesoodvetni sertifikati za inspekcijata. Eden finski avtor naveduva deka "Kupuva~ot vo princip }e dobie ekonomski status {to bi go imal da nemalo zaguba. Pokraj direktnite i neposrednite zagubi... toj isto taka mora da dobie nadomest za indirektnite{teti, to est zaizgubenata dobivka."

Vo SAD i pokraj nekvalifikuvanata izjava za odgovornosta na bankata vo vode~kata presuda od 1924 godina, postoi ostra podelba vo doktrinarnite stavovi. Finkelstein smeta deka klientot ima pravo na nadomest na posebna (consequental) {teta, vklu~uvaj}i ja razlikata vo cenata pome|u stokite {to realno bile dostaveni (ispora~ani) i stokite specificirani vo kreditot. Harfield tvrdi deka "Konceptot na posebnite (consequental) {teti, bez ogled na toa dali tie se predvidlivi vo trgovska smisla, nema svoe mesto vo transakciite so akreditivite." Iako sudovite seu{te izre~no ne se izjasnileza pra{aweto za da moè da se izvedat nekoi generalizacii, od jazikot na presudata vo slu~ajot Linden od 1960 godina proizleguva deka klientot }e treba nadvor od sekakov somne` da dokaè deka {tetata e prirodna i verojatna konsekvenca na povredata na tuèniot. Iako zagubata naprofitot moè da se nadmesti, ne postoi avtomatsko pravo na nadomest na ona {to finskiot avtor go naveduva kako "indirektna" {teta voSAD.

169. Napu{tawe na dokumentite i stokite - Pravniot lek ~ija prva faza se sostoi od napu{tawe na dokumentite i stokite kaj emisionata banka koja e vo neispolnuvawe e prili~no {iroko prifaten. Po sila na trgovskiot obi~aj i sudskata praksa ovoj praven lek stana ad hoc vid na raskinuvawe, {to kako minimum predviduva raskinuvawe na dogovornata odgovornost pome|u klientot i emisionata banka, bez da ima potreba od sudska izjava. Me|utoa se vodat prili~ni raspravi vo vrska so toa dali napu{taweto moè da bide prosledeno so pobaruvawe na nadomest na {teti i vo vrska so na~inot na mereweto na tie {teti.

86

Profesorot Garrigues vo [panija tvrdi deka pravoto na obes{tetuvawe treba da postoi zaedno so pravoto da se raskine dogovorot za otvorawe na akreditivot i deka napu{taweto na stokite ne dava pravo na otkaùvawe od pravoto da se bara nadomest na {teta. Po negovo mislewe osnovata za tie {teti e otkaùvaweto na klientot ili zagubata na negovoto pravo na tu`bas pored kupoproda`niot dogovor i ne e verojatno deka }e se prebie so ednostavnoto neizvr{uvawe na negovata obvrska vo odnos na bankata. Vo otsustvo na poprecizna formulacija na konkretnite nastani {to davaat pravo na vakvo obes{tetuvawe, stavot na Garrigues mora da se smeta za nerealisti~en.

Na prvo mesto, obi~no postoi otsustvo na “prirodna” ili “verojatna” vrska pome|u odnesuvaweto na bankata {to gi ~uva dokumentite i stokite i zagubite na klientot {to se generirani od dostavata na nesoodvetni stoki od strana na prodava~ot. Za razlika od ona {to se slu~uva koga klientot se obiduva da raspolaga so nesoodvetnite dokumenti i stoki, vo ovaa situacija bankata obi~no ne predizvikuva direktni zagubi. Mo`nosta za idna preproda`ba od strana na klientot i realizacijata na profitot od toa moè da bide rasipana vo mestoto vo koe dejstvuva prodava~ot, a ne kaj {to e sedi{teto na bankata. Samo ako klientot dokaè deka prifa}aweto na nesoodvetnata prezentacija od strana na emisionata banka go spre~ila korisnikot blagovremeno da ja izvr{i svojata obvrska, dokaz {to opfa}a izvodlivost na navremenoto otkrivawe na neusoglasenosta, kako i sposobnosta i podgotvenosta na korisnikot navremeno da gi otstrani nedostatocite, moè da void kon razgleduvawe na mo`nosta da se bara povrat na izgubenata dobivka od bankata.

Na vtoro mesto, ne treba da se izgubi predvid faktot deka koristite za klientot od itnoto re{avawe na slu~aite {to nego ili go osloboduva od dol`nosta da ja isplati bankata ili mu dava pravo na nadomest za avansnite uplati plus kamata za niv. Fakti~ki mnogu serioznite ekonomski konsekvenci {to napu{taweto moè da gi ima za emisionata banka go pottikanlo frncuskiot avtor da sugerira donekade strogi preduslovi. Zdravjeto na tie preduslovi bara povredata nu`no da se odnesuva na kvalitetot na dostavenite stoki. Na primer ako povredata se sostoi vo akceptirawe na osiguritelna polisa od strana na bankata koja predviduva pove}e rizici od onie specificirani vo kreditot so {to se alociraat pove}e pari od odobrenoto, toga{ ova otstapuvawe ne moè da se koristi kako osnova za popravawe na napu{taweto na stokite i dokumentite.

Intervjuata {to neodamna gi napraviv so evropskite i severno-amerikanskite bankari ja potvrduvaat impresijata steknata vo ranite 1960 godina deka pravniot lek za napu{taweto steknal cvrsta potpora vo sovremenoto ìvo pravo za akreditivite. Sega se ~ini deka napu{taweto pretstavuva najpopularen metod za re{avawe na sporovite koga spored zborovite na samite bankari postoi “seriozna povreda” na dol`nosta za verifikacija.

87

IX. FORMALNI USLOVI ZA AKREDITIVOT

A.VOVED

170. Odnosot pome|u emisionata banka i korisnikot e sozdaden i vo golema merka reguliran so instrumentot {to moè da go navedeme kako vistinski akreditiv (letter of credit proper). So ova pismo emisionata ili konfirmacionata banka vetuva deka }e plati nekoj opredelen iznos vedna{ ili izvesno vreme po prezentacijata na menicata ili }e podnese barawe za isplata pridruèno so nekoi specificirani dokumenti. Vo nekoi slu~ai, bankata vetuva deka }e plati samo po prezentacijata na menicata ili }e pobara isplata.

Za razlika od formalnite aspekti na dogovorniot ili kvazi-dogovorniot odnos pome|u emisionata banka i klientot, formalnostite povrzani so odnosot pome|u emisionata ili konfiracionata banka i korisnikot dosega dobile malo zakonsko, sudsko ili doktrinarno vnimanie. Vo najgolemiot broj jurisdikcii, osnovnite pra{awa vo vrska so su{testvenite elementi na akreditivot ostanuvaat neodgovoreni. Namerata na ovaa Glava e da dade pomo{ vo tragaweto po odgovori preku opi{uvawe i procenka na postojnite i predloènite propisi, kako i so analiza na bankarskata praksa.

B. PISMENO

171. Operativen instrument. UCP ~len 4 - Deneska nepostoi nekoj osoben somne` deka komercijalnite akreditivi mora da bidat sostaveni vo pismena forma za da moàt da bidat operativni. Od prakti~na gledna to~ka, uslovot za pismenata forma e celosno opravdan, zatoa {to toj obezbeduva soodvetna osnova za da moè korisnikot da se podgotvi za soobraznost ili emisionata banka da ja proveri taa soobraznost. Otsustvoto na operativniot instrument }e spre~i transakcii kako zalog ili prenos na pravata na korisnikot ili celosno }e go onevozmoì diskontiraweto ili negociraweto na menicata na korisnikot.

êsto se postavuva pra{aweto {to e toa {to treba da se smeta za operativen instrument. Poto~no, pra{aweto e dali operativniot instrument e telegrama, faks ili teleks komunikacija od emisionata do notifikacionata banka so koja se bara nejzinata notifikacija na kreditot, podocne`noto pismo na emisionata banka vo koe povtorno se povtoruvaat uslovite na notifikacijata ({to bankarite go narekuvaat "konfiracija so pismo na kreditot" - "mail confirmation of the credit"), ili pismo od emisionata, konfirmacionata ili notifikacionata banka do korisnikot vo koe se naveduvaat uslovite na kreditot. ^lenot 4 od UCP 1974 godina se obiduva da odgovori na ovie pra{awa so utvrduvawe na slednive principi: Prvo, vo otsustvo na izre~na instrukcija od emisionata banka, faksot, telegramata ili teleksot so koj se bara izdavawe na kreditot }e se smetaat za operativen krediten instrument, a ne dopolnitelnata konfirmacija so pismo. Vtoro, ako emisionata banka izre~no ja instruira sovetodavnata banka deka konfirmacijata so pismoto }e se smeta za operativen instrument, toga{ takvata konfirmacija }e bide operativen instrument. Me|utoa, emisionata banka ora da go dostavi orginalniot kredit i site dopolnitelni izmeni do korisnikot ne direktno, tuku preku sovetodavnata banka. Ovie principi vgraduvaat solidna bankarska praksa i treba da pomognat za otstranuvaweto na opredelenata konfuzija {to deneska preovladuva vo pogled na stepenot do koj sovetodavnata banka moè

88

da se potpre na vetuvaweto na emisionata banka dadeno so faksot, teleksot ili telegramata kako na obvrzuva~ko.

172. Pozicijata na korisnikot spored ~len 4 od UCP - Me|utoa, treba da se zabeleì deka obemot na primena na ~lenot 4 e prili~no potesen, otkolku {to sostavuva~ite na UCP go napravile da izgleda i deka propu{taweto da se sogleda vistinskiot obem na primenata moè samo da dovede do pogolema konfuzija. I pokraj izre~noto upatuvawe na korisnikot vo ~lenot 4 UCP i izjavata vo Op{tite odredbi (a) deka UCP pravilata se primenuvaat na site stranki vo kreditot se pretpostavuva deka ~lenot 4 se primenuva na korisnikot samo na indirekten i glavno nekonsekventen na~in. Korisnikot koj primil konfirmacija so pismo direktno od emisionata banka ima pravo taa konfirmacija da ja smeta za operativen instrument, bez ogled na praviloto {to se primenuva na odnosot pome|u emisionata i sovetodavnata banka. Kontekstot na principite od ~lenot 4 e kontekst na me|ubankarski odnosi i nema namera da go abrogira ili modificira principot spored koj emisionata ili konfirmacionata banka se smeta za obvrzana vo odnos na korisnikot dodeka toj ne go primi pismenoto {to sodrì neotpoviklivo vetuvawe (obvrzuvawe).

Propu{taj}i da go definira i ograni~i obemot na predloènite pravila, UCP ja otvora mo`nosta korisnikot da se obide da se potpre na tekstot na telegramata, faksot ili teleksot, bez ogled dali tie se vo negovo vladenie ili ne, kako na "operativen instrument". Toa e osobeno verojatno koga toj tekst e mnogu popovolen za nego, otkolku podocne`nata konfirmacija so pismo. Ovaa situacija e ilustrirana vo edna indiska odluka od 1962 godina. Holandskata banka mu pratila teleks na svojot korespondent vo Kalkuta so barawe da otvori neotpovikliv akreditiv vo polza na lokalniot izvoznik. Korespondentskata banka vo Kalkuta go prepi{ala tekstot na telegramata na svoj memorandum i dodala "imame zadovolstvo da ve informirame deka dobivme teleks sovet od holandskata banka". Vo eden kvadrat na dnoto na stranata, bankata od Kalkuta dodala "gornava poraka e prodolèna od na{a strana so potpirawe za smetka na bankata {to go otvora akreditivot, no bez na{a odgovornost, osven za korektnosta na ovaa kopija na telegramata {to nie ja dobivme." I pokraj vakvite ograduvawa, Apelacioniot sud od Kalkuta smetal deka sovetodavnata banka e odgovorna pred korisnikot vrz osnova na prioritetot na tekstot na telegramata pred tekstot na otpe~atenata klauzula vo sovetodavniot obrazec.

Moè samo da se {pekulira kakva bi bila odlukata na sudot ako korisnikot ne go primil tekstot na telegramata, no bil svesen za nejzinoto postoewe ili primil kopija od telegramata pred da go dobie sovetodavnoto pismo. Me|utoa, sosema e jasno deka potpiraweto na ~lenot 4 od UCP 1974 godina vo obid da se najde re{enie za problemot samo vodi kon te{kotii. Zatoa re{enieto mora da se najde vo lokalnoto pravo {to gi regulira odnosite pome|u emisionata i sovetodavnata banka i korisnikot.

V. OPREDELEN VID VETUVAWE

173. Sostavuvawe na tekstot na kreditnoto vetuvawe - Vo eden slu~aj vo SAD, re{avan vo Ohajo vo 1967 godina, tuìtelot i go napi{al na tuènata banka slednovo: "Nie razbravme deka ako vi predademe vrz osnova na menica po viduvawe nalog za va{ata banka od P.O.B.U.C. za .... $4.045.00 deka taa (menicata po viduvawe) }e bide honorirana koga }e bide prezentirana za naplata. Vo takov slu~aj ve molime vedna{ da ne sovetuvate." Tuènata banka na istoto par~e hartija odgovorila na sledniov na~in:"Gorniot aran`man }e bide honoriran od strana na ovaa banka." Tuìtelot tvrdel deka ovaa transakcija pretstavuva

89

"fakti~ki i zakonski akreditiv". Tuèniot go negiral ova tvrdewe istaknuvaj}i deka, me|u drugoto, napi{anoto ne pretstavuva akreditiv. Sudot, so prili~no oskudno obrazloènie, utvrdil deka tuìtelot nikoga{ nemal namera napi{anoto da se smeta za akreditiv i deka ako bila prezentirana menicata, taa bi bila prezentirana samo za naplata (za tuèniot da ja organizira naplatata - collection), a ne za isplata (payment).

Na sli~en na~in, vo edna presuda od 1972 godina, Vrhovniot sud od Ajova utvrdil deka pismoto od bankata vo koe se naveeni uslovite spored koi taa }e dade hipotekaren kredit na svojot klient ne pretstavuva akreditiv. Konkretnoto pismo vo eden del glasi: "Bidete sovetuvani deka nie se obvrzuvame vo odnos na g-din. Trier za hipotekaren zaem vo iznos od ..... pod uslov da dobieme prioritetna i prva hipoteka od navisok rang vrz negoviot imot. Ku}ata }e bide izgradena soglasno dostavenite planovi i specifikacii. Ku}ata }e bide zavr{ena i podgotvena za vseluvawe pred bankata da stavi hipoteka vrz nea." Koga ja donesuval svojata odluka deka navedenoto pismo ne e akreditiv, kako {to tvrdel tuìtelot, sudot utvrdil deka: "Su{testveniot element na akreditivot koj ovde nedostasuva e direktnoto vetuvawe na bankata deka }e mu izvr{i isplata na liceto na koe mu e dostaveno pismoto."

Ovie odluki ja potenciraat neophodnosta od identificirawe na obvrzuva~kiot jazik karakteristi~en za transakciite so akreitivite. Ovaa identifikacija e u{te pova`na so ogled na zgolemenata upotreba na akreditivite kako garancii ili "stand-by" garancii za ispolnuvaweto od strana na glavniot dol`nik (supra s. 45). Sudot vo Ohajo bil vo pravo koga se fokusiral na namerata kako na su{testven element. No toj pogre{il koga ja gledal samo namerata na korisnikot, zatoa {to vo prv red treba da se razgleduva namerata na bankata (kako davatel na vetuvaweto). Namerata na korisnikot vo ovoj slu~aj ima uloga, no toa e va`no samo do merkata do koja taa pomognala da se pojasni namerata na izdava~ot. Na sli~en na~in, Vrhovniot sud na Ajova bil vo pravo koga obrnal vnimanie na otsustvoto na direktno vetuvawe za pla}awe na liceto na koe mu bilo dostaveno pismoto. Me|utoa, toj trebalo da dodade deka vetuvaweto za naplata treba da se pojavi kako posledica na uslovite i rokovite na samiot kredit, a ne kako rezultat na soobrazuvaweto so oredbite na nekoja druga transakcija, kako na primer so odredbite na nekoj gradeèn dogovor.

174. Namera da se plati soglasno specifikaciite - Lekciite {to treba da se nau~at od ovie odluki vo smisla na uslovite za baraweto obvrzuva~ki jazik vo akreitivot se dvojni.

Prvo, jazikot mora da ja otkrie namerata na izdava~ot da plati, a ne da garantira ne~ija tu|a isplata. Tokmu zatoa, iako mnogu ~esto se vmetnuva vo obrascite za akreditivite, imeto na klientot ne pretstavuva su{testven uslov, no na~inot i vremeto na pla}aweto od strana na emisionata ili konfirmacionata banka e takov uslov. Kako {to e jasno staveno do znaewe vo ~len 3 UCP 1974 godina, direktnata odgovornost na emisionata banka vo odnos na korisnikot vo soodvetno sostaven neotpovikliv akreditiv }e postoi kako takva, duri i koga e dozvoleno menicata da bide vle~ena na klientot (baratelot na kreditot) ili na nekoj drug trasat naveden vo kreditot.

Vtoro, prezentacijata na dokumentite od strana na korisnikot mora da bide konzistentna so uslovite i rokovite navedeni vo kreditniot instrument i onie {to moàt da se izvle~at so potpirawe na toj instrument.

G. IMETO NA EMISIONATA BANKA, POTPISOT I BROJOT NA KREDITOT

90

175. Za razlika od uslovot za pismenata forma, zakonskoto i obi~anoto pravo uniformno ne baraat izjava za imeto na emisionata banka ili nejzin potpis kako su{testven element kaj komercijalniot akreditiv. Vo bankarskata praksa kreditite neizbe`no go sodràt imeto na izdava~ot i potpisite na nazna~enite slu`benici na bankata ili nivnite avtentifikacii. Na sli~en na~in, bankarskite obrasci, bez ogled na toa dali se nameneti za dostava preku faks, teleks, telegrama ili za pismena dostava imaat indikacija za brojot na kreditot. Ovoj broj ja olesnuva identifikacijata na kreditot za me|ubankarskite smetkovodstveni celi i ~esto se bara toj da bide naveden vo menicata na korisnikot ili vo baraweto za isplata.

Dosega ne sme sretnale sudski presudi vo koi se osporuva polnova`nosta na akreditivot koj go nema imeto na izdava~ot, negoviot ovlasten potpis ili kreditniot broj. Taka, sekoja izjava za mo`niot ishod na ovaa kontroverza nu`no }e bide {pekulativen.

Pra{aweto dali izdava~ot moè da bide stranka {to ne e banka i ako moè, dali instrumentot izdaden od taa stranka mora da go sodrì imeto na izdava~ot, negoviot potpis ili nekoja ekvivalentna identifikacija na na~in voobi~aen vo bankarskata praksa, vo sekoj slu~aj ja involvira javnata politika na forumot i kako takov podleì samo na utvrduvawe od slu~aj do slu~aj.

Bez ogled na toa, vo obidot da se razre{at vakvite problemi bi bilo korisno da se ima na um statusot na strankite {to se involvirani vo kontroverzata. Ako kontroverzata se pojavila pome|u bankite, toga{ nivnoto pretpostaveno znaewe za ulogata {to ja imaat identifikacionite mehanizmi verojatno }e pretstavuva klu~na rabota pri naloùvaweto na odgovornosta. Taka, na bankata }e i bide te{ko da se osloboduva od odgovornosta koga nedostasuva potpisot, ako kreditot bil identifikuvan i avtenticiran na nekoj drug na~in. Ako pra{aweto na potpisot {to nedostasuva se pojavi pome|u emisionata banka i korisnikot toga{ klu~na rabota verojatno }e bide stepenot do koj eden laik veroatno }e bide zaveden (pogre{no naso~en) od izgledot na akreditivot koj inaku e celosen i sostaven za ~ovek da moè da se potpre na nego. Zatoa, ne samo otsustvoto na potpisot, tuku i identifikacionite mehanizmi, kako kreditniot broj, nema da bidat dovolni za da dovedat do poni{tuvawe na akreditivot ako kako prima~ na kreditot se javuva korisnikot. Ovie detali {to nedostasuvaat isto taka moàt da ja popre~at tu`bata protiv emisionata banka ako kako prima~ se javuva banka so sredstva za utvrduvawe na validnosta na potpisot na izdava~ot i avtenti~nosta na identifikacioniot krediten bro ili upatuvaweto na smetkata za uplata na obes{tetuvaweto (vra}aweto na kreditot).

D. NAVEDEN IZNOS

176. Sigurnost i fleksibilnost na iznosot - Izjavata za iznosot dostapen spored kreditot se smeta za su{testvena vo nekoi zakonski i obi~ajni pravni izvori, dodeka vo nekoi voop{to ne se bara naveduvaweto na precizniot iznos na kreditot odnapred. UCP 1974 godina na primer ja priznava potrebata od izvesen stepen na fleksibilnost ne samo vo odnos na iznosot na kreditot, tuku i vo odnos na koli~inata na involviranite stoki. "Okolu", "cirka" ili sli~ni izrazi, koga se koristat vo akreditivite se tolkuvaat soglasno ~len 34(a) od UCP 1974 godina za da se dozvoli razlika od 10 posto, pove}e ili pomalku, vo isplatata na bankata.

177. Potreba od fleksibilnost - Bankarskata praksa jasno upatuva na potrebata od fleksibilnost pri tolkuvaweto pri tolkuvaweto na ona {to se podrazbira pod poimot naveden iznos. Postojat nekoi krediti (akreditivi) {to ja

91

specificiraat dostapnosta na opredelen iznos so odredba deka korisnikot moè da vle~e i dopolnitelni nespecificirani iznosi.

Pokraj toa, nagolemiot broj od dogovorite {to se vo primena sodràt frazi kako "za iznos ili iznosi {to ne nadminuvaat (iznos)" ili alternativno "do merkata od (iznos)". Kako {to bilo toa prevideno od strana na izgotvuva~ite na ponoviot Trgovski zakonik na Kolumbija, potrebata od fleksibilnost kaj izjavite za iznosot zna~i deka kreditot e staven na raspolagawe za "maksimalniot iznos" (~len 1409 stav 4). Na sli~en na~in, presudata vo Wujork od 1953 godina utvrduvaat deka vetuvaweto na bankata ne pretstavuva apsolutno vetuvawe da se plati nekoj izvesen iznos, tuku da se plati iznos {to ne go nadminuva iznosot naveden vo kreditot.

Me|utoa, bi bilo pogre{no da se pretpostavi deka potrebata za fleksibilnost podrazbira i otsustvo na izjava za iznosot na kreditot, zatoa {to kako minimum, operativniot instrument mora da sodrì upatstva so koi se opredeluva obemot na emisijata ili odgovornosta na konfirmacionata banka spored kreditot. Tokmu zatoa bankarskite obrasci bez isklu~ok baraat da se navede nekoj opredelen iznos i odgovorite na Pra{alnikot upatuvaat na niv kako na su{testven uslov.

\. NAVEDUVAWE NA DATUMITE

178. Nekoi zakonski i obi~ajni pravni pravila tesno sledej}i ja bankarskata praksa baraat naveduvawe na datumot na istekot na va`nosta i na datumot po koj dokumentite nema da moè da bidat prezentirani za naplata, akceptirawe ili negocirawe. Datumot na istekot na va`nosta ja regulira prezentacijata na dokumentite, a ne vremeto na kone~nata isplata na menicata vle~ena spored kreditot. Namesto toa, za menicite vle~eni spored komercijalniot akreitiv sosema e voobi~aeno da bidat isplateni so meseci po denot na prezentacijata na dokumentite i istekot na va`nosta na akreditivot.

^lenot 35 od UCP 1962 godina bara specifikacija na denot na istekot na va`nosta kako su{testven element samo vo pogled na neotpovikliviot akreditiv. Otpoviklivite akreitivi ne mora da propi{at datum na istek na va`nosta i vo slu~aj na mol~ewe ~lenot 38 propi{uva avtomatski rok za istek na va`nosta "{est meseci o denot na notifikacijata dostavena do korisnikot od strana na bankata kaj koja e dostapen kreditot." Pri~inata za ovaa distinkcija se sre}ava vo prirodata na otpovikliviot kredit spored UCP. Bidej}i emisionata banka moè da go otpovika vo sekoe vreme bez izvestuvawe za korisnikot, se smeta deka ne e konzistentno da se utvrduva period na validnost. Izgotvuva~ite na revizijata od 1974 godina zazele razli~no stanovi{te vo vrska so specifikacijata na datumot i na belgiski predlog re{ile da go ukinat ~lenot 38 i baraat ista specifikacija za datumot na istekot na va`nosta kaj otpovikliviot i kaj neotpovikliviot kredit.

Datumot na istek na va`nosta ne treba da se me{a so posledniot rok za dostava, koj isto taka se sre}ava ka golem broj komercijalni akreditivi. Treba da se zabeleì deka specifikaciite na datumite izgotvuva~ite na nacrtot od 1974 godina gi smetaat za nezavisni uslovi. Kako {to e navedeno vo ~len 39(b) UCP 1974 godina posledniot rok za dostava nema da se prodolùva zaradi prodolùvaweto na rokot na va`nosta na akreditivot.

E. OPREDELUVAWE NA KORISNIK

179. Iako vo tekot na sredinata na XIX vek akreditivite se izdavale bez opredeluvawe na korisnikot za da se olesni soobrazuvaweto na kupovnite zastapnici na klientot ili na prodava~ite izbrani od strana na kupovnite

92

zastapnici, ovaa praksa, osven za nekoi mnogu specijalni vidovi izdavawe, se ~ini deka e celosno is~eznata. Vo momentov, bankarskite obrasci neizbe`no sodràt opredeluvawe na korisnikot ili ostavaat prazen prostor za takvoto opredeluvawe.

Vo odgovorot na Pra{alnikot cirkuliran kon krajot na 1963 godina, amerikanskite i evropskite bankari indicirale deka verifikacijata na identitetot na opredeleniot korisnik se zema isto tolku seriozno kolku i verifikacijata na soobraznosta so dokumentiranite uslovi. Zatoa, kreditot {to go opredelil korisnikot kako "John Smith" nema da se smeta za akreditiv {to e soobrazen ako menicite bile potpi{ani od "John Smith Corporation". Zakonskoto pravo i bankarskata praksa, izre~no ili premol~no, baraat opredeluvawe na korisnikot.

Ona {to zakonskoto i obi~anoto pravo ne go specificiraat e efektot {to }e go ima opredeluvaweto vrz validnosta na kreditot. Iako moè da se iznesuvaat argumenti vo potkrepa na dvete re{enija, viz. deka takviot dokument treba da bide ni{toven ab initio ili samo ru{liv, od prakti~na gledna to~ka sosema e jasno deka akreditivot ne pretstavuva instrument {to e obvrzuva~ki za emisionata banka se dodeka opredeleniot korisnik ne go dobie operativniot instrument (infra s. 192). Natamu, bidej}i mora da postoi izjava vo akreditivot {to dozvoluva identifikacija na korisnikot, toa opredeluvawe mora da se smeta za su{testveno. Toa ne zna~i deka emisionata ili konfirmacionata banka nema ovlastuvawe da go popolni imeto na korisnikot vo momentot koga korisnikot }e gi prezentira dokumentite. Toa {to se podrazbira e deka korisnikot ~ie ime ne se pojavuva vo akreditivot ne moè da iznudi akceptirawe na prezentacijata od strana na bankata. Vo toj pogled, otsustvoto na opredeluvawe na korisnikot e mnogu posli~no na ru{livost, otkolku na ni{tovnost na kreditot.

@. DENOMINACIJA I KLASIFIKACIJA

180. Zakonskite i obi~ajnite pravila ne baraat akreditivot (kreditniot instrument) da sodrì kakva bilo posebna denominacija ili oznaka. Vo bankarskata praksa, ne samo {to se koristat razli~ni oznaki za da se opi{e eden ist instrument kako "komercijalen akreditiv", "akreditiv", "dokumentaren akreditiv" ili "bankarski kredit", tuku i instrumentite {to gi imaat site karakteristiki na akreditivite ~esto se izdavaat bez soodvetna oznaka. Vo takvi slu~ai, sudovite ne se vozdrùvaat vakvite operativni instrumenti da gi tretiraat kako akreditivi.

Sli~en stav preovladuva vo pogled na potrebata od klasifikacija na kreditot ili kako neotpovikliv ili kako otpovikliv, plativ po viduvawe ili na opredelen rok po viduvawe.

Me|utoa, iako denominacijata i klasifikacijata na instrumentot ne se smetaat za su{testveni, nitu eden od ovie elementi ne e nevaèn ili beskorisen. Sosema sprotivno, vo transakcijata so akreditivite sekoj ima polza od toa da moè da oceni koj instrument }e se smeta za obvrzuva~ki za izdava~ot i ako e obvrzuva~ki, koga i kako moè da stane efektiven.

Z. REZIME I ZAKLUÔCI

181. Komercijalniot akreditiv mora da bide vo pismena forma i mora da go identifikuva izdava~ot i da ima negov potpis ili ovlastena avtentifikacija. Pokraj toa, jazikot na izdava~ot mora da sodrì izraz na negovata obvrska da plati vrz osnova na uslovite i rokovite navedeni vo kreditniot instrument ili onie {to moàt da se izvle~at od nego. Od tie uslovi, onie {to moàt da se klasifikuvaat kako

93

su{testveni se opredeluvaweto na korisnikot, izjava za visinata na iznosot, na~inot na pla}aweto i rokot za istek na va`nosta. Opredeleni specifikacii {to namerno se ostaveni blanko od strana na klientot i emisionata banka kako datumot na dostavata ili neizvesniot iznos nad specificiraniot iznos ne se su{tetsveni i moàt da bidat vneseni od strana na korisnikot. Denominacijata i indikacijata vo pogled na otpoviklivosta ili neotpoviklivosta na akreditivot moàt da bidat popolneti i od strana na sudot so pomo{ na prezumpciite sozdadeni so zakon ili so bankarskata praksa.

X. SIGURNOST NA KREDITNOTO VETUVAWE

A. VOVED

182. Sigurnosta na vetuvaweto kaj akreditivite zavisi od mo`nosta akreditivot da bide otpovikan ili modificiran bez soglasnost na korisnikot. Vo toj kontekst, su{testvenite pra{awa se: (1) koga vetuvaweto na bankata e otpovikliva obvrska; i (2) vo koe vreme neotpoviklivoto vetuvawe stanalo izvr{no?

B. OTPOVIKLIV KREDIT (AKREDITIV)

i. Sigurnost na otpoviklivite akreitivi (krediti)

183. Op{to - ^len 2(1) UCP 1962 godina go definira otpovikliviot kredit kako akreditiv koj ne pretstavuva "pravno obvrzuva~ko prezemawe na obvrska pome|u involviranata banka ili banki i korisnikot", zatoa {to ovoj akreditiv moè da bide izmenet ili poni{ten vo sekoe vreme bez izvestuvawe na korisnikot. Negiraweto na ona {to UCP go naveduva kako "pravno obvrzuva~ka" priroda na otpoviklivoto prezemawe na obvrskata seriozno e dovedeno vo pra{awe od strana na vlijatelnite me|unarodni bankarski specijalisti koi istaknuvaat deka, do momentot na otpovikot prezemenata obvrska e obvrzuva~ka i taka e se tretira vo internite i nadvore{nite operacii na bankata. Ovie prigovori, me|u drugite, dovedoa do bri{ewe na delot so definicijata vo ~len 2 vo revizijata od 1974 godina.

I pokraj bri{eweto nesigurnosta seu{te go sledi tekstot na ~lenot 2. Reviziite od 1962 i 1974 godina na ~lenot 2 jasno stavaat do znaewe deka otpovikliviot kredit moè da pretstavuva potpora na bankata {to izvr{ila pla}awe, akceptirala ili ja negocirala menicata na korisnikot pred da go primi izvestuvaweto za modifikacijata (izmenata) ili poni{tuvaweto na kreditot. Me|utoa, nitu edna od verziite ne pojasnuva dali frazata "vo sekoj moment" zna~i vo sekoj moment koga toa }e go izbere strankata {to e ovlastena da go stori toa ili pravata na korisnikot da izvr{i naplata po kreditot se za{titeni po nekoj opredelen moment ili vremenski period. Na sli~en na~in, dvata teksta na ~lenot 2 ne utvrduvaat koj e toj {to moè da go poni{ti ili izmeni otpovikliviot kredit, kako i efektite na nesoodvetnata izmena ili poni{tuvawe.

184. Prezumpcija na otpoviklivosta - Pred da se opredeli koj ima pravo da go otpovika ili izmeni otpovikliviot kredit i do koga, va`no e da se zabeleì deka site pravni sistemi analizirani vo ovaa analiza se soglasuvaat za {to kreditite se smetaat za otpoviklivi. Mnozinstvoto jurisdikcii {to donele zakonski odredbi ja prifatile prezumpcijata utvrdena so ~len 1 UCP 1962 i 1974 godina deka koga vetuvaweto na emisionata banka mol~i vo vrska so svojata otpoviklivost,

94

kreditot }e se smeta za otpovikliv. Me|utoa, nekoi zakonodavstva, kako onie na El Salvador i Honuras ja prifatile sprotivnata prezumpcija. Drugite, kako nekoi vo SAD, im prepu{taat na sudovite da opredelat dali, vo slu~aj na mol~ewe, kreditniot instrument treba da se tretira kako otpovikliv ili kako neotpovikliv.

Sudovite vo SAD, i vo Anglija, Argentina i Germanija utvrdile deka vetuvaweto na emisionata banka vo nekoi slu~ai bilo obvrzuva~ko, koga potpiraweto na vetuvaweto bilo sovesno i ~esno. Sprotivno na toa, sudovite vo Francija i Japonija ja primenuvaat prezumpcijata na otpoviklivosta ili praviloto so koe se negira izvr{uvaweto na kreditot {to ima dvosmisleni oznaki.

Konfliktnite zakonodavni prezumpcii i nevoqnosta na sudovite vo va`nite trgovski centri da ja primenat prezumpcijata na otpoviklivosta na kreditite {to ne se ozna~eni kako otpoviklivi ili sodràt dvosmisleni klauzuli ili oznaki predupreduvaat protiv prifa}aweto na ~lenot 1(v) od UCP 1974 godina kako vaè~ko pravo. Iako prezumpcijata od ~len 1(v) verojatno }e bide sledena vo golem broj slu~ai, nezinata primena ne moè da se smeta za aksiomatska.

ii. Koj moè da otpovika?

185. Vo odnosite pome|u emisionata banka i klientot, nekoi zakonski pravila propi{uvaat deka samo emisionata banka ima pravo da go otpovika akreditivot, dodeka drugi mol~at vo vrska so ova. Bidej}i UCP ne odgovara na ova pra{awe, sudovite vo jurisdikciite koi nemaat zakonski nasoki treba da sozdadat sopstveni pravila; za nesre}a rezultatite ne bile sekoga{ zadovolitelni.

Vo [panija na primer odlukata na Tribunal Supremo smetala deka vo slu~ajot vo koj klientot sklu~il prodaèn dogovor koj dozvoluval delumni isporaki i ne utvrdil period na va`nost za dogovorot u bilo prepu{teno na klientot, nezavisno od emisionata banka, da go raskine proda`niot dogovor i pari passu da go poni{ti otpovikliviot kredit. Opasnosta na vakviot stav e {to emisionata banka moè da ima polnova`ni pri~ini celosno nepovrzani so proda`niot dogovor da ne go poni{tuva akreditivot. Na prier, emisionata banka moè da bide odgovorna na druga banka od koja pobarala da ja negocira menicata na korisnikot, a koja ne moèla da ja notificira za poni{tuvaweto pred negocijacijata.

Zagovornicite na stavot {to ovlastuvaweto za raskinuvawe mu go davaat na klientot go gubat od predvid faktot deka konsultaciite na bankata so svojot klient e praksa na bankite vo koja tie se vpu{taat samo koga toa e polezno za dvete strani. Ne stanuva zbor za neophoden element na odnosite emisiona banka-klient, nitu obvrska {to izre~no ili premol~no e prezemena od strana na bankata. Bidej}i emisionata banka vo kraen stepen ima primarna odgovornost, ovlastuvaweto za otpovik treba da go ima taa banka.

iii. Do koga e moèn otpovikot?

186. Pome|u emisionata banka i korisnikot - Odrebata od ~lenot 2 od UCP 1962 i 1974 godina deka otpovikliviot akreditiv moè da bide izmenet ili poni{ten "vo sekoe vreme i bez prethodno izvestuvawe na korisnikot" predizvika prili~ni raspravi i kritiki.

Ne e sosema jasno {to se podrazbira pod frazata "vo sekoj moment". Taa moè da zna~i deka korisnikot koj gi dostavil stokite {to se baraat vo akreditivot pove}e ne podleì na pravoto na emisionata banka za poni{tuvawe. Ako emisionata banka seu{te ima pravo na otpovik, dali bankata nema da bide vo mo`nost da go poni{ti akreditivot po (1) prezentacijata na korisnikot na

95

specificiranite dokumenti, (2) akceptiraweto na prezentacijata na korisnikot od strana na bankata, (3) nejzinoto akceptirawe ili isplata na menicata na korisnikot? Ili dali korisnikot seu{te e poloèn na pravoto na bankata na poni{tuvawe se dodeka stokite ne pristignat na nivnata destinacija i klientot ja izvesti (notificira) bankata deka tie gi ispolnuvaat uslovite ne samo na kreditot, tuku i na osnovnata kupoproda`na transakcija?

Ako vremeto koga korisnikot gi dostavil stokite go izbereme kako relevantno vreme po koe emisionata banka e spre~ena da go menuva ili otpovikuva kreditot, toa moè seriozno da go ograni~i ovlastuvaweto za otpovik ili izmena, zatoa {to korisnikot avtomatski }e se osigura od otpoviklivosta so dostavuvaweto na stokite po priemot na kreditniot instrument. Ova pravilo }e bara od bankata, soglasno nejzinata obvrska za verifikacija na soobraznosta {to taa ja ima vo odnos na svojot klient, da proceni deka specificiranite stoki se realno dostaveni od strana na korisnikot. So drugi zborovi, za da se opravda pred svojot klient deka taa soodvetno go tretirala kako neotpovikliv, prethodno otpovikliviot akreditiv, bankata }e treba da ddokaè deka taa gi procenila preduslovite za dostavata. Koga nema da postoi naru{uvawe na logikata ili pravi~nosta so prifa}aweto na ova re{enie, mal broj emisioni banki }e sakaat da izdavaat otpoviklivi krediti {to podleàt na vakvo pravilo. Za emisionite banki najprifatliviot moment vo koj otpovikliviot kredit treba da stane neotpovikliv e ili momentot na prezentacijata na specificiranite dokumenti ili momentot na akceptiraweto ili pla}aweto na menicata na korisnikot.

Izgotvuva~ite na revizijata na UCP od 1974 godina, iako svesni za nesigurnosta kreirana so zborovite "vo sekoj moment" re{ile niv da gi zadràt po izvesna nelagodnost. Natamu, nesigurnosta na pravata na korisnikot e potencirana so zadrùvaweto na praviloto {to ja osloboduva emisionata banka od dol`nosta za notifikacija na korisnikot za izmenite ili otpovikot na kreditot.

187. Pome|u emisionata banka i negocira~kata ili naplatnata banka - Spored ~len 2 od UCP 1962 i 1974 godina, akceptiraweto ili negociraweto na otpovikliviot akreditiv od strana na posredni~kata banka koja dejstvuva po barawe na emisionata banka e nadomestlivo se dodeka e napraveno pred priemot na izvestuvaweto za izmenata ili otpovikot na kreditot. Pobaruvaweto na posredni~kata banka za obes{tetuvawe ne zavisi od faktot deka taa e posednik na menicata na korisnikot, tuku se temeli vrz izre~noto ili premol~noto zastapni{tvo {to involvira notifikacija, diskont, negocirawe ili pla}awe na kreditot. So drugi zborovi, obes{tetuvaweto ne moè da go bara nitu edna banka {to seta deka e premol~no ovlastena da ja diskontira ili da ja kupi menicata na korisnikot, tuku samo bankata do koja "kreditot bil prenesen i staven na raspolagawe za isplata, akceptirawe ili negocirawe" od strana na emisionata banka.

Vo SAD, UCC s. 5-106(4) propi{uva deka liceto koe e ovlasteno da honorira ili plati spored uslovite na kreditot {to podocna bil izmenet ili otpovikan ima pravo da bara obes{tetuvawe na site iznosi {to toa gi platilo pred da bide notificirano za izmenata ili otpovikot. Moè da se zamisli deka sekoja banka {to }e diskontira ili negocira menica vle~ena spored otpovikliv akreditiv {to sodrì "anga`man" vo odnos na "transantite, indosantite i sovesnite i ~esnite imateli na menicata vle~ena spored i soglasno uslovite na kreditot" }e se smeta za ovlastena da go stori toa i }e ima pravo na obes{tetuvawe spored ovoj ~len duri i ako kreditot bil prenesen i staven na raspolagawe od strana na nekoja druga banka.

V. NEOTPOVIKLIV AKREITIV (KREDIT)

96

i. Sigurnost na neotpoviklivite krediti

188. UCP - UCP go definira neotpovikliviot kredit kako "kone~no prezeawe obvrska od strana na emisionata banka". Me|utoa "kone~nosta" na prezemenata obvrska vo ovoj kontekst ne se odnesuva na ednoobrazno sostavenata obvrska, tuku na "ispolnuvaweto na obvrskata za naplata, akceptirawe ili negocirawe sodràna vo kreditot". Taka, emisionata banka moè da izdade "neotpovikliv" kredit vo koj taa vetuva ni{to pove}e od toa deka }e dobie pla}awe od klientot ili akceptirawe na menicata na korisnikot ili moè da propi{e deka nejzinoto neotpoviklivo obvrzuvawe }e bide usloveno so dostapnosta na stranskata valuta ili prisutnosta na soodvetnoto obezbeduvawe.

^lenot 3 od revizijata od 1974 godina ima za cel da ja spre~i upotrebata na oznakata neotpovikliv vo pogled na vakvoto nesigurno obvrzuvawe preto~uva}i go zna~eweto na neotpoviklivosta vo termini kako naplata, akceptirawe i negocirawe na akreditivot (kreditot). Zatoa, duri i koga kreditot opredeluva nekoj drug, a ne emisionata banka (kako podnositelot na baraweto ili klientot) kako trasat ili akceptant na menicata na korisnikot, sigurnosta na neotpoviklivoto vetuvawe bara bankata "....da bide odgovorna za nejzinoto akceptirawe i naplata na denot na vtasanosta...."

Ovoj tekst ja vgraduva praksata {to retko se sre}ava vo me|u-amerikanskata ili amerikansko-evropskata trgovija, kade po pravilo emisionata banka se javuva kako trasat-akceptant na menicata na korisnikot. Menicite vle~eni na klientot se karakteristi~ni samo kako "ovlastuvaweto da se kupi". Bez ogled na toa, se ~ini deka ne postoi nekoja su{testvena ili koncepciska pre~ka kreditite so menici vle~eni na konkretni stranki, {to ne se emisionata banka, da se tretiraat kako neotpoviklivi prezemeni obvrski se dodeka obvrzuvaweto na bankata e navistina izvesno.

189. Elementi na sigurnosta(izvesnosta) - Sigurnosta (izvesnosta) na neotpovikliviot kredit po~iva vrz kombinacija na tri principi.

Prviot bara nesposobnost (nemo`nost) na izdava~ot za izmena ili poni{tuvawe na kreditot bez soglasnost na korisnikot (infra iii). Ovaa nesposobnost mora da nastane po nekoj kone~no definiran moment ili vremenski period kaj transakcijata so akreditivot, tnr. moment na efikasnost ili vospostavuvawe na kreditot.

Vtoriot princip bara bukvalna ili striktna interpretacija (tolkuvawe) na uslovitena kreditot, osobeno vo pogled na soobraznosta na korisnikot (supra Glava VIII).

Tretiot princip ja vospostavuva separacijata i nezavisnosta na vetuvaweto vgradeno vo akreditivot od vetuvaweto ili vetuvawata vgraeni vo osnovnata transakcija (infra Glava XI).

So drugi zborovi, neotpovikliviot kredit moè da stane de facto iluzoren ako negovata izvr{nost zavisi od slabite ili arbitrerni standardi za verifikacijata na soobraznosta na korisnikot. Toj isto taka moè da stane otpovikliv ako negovata efikasnost zavisi od ispolnuvaweto na opredeleni akti od strana na emisionata banka ili od strana na klientot, kako steknuvawe na stranska valuta ili davawe na soodvetno obezbeduvawe. Iako vetuvaweto na emisionata banka ne e celosno bezuslovno, negovata uslovenost e ograni~ena na soobraznosta na korisnikot so odredbite od kreditniot instrument.

Sega nie }e se zanimavame so prviot od navedenite principi, a osobeno so momentot na efektivnosta. Slednata glava }e se odnesuva na principot na apstrakcijata.

97

ii. Moment na efikasnost na neotpovikliviot akreditiv (kredit)

190. Odobruvawe na podnesenoto barawe na klientot od strana na bankata - Vetuvaweto na emisionata banka ka neotpovikliviot kredit (akreitiv) moè da stane izvr{no od strana na korisnikot vo razli~ni momenti. Odd ~isto hronolo{ka gledna to~ka, prviot moment e koga bankata za prv pat ja dala svoata soglasnost na podnesenoto barawe na klientot i toa mu stanalo poznato na korisnikot. Ovaa teorija nema nekoja osobena poddr{ka nitu vo pravoto, nitu vo bankarskata praksa. Kako {to }e vidime vo slednata glava, od pravna gledna to~ka, odnosot pome|u bankata i korisnikot kaj neotpovikliviot akreditiv ne se vklopuva vo dogovornata {ema od kakva bilo priroda. Ako korisnikot treba da se potpre na dogovornite odnosi pome|u emisionata banka i nejziniot klient, toj }e podleì na prigovorite {to proizleguvaat od toj odnos.

Vakvoto rano obvrzuvawe e podednakvo neprifatlivo vo bankarskata praksa. Bankite voobi~aeno sakaat da go zadràtovlastuvaweto za poni{tuvawe se do momentot koga korisnikot }e go dobie operativniot krediten instrument, zatoa {to nepovolnite informacii za korisnikot ~esto doa|aat do bankata vo periodot od momentot na odobruvaweto na izdavaweto do realnoto izdavawe i priemot na kreditot.

191. Izdavawe na akreditivot (kreditot) - Drug moèn priod e vetuvaweto da se napravi izvr{no u{te od momentot na izdavaweto na kreditot (akreditivot). Izdavaweto moè da zna~i momentot vo koj (1) kreditot bil numeriran i soodvetno identifikuvan od strana na emisionata banka; (2) ovlastuvaweto preku faks ili kopijata od kreditniot instrument i bile dostaveni na notifikacionata banka; (3) kopija od notifikacijata ili od operativniot krediten instrument bila dostavena do klientot; ili (4) operativniot krediten instrument bil dostaven do korisnikot. Od navedenoto nekoi zakonodavstva, sudski i kvazi-sudski izvori ja izbrale samo alternativata (4). Vakviot pristap poleì na istite prigovori {to moè da se istaknat i protiv prethodnite. Pokraj toa, taa ja pravi identifikacijata na pravata na korisnikot mnogu te{ka, zatoa {to obi~no korisnikot ne e svesen koga se slu~ilo realnoto numerirawe ili dostava.

192. Priem na operativniot instrument od strana na korisnikot - Kone~no, vetuvaweto na emisionata banka moè da se smeta za izvr{no vo vremeto na priemot na operativniot krediten instrument od strana na korisnikot ili koga korisnikot }e gi prifati (akceptira), izre~no ili premol~no, kreditnite uslovi i rokovi. Prviot stav e prifaten vo Ednoobrazniot trgovski zakonik na SAD, vtoriot vo gr~kiot Dekret-zakon od 1923 godina. Od dvata, stavot vo Ednoobrazniot trgovski zakonik mnogu poblisku ja odrazuva me|unarodnata bankarska praksa. Fakti~ki, bankite vo SAD, Anglija i Japonijaj prifa}aat deka tie sebe si se smetaat "slobodni da gi uni{tat efektite od notifikacijata na korisnikot ako do korisnikot nanapred stignala nekoja druga sosema sprotivna notifikacija...."

Od pravna gledna to~ka, vremeto na priemot i steknuvaweto na vladenie vrz kreditniot instrument se ~ini najkonzistentno so samata priroda na kreditniot instrument. Bidej}i duri i ako golem broj neotpoviklivi krediti ne baraat prezentacija na instrumentot od strana na korisnikot za toj da moè da bara akceptirawe, isplata ili negocirawe od strana na bankata, site akreditivi pretpostavuvaat deka soobraznosta na korisnikot mora da bide soglasno so uslovite i rokovite utvrdeni vo operativniot krediten instrument.

Kako zaklu~ok, morame da se soglasime so profesorite Izawa, Sono i Shattuck deka UCC s. 5-106 sluì korisna funkcija koga ja popolnuva prazninata na sudskata praksa i obi~ajnoto pravo.

98

iii. îja soglasnost e neophodna za izmena ili poni{tuvawe na neotpovikliviot kredit

193. Korisnikot i emisionata banka - Sosema e jasno deka neotpovikliviot kredit (akreditiv) }e bide celosno besmisleno obvrzuvawe ako emisionata banka moè da go menuva ili poni{tuva bez soglasnost na korisnikot. Isto taka e jasno deka klientot ne moè ednostrano, odnosno bez soglasnost na korisnikot, da i dade instrukcii na emisionata banka da go poni{ti ili izmeni neotpovikliviot kredit. No dali emisionata banka moè da bide prinudena da izdade izmenet kredit ako klientot i korisnikot se soglasat so izmenetite uslovi? Ova pra{awe {to ostanuva neodgovoreno vo anglo-amerikanskata sudska praksa i doktrinarni dela neodamna be{e odgovoreno negativno od strana na amerikanskiot federalen sud.

Vo slu~ajot AMF Head Sports Wear, Inc. v. Ray Scott's All-American Sports Club Inc. et. al. sudot smetal deka ako ne se dokaè postoeweto na nekoj sprotiven bankarski obi~aj, pravoto na Arizona bara soglasnost na emisionata banka za izmena na uslovite na dostavata ({to bile dogovoreni pome|u klientot i korisnikot) za toa da stane sostaven del od noviot akreditiv. Sudot smetal deka ~lenot 3(v) od UCP 1974 godina pretstavuva del od pravoto na Arizona, zatoa {to toa gi regulira "realnite praksi na bankarskata industrija vo Arizona". Bidej}i ~lenot 3(v) bara soglasnost na "site involvirani strani" i bidej}i emisionata banka se smeta za edna od tie strani, sudot zaklu~il deka emisionata banka ima dovolna diskrecija da ne se zapoznava so ona {to tuìtelot go imenuval kako "razumno barawe na klientot i korisnikot za izmena".

194. Negocijaciona banka - ^lenot 3(3) UCP 1962 godina bara soglasnost na "site zasegnati", dodeka ~lenot 3(v) od revizijata od 1974 godina frazata "site zasegnati" ja menuva so frazata "site involvirani strani" (verojatno upatuvaj}i na kreditniot instrument). Izrazot "site involvirani strani" opfa}a pomal broj na strani od frazata "site zasegnati". Tolkuvan bukvalno toj ja isklu~uva negocijacionata banka ~ie ime ne se pojavuva na kreditniot instrument ili bankata ne negocira direkten ili specijalno sovetuvan kredit. Taka, negocijacionata banka {to diskontira ili kupuva menica {to seu{te ne e akceptirana od strana na emisionata banka ne treba da bide konsultirana za izmenite ili poni{tuvaweto, bez ogled na nivnata {tetnost, zatoa {to taa striktno ne e stranka vo kreditot. Ovoj rezultat ne e konzistenten so pravnite principi {to go reguliraat negociraweto na menicata na korisnikot i so bankarskite potrebi.

Bankata {to e ovlastena i {to ja negocira neakceptiranata menica na korisnikot vo osnova se nao|a vo istata pozicija kako i korisnikot. Taa moè da izvr{i naplata po kreditniot instrument ako uspee da dokaè deka bile ispolneti specificiranite uslovi i rokovi.

Drugo pra{awe e dali soglasnosta na korisnikot na izmenata ili poni{tuvaweto, nepoznati za negocijacionata banka vo vremeto na negocijacijata }e vlijaat vrz pravata na bankata. Kaàno poinaku, pome|u dvete verojatno nevini stranki, emisionata banka i neziniot klient, i negocijacionata banka koj e toj {to treba da go podnese tovarot na izmamata na korisnikot?

Dosega ne sme sretnale zakonsko, sudsko ili doktrinarno pravilo {to direktno se primenuva na navedeniot problem. Indirektno, tekstot na UCC s. 5-106(4) moè da se koristi za da se poddrì zaklu~okot deka }e preovlada negocijacionata banka, zatoa {to toj i dozvoluva na negocijacionata banka na otpovikliviot akreditiv ~ie otpovikuvawe ne i bilo poznato na negocijacionata banka da izvr{i naplata od emisionata banka. Ako negocijacionata banka preovlada vo slu~ajot so otpovikliviot akreditiv taa isto taka }e preovlada i vo slu~ajot so neotpovikliviot akreditiv. Sosema e to~no deka postojat zna~itelni

99

razliki pome|u dvete. Ka otpovikliviot kredit, efektot na poni{tuvaweto }e soodvetstvuva na namerite na emisionata banka (dava~ot na vetuvaweto), dodeka kaj neotpovikliviot kredit korisnikot (liceto na kogo mu e dadeno vetuvaweto) se soglasuva so izmenata ili poni{tuvaweto {to treba da se dobijat. Treba da se zabeleì deka vetuvaweto na emisionata banka kaj neotpovikliviot -negociran kredit ne se dava samo na korisnikot, tuku i na bona fide kupuva~ite i indosantite na negovata enica (supra s. 57, 58). Ni{to ne ja spre~uva emisionata banka {to ja dobila soglasnosta na korisnikot za izmena ili poni{tuvawe da dobie obes{tetuvawe od korisnikot protiv mo`nosta na pla}awe na kupuva~ot na menicata vrz osnova na orginalnite kreditni uslovi. Sprotivno na toa, spored ~len 3 UCP 1974 godina, bankata koja ja kupila ili ja negocirala menicata na korisnikot spored neotpovikliviot akreditiv nema da bide vo tolku dobra pozicija za da bara obes{tetuvawe od korisnikot. Stavot (a) to~ka (iii) izre~no upatuva na kupuvaweto ili negociraweto na menicata na korisnikot od strana na emisionata banka "bez regres vo odnos na trasantite i/ili sovesnite imateli - steknuva~i" i dozvoluva zaklu~ok deka kupuvaweto/negociraweto od strana na druga banka, kako {to e toa dozvoleno so kreditot, e od ist vid.

Od gledna to~ka na bankata sosema e jasno deka bankite vo biznisot na notifikacijata, konfiriraweto, diskontiraweto ili negociraweto na neotpoviklivite akreditivi i menici {to proizleguvaat od niv prili~no nema da sakaat da go storat toa ako ne moàt da se potprat na uslovite na o~igledno neotpoviklivoto vetuvawe.

Zaradi navedenite pri~ini se sugerira deka tekstot na ~lenot 3(v) UCP 1974 godina ne treba da se tolkuva bukvalno, tuku deka treba da se dozvoli toj da gi vklu~uva onie negocijacioni banki {to se izre~no ili premol~no ovlasteni da ja negociraat menicata na korisnikot i koi ja kupile pred da dobijat izvestuvawe za planiranite izmeni ili poni{tuvawe.

195. Klient - Preostanuva pra{aweto dali klientot treba da se smeta za stranka vo operativniot krediten instrument, za sekoga{ da treba da se dobie i negovata soglasnost. Kako {to raspravavme prethodno (supra Glava IX) imeto na klientot ne e su{testven uslov za efektivnosta na kreditniot instrument; kreitniot instrument ~esto se izdava koga imeto na klientot e ili ispu{teno ili skrieno pod nekoe pretpostaveno ime. U{te pove}e, od strogo pravna gledna to~ka klientot ~ie ime se pojavuva na neotpovikliviot akreditiv verojatno nema da uspee da ja prinudi emisionata banka neotpovikliviot kredit da mu go stavi na raspolagawe na korisnikot koj ve}e ja dal svojata soglasnost za negovoto poni{tuvawe. So drugi zborovi, strankata ~ija soglasnost e navistina klu~na koga se procenuva odgovornosta spored kreditniot instrument e korisnikot i vo slu~aite kakvi {to se onie {to gi razgleduvame pogore, ovlastenata negocijaciona banka.

Emisionata banka moè da stane odgovorna na svoot klient koj ne ja dal svojata soglasnost vrz osnova na neispolnuvaweto na dogovorot za otvorawe na kreditot ili dogovorot za podnesenoto barawe. Me|utoa, koga ne postoi vakvata odgovornost ili koga taa se prebila (koga klientot povredil nekoj od su{testvenite uslovi od dogovorot za otvorawe na akreditivot) soglasnosta na korisnikot i na negocijacionata banka }e bidat sosema dovolni za izmenata ili poni{tuvaweto na akreditivot.

iv. Izvesnosta na sovetot ili negocijacijata

196. Ogovornost na sovetodavnata banka - Re~isi e op{to poznato vo sovremenoto pravo za akreditivite deka sovetot ili notifikacijata na neotpovikliviot kredit ne porazbira nikakva odgovornost ili "anga`man" kaj

100

sovetodavnata banka. Voobi~aeno sovetodavnata banka indicira deka izdava~ot na vetuvaweto i einstvenata stranka {to mu odgovara na korisnikot za kreditot, e negoviot koresponent (emisionata banka) so vnesuvawe na tekst kako "bez na{a odgovornost" po prepisot na kreditnite uslovi.

Me|utoa, ovoj tekst sekoga{ ne moè da ja {titi sovetodavnata banka od pobaruvawata na korisnikot. Vo 1962 godina indiskiot apelacionen sud smetal deka bez ogled na osloboduvaweto od odgovornosta kako ona navedeno pogore, sovetodavnata banka bila obvrzana kako da e emisiona banka. Osloboduvaweto od odgovornosta bilo otpe~ateno na dnoto na stranicata od pismoto do korisnikot {to pretstavuvalo prepis na telegramata dobiena od emisionata banka so koja se baralo otvorawe na neotpovikliv akreditiv i se specificirale site uslovi i rokovi. Sudot navel deka so ogled na toa {to osloboduvaweto od ogovornosta bilo navedeno vo otpe~atena klauzula {to se nao|ala vo "krajniot lev agol na listot, taa prima facie ne bila sostaven del od tekstot na samoto pismo" i zatoa bila podredena na obvrzuva~kito efekt na pismoto. Osnovnoto pra{awe pred indiskiot sud se odnesuvalo na ovlastuvaweto i dol`nosta na posreni~kata banka i zatoa odgovornosta {to toj ja izvel za korisnikot fakti~ki bila sporedno pra{awe. Bez ogled na toa, pove}e ne moè da im se sovetuva na notifikacionite banki vo Kalkuta koi ne sakaat da bidat obvrzani so svoot sovet tekstot na orginalniot akreitiv da go prepi{uvaat na istata stranica na koja se nao|a i tekstot za nivnoto osloboduvawe od odgovornosta kako pe~atena klauzula, se dodeka osloboduvaweto ne stane sostaven del o tekstot na akreditivot na sosema jasen na~in.

197. Zna~eweto na oslobouvaweto od odgovornosta od ~lenot 3 od UCP - Vo eden ponov napis Epschtein i Bontoux, dvajca vode~ki francuski pravni eksperti za bankarstvoto iznesoa otvoren i zdrav predlog deka i pokraj osloboduvaweto od odgovornosta vo ~lenot 3 UCP sovetodavnata banka nema apsolutno pravo ili diskrecija da ja odbie prezentacijata na korisnikot. Tie istaknuvaat deka osloboduvaweto od odgovornosta od ~lenot 3 treba da ja za{titi sovetodavnata banka kako zastapnik vo situacijata koga taa razumno stravuva deka nema da bide obes{tetena vena{ "i bez rasprava od strana na nejziniot vlastodavec". Osloboduvaweto od odgovornosta me|utoa ne garantira deka sovetodavnata banka, od edna strana, }e plati pri prezentacijata na soodvetnite dokumenti za {to taa go povikala korisnikot, i od druga strana, deka taa }e gi otfrli tie dokumenti ako taka saka i kako rezultat na okolnosti {to ne mu bile poznati na korisnikot. Za da se dozvoli takva kontradoktorna izjava nema da bide samo nekonzistentno so obvrskite na sovetodavnata banka, kako platen zastapnik na emisionata banka (zastapni{tvo {to ~esto bara notifikacija i akceptirawe, negocirawe ili naplata), tuku isto taka }e pretstavuva zloupotreba na pravata.

Moè da se pretpostavi prili~nata opozicija na vakviot stav, osobeno od strana na onie koi neizbe`no izbiraat bukvalna ili formalisti~ka interpretacija na pravoto. Me|utoa se veli deka pravi~niot tolkuva~ e sosema siguren deka }e profitira od toa, zatoa {to negovata mudrost ne leì vo sprotistavuvaweto na tekstot na ~lenot 3, tuku vo negovata fleksibilnost {to treba da gi zeme predvid okolnostite na sekoj konkreten slu~aj. Toa }e mu dozvoli na tolkuva~ot, na primer, da ne go primenuva osloboduvaweto od odgovornosta na slu~aite vo koi sovetodavnata banka, so svoeto odnesuvawe, go pottiknala korisnikot na {tetno potpirawe koga gi dostavuva stokite ili gi prezentira dokumentite.

Od istata pri~ina zaradi koja ~lenot 3 nema da se primenuva vo bukvalna ili formalna smisla, sepak ne treba avtomatski da se spre~i primenata na ~lenot 3 zaradi a priori kategoriite, kako "imotna" vrska pome|u sovetodavnata i emisionata banka. Na primer, pariskata podru`nica na edna multinacionalna banka so sedi{te vo Wujork sovetuva kredit izdaden od strana na nezina

101

podru`nica vo Saudiska Arabija. Epschtein i Bontoux smetaat deka pariskata podru`nica }e bide odgovorna kako da bila emisiona banka zaradi nivnoto "imotno edinstvo", bez ogled na osloboduvaweto od odgovornosta vo sovetot. Koga nema tvrdewe deka sovetodavnata banka se angaìrala vo odnesuvawe {to go odvela pariskiot korisnik ili negocijacionata banka da pretpostavat, {tetno, deka osloboduvaweto od odgovornosta pretstavuvalo obi~na formalnost i deka sovetodavnata banka e podgotvena da ja prezeme odgovornosta za smetka na svojot vlastodavec, postojat nedovolni osnovi za da se pobie osloboduvaweto od odgovornosta. Tekstot na operativniot krediten instrument treba da se tolkuva prima facie ne spored negoviot prizvuk, {to e voobi~aeno vo prvaoto na akreditivite, tuku so vnatre{nite okolnosti kako korporativnite pravni vrski pome|u podru`nicata i glavnata kompanija ili zavisnoto i vladea~koto dru{tvo.

198. Nebre`nost na sovetodavnata banka - Isto taka postoat situacii vo koi sovetodavnata banka, zaradi svoeto nebre`no odnesuvawe, najverojatno nema da bide za{titena od odgovornosta vo odnos na korisnikot. Na primer, sovetodavnata banka moè da go notificira kreditot bez da go proceni identitetot na emisionata banka ili bez da utvrdi dali taa voop{to postoi kako takva. Taa isto taka moè da go popre~i korisnikot soodvetno da se soobrazi so kreditot so notifikacija na uslovi {to se razli~ni od onie specificirani vo orginalniot krediten instrument.

Po barawe na korisnikot i za soodvetna provizija, sovetodavnata banka moè da saka da prezeme direktna i primarna odgovornost za kreditot. Vo vakva situacija bankata moè da se najde odgovorna ne samo vo odnos na korisnikot, tuku i vo odnos na emisionata banka, zatoa {to ovaa banka, zaradi dobri pri~ini, moè da posaka kreditot da se pla}a ili negocira samo kaj nea ili kaj nekoja druga od nea specificirana banka. Taka, pokraj te{kotiite za dobivawe nadomest od emisionata banka kako rezultat na nesoobrazuvaweto so uslovite na orginalniot krediten instrument, taa moè da se najde vo povreda na zastapni~kiot odnos koj samo bara notifikacija.

199. Rezime i zaklu~oci - Iako treba da se priznae deka sovetodavnata banka moè da stane subjekt na nesporna dogovorna i vondogovorna odgovornost, va`no e taa odgovornost da ne se pro{iruva nad nekoi razumni granici. Korisnikot (ili sekoj koj stoi na negovo mesto) treba da dokaè deka samiot kredit naloùva odgovornost za sovetodavnata banka (slu~aj so indiskata presuda) ili deka sovetodavnata banka ili pottiknala {tetno potpirawe ili so sopstvenite nebre`ni akti gi preizvikala {tetite.

v. Izvesnost na konfirmacijata

200. Op{to - Sprotivno na sovetot ili notifikacijata na kreditot, konfirmacijata spored ~len 3(2) UCP 1962 godina dava pravo na "kone~no prezemawe obvrska od strana na konfirmacionata banka ili eka odrebite za pla}aweto ili akceptiraweto }e bidat soodvetno ispolneti ili, vo slu~aj na kredit dostapen preku negocirawe na menica, konfirmacionata banka }e negocira menica bez pravo na regres vo odnos na trasantot."

Ovoj opis se ~ini nedovolen vo revizijata od 1974 godina i konzistentno na trite posebni na~ini na odgovornosta na emisionata banka kaj neotpovikliviot kredit, za konfirmacionata banka e utvrden troen obrazec za naplata, akceptirawe i kupuvawe/negocirawe.

^lenot 3(b) UCP revizija 1974 godina jasno stava do znaewe deka anga`manot na konfirmacionata banka e dopolna na obvrzuvaweto na

102

emisionata banka. Ova pojasnuvawe ima va`ni konsekvenci {to }e gi pojasnime podocna.

201. Koj konfirmira - Kako {to e istaknato od strana na sovetskiot delegat na Revizionata komisija na ICC, nekoi emisioni banki voobi~aeno izavaat krediti (akreditivi) {to nosat nivna sopstvena "konfirmacija" i nivnata komunikacija so notifikacionata banka ili so korisnikot ja naslovuvaat so izjavata "so ova nie otvorame neotpovikliv konfirmiran kredit". Ovaa konfirmacija sozava vi{ok {to moè da zavede, zatoa {to korisnikot moè da se potpre samo na vetuvaweto na emisionata banka. Zatoa, povrzuvaj}i ja konfirmacijata so banka {to ne e emisiona banka, ~lenot 3(b) UCP 1974 godina jasno stava do znaewe deka vakviot opis na kreditot e neprifatliv.

Pokraj tekstot na ~len 3 od UCP 1974 godina }e go otstrani koristeweto na terminite "neotpovikliv" i "konfirmiran" kako sinonimi.

202. Inividualna ili solidarna ogovornost - Nekoi zakonski pravila, kako onie od trgovskite zakoni na Gvatemala i El Salvador pogre{no pretpostavuvaat deka konfirmacijata vodi kon solidarna odgovornost za emisionata i konfirmacionata banka. Zatoa, i pokraj specifikacijata na uslovite vo konfirmacijata {to moàt da se razlikuvaat od onie vo orginalniot krediten instrument, konfirmacionata banka seu{te }e bide odgovorna po uslovite od orginalniot instrument. Sprotivno na toa, drugite zakoni, kako ê{koslova~kiot Zakon za me|unarodna trgovija i aerikanskiot UCC naveduvaat eka odgovornosta na konfirmacionata banka e "posebna i irektna" i deka taa e obvrzana samo "do merkata na nejzinata konfirmacija".

Solidnosta na ovo stav se ilustrira so nekoi ponovi sudski odluki. Vo edna holandska odluka od 1963 godina, edno od osnovnite pra{awa bilo ovlastuvaweto na francuskata emisiona banka da ja zapre isplatata na kreditot koj bil konfirmiran vo Holanija od strana na lokalna banka i koj bil ispolnet od strana na korisnikot. Poniskiot i apelacioniot sud go prifatile argumentot na konfirmacionata banka deka so ogled na toa {to nejzinata odgovornost vo odnos na korisnikot bila nezavisna od onaa na emisionata banka, taa trebala da plati. Iako baraweto za zapirawe na isplatata bilo priruèno so pismo za obes{tetuvawe, konfirmacionata banka, pridrùvaj}i se do baraweto so potpirawe na obes{tetuvaweto, bi storila nezakonit akt svesno neispolnuvaj}i go obvrzuva~koto vetuvawe. Taka, konfirmiraj}i go kreditot na emisionata banka, konfirmacionata banka pravi pove}e otkolku {to pravi zastapnik za isplata na korisnikot. Koga konfirmacionata banka edna{ }e izdade konfirmacija, ovlastuvaweto na vlastodavecot (emisionata banka) za zapirawe na pla}aweto po konfirmiraniot kredit se gubi ili stanuva polo`no na olukata na konfirmacionata banka vtemeleno vrz nejzinite odnosi so korisnikot.

Ovoj nezavisen status ne funkcionira sekoga{ na {teta na emisionata banka. Ako na primer pra{aweto e dali korisnikot moè da gi zapleni srestvata na emisionata banka vo vladenie na konfirmacionata banka koja utvrdila deka prezentacijata na korisnikot ne e vo soglasnost so uslovite na konfirmacijata, francuskiot sud odgovoril deka ovie sredstva ne moàt da se zaplenat. Obrazloènieto na sudot ja pretpostavuva idejata deka samiot fakt {to kreditot ja sodrì oznakata "neotpovikliv i konfirmiran" ne doveduva do solidarna ogovornost {to moè da bide efikasna vo odnos na sekoja banka, bez ogled na specifi~nosta na prezemenata obvrska i odgovornosta vo odnos na korisnikot.

Ako postojat nekoi somnevawa vo vrska so poèlnosta konfirmacijata da se smeta za nezavisna po svojata priroda, tie se ras~isteni so presudata na federalniot apelacionen sud na SAD od 1973 godina. Ovde tuènata banka konfirmirala neotpovikliv akreditiv izdaden od strana na nejzin klient, ne-banka

103

pravno lice, zatoa {to bez konfirmacijata na tuèniot orginalniot akreitiv ne bi bil prifatliv za korisnikot. Konkretnata konfirmacija glasi:

"So ova go konfirmirame (potvrduvame) akreditivot i se obvrzuvame deka }e honorirame sekakva menica {to }e ni bide prezentirana na ili pred istekot na va`nosta na akreditivot soglasno uslovite i rokovite na naveeniot akreditiv."

Eden od osnovnite prigovori istaknati od strana na bankata bil deka soglasno UCC tekstot na konfirmacijata na akreditivot mora da se odnesuva na instrument izdaden od strana na nekoja druga banka, so {to se isklu~uva mo`nosta za avtonomen anga`man na konfirmacionata banka. Kako {to toa go formuliral sudot:"[iroko pravno pra{awe i pra{awe za prvite impresii..... e dali spored UCC bankata moè da stekne status na "konfirmaciona banka" za kreditot na izddava~ot koj ne e banka." Negoviot odgovor bil nesporen:"Nie smetame deka spored s. 5-103(1)(f) i 5-102(3) bankata moè da go konfirmira kreditot izdaden od strana na ne-banka so {to stanuva primarno odgovorna za akreditivot spored s. 5-107(2)."

203. Neovlastena konfirmacija - Nezavisnosta na konfirmacionoto vetuvawe ne podrazbira deka konfirmacionata banka moè slobodno da ja dodade svojata konfirmacija vo sekoe vreme koga toa }e go pobara korisnikot. Ako posredni~kata banka bila samo zapra{ana da go notificira neotpovikliviot kredit, konfirmacijata }e go nadmine nejziniot mandat i }e bide na rizik na samata banka. Ne samo {to }e bide zagrozeno nejzinoto obes{tetuvawe od emisionata banka, tuku toa }e podleì na tu`ba za nadomest na {teta od strana na klientot ili emisionata banka, koga negociraweto ili naplatata na {alterite na emisionata banka pretstavuvalo su{testvena rabota i kako takvo i bilo ozna~eno so vmetnuvawe na restriktivna klauzula vo kreditniot instrument.

XI. APSTRAKTNOSTA NA VETUVAWETO VO AKREDITIVOT

A. ZNAÊWE NA APSTRAKTNOSTA VO PRAVOTO ZA AKREDITIVITE

204. Izdvoenost od osnovnata transakcija - ^lenot 8(a) UCP 1974 godina go utvrduva eden od najva`nite principi na pravoto na akreditivite: "Site zasegnati strani postapuvaat po dokumenti, a ne so stoki." [to zna~i ovaa izjava e o~igledno od mnogu podidakti~kiot izraz na Op{tite odredbi (v):"Kreditite (akreditivite), po svojata priroda se posebni transakcii {to se razlikuvaat od kupoproda`niot ili od drugite dogovori vrz koi tie moàt da bidat vtemeleni i bankite na nitu eden na~in ne se zasegnati ili obvrzani so tie dogovori."

Pri razdvojuvweto na bankarskata obvrska, kako {to taa proizleguva od tekstot na kreditniot instrument, od pravata i obvrskite povrzani so osnovnata transakcija, pravoto na akreditivite ne pravi ni{to novo. Vo golem broj jurisdikcii pravoto {to go regulira steknuvaweto na sopstvenosta od strana na bona fide (sovesniot i ~esniot) kupuva~ i univerzalno, pravoto na negocijabilnite dokumenti, pove}e od eden vek ja priznavaat "apstraktnata" ili avtonomnata priroda na pravata na tretoto lice. Me|utoa, transakcijata so akreditivot bara vetuvaweto na emisionata banka da bide apstraktno na eden sopstven poseben na~in.

205. Karakteristiki na apstraktnosta na akreditivot - Vo prv red, vetuvaweto na emisionata banka e apstraktno vo smisla {to toa ne treba da bie poddràno

104

od nekoe protiv-vetuvawe ili ispolnuvawe na nekoja obvrska od osnovniot dogovor na korisnikot. Zatoa, emisionata banka ne moè da se povikuva na nemaweto na protiv-ispolnuvawe ili kauza za bankarskoto vetuvawe na korisnikot kako na valien prigovor i odbrana protiv korisnikot ili steknuva~ot ili kupuva~ot na negovata menica.

Vtoro, emisionata banka ne moè da gi istaknuva prigovorite {to proizleguvaat od osnovniot dogovor ili od dogovorot za otvorawe na akreditivot so klientot protiv korisnikot, negovite steknuva~i ili podocne`nite imateli na menicata. Kako {to e navedeno od strana na apelacioniot sud vo Wujork vo 1926 godina: "Pravoto e deka bankata {to izdava akreitiv kako onaa vo slu~ajov ne moè da go opravda svoeto odbivawe da gi honorira svoite obvrski zaradi dogovornite odnosi {to postojat pome|u bankata i nejziniot depozitar." Toa isto taka zna~i deka ako kreitot naveduva deka toj e dostapen vrz osnova na uslovite XYZ, korisnikot ia pravo da honorira vrz osnova na tie uslovi, duri i ako osnovniot dogovor ili negovite izmeni sodràt uslovi ABC.

Treto, po pravilo, emisionata banka ne moè da istaknuva prigovori {to nastanuvaat od odnosot pome|u klientot i korisnikot, osobeno onie vo vrska so kvalitetot na stokite ili soodvetnosta ili dovolnosta na ispolnuvaweto vo osnovniot dogovor, duri i koga bankata go steknala pobaruvaweto na klientot protiv korisnikot. Kako {to e navedeno vo mnozinskoto mislewe na klu~nata odluka od 1925 godina vo SAD vo slu~ajot Maurice O'Meara Co. v. National Park Bank: "Bankata e zasegnata samo so menicite i dokumentite {to nea ja priruùvaat.... Ako menicite, pri nivnata prezentacija bile prosledeni so soodvetnite dokumenti, toga{ taa e apsolutno obvrzana da izvr{i isplata po akreditivot bez ogled na toa dali znaela ili imala pri~ina da poveruva deka piperot (dostaven od strana na korisnikot) go nemal potrebniot kvalitet {to bil dogovoren."

êtvrto, vo nekoi jurisdikcii, kako Germanija, postojat razli~ni stavovi za toa dali emisionata ili konfirmacionata banka moàt da gi prebijat pobaruvawata {to proizleguvaat od nivniot odnos so korisnikot, kako od zadolènosta na tekovnata smetka od strana na korisnikot. Sprotivno na toa, ovie li~ni prigovori na emisionata ili konfirmacionata banka moàt da se istaknuvaat spored trgovskite zakonici na El Salvador, Gvatemala i Honduras.

Kone~no, apstrakcijata se zgolemuva ako korisnikot ja negocira svojata menica. Koga menicata na korisnikot ne bila akceptirana od strana na emisionata banka, ovaa banka, vo odnos na posredni~kata banka {to gi prezentirala dokumentite na korisnikot, moè da gi istakne istite prigovori povrzani so kreditot {to taa gi ima i protiv korisnikot. Po akceptiraweto na menicata na korisnikot, od strana na emisionata banka, bankata imatel na akceptiranata menica po pravilo dostignuva status na sovesen i ~esen imatel, i kako takva taa e imuna na site prigovori, osven na "realnite" prigovori na bankite.

B. ISKLUÔCI OD PRINCIPOT NA APSTRAKTNOSTA

i. Ograni~uvawe na apstraktnosta

206. Posebnata priroda na transakciite so akreditivite e odgovorna za opredelenite ograni~uvawa na stepenot na apstrakcijata na bankarskoto vetuvawe. Opredeluvaweto na slu~aite vo koi emisionata banka ima pravo ili dol`nost da odbie isplata na ona {to ~ini deka e prezentacija na dokumenti soobrazni so kreditnite uslovi pretstavuva najsloèno pra{awe vo pravoto na akreditivite. Postojat te{ki materijalno-paravni pra{awa vo vrska so prifatlivosta na osnovite kako otsustvoto ili nedostatokot na protiv-ispolnuvawe i seriozni

105

proceduralni pra{awa vo vrska so dostapnosta, obemot i efikasnosta na pravnite lekovi (infra s. 232-233).

Zaklu~okot do koj dodovme vo prethodnite glavi deka verifikacijata na soobraznosta na korisnikot od strana na bankata ne moè da bide ~isto formalisti~na ili mehani~ka (supra s. 166) implicira deka bankata mora ~esto da go tolkuva zna~eweto na kreditnite odrebi so ogled na okolnostite {to ja okruùvaat prezentacijata (tenderot - ponudata na dokumentite) i so samoto toa ne moàt da izbegnat izvesen stepen na involvirawe na pravilata na pravi~nosta od osnovnata transakcija. Koga toa ne bi bilo slu~aj, bankata }e treba da ja otfrli prezentacijata na dokumentite {to sodràt uslovi sli~ni na onie {to se baraat samo zatoa {to se izrazeni na ekvivalenten, namesto na identi~en na~in. Sli~no na toa, bankata }e treba da gi prifati dokumentite {to se soobrazni samo na prv pogled (na lice), no ne i fakti~ki ili {to se otvoreno sprotivni na drugite dokumenti prezentirani na sli~en na~in od strana na korisnikot.

Za nesre}a, ona {to pretstavuva inherentno ograni~uvawe na metodot za procenka na soobraznosta na korisnikot deneska se oblikuva so pomo{ na odredbi {to voobi~aeno se sre}avaat vo "garantiranite" ili "standby" tipovite akreditivi. O~igleno, kolku pove}e ja pra{uvate bankata da izvr{i procenka na soobraznosta na korisnikot, tolku pomalku apstraktno i sigurno e nejzinoto vetuvawe za naplata. Pokraj toa, voop{to ne e nevoobi~aeno da se sretnat sovremeni akreditivi so koi naplatata spored akreitivot e vrzana so prisustvoto na specijalnite fondovi ili vo koi se vgradeni uslovite od osnovniot dogovor za zaem kako sostaven del na samiot akreditiv.

Vo vakvi okolnosti voop{to ne iznenaduva {to sudot saka da mu dozvoli na klientot da se povika na prebivaweto protiv obidot na korisnikot da izvr{i naplata na akreditivot. Vo slu~ajot Steinmeyer v. Warner Consoliated Corp. akreditivot baral izjava na korisnikot deka klientot ne ispolnil soglasno uslovite i rokovite na sopstvenata menica izdadena od strana na klientot pri pla}aweto za udel vo kapitalot na korisnikot. Istata sopstvena menica me|utoa, mu dava pravo na klientot "da go prebie iznosot na sekoja zaguba, odgovornost ili {teta pretrpena vo vrska so toj dogovor." Pred prezentaciata na korisnikot na svojata izjava, klientot ja notificiral bankata deka toj gi vr{i svoite prava na prebivawe na na~in previden vo izvestuvaweto, vrz osnova na propustot na korisnikot da gi objavi svoite obvrski {to vlijaat vrz vrednosta na udelite kupeni od strana na klientot. Klientot toga{ steknal preliminaren sudski nalog (infra s. 218) protiv korisnikot so {to ja spre~il negovata prezentacija pred bankata na eden od dokumentite potrebni za soobrazuvaweto so kreditot.

Poddrùvaj}i go preliminarniot sudski nalog na poniskiot sud, kaliforniskiot apelacionen sud utvrdil deka pome|u tuìtelot-klient i tuèniot-korisnik akreditivot "ne moè da se tolkuva izolirano od osnovniot dogovor i od sopstvenata menica.... pa zatoa nekolkute instrumenti mora da se tolkuvaat zaedno." Toj isto taka smetal deka bi bilo "anomalno" da se ovlasti korisnikot da gi zaobikoli pravata na klientot na prebivawe baraj}i isplata na akreditivot, zatoa {to "kaj sekoj dogovor postoi premol~en dogovor za sovesnost i ~esnost i pravi~no postapuvawe deka nitu edna strana nema da stori ni{to {to bi gi zagrozilo pravata na drugite da dobijat beneficii od dogovorot."

Zna~eweto na ovaa presuda od proceduralna gledna to~ka }e go razgleduvame podocna (infra s. 224). Od materijalno-pravna gledna to~ka voop{to ne e va`no {to taa gi izedna~uva efektite na tvrdeweto za nesoodvetnosta na osnovnoto ispolnuvawe (namaluvawe na vrednosta na kupenite udeli) so onie za izmamata i celosniot kolaps na osnovnoto ispolnuvawe.

106

ii. Materijalno pravo

a. Izmama i falsifikuvawe pri prezentacijata na dokumentite

207. Voved - Eden od naj{iroko prifatenite isklu~oci od apstraktnosta e neispolnuvaweto na osnovniot dogovor, zamaskiran so prezentirawe na falsifikuvani ili izmani dokumenti od strana na korisnikot. [to realno pretstavuva izmama {to i dava pravo na bankata da odbie isplata ili {to naloùva obvrska da se vozdrì od pla}awe, na nitu eden na~in ne e nekoe razre{eno pra{awe. Isto taka e sosema nejasno dali emisionata banka mora da ima realno znaewe za izmamata ili dali taa ima pravo da se potpre na izjavite i tvrdewata na klientot.

Vo nekoi jurisdikcii, kako Germanija, se ~ini deka izmamnosta {to nu`no ne e celosno opfatena so falsifikatite, tuku se odrazuva vo jasno vidlivata ne~esnost i nesovesnost vo ispolnuvaweto na korisnikot {to na bankata moè da i dade pravo da odbie da izvr{i isplata. Vo onie slu~ai vo koi baraweto za isplata od strana na korisnikot }e pretstavuva "zloupotreba na pravata" moè duri i da se smeta deka bankata ima obvrska da odbie isplata vo polza na neziniot klient.

Vo drugite jurisdikcii, kako onie regulirani so Ednoobrazniot trgovski zakonik vo SAD, na emisionata banka i se dava ne{to {to vsu{nost pretstavuva opcija za honorirawe ili odbivawe da se honorira "i pokraj notifikacijata od klientot za izmama, falsifikat ili drug nedostatok {to ne moè da se zabeleì na liceto na dokumentite." Me|utoa, vo isto vreme toj propi{uva deka "nadle`niot sud moè da go zabrani honoriraweto."

208. Izmamata i korisnikot vo pravoto na SAD - Zna~eweto na UCC s. 5-114(2)(b) ({to ja predviduva opcijata navedena pogore) e poasneto vo West Virginia Housing Development Fun v. Sroka, odluka na Okru`niot sud za Zapadniot okrug na Pensilvanija vo SAD od 1976 godina. Konkretniot akreditiv bil izdaden kako garancija za smetka na grade`nik na nedvi`nosti odgovoren za zavr{uvaweto na nekoj gradeèn proekt. Pred korisnikot da go vle~e kreditot, klientot ja informiral bankata vo pismena forma deka so ogled na toa {to grade`niot proekt "nema da bide zavr{en, ovoj akreditiv nema pove}e da bide neophoden i jas baram da go poni{tite efektivno vedna{."

Otkako gi otfrlil tvrdewata na klientot deka upatuvaweto na nekoj poseben fond {to nemalo da se koristi dovelo do otpovik na akreditivot, sudot razgleduval dali pismenoto na klientot pretstavuva izvestuvawe za izmama, soglasno UCC s. 5-114(2)(b). Bidej}i:"Ako bankata ne primila izvestuvawe za izmama, falsifikat ili nedostatok na instrumentot, taa ja nema privilegijata za nehonorirawe. Ako bankata dobila izvestuvawe za nekoj od navedenite prigovori, taa ima opcija da honorira ili da ne honorira. Bidej}i sudot ne moèl da nade nikakva pomo{ vo Ednoobrazniot trgovski zakonik za definirawe na poimot izmama nemu mu bile potrebni "tradicionalnite elementi na izmamata od comon law". Stanuvalo zbor za "namerno la`no prikaùvawe za da se profitira od drug". Po razgleduvaweto na spisite vo potraga po tvrdewa i dokazi za namernoto la`no prikaùvawe na korisnikot i otkako ne na{ol ni{to, sudot go otfrlil pismenoto na klientot zatoa {to nedostasuvale potrebnite elementi.

Vredi da se zapomni eka iako sudot ne utvril nikakvi izjavi za beskrupuloznosta vo pogled na prezentacijata na menicata i sertifikacijata od strana na korisnikot, sudot bil svesen za tvrdeweto na klientot za nesovesnosta i ne~esnosta na korisnikot vo osnovnata transakcija, kako i za pozicijata na klientot deka nema da bide zavr{en proektot za koj akreditivot trebalo da garantira izvesen iznos na isplata. Vo toj pogled, odlukata sluì kako potsetnik deka zna~eweto na poimot izmama kako prigovor (odbrana) spored UCC s. 5-114(2)(b) ne e nitu nejasen, nitu generi~en. Se barala izjavata za namernoto la`no

107

prikaùvawe i taa treba da bide povrzana ili so dokumentite ili so osnovnata transakcija. Vo otsustvo na precizna karakterizacija, postojat site izgledi deka odbranata (prigovorite) }e bidat otfrleni.

Ovaa odluka na pomalku direkten na~in ni ja ilustrira vrenosta na tvrdeweto za izmamata vo redovnite postapki i vo postapkite za izdavawe vremeni merki. Najnapred, klientot moè da postapi neformalno ostavuvaj}i izvestuvawe za izmama do emisionata banka, ovozmoùvaj}i i na bankata da proceni dali }e izvr{i isplata ili ne. Ako bankata re{i da go ignorira izvestuvaweto, podocna sudot ili }e dade vremena merka ili }e dozvoli klientot da dade izava za izmama vo celosna sudska postapka. Kako {to e o~igledno od ovie i od ponovite presudi, koga edna{ soodvetno }e bide istaknata izjavata za izmama, sudot }e se vozdrì da donese brza presuda se dodeka ne bide siguren za su{tinata na sporot.

209. Izmama i imatelot na menicata na korisnikot - Voved - Sudovite vo nekoi od golemite trgovski centri jasno stavile do znaewe deka izmamata na korisnikot nema da go spre~i sovesniot imatel na menicata na korisnikot da naplati po kreditot. No {to e toa {to go kvalifikuva sovesniot imatel ili tiers de bonne foi vo ovaa sfera na pravoto na akreditivite isto taka ne e razre{eno. Sudot vo Wujork moè da bara ni{to pove}e od obi~na izjava ({to ne e dadena pod zakletva) od korespondentskata-posredni~ka banka deka taa mu go platila na korisnikot iznosot na menicata i deka toa go storila sovesno i ~esno (in good faith). Toa moè da bide ekvivalent na uslovot na Tribunal Bruges (Bri`) deka strankata {to bara status na sovesen imatel ne e zasegnata od izmamata na korisnikot.

210. Izmamata i posredni~kite banki vo pravoto na SAD - United Bank Ltd. v. Cambridge Sporting Goods, odluka na Apelacioniot sud vo Wujork od 1976 godina frla izvesna svetlina na kvalifikaciite na sovesniot imatel na menicata na korisnikot so ogled na tvrdewata za izmama kaj osnovnata transakcija. Tuìtelot, pakistanska banka, konfirmirala kredit izdaden od strana na banka vo SAD so koj bila pokriena dostava na bokserski rakavici na kupuva~ od SAD. Po konfirmacijata na tuìtelot, tuèniot - klient bil informiran od strana na pakistanskiot korisnik deka stokite nema da moàt da bidat dostaveni na vreme. Klientot odbil da se soglasi so prodolùvaweto na rokot i dostavil notifikacija za poni{tuvawe na akreditivot vo pismena forma do emisionata banka vo SAD.

I pokraj poni{tuvaweto, klientot bil informiran deka stokite se dostaveni i deka dokumentite so koi se dokaùva nivnoto dostavuvawe bile prezentirani za naplata od strana na negocira~kata banka pred konfirmacionata banka vo Pakistan. Ovaa banka, od svoa strana, napravila prezentacija na dokumentite pred emisionata banka. Dokumentite bile pridruèni so menica vle~ena na emisionata banka i plativi na konfirmacionata banka. Inspekcijata na stokite pokaàla deka stokite se bezvredni. Vo ovaa to~ka klientot podnel tu`ba protiv korisnikot, pridruùvaj}i i se na emisionata banka i baraj}i vremena merka, so koja na bankata i se zabranuvalo da izvr{i isplata. Toj uspeal vo svojata tu`ba, no kuso vreme potoa konfirmacionata i negocijacionata banka go tuèle deka saka da go izbegne pla}aweto danok i provizija na iznosite deponirani kaj emisionata banka i da dobie isplata na kreditot. Bankite tuìteli za sebe barale status na soveseni imateli.

Sudot smetal deka tovarot na dokaùvaweto deka tuìtelot ne e sovesen imatel go snosi klientot i donel presuda vo polza na tuìtelite so obrazloènie deka klientot ne go dokaàl toa {to se baralo od nego. Apelacioniot sud ja izmenil ovaa odluka utvrduvaj}i deka klientot istaknal prigovor za izmama vo transakcijata i deka koga toa }e bide dokaàno, tovarot na dokaùvaweto na statusot sovesen imatel se prefrla na tuìtelite. Bilo utvrdeno deka UCP ne moè da se primeni na kontroverzata i biej}i UCC s. 5-114 samo ja opfatil prethodno

108

postojnata suska praksa, sudot se potprel na taa sudska praksa za da gi utvrdi "faktite kako {to se utvrdeni, deka dostavata na stari, koristeni, iskinati rakavici, a ne na novi bokserski rakavici {to bile nara~ani.... pretstavuva izmama vo transakcijata vo smisla na to~ka 2 od ~len 5-114.

Otkako bila utvrdena izmama vo transakcijata, sudot se povikal na UCC s. 3-307(3) koj propi{uva deka koga edna{ }e se dokaè postoeweto na izmama, tovarot na dokaùvaweto na statusot sovesen imatel se prefrla na sekoj {to za sebe go tvrdi toa. Soglasno UCC s. 3-302 sovesniot imatel treba da dokaè deka instrumentot go steknal za vrenost (so nadomest), sovesno i ~esno i bez izvestuvawe za izmama vo transakcijata. I bidej}i edinstvenite dokazi izneseni od strana na bankite tuìteli se sostoele od ne{to {to sudot go opi{al kako odgovori na pra{awata na tuènot, bez vkrsteni ispituvawa, se smetalo deka tuìtelite ne dokaàle deka se sovesni imateli.

Pri procenkata na ovaa presuda treba da se ima predvid deka taa bila sekvenca vo postapka za izdavawe vremena merka vo koja faktite {to gi razgleduval apelacioniot sud za "izmamata vo transakcijata" ve}e bile utvreni. Zatoa nema da bide soodvetno pristapot vo United Bank da se koristi vo slu~aite kaj koi postoi samo tvrdewe za izmama ili koga postojat sprotistaveni dokazi za toa. Isto taka vredi da se zabeleì deka zaradi proceduralnata rezerviranost na bankite tuìteli ne bilo mo`no da se utvrdi dali tie imale realno znaewe za prigovorite na klientot pred da bide negocirana menicata na izvoznikot na rakavicite ili duri i dali tie i dale vrednost na taa menica ili samo postapuvale kako naplaten zastapnik.

211. Izvestuvaweto i imatelot na menicata - Klu~nata uloga {to sudovite vo SAD im ja pripi{uvaat na izvestuvawata na klientite vo nivnata odbrana od izmama od pretpostaveniot sovesen imatel e o~iglena od Shaffer v. Brooklyn Park Garen Apts, odluka na Vrhovniot sud na Minesota od 1977 godina. Tuìtelite bile kupuva~i na udeli vo komanditno dru{tvo osnovano za izgradba i iskoristuvawe na kompleks vo eta`na sopstvenost. Tie dobile neotpovikliv akreditiv za da ja garantiraat isplatata na sopstvena menica {to go evidentirala nivniot vlog vo kapitalot na dru{tvoto. Vo slu~aj na neispolnuvawe kaj menicata, korisnikot, Brooklyn Park Apts. trebalo da ja prezentira menicata na emisionata banka za polniot iznos na akreditivot, pridruèna so sopstvena menica inosirana na emisionata banka i so potvrda od korisnikot deka klientot "ne izvr{il isplata na odobrenite zaemi {to se plativi". Dogovorot za koanitnoto dru{tvo propi{uval deka kone~niot vlog vo kapitalot {to treba da go platat tuìtelite i vlogot za koj bilo dostaveno izvestuvaweto na tuìtelite treba da bidat isplateni pri eden od slednite dva nastana: 90 posto vladeewe so kompleksot vo eta`na sopstvenost ili istek na 12 meseci po odobrenieto na proektot od strana na soodvetnata vladina agencija na SAD.

Klientite ostavile pismeno izvestuvawe do komplementarot vo dru{tvoto (korisnikot na akreditivot) i do bankata (koja steknala vladenie vrz akreditivot kako obezbeuvawe za zaemot na klientot) koga doznale deka celiot proekt e vo seriozni finansiski i pravni problemi. Izvestuvaweto naveduvalo deka ne nastapil nitu eden od prethodnite uslovi {to sopstvenata menica bi ja napravile vtasana i plativa. Potoa tuìtelite podnele tu`ba za da ja spre~at isplatata na menicata koja bila inosirana na bankata zalogoprima~, so tvrdewe deka baranite potvrdi se falsifikuvani. Tuìtelite uspeale najnapred da dobijat vremen nalog za vozdrùvawe, no podocna sudijata ne izdal nalog za vremena merka.

Po àlba, Vrhovniot sud, me|u drugoto, utvrdil deka bankata ja zemal menicata so nadomest, iako stanuvalo zbor za stara vrednost na prethodno postojnite zaemi na korisnikot. Me|utoa, toj smetal deka bankata ne ja zemala menicata na sovesen i ~esen na~in bez izvestuvawe. Pismenoto,

109

predupreduvaj}i za nenastapuvawe na baranata situacia se smetalo dovolno bankata da se posomneva vo mo`nata izmama. Finansiskata bliskost pome|u korisnikot i negocijacionata banka mu ovozmoìle na sudot da konstatira deka imatelot na menicata ne moèl da ne bide svesen za uslovite na proektot. Zaradi site tie pri~ini, sudot smetal deka "bankata e dol`na natamu da ispituva otkako }e go dobie pismoto."

Edna dopolnitelna popatna rabota {to ja navel sudot zasluùva kus komentar. Po iniciraweto na svojata svest za te{kotijata pri uramnoteùvaweto na za{titata na klientot od izmamite na korisnikot vo odnos na generaliziranoto potpirawe na akreditivite kako mehanizam za pla}awe i finansirawe, toj istaknal deka "koga se bara vremena merka, istaknatata izmama mora da se odnesuva na prezentiranite dokumenti, a ne na osnovnata transakcija. Ovoj stav za materijalno-pravnata osnova na vremenata merka e vo ostar kontrast so osnovata "izmama vo transakcijata" usvoena od strana na Apelacioniot sud vo Wujork vo presudata United Bank.

212. Obem na izmamata vo pravoto na SAD - Presudite vo slu~aite United Bank i Shaffer (supra s. 210-211) dadoa odgovor na nekoi dotoga{ neodgovoreni pra{awa vo pravoto na SAD. Deneska e jasno deka statusot na sovesniot imatel koga toj }e bide doveden vo pra{awe kako rezultat na tvrdeweto za izmamata na korisnikot }e bide opredelen so primena na UCC s. 5-114(2)(a), 3-302 i 3-307(3). Duri i koga prigovorite vo vrska so izmamata, soglasno s. 5-114(2)(a) ne vlijae vrz pravoto za naplata na sovesniot imatel, dvete odluki upatuvaat na opasnosta od aksiomatsko pretpostavuvawe deka negocijacionata banka e sovesen imatel i so samoto toa imuna od prigovorite za izmama. Za da se kvalifikuva kako sovesen imatel, bankata mora da ja stekne menicata na korisnikot so nadomest (za vrednost), sovesno i ~esno i bez izvestuvawe za izmama. Bankata {to dobila izvestuvawe za prigovorot na klientot, kako vo presudata po slu~ajot Shaffer nema da se kvalifikuva kako sovesen imatel. Mutatis mutanis, ako klientot uspee pred sudot da go dokaè istaknatiot prigovor za izmama, tovarot na dokaùvaweto na elementite na sovesnoto poseduvawe na menicata }e bide prefrlen na negocijacionata banka.

Ona {to ostanuva nejasno e obemot na izmamata spored UCC s. 5-114(2)(a). Dali toj opfa}a samo falsifikuvawe ili nekoe drugo izmamno dokumentarno soobrazuvawe, kako {to toa go tvrdi Vrhovniot sud na Minesota vo slu~aot Shaffer ili se odnesuva i na izmamata vo osnovnata transakcija, kako {to toa go smetal Apelacioniot sud na Wujork vo slu~ajot United Bank? Po na{e mislewe, na~inot na koj Vrhovniot sud vo Minesota go ~ita s. 5-114(2)(a) e nesoodvetno ograni~uva~ki. Kako {to moè da se zaklu~i od prethodnata rasprava, ona {to gi diskvalifikuva imatelite na menicite ne e samo faktot deka dokumentite se izmamni ili falsifikuvani ili deka postoi izmama vo transakcijata (kako {to e toa navedeno vo UCC s. 5-114(a)), tuku deka imatelot imal realno znaewe za toa ili se smeta deka znael za izmamata zaradi negovata blizina so korisnikot. Bidej}i izvestuvaweto za izmamata pretstavuva operativen koncept voop{to ne e va`no dali izvestuvaweto upatuva na osnovnata transakcija per se ili na izvornosta na prezentiranite dokumenti. Kako {to e ilustrirano so slu~ajot Shaffer, ne moème ednostavno da ja razdvoime izvornosta na tvrdeweto na korisnikot za nastapuvaweto na opredeleni nastani, od nivnoto realno nastapuvawe. Se dodeka nastanot realno ne se slu~i, tvrdeweto na korisnikot e samo predviduvawe deka nastanot }e se slu~i, i duri i koga postoi potpis na korisnikot i koga e naveden potrebniot tekst, toa sepak ne e izvorno. Obratno, koga klientot }e ja dokaè izmamata vo transakcijata i tovarot na dokaùvaweto na elementite na sovesnosta na poseduvaweto na menicata }e se prefrli na negocira~kata

110

banka, toj sepak moèbi nema da se kvalifikuva kako sovesen imatel ako ja priznae svesta za izmamata ili falsifikatot pri prezentacijata na dokumentite.

Spored UCC s. 3-304 kupuva~ot ima izvestuvawe za prigovorot ili tvrdeweto {to }e go diskvalifikuva imatelot od mo`nosta da stane sovesen imatel spored s. 3-302(1) koga toj dobil "izvestuvawedeka obvrskata na koja bilo od stranite e ni{tovna vo celost ili vo eden del........" Strankata ~ija obvrska e ni{tovna e emisionata banka, zatoa {to nejzinoto vetuvawe na korisnikot, kako {to e toa predvideno so UCC s. 5-111(1) mu garantira na korisnikot deka "neophonite uslovi na kreditot se ispolneti". Svesta na negocijacionata banka deka korisnikot so seta svoa ~est nema da go garantira takvoto soobrazuvawe (proizlezeno od svesta za "izmama vo transakcijata") ja spre~uva negocijacionata banka da ja garantira "sopstvenata sovesnost i ~esnost", kako {to toa se bara od UCC s. 5-111(2).

Kone~no, prifa}aweto na stavot koj zastapuva po{irok obem na izmamata nao|a potkrepa vo zakonodavnata istorija na UCC s. 5-114. Kako {to istaknal Apelacioniot sud na Wujork, postojat dokazi deka izgotvuva~ite na UCC s. 5-114 gi zamenile zborovite "izmama vo potrebnite dokumenti" vo orginalniot nacrt so "izmama vo transakcijata" vo kone~niot nacrt. Toa bilo napraveno tokmu za da se "izbegne dogmatskiot pristap i da se prifati fleksibilniot standard {to bi se primenil kako {to nalagaat okolnostite na konkretniot slu~aj".

b. Povreda i nemo`nost za ispolnuvawe

213. Povredata na osnovniot dogovor od strana na korisnikot kako rezultat na povredata na celta na dogovorot ili negovata nesposobnost za soodvetno ispolnuvawe zaradi pravna ili delovna nesposobnost ne bilo prifateno od strana na sudovite kako osnova za odbivawe za isplata po akreditivot. Vo amerikanskiot slu~aj American Steel Co. v. Irving National Bank od 1920 godina, sudot i naloìl na tuènata banka da go isplati kreditot (akreditivot) {to ja opfa}al dostavata na stokite ~ij izvoz bil oficijalno zabranet. Mutatis mutandis, francuskiot Cour de cassation vo edna odluka od 1955 godina oti{ol tolku daleku {to navel deka "komplikaciite i te{kotiitepredizvikani od izvoznite kontroli" koi ja spre~ile konfirmacionata banka da dobie obes{tetuvawe od emisionata banka nema da vlijae vrz pravoto na korisnikot da bara isplata po akreditivot. So ogled na ovie odluki stanuva sosema o~igledno deka delumnata povreda na osnovniot dogovor pretstavuva nedovolna osnova za da se odbie isplatata na korisnikot.

J. Zeevi and Sons Ltd. v. Grindlays Bank (Uganda) Ltd., presuda na Apelacioniot sud od Wujork e soglasna so prethodnite odluki, no dodava i sopstveni ograni~uvawa na primenata na doktrinata za nemo`nost od ispolnuvawe. Tuèniot izdal neotpovikliv negocijabilen dolarski kredit (akreditiv) vo polza na tuìtelot, izraelsko javno trgovsko dru{tvo i predvidel deka negocijacionite banki vo Wujork }e moàt da baraat obes{tetuvawe od svojot naplaten agent (zastapnik), National City Bank of New York. Pred istekot na tie krediti, tuèniot go notificiral svojot naplaten zastapnik deka nema da izvr{i obes{tetuvawe na nitu edna negocijaciona banka zarai vladinata akcija vo Uganda koja gi proglasila za neizvr{ni akreitivite {to bile izdaeni na izraelskite dràvjani. Koga menicite i bile prezentirani na negocijacionata banka, tie bile vrateni bez da bidat plateni, po {to tuìtelite nastojuvale da izvr{at zaplena na sredstvata na tuèniot kaj negovite naplatni zastapnici vo Wujork. Me|u istaknatite prigovori bil i onoj deka ne postoi mo`nost za ispolnuvawe vo Wujork zaradi vladinata akcija ili dràvniot akt na Uganda.

111

Apelacioniot sud ja potvrdil odlukata na poniskiot sud i smetal deka doktrinata za nemo`nost za izvr{uvawe ne nudi komfort za tuèniot vo Wujork spored pravoto na Wujork.

Izbiraj}i go pravoto na Wujork, pred pravoto na Uganda, sudot ne samo {to odbil da gi primeni ekstrateritorijalno ona {to go smetal za rasisti~ki, diskriminatorski i konfiskatorski odredbi, tuku isto taka go zemal predvid interesot na Wujork kako finansiski centar. Kako takov, Wujork imal vrven interes vo ishodot na sudskiot proces, osobeno ako se zeme previd golemiot broj akreditivi {to se izdavaat ili po koi se postapuva vo Wujork. Toj zaklu~il deka za da ja za~uva takvata istaknata pozicija, pravoto na Wujork mora da gi za{titi opravdanite o~ekuvawa na strankite vo transakciite so akreditivite.

214. Raskinuvawe, poni{tuvawe ili prestanok na osnovniot dogovor - Po pravilo, raskinuvaweto, poni{tuvaweto ili prestanokot na osnovniot dogovoren odnos ne e prifateno kako opravduvawe za odbivaweto na bankata da izvr{i pla}awe na korisnikot ili na podocne`nite imateli na negovata menica.

Me|utoa, koga sudot vo svojata kone~na presuda ne go dozvolil pobaruvaweto na korisnikot za kupovnata cena, germanskiot Bundesgerichtshof vo 1958 godina smetal deka emisionata banka }e ima pravo da odbie isplata na kreditot {to ja pokriva taa cena.

215. Ni{tovnost ili nepostoewe na osnovniot dogovor - Moè da se zamisli deka kupuva~ot moè polnova`no da ja povle~e svojata ponuda za sklu~uvawe na kupoprodaèn dogovor vo momentot koga akreditivot so koj e pokriena isplatata na toj dogovor ve}e do{ol do prodava~ot. Isto taka e mo`no da ne bide ispolnet nekoj prethoden uslov ili deka nekoj podocneèn uslov bil ispolnet predocna za da dozvoli poni{tuvawe na kreditot. Dali bankata moè da se oslobodi od pla}awe na kreditot vo vakvi slu~ai na nepostoewe ili ni{tovnost na osnovniot dogovor?

Nitu edna sudska odluka ne sretnavme vo vrska so ovaa to~ka i se ~ini deka postoi poelenost na doktrinarnite stavovi. Od edna strana se tvrdi deka apstrakcijata bara bankata da go ignorira osnovniot dogovoren odnos, a od druga se tvrdi deka otsustvoto na validniot osnoven dogovor ja ukinuva obvrzuva~kata pri~ina za vetuvaweto na bankata.

Se tvrdi deka ni{tovnosta ili nepostoeweto na osnovniot dogovor ne moè da se razgleduva apstraktno. Sosema jasno, sudskata presuda so koja se proglasuva ni{tovnosta ili raskinot na osnovniot dogovor treba da ima pogolema teìna vo olukata na bankata da ne plati, otkolku ednostranoto raskinuvawe na kupuva~ot. Isto taka e jasno deka sudovite vo jurisdikciite vo koi e voobi~aeno potpiraweto na osnovnite principi na tolkuvaweto na zakonskite i dogovornite obvrski, kako spre~uvaweto na "zloupotrebata na pravata", "nesvesnosta" ili "nesovesnosta i ne~esnosta", mnogu pove}e }e vodat smetka za osnovnata pravi~nost, otkolku onie vo jurisdikciite vo koi tie principi se koristat samo sporadi~no. Vidot na ni{tovnosta {to e involviran, na sli~en na~in e zna~aen faktor. Vo princip, bankata mnogu poalku treba da e zagrièna (ako voop{to e) so ni{tovnosta {to proizleguva od "dogovorniot"spor pome|u strankite, otkolkuod onie {to proizleguvaat od povredite na izre~nite zakonski odredbi ili javnata politika.

216. Nezakonitost na akreditivot - Akreditivot moè da stane neizvr{en kako rezultat na sopstvenata nezakonitost, vo sporedba so onaa na osnovnata transakcija. Postojat razli~ni vidovi nezakonitost vo zavisnost ne samo od serioznosta na povredata, tuku i od nejzinata fizi~ka i hronolo{ka lokacija vo transakcijata so akreditivot i mestoto na nastapuvaweto. Nezakonitosta izvr{ena od strana na klientot ili emisionata banka vo zemjata na klientot, kako pogre{no pretstavuvawe na prirodata na uvozot, kone~nata destinacija, eventualnoto

112

koristewe ili vlijanieto na lokalnata ekonomija, po pravilo, ima pomala va`nost za sudot vo zemjata na korisnikot, otkolku sporedbenite povredi na korisnikot vo negovata sopstvena zemja.

Postojat osnovni transakcii ~ija nezakonitost ne vlijae nitu vrz tekstot na akreditivot, nitu vrz aktite po negovoto izdavawe. Na primer, bankata moè so izdavaweto na akreditivot da go povredi zakonskiot limit po klient. Vakvite zakoni obi~no ne vodat kon neizvr{nost na bankarskoto vetuvawe, osobeno koga kako pobaruva~ se javuva korisnikot ili negocijacionata banka. Sprotivno na toa, postojat osnovni transakcii vo koi klientot i dava instrukcii na bankata deka opredeleni lica zaradi nivnata religija, rasa, nacionalno poteklo ili pol ne smeat da bidat involvirani vo transakcijata, nitu kako korisnici, nitu vo nekoja druga mo`na funkcija kako negocijaciona banka, prevoznici, osiguriteli ili brokeri. Sproveduvaweto na ovie instrukcii preku specificirawe vo tekstot na kreditot deka mora da se dostavat dokumentirani dokazi deka konkretnata stranka ne e nepoèlna samoto po sebe e nezakonito vo jurisdikciite vo koi takvata diskriminacija e zabraneta.

Zavisno od tekstot na zakonot involviran vo tie jurisdikcii, ne samo {to moè da se poni{ti kreditot, tuku moàt da bidat naloèni i opredeleni kazni. Lekcijata za per se nezakonitosta na akreditivot stanuva o~igledna: koga samiot kredit stanuva mehanizam za povredata na pravoto, bankarite ne moàt da o~ekuvaat za{tita od principot na apstrakcijata.

iii. Common law vremenata merka i civil law pandanite

217. Voved - So isklu~ok na izoliranite germanski sudski odluki za prezentacijata na izmamni dokumenti od strana na korisnikot ili na ekscentri~nata zakonska odredba od ~len 320 na meksikanskiot LTOC, ne postojat nikakvi osnovi vo materijalnoto pravo od koi moè da se izvede afirmativnata dol`nost na emisionata banka da odbie isplata na kreditot zaradi neispolnuvawe na osnovnata transakcija. Nepostoeweto na taa dol`nost, na strankata {to bara spre~uvawe na bankarskata isplata (naj~esto klientot) i naloùva teret za steknuvawe na vremen ili traen praven lek.

Pravnite lekovi {to naj~esto se koristat vo poslednite pet godini sudski procesi vo vrska so akreditivite vo va`nite trgovski centri, a osobeno vo SAD, se anglo-amerikanskata vremena merka (injunction) i nejzinite civil law pandani. Najgolem rast na brojot na sudskite odluki povrzani so vremenata merka ima vo SAD. Toa i ne treba da iznenaduva so ogled na paralelniot porast na upotrebata na garanciite i standby kreditite vo amerikanskata bankarska praksa (supra s. 46). Golem broj takvi krediti se pla}aat samo po prezentacijata na menicata od strana na korisnikot, priruèno so negovata izjava deka klientot ne ja ispolnil osnovnata transakcija. Na vakov na~in korisnikot se vooruùva so mo}ni ednostavni sredstva za da dobie isplata. Klientot te{ko deka moè da se sprotistavi na bankarskata isplata vrz osnova na striktnoto soobrazuvawe koga se {to treba da stori korisnikot za da se soobrazi so standby kreditot e zbor po zbor da go povtori specificiraniot tekst za izjavata. Soo~en so nesposobnosta da go spori pravnoto soobrazuvawe, klientot moè da se potpre samo na vonrednite lekovi zasnovani vrz postoeweto na izmama vo prezentacijata, osnovnata transakcija ili kaj dvete i naso~eni kon spre~uvawe na nastapuvaweto na nepopravlivi {teti.

a. Common law vremena merka113

aa. Vidovi vremeni merki

218. Op{to - Edno od najva`nite ovlastuvawa povrzani so common law zemjite so equity jurisdikcija e izdavaweto na nalog ili presuda so kojaj od strankata se bara da se vozdrì od storuvawe na nekoj konkreten akt (injunction).43

Vidot na naj~esto koristenata vremena merka vo sudskite sporovi povrzani so akreditivite e interlokatorniot sudski nalog (interlocatory injunction).44

Sprotivno na trajniot sudski nalog ~ii efekti moàt da bidat ad infinitum, interlokatorniot sudski nalog imaat edinstvena funkcija da go zadràt status quo-to vo vremeto koga }e nastapi sporot. Interlokatorniot sudski nalog od svoja strana moè da bide ili vremen nalog za vozdrùvawe (temporary restraining order - isto taka poznat kako ex parte sudski nalog) ili preliminaren sudski nalog (preliminary injunction). Edna od osnovnite razliki pome|u dvata vida e {to vreeniot nalog za vozrùvawe moè da bide izdaden i bez pismeno ili usno izvestuvawe do protivnata stranka ako postojat dovolni dokazi za nenadomestlivata zaguba ili {teti za podnositelot na baraweto, dodeka preliminarniot sudski nalog bara soslu{uvawe, iako vo skratena postapka i neformalno. Druga va`na razlika e deka vremenite nalozi za vozdrùvawe voobi~aeno se davaat na fiksen rok, po pravilo ne pove}e od nekolku dena, dodeka preliminarniot sudski nalog ostanuva vo sila se do glavnoto ro~i{te za su{tinata na sporot.

Dvete formi na interlokatoren sudski nalog baraat razli~ni stepeni na: (1) dokaz za nepopravlivata {teta za podnositelot na baraweto, {to vodi kon iznao|awe na neophodnosta da se za~uva status quo-to; (2) otsustvo na protiv-{teta kaj drugata strana; (3) prili~ni izgledi deka ponositelot na baraweto }e go dobie sporot; i (4) vo nekoi jurisdikcii deponirawe na obvrznica (soodvetno obezbeduvawe) za da se garantira nadomestot na {tetata pretrpena kako rezultat na sudskiot nalog. Ulogata na ovie uslovi vo sudskite sporovi povrzani so akreditivite sega }e ja ilustrirame so klu~nite anglo-amerikanski presudi.

bb. Klu~ni odluki

219. Sztejn presuda - Vo amerikanskata presuda vo slu~ajot Sztejn v. J. Henry Schroeder Banking Corporation tuìtelot dogovoril kupuvawe na izvesna koli~ina ~etki od snabuva~ od Indija. Prodava~ot trebalo da bide isplaten so akreditiv izdaden od strana na amerikanska banka ~ija faktura ili tovaren list trebalo da ja opi{at stokata kako ~etki. Dokumentite {to gi prezentiral tuèniot ja opi{ale stokata kako ~etki, no soglasno tuìtelot, pratenata stoka se sostoela od kravji vlakna i drug bezvreden materijal i zatoa toj go obvinil tuèniot za obid da go izmami. Dokumentite bile prezentirani za naplata od strana na indiska posredni~ka banka i tuìtelot podnel tu`ba za poni{tuvawe na akreditivot zaedno so barawe za izdavawe preliminaren sudski nalog za da se spre~i pla}aweto na menicata.

Tuènata banka protestirala za tu`bata na tuìtelot i konsekventno, za celite na tuèniot i za donesuvawe odluka vo vrska so vremenata merka, sudot 43 Injunction e praven lek po equity vo forma na sudski nalog so koj od strankata se bara da stori ili da se vozdrì od storuvawe na opredeleni akti. Strankata {to nema da go po~ituva sudskiot nalog se soo~uva so gra|anski ili krivi~ni sankcii i moè }e treba a pla}a nadomest na {teta ili da prifati sankcii za nepo~ituvaweto na sudskiot nalog. Vo nekoi slu~ai, povredata na sudskiot nalog se smeta za seriozna krivi~na povreda {to vodi kon apsewe i mo`na zatvorska kazna.44 Interlocutory injunction - sudski nalog izdaden za vreme na sudeweto za da se odrì status quo-to ili za da se za~uva predmetot na sudskiot spor dodeka ne zavr{i sudskata parnica.

114

pretpostavil deka korisnikot i posredni~kata banka se angaìrani vo {ema za izmama na tuìtelot. Toj isto taka pretpostavil deka posredni~kata banka bila samo naplaten agent za korisnikot, a ne sovesen imatel na menicata.

Sudot smetal deka koga na emisionata banka i bilo ukaàno na izmamata na korisnikot pred prezentacijata na dokumentite za naplata ne se primenuva principot na nezavisnost na osnovnata transakcija; inaku sudot smetal deka }e dojde do za{tita na "bezskrupulozniot prodava~". Sudot tvrdel deka distinkcijata pome|u povredata na garancijata i aktivnata izmama kaj prodava~ot e podràna so "avtoritet i pri~ina". Toj citiral edna prethodno donesena odluka vo koja bilo navedeno deka: O~igledno, koga izdava~ot na akreditivot znae deka dokumentot, iako e korekten po forma, fakti~ki e falsifikuvan ili nezakonit, toj ne moè da bide povikan da go priznae toj dokument kako soglasen so uslovite na kreditot. Me|utoa, sudot ne sakal da predupredi deka ako bankata {to gi prezentira dokazite i menicata za naplata e sovesen imatel, nejzinoto pobaruvawe vo odnos na emisionata banka nema da bide otfrleno, duri i koga "osnovnata transakcija e oboena so izmama."

Va`no e da se zabeleì deka ovoj slu~aj ne involvira vremen sudski nalog za vozdrùvawe i zatoa toj ne moè da se koristi kako primer za da se pokaè ona {to go bara podnositelot na baraweto vo vrska so verojatnosta od negoviot uspeh za su{tinata na ex parte situacijata.45 Natamu, protestot na tuèniot mu dozvoluva na tuìtelot neizdrànite tvrdewa da se zemat kako najpovolni za slu~ajot na tuìtelot. Zatoa ne moè da se garantira izvlekuvaweto na nikakvi zaklu~oci vo vrska so standardite za dokaùvawe za barawata na preliminarni sudski nalozi kaj koi tuèniot gi pobiva naodite na tuìtelot vo pogled na fakti~kata situacija. Kako {to raspravavme prethodno (s. 207-208), ovie standardi duri sega se pojavuvaat. Bez ogled na toa, presudata vo slu~ajot Sztejn ja obezbeduva klu~nata distinkcija pome|u tvrdeweto za obi~nata povreda na garanciata i tvrdeweto za namernata izmama, kako i pome|u pravata na korisnikot i sovesniot imatel.

Faktot deka tuènata banka izbrala da ne se protivi na faktite generalno ili so poseben akt ne treba nu`no da se smeta za gre{ka vo postapkata zatoa {to toa isto taka moè da ja odrazuva odlukata na bankata da sorabotuva so svojot klient preku olesnuvawe na izdavaweto na vremenata merka. Vakvata sorabotka ~esto se opredeluva ne samo so svesta na bankata za izmamata na korisnikot, tuku i so nejzinite odnosi so posredni~kata banka. Ako posredni~kata banka dejstvuvala kako zastapnik na emisionata banka i se potpirala na izre~nite ili premol~nite instrukcii ili na prethodnoto postapuvawe i ja negocirala menicata na korisnikot, bi bilo bezbedno da se pretpostavi deka emisionata banka nema da sorabotuva so klientot. Emisionata banka bi sorabotuvala so posredni~kata banka vo neziniot obid da go dokaè svojot status na sovesen imatel i da dobie isplata po menicata.

220. Presuda vo slu~ajot Malas - Angliskata odluka vo slu~ajot Hamzeh Malas & Sons v. British Imex Industries Ltd. ni go ilustrira funkcioniraweto na vremeniot nalog za vozdrùvawe. Akreditivot predviduval dve dostavi na ~eli~ni {ipki. Po inspekcijata na prvata dostava, tuìtelot tvrdel deka {ipkite seriozno ne gi ispolnuvaat dogovorenite specifikacii. Poniskiot sud dal ex parte sudski nalog popre~uvaj}i gi tuènite korisnici da vle~at od vtoriot akreditiv. Sudskiot nalog imal va`nost do 14:30 ~asot na 10 dekemvri 1957 godina. Me|utoa, tuìtelite stignale duri vo 15:00 ~asot toj den da gi prezentiraat dokumentite na emisionata banka i da dobijat isplata spored kreditnite uslovi. Utroto na 10 45 Ex parte e latinski praven termin {to zna~i "od (so ili za) ednata stranka". Ex parte odlukite se odluki (presudi) doneseni od strana na suija bez da ima potreba da bidat prisutni site stranki vo sporot.

115

dekemvri tuìtelot pred poniskiot sud pobaral prodolùvawe na va`nosta na sudskiot nalog se dodeka strankite sudski ne go re{at sporot (vsu{nost nastouvaj}i da go transformira ex parte sudskiot nalog vo preliminaren sudski nalog). Ova barawe bilo odbieno, so {to tuìtelot vedna{ se àlel do Apelacioniot sud koj vo 14:45 ~asot istiot den donel presuda protiv tuìtelot.

Eden od apelacionite sudii, Sellers L.J., iako se soglasil so svoite kolegi za naodite deka sudskiot nalog generalno ne treba da bide izdaden koga postoi spor vo vrska so stokite, dodal deka moè da postojat slu~ai vo koi sudot vr{i jurisdikcija kako slu~aite kaj koi postoi izmamna transakcija. Taka dokazite na tuìtelot, {to bile dovolni za ex parte sudskiot nalog na poniskiot sud, se pokaàle kako nedovolni za izdavawe na preliminaren sudski nalog.

Treba da se zabeleì deka nepopravlivosta na {tetata {to eventualno mu bila nanesena na korisnikot-tuèn preku nemo`nosta za blagovremeno soobrazuvawe so kreditnite uslovi moèla te{ko da vlijae vrz odlukata na Apelacioniot sud. Na sli~en na~in, faktot deka tuèniot bil korporacija domicilirana (so sedi{te) vo Velika Britanija i deka moèla da bide tuèna za nadomest na {teta zaradi povreda na dogovorot isto taka moèbi bilo zna~ajno vo slu~ajot.

vv. Rafinirawe i podocneèn razvoj

221. Voved - Presudite vo slu~aite Sztejn i Malas obezbedile konceptualna osnova za iskoristuvaweto na preliminarnite sudski nalozi i vremenite nalozi za vozdrùvawe vo angliskoto pravo za akreditivite. Poslednite pet godini, suovite vo SAD re{ile golem broj slu~ai {to involviraat vremeni sudski nalozi za vozdrùvawe i sudski nalozi. Kako {to e spomenato prethodno vo ovaa glava (s. 217) najgolemiot broj takvi odluki involvirale garancii i standby krediti. Sosema sprotivno, tokmu zatoa {to formalnoto soobrazuvawe e polesno kaj ovie krediti, otkolku kaj obi~nite dokumentarni krediti (kreditite {to se odnesuvaat na transakcii so premin na titulata-sopstvenosta po pravilo baraat mnogu poobemna i pokompleksna dokumentacija otkolku garanciite i standby kreditite), standardite za prifatlivosta na sudskite nalozi kaj standby i garantiranite krediti, a fortiori isto taka se primenuvaat i na obi~nite krediti.

Fakti~kata razli~nost i pravnata sloènost na ovie odluki e takva {to deneska e mo`no da se odgovorat nekoi va`ni pra{awa {to vo pravoto na akreditivite gi postavuvaat sudskite nalozi. Primeri za tie pra{awa se: Koj e obemot na tvrdeweto za postoewe na izmama? (infra s. 222). [to e nepopravliva {teta? Koj e soodveten podnositel na baraweto? (infra 223). Koj mora da se priklu~i kako stranka, bez koja ne se moè? Koja e razlikata pome|u baraweto za vme{uvawe na stranata na korisnikot i na stranata na emisionata banka? (infra s. 224). Kolku docna moè da se bara sudskiot nalog? (infra s. 225).

Izloùvaweto na ovie odluki ima va`na komparativna vrednost, osobeno vo jurisdikciite koi verojatno }e se soo~at so ovie pra{awa vo bliska idnina.

222. Tvrdewe za postoewe na izmama - Iako nekoi avtori go zastapuvaat stavot deka sudskiot nalog treba da se izdade samo ako postoi izmama vo prezentiranite dokumenti, podobriot stav (razgleduvan vo supra s. 212) e deka sudskiot nalog treba da bide izdaden zaradi izmama ili vo osnovnata transakcija ili vo dokumentite {to i bile prezentirani na emisionata banka.

Osven pra{aweto za obemot, postoi i pra{aweto za namerata: dali izmamata vo vrska so sudskiot nalog za akreditivot bara postoewe na namera sli~no na onaa {to mora da se dokaùva za krivi~nite izmami ili kaj tu`bite za pari~ni {teti> Okru`niot sud na SAD vo edna odluka od 1973 godina vo slu~ajot

116

Dynamics Corp. of America v. Citizens & Southern Nat. Bank smetal deka soglasno jurisprudencijata po equity ne e neophodno za tuìtelot da gi dokaè site elementi na utuìvata izmama {to se baraat kaj tu`bite za monetarni {teti. "Izmamata ima po{iroko zna~ewe vo equity, otkolku vo pravoto i namerata za izmama ili za pogre{no pretstavuvawe na rabotite ovde ne e neophoden element. Izmamata, vo smisla na equity, gi opfa}a site akti, propusti i prikrivawa {to podrazbiraat povreda na pravna ili equity dol`nost, trust ili doverba i {to se {tetni za nekoj drug ili so koi se steknuva nesvesna ili nezasluèna prednost za nekoj drug."

Na prv pogled ovaa definicija se ~ini nepomirliva so onaa vo odlukata vo slu~ajot Sroka (supra s. 208) kaj koja se bara, kako vo tradicionalnata common law izmama "namerno pogre{no pretstavuvawe na rabotite za da se profitira od drug" Faktite i kontekstot na pravnite lekovi vo ovie dva slu~aja garantiraat izmiruvawe. Vo presuata vo slu~ajot Dynamics akreditivot bil izdaden za da i se garantira na vladata na Indija deka ako taa ne e zadovolna so oru`jeto {to trebala da go kupi od tuèniot, taa }e bide obes{tetena za nejzinata isplata otkako }e dostavi izjava vo koja se naveduva deka Dynamics ne ja ispolnil svojata obvrska spored dogovorot za nabavka na oru`je. Ovde se pretpostavuva deka }e postoi dostava na oru`je od strana na klientot i ovlastuvawe za isplata od strana na indiskata vlada, kako i pretpostavkata deka nabavkata na Dynamics ne e zadovoluva~ka. Indiskata vlada gi ignorirala ovie pretpostavki. Koga kako rezultat na embargoto na oru`je naloèno od strana na SAD za vreme na indisko-pakistanskata vojna, Indija ne moèla da go stekne oru`jeto, taa prezentirala menica pridruèna so izjava deka Dynamics ne gi ispolnil svoite obvrski. Dynamics dokaàl deka toj bil podgotven da ja dostavi svoata oprema, FOB negovata fabrika i deka indiskoto barawe za isplata spored akreditivot ne e zaradi neispolnuvaweto na Dynamics, tuku zaradi embargoto na oru`je. Zatoa tie tvrdele deka sertifikatot (izjavata) na Indija e izmamen. Vrz osnova na tie fakti, Dynamics pobaral preliminaren sudski nalog do ishodot na negovoto barawe za traen sudski nalog i deklaratoren praven lek.

Sprotivno na nepla}aweto ili nedavaweto ovlastuvawe da se plati na indiskata vlada (korisnikot) vo vrska so oru`jeto ~ie steknuvawe bilo pokrieno so konkretniot akreditiv, korisnikot vo odlukata Sroka mu pozajmil na klientot iznosi {to daleku gi nadminuvale onie {to se barale spored akreditivot. Fakti~ki, kako {to e zabeleàno od strana na sudot vo slu~ajot Sroka "Nikoj ne go spori faktot deka tuìtelot (korisnikot) ima pravo na svoite pari." Tvrdeweto na klientot deka postoi izmama vo presudata Sroka se javuva zaradi toa {to akreditivot upatuva na "obrtnite sredstva za neuspe{niot proekt", odnosno za proektot koj i pokraj finansiskite vlogovi na tuìtelot-korisnik ne se realiziral. Sprotivno na odlukata vo Dynamics, pra{aweto vo Sroka ne e povrzano so standardite za vremenata merka, tuku na sodrìnata na notifikaciata na klientot za izmama na bankata i vo kontekstot na celosnoto soslu{uvawe na su{tinata na "legitimnata odbrana na izmamata".

Postojat dobri pri~ini da se prifati sekoja sudska definicija na izmamata vo posebniot kontekst. Preliminarniot sudski nalog ne treba da go re{i pra{aweto za pravoto, tuku da go za~uva status quo-to za da ne nastapi nepopravliva {teta za tuìtelot. Prigovorot za izmama kako del od celosnoto soslu{uvawe za su{tinata na slu~ajot pomaga da se razre{i pra{aweto koj e toj koj vo krajna linija }e ima pravo na iznosot od akreditivot. Zatoa, za da se prinudi tuìtelot vo postapkata za vremena merka da iznese prima facie dokazi (soborliva prezumpcija) za ~esto nejasnata namera za pogre{noto pretstavuvawe na rabotite isto taka moè da dovede do nanesuvawe {teta {to sudskiot nalog sakal da ja izbegne.

223. Nepopravliva {teta - Propustot na podnositelot na baraweto da gi dokaè faktite {to pretstavuvaat nepopravliva {teta, kako {to e toa navedeno vo

117

odlukata od 1976 godina na Apelacioniot sud vo Ilinois vo slu~ajot Edgewater Construction Corporation Co. v. Percy Wilson Mortgage and Finance Corporation, pretstavuva opravduvawe da ne se izdade vremen sudski nalog. Ovoj sud utvrdil deka ako vo izve{tajot ni{to ne naveduva na toa deka isplatata na tuèniot-korisnik po negovoto formalno soobrazuvawe so kreditot, podocna nema da bide pokriena (nadomestena), ne zna~i dokaz za nepopravlivata {teta. Vakviot zaklu~ok e zasilen so utvrduvaweto deka tuìtelot }e bide li{en od upotrebata na sredstvata isplateni spored akreditivot, koga postojat soodvetni pravni lekovi za nivnoto vra}awe, ne e dovolno za da se tvrdi postoewe na nepopravliva {teta. Na sli~en na~in, tvrdeweto deka pravoto ne e jasno vo vrska so tu`bata za nadomest na {teta na klientot protiv emisionata banka i osobeno kako da se izmerat tie {teti, nema da se smeta za dovolno.

Obratno, koga klientot dokaàl deka korisnikot se nao|a vo takvi finansiski te{kotii {to nema da bide vo mo`nost da go kompenzira klientot za pretpostavenata izjava za izmama, sudot vakvite fakti gi smetal za dovolni za da utvrdi nepopravliva {teta.

Kako zaklu~ok, treba da se zabeleì deka postoi organska vrska pome|u serioznosta na izmamata ili falsifikatot i sudskata percepcija na nepopravlivosta na {tetata. Ako klientot dokaè na primer deka toj e mnogu somni~av zatoa {to korisnikot gi prezentiral transportnite dokumenti celi tri nedeli po realniot prevoz i deka postojat seriozni izgledi za dokumentirana izmama (so jasni elementi za nezakonsko odnesuvawe), isplatata po akreditivot }e se smeta za ednakva na nepopravliva {teta.

224. Stranki vo postapkata za izdavawe sudski nalog - Kako generalno pravilo site stranki neophodni za donesuvaweto na kone~nata odluka za su{tinata na sporot se neophodni stranki vo postapkata za izdavawe na sudskiot nalog. Taka, javnoto trgovsko dru{tvo {to dejstvuvalo kako klient za izdavawe na akreditiv mora da se pridruì kako neophodna stranka-tuìtel, duri i koga realniot tuìtel e korporacija ~ii akcioneri gi kontroliraat dvete dru{tva. Otsustvoto na soodveten tuìtel }e go pottikne apelacioniot sud da go vrati slu~ajot na poniskiot sud za soodveten vme{uva~.

Vo teorijata, ne postojat pri~ini zo{to baraweto ne moè istovremeno da se upati protiv korisnikot, emisionata i konfirmacionata banka. Korisnikot }e bide spre~en da vle~e, negocira ili bara isplata na menicata ili da bara isplata i zaloga na akreditivot ili negovo prenesuvawe na drug korisnik. Emisionata i konfirmacionata banka }e bidat spre~eni da negociraat, akceptiraat ili da izvr{at isplata na menicata na korisnikot, da go naplatat svoeto barawe ili duri i da gi dobijat dokumentite.

Me|utoa, vo praksa, potrebata da se izbere pome|u pridruùvaweto na bankite ili na korisnikot moè da bide naloèno od strana na faktori kako vreme i tro{oci. O~igledno ako korisnikot ne samo {to ja vle~el, tuku i ja negociral menicata, sudskiot nalog na korisnikot }e bide naso~en protiv bankite. Obratno, ako korisnikot seu{te ne vle~el i ako bankata go ubedila sudot deka postojat site izgledi taa da pretrpi seriozni i nepopravlivi {teti kako posledica na sudskiot nalog koj dava preliminaren nalog, tro{ocite na obvrznicata (soodvetnoto obezbeduvawe) za za{tita samo na odgovornosta na bankata moàt da go napravat sudskiot nalog protiv bankata zabranuva~ki.

Odlukata na Apelacioniot sud vo Kalifornija od 1974 godina vo slu~ajot Steinmeyer v. Warner Consolidated Corporation obezbeduva dopolnitelna osnova za vklu~uvawe na korisnikot kako tuèn. Kako {to }e se potsetime od prethodnata rasprava za ovoj slu~aj (supra s. 206) tuìtelot bil kupuva~ na udel vo kapitalot ~ija kupovna cena bila isplatena so sopstveni menici obezbedeni so izdavawe na standby akreditiv. Vo slu~aj na neispolnuvawe po menicite i otkako korisnikot }e

118

se povika i }e go dokaè neispolnuvaweto, akreditivot }e stane plativ. Od korisnikot se baralo da dokaè deka klientot ne izvr{il soglasno uslovite i rokovite na sopstvenite menici. Od svoja strana, menicite mu davaat pravo na tuìtelot-klient da go prebie "iznosot na sekoja zaguba, odgovornost ili {teta pretrpeni od ili vo vrska so odredbite na ovoj dogovor..."

Pred prezentacijata na akreditivot za naplata, tuìtelot ja izvestil (notificiral) emisionata banka deka }e gi vr{i pravata na prebivawe predvideni so izvestuvaweto. Vo isto vreme, tuìtelot podnel barawe za sudski nalog (vremena merka) protiv korisnikot nastouvaj}i da go spre~i da bara naplata po akreditivot i protiv bankata so barawe da ja spre~i isplatata. Korisnikot tvrdel deka akreditivot treba da bide naplaten, bez ogled na pravoto na tuìtelot na prebivawe. Kako odgovor na ova o~igleno otstapuvawe od principot na apstraktnosta, sudot smetal deka "pome|u Steinmeyer i Warner (klientot i korisnikot), akreditivot ne moè da se tolkuva izolirano od osnovniot dogovor i od sopstvenata menica. Akreditivot e istovremen so dogovorot i sopstvenata menica. Tekstot vo italik treba da ja istakne klu~nata distinkcija kako {to toa go gledal sudot. Sudot so zborot pome|u indiciral deka i pokraj toa {to klientot moè da gi istakne soodvetnite prigovori protiv korisnikot, tie ne moàt da bidat istaknati vo odnos na emisionata banka.

Koga edna stranka {to se smeta za imatel na menica go tuì nejziniot izdava~ ili akceptant i tuèniot istakne li~ni prigovori {to gi ima protiv tuìtelot, toa ne e konzistentno i e {tetno vo pravoto na akreditivite. Toa pretpostavuva deka klientot stoi vo istata pozicija kako i transantot ili akceptantot na menicata i deka pozicijata na korisnikot e analogna na onaa na imatelot na istata menica. Ovie analogii ne se vtemeleni zatoa {to strankata {to e najblisku do pozicijata na akceptant na menicata e emisionata banka, a ne klientot. Pravata na korisnikot da dobie naplata po svojata menica, barem pred nejzinoto akceptirawe, ne proizleguvaat od negovoto "poseduvawe" na menicata, tuku od vetuvaweto vgradeno vo samiot akreitiv. U{te pova`no, ako praviloto od Steinmeyer se ~ita liberalno, toa mu dozvoluva na klientot da istaknuva prigovori {to nitu emisionata banka ne moè da gi istaknuva vo odnos na korisnikot, nitu samiot klient moè da gi istaknuva vo odnos na emisionata banka ako taa banka go tuì za nadomest, otkako prethodno izvr{ila isplata po akreditivot (supra s. 208). Se {to klientot treba da stori za da go li{i vetuvaweto na emisionata banka od negovata apstraktna priroda e da mu se pridruì na korisnikot vo negovoto barawe za vremena merka (sudski nalog).

Kone~no, liberalnoto ~itawe na Steinmeyer gi namaluva materijalno-pravnite uslovi vospostaveni so odlukata vo slu~ajot Sztejn (supra s. 219), deka za da se izdade sudskiot nalog mora da postoi izmama vo dokumentite ili osnovnata transakcija. Spored Steinmeyer tvrdeweto za povreda na garancijata }e se smeta za dovolno. Zatoa se veli deka Steinmeyer treba da se ~ita kako da bara ne samo istovremenost pome|u osnovniot dogovor i akreditivot, tukui vklu~uvawe na uslovitei rokovite na ovie dogovori, direktno ili so upatuvawe, vo samiot tekst na kreditot.

225. Blagovremenost na sudskiot nalog - Pra{aweto {to ~esto se postavuva e koj e posledniot rok vo koj moè da se pobara od emisionata ili konfirmacionata banka da ne go honoriraat akreditivot. Dali moè bankata da se spre~i da izvr{i isplata vo koe bilo vreme pred nezinoto realno upla}awe na paritena korisnikot ili pred kreditiraweto na negocijacionata ili prezentacionata bankarska smetka? Vo slu~ajot Tranarg C.A. v. Banca Commerciale Italiana od 1977 godina, Vrhovniot sud na Wujork smetal deka ne moè da se izdade sudski nalog".....koga, pred dostavata na vremeniot nalog za vozdrùvawe, emisionata banka utvrila deka korisnikot se soobrazil so uslovite na akreditivot i go izdal

119

svojot ~ek soglasno tie uslovi. Treba da se zabeleì deka ostavata na vremeniot nalog za vozdrùvawe e izvr{ena na tuènata banka otkako taa go dostavila (remitirala) korisni~kiot ~ek na korespondentskata banka vo Kalifornija, no pred kliringot na ~ekot pome|u korespondentskata i emisionata banka. So drugi zborovi. emisionata banka nitu go platila ~ekot na korisnikot, nitu go saldirala za naplata kaj korespondentskata banka.

Vrhovniot sud na Wujork utvrdil deka koga edna{ }e bide izdaden ~ekot so koj se pla}a akreditivot, se primenuva ~lenot 4 od UCC so koj se reguliraat bankarskite depoziti i naplati, osobeno koga stanuva zbor za me|u-bankarskite odnosi.UCC s. 4-213(1) gi naveduva aktite {to pretstavuvaat kone~na isplata na bankata. Me|u niv, to~kata (v) go opfa}a zavr{uvaweto na postapkata od strana na bankata na deponiraweto na stavkata na navedenata smetka na trasantot, izdava~ot ili na drugoto zadolèno lice i to~kata (g) pravewe vremeno i neotpovikano "saldirawe" so druga banka za taa stavka. UCC s. 4-104(1)(j) od svoja strana, go definira terminot "saldirawe" kako "da plati vo gotovo, so saldirawe preku klirin{ka ku}a, kako dolg ili kredit ili preku remitirawe (dostavata) ....". Zatoa, remitiraweto (dostavata) na ~ekot na emisionata banka na korespondentskata banka se smeta za saldirawe i kone~no pla}awe so koe se popre~uva preliminarniot sudski nalog.

No kakvo }e bide praviloto ako akreditivot bara vremena menica i akceptira~kata banka dobila vremen nalog za vozdruùvaweotkako bankata ve}e aj akceptirala menicata na korisnikot, no pred prezentacijata za naplata? Edna angliska presuda od 1974 godina na Chancery Division go presudila slednovo: "Duri i koga e izdaden, sudskiot nalog nema da ja popre~i isplatata na francuskata kompanija (korisnikot). Bidej}i menicata bila akceptirana od strana na Barclays' Bank, taa ve}e moèla da premine vo racete na nekoj sovesen imatel." So drugi zborovi, sudot smetal deka negocijacijata bila klu~nata to~ka za prifa}aweto na sudskiot nalog protiv prezentacijata ili isplatata na vremenata menica. Ovoj stav, da se potsetime, celosno e konzistenten so tolkuvaweto na UCC s. 5-114(2)(a) od strana na sudovite vo SAD: osven vo onie slu~ai vo koi negocijacionata banka dobila izvestuvawe za izmamata i zatoa ne moè da se kvalifikuva za statusot sovesen imatel, nejzinoto steknuvawe na menicata za nadomest, na sovesen i ~esen na~in i bez izvestuvawe }e go popre~i izdavaweto na sudskiot nalog (supra s. 212).

225a. Otkaùvaweod pravoto - Bez ogled na blagovremenosta na podnesenoto barawe, sudot moè da utvrdi deka klientot so svoeto odnesuvawe se otkaàl od svoeto pravo na preliminaren sudski nalog. Na primer vo J&K Plumbing & Heating v. International Tel & Tel, presuda od 1976 godina na Vrhovniot sud na Wujork, tuìtelot kupil materijali od tuèniot i ne platil okolu US$ 41.000, od koi US$ 21.000 bile nesporni. Tuèniot odbil natamu da gi dostavuva materijalite, se dodeka tuìtelot ne dobie akreditiv so koj se garantira isplatata na novite dostavi, plus US$ 21.000 deka tuìtelot priznava deka mu dolì na tuèniot. Tuìtelot dobil akreditiv za pribli`no US$ 89.000. Toj bil dostapen otkako tuèniot potvrdil deka tuìtelot ne a izvr{il isplatata.

Vo me|uvreme, tuìtelot se obidel da plati za novite dostavi dostavuvaj}i ~ek na polniot iznos na kupovnata cena (pribli`no US$ 66.000). Pokraj toa, toj pratil u{te eden ~ek za priznaeniot dolg od prethodnata dostava (US$ 21.000). Me|utoa, vtoriot ~ek sodrèl restriktivno inosament koj, ako bil prifatliv za tuèniot, bi pretstavuval dogovor i namiruvawe na site prethodni pobaruvawa, vklu~uvaj}i gi pribli`no US$ 40.000 vo sporot. Tuèniot odbil da go potpi{e indosamentot, go vratil ~ekot i vle~el menica po viduvawe na emisionata banka na US$ 21.000 pridruèna so dokazi za neispolnuvaweto. Tuìtelot dobil vremen nalog za

120

vozdruùvawe spre~uvaj}i ja bankata da go honorira akreditivot i podnel barawe za preliminaren sudski nalog i presuda vo skratena postapka protiv tuèniot.

Vrhovniot sud vo Wujork, me|u drugoto, smetal deka dostavata na dvata ~eka od strana na tuìtelot na US$ 66.000 i US$ 21.000 "glavno go indicira negovoto veruvawe deka navedenite isplati se negova obvrska i vakvoto odnesuvawe pretstavuva otkaùvawe od pravoto na tuìtelot da bara preliminaren sudski nalog...."

gg. Zaklu~oci

226. Pravoto za sudskite nalozi za isplatitepo akreditivite pretrpe zna~itelen razvoj vo anglo-amerikanskoto pravo, a osobeno vo SAD po Vtorata svetska vojna, vo denovite na presudata za Sztejn. Materijalno-pravnite koncepcii kako izmamata i nepopravlivata {teta se rafinirani i adaptirani na transakciite so akreditivite. Proceduralnite pra{awa kako koj se vistinskite stranki, koj go snosi tovarot na dokaùvaweto, blagovremenosta i otkaùvaweto od tu`bata se odgovoreni nasoodveten na~in. Sepak, bi pretstavuvalo seriozna gre{ka ako se pretpostavi deka ovie vo osnova sudski i equity pravila pla~at za kodifikacija ili za mehani~ka primena na idnite sporovi za sudskite nalozi.

To~no e deka prili~en broj odluki {to gi razgleduvavme gi {titat pravata na klientite soo~eni so nepopravliva {teta zaradi izmamna prezentacija ili ispolnuvawe pred pravata na emisionata ili posredni~kata banka koi isto taka moàt da stradaat zaradi nemawe pravo na regres protiv izmamnite korisnici. Ako se zeme previd konstantniot proces na odmeruvawe na soodvetnite slabi strani {to gi karakteriziraat pravnite lekovi spored equity, stavot na sudovite moè da se promeni ako apstraktnata priroda (a so toa i izvesnosta) na vetuvaweto vo akreditivot se zagrozeni od preteranata ili zloupotrebnata upotreba na sudskite nalozi. Posle se, bankite i korisnicite moàt ramnopravno da tvrdat deka klientite, soglasuvaj}i se da obezbedat izdavawe na akreditivot isto taka se soglasuvaat so primenata na formalnite standardi za soobraznost. Taka moè da se tvrdi deka klientot {to se soglasil, na primer, pravoto za potvrda na soobraznosta so propi{anite uslovi da mu go prenese na korisnikot, spored equity ne moè da se sprotistavi na soobraznosta na prv pogled. So davaweto na svojata soglasnost, se tvrdi, toj se otkaùva od site svoi prigovori vo odnos na osnovnata transakcija. Dodeka ovoj argument po seta verojatnost }e bide otfrlen vo onie jurisdikcii vo koi toj e protiv javnata politika, toj seu{te moè da dovede do zasiluvawe na standardite za prifatlivosta na sudskite nalozi.

b. Civil law pravni lekovi

227. Francuskiot saisie-arret - Francuskiot Zakon za gra|anska postapka, ~len 557 i 558 dozvoluva zaplena na dvi`nite stvari {to se nao|aat kaj treto lice od strana na doveritelot (creancier) koj moè da go opravda svoeto pobaruvawe vo odnos na toj imot vrz osnova na dokumentirani dokazi ili, vo otsustvo na tie dokazi, da dobie soglasnost od sudot.

Primenata na ovie odredbi na sporot pome|u klientot, emisionata ili konfirmacionata banka i korisnikot vo vrska so pretpostavenite nedostatoci pri ispolnuvaweto ili povredata na osnovniot dogovor moè da dovede do seriozni koncepciski i prakti~ni problemi. Koga ne postoi "samo-izvr{en " dokument, kako javen akt ili negociabilen instrument vo koj se vgradeni pravata na klientot protiv

121

korisnikot voop{to ne e jasno {to }e pretstavuva prifatliva osnova za pobaruvaweto.

Dali pretpostavenoto nesoobrazuvawe na korisnikot so odredbite od osnovniot dogovor moè da pretstavuva takva osnova i ako e toa taka, dali toa nema da ja uni{ti apstrakcijatai izvesnosta (sigurnosta) na kreditnoto vetuvawe? Od druga strana, ako pobaruvaweto se temeli vrz nesoodvetnata prezentacija na dokumentite, toa }e bara dokaz za {tetite {to proizlegle od aktot na akceptiraweto ili isplatata, samite akti {to zaplenata ima namera da gi spre~i. Kone~no, ne e jasno na koj na~in pobaruvaweto, kakvo {to e toa na korisnikot vo transakcijata so akreditivot, {to e usloveno so soodvetnoto soobrazuvawe so odredbite od kreditot, moè da pretstavuva utvrdeno pobaruvawe ili imot {to podleì na zaplena.

228. Klu~nite presudi vo Francija - Klu~nata presuda od 1950 godina na Cour d'appel vo Pariz se obiduva da odgovori na nekoi od gore postavenite pra{awa. Od konfuznata fakti~ka sostojba se ~ini deka klientot pobaral od bankata vo mestoto na ìveali{teto (sedi{teto) na klientot da mu bide izdaden akreditiv vo mestoto na ìveali{teto (sedi{teto) na korisnikot za da pokrie kupuvawe na pribli`no 500 toni specificiran ~elik. Transportnite dokumenti atestirale dostava na 452 tona, no potvrdata za inspekcijata ili soobraznosta izdadena vo mestoto na ìveali{teto (sedi{teto) na prodava~ot upatuvala na tonaà nad 600 toni, verojatno vklu~uvaj}i i ~elik koj ne bil specificiraniot. Spored tvrdeweto na prodava~ot ovaa razlika podocna bila popravena. Klientot go negiral ova i pobaral saisie-arret (~ija najbliska common law analogija e writ za zaplena ili sekvestracija) za da ja spre~i isplatata na emisionata banka. Saisie-arret bil izdaden od strana na Okrugot Sena i poddràn od strana na Apelacioniot sud vo Pariz.

Klientot ne se povikal na izmama, neispolnuvawe, ni{tovnost ili nepostoewe na osnovniot dogovor. Klientot tvrdel deka postoi povreda na dogovorot od strana na prodava~ot koga toj dostavil nesigurna koli~ina i kvalitet na ~elik, {to na kupuva~ot mu dava pravo na tu`ba za povreda na dogovorot.

Korisnikot tvrdel prvo deka saisie arret vsu{nost go transformira neotpovikliviot akreditiv vo otpovikliv. Vtoro, toj tvrdel deka klientot vo najdobar slu~aj ima nesigurno pobaruvawe {to ne moè da sluì kako osnova za saisie-arret. Kone~no, korisnikot upatil na odlukata na italijanskiot Corte di Cassazione od 1936 godina koj odbil sli~no barawe za sekvestracija od strana na italianskiot klient.

Avocat general Cuneo, vo svojata argumentacija - {to sudot ja prifatil vo celost - go otfrlil prvoto tvrdewe na korisnikot deka odnosot pome|u emisionata banka i korisnikot vo transakcija so neotpovikliv akreditiv e nenaru{ena so izdavaweto na saisie - arret. So drugi zborovi, bankata ostanuva odgovorna, iako pla}aweto }e bide suspenirano se dodeka ne se ras~istat pravata na strankite vo sudskata parnica. Odnosot {to e zasegnat so saisie - arret e odnosot pome|u klientot i korisnikot. Kupuva~ot, potencijalniot doveritel, kako rezultat na pretpostavenata povreda na vetuvaweto ima dovolno osnovi da bara izdavawe na nalog za sekvestracija namenet za za{tita od mo`nosta za negova naplata. Se {to se bara e "un principe certain de creance contre les saisies beneficiaires du credit" (dovolno izvesna osnova za pobaruvawe protiv korisnicite).

Otfrlaweto na vtoriot argument na korisnikot podrazbira dvojna pretpostavka. Na prvo mesto se pretpostavilo deka postoela dovolna osnova da se bara izdavawe na nalog za sekvestracija po iznesenoto tvrdewe deka postoi povreda na dogovorot. Vtoro, se pretpostavilo deka saisie -arret moè da go ima za svoj predmet pobaruvaweto na korisnikot vrz prihodite od akreditivot, iako seu{te ne bila utvrdena soobraznosta so negovite uslovi. Kone~no, Avocat general Cuneo napravil razlika pome|u odlukata na Corte di Cassazione i konkretniot slu~a,

122

naveduvaj}i deka vo italijanskiot slu~aj klientot nastojuval da zapleni sredstva deponirani vo bankata od koja bilo pobarano da izdade akreditiv od druga banka, no taa samata ne go izdala akreditivot, {to bilo slu~aj vo sporot {to go re{aval francuskiot sud. Se smetalo deka italianskiot sud bil vo pravo koga go odbil baraweto za sekvestracija, zatoa {to vo otsustvo na obvrzuva~ki odnos pome|u bankata koja go otvorila - ne go izdala - akreditivot i korisnikot, korisnikot nema da ima pobaruvawe {to bi moèlo da bide zapleneto od strana na klientot. Vo kusoto obrazloènie Cour d'appel re{il deka "ne postoi pravna odredba ili princip {to ja spre~uva mo`nosta kupuva~ot da izdejstvuva zaplena na kreditot otvoren vo polza na negoviot prodava~, ako kupuva~ot toa go opravdal so dovolno izvesna (sigurna) osnova na pobaruvaweto protiv prodava~ot. Dovolno izvesna (sigurna) osnova bila tvrdeweto na kupuva~ot "deka dostavenite stoki ne bile onie {to bile dogovoreni i vrz taa osnova toj baral nadomest na {teta protiv svojot snabduva~."

Taka bilo utvrdeno {iroko pravilo za prifatlivosta na zaplenata - {to ne gi ograni~uva pravnite lekovi na slu~aite na izmama ili na celosno otsustvo na nadomest, tuku ja dozvoluva vo slu~aite na delumna povreda. Ovde ne e tolku va`no {to ne se utvrdeni nikakvi upatstva ili osnovi za procenka na vistinitosta ili serioznosta na pretpostavenata povreda. Isto taka se ~ini od mala va`nost {to izdavaweto na saisie-arret po~iva vrz dve ne ba{ celosno konzistentni prezumpcii: od edna strana, se prezumiralo deka pobaruvaweto na korisnikot za isplata od emisionata banka e dovolno neopravdano {to go opravduva obidot na klientot da ja spre~i taa isplata i od druga strana, se pretpostavilo deka pobaruvaweto na korisnikot na isplata e dovolno validno pobaruvawe za da se kvalifikuva kako predmet koj podleì na zaplena.

I pokraj silnite doktrinarni kritiki, odlukata na Cour d'appel na Pariz bila sledena od strana na drugite francuski sudovi, iako vo poograni~ena merka. Vo 1971 godina Tribunal de commerce od Pariz dal nalog za sekvestracija vo slu~aj vo koj specifikaciite na kupuva~ot za merkite i dizajnot na oblekata {to se uvezuvala od Indija prodava~ot do taa merka ne gi zemal predvid {to tie "ne soodvetstvuvale na normalnite merki na nitu edno ~ove~ko su{testvo" . Tribunal de commerce imal maka da ja opi{e vremenata priroda na nalogot i ona {to toj go prifatil kako soodveten dokaz za prima facie pobaruvaweto protiv korisnikot.Toj istaknal deka nesoodvetnite merki bile utvrdeni vo prisustvo na pretstavnikot na prodava~ot vo Francija i deka treba da se prezemat opredeleni ~ekori za so pomo{ na ekspertski svedoci da se proceni sevkupniot kvalitet na dostavata. Tribunalot isto taka dodal deka isklu~ocite od principot na apstrakcija se vo red samo vo "ekstremni" slu~ai, so {to bila pobiena privilegiranata pozicija na korisnikot vo transakciite so akreditivite. Zatoa, ovaa presuda dava prili~na teìna na argumentite povrzani so principite na pravi~nosta kako uramnoteùvaweto na pravata i obvrskite na korisnikot i klientot i nepopravlivosta na pretpostavenata povreda {to mu e nanesena na podnositelot na baraweto vo sporedba so vremenata {teta {to mu bila predizvikana na tuèniot.

229. Belgisko pravo - Vo edinstvenata dostapna presuda, pretseatelot na sudot od prv stepen na Bri` (Bruges) naloìl zaplenana kreditot po tvreweto na klientot deka prviot korisnik na prenosliviot kredit nesoodvetno se soobrazil so svojot del od dostavata i go koristel kreditot za da gi izmami italijanskite monetarni vlasti. Sudot vo Bri` go izmenil dekretot ne zatoa {to generalno ne bil dostapen pravniot lek, tuku zatoa {to toj ne bil dostapen vo odnos na sovesniot imatel (tiers de bonne foi) kako vtor steknuva~ na kreditot.

230. Italija -Zaplenata na klientot (sequestro giudizario) na sredstvata {to gi drì bankata bez zadr{ka e odobrena vo 1922 godina od strana na Corte d'Appello vo

123

Xenova. Sudot bil svesen za principot od pravoto na dokumentirana kupoprda`ba spored koe klientot treba da plati prvo, a potoa da se izjasnuva za kvalitetot na stokite (solve et repete). Toj smetal deka zatoa {to kupuva~ot otkril neregularnosti vo prvata od nekolkute dostavi, toj podnel tu`ba za povreda na dogovorot, a ekspert nazna~en od strana na sudot utvrdil deka stokite se so nedostatoci i deka zaplenata pretstavuva soodveten praven lek. Pravoto na zaplena, kako i vo francuskata odluka od 1950 godina bilo povrzano so za{titata na mo`noto pobaruvawe na nadomest na {teta od strana na kupuva~ot vo odnos na prodava~ot, mo`nost za koja se veli deka nastanuva "od momentot koga prodava~ot }e izvr{i povreda na svojata obvrska da nabavi soodvetni stoki". Me|utoa, sudot, ne bara povredata da bide sudski konstatirana ili utvrdena pred da se naloì zaplenata.

Podocne`nite odluki bile mnogu pojasni vo vrska so toa koi bankarski sredstva moè da se zaplenat i pod kakvi okolnosti. Vo 1936 godina, Corte di Cassazione ne dozvolil zaplena na sredstvata deponirani od strana na podnositelot na baraweto (klientot) kaj bankata koja go otvorila akreditivot vo Italija (tuèniot) kako predvremeno pla}awe na kreditot izdaden od banka vo Argentina. Sudot zaklu~il deka mo`nata preventivna zaplena (sequestro conservativo) nema da go spre~i obes{tetuvaweto na emisionata banka od strana na tuèniot, zaradi nejzinata isplata na korisnikot. Pokraj toa, otsustvoto na obvrzuva~kite odnosi pome|u bankata koja go otvorila akreditivot (ne go izdala) (opening versus issuing) i korisnikot go diskvalifikuvaat pravoto na klientot na zaplena, zatoa {to i nepostoi pobaruvawe od strana na korisnikot {to moè da bide predmet na zaplena. Zaplenata treba da bide naso~ena protiv sredstvata vo argentinskata emisiona banka.

Me|utoa, vo 1962 godina, istiot sud do{ol do razli~en zaklu~ok. Bankata A pobarala od bankata B da konfirmira prenosliv kredit na korisnikot C vo mestoto na ìveali{teto (sedi{teto) na B. C trebala da bide isplatena 90 dena po denot na koj bile dostaveni stokite. Po barawe na C, B izdala back-to-back kredit (supra s. 56) na D, snabduva~ot na C vo Francija. Kuso vreme po dostavata, B ja izvestilo A deka gi dostavil soodvetnite dokumenti {to gi baral C i deka isplatata treba da se slu~i na krajot od rokot od 90 dena. Pribli`no dve nedeli pred toj rok klientot na A uspeal da go zapleni avansot isplaten za kreditot kaj A. Istiot den koga istekol akreditivot, A go izvestilo B za zaplenata so faks i so barawe kreditot da ne se ispla}a. B, od svoja strana, baral da bide obes{teten za iznosot platen po kreditot so tvrdewe deka so prifa}aweto na prezentacijata na dokumentite na korisnikot toj trebalo da plati i deka sega ima pravo na nadomest. Tribunale vo Milano vrz osnova na ne{to {to e imenuvano kako "utvrdena povreda" od strana na korisnikot, vo me|uvreme mu naloìl na A da go vrati avansot za kreditot na svojot klient. Soo~en so faktot deka A }e treba dvapati da go pla}a iznosot na svojot klient i na B i prifa}aj}i go tvrdeweto na klientot i na A deka isplatata na B bila rezultat na negovo nezavisno dejstvie kon C, pobaruvaweto na nadomestot od strana na B bilo otfrleno od strana na Tribunale. Po àlba, Corte di Appello vo Milano ja izmenil odlukata na Tribunale vrz osnova na principite na izvesnosta i apstrakcijata {to baraat obes{tetuvawe na konfirmacionata banka po iznesuvaweto na dokazite za soodvetno ispolnuvawe samo na kreditnite uslovi. Sudot ne moèl da vidi deka iskoristuvaweto na kreditot od strana na korisnikot kaj back-to-back transakcijata na koj bilo na~in vlijae vrz pravata na obes{tetuvawe na B. Toj priznal deka negovata odluka }e ima "paradoksalen" rezultat na prinuduvawe na A da plati dva pati, no go obvinil A za sopstvenoto predviduvawe da ne gi prezeme soodvetnite proceduralni ~ekori {to toa moèle da go spre~at. Corte di Cassazione smetal deka pla}aweto dva pati od strana na A e rezultat {to ne moè da se tolerira i go potvrdil stavot na Tribunale deka so ogled

124

na toa {to B realno ne go platilo kreditot, tuku dalo svoj kredit, nema pravo na nadomest od A. Zatoa, duri i koga zaplenata ne bila naso~ena protiv sredstvata na bankata so koi direktno trebalo da se plati korisnikot, {to go zastapuval sudot vo 1936 godina, taa banka trebala da gi snosi konsekvencite.

Prethodnite odluki upatuvaat na o~igledniot problem predizvikan od upotrebata na sequestro giudiziario vo transakcija so neotpovikliv-konfirmiran akreditiv. Kako praven lek naso~en kon zamrznuvawe na sredstvata pendente liti toj moè da se iskoristi sekade kade {to ima sredstva, {to sekoga{ ne mora da koincidira so mestoto na koe odgovornosta spored uslovite na kreditot stanuva efektivna od strana na korisnikot. Rezultatot mnogu lesno moè da bide ne~esen ili za bankata ili za dvete, kako {to toa ni go pokaùva odlukata od 1962 godina.

231. Germanija - Preovladuva~kiot stav vo germanskoto pravo gi razlikuva slu~aite vo koi osnovnata transakcija e ni{tovna i nevaè~ka ili koga nejzinoto ispolnuvawe stanalo celosno nevozmo`no od situacijata na delumna nemo`nost za ispolnuvawe. Vo prviot slu~aj - {to opfa}a slu~ai na izmama i falsifikat ka prezentacijata na dokumentite - klientot moè da izdejstvuva vremena merka so koja na korisnikot mu se naloùva da ne vle~e ili da se obiduva da dobie isplata spored kreditot. Vo vtoriot slu~aj, klientot nema nitu pravo da go spre~i korisnikot, nitu ovlastuvawe da gi zapleni sredstvata deponirani kaj emisionata ili konfirmacionata banka

Faktot deka vremenata merka e dostapna samo protiv korisnikot ja zagrozuva efikasnosta na pravniot lek. Naplatnata banka ili steknuva~ot na menicata seu{te }e bidat vo sostojba da dobijat isplata koga vremenata merka bila izdadena otkako korisnikot ja prenel svojata menica. Moè da se zamisli deka vremenata merka moè da bide dovolno {iroka za da go spre~i korisnikot da dobie isplata od naplatnata banka, no ako od svoja strana korisnikot e zadolèn kaj naplatnata banka moè da dojde do prebivawe {to involvira isplata po akreditivot {to isto taka moè da bide {tetno za klientot.

V. ZAKLUÔCI

232. Sporedba - Sporedbata na pravnite lekovi {to mu se dodstapni na klientot vo common i cil law jurisikciite koga klientot tvrdi deka osnovnata transakcija e ni{tovna ili deka ne moè da bide ispolneta (otsustvo na nadomest ili neispolnuvawe) ni pokaùva {iroka razli~nost vo stavovite.

Postoi soglasnost samo vo pogled na dva principa. Prviot ja negira obvrskata na emisionata banka da se vozdrì od pla}awe koga se pretpostavuva deka kreditot se temeli vrz ni{tovna, izmamna, ru{liva ili raskinliva transakcija ili prezentacija na dokumenti, osven sekako koga e naloèno vozdruùvawe od strana na sudot. Vtoriot go izzema sovesniot imatel na menicata na korisnikot od efektite na vremenata merka ili protiv pla}aweto od strana na emisionata ili konfirmacionata banka ili protiv vle~eweto ili negociraweto na korisnikot.

233. Poèlen balans - Postoi {irok disparitet na sudski i doktrinarni stavovi za vidot na izmamata ili povredata na korisnikot {to moàt da go pottiknat sudot da izdade vremena merka ili zaplena vo zemjite ~ii prava gi sporeduvame vo ovaa analiza. Dodeka nekoi sudovi baraat ni{to pomalku od izmama, definirana kako namerno la`no pretstavuvawe na rabotite, drugite prifa}aat po{iroka definicija na izmama, a nekoi, iako vo malcinstvo, se zadovolni so prima facie dokaùvawe na povredata na dogovorot. Stavot {to e najkonzistenten so neophodniot stepen na apstrakcija i sigurnost na kreditnoto vetuvawe ja prifa}a izmamata kako edinstvena osnova. Toj isto taka ja favorizira definicijata na izmamata {to ne e tolku precizna kako onaa vo krivi~noto pravo ili vo pravilata

125

za kaznenite obes{tetuvawa i {to ja opfa}a i dokumentarnata soobraznost i osnovnata transakcija.

Imaj}i ja previd equity prirodata na vremenata merka, elementot na nepopravliva {teta ima mnogu pozna~ana uloga kaj sudskite nalozi, otkolku kaj civil law zaplenite. Bez ogled na toa, vo civil law jurisdikciite kaj koi zaplenata na sredstvata od akreditivot se smeta za merka za za{tita na imotot protiv koj }e se bara izvr{uvawe vo idnina, a ne samo kako mehanizam so koj vremeno se zaplenuva sporniot imot, podnositelot na baraweto isto taka }e bide vo mo`nost da ja dokaè neposrednata i mo`nata nepopravliva {teta.

Isto taka postojat ostri razliki vo proceduralnite preduslovi na common law vremenite merki vo sporedba so civil law ekvivalentite.

Preku sporedba na odlukite vo navedenite jurisdikcii stanuva o~igledno deka sudskiot nalog vo common law go vgraduva najpoèlniot balans na fleksibilnost i sigurnost. Za razlika od germanskata vremena merka toj moè da se bara vo odnos na sekoja stranka koja so svoite akti verojatno }e go zagrozi ona {to se smeta za validno pobaruvawe na klientot vo odnos na korisnikot. Natamu, sprotivno na francuskiot i belgiskiot saisie - arret ili italijanskiot sequestro giudiziario toj ne se naloùva vrz pravata na klientot, kako pretpostaven doveritel za da se za{titi negovata potencijalna naplata vo odnos na korisnikot preku zaplena na pobaruvaweto na korisnikot ili na prihodite od kreditot. Daleku od toa da se tretira kako avtomatsko pravo na doveritelot, anglo-amerikanskiot sudski nalog - kako praven lek po equity - se dava samo vo isklu~itelni slu~ai ili vo slu~ai {to involviraat "ekstremni okolnosti" i po prima facie dokaz za izmama i nepopravlivost na predizvikanata {teta.

Se tvrdi deka so potpiraweto na ovie materijalno-pravni osnovi, civil law zaplenata moè da se pretvori vo fleksibilen praven mehanizam kakov {to e i sudskiot nalog. Isto taka se tvrdi deka sudot vo SAD sozdava pravila vo pogle na toa koi se vistinskite stranki vo procedurata i koi se efektite od vme{uvaweto na nivna strana vo postapkata, za blagovremenosta na podnesenoto barawe i za otkaùvaweto od tvrdeweto za izmama ne se nu`no karakteristika na common law urisdikciite; tie isto tolku lesno moè da se kreiraat i vo civil law sistemite.

No, poslednoto predupreduvawe. Stavot {to go gleda pravoto na klientot na zaplena na kreditnoto pobaruvawe ili prihodi kako avtomatsko pravo na doveritelot vsu{nost ja transformira emisionata ili konfirmacionata banka vo zainteresirana strana za pobaruvawata na koja bilo od stranite. Ovaa transformacija e sprotivna na prirodata na akreditivot {to bara od bankata da dejstvuva vo svojstvo na gospodar na isplatite i pretpostavuva sekvenca na nastanite ista kako i kaj dokumentarnata proda`ba - solve et repete.

Ovoj stav e isto tolku {teten kako i onoj koj kategori~no na klientot mu ja negira mo`nosta da ja spre~i isplatata, vle~eweto ili negociraweto na kreditnata menica. Dvata stava imaat tendencija da pottiknat nedoverba vo transakciite so akreditivite pretvaraj}i gi vo instrument za za{tita na ednata od stranite, za smetka na drugata.

126

XII. PRAVNA PRIRODA I FUNKCIJA

A. VOVED

234. Naporite da se opredeli pravnata priroda na neotpovikliviot komercijalen akreditiv se o~igledni vo anglo-amerikanskata i civil law literaturata u{te od 1920 godina. Najnapred, tie napori bea naso~eni kon iznao|awe zadovolitelna osnova za odgovornosta na izdava~ot na neotpoviklivoto vetuvawe vo odnos na korisnikot. Podocna, so {irokoto prifa}awe i upotrebata na komercijalniot akreditiv (vidi supra Glava I) stana neophodno da se utvrdi osnovata za pravata i obvrskite za se pogolemiot broj stranki inter se, kako bankata {to go otvora, izdava, sovetuva, konfirmira, pla}a, prezentira i negocira, steknuva~ite i kupuva~ite na menicata na korisnikot i steknuva~itena kreditot.

Sovremeniot rast i mno{tvoto na akreditivnite praksi, vklu~uvaj}i go i negovoto iskoristuvawe kako mehanizam za obezbeduvawe na pla}aweto vo slu~aj na neispolnuvawe kaj transakciite kaj koi ne doa|a do prenos na titulata (sopstvenosta) go naso~uvaat vnimanieto kon javnoto pravo{to gi regulira ekonomskite funkcii na izdavaweto. Zatoa pravnata priroda na akreditivot mora da se razgleduva ne samo vo svetlinata na pravata i obvrskite na strankite inter se. Nie isto taka treba da gi razgledame nejzinite efekti vrz solventnosta na bankite i da gi razgledame konsekvencite na kvazi-parite kreirani so izdavaweto na akreditivot i cirkulacijata na menicite na finansiskite pazari.

B. TEORII VTEMELENI VRZ "EDNOSTAVNOTO" I "KONSENZUALNOTO" DOGOVORNO PRAVO

235. Op{to - Terminite "ednostavno" i "konsenzualno" {to se primenuvaat vrz dogovorite vo common i civil law zemjite upatuvaat na onie dogovori ~ija izvr{nost zavisi od izre~nata ili premol~nata soglasnost na strankite vo transakcijata kako {to e taa izrazena vo razmenata na vetuvawata, aktite ili dvete, a ne od formata prifatena za dogovorot kako zape~ateno pismeno.

127

Razli~ni teorii se izneseni {to se obiduvaat da ja pojasnat prirodata na vetuvawata kaj neotpovikliviot akreditiv preku potpirawe na konsenzualnite kategorii.

236. Teorija za ponudata - Vetuvaweto spored neotpovikliviot akreditiv se smeta za ponuda do korisnikot {to }e bide prifatena koga toj }e gi prezentira potrebnite dokumenti.

Teorijata za ponudata e nezadovoluva~ka vo comon law kontekstot zatoa {to ne objasnuva na koj na~in, vo otsustvo na nadomest {to proizleguva od korisnikot (ponudeniot) za emisionata banka (ponuduva~ot), emisionata banka e obvrzana od momentot koga korisnikot ja primil ponudata. Zo{to normalnoto ovlastuvawe za otpovik vo pogled na neprifatenite ponudi}e se smeta deka bilo otkaàno od strana nabankata-ponuduva~ vo nedostatok na nadomest za negovata ponuda? I dodeka "ednostranata izjava za namerata"ili "dogovornite ponudi so fiksna data" generalno se validni vo periodot specificiran od strana na izdava~ot ili ponuduva~ot, analogijata so vetuvaweto vo neotpovikliviot akreditiv ne odi ponatamu. Bidej}i site prethoni kategorii pretpostavuvaat prifa}awe od strana na ponudeniot ili prima~ot na izjavata za namera kako preuslov za izvr{nosta na ponudata ili izjavata, izrazot na nezadovolstvo so uslovite na kreditot od strana na korisnikot - duri i koga podocna }e bie povle~en - }e se smeta za otfrlawe prosledeno so kontra-ponuda do bankata. Ovoj rezultat jasno }e bide sprotiven na pravoto i praksata na akreditivite {to pretpostavuvaat deka neotpovikliviot kredit e obvrzuva~ki za emisionata banka za vreme na periodot na validnosta, bez ogled na manifestaciite na korisnikot.

237. Vetuvawe ~ija nadomest ja dava kupuva~ot - Obiduva}i se da gi nadmine pre~kite na teorijata za ponuda, profesorot McCurdy vo SAD sugeriral deka vetuvaweto na prodava~ot-korisnik e potkrepeno so nadomest {to se dviì od kupuva~ot direktno kon emisionata banka ili so posredstvo na bankata koja go otvorila akreditivot. Ova pojasnuvawe se obiduva da go razre{i problemot na inherentnata otpoviklivost na ponudite so istaknuvawe deka dogovorot bil kompletiran vo momentot na izdavaweto na akreditivot. Se veli deka e prisuten nadomestot zatoa {to {tetata ne ja trpi liceto koe ja prima ponudata-korisnikot, tuku kupuva~ot. Duri i poasnuvaweto na McCurdy za tekot na nadomestot ne se smeta za zadovolitelno, zatoa {to direktnite ili inirektnite dogovorni odnosi na strankite se ~inat nekonzistentni so apstraktnite prava na korisnikot.

Kriticizmot naso~en protiv teorijata za ponudata se primenuva i na preformulacijata na McCurdy i isto taka protiv teoriite {to ja opi{uvaat odgovornosta na bankata vo odnos na korisnikot kako treto lice korisnik ili pove}estrano vetuvawe. Kako prima~ na konsenzualen vid navetuvawe korisnikot ima pravo da se potpre na nego i da podleì na soodvetnite prava spored equity. Kako {to e navedeno vo slu~ajot Adams v. Republic Steel Corp. od SAD: "Ako toj (tretoto lice doveritel korisnik) gi bara beneficiite, toj isto taka go snosi i teretot..." Bi bilo bespolezno da se obideme da go izbegneme izvitoperuvaweto na pravoto i praksata na akreditivite so tvrdewe deka se pojavuva "nov dogovor" pome|u bankata i korisnikot, otkako klientot i korisnikot i klientot i emisionata banka gi dogovorile svoite. Iako dogovorot od common law gledna to~ka svoite nadomesti gi crpi od osnovnite dogovori, se veli deka e nezavisen od niv. Duri i da se nadminat problemite so objasnuvaweto na apstraktnata priroda na bankarskoto vetuvawe so nekoj nov dogovor, {to voop{to ne e nekoe lesno pra{awe, sepak ostanuvaat i nekoi drugi pra{awa za odgovor. Na primer zo{to ne se bara prifa}aweto na korisnikot na noviot dogovor za toj da bide obvrzuva~ki? Ili zo{to korisnikot ne e obvrzan so noviot dogovor? Ili zo{to korisnikot gi otfrla uslovite na dogovorot ili predlaga drugi uslovi i seu{te, àlej}i se na orginalnite uslovi, go izvr{uva bankarskoto vetuvawe?

128

238. Specijalno zastapni{tvo - Spored teorijata za specijalnoto zastapni{tvo se veli deka kupuva~ot destvuva vo polza na prodava~ot koga }e go dobijat "nezavisnoto" vetuvawe na bankata za isplata. Ovaa teorija }e i dozvoli na bankata da odbie da plati koga moè da dokaè pogre{no pretstavuvawe na zastapnikot na solventnosta na negoviot vlastodavec.

Na sli~en na~in, problemite proizlezeni od apstraktnite karakteristiki na vetuvaweto vo akreditivot nema da se ublaàt so teorijata za novacija. Kupuva~ot-klientot prodolùva da bide odgovoren pred korisnikot za osnovnata transakcija i akreditivot, iako se smeta za pla}awe, ne moè da se smeta za "apsolutna isplata". Vtoro, tokmu zatoa {to kupuva~ot i prodava~ot i natamu se odgovorni za osnovnata transakcija ako korisnikot ne po svoja vina ne moè da izvr{i naplata po akreditivot ili ako kupuva~ot ne go dobil dogovorenite stoki, ne postoi realna zamena (substitucija) za obvrskite. Kako {to be{e istaknato prethodno, bankarskoto vetuvawe za isplata na korisnikot ne soodvetstvuva na nitu edna stara ili nova obvrska na korisnikot.

239. Bankarska garancija - Ako neotpoviklivoto vetuvawe na emisionata banka se tretira kako garancija, toa doveduva do ne{to {to e poznato kako "vtorostepena" (sekundarna) odgovornost. Taka izvesnosta (sigurnosta) i apstraktnosta na kreditnoto vetuvawe }e bidat trgnati na strana, zatoa "{to celiot predmet na transakcijata od trgovska gledna to~ka e prezemawe od strana na bankarot na primarnata, a ne na sekundarnata (vtorostepenata) odgovornost. Kako garant na naplatata, bankata treba da ima pravo da bara od korisnikot da gi iscrpi site pravni lekovi protiv klientot pred da pobara isplata od bankata i koga go istaknuva svoeto pobaruvawe vo odnos na bankata, korisnikot seu{te }e bide soo~en so prigovorite povrzani so osnovniot dogovor.

Me|utoa treba da se spomene deka vo nekolku kontinentalno-evropski zemji postoi nekodificiran vid na garancija {to sozdava primarna, apstraktna odgovornost vo odnos na korisnikot, {to e celosno nezavisna od dogovorot pome|u nego i korisnikot.

240. Neperfektna ili kumulativna delegacija na dolgot - Profesorite Asquini vo Italija i Hamel vo Francija sugeriraa obrazloènie na neperfektna delegacija na dolg kako podobruvawe na teorijata za garancija. Kaj neperfektnata ili "kumulativnata" delegacija, prenesuva~ot na ovlastuvaweto (kupuva~ot) predviduva vmetnuvawe na treto lice (banka) kako steknuva~ na ovlastuvaweto koj }e bide primarno odgovoren. Pokraj toa, steknuva~ot na ovlastuvaweto ne e solidarno odgovoren so prenesuva~ot zatoa {to "sekoj dol`nik podleì na razli~na pri~ina za dejstvuvawe, samo ako e povrzana so istiot predmet; po isplatata na edniot, drugiot se osloboduva."

Ovaa teorija ja opravduva apstrakcijata na bankarskoto vetuvawe, no ne ja obezbeduva neophodnata sigurnost baraj}i soglasnost na korisnikot za delegacijata. Taka, duri i koga soglasnosta na korisnikot moè da se pretpostavi od negovoto mol~ewe, kako {to sugerira Hamel, neotpovikliviot akreditiv moè da se smeta za vospostaven od momentot koga mol~eweto realno zapo~nalo, {to vo najdobar slu~a e nesigurno pravilo.

241. Rezime - Nakuso, nekoi konsenzualni ili ednostavni dogovorni teorii ne ja objasnuvaat apstraktnosta na vetuvaweto ili na koj na~in vetuvaweto na emisionata banka e obvrzuva~ko i pokraj otsustvoto na tradicionalnite dogovorni elementi, kako nadomestot na liceto koe go dalo vetuvaweto ili soglasnosta na liceto koe dobilo vetuvawe. Zatoa, nitu edna konsenzualna teorija ne gi objasnuva izvesnosta (sigurnosta) i apstrakcijata na vetuvaweto ka neotpovikliviot akreditiv.

129

V. TEORII VTEMELENI VRZ PRAVOTO ZA TRGOVSKITE SPECIJALNOSTI

242. Terinot trgovska specijalnost (mercantile specialty) vo common law ozna~uva kategorija na vetuvawe {to e obvrzzuva~ko zaradi konkretnata forma na vetuvaweto, a ne zaradi dogovaraweto ili razmenata na vrednosti vo vrska so izdavaweto. Iako samiot termin ne e poznat vo civil law svetot, postojat sli~ni koncepciski poimi.

Me|u teoriite za prirodata na akreditivot {to go koristele konceptot na trgovskata specijalnost vo common law i civil law jurisdikciite se akceptiraweto na korisni~kata menica ili baraweto isplata avansno pred prezentacijata na dokumentite, formalnoto apstraktno vetuvawe i novite trgovski valuti.

i. Avansno akceptirawe

243. Postoi golema sli~nost pome|u vetuvaweto da se akceptira trasiranata menica vgradena vo menicata ili na poseben dokument i vetuvaweto vgradeno vo neotpovikliviot kredit. Trasatot-akceptantot na menicata vetuva deka }e plati na ozna~enoto lice vo menicata, dodeka emisionata banka vetuva deka }e mu plati na trasantot ili na imatelot na menicata vle~ena po akreditivot ili kaj akreditivite bez menica, na liceto koe }e go prezentira kreditniot instrument.

Me|utoa, ovaa teorija ne moè da bide konzistentna so uslovot vo golem broj jurisikcii deka anticipatornoto akceptirawe na menicata mora da bide napraveno na istiot instrument za da bide validno. Pokraj toa, prirodata na vetuvaweto kaj neotpovikliviot akreditiv ne moè celosno da bide analogna na akceptiraweto na negocijabilniot instrument, kakov {to e trasiranata menica. Prvo, akceptiraweto vo trasiranata menica mora da se smeta ili kako celosno bezuslovno ili barem ne podlo`no na dokumentarnite uslovi {to obi~no se vgraduvaat vo akreditivot. U{te pova`no, pozicijata na imatel na korisni~kata menica vo vreme pred akceptiraweto na menicata od strana na emisionata ili konfirmacionata banka ne moè da pretstavuva analogija na imatelot na akceptirana trasirana menica. Kako {to raspravavme vo prethodnata Glava (supra s. 205) imatelot na neakceptiranata menica na korisnikot podleì na prigovorite {to se dostapni protiv korisnikot. Ovie prigovori generalno ne moàt da se istaknuvaat protiv imatelot na akceptiranata menica koj nea ja steknal od liceto na koe treba da mu bide plateno po menicata vrz nekoi drugi osnovi (ne kako naplaten zastapnik).

ii. Formalno apstraktno vetuvawe

244. Nekolku germanski avtori i sudski odluki go karakteriziraat vetuvaweto vo akreditivot kako "apstraktno vetuvawe" (abstraktes Schuldversperechen) vrz osnova na definicijata previdena za taa institucija vo ~lenot 780 od Gra|anskiot zakonik. Ovaa odredba mu dozvoluva na liceto ednostrano da se obvrze, bez ogled na osnovot za obligacijata, ako vetuvaweto e vo pismena forma ili vo nekoja druga forma propi{ana so zakon. Formalnoto apstraktno vetuvawe, kako vetuvawe vo akreditivot, }e bide validno bez ogled na osnovnata transakcija i nezavisno od toa dali taa e akceptirana od liceto na koe mu e dadeno vetuvaweto ili ne. Natamu, formalnoto apstraktno vetuvawe se smeta deka e obvrzuva~ko za davatelot na vetuvaweto od momentot na negovoto dostavuvawe do liceto na koe mu e dadeno toa vetuvawe. Toa }e zna~i poddr{ka na eden od mo`nite, iako nu`no ne i najsoodvetniot, moment za vospostavuvawe na kreditot.

130

Kone~no, apstraktnata priroda na vetuvaweto, spored nekoi avtori, }e ja spre~i bankata da gi istaknuva prigovorite od osnovniot dogovor protiv korisnikot.

Nekoi protivnici na ovaa teorija istaknuvaat deka ~lenot 812 od germanskiot Gra|anski zakonik za neosnovanoto zbogatuvawe moè da i dozvoli na bankata da istakne prigovor za otsustvo na osnovnata transakcija vo vrska so ni{toven ili ru{liv dogovor za kupoproda`ba so {to ili ja uni{tuva ili seriozno ja ograni~uva apstraktnosta na vetuvaweto spored ~len 780 od Gra|anskiot zakonik. Me|utoa, kako {to istaknuvaat Zahn i Ellinger, vetuvaweto dadeno od strana na lice koe ne e stranka na osnovnata transakcija ima razli~no nivo na apstrakcija od onaa {to ja koristi ednata od strankite vo transakcijata; obi~no toa treto lice nema da moè da se povikuva na neosnovanoto zbogatuvawe na ednata od strankite vo osnovnata transakcija za smetka na drugata. Ni{tovnosta ili poni{tlivosta {to moè da ja istaknuva tretoto lice, emisionata banka treba da go otkrie pri prezentacijata na dokumentite na liceto na koe mu bilo dadeno vetuvaweto (korisnikot). Pokraj toa, nekoj moè da dodade deka ~lenot 812 od GZ e konzistenten na principot solve et repete od pravoto na dokumentarnite proda`bi i pravoto na akreditivite zatoa {to toa pretpostavuva neopravdana isplata ili steknuvawe od strana na liceto koe go primilo vetuvaweto kako tuèna strana kako preduslov za tu`bata na tuìtelot-davatel na vetuvaweto. So drugi zborovi, situacijata {to se ~ini deka e previdena so ~lenot 812 od GZ e situacija na regres protiv korisnikot po isplatata na negovata menica ili po baraweto za isplata, a ne situacija na afirmativna odbrana (iznesuvawe prigovori) pred samata isplata.

iii. Nov vid trgovska valuta

245. Ulogata na apstraktnite vetuvawa - Spored misleweto na ovoj avtor analizata za pravnata priroda na institucijata (i nejzinite ~isto logi~ni aspekti) ne moè da se odvoi od empiriskoto utvrduvawe na nejzinata socio -ekonomska funckija. Ako pravnata institucija funkcionira soglasno nejzinata cel taa e vistinita za socio-ekonoskite sili {to ja pottiknuvaat nejzinata upotreba i za pravnata konceptualizacija {to nea ja pravat operativna.

Kako {to e spomenato vo prethodnata glava (supra s. 204) apstrakcijata na vetuvaweto od akreditivot e eden od mnogute slu~ai vo koi pravnite sistemi na pazarnite ekonomii razvile posebni institucii za olesnuvawe na raspredelbata na dvi`nite i nedvi`nite stvari obezbeduvaj}i go neophodniot stepen na sigurnost ili predvidlivost pri nivnoto steknuvawe. Po pravilo, kreiraweto na ovie formalni apstraktni vetuvawa im e dovereno na edna klasa trgovci, kakvi {to se bankarite, brokerite ili osiguritelite ili na nekoe oficijalno telo, kako Javniot register na sopstvenosta. Zatoa, stanuva va`no da se identifikuva karakteristi~nata funkcija i karakteristikite na formalnoto apstraktno vetuvawe {to se vgradeni vo neotpovikliviot akreditiv i da se utvrdat karakteristikite na liceto ili entitetot na koj mu e dovereno izdavaweto.

Primarnata ekonomska funkcija na neotpovikliviot akreditiv e isplata po transakciite vo koi strankite se na izvesna oddale~enost edna od druga i koga se bara posrednik koj treba da go obezbedi dokumentarnoto, kako sprotivno na realnoto nivo na soobraznost so dogovorenite uslovi. Kako platen ili monetaren instrument, vetuvaweto vo akreditivot mora da bide dokumentirano na nekoj stereotipen na~in za da moè lesno da se priznae i dda sluì kako potpora na liceto na koe treba da mu se plati, kako i na posrednicite, vklu~uvaj}i gi i realnite lica koi treba da go izvr{at pla}aweto (sovetodavnata, konfirmacionata

131

ili naplatnata banka). Stereotipiziraweto i potpiraweto baraat opredeluvawe na su{testvenite formalnosti i ograni~uvawe na operativniot instrument kako osnoven izvor na pravata i obvrskite pome|u liceto koe treba da plati i liceto na koe treba da mubide plateno ili na strankite koi dejstvuvaat vo nivna polza. Taka, pravata steknati od strana na korisnikot se mnogu "polikvidni", to est sposobni brzo da bidat konvertirani vo pari, eftino i bez ogled na osnovnite prigovori, otkolku {to e toa slu~aj so ~isto dogovornite obvrski. Vo taa smisla, neotpovikliviot akreditiv ja spodeluva prirodata na ona {to germanskite avtori go narekuvaat Wertpapiere (bukvalno: hartija so pari~na vrednost; hartija od vrednost), duri i koga toj ne e negocijabilen instrument vo strogata smisla na toj zbor. Bidej}i klientot i emisionata banka se zainteresirani za ispolnuvaweto na korisnikot, mora da se ograni~i prenoslivosta na samiot akreditiv od strana na korisnikot. Me|utoa, vo isto vreme moè da se tvrdi deka i pokraj vgraduvaweto vo tekstot na akreditivot na odredbi {to nie gi naveduvame kako uslovi, od ~isto pravna gledna to~ka ovie odrebi ne se idni i nesigurni nastani, tuku formalnosti potrebni za isplata na vetuvaweto. Zatoa, i pokraj svojata neprenoslivost akreditivot seu{te moè da se smeta za "bezuslovno vetuvawe da se plati opredelen iznos". Ova vetuvawe ja obvrzuva emisionata banka da ja prifati (akceptira) menicata na korisnikot pred samoto kreirawe na menicata. Koga edna{ taa }e bide akceptirana, taa stanuva celosno negocijabilna, a nejzinata negocijabilnost e ista kako i kaj drugite valuti.

Kako rezultat na nepari~nosta na vetuvaweto kaj neotpovikliviot akreditiv (to est stepenot do koj vetuvaweto moè brzo i eftino da se konvertira vo valuta), solventnosta na izdava~ot pretstavuva ekstremno va`na rabota. Pokraj toa, od su{testvena va`nost e izdava~ot da bide spremen brzo i efikasno da ja izvr{i verifikacijata na dokumentarnoto soobrazuvawe i upotrebata na stranskite valuti, {to od svoja strana bara svest za relevantnite praksi i za pristapot do svetskata trgovija i monetarnata mreà. Ovie uslovi parakti~no gi onevozoùvaat site javni ili privatni tela, {to ne se banki da imaat nekoe klu~no zna~ewe kako stranki vo sovremenite transakcii so akreditivite.

246. Osnovni odnosi - Vetuvaweto na emisionata ili konfirmacionata banka, vgradeno vo operativniot instrument, jasno se razlikuva od vetuvawata pome|u prodava~ot i kupuva~ot ili bankata i nejziniot klient. Sekoe od tie vetuvawa ima sopstven transakcionen kontekst i cel i sekoe vodi kon razli~ni pravni konsekvenci. Zatoa, karakterizacijata na akreditivot kako nov vid na trgovska valuta sugerira jasno razdvojuvawe pome|u razli~nite odnosi vo transakcijata so akreditivot.

Odnosite pome|u klientot ili bankata {to go otvora akreditivot i emisionata banka ili pome|u emisionata banka i korespondentot koj taa go instruira da sovetuva, konfirmira ili plati po akreditivot vo osnova se dogovorni odnosi. Zatoa tie primarno treba da se reguliraat od samite dogovorni strani i nivnite izre~ni ili premol~ni vetuvawa i so pravilata {to se primenuvaat na vidot na konkretniot dogovor, kako zastapuvawe, komision, pruàwe usluga ili rabota. Isto taka se relevantni pravilata za nebre`nosta koga se utvrduvaat obvrskite na bankata.

Odnosot pome|u emisionata ili konfirmacionata banka i korisnikot se temeli vrz operativniot krediten instrument i kako takov e del od formalniot i apstrakten akt na pla}awe {to se regulira so principitena formalnosta, sigurnosta (izvesnosta), striktnosta ili bukvalnoto soobrazuvawe i apstraktnosta.

Kone~no, odnosot pome|u emisionata ili konfirmacionata banka i sovesniot imamtel na menicata na korisnikot, osven za specifi~nite dogovorni odrebi se regulira so pravoto na negocijabilnite instrumenti.

247. Nov vid trgovska valuta - Konsekvenci - Karakterizacijata na trgovskiot akreditiv kako nov vid trgovska valuta pretstavuva korisno upatstvo za

132

elaboracija na zakonskite, sudskitei obi~ajnite pravila. Slednovo se nudi kako ilustracija:

(1) Kako formalno vetuvawe negoviot tekst vo golema merka }e profitira od konsenzusot, mo`no i na me|unarodno nivo, za su{testvenite elementi i za konsekvencite na propu{taweto na su{testvenite i ne-su{testvenite elementi;

(2) Kako instrument {to vgraduva visok stepen na sigurnost na naplatata nema da se prezumira deka toj e otpovikliv, vo slu~aj na mol~ewe. Momentot vo koj toj moè da stane efektiven isto taka treba jasno i precizno da bide utvrden so zakon, verojatno so negovo vrzuvawe, kako i kaj drugite Wertpapiere so steknuvaweto na vladenieto vrz operativniot krediten instrument od strana na korisnikot ili ovlastenite steknuva~i. Sigurnosta na vetuvaweto kaj neotpovikliviot akreditiv ne podrazbira nepovredlivost na obidite na klientot da go spre~at pla}aweto so vremena merka, sekvestracija ili zaplena ili na obidite na emisionata ili konfirmacionata banka da gi vrati pogre{nite ili izmamno dobienite isplati. Vo okolnosti na izmama ili nezakonitost treba da se spre~i isplatata na bankata. Na sli~en na~in, koga imalo isplata vrz osnova na prezentacija na falsifikuvani dokumenti ili zaradi seriozna zabuna na bankata {to proizlegla od latentna i ne vedna{ otkrivlivo nesovpa|awe mora da postojat nekoi osnovi za bankata da moè da izdejstvuva restitucija vo odnos na korisnikot-lice ovlasteno da ja primi isplatata. Sudskite odluki i doktrinarnite dela go dozvoluvaat regresot na emisionata ili konfirmacionata banka protiv korisnikot trasant ili imatel na menicata vo slu~aite vo koi imalo izmamna prezentacija na dokumentite ili koga imalo seriozna zabluda za faktite {to ne moèla vedna{ da bide otkriena od pogledot vrz dokumentite i bankata prodolìla na ekspeditiven na~in. Sosema e jasno deka ako bankata platila spored "rezerva" zatoa {to otkrila neusoglasenost i za da ja dobie soglasnosta na klientot, toa zna~i deka korisnikot ne moè da se sprotistavi na regresot, osven ako dokaè soobraznost.

(3) So ogled na toa {to stanuva zbor za apstraktno monetarno vetuvawe, prigovorite ili izvinuvawata na bankata protiv korisnikot treba da bidat ograni~eni na onie {to moè da se sporedat so tnr. "realni prigovori" kaj pravoto na negocijabilnite instrumenti, osobeno vklu~uvaj}i gi slu~aite vo koi samoto pla}awe bi pretstavuvalo nezakonit ili ni{toven akt. Mutatis mutandis, dejstvieto na korisnikot protiv bankata vo princip treba da bide za konkretno ispolnuvawe (pla}awe na kreditniot iznos plus kamata), a ne barawe na nadomest na {teta. Bi bilo sprotivno na apstraktnata priroda na vetuvaweto na emisionata banka da se bara od bankata da gi zeme predvid zagubite na dobivkata na korisnikot ili drugite posledovatelni {teti koga re{ava dali da go honorira kreditot ili ne. Ako vetuvaweto na bankata e pla}awe na nekoj pari~en iznos, bez ogled na osnovnite dogovori i specifi~nata upotreba za koa korisnikot }e gi upotrebi tie iznosi, emisionata banka treba, ako ne postoi ne~esnost i nesovesnost, da bide odgovorna samo za stavawe na parite na raspolagawe, vklu~uvaj}i gi i tro{ocite za takvata dostapnost na sredstvata. Taka, iako postojat dobri osnovi na korisnikot da mu se isplatat kamatata i tro{ocite na naplatata, pri~inata zo{to mu se dozvoluva namiruvawe na sporednite {teti {to proizleguvaat od osnovniot prodaèn dogovor se isto tolku neuverlivi kako i onie {to od nego baraat da gi "ublaì" {tetite vo slu~aj na anticipatorna povreda od strana na bankata {to se dolàt na pri~ini {to ne se povrzani so insolventnosta na bankata. Isto taka bi bilo nekonzistentno so prirodata na akreitivot da se dozvoli nadomest na {teta (vklu~uva}i i zagubena dobivka) vo redoven slu~aj na neisplata na bankata, to est vo slu~aj koj ne e svesno i namerno zanemaruvawe na pravoto na naplata na korisnikot.

(4) Kako su{testveno bankarsko vetuvawe, te{ko moè da se ospori deka bankite imaat istorisko ovlastuvawe za izdavawe. Me|utoa, ova ovlastuvawe ne e

133

blanko ovlastuvawe za izdavawe na neotpovikliv kredit zatoa {to vo celata slika treba da vlezat i faktorite kako solventnosta na bankata, likvidnosta na nejziniot imot, samo -likvidnata ili ne samo-likvidnata priroda na transakcijata, dostapnosta na devizi i drugi. Se tvrdi deka pri naloùvaweto na kvantitativni ili kvalitativni ograni~uvawa na izdavaweto treba da se obrne vnimanie na navedenite faktori, a ne na vidot na akreditivot per se. Faktot {to istoriski neotpovikliviot akreditiv prvo bil izdaden za pokrivawe na pla}aweto po transakcii vo koi doa|a do premin na sopstvenosta, kako proda`bi ne treba samoto po sebe da ja opredeluva poèlnosta od ograni~uvawe na izdavaweto na akreditivite samo na transakciite kaj koi postoi prenos na sopstvenosta. Garantnite ili standby akreditivite moàt da bidat isto tolku likvidni ili "razla~ni" kako i onie povrzani so dogovorot za proda`ba. Natamu, solventnosta na bankata ne mora da strada se dodeka emisionata banka ne stane zainteresirana za strankite vo sporot ili procenitel na osnovnoto ispolnuvawe.

G. ZAKLUÔCI

248. Trgovski praksi i pravna karakterizacija - Premnogu ~esto, odgovorot na pra{aweto kakva e pravnata priroda na nekoj daden akt ili transakcija sudovite i pravnite avtori go smetaat za ne{to {to avtomatski gi opredeluva pravata i dol`nostite na involviranite strani. Se pretpostavuva deka ako aktot ili transakcijata X, ~ii karakteristiki se definirani imaat analogna pravna priroda so aktot ili transakcijata Y, ~ii karakteristiki se dobro poznati, toga{ postoi sigurna osnova za razre{uvawe na te{kite pravni problemi. Naodot deka ne postoi zadovolitelna analogija i deka Y e sui generis, po pravilo, e voznemiruva~ki zatoa {to se veruva deka osnovata za donesuvawe na odlukite e krajno nesigurna. Vo nekoi slu~ai otsustvoto na analogija i nemo`nosta da se izrazi misleweto vo odnos na pravnata priroda na institucijata ne vodi kon iznenaduva~ki i o~igledno pogre{ni zaklu~oci deka institucijata ednostavno ne postoi ili deka taa nema ovlastuvawe da kreira pravo. Ona {to go zaboravaat onie {to se potpiraat na pravnata priroda kako na deus ex machina na trgovskoto pravo e deka trgovskite praksi nu`no ne se oblikuvani spored nekoi prethodno postojni pravni karakterizacii, tuku deka rabotite stojat obratno.

Neotpovikliviot komercijalen akreditiv e primer kaj koj prethodno postonite pravni kategorii imaat samo marginalna pomo{na sila, zatoa {to tie vgraduvaat nov vid na formalno apstraktno vetuvawe.

Idninata na neotpoviklivot akreditiv se ~ini svetla. Se ~ini deka vo svetot na golemi dale~ini i zgolemena trgovija }e postoi postojana potreba za vakvi doverlivi, eftini i fleksibilni sredstva za pla}awe i finansirawe. Postojat site indikacii deka tie }e se koristat vo golema merka kaj proda`bite, isto kolku i kaj ne-proda`nite transakcii. Zakonskoto, sudskoto ili obi~ajnoto pravo lesno moàt da go zako~at razvojot na institucijata ako se obidat da ja ograni~at vo nekoj kalap ili ako ne dadat pravna sankcija na pravednata trgovska praksa. Ona {to e potrebno za idnoto nosewe na odlukite e jasnoto razbirawe na ekonomskite i trgovskite funkcii na akreditivot i svesta za pravilata, principite i konceptite {to najmnogu pridonele za zadovolstvoto na strankite od na~inot na koj funkcionira akreditivot niz trgovskiot svet.

134

UCP 600

VOVED

Ovaa revizija na Ednoobraznite obi~ai i praksa za dokumentarnite krediti (akreditivi, voobi~aeno nare~ena UCP - Uniform Customs and Practice for Documentary Credits) e {esta revizija na pravilata od nivnoto prvo donesuvawe vo 1933 godina. Tie se plod na pove}e od tri godini rabota na Komisijata za bankarski tehniki i praksa na Me|unarodnata trgovska komora (ICC).

ICC, koja e osnovana vo 1919 godina za svoja osnovna cel ima{e olesnuvawe na me|unarodnata trgovija vo vremiwata koga nacionalizmot i protekcionizmot pretstavuvaa seriozna zakana za svetskiot trgovski sistem. Tokmu vo toj duh za prv pat bea doneseni i UCP - za da se namali konfuzijata predizvikana od promoviraweto na sopstvenite pravila za akreditivite na oddelnite inividualni zemji. Celta, koja od toga{ e ve}e ostvarena bila kreirawe na grupa dogovorni pravila {to bi vospostavile ednoobraznost vo praksata, za prakti~arite da ne mora da se soo~uvaat so mno{tvoto na ~esto konfliktnite nacionalni propisi. Univerzalnoto prifa}awe na UCP od strana na prakti~arite vo zemjite so prili~no razli~ni ekonomski i pravni sistemi e svedo{tvo za uspe{nosta na pravilata.

135

Va`no e da se potseti deka UCP pretstavuva trud na me|unarodna privatna organizacija, a ne na vladino telo. Od nivnoto donesuvawe, ICC insistira na centralnata uloga na samo-regulacijata (samo-upravuvaweto) vo delovnata praksa. Ovie pravila, formulirani celosno od strana na eksperti od privatniot sektor, go potvrduvaat vakviot pristap. UCP ostanuvaat najuspe{nata grupa privatni pravila za trgovijata {to bilo koga se razvile vo svetot.

Spektar na poedinci i grupi dade sopstven pridones za ovaa revizija, koja e nare~ena UCP 600. Tie ja opfa}aat UCP grupata za nacrt, koja sobra pove}e od 500 inividualni komentari pred da dojde do kone~niot tekst; UCP konsultativnata grupa sostavena od ~lenovi od pove}e od 25 zemji, {to sluè{e kako sovetodavno telo koe reagira{e i predlaga{e promeni na razli~nite nacrti; pove}e od 400 ~lena na ICC Komisijata za bankarski tehniki i praksa koi davaa postojani sugestii za promenite vo tekstot; i ICC nacionalnitekomiteti vo svetot koi imaa aktivna uloga pri konsoliddacijata na komentarite od svoite ~lenovi. ICC isto taka ja izrazuva svojata blagodarnost do prakti~arite vo industriite za transport i osiguruvawe, ~ii vredni sugestii bea uvaèni vo kone~nata verzija.

Guy Sebbangeneralen sekretarMe|unarodna trgovska komora

VOVED

Vo maj 2003 godina, Me|unarodnata trgovska komora ja ovlasti Komisijata za bankarski tehniki i praksa na ICC (Bankarskata komisija) da zapo~ne so revizija na Ednoobraznite obi~ai i praksa za dokumentarnite akreitivi, ICC Publikacija 500.

Kako i kaj drugite revizii, generalnata cel bila da se adresira razvojot vo bankarskata, transportnata i osiguritelnata industrija. Dopolnitelno, postoela potreba da se pogleda jazikot i stilot {to se koristi vo UCP za da se otstrani tekstot {to moè da vodi kon nekonzistentna primena i tolkuvawe.

Koga zapo~na rabotata na revizijata, odreden broj globalni pregledi naveduvaa deka zaradi diskrepancite, pribli`no 70% od dokumentite {to se prezentiraat kaj akreditivite se odbivaat u{te pri prvata prezentacija. Toa sekako imalo, a i natamu ima negativno vlianie vrz akreditivot viden kako sredstvo za pla}awe i ako ne se proveri moè da ima seriozni implikacii za odrùvaweto ili zgolemuvaweto na pazarniot udel kako priznaeno sredstsvo za saldirawe vo me|unarodnata trgovija. Voveduvaweto na provizijata za diskrepanca (neusoglasenost) od strana na bankite ja naglasuva va`nosta na ova pra{awe, osobeno koga osnovnite neusoglasenosti se somnitelni ili nevtemeleni. Iako za

136

vreme na va`nosta na UCP 500 nema{e osobeno golem broj sudski sporovi, voveduvaweto na Ekspertskite pravila za re{avawe na sporovite za ICC dokumentiraniot akreitiv (DOCDEX) vo oktomvri 1997 godina (podocna izmeneti vo mart 2002) dovedoa do re{avawe na pove}e od 60 slu~ai.

Za da se adresiraat ovie i drugite problemi, Bankarskata komisija formira{e Nacrt grupa za izmena na UCP 500. Isto taka be{e re{eno da se formira vtora grupa, poznata kako Konsultativna grupa za revizija i sovet za prethodnite nacrti dostaveni od strana na Nacrt grupata. Konsultativnata grupa, sostavena od nad 40 poedinci od 26 zemji se sostoe{e od eksperti o bankarskata i transportnata inustrija. Ve{to ko-pretsedavani od strana na John Turnbull, zamenik generalen menaxer, Sumoito Mitsui Banking Corporation Europe Ltd., London i Carlo Di Ninni, sovetnik, Italian Banking Association, Rim, Konsultativnata grupa dade vreden pridones za Grupata na nacrt pred da se donese nacrt tekstot do ICC nacionalnite komiteti.

Grupata za nacrt zapo~na so revizija na procesot preku analiza na sodrìnata na oficijalnite mislewa doneseni od strana na Bankarskata komisija spored UCP 500. Razgledani se okolu 500 mislewa za da se proceni dali involviranite pra{awa ja garantiraat promenata, dopolnata ili bri{eweto na koj bil ~len od UCP. Pokraj toa, be{e razgleduvana sodrìnata na ~etiri Pozicioni dokumenti doneseni od strana na komisijata vo septemvri 1994 godina, dve odluki na Komisijata (vo vrska so voveuvaweto na evroto i utvrduvaweto na ona {to pretstavuva orginalen dokument spored UCP 500 stav 20(b) i odlukite vo slu~aite so DOCDEX.

Vo tekot na procesot na revizija, be{e zemena previd obemnata rabota {to bila zavr{ena pri sozdavaweto na Me|unarodnata bankarska praksa za razgleduvawe na dokumentite spored dokumentarnite krediti (ISBP), ICC Publikacija 645. Ovaa publikacija se razvi vo neophoden pridru`nik na UCP za da se opredeli soobraznosta na dokumentite so uslovite na akreditivot. Nacrt grupata i Bankarskata komisija o~ekuvaa deka primenata na principite sodràni vo ISBP, vklu~uvaj}i gi i podocne`nite izmeni, }e prodolì i vo vremeto dodeka UCP 600 }e bidat vo sila. Vo vremeto na sproveduvaweto na UCP 600, }e ima dopolneta verzija na ISBP za tie da se usoglasat so su{tinata i stilot na novite pravila.

êtirite pozicioni dokumenti doneseni vo septemvri 1994 godina se usloveni so nivnata primena vo vrska so UCP 500; zatoa tie nema da se primenuvaat na UCP 600. Su{tinata na odlukata {to go pokriva orginalniot dokument be{e vgradena vo tekstot na UCP 600. Ishodot na DOCDEX slu~aite neizbe`no se temeli vrz postojnite mislewa na ICC Bankarskata komisija i zatoa ne sodràt nekoi posebni pra{awa {to baraat posebno razgleduvawe na tie pravila.

Edna od strukturnite promeni vo UCP e voveduvaweto na ~lenovi {to sodràt definicii (~len 2) i tolkuvawa (~len 3). So obezbeduvaweto na definiciite za ulogitena bankite i zna~eweto na specifi~nite uslovi i rokovi, UCP 600 ja izbegnuva neophonosta od povtoruvawe na tekstot za da se dade pojasnuvawe ili tolkuvawe. Na sli~en na~in, ~lenot {to se odnesuva na tolkuvawata ima za cel da gi pojasni nejasnite mesta {to se javuvaat vo akreditivite i da obezbedi kone~no pojasnuvawe na drugite karakteristiki na UCP ili kreditot.

Vo tekot na poslednite tri godini ICC nacionalnite komiteti se zanimavaa so razli~ni pra{awa za da gi opredelat svoite prioriteti za alternativnite tekstovi {to im bea dostavuvani od strana na Nacrt grupata.. Rezultatot od ovaa rabota i prili~niot pridones od nacionalnite komiteti za oddelnite delovi od tekstot se izrazeni vo UCP 600. Nacrt grupata ja razgleduva{e ne samo tekovnata praksa vo

137

vrska so dokumentarniot akreditiv, tuku i se obide da ja sogleda idnata evolucija na taa praksa.

Ovaa revizija na UCP pretstavuva kumulacija na preku tri godini ekstenzivna analiza, revizija, debata i kompromis kaj razli~nite ~lenovi na Nacrt grupata, ~lenovite na Bankarskata komisija i soodvetnite ICC nacionalni komiteti. Vredni komentari bea dobieni i od ICC Komisijata za transport i logistika, Komisijata za trgovsko pravo i praksa i Komitetot za osiguruvawe......

UCP 600

~len 1 primena na UCP

Ednoobraznite obi~ai i praksa za dokumentarniot akreditiv, 2007 revizija, ICC Publikacija broj 600 (UCP) se pravila {to se primenuvaat na sekoj dokumentaren akreditiv ("kredit")(vklu~uvaj}i gi, do merkata do koja moàt da se primenat, site standby akreditivi) koga tekstot na akreditivot izre~no naveduva deka podleì na ovie pravila. Tie se obvrzuva~ki za site stranki vo nego, osven ako izre~no ne bidat modificirani ili isklu~eni od akreditivot.

138

~len 2 definicii

Za celite na ovie pravila:

Sovetodavna banka zna~i banka {to go sovetuva kreditot (akreditivot) po barawe na emisionata banka.

Podnositel na baraweto zna~i stranka po ~ie barawe se izdava akreditivot.

Bankarski den zna~i denot na koj bankata e redovno otvorena vo mestoto vo koe treba da se izvr{i aktot {to podleì na ovie pravila.

Korisnik zna~i strankata vo ~ija polza se izdava akreditivot.

Soobrazna prezentacija zna~i prezentacija {to e soglasna so uslovite i rokovite na akreditivot, vaè~kite odredbi od ovie pravila i me|unarodnata standardna bankarska praksa.

Konfirmacija zna~i definitivno obvrzuvawe na konfirmacionata banka, pokraj ona na emisionata banka, deka }e ja honorira ili negocira soobraznata prezentacija.

Konfirmaciona banka zna~i bankata {to ja dodava svojata konfirmacija na akreditivot po odobruvawe ili barawe na emisionata banka.

Akreditiv (kredit) zna~i sekoj aran`man, bez ogled na toa kako e imenuvan ili opi{an, {to e neotpovikliv i so samoto toa pretstavuva kone~no obvrzuvawe na emisionata banka za honorirawe na soobraznata prezentacija.

Honorirawe zna~i:a. da se plati po viduvawe, ako akreditivot e dostapen preku pla}awe po

viduvawe.b. da se prezeme obvrska za odloèno pla}awe i da se plati na denot na

vtasanosta, ako akreditivot e dostapen preku odloèno pla}awe.v. da se akceptira trasirana menica ("draft") vle~ena od strana na

korisnikot i da se plati na denot na vtasanosta, ako akreditivot e dostapen preku akceptirawe.

Emisiona banka zna~i banka {to go izdava akreditivot po barawe na podnositelot na baraweto ili za sopstvena smetka.

Negocirawe zna~i kupuvawe od strana na nominiranata banka na trasiranata menica (vle~ena na banka koja ne e nominiranata banka) i/ili na dokumentite spored soobraznata prezentacija, preku avansirawe ili davawe soglasnost da se avansiraat sredstva na korisnikot na ili pred bankarskiot den na koj vtasuva obes{tetuvaweto za nominiranata banka.

Nominirana banka zna~i banka kaj koja e dostapen kreditot (akreditivot) ili koa bilo druga banka vo slu~aj na kredit dostapen kaj koja bilo banka.

139

Prezentacija zna~i ili isporaka na dokumenti spored akreditivot do emisionata banka ili nominiranata banka ili dokumentite {to se dostaveni na toj na~in.

Prezenter zna~i korisnikot, bankata ili druga strana {to ja pravi prezentacijata.

~len 3 tolkuvawa

Za celite na ovie pravila:

Koga e primenlivo, zborovite vo ednina opfa}aat i mnoìna, a onie vo mnoìna opfa}aat i ednina.

Akreditivot e neotpovikliv duri i koga nema takva indikacija.

Dokumentot moè da bide potpi{an ra~no, so faksimil potpis, perforiran potpis, pe~at, simbol ili koj bilo drug mehani~ki ili elektronski metod na avtentifikacija.

Uslovot za dokumentot da bide legaliziran, viziran, sertificiran ili sli~no }e bide ispolnet so kakov bilo potpis, znak, pe~at ili oznaka na dokumentot {to go ispolnuva toj uslov.

Podru`nicite na bankata vo razli~ni zemji se smetaat za posebni banki.

Terminite kako "prva klasa", "dobro poznata", "kvalifikuvana", "nezavisna", "oficijalna", "kompetentna" ili "lokalna" upotrebeni za da go opi{at izdava~ot na dokumentot mu dozvoluvaat na sekoj izdava~, osven korisnik, da go izdade toj dokument.

Osven koga se bara da bidat upotrebeni vo dokumentot, zborovite kako "promptno", "vedna{" ili "kolku e mo`no pobrzo" nema da se zemat predvid.

Izrazot "na ili okolu" ili sli~no }e se tolkuva kako odreba deka nastanot }e se slu~i vo tekot na pet kalendarski dena pred ili pet kalendardski dena po navedenata data, vklu~uva}i ja po~etnata i krajnata data.

Zborovite "do", "se dodeka", "do toga{", "od" i "pome|u" koga se koristat za da go opredelat periodot na dostavata go opfa}aat datumot ili datite {to se spomenati, a zborovite "pred" i "posle" gi isklu~uvaat spomenatite dati.

Terminite "prvata polovina" i "vtorata polovina" na mesecot }e se tolkuvaat kako prvi do petnaesetti i {esnaesetti do posledniot den od mesecot, vkluuvaj}i gi site datumi.

Terminot "po~etok", "sredina" i "kraj" na mesecot }e se tolkuvaat kako prvo do deseti, edinaesetti do vaesetti i dvaeset i prvo do posledniot den od mesecot, vklu~uvaj}igi site datumi.

~len 4 akreditivi (krediti) v. dogovori140

a. Akreditivot po svojata priroda e posebna transakcija od proda`bata ili drugite dogovori vrz koi moè da se temeli. Bankite na nitu eden na~in ne se zasegnati ili obvrzani so toj dogovor, duri i koga vo akreditivot e vneseno nekoe upatuvawe na nego. Zatoa, obvrzuvaweto na bankata da honorira, negocira ili da ispolni nekoja druga obvrska spored akreditivot ne podleì na prigovorite na podnositelot na baraweto {to proizleguvaat od negovite odnosi so emisionata banka ili so korisnikot.

Korisnikot vo nitu eden slu~aj ne moè da se potpre na dogovornite odnosi {to postojat pome|u bankite ili pome|u podnositelot na baraweto i emisionata banka.

b. Emisionata banka treba da go obeshrabri sekoj obid na podnositelot na baraweto, kako sostaven del od akreditivot da vklu~i kopii od osnovniot dogovor, proforma faktura i sli~no.

~len 5 dokumenti v. stoki, uslugi ili ispolnuvawe

Bankite postapuvaat po dokumentite, a ne so stokite, uslugite ili ispolnuvaweto na koi moàt da se odnesuvaat dokumentite.

~len 6 dostapnost, istek na rokot i mesto za prezentacija

a. Akreditivot mora da ja navede bankata kaj koja e dostapen ili dali e dostapen vo nekoja banka. Akreditivot dostapen kaj nominiranata banka isto taka e dostapen i kaj emisionata banka.

b. Akreditivot mora da navede dali e dostapen preku isplata po viduvawe, so odloèno pla}awe, akceptirawe ili negocirawe.

v. Akreditivot ne smee da se izdade kako dostapen so trasirana menica vle~ena na podnositelot na baraweto.

g. i. Akreditivot mora da go navede krajniot rok za prezentacija. Krajniot rok naveden za honorirawe ili negocirawe}e se smeta deka ekraen rok za prezentacija.

ii. Mestoto na bankata kaj koja e dostapen akreditivot e mesto na prezentacijata. Mestoto za prezentacija spored akreditivot dostapen kaj koja bilo banka e mestoto na taa banka. Mestoto za prezentacija osven mestoto na emisionata banka e dopolnitelno mesto, pokra mestoto na emisionata banka.

d. Osven kako {to e predvideno so stav 29(a), prezentacijata od ili vo polza na korisnikot mora da bide izvr{ena na ili pred krajniot rok.

~len 7 obvrzuvawe na emisionata banka

141

a. Pod uslov propi{anite dokumenti da se prezentirani pred nominiranata banka ili pred emisionata banka i tie pretstavuvaat soobrazna prezentacija, emisionata banka mora da honorira ako kreditot e dostapen preku:

i. pla}awe po viduvawe, odloèno pla}awe ili akceptirawe kaj emisionata banka;

ii.pla}awe po viduvawe kaj nominiranata banka i taa nominirana banka ne vr{i isplata;

iii. odloèno pla}awe kaj nominiranata banka i taa nominirana banka ne go prezela svoeto obvrzuvawe za odloèno pla}awe ili go prezela obvrzuvaweto za odloèno pla}awe, no ne platila na denot na vtasanosta;

iv. akceptirawe kaj nominiranata banka i taa nominirana banka ne akceptirala menica vle~ena na nea ili ja prifatila (akceptirala) menicata vle~ena na nea, no ne platila na denot na vtasanosta;

v. negocirawe kaj nominiranata banka, a taa nominirana banka ne izvr{ila negocirawe.

b. Emisionata banka e neotpoviklivo obvrzana da honorira od momentot koga }e go izdade akreditivot.

v. Emisionata banka se obvrzuva da ja obes{teti nominiranata banka {to ja honorirala ili negocirala soobraznata prezentacija i gi dostavila dokumentite do emisionata banka. Obes{tetuvaweto za iznosot na soobraznata prezentacija spored akreditivot dostapen so akceptirawe ili odloèno pla}awe se dolì na denot na vtasanosta, bez ogled na toa dali nominiranata banka izvr{ila predvremena isplata ili kupila pred denot na vtasanosta ili ne. Obvrskata na emisionata banka za obes{tetuvawe na nominiranata banka e nezavisna od obvrzuvaweto na emisionata banka vo odnos na korisnikot.

~len 8 obvrska na konfirmacionata banka

a. Pod uslov predvidenite dokumenti da bile prezentirani na konfirmacionata banka ili na nekoja druga nominirana banka i tie da pretstavuvaat soobrazna prezentacija, konfirmacionata banka mora:

i. da honorira, ako akreditivot e dostapen preku:

a. isplata po viduvawe, odloèno pla}awe ili akceptirawe kaj konfirmacionata banka;

b. pla}awe po viduvawe kaj druga nominirana banka, a taa nominirana banka ne izvr{ila isplata;

v. odloèno pla}awe kaj druga nominirana banka i taa nominirana banka ne ja prezela svojata obvrska za odloèno pla}awe ili ja prezela svojata obvrska za odloèno pla}awe, no ne platila na denot na vtasanosta;

142

g. akceptirawe kaj druga nominirana banka i taa nominirana banka ne ja akceptirala menicata vle~ena na nea ili ja akceptirala menicata vle~ena na nea, no ne platila na denot na vtasanosta;

d. negocirawe kaj druga nominirana banka i taa nominirana banka ne izvr{ila negocirawe.

ii. negocirawe, bez regres, ako akreditivot e dostapen preku negocirawe kaj konfirmacionata banka.

v. Konfirmacionata banka se obvrzuva da obes{teti druga nominirana banka {to ja honorirala ili negocirala soobraznata prezentacija i gi dostavila dokumentite do konfirmacionata banka. Obes{tetuvaweto za iznosot na soobraznata prezentacija spored akreditivot dostapen preku akceptirawe ili odloèno pla}awe se dolì na denot na vtasanosta, bez ogled dali nekoja druga nominirana banka izvr{ila prevremena isplata ili kupila pred denot na vtasanosta. Obvrzuvaweto na konfirmacionata banka za obes{tetuvawe na druga nominirana banka e nezavisno od obvrzuvaweto na konfirmacionata banka vo odnos na korisnikot.

g. Ako bankata e ovlastena ili ako od nea bilo pobarano da go potvrdi (konfirmira) akreditivot, no taa ne e podgotvena da go stori toa, taa mora da ja informira emisionata banka bez odlagawe i moè da go sovetuva kreditot bez konfirmacija.

~len 9 sovetuvawe na kreditot i izmeni (amandmani)

a. Akreditivot i site izmeni (amandamni) moàt da mu bidat sovetuvani na korisnikot preku sovetodavnata banka. Sovetodavnata banka {to ne e konfirmaciona banka go sovetuva akreditivot i site negovi izmeni bez nikakvo obvrzuvawe da go honorira ili negocira.

b. Preku sovetuvawe na akreditivot ili izmenite, sovetodavnata banka dava do znaewe deka e zadovolna od o~iglednata avtenti~nost na akreditivot ili negovite izmeni i deka sovetot aùrno (to~no) gi odrazuva uslovite i rokovite na akreditivot ili na dobienite izmeni (amandmani).

v. Sovetodavnata banka moè da gi iskoristi uslugite na nekoja druga banka ("vtora sovetodavna banka") za da go sovetuva akreditivot i site negovi izmeni vo odnos na korisnikot. Preku sovetuvaweto na akreditivot ili negovite izmeni, vtorata sovetodavna banka dava na znaewe deka e zaovolna so o~iglednata avtentni~nost na sovetot {to go dobila i deka sovetot aùrno (to~no) gi odrazuva uslovite i rokovite na akreditivot ili na dobienite amandmani.

g. Bankata {to gi koristela uslugite na sovetodavnata banka ili na vtorata sovetodavna banka za da go sovetuva akreditivot mora da ja koristi istata banka za da gi sovetuva site negovi izmeni.

d. Ako od bankata bilo pobarano da go sovetuva kreditot (akreditivot) ili negovite izmeni, no taa izbrala da ne go stori toa, taa mora bez odlagawe za toa da ja informira bankata od koja bil dobien akreditivot, izmenite ili sovetot.

143

|. Ako od bankata bilo pobarano da go sovetuva kreditot (akreditivot) ili negovite izmeni, no taa ne bila zadovolna od o~iglednata avtenti~nost na akreditivot, izmenite ili sovetot, taa bez odlagawe za toa mora da ja izvesti bankata od koja se ~ini deka bile dobieni instrukciite. Ako sovetodavnata banka ili vtorata sovetodavna banka, bez ogled na toa izberat da go sovetuvaat akreditivot ili negovite izmeni, tie mora da go informiraat korisnikot ili vtorata sovetodavna banka deka ne e zadovolna od o~iglenata avtentni~nost na akreditivot, izmenata ili sovetot.

~len 10 izmeni (amandmani)

a. Osven kako {to e poinaku predvideno so ~len 38, akreditivot ne moè nitu da se menuva, nitu da se poni{ti bez soglasnost na emisionata banka, konfirmacionata banka, ako a ima, i korisnikot.

b. Emisionata banka e neotpoviklivo obvrzana so izmenata od momentot koga }e ja izdade izmenata. Konfirmacionata banka moè da ja prodolì svoja konfirmacija na amandmanot i taa }e bide neotpoviklivo obvrzana od momentot od koj taa go sovetuvala amandmanot. Me|utoa, konfirmacionata banka moè da izbere da go sovetuva amanmanot (izmenata) bez da ja dade svojata konfirmacija i ako e toa taka, taa bez odlagawe mora da ja informira emisionata banka i da go informira korisnikot za nejziniot sovet.

v. Uslovite i rokovite na orginalniot akreditiv (ili na akreditivot koj prethodno gi vgradil prifatenite izmeni) }e ostanat vo sila za korisnikot se dodeka korisnikot ne go dostavi svoeto prifa}awe na izmenite (amandmanite) do bankata {to gi sovetuvala tie amandmani (izmeni). Korisnikot treba da dostavi izvestuvawe (notifikacija) za prifa}aweto ili odbivaweto na izmenite (amandmanite). Ako korisnikot ne dostavi vakvo izvestuvawe (notifikacija), prezentacijata {to e soobrazna na akreditivot i na site seu{te ne prifateni izmeni (amandamni) }e se smeta deka pretstavuva izvestuvawe (notifikacija) za akceptiraweto (prifa}aweto) na tie izmeni od strana na korisnikot. Od toj moment akreditivot }e bide izmenet.

g. Bankata koja gi sovetuva izmenite treba da ja informira bankata od koja gi dobila izmenite za sekoja notifikacija za akceptirawe ili otfrlawe.

d. Delumnoto prifa}awe na amandmanot ne e dozvoleno i }e se smeta deka pretstavuva notifikacija za odbivawe na amandmanot.

|. Odredbata vo amandmanot (izmenata) so koja se veli deka izmenata }e stapi na sila, osven ako ne bide odbiena od strana na korisnikot vo nekoj opredelen rok nema da se zeme predvid.

~len 11 teletransmitirani i prethodno-sovetuvani akreditivi i izmeni (amandmani)

a. Avtenticiziranata teletransmisija (prenos po telefonski kabli) na akreditivot ili na negovite izmeni }e se smeta za operativen akreditiv ili izmena i site dopolnitelni pismeni konfirmacii (preku pismena dostava) nema da se zemat previd.

144

Ako vo teletransmisijata se naveuva "celosnite detali sledat" (ili zborovi so sli~no dejstvo) ili naveduva deka pismenata dostava }e pretstavuva operativen akreditiv ili izmena, toga{ teletransmisijata nema da se smeta za operativen akreditiv ili izmena. Emisionata banka toga{ mora da izdade operativen akreditiv ili izmena bez odlagawe so uslovi {to ne se nekonzistentni so teletransmisijata.

b. Preliminarniot sovet za izdavaweto na akreditivot ili izmenite ("prethoden-sovet") }e bidat dostaveni samo ako emisionata banka e podgotvena da go izdade operativniot akreditiv ili izmenite. Emisionata banka {to dostavila prethoden - sovet neotpoviklivo e obvrzana da go izdade operativniot akreitiv ili izmenata, bez olagawe, so uslovi {to ne se nekonzistentni so prethodniot-sovet.

~len 12 nominacija

a. Osven koga nominiranata banka e konfirmaciona banka, ovlastuvaweto za honorirawe ili negocirawe ne naloùva nikakva obvrska za nominiranata banka da honorira ili negocira, osven koga e toa izre~no dogovoreno od strana na nominiranata banka i taka ostaveno do korisnikot.

b. Preku nominiraweto na bankata da ja akceptira menicata ili da se obvrze na odloèno pla}awe, emisionata banka ja ovlastuva nominiranata banka da izvr{i prevremena isplata ili da ja kupi akceptiranata menica ili da se obvrze na odloèno pla}awe kako obvrska na taa nominirana banka.

v. Priemot ili razgleduvaweto i ostavata na dokumentite od strana na nominiranata banka {to ne e konfirmaciona banka ne ja pravi taa nominirana banka odgovorna za honorirawe ili negocirawe, nitu pretstavuva honorirawe ili negocirawe.

~len 13 aran`mani za obes{tetuvawe banka-banka

a. Ako akreditivot naveduva deka obes{tetuvaweto treba da go dobie nominiranata banka ("bankata koja bara") so pobaruvawe od druga stranka ("banka {to go pla}a obes{tetuvaweto"), akreditivot mora da navede dali obes{tetuvaweto podleì na pravilata na ICC za obes{tetuvawe banka-banka {to se vo va`nost na denot na izdavaweto na akreditivot.

b. Ako akreditivot ne naveduva deka obes{tetuvaweto podleì na ICC pravilata za obes{tetuvawe banka-banka, se primenuva slednovo:

i. Emisionata banka mora da i obezbedi na bankata {to go pla}a obes{tetuvaweto ovlastuvawe za obes{tetuvawe {to e soobrazno so dostapnosta navedena vo akreditivot. Ovlastuvaweto za obes{tetuvawe ne podleì na krajniot rok.

ii. Od bankata koja bara obes{tetuvawe nema da se bara na bankata koja go pla}a obes{teuvaweto da i dostavi sertifikat za soobraznost so uslovite i rokovite na akreditivot.

145

iii. Emisionata banka }e bide odgovorna za sekoja zaguba na kamata, zaedno so site nastanati tro{oci, ako bankata koja treba da go plati obes{tetuvaweto ne go isplatila toa obes{tetuvawe na prvo barawe, soglasno uslovite i rokovite na akreditivot.

iv. Tro{ocite na bankata {to go ispla}a obes{tetuvaweto se za smetka na emisionata banka. Me|utoa, ako tro{ocite se za smetka na korisnikot, emisionata banka e dol`na toa da go navede vo akreditivot i vo ovlastuvaweto za obes{tetuvawe. Ako tro{ocite na bankata {to go ispla}a obes{tetuvaweto se za smetka na korisnikot, tie }e bidat odbieni od iznosot {to i se dolì na bankata {to go istaknuva baraweto koga se dava obes{tetuvaweto. Ako ne se pla}a obes{tetuvawe, tro{ocite na bankata {to go pla}a obes{tetuvaweto ostanuvaat obvrska na emisionata banka.

v. Emisionata banka ne se osloboduva od nitu edna svoja obvrska za obes{tetuvawe ako obes{tetuvaweto ne go platila bankata {to treba da go plati na prvo barawe.

~len 14 standard za razgleduvawe na dokumentite

a. Nominiranata banka dejstvuvaj}i po nejzinoto nominirawe, konfirmacionata banka, ako ja ima, i emisionata banka mora da gi razgledaat prezentiranite dokumenti za da utvrdat, samo vrz osnova na dokumentite, dali dokumentite na prv pogled (pri povr{en pregled) se ~inat deka pretstavuvaat soobrazna prezentacija ili ne.

b. Nominiranata banka dejstvuvaj}i po nejzinata nominacija, konfirmacionata banka, ako ja ima i emisionata banka sekoja }e ima maksimum pet bankarski dena po denot na prezentacijata da utvrdi dali prezentacijata e soobrazna. Ovoj period ne se zanemaruva, nitu pak na drug na~in }e bide zasegnat od nastapuvaweto na ili po denot na prezentacijata na koj bilo kraen rok ili posleden den za prezentacija.

v. Prezentacijata {to opfa}a eden ili pove}e orginalni transportni dokumenti {to podleàt na ~lenovite 19, 20, 21, 22, 23, 24 ili 25 mora da bide izvr{ena od ili za smetka na korisnikot ne podocna od 21 kalendarski den po denot na dostavata kako {to e toj opi{an vo tie pravila, no vo sekoj slu~aj ne podocna od krajniot rok na akreditivot.

g. Datumot vo dokumentot, koga se ~ita vo kontekst so akreditivot, so samiot dokument i me|unarodna standardna praksa, ne mora da bide identi~en, no ne smee da bide vo sudir, so datumot vo toj dokument, koj bilo drug predviden dokument ili vo akreditivot.

d. Kaj dokumentite {to ne se trgovski fakturi, opisot na stokite, uslugite ili ispolnuvaweto, ako e navedeno, moè da bide daden so op{ti termini {to ne se vo konflikt so nivniot opis vo akreditivot.

|. Ako akreditivot bara prezentacija na dokument, osven trasporten dokument, osiguritelen dokument ili trgovska faktura, bez da se predvidi koj e toj {to go izdava dokumentot ili negovata sodrìna, bankite }e go prifatat dokumentot kako {to e prezentiran ako negovata sodrìna se ~ini deka ja

146

ispolnuva funkcijata na potrebniot dokument i na drug na~in e soobrazna na ~len 14(g).

e. Dokumentot {to bil prezentiran, no ne bil predviden so akreditivot nema da bide zemen previd i moè da mu bide vraten na prezenterot.

`. Ako akreditivot sodrì uslov bez da naveduva koj dokument mora da go ispolnuva toj uslov, bankata }e smeta deka toj uslov ne bil naveden i nema da go zeme predvid.

z. Dokumentot moè da bide datiran pred datumot na izdavaweto na akreditivot, no ne smee da bide datiran podocna od negovata data na prezentacija.

y. Koga vo propi{aniot dokument se pojavuvaat adresite na korisnikot i na podnositelot na baraweto, tie ne mora da bidat isti kako i onie navedeni vo akreditivot ili vo koj bilo drug propi{an dokument, no mora da se nao|aat vo istata zemja kako i adresite navedeni vo akreditivot. Kontakt detalite (telefaks, telefon, email i sli~no) navedeni kako del od adresite na korisnikot i podnositelot na baraweto, nema da se zemaat predvid. Me|utoa, koga aresite ili detalite za kontakt na podnositelot na baraweto se javuvaat kako sostaven del od detalite za konsignatorot ili za notifikacionata stranka na transportniot dokument {to podleì na ~lenovite 19, 20, 21, 22, 23, 24 ili 25, tie mora da bidat navedeni vo akreditivot.

i. Dostavuva~ot ili konsignantot na stokite navedeni vo koj bilo dokument ne mora da bide korisnik na akreditivot.

j. Transportniot dokument moè da bide izdaden od koa bilo strana, osven prevoznikot, sopstvenikot, kapetanot ili davatelot na ~arterot (zakupodava~ot) pod uslov transportniot dokument da gi ispolnuva uslovite od ~lenovite 19, 20, 21, 22, 23 ili 24 na tie pravila.

~len 15 soobrazna prezentacija

a. Koga emisionata banka }e utvrdi deka prezentacijata e soobrazna, taa mora da honorira.

b. Koga konfirmacionata banka utvrdila deka prezentacijata e soobrazna, taa mora da honorira ili negocira i da gi dostavi dokumentite do emisionata banka.

v. Koga nominiranata banka utvrila deka prezentacijata e soobrazna i honorirala ili negocirala, taa mora da gi dostavi dokumentite do konfirmacionata ili emisionata banka.

~len 16 neusoglaseni dokumenti, popravka i izvestuvawe

a. Koga nominiranata banka dejstvuvaj}i po svojata nominacija, konfirmacionata banka, ako ja ima, ili emisionata banka utvrdile deka prezentacijata ne e soobrazna, tie moàt da odbijat da honoriraat ili negociraat.

147

b. Koga emisionata banka }e utvrdi deka prezentacijata ne e soobrazna, taa moè po sopstvena procenka da mu se obrati na podnositelot na baraweto za otstranuvawe na nedostatocite. Me|utoa toa ne go prodolùva rokot naveden vo ~len 14(b).

v. Koga nominiranata banka dejstvuvaj}i po svojata nominacija, konfirmacionata banka, ako ja ima, ili emisionata banka re{ile da odbijat da honoriraat ili negociraat, tie mora da dostavat edno izvestuvawe za toa do prezenterot.

Vo izvestuvaweto mora da se navede:

i. deka bankata odbila da honorira ili negocira; i

ii. site neusoglasenosti zaradi koi bankata odbila da honorira ili negocira; ili

iii. deka bankata gi poseduva dokumentite do natamo{nite instrukcii na prezenterot; ili

b) deka emisionata banka gi poseduva dokumentite dodeka ne dobie korekcii od ponositelot na baraweto i ne se soglasi da gi prifati ili dodeka ne dobie natamo{ni instrukcii od prezenterot pred da se soglasi da gi prifati korekciite; ili

v) deka bankata gi vra}a dokumentite; ili

g) deka bankata postapuva soglasno instrukciite {to prethodno bile dobieni od strana na prezenterot

g. Izvestuvaweto navedeno vo ~len 16(v) mora da se dostavi preku telekomunikacija ili ako toa ne e mo`no, na drug ekspeditiven na~in ne podocna od petiot bankarski den po denot na prezentacijata.

d. Nominiranata banka dejstvuvaj}i po svojata nominacija, konfirmacionata banka, ako ja ima, ili emisionata banka, otkako }e go dostavat izvestuvaweto predvideno so ~len 16(v)(iii)(a) ili (b), gi vra}a dokumentite na prezenterot vo sekoe vreme.

|. Ako emisionata banka ili konfirmacionata banka propu{ti da dejstvuva soglasno oredbite na ovoj ~len, taa nema da moè da istaknuva deka dokumentite ne pretstavuvaat soobrazna prezentacija.

e. Koga emisionata banka odbila da honorira ili konfirmacionata banka odbila da honorira ili negocira i dostavila izvestuvawe za toa soglasno ovoj ~len, taa toga{ }e ima pravo da bara refundirawe, so kamata za site napraveni obes{tetuvawa.

~len 17 orginalni dokumenti i kopii

a. Mora da se prezentira po najmalku eden orginal od sekoj dokument propi{an so akreditivot.

148

b. Bankata }e go tretira kako orginal sekoj dokument {to na sebe ima o~igledno orginalen potpis, oznaka, pe~at ili znak na izdava~ot na dokumentot, osven koga samiot dokument naveduva deka toj ne e orginal.

v. Osven koga dokumentot naveduva poinaku, bankata isto taka }e go akceptira dokumentot kako orginal ako toj:

i. se ~ini deka e napi{an, otkucan, perforiran ili zape~aten so rakata na izdava~ot na dokumentot; ili

ii. se ~ini deka e na orginalniot komplet na izdava~ot na dokumentot; ili

iii. naveduva deka e orginal, se dodeka se ~ini deka izjavata ne se primenuva na prezentiraniot dokument

g. Ako akreditivot bara prezentacija na kopii od dokumentite, se dozvoluva prezentacija ili na orginalite ili na kopiite.

d. Ako akreditivot bara prezentacija na pove}e dokumenti so upotreba na termini kako "vo dulikat", "dvojno" ili "vo dve kopii", toa }e se smeta za ispolneto so prezentacija na bare eden orginal i na ostanatiot broj kopii, osven koga samiot dokument ne naveduva ne{to drugo.

~len 18 trgovska (komercijalna) faktura

a. Komercijalnata (trgovskata) faktura:

i. mora da se ~ini deka bila izdadena od strana na korisnikot (osven kako {to e toa prevideno so ~len 38);

ii. mora da bide sostavena vo ime na podnositelot na baraweto (osven kako {to e toa propi{ano so ~len 38 (e);

iii. mora da bide izrazena vo istata valuta kako i akreditivot; i

iv. ne mora da bide potpi{ana.

b. Nominiranata banka dejstvuvaj}i po svojata nominacija, konfirmacionata banka, ako ja ima, ili emisionata banka moàt da prifatat (akceptiraat) trgovska faktura izdadena na iznos nad iznosot dozvolen vo akreditivot i nivnite odluki }e bidat obvrzuva~ki za site stranki, pod uslov konkretnata banka da ne honorirala ili negocirala za iznosot na onoj dozvolen so akreditivot.

v. Opisot na stokite, uslugite ili ispolnuvaweto navedeni vo trgovskata faktura mora da soodvetstvuvaat na ona {to e navedeno vo akreditivot.

~len 19 transportni dokumenti {to pokrivaat najmalku dva razli~ni na~ini na prevoz

149

a. Transportniot dokument koj pokriva najmalku dva razli~ni na~ini na transport (multimodalen ili kombiniran transporten dokument), bez ogled na toa kako e imenuvan, mora da:

i. go navede imeto na prevoznikot i da bide potpi{an;

prevoznikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot, ili

kapetanot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na kapetanot.

Sekoj potpis na prevoznikot, kapetanot ili zastapnikot mora da bide identifikuvan kako potpis na prevoznikot, kapetanot ili zastapnikot.

Sekoj potpis na zastapnikot mora da navede dali zastapnikot potpi{al za ili vo polza na prevoznikot ili za ili vo polza na kapetanot.

ii. navede deka stokite bile isprateni, zemeni za utovar ili dostaveni na prevoznoto sredstvo vo mestoto navedeno vo akreditivot, so:

prethodno otpe~aten tekst, ili

pe~at ili zabele{ka (notacija) vo koja se naveduva datumot na koj stokite bile isprateni, zemeni za utovar ili dostaveni za utovar na prevoznoto sredstvo.

Datumot na izdavaweto na transportniot dokument }e se smeta za datum na ispra}aweto, zemaweto na utovar ili dostavata na prevoznoto sredstvo i kako datum na dostavata. Me|utoa, ako transportniot dokument indicira, so pe~at ili notacija, datum na ispra}aweto, zemaweto na utovar ili dostavata na prevoznoto sredstvo, taa data }e se smeta za data na dostavata.

iii. navede mestoto na ispra}aweto, zemaweto na utovar ili dostavata i mestoto na kone~nata destinacija navedena vo akreditivot, duri i koga:

a. transportniot dokument naveduva, kako dopolna, razli~no mesto na ispra}awe, zemawe na utovar ili dostava ili mesto na kone~nata destinacija, ili

b. transportnite dokumenti sodràt indikacija "nameneti" ili sli~na kvalifikacija vo vrska so ploviloto, del od tovarot ili pristani{teto na rastovarot.

iv. e edinstven orginalen transporten dokument ili ako e izdaden vo pove}e od eden orginal, e cel komplet kako {to e navedeno vo transportniot dokument.

v. sodrì uslovi i rokovi za prevozot ili upatuva na drug izvor {to gi sodrì uslovite i rokovite na prevozot (skratena forma ili blanko povraten transporten dokument). Sorìnata na uslovite i rokovite na prevozot nema da se razgleduva.

vi. ne sodrì nikakva indikacija deka e predmet na charter party.46

46 Charter Party (Lat. charta partita, praven dokument ili instrument, podelen, to est napi{an vo duplikat, taka {to sekoja strana dobiva polovina), napi{an ili delumno napi{an-delumno otpe~aten dogovor pome|u sopstvenikot na brodot i trgovecot so koj brodot da se dava pod zakup za prevoz na stoki za nekoe konkretno patuvawe ili za nekoj definiran period. Brodot isto taka mora da bide iznajmen za prevoz na patnici. Isto taka pi{an dogovor

150

b. Za celite na ovoj ~len, pretovar (transhipment) zna~i rastovar od edno prevozno sredstvo i utovar na drugo prevozno sredstvo (bez ogled na toa dali stanuva zbor za drug vid na transport) vo tekot na prevezuvaweto od mestoto na dostavata, utovarot ili dostavata do mestoto na kone~nata destinacija navedena vo akreditivot.

v. i. Transportniot dokument moè da navede deka stokite }e ili moàt da bidat pretovareni pod uslov celiot prevoz da bide pokrien so eden i ist transporten dokument.

ii. Transportniot dokument vo koj e navedeno deka {e ili moè da dode do pretovar e prifatliv, duri i koga akreditivot zabranuva pretovar.

~len 20 tovaren list

a. Tovarniot list, bez ogled na nazivot, mora da:

i. go navede imeto na prevoznikot i da bide potpi{an od strana na:

- prevoznikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot, ili

- kapetanot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na kapetanot.


Sekoj potpis na zastapnikot mora da naveduva dali zastapnikot potpi{al za ili vo ime na prevoznikot ili za ili vo ime na kapetanot.

ii. navede deka stokite bile dostaveni za utovar na prevoznoto sredstvo na imenuvanoto plovilo vo pristani{teto za utovar navedeno vo akreditivot so:


zabele{ka na koja e naveden denot na koj stokite se dostaveni za dostava na prevoznoto sredstvo vo samoto prevozno sredtsvo

Datumot na izdavaweto na tovarniot list }e se smeta za datum na dostavata, osven koga tovarniot list sodrì notacija (zabele{ka) za datumot na dostavata i vo takov slu~a datumot naveden na zabele{kata }e se smeta za datum na dostavata.

Ako tovarniot list sodrì indikacija "planirano plovilo" ili sli~na kvalifikacija vo vrska so imeto na ploviloto se bara zabele{ka (notacija) vo koja }e bidat navedeni datumot na dostavata i imeto na realnoto plovilo.

iii. naveduva dostavata od pristani{teto na utovarot do pristani{teto na rastovarot navedeno vo akreditivot.

pome|u sopstvenikot i zakupecot (charterer) so koj se najmuva brodot.151

Ako tovarniot list ne go naveuva pristani{teto na utovarot navedeno vo akreditivot kako pristani{te za utovar ili ako sodrì indikacia "planirano" ili sli~na kvalifikacija vo vrska so pristani{teto na utovarot se bara notacija (zabele{ka) vo koa se naveduva pristani{teto na utovarot kako {to e toa navedeno vo akreditivot, datumot na dostavata i imeto na ploviloto (prevoznoto sredstvo). Ovaa odreba se primenuva duri i koga utovarot ili dostavata na imenuvanoto prevozno sredstvo e navedena vo prethodno otpe~aten tekst na samiot tovaren list.

iv. bide edinstven orginal na tovarniot list ili ako e izdaden pove}e od eden orginal da bide cel komplet kako {to e toa navedeno vo tovarniot list.

v. sodrì uslovi i rokovi za prevozot i da upatuva na drug izvor {to sodrì uslovi i rokovi na prevozot (kusa forma ili blanko povraten tovaren list). Sodrìnata na uslovite i rokovite nema da se razgleduva.

vi. ne sodrì indikacija deka poleì na charter party.47

b. Za celite na ovoj ~len, pretovar zna~i rastovar od edno prevozno sredstvo i utovar na drugo prevozno sredststvo za vreme na prevozot o pristani{teto na utovarot do pristani{teto na rastovarot navedeno vo akreditivot.

v. i. Tovarniot list moè da indicira deka stokite }e ili moàt da bidat pretovareni pod uslov celiot prevoz da bide pokrien so eden ist tovaren list.

ii. Tovarniot list vo koj e navedeno deka }e ili moè da se izvr{i pretovar e prifatliv, duri i ako akreditivot zabranuva pretovar, ako stokite bile dostaveni so kontejner, na vle~en brod ili LASH, kako {to e toa evidentirano so tovarniot list.

g. Klauzulite vo tovarniot list vo koi e navedeno deka prevoznikot go rezervira pravoto na pretovar nema da se zemat predvid.

~len 21 ne-negocijabilen pomorski tovaren list (sea waybill)

a. Ne-negociabilniot poorski tovaren list, bez ogled na toa kako e imenuvan, mora da:


- prevoznikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot, ili

- kapetanot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na kapetanot.


47 Charter Party (Lat. charta partita, praven dokument ili instrument, podelen, to est napi{an vo duplikat, taka {to sekoja strana dobiva polovina), napi{an ili delumno napi{an-delumno otpe~aten dogovor pome|u sopstvenikot na brodot i trgovecot so koj brodot da se dava pod zakup za prevoz na stoki za nekoe konkretno patuvawe ili za nekoj definiran period. Brodot isto taka mora da bide iznajmen za prevoz na patnici. Isto taka pi{an dogovor pome|u sopstvenikot i zakupecot (charterer) so koj se najmuva brodot.

152

Sekoj potpis na zastapnikot mora da navede dali zastapnikot se potpi{al za ili vo ime na prevoznikot ili za ili vo ime na kapetanot.

ii. navede deka stokite bile dostaveni na imenuvanoto prevozno sredstvo vo pristani{teto na utovarot navedeno vo akreditivot so:


notacija (zabele{ka) vo koja se navedeni datumot na koj stokitebile dostaveni do prevoznoto sredstvo.

Datumot na izdavaweto na ne-negocijabilniot pomorski tovaren list }e se smeta za datum na dostavata, osven ako ne-negocijabilniot tovaren list sodrì notacija vo koja se navedeni datumot na dostavata, i vo takov slu~aj datumot naveden vo notacijata }e se smeta za datum na dostavata.

Ako ne-negocijabilniot pomorski tovaren list sodrì indikacija "planirano plovilo" ili sli~na kvalifikacija vo vrska so imeto na ploviloto, se bara notacia vo koja se navedeni datumot na dostavata i imeto na realnoto plovilo.

iii. navede dostavata od pristani{teto na utovarot do pristani{teto na rastovarot navedeno vo akreditivot.

Ako ne-negociabilniot tovaren list ne go naveduva pristani{teto na utovarot navedeno vo akreditivot kako pristani{te na utovarot ili ako sodrì indikacija "planiran" ili sli~na kvalifikacija vo vrska so pristani{teto na utovarot, se bara notacija (zabele{ka) vo koja e navedeno pristani{teto na utovarot kako {to e toa navedeno vo akreditivot, datumot na ostavata i imeto na brodot. Ovaa odredba se primenuva duri i koga utovarot ili dostavata na imenuvanoto plovilo e indicirana so prethodno otpe~aten tekst na ne-negocijabilniot tovaren list.

iv. e edinstven orginalen ne-negocijabilen pomorski tovaren list ili ako e izdaden vo pove}e od edna orginalna kopija, e cel komplet naveden vo ne-negocijabilniot pomorski tovaren list.

v. sodrì uslovi i rokovi za prevozot ili upatuva na drug izvor {to sodrì uslovi i rokovi na prevozot (skratena forma ili blanko povraten ne-negociabilen pomorski tovaren list). Sodrìnata na uslovite i rokovite na prevozot nema da se razgleduva.

vi. ne sodrì indikacia deka poleì na charter party.

b. Za celite na ovoj ~len, pretovarot zna~i rastovar od edno plovilo i utovar na drugo plovilo za vreme na prevozot od pristani{teto na utovarot do mestoto na rastovarot navedeno vo akreditivot.

v. i. Ne-negocijabilniot pomorski tovaren list moè da navede deka stokite }e ili moàt da bidat pretovareni pod uslov celiot prevoz za bide pokrien so eden ist ne-negocijabilen tovaren list.

ii. Ne-negocijabilniot pomorski tovaren list vo koj e navedeno deka pretovarot }e ili moè da se izvr{i e prifatliv, duri i koga akreditivot zabranuva

153

pretovar, ako stokitebile dostaveni vo kontejner, vle~en brod ili LASH kako {to e toa evidentirano vo ne-negocijabilniot pomorski tovaren list.

g. Klauzulite vo ne-negocijabilniot pomorski tovaren list vo koj se naveduva deka prevoznikot go rezervira pravoto na pretovar nema da se zemat predvid.

~len 22 Charter party tovaren list

a. Tovarniot list, kako i da se narekuva, {to sodrì indikacija deka poleì na charter party (charter party bill of lading - tovaren list) mora da:

i. bide potpi{an od:

- kapetanot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na kapetanot, ili

- sopstvenikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na sopstvenikot, ili

- zakupecot (charterer) ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na zakupecot.

Sekoj potpis na kapetanot, sopstvenikot, zakupecot ili zastapnikot mora da bide identifikuvan kako potpis na kapetanot, sopstvenikot, zakupecot ili zastapnikot.

Sekoj potpis na zastapnikot mora da navede dali zastapnikot se potpi{al za ili vo ime na kapetanot, sopstvenikot ili zakupecot.

ii. navede deka stokite bile dostaveni na imenuvanoto prevozno sredstvo vo pristani{teto na utovarot navedeno vo akreditivot so:


notacija (zabele{ka) vo koja se navedeni datumot na koj stokite bile dostaveni do prevoznoto sredstvo.

Datumot na izdavaweto na charter partu tovarniot list }e se smeta za datum na dostavata, osven ako charter partu tovarniot list sodrì notacija vo koja se navedeni datumot na dostavata, i vo takov slu~aj datumot naveden vo notacijata }e se smeta za datum na dostavata.

iii. navede dostavata od pristani{teto na utovarot do pristani{teto na rastovarot navedeno vo akreditivot. Pristani{teto na rastovarot isto taka moè da bide prikaàno kako niza na pristani{ta ili geografska oblast, kako {to e taa navedena vo akreitivot.

iv. e edinstven orginalen charter partu tovaren list ili ako e izdaden vo pove}e od edna orginalna kopija, e cel komplet naveden vo charter party tovarniot list.

b. Bankata nema da gi razgleduva charter party dogovorite, duri i koga uslovite na akreditivot baraat tie da bidat prezentirani.

154

~len 23 vozduhoplovni transportni dokumenti

a. Vozduhoplovniot transporten dokument, bez ogled na toa kako e imenuvan, mora da:


- prevoznikot, ili

- imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot.

Sekoj potpis na prevoznikot ili na zastapnikot mora da bide identifikuvan kako potpis na prevoznikot ili na zastapnikot.

Seko potpis na zastapnikot mora da navede dali zastapnikot se potpi{al za ili vo ime na prevoznikot.

ii. navede deka stokite bile prifateni za prevoz.

iii. navede datum na izdavaweto. Toj datum }e se smeta za datum na dostavata osven koga vozduhoplovniot transporten dokument sodrì specifi~na notacija za realniot datum na dostavata, i vo takov slu~aj datumot naveden vo notacijata }e se smeta za datum na dostavata.

Sekoja druga informacija {to se pojavuva na vozduhoplovniot transporten dokument vo vrska so brojot na letot i datumot }e se smeta za utvrduvawe na datumot na dostavata.

iv. navede aerodromot na dostavata i aerodromot na destinacijata naveden vo akreditivot.

v. e orginal za konsignantot ili dostavuva~ot, duri i koga akreditivot predviduva cel komplet na orginali.

vi. sodrì uslovi i rokovi za prevozot ili upatuva na drug izvor {to sodrì uslovi i rokovi za prevozot. Sodrìnata na uslovite i rokovite nema da se razgleduva.

b. Za celite na ovoj ~len, pretovarot zna~i rastovar od eden avion i utovar na drug avion vo tekot na prevozot od aerodromot na dostavata do aeroromot na destinaciata naveden vo akreditivot.

v. i. Vozduhoplovniot transporten dokument moè da navede deka stokite }e ili moàt da bidat pretovareni, pod uslov celiot prevoz da bide pokrien so eden ist vozduhoploven transporten dokument.

ii. Vozduhoplovniot transporten dokument vo koj se naveduva deka pretovarot }e ili moè da se slu~i e prifatliv, duri i ako akreditivot zabranuva pretovar.

155

~len 24 patni i èlezni~ki transportni dokumenti i transportni dokumenti vo vnatre{nata plovidba

a. patniot i èlezni~kiot transporten dokument i transportniot dokument vo vnatre{nata plovidba, bez ogled na toa kako se imenuvani, mora da:

i. go navedat imeto na prevoznikot i;

da bidat potpis{ani od strana na prevoznikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot; ili

navedat priem na stokite so potpis, pe~at ili notacija na prevoznikot ili imenuvaniot zastapnik za ili vo ime na prevoznikot.

Sekoj potpis, pe~at ili notacija na priemot na stokata od strana na prevoznikot ili zastapnikot mora da bide identifikuvan kako takov na prevoznikot ili zastapnikot.

Sekoj potpis, pe~at ili notacija na priemot na stokite od strana na zastapnikot mora da indicira deka zastapnikot potpi{al ili destvuval za ili vo ime na prevoznikot.

Ako èlezni~kiot transporten dokument ne go identifikuval prevoznikot, sekoj potpis ili pe~at na èlezni~kata kompanija }e bide prifaten kako dokaz deka dokumentot e potpi{an od strana na prevoznikot.

ii. navede datumot na dostavata ili datumot koga stokite bile primeni za dostava, ispra}awe ili prevoz vo mestoto navedeno vo akreditivot. Osven koga transportniot dokument sodrì datiran pe~at za priem, indikacijata za datumot na priemot ili datumot na dostavata, datumot na izdavaweto na transportniot dokument }e se smeta za datum na dostavata.

iii. navede mestoto na dostavata i mestoto na destinacijata navedeno vo akreditivot.

b. i. Patniot transporten dokument mora da se ~ini orginalen za konsignantot ili ostavuvaòt ili da nema nikakva oznaka {to indicira za kogo e izgotven dokumentot.

ii. @elezni~kiot transporten dokument ozna~en kako "duplikat" }e bide prifaten kako orginal.

iii. @elezni~kiot transporten dokument ili transportniot dokument od vnatre{nata plovidba }e bide akceptiran (prifaten) kako orginal bez ogled na toa dali e ozna~en kako orginal ili ne.

v. Vo otsustvo na indikacija na transportniot dokument vo odnos na brojot na izdadenite orginali, brojot {to e prezentiran }e se smeta za celosen komplet.

g. Za celite na ovoj ~len, pretovarot zna~i rastovar od edno prevozno sredstvo i utovar na drugo prevozno sredstvo so istiot na~in na prevoz, vo tekot na prevozot od mestoto na dostavata, ispra}aweto ili prevozot do mestoto na destinacijata navedeno vo akreditivot.

156

d.i. patniot i èlezni~kiot transporten dokument i transportnot dokument vo vnatre{nata plovidba moàt da navedat deka stokite }e ili moàt da bidat pretovareni, pod uslov celiot prevoz da bide pokrien so eden ist transporten dokument.

ii. Patniot i èlezni~kiot transporten dokument i transportniot dokument vo vnatre{nata plovidba vo koj e navedeno deka pretovarot }e ili moè da se slu~i e prifatliv, duri i koga toa e zabraneto so akreditivot.

~len 25 kurirska potvrda, po{tenska potvrda ili sertifikat za pra}awe po po{ta

a. Kurirskata potvrda, kako i da e imenuvana, so koja se evidentira priemot na stokite za transport, mora da:

i. go navede imeto na kurirskata slu`ba i da bide zape~atena ili potpi{ana od imenuvanata kurirska slu`ba vo mestoto o koe akreditivot naveduva deka stokite }e bidat isprateni; i

ii. navede datumot na podigawe ili priem ili tekst vo taa smisla. Toj datum }e se smeta za datum na dostavata.

b. Uslovot deka kurirskite pobaruvawa treba da bidat plateni ili prethodno plateni moè da bide zadovolen so transportniot dokument izdaden od strana na kurirskata slu`ba {to okaùva deka kurirskite pobaruvawa se za smetka na strankata koja ne e konsignator.

v. Po{tenskata potvrda ili sertifikatot za pra}awe po po{ta, kako i da e imenuvana, mora da bide zape~atena ili potpi{ana i datirana na mestoto za koe akreditivot veli deka e mesto od koe }e bidat dostaveni stokite. Toj datum }e se smeta za datum na dostavata.

~len 26 "na paluba", "tovari i broj na dostavuva~ot", "kaàno od dostavuva~ot da sodrì" i dopolnitelni dava~ki za prevozot

a. Transportniot dokument ne smee da indicira deka stokite se ili }e bidat natovareni na palubata. Klauzulata vo transportniot dokument vo koja se naveduva deka stokite moàt da se tovarat na palubata e prifatliva.

b. Transportniot dokument so klauzula kako "tovari i broj na dostavuva~ot" i "kaàno od dostavuva~ot da sodrì" se prifatlivi.

v. Transportniot dokument mora da sodrì upatuvawe, so pe~at ili na drug na~in, za dopolnitelnite dava~ki povrzani so prevozot.

~len 27 ~ist transporten dokument

Bankata }e prifati samo ~ist transporten dokument. îstiot transporten dokument e onoj {to ne sodrì nikakva klauzula ili notacija so koja izre~no se

157

deklariraat nedostatocite na stokite ili na nivnoto pakuvawe. Zborot "~ist" ne mora da se pojavi na transportniot dokument, duri i koga akreditivot sodrì uslov transportniot dokument da bide "~ist na prevoznoto sredstvo".

~len 28 osiguritelni dokumenti i pokritie

a. Osiguritelniot dokument, kako osiguritelna polisa, osiguritelen sertifikat ili deklaracija spored otvoreno pokritie mora da bide izdadena i potpi{ana od strana na osiguritelnata kompania, zapi{uva~ot ili nivnite zastapnici ili polnomo{nici.

Sekoj potpis na zastapnikot ili polnomo{nikot mora da indicira dali zastapnikot ili polnomo{nikot potpi{al za ili vo ime na osiguritelnata kompanija ili zapi{uva~ot.

b. Koga osiguritelnite dokument naveduva deka bil izdaden vo pove}e od eden orginal, mora da se prezentiraat site orginali.

v. Zabele{kite za pokritieto nema da se prifa}aat.

g. Osiguritelnata polisa e prifatliva namesto osiguritelniot sertifikat ili izjava spored otvoreno pokritie.

d. Datumot na osiguritelniot dokument ne smee da bide podocna od datumot na dostavata, osven ako od osiguritelniot dokument proizleguva deka pokritieto e efektivno od datum ne podocna od datumot na dostavata.

|. i. Osiguritelniot dokument mora da go navede iznosot na osiguritelnoto pokritie i da bide vo ista valuta kako i akreditivot.

ii. Uslovot vo akreditivot za osiguritelno pokritie {to treba da bide nekoj procent od vrednosta na stokite, od vrednosta na fakturata ili sli~no se smeta deka minimalniot potreben iznos na pokritieto.

Ako ne postoi indikacija vo akreditivot za potrebnoto osiguritelno pokritie, iznosot na osiguritelnoto pokritie mora da bide najmalku 110% od CIF ili CIP vrednosta na stokite.

Koga CIF ili CIP vrednosta ne moè da se opredeli od dokumentite, iznosot na osiguritelnoto pokritie mora da se zasmeta vrz osnova na iznosot za koj se bara honoriraweto ili negociraweto ili bruto vrednosta na stokite kako {to e taa prikaàna na fakturata, zavisno od toa {to e pogolemo.

iii. Osiguritelniot dokument mora da navede deka rizicite se pokrieni barem pome|u mestoto na prezemaweto na stokata ili dostavata i mestoto na rastovarot ili kone~nata destinacija kako {to se tie navedeni vo akreditivot.

e. Akreditivot }e go navede vidot na baranoto osiguruvawe i ako ima site dopolnitelni rizici {to treba da bidat pokrieni. Osiguritelniot dokument }e bide prifaten bez ogled na koj bilo rizik {to ne e pokrien ako akreditivot koristi neprecizni termini kako "voobi~aeni rizici" ili "normalni rizici".

158

`. Koga akreditivot bara osiguruvawe od "site rizici" i osiguritelniot dokument {to bil prezentiran sodrì notacija ili klauzula "site rizici", bez ogled na toa dali sodrì naslov "site rizici", osigurielnite dokument }e bide prifaten bez ogled na koj bilo rizik za koj se naveduva deka e isklu~en.

z. Osiguritelniot dokument moè da sodrì upatuvawe na sekoja klauzula za izzemawe.

y. Osiguritelniot dokument moè da navede deka pokritieto podleì na fran{iza ili vi{ok ({to se odbiva).

~len 29 prodolùvawe na krajniot rok ili posleden den za prezentacija

a. Ako krajniot rok na akreditivot ili posledniot den za prezentacija pa|a na den koga bankata kaj koja treba da se izvr{i prezentacijata e zatvorena zaradi pri~ini {to ne se onie navedeni vo ~len 36, krajniot rok ili posledniot den za prezentacija, zavisno od slu~ajot, }e bide prodolèn do prviot sleden bankarski den.

b. Ako prezentacijata se vr{i na prviot sleden bankarski den, nominiranata banka mora da i dostavi na emisionata banka ili na konfirmacionata banka izjava za nejziniot raspored za pokritie deka prezentacijata bila izvr{ena vo ramkite na prodolèniot rok soglasno ~len 29(a).

v. Posledniot den za dostava nema da bide prodolèn kako rezultat na ~len 29(a).

~len 30 tolerancija vo kreitniot iznos, koliìnata i edine~nite ceni

a. Zborovite "okolu" ili "pribli`no" upotrebeni vo vrska so iznosot na akreditivot ili koli~inata ili edine~nata cena navedena vo akreditivot treba da se tolkuvaat kako da dozvoluvaat tolerancija {to ne nadminuva 10 posto pove}e ili 10% pomalku od iznosot, koli~inata ili edine~nata cena na koja upatuvaat.

b. Dozvolena e tolerancija {to ne nadminuva 5% pove}e ili 5% pomalku od koli~inata na stokata, pod uslov akreditivot da ne ja naveduva koli~inata vo smisla na propi{an broj zapakuvani edinici ili inddividualni stavki, a vkupniot broj vle~ewa da ne go nadmine iznosot na akreditivot.

v. Duri i koga ne se dozvoleni delumni dostavi, se dozvoluva tolerancija {to ne nadminuva 5% pomalku od iznosot na akreditivot, pod uslov koli~inata na stokite, ako e navedena vo akreditivot, da bide dostavena vo celost i edine~nata cena, ako e navedena vo akreditivot, da ne bide namalena ili deka ne se primenuva ~len 30(b). Ovaa tolerancija ne se primenuva koga akreditivot predviduva specifi~na tolerancija ili koristi izrazi navedeni vo ~len 30(a).

~len 31 delumni vle~ewa ili dostavi

a. Delumnite vle~ewa ili dostavi se dozvoleni.

159

b. Prezentacijata {to se sostoi od pove}e od eden komplet transportni dokumenti so koi se evidentira dostavata {to zapo~nala na istite prevozni sredstva i za istoto patuvawe, pod uslov tie da indiciraat ista destinacija, nema da se smeta deka pokrivaat delumna isporaka, duri i koga indiciraat razli~ni datumi na dostava ili razli~ni pristani{ta za utovar, mesta na prezemawe na stokata ili isporaka. Ako prezentacijata se sostoi od pove}e od eden komplet na transportni dokumenti, posledniot den na dostavata kako {to e evidentiran na koj bilo komplet na transportnite dokumenti }e se smeta za datu na dostavata.

Prezenacijata {to se sostoi od eden ili pove}e kompleti transportni dokumenti so koi se evidentira dostavata na pove}e od edno prevozno sredstvo vo istiot na~in na prevoz }e se smeta deka pokriva delumna dostava, duri i ako prevoznite sredstva trgnuvaat na ist den za ista destinacija.

v. Prezentacijata {to se sostoi od pove}e od edna kurirska potvrda, po{tenska potvrda ili sertifikat za pra}awe po po{ta nema da se smeta za delumna isporaka ako kurirskata potvrda, po{tenskata potvrda ili sertifikatot za pra}aweto po po{ta se ~ini deka bile zape~ateni ili potpi{ani od strana na istata kurirska ili po{tenska slu`ba na istoto mesto i datum za istata destinacija.

~len 32 vle~ewe na rati ili delumni dostavi

Ako vle~eweto ili dostavata se vr{i na rati vo nekoi dadeni periodi predvideni so akreditivot i ako nekoja rata ne e vle~ena ili dostavena vo ramkite na periodot dozvolen za taa rata, akreditivot prestanuva da bide dostapen za taa i za site dopolnitelni rati.

~len 33 vreme na prezentacija

Bankata nema obvrska da prifati prezentacija nadvor od rabotnoto vreme (bankarskite ~asovi).

~len 34 osloboduvawe od odgovornosta za efikasnosta na dokumentite

Bankata ne prezea nikakva odgovornost za formata, dovolnosta, to~nosta, izvornosta, falsifikuvaweto ili pravnite efekti na koj bilo dokument ili za generalnite ili posebnite uslovi propi{ani so dokumentot ili naloèni so nego; nitu prezema kakva bilo odgovornost za opisot, koliìnata, teìnata, kvalitetot, uslovite, pakuvaweto, isporakata, vrednosta ili postoeweto na stokite, uslugite ili drugite ispolnuvawa pretstaveni so dokumentite ili za sovesnosta i ~esnosta ili aktite ili propustite, solventnosta, ispolnuvaweto ili pozicijata na konsignantot, prevoznikot, {pediterot, konsignatorot ili osiguritelot na stokite ili na nekoe drugo lice.

~len 35 osloboduvawe od odgovornosta za prenosot i prevodot

Bankata ne prezema nikakva odgovornost za posledicite proizlezeni od docnewe, zaguba vo tranzit, rasipuvawe ili drugi gre{ki {to nastanale vo

160

prenosot na koja bilo poraka ili isporaka na pisma ili dokumenti, koga tie poraki, pisma ili dokumenti se preneseni ili dostaveni soglasno uslovite navedeni vo akreditivot ili koga bankata moèla da prezeme iniciativa vo izborot na slu`bata za dostava koga nemalo takvi instrukcii vo akreditivot.

Ako nominiranata banka opredelila deka prezentacijata e soobrazna i gi dostavila dokumentite do emisionata banka ili do konfirmacionata banka, bez ogled na toa dali nominiranata banka gi honorirala ili negocirala ili ne, emisionata ili konfirmacionata banka mora da honoriraat ili negociraat ili da ja obes{tetat nominiranata banka, duri i koga dokumentite bile izgubeni vo tranzit pome|u nominiranata banka i emisionata banka ili konfirmacionata banka ili pome|u konfirmacionata banka i emisionata banka.

Bankata ne prezema nikakva odgvornost za gre{kite vo prevodot ili tolkuvaweto na tehni~kite termini i moè da gi dostavi uslovite na akreditivot bez da gi preveduva.

~len 36 vi{a sila

Bankata ne prezema nikakva odgovornost za posledicite nastanati od prekinot na nezinata rabota zaradi vi{a sila, buna, gra|anski nemiri, vostanija, vojni, teroristi~ki akti ili {trajkovi i prekini na rabotata ili zaradi koja bilo pri~ina nadvor od nejzina kontrola.

Bankata nema, po prodolùvaweto so rabotata, da honorira ili negocira spored akreditivot ~ij rok izminal vo tekot na takviot prekin so rabotata.

~len 37 osloboduvawe od odgovornost za akti na instruiranata stranka

a. Bankata {to koristi uslugi na druga banka za celite na davaweto va`nost na instrukciite na podnositelot na baraweto go pravi toa za smetka i na rizik na podnositelot.

b. Emisionata banka ili sovetodavnata banka ne prezema odgovornost ako instrukciite {to gi prenela na drugata banka ne bile sprovedeni, duri i ako taa prezela inicijativa pri izborot na taa druga banka.

v. Bankata koja dala instrukcii na nekoja druga banka da ispolni nekoja usluga odgovara za site provizii, tro{oci, nagradi ili rashodi ("dava~ki") {o gi imala taa banka vo vrska so tie instrukcii.

Ako akreditivot naveduva deka dava~kite se za smetka na korisnikot i dava~kite ne moàt da se naplatat ili odbijat od prihodite, emisionata banka ostanuva odgovorna za pla}aweto na dava~kite.

Akreditivot ili negovite izmeni ne treba da propi{uvaat deka sovetuvaweto na korisnikot e usloveno od naplatata na dava~kite na sovetodavnata banka ili vtorata sovetodavna banka.

161

g. Podnositelot na baraweto }e bide obvrzan i odgovoren da ja obes{teti bankata za site obvrski i odgovornosti {to i bile naloèni spored stranskite prava i obi~ai.

~len 38 prenoslivi akreditivi

a. Bankata nema nikakva obvrska da go prenese akreditivot osven do merkata i na na~in so koj izre~no se soglasila taa banka.

b. Za celite na ovoj ~len:

Prenosliv akreditiv zna~i akreditiv vo koj izre~no e navedeno deka e "prenosliv". Prenosliviot akreditiv moè da bide dostapen vo celost ili vo eden del na drug korisnik ("vtor korisnik") po barawe na korisnikot ("prviot korisnik").

Bankata koja go vr{i prenosot zna~i nominirana banka {to go prenesuva akreditivot ili, kaj akreditivot dostapen na koja bilo banka, bankata {to izre~no bila ovlastena od emisionata banka da prenese i go prenela akreditivot. Emisionata banka moè da bide banka koja go vr{i prenosot.

Preneseniot akreditiv zna~i akreditiv {to bil napraven dostapen od strana na bankata koja go izvr{ila prenosot na vtoriot korisnik.

v. Osven koga ne e dogovoreno ne{to drugo vo vremeto na prenosot, site dava~ki (kako provizii, nagradi, tro{oci ili rashodi) nastanati vo vrska so prenosot mora da bidat plateni od strana na prviot korisnik.

g. Akreditivot moè da bide prenesen vo eden del na pove}e od eden vtor korisnik pod uslov da se dozvoleni delumni vle~ewa ili dostavi.

Preneseniot akreditiv ne moè da se prenesuva po barawe na vtoriot korisnik na koj bilo podocneèn korisnik. Prviot korisnik ne se smeta za podocneèn korisnik.

d. Sekoe barawe za prenos mora da navede dali i pod koi uslovi izmenite moàt da mu bidat sovetuvani na vtoriot korisnik. Preneseniot akreditiv mora jasno da gi navede tie uslovi.

|. Ako akreditivot e prenesen na pove}e od eden vtor korisnik, odbivaweto na izmenata od strana na eden ili pove}e vtori korisnici ne go poni{tuva akceptiraweto na koj bilo drug vtor korisnik, vo vrska so koj preneseniot akreditiv soodvetno }e bide izmenet. Za sekoj vtor korisnik {to ja otfrlil izmenata, preneseniot akreditiv }e ostane neizmenet.

e. Preneseniot akreditiv mora to~no a gi odrazuva uslovite i rokovite na akreditivot, vklu~uvaj}i i konfirmacia, ako ja ima, so isklu~ok na:

- iznosot na akreditivot;

- sekoja edine~na cena navedena vo nego;

- krajniot rok;162

- periodot za prezentacija; ili

- posledniot datum za dostava ili daden period za dostava;

site ili koj bilo od navedenoto moè da bide namalen ili ukinat.

Procentot za koj mora da se izvr{i osiguritelno pokritie moè da se zgolemi za da se obezbedi iznosot na pokritieto navedeno vo kreditot ili vo ovie ~lenovi.

Imeto na prviot korisnik moè da bide zameneto so imeto na podnositelot na baraweto za akreditivot.

Ako imeto na podnositelot na baraweto akreditivot izre~no bara da se navede vo koj bilo dokument osven fakturata, vakviot uslov mora da bide odrazen vo preneseniot akreditiv.

`. Prviot korisnik ima pravo svoite sopstveni fakturi i menici, ako gi ima, da gi zameni za onie na vtoriot korisnik za iznosot {to ne go nadminuva onoj naveden vo akreditivot i po taa zamena prviot korisnik moè da vle~e spored akreditivot za razlikata, ako ja ima, pome|u negovata faktura i fakturaat na vtoriot korisnik.

z. Ako prviot korisnik treba da ja prezentira svojata faktura i menica, ako gi ima, no propu{til da go stori toa na prvo barawe ili ako fakturite prezentirani od strana na prviot korisnik sozdale neusoglasenosti {to ne postoele kaj prezentaciata na vtoriot korisnik i prviot korisnik ne gi koregiral na prvo barawe, bankata koja go vr{i prenosot ima pravo da gi prezentira dokumentite kako {to gi primila od vtoriot korisnik na emisionata banka, bez natamo{na odgovornost za prviot korisnik.

y. Prviot korisnik moè, vo svoeto barawe za prenos, da navede honoriraweto ili negociraweto treba da gi izvr{i vtoriot korisnik vo mestoto vo koe bil prenesen akreditivot, do i vklu~uvaj}i go krajniot rok na akreditivot. Ova ne gi prejudicira pravata na prviot korisnik soglasno ~len 38(`).

i. Prezentacijata na dokumentite od ili vo ime na vtoriot korisnik mora da ja izvr{i bakata koja go vr{i prenosot.

~len 39 cesija na prihodite

Faktot deka vo akreditivot ne e navedeno deka e prenosliv ne vlijae vrz pravoto na korisnikot da gi cedira koi bilo prihodi na koi ima ili podocna }e stekne pravo spored akreditivot, soglasno odredbite na vaè~koto pravo. Ovoj ~len se odnesuva samo na cediraweto na prihodite, a ne na cediraweto na pravoto da se ispolni spored akreditivot.

163

ICC INCOTERMS 2000

va`nost od 1 januari 2000 godina

VOVED

I. CEL I OBEM NA INCOTERMS

Celta na INCOTERMS e da obezbedi grupa me|unarodni pravila za tolkuvawe na navoobi~aeno koristenite trgovski terini vo me|unarodnata trgovija. Na vakov na~in moàt da se izbegnat nesigurnostite na razli~nite tolkuvawa na ovie termini vo razli~nite zemji ili barem da se namalat vo zna~itelna merka.

Mnogu ~esto dogovornite strani ne se svesni za razli~nite trgovski praksi vo nivnite soodvetni zemji. Toa moè da vodi kon nedorazbirawa, sporovi i parnici so seto tro{ewe vreme i pari {to toa go povlekuva so sebe. Za da se otstranat tie problemi, Me|unarodnata trgovska komora najnapred vo 1936 godina objavi grupa na me|unarodni pravila za tolkuvawe na trgovskite termini. Ovie pravila bea poznati kako "Incoterms 1936". Podocna se vr{eni izmeni i dopolni vo 1953, 1967, 1976, 1980, 1990 i sega vo 2000 godina za da se izvr{i usoglasuvawe na ovie pravila so tekovnite me|unarodni trgovski praksi.

Treba da se istakne deka obemot na Incoterms e ograni~en na pra{awata povrzani so pravata i obvrskite na strankite kaj dogovorot za kupoproda`ba vo vrska so isporakata na prodadenite stoki (vo smisla na "materijalni" stvari - tangibles, bez vklu~uvawe na "nematerijalnite stvari" - intangibles, kako kompjuterskiot softver).

Se ~ini deka najvoobi~aeni se dve pogre{ni poimawa na Incoterms. Prvo, za Incoterms ~esto pogre{no se razbira deka se primenuvaat na dogovorite za prevoz, a ne na dogovorite za kupoproda`ba. Vtoro, za niv ponekoga{ pogre{no se razbira deka tie gi propi{uvaat site obvrski {to strankite moè da sakaat da gi vnesat vo dogovorot za proda`ba.

Kako {to ICC sekoga{ istaknuva, Incoterms se odnesuvaat samo na odnosite pome|u prodava~ite i kupuva~ite spored dogovorot za kupoproda`ba i toa samo vo eden konkreten aspekt.

Iako e su{testveno izvoznicite i uvoznicite da gi razgledaat samite prakti~ni odnosi pome|u razli~nite dogovori potrebni za ispolnuvaweto na me|unarodnite proda`ni transakcii - koga ne se bara samo dogovor za kupoproda`ba,

164

tuku i dogovor za prevoz, osiguruvawe i finansirawe - Incoterms se odnesuvaat samo na eden od tie dogovori, imeno na dogovorot za kupoproda`ba.

Bez ogled na toa, dogovorot na strankite da koristat konkreten Incoterm nu`no ima svoi implikacii vrz drugite dogovori. Da spomeneme nekolku primeri, prodava~ot koj se soglasil na CFR - ili CIF - dogovor, ne moè da go izvr{i toj dogovor preku nitu eden drug na~in na transport osven preku pomorski prevoz, zatoa {to spored ovie termini toj mora da prezentira tovaren list ili drug pomorski dokument na kupuva~ot {to ednostavno ne e mo`no ako se koristat drugite vidovi transport. Natamu, dokumentite {to se baraat spored dokumentarniot akreditiv nu`no zavisat od transportnoto sredstvo {to treba da se koristi.

Vtoro, Incoterms se odnesuvaat na brojni identifikuvani obvrski naloèni na strankite - kako obvrska na prodava~ot da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot ili da gi predade za prevoz ili da gi ispora~a vo mestoto na destinacijata - i so raspredelba na rizikot pome|u strankite vo tie slu~ai.

Natamu, tie se odnesuvaat na obvrskite da se podgotvat stokite za izvoz ili uvoz, pakuvawe na stokite, obvrskata na kupuva~ot da ja prezeme isporakata, kako i obvrskata da obezbedi dokazi za soodvetno ispolnuvawe na obvrskite. Iako Incoterms se ekstremno va`ni za izvr{uvaweto na dogovorot za kupoprda`ba, golemiot broj problemi {to moàt da se pojavat kaj ovoj vid dogovor voop{to ne se razgleduvaat, kako prenosot na sopstvenosta i drugite imotni prava, povredite na dogovorot i posledicite {to proizleguvaat od tie povredi, kako i osloboduvaweto od odgovornosta vo opredeleni situacii. Treba da se istakne deka Incoterms ne se nameneti da gi zamenat tie dogovorni uslovi {to se potrebni za kompletirawe na kupoproda`niot dogovor ili preku vgraduvawe na standardni uslovi ili so individualno pregovarani odredbi.

Generalno, Incoterms ne gi razgleduvaat posledicite od povredata na dogovorot i site vidovi osloboduvawe od odgovornosta zaradi razli~ni pre~ki. Ovie pra{awa mora da bidat razre{eni so drugi odredbi vo kupoproda`niot dogovor i vaè~koto pravo.

Incoterms sekoga{ primarno bile nameneti za upotreba koga stokite se prodadeni za isporaka preku nacionalnite granici: zatoa i me|unarodni trgovski uslovi. Me|utoa, Incoterms vo praksa povremeno isto taka se vgraduvaat i vo dogovori za proda`ba na stoki na ~isto doma{nite pazari. Koga Incoterms se koristat na vakov na~in, A2 i B2 klauzulite i site drugi odredbi od drugite ~lenovi {to se odnesuvaat na izvozot i uvozot sekako stanuvaat nepotrebni.

2. ZO[TO REVIZIJA NA INCOTERMS?

Osnovnata pri~ina za sukcesivnite revizii na Incoterms e potrebata za prilagoduvawe na sovremenata trgovska praksa. Taka vo 1980 godina vovedena e revizijata na terminot Sloboden prevoznik (Free Carrier - deneska FCA) za da se reguliraat ~estite slu~ai vo koi to~kata na priem vo pomorskata trgovija ne e pove}e tradicionalnata FOB-to~ka (preminuvawe na brodskite {ini), tuku poprvo to~ka na zemjata (kopno), pred da bidat natovareni na brodot, koga stokite se skladiraat vo kontejner za podocne`niot prevoz po more ili so drugi vidovi transport vo kombinacija (tnr. kombiniran ili multimodalen transport).

Natamu vo revizijata na Incoterms od 1990 godina, klauzulite {to se odnesuvaat na obvrskata na prodava~ot da obezbedi dokaz za isporakata dozvoli zamena na hartienite dokumenti so EDI-poraki, pod uslov strankite da se dogovorile da komuniciraat elektronski. Nema potreba da se kaùva deka postojano se pravat napori da se podobri tekstot i prezentacijata na Incoterms za da se olesni nivnata praki~na implementacija.

165

3. INCOTERMS 2000

Za vreme na revizijata, {to trae{e okolu dve godini, ICC stori se {to moè{e da pobara mislewa i odgovori za sukcesivnite nacrti od eden {irok spektar na svetskitrgovci, pretstaveni kako {to se tie razli~ni sektori vo nacionalnite komiteti so koi ICC raboti. Sepak pretstavuva golemo zadovolstvo da se vidi deka ovoj proces na revizija preizvika daleku pogolemi reakcii od korisniciteniz celiot svet, vo sporedba so koja bilo prethodna revizija na Incoterms. Rezultatot od ovoj dijalog se Icoterms 2000, verzija {to koga }e se sporedi so Incoterms 1990 se ~ini deka dovela do mali izmeni. Me|utoa, sosema e jasno deka Incoterms deneska se priznaeni vo celiot svet i zatoa ICC re{i da gi konsolidira po takvoto priznavawe i da gi izbegne promenite za sopstveno dobro. Od druga strana, napraveni se seriozni napori za da se obezbedi deka tekstot {to se koristi vo Incoterms 2000 jasno i to~no ja odrazuva praksata. No su{testvenite izmeni se napraveni vo dve oblasti:

- carinskite formalnosti i naplatata na carinite spored FAS i DEQ; i - obvrskite za utovar i rastovar spored FCA.Site promeni, su{testveni ili formalni, se izvr{eni vrz osnova na seriozni

istraùvawa kaj korisnicite na Incoterms, a osobeno vnimanie e posveteno na istraùvawata od 1990 godina na Odborot na ekspertite za Incoterms, formiran kako dopolnitelna usluga za korisnicite na Incoterms.

4. VGRADUVAWE NA INCOTERMS VO DOGOVOROT ZA PRODA@BA

So ogled na promenite {to se vr{eni vo Incoterms od vreme na vreme, va`no e da bideme sigurni deka koga strankite sakaat da gi vgradat Incoterms vo nivnite kupoproda`ni dogovori, sekoga{ izre~no da se upati na vaè~kata verzija na Incoterms. Toa mnogu lesno moè da se zanemari koga na primer se upatuva na nekoja prethodna verzija vo standardnite dogovorni uslovi ili vo obrascite za nara~ka {to gi koristat trgovcite. Propu{taweto da se upati na tekovnata verzija toga{ moè da rezultira so sporovi vo odnos na toa dali strankite imale namera da ja vgradat taa verzija ili nekoja prethodna verzija kako del od nivniot dogovor. Trgovcite koi sakaat da gi upotrebat Incoterms 2000 zatoa treba jasno da specificiraat deka nivniot dogovor se regulira so "Incoterms 2000".

5. STRUKTURA NA INCOTERMS

Vo 1990 godina, za polesno razbirawe, terminite se grupirani vo ~etiri vo osnova razli~ni kategorii; imeno po~nuvaj}i so terminot so ko prodava~ot samo gi pravi stokite dostapni na kupuva~ot vo sopstvenite prostorii na prodava~ot ("E"-uslovi Ex works); po {to sledi vtorata grupa vo koja od prodava~ot se bara stokite da gi ispora~a do prevoznikot nazna~en od strana na kupuva~ot ("F"- uslovi FCA, FAS i FOB); prodolùvaj}i so "C"- uslovite kaj koi prodava~ot treba da go dogovori prevozot, no bez da go prezeme rizikot za zaguba ili preizvikuvawe {teta na stokite ili za dopolnitelnite tro{oci {to se dolàt na nastani {to nastapile po ostavata i isporakata (CFR, CIF, CPT i CIP); i kone~no "D" - uslovite so koi prodava~ot treba da gi snosi site tro{oci i rizici neophodni za doveduvawe na stokite do mestoto na nivnata destinacija (DAF, DES, EQ, DDU i DP). Slednava tabela ja utvrduva ovaa klasifikacija na trgovskite termini (uslovi).

166

INCOTERMS 2000

Grupa E Poa|awe (Departure)

EXW od fabrika (....imenuvano mesto)EXW Ex Works (.... named place)

Grupa F Glavniot prevoz ne e platen (Main carriage unpaid)

FCA sloboden prevoznik (..... imenuvano mesto)FCA Free Carrier (...... named place)

FAS slobodno do brodot (.....imenuvano pristani{te za dostava)

FAS Free Alongside Ship (.... named port of shipment)

FOB slobodno na paluba (.... imenuvano pristani{te za dostava)

FOB Free On Board (..... named port of shipment)

Grupa C Glavniot prevoz platen (Main carriage paid)

CFR Tro{oci i prevoznina (... imenuvano pristani{te na destinacijata)CFR Cost and Freight (.... named port of destination)

CIF Tro{oci, osiguruvawe i prevoznina (... imenuvano pristani{te na destinacijata)

CIF Cost, Insurance and Freight (..... named port of destination)

CPT Prevozot platen do (.....imenuvano pristani{te na destinacijata)

CPT Carriage Paid To (....named place of destination)

CIP Prevoz i osiguruvawe plateni do (.... imenuvano mesto na destinacijata)

CIP Carriage and Insurance Paid To (.... named place of destination)

Grupa D Pristignuvawe (Arrival)

DAF Ispora~ano na granica (.... imenuvano mesto)DAF Delivered At Frontier (....named place)

DES Ispora~ano na brod (ex ship) (.... imenuvano pristani{te na destinacijata)DES Delivered Ex Ship (....named port of destination)

167

DEQ Ispora~ano na dok (Ex Quay) (.... imenuvano pristani{te na destinacijata)

DEQ Delivered Ex Quay (.....named port of destination)

DDU Ispora~ano bez platena carina (.... imenuvano mesto na destinacijata)

DDU Delivered Duty Unpaid (..... named place of destination)

DDP Ispora~ano so platena carina (imenuvano mesto na destinacijata)DDP Delivered Duty Paid (..... named place of destination)

Natamu, spored site uslovi, kako i vo Incoterms 1990, soodvetnite obvrski na strankite se grupirani spored 10 naslovi, a sekoja glava na stranata na prodava~ot "kako vo ogledalo ja orazuva" pozicijata na kupuva~ot vo vrska so istata rabota.

6. TERMINOLOGIJA

Dodeka se izgotvuvani Incoterms 2000, napraveni se prili~ni napori za da se postigne kolku e mo`no i poèlno pogolema konzistentnost vo vrska so razli~nite izrazi upotrebeni vo trinaesette uslovi. Taka, se izbegnuva upotrebata na razli~nite izrazi nameneti da prenesat eno isto zna~ewe. Isto taka, sekoga{ koga e toa mo`no, se koristat istite izrazi {to se upotrebeni vo Konvencijata na OON od 1980 godina za dogovorite za me|unarodna proda`ba na stoki (CISG).

"dostavuva~" ("shipper")

Vo nekoi slu~ai bilo neophodno da se koristat istite izrazi za da se izrazat dve razli~ni zna~ewa ednostavno zatoa {to nemalo soodvetna alternativa. Trgovcite ja znaat ovaa te{kotija vo kontekstot na dogovorite za proda`ba i isto taka vo kontekstot na dogovorite za prevoz. Taka na primer, terminot dostavuva~ ("shipper") go ozna~uva liceto koe gi predava stokite za prevoz i liceto koe go sklu~uva dogovorot so prevoznikot: no ovie dva "dostavuva~a" moè da bidat razli~ni lica, na primer spored FOB dogovorite kaj koi prodava~ot }e gi predade stokite za prevoz, a kupuva~ot }e go sklu~i dogovorot so prevoznikot.

"isporaka" ("delivery")

Osobeno e va`no da se zabeleì deka terminot "isporaka" ("delivery") se koristi vo dve razli~ni smisli vo Incoterms. Prvo, toj se koristi za da se utvrdi koga prodava~ot ja ispolnil svojata obvrska za isporaka {to e specificirana vo A4 klauzulite vo Incoterms. Vtoro, terminot "isporaka" isto taka se koristi vo kontekstot na obvrskata na kupuva~ot da ja prezeme ili prifati isporakata na stokite, obvrska {to se javuva vo B4 klauzulite vo Incoterms. Upotreben vo ovoj vtor kontekst, zborot "isporaka" zna~i prvo deka kupuva~ot "ja prifa}a" samata priroda na "C" - uslovite, imeno deka prodava~ot gi ispolnil svoite obvrski po

168

dostavata na stokite i vtoro, deka kupuva~ot e obvrzan da gi primi stokite. Ovaa vtora obvrska e va`na za da se izbegnat bespotrebnite dava~ki za skladirawe na stokite se dodeka ne gi prezeme kupuva~ot. Taka na primer spored CFR i CIF dogovorite, kupuva~ot e dolèn da ja prifati isporakata na stokite i da gi primi od prevoznikot i ako kupuva~ot propu{ti da go stori toa, toj moè da bideodgovoren da mu isplati nadomest na {teta na prodava~ot koj go sklu~il dogovorot za prevoz so prevoznikot, ili alternativno, kupuva~ot moèbi }e treba da plati kazneni penali (demurage charges)48 za prevoznikot da mu gi oslobodi stokite. Koga vo ovoj kontekst se veli deka kupuva~ot mora "da ja primi isporakata", toa ne zna~i deka kupuva~ot gi prifa}a stokite kako soobrazni na dogovorot za kupoproda`ba, tuku samo deka prifatil deka prodava~ot ja izvr{il svojata obvrska da gi predade stokite za prevoz soglasno dogovorot za prevoz {to toj }e treba da go sklu~i spored A3a) klauzulite vo "C"- uslovite. Taka ako kupuva~ot po priemot na stokite na destinacijata utvrdi deka stokite ne se soglasni na oredbite od kupoproda`niot dogovor, toj }e bide vo mo`nost da gi koristi site pravni lekovi {to mu stojat na raspolagawe protiv prodava~ot spored dogovorot za kupoproda`ba i vaè~koto pravo, pra{awa {to kako {to ve}e spomenavme se celosno nadvor od obemot na Incoterms.

Koga e toa soodvetno, Incoterms 2000 koristat izraz "stavawe na stokite na raspolagawe na " kupuva~ot koga stokite mu se stavaat na raspolagawe na kupuva~ot na nekoe konkretno mesto. Ovo izraz treba da go ima istoto zna~ewe kako i frazata "predavawe na stokite" {to se koristi vo Konvencijata na OON za dogovorite za me|unarodna proda`ba na stoki od 1980 godina.

"voobi~aeno" ("usual")

Zborot "voobi~aeno" (usual) se pojavuva vo nekolku termina (uslova), na primer vo EXW vo vrska so vremeto na isporaka (A4) i vo "C" - uslovite vo vrska so dokumentite {to prodava~ot e dolèn da gi obezbedi i dogovorot za prevoz {to prodava~ot mora da go obezbedi ili sklu~i (A8, A3). Sekako moè da bide mnogu te{ko precizno da se navede {to zna~i zborot "voobi~aeno", iako vo golem broj slu~ai e mo`no da se identifikuva {to e ona {to licata vo trgovijata voobi~aeno go pravat i toga{ taa praksa }e pretstavuva obrazec na odnesuvawe. Vo taa smisla, zborot "voobi~aeno" pove}e moè da ni pomogne od zborot "razumno", {to bara procenka ne vo odnos na svetot na praksata, tuku vo odnos na mnogu pote{kiot princip na sovesnost i ~esnost i pravi~no trguvawe. Vo nekoi okolnosti isto taka moè da bide neophodno da se re{i {to e toa "razumno". Me|utoa, zaradi navedenite pri~ini, zborot "voobi~aeno" generalno pove}e se preferira od zborot "razumno".

"dava~ki" (charges)

Vo vrska so obvrskata za carinewe na stokite za uvoz, va`no e da se opredeli {to se podrazbrira pod "dava~ki" {to mora da se platat pri uvozot na stokite. Vo Incoterms 1990 izrazot "oficijalni dava~ki plativi po izvozot i uvozot na stokite" be{e koristen vo DDP A6. Vo Incoters 2000 DDP A6 zborot "oficialni" e izbri{an, a pri~inata za toa e {to ovoj zbor dava osnova za izvesna nesigurnost koga se opredeluva dali dava~kata bila "oficialna" ili ne. So ova bri{ewe ne se 48 Demurrage charges - Terminot Demurrage doa|a od sferata na zakupuvaweto an brodovite i upatuva na periodot vo koj zakupecot na brodot (charterer) ostanuva vo vladenie vrz brodot po periodot koj normalno mu bil ostaven za utovar ili rastovar na stokite (leàrina ili lay time). Demurrage se odnesuva i na iznosot na pari {to zakupecot }e treba da mu go plati na sopstvenikot na brodot za ekstra koristeweto na toj brod (leàrina).

169

planirala nekoja su{testvena promena vo zna~eweto. "Dava~kite" {to mora da se platat se odnesuvaat sao na dava`kite {to se neophodna konsekvenca na uvozot kako takov i {to treba da se platat soglasno vaè~kite uvozni propisi. Site dopolnitelni dava~ki naloèni od privatnitestranki vo vrska so uvozot ne se opfateni so ovie dava~ki, kako dava~kite za skladirawe {to ne se povrzani so carinskata obvrska. Me|utoa ispolnuvaweto na taa obvrska isto taka moè da rezultira vo nekoi tro{oci za carinskite brokeri (posrednici) ili {pediterite ako strankata {to ja ima taa obvrska ne ja zavr{uva rabotata li~no (samata).

"pristani{ta", "mesta", "to~ki" i "prostorii" ("ports", "places", "points", "premises")

[to se odnesuva do mestoto na koe treba da se ispora~aat stokite, vo Incoterms se koristat razli~ni izrazi. Kaj izrazite {to se koristat ekskluzivno za prevoz na stoki po more - kako FAS, FOB, CFR, CIF, DES i DEQ - se koristat izrazite "pristani{te na dostavata" (port of shipment) i "pristani{te na destinacijata" (port of destination). Vo site drugi slu~ai, se upotrebuva zborot "mesto". Vo nekoi slu~ai, isto taka se ~inelo neophodno da se navede "to~ka" vo ramkite na pristani{teto ili mestoto {to moè da bide va`no za prodava~ot da znae ne samo deka stokite moè da bidat ispora~ani vo nekoja konkretna oblast kako grad, tuku i kade {to vo ramkite na taa oblast stokite }e mu bidat staveni na raspolagawe na kupuva~ot. Dogovorite za proda`ba ~esto ne sodràt informacii vo toj pogled i zatoa Incoterms predviduva deka ako ne e dogovorena nekoja specifi~na to~ka vo ramkite na imenuvanoto mesto i ako ima nekolku dostapni to~ki, prodava~ot moè da ja izbere to~kata {to najdobro soodvetstvuva za taa cel (kako primer vidi FCA A4). Koga to~kata na isporakata e "mestoto" na prodava~ot, se koristi izrazot "prostoriite na prodava~ot" (FCA A4).

"brod" i "plovilo" ("ship", "vessel")

Kaj terminite {to treba da se koristat za prevoz na stokite po more, izrazite "brod" i "plovilo" se koristat kako sinonimi. Ne treba ni da se spomenuva, deka terminot "brod" treba da se koristi i koga e samo dodatok na nekoi trgovski termini kako "slobodni pokraj brodot" (free alongside ship) (FAS) i "isporaka na brod" (delivery ex ship) (DES). Isto taka so ogled na tradicionalnata upotreba na izrazot "pominati brodskite {ini" (passed the ship's rail) vo FOB, zborot "brod" treba da se koristi vo taa smisla.

"proverka" i "inspekcija ili uvid" ("checking", "inspection")

Vo A9 i B9 klauzulite od Incoterms se koristat naslovite "proverka-pakuvawe i ozna~uvawe" i "inspekcija na stokite". Iako zborovite "proverka" i "inspekcija" se sinonimi, se ~ini posoodvetno prviot zbor da se koristi vo vrska so obvrskata na prodava~ot za isporaka spored A4, a vtoriot izraz da se rezervira za konkretniot slu~aj se vr{i "inspekcia pred dostavata", zatoa {to taa inspekcija obi~no se bara samo koga kupuva~ot ili vlastite na zemjata na uvozot ili izvozot sakaat da bidat sigurni deka stokite se soobrazni na dogovornite ili oficijalnite odredbi pred tie da bidat dostaveni.

7. OBVRSKA NA PRODAVAÔT ZA ISPORAKA170

Incoterms se fokusiraat na obvrskata na prodava~ot za isporaka. Preciznata raspredelba na funkciite i tro{ocite vo vrska so isporakata na stokite od strana na prodava~ot obi~no ne predizvikuva problemi koga strankite imaat potrani trgovski odnosi. Toga{ tie pome|u sebe }e vospostavat nekoja praksa ("sekojdnevno trguvawe" - course of dealing) {to }e ja sledat vo natamo{nite zdelki na ist na~in kako {to toa go pravele i prethodno. Me|utoa, ako se vospostavat novi trgovski odnosi ili ako dogovorot se sklu~uva so posredstvo na posrednik - {to e voobi~aeno kaj proda`bata na stokite - }e treba da se primenat odredbite od dogovorot za kupoproda`ba i sekoga{ koga Incoterms se vgradeni vo toj dogovor }e ja primenuvaat podelbata na funkciite, tro{ocite i rizicite {to od toa proizleguvaat.

Sekako deka bi bilo poèlno Incoterms kolku e mo`no podetalno da gi specificiraat obvrskite na strankite vo vrska so isporakata na stokite. Vo sporedba so Incoterms 1990, napraveni se natamo{ni napori vo vrska so nekoi specijalni slu~ai (vidi na primer FCA A4). No ne e mo`no da se izbegne upatuvawe na trgovskite obi~ai vo FAS i FOB A4 ("na na~in voobi~aen vo pristani{teto"), zatoa {to osobeno vo trgovijata so stokite, precizniot naìn na koj stokite se ispora~uvaat kaj FAS i FOB dogovorite prili~no varira vo razli~nite pomorski pristani{ta.

8. PREMINUVAWE NA RIZIKOT I TRO[OCI VO VRSKA SO STOKITE

Rizikot od zaguba ili o{tetuvawe na stokite, kako i obvrskata da se snosat tro{ocite vo vrska so stokite, preminuva od prodava~ot na kupuva~ot koga prodava~ot }e ja ispolni svojata obvrska za isporaka na stokata. Bidej}i kupuva~ot ne moè da ja dobie mo`nosta da go odloì preminot na rizicite i tro{ocite, site termini propi{uvaat deka preminot na rizicite i tro{ocitemoè da nastapi duri i pred isporakata, ako kupuva~ot ne ja prezeme isporakata onaka kako {to e dogovoreno ili propu{ti da dade onakvi instrukcii (vo pogled na vremeto za dostava i/ili mestoto za dostava) kako {to prodava~ot moè da bara so cel da ja ispolni svojata obvska za isporaka na stokite. Za vakvoto predvremeno preminuvawe na rizikot i tro{ocite postoi uslov stokite da bidat identificirani kako nameneti za kupuva~ot ili, kako {to e toa predvideno so uslovite, da bidat trgnati na strana za nego (izdvojuvawe).

Toj uslov e osobeno vaèn spored EXW, zatoa {to spored site drugi termini stokite normalno }e bidat identifikuvani kako nameneti za kupuva~ot, koga bile prezemeni merki za nivnoto dostavuvawe ili ispra}awe ("F" i "C" uslovi) ili za nivnata isporaka vo mestoto na destinacijata ("D" uslovi). Me|utoa, vo isklu~itelni slu~ai, stokite moèle da bidat isprateni od prodava~ot refus bez identifikacija na koli~inata za sekoj kupuva~ i ako e taka, preminot na rizikot i tro{ocite ne nastapuva pred izdvouvaweto i identifikacijata na stokite na gore navedeniot na~in (cf. isto taka ~len 69.3 od Konvencijata na OON za me|unarodna proda`ba na stokite od 1980 godina).

9. USLOVI

9.1. "E" - uslovot e uslov kajko obvrskatana prodava~ot e na minimum: prodava~ot ne treba da napravi ni{to pove}e od stavawe na stokite na raspolagawe na kupuva~ot na dogovorenoto mesto - voobi~aeno vo sopstvenite prostorii na prodava~ot. Od druga strana, kako pra{awe na prakti~na realnost,

171

prodava~ot ~esto }e mu pomogne na kupuva~ot vo utovarot na stokite na negovoto vozilo. Iako EXW podobro }e go odrazi toa, ako obvrskata na prodava~ot se pro{iri za da go opfati i utovarot, dosega bilo poèlno da se zadrì tradicionalniot princip na minimalna obvrska za prodava~ot spored EXW za da moè da se koristi za slu~aite vo koi prodava~ot ne saka da prezeme nikakva obvrska vo vrska so utovarot na stokite. Ako kupuva~ot saka prodava~ot da stori pove}e, toa jasno treba da bide staveno do znaewe vo dogovorot za proda`ba.

9.2 "F" uslovot bara od prodava~ot da gi ispora~a stokite za prevoz na na~inot {to go instruiral kupuva~ot. To~kata vo koja strankite imale namera da dojde do isporaka vo FCA uslovot predizvikuva te{kotii zaradi golemoto mno{tvo okolnosti {to moàt da gi okruùvaat dogovorite opfateni so ovoj uslov. Taka, stokite moàt da bidat utovareni na nekoe vozilo prateno od strana na kupuva~ot za da gi sobere vo prostoriite na prodava~ot; alternativno, mo`no e stokite da treba da se rastovarat od voziloto isprateno od prodava~ot, za toj da gi dostavi (ispora~a) stokite na terminalot naveden od strana na kupuva~ot. Incoterms 2000 vodi smetka za ovie alternativi so propi{uvawe deka, koga mestoto imenuvano vo dogovorot kako mesto na isporaka se prostoriitena prodava~ot, isporakata e celosna koga stokite }e bidat natovareni na voziloto na kupuva~ot isprateno da gi sobere stokite i vo drugite slu~ai, isporakata e celosna koga stokite se staveni na raspolagawe na kupuva~ot, no ne se rastovareni od voziloto na prodava~ot. Varijaciite navedeni za razli~nite modaliteti na prevozot vo FCA A4 od Incoterms 1990 ne se povtoreni vo Incoterms 2000.

To~kata na isporaka spored FOB, {to e ista i spored CFR i CIF, ostanala nepromeneta vo Incoterms 2000 i pokraj prili~nite debati. Iako poimot spored FOB stokite da se ispora~uvaat "preku brodskite {ini" deneska vo golem broj slu~ai moè da se ~ini nesoodveten, bez ogled na toa toj se podrazbira od strana na trgovcite i se primenuva na na~in {to vodi smetka za stokite i za dostapnite utovarni mo`nosti. Se smetalo deka promenata na FOB-to~kata }e predizvika nepotrebna konfuzija, oosbeno vo pogled na proda`bata na stokite prevezuvani po more, tipi~no spored charter party (zakup na brod).

Za nesre}a, zborot "FOB" nekoi trgovci go koristat samo za da indiciraat sekoja to~ka na isporaka - kako "FOB fabrika", "FOB pogon", "FOB Ex rabotilnica na prodava~ot" ili drugi to~ki na kopno - so {to se zanemaruva zna~eweto na samata kratenka: "Slobono na paluba" (Free On Board). I natamu ostanuva slu~ajot vakvata upotreba na"FOB" da sozdava konfuzija i taa treba da se izbegne.

Postoi va`na promena na FAS vo vrska so obvrskata stokite da se ocarinat za izvoz, zatoa {to se ~ini deka e navoobi~aena praksa ovaa obvrska da mu pripadne na prodava~ot, a ne na kupuva~ot. Za da postoi sigurnost deka ovaa promena e soodvetno zabeleàna, taa e ozna~ena so golemi bukvi vo preambulata na FAS.

9.3. "C" uslovite baraat od prodava~ot da dogovori prevoz pod voobi~aeni uslovi za sopstvena smetka. Zatoa, to~kata do koja toj }e treba da gi plati transportnite tro{oci nu`no mora da bide navedena po soodvetniot "C" - uslov. Spored CIF i CIP uslovite, prodava~ot isto taka treba da izvr{i osiguruvawe i da gi snosi tro{ocite za osiguruvaweto. So ogled na toa {to to~kata za podelba na tro{ocite e fiksirana na nekoja to~ka vo zemjata na destinacijata, za "C" uslovite ~esto pogre{no se veruva deka se dogovori za pristignuvawe, kaj koi prodava~ot gi snosi site rizici i tro{oci do realnoto pristignuvawe na dogovorenata to~ka. Me|utoa, mora da se istakne deka "C" uslovite se od ista priroda kako i "F" uslovite, zatoa {to prodava~ot go ispolnuva dogovorot vo

172

zemjata na dostavata ili ispra}aweto. Taka dogovrot za proda`ba spored "C"- uslovite, kako i dogovorite spored "F" - uslovite spa|aat vo kategorijata dogovori na dostava.

Vo samata priroda na dogovorite za dostava e deka, iako prodava~ot e obvrzan da plati normalni transportni tro{oci za prevozot na stokite preku voobi~aena ruta i na voobi~aen na~in do dogovorenoto mesto, rizikot na zagubata ili o{tetuvaweto na stokite, kako i dopolnitelnite tro{oci {to proizleguvaat od nastani {to se slu~ile po soodvetnata isporaka na stokite za prevoz, da pa|aat na tovar na kupuva~ot. Zatoa, "C" uslovite moàt da se razlikuvaat od site drugi uslovi, zatoa {to sodràt dve "kriti~ni" to~ki, edna {to ja indicira to~kata do koja prodava~ot e obvrzan da gi aranìra i da gi snosi tro{ocite na dogovorot za prevoz i druga za raspredelbata na rizikot. Od tie pri~ini, mora krajno da se vnimava koga se dodavaat obvrskite na prodava~ot na "C" uslovite koi nastojuvaat odgovornosta na prodava~ot da ja protegnat nad (preku) gorenavedenata "kriti~na" to~ka za raspredelbata na rizikot. Samata su{tina na "C" uslovite e deka prodava~ot se osloboduva od site natamo{ni rizici i tro{oci otkako toj soodvetno }e go ispolni svojot dogovor, dogovaraj}i prevoz i predavawe na stokite na prevoznikot i preku obezbeduvawe na osiguruvaweto spored CIF i CIP uslovite.

Su{testvenata priroda na "C" uslovite kako dogovori na dostava isto taka se ilustrira so voobi~aenoto koristewe na dokumentarniot akreditiv kako poèlen na~in na pla}awe {to se koristi kaj ovie uslovi. Koga strankite vo kupoproda`niot dogovor dogovorile deka prodava~ot }e bide isplaten so prezentacija na dogovorenite transportni dokumenti na bankata spored dokumentaren akreditiv, bi bilo sosema sprotivno na centralnata cel na dokumentarniot akreditiv prodava~ot da gi snosi natamo{nite rizici i tro{oci po momentot na isplatata spored dokumentarniot akreditiv ili na drug na~in po ostavata i isporakata na stokite. Sekako, prodava~ot }e treba da gi snosi tro{ocite na dogovorot za prevoz, bez ogled na toa dali prevozot e prethodno platen po dostavata ili e plativ vo mestoto na destinacijata (prezemawe na tovarot); me|utoa, dopolnitelnite tro{oci {to moàt da proizlezat od nastani {to se slu~ile po dostavata i isporakata nu`no pa|aat na tovar na kupuva~ot.

Ako prodava~ot treba da sklu~i dogovor za prevoz {to podrazbira pla}awe na carini, taksi i drugi dava~ki, vakvite tro{oci sekako }e gi snosi prodava~ot do merkata do koja soglasno dogovorot tie pa|aat na negov teret. Toa deneska e izre~no navedeno vo klauzulata A6 od site "C" uslovi.

Ako e voobi~aeno da se sklu~uvaat nekolku dogovori za prevoz {to involviraat pretovar na stokite na nekoi me|uvremeni mesta za da se dojde do dogovorenata destinacija, prodava~ot }e treba da gi plati site tie tro{oci, vklu~uvaj}i gi i site tro{oci {to nastanale pri pretovarot na stokite od edno prevozno sredstvo na drugo. Ako me|utoa prevoznikot gi vr{i svoite prava spored pretovarot (prefrlaweto od edno na drugo prevozno sredstvo) - ili nekoja sli~na klauzula - za da se izbegnat neo~ekuvanite pre~ki (kako mraz, preoptovarenost, rabotni~ki naru{uvawa, vladini nalozi, vojna ili voeni operacii), toga{ site dopolnitelni tro{oci {to proizleguvaat od toa }e bidat na smetka na kupuva~ot, zatoa {to obvrskata na prodava~ot e ograni~ena na sklu~uvawe na voobi~aen dogovor za prevoz.

Mnogu ~esto se slu~uva strankite vo dogovorot za prevoz da sakaat da go pojasnat stepenot do koj prodava~ot e odgovoren za sklu~uvaweto na dogovorot za prevoz, vklu~uvaj}i gi tro{ocite za rastovar. Bidej}i ovie tro{oci obi~no se pokrieni so prevozninata koga stokite se prevezuvaat preku redovnite prevozni linii, dogovorot za proda`ba ~esto }e propi{e deka stokite treba da bidat prevezeni na toj na~in ili barem deka tie treba da bidat prevezeni spored

173

"uslovite na prevoznikot" (koj ja drì linijata). Vo drugite slu~ai, zborot "prizemjeni" (landed) se dodava po CFR ili CIF. Me|utoa, se sovetuva da ne se koristat kratenki {to se dodavaat na "C" uslovite osven ako vo relevantnata trgovska granka zna~eweto na kratenkite jasno se razbira i se prifa}a od dogovornite strani ili spored sekoe vaè~ko pravo ili trgovski obi~aj.

Osobeno, prodava~ot ne treba - i nema, bez promena na samata priroda na "C" uslovite - da prezeme nikakva obvrska vo vrska so pristignuvaweto na stokite na destinacijata, zatoa {to rizikot na sekoe docnewe za vreme na prevozot pa|a na tovar na kupuva~ot. Taka, sekoa obvrska vo vrska so vremeto (rokovite) nu`no mora da upatuva na mestoto na dostavata ili ispra}aweto, na primer "dostava (ispra}awe) ne podocna od...." Na primer dogovorot "CFR Hamburg ne podocna od......." navistina pretstavuva pogre{no tolkuvawe i zatoa e otvoreno za razli~ni mo`ni interpretacii. Moè da se pretpostavi deka strankite mislele ili deka stokite realno mora da pristignat vo Hamburg na specificiranata data, i vo toj slu~aj dogovorot ne e dogovor za dostava (shipment contract), tuku dogovor za pristignuvawe (arrival contract) ili alternativno, deka prodava~ot mora da gi dostavi stokite vo vremiwa vo koi tie obi~no pristignuvaat vo Hamburg pred specificiraniot den (datum), osven ako prevozot docnel zaradi nepredvideni okolnosti.

Kaj trgovijata so stoki se slu~uva stokata da bide kupena dodeka e na more i deka, vo takov slu~aj, zborot "na brod" ili "na voda" (afloat) se dodava po trgovskiot uslov. Bidej}i vo takov slu~aj rizikot za zaguba ili o{tetuvawe na stokite, spored CFR i CIF uslovite preminuva od prodava~ot na kupuva~ot, moè da se pojavat te{kotii pri tolkuvaweto. Edna mo`nost e da se zadrì redovnoto poimawe na CFR i na CIF uslovite vo vrska so raspredelbata na rizikot pome|u prodava~ot i kupuva~ot,imeno deka rizikot preminuva po dostavata: toa bi zna~elo deka kupuva~ot bi moèl da gi prezeme konsekvencite od nastanite {to ve}e nastapile vo vremeto vo vremeto koga dogovorot za kupoproda`ba stapil vo sila. Drugata mo`nost e preminuvaweto na rizikot da se pu{ti da koincidira so momentot na sklu~uvaweto na dogovorot. Prvata mo`nost moè da bide prakti~na, zatoa {to voobi~aeno ne e mo`no da se proceni sostojbata na stokite dodeka tie se vo prevoz. Od tie pri~ini Konvencijata na OON za dogovorite za me|unarodna proa`ba na stoki od 1980 godina, ~len 68 propi{uva deka "ako taka naveduvaat okolnostite, kupuva~ot go prezema rizikot od momentot koga stokite mu bile predadeni na prevoznikot koj izdal dokumenti vo koi e vgraden dogovorot za prevoz." Me|utoa, postoi isklu~ok od ova pravilo koga "prodava~ot znael ili trebalo da znae deka stokite se izgubeni ili o{teteni i za toa ne go informiral kupuva~ot." Taka, tolkuvaweto na CFR ili CIF uslovot so dodavka na zborot "na brod" (ili "na voda") }e zavisi od pravoto {to se primenuva na dogovorot za kupoproda`ba. Na strankite im se prepora~uva da go procenat vaè~koto pravo i site re{enija {to moàt da proizlezat od nego. Vo slu~aj na somnevawe, na strankite im se sovetuva da go pojasnat pra{aweto vo svoite dogovori.

Vo praksa, strankite ~esto i natamu gi koristat tradicionalnite izrazi C&F (ili C i F, C+F). Bez ogled na toa, vo najgolemiot broj slu~ai se ~ini deka tie ovie izrazi gi smetaat za ekvivalent na CFR. Za da se izbegnat te{kotiite pri tolkuvaweto na nivnite dogovori strankite treba da koristat korekten Incoterm {to vo ovoj slu~aj e CFR, edinstvenata svetski prifatena standardna kratenka za terminot "tro{oci i prevoznina (.... imenuvano pristani{te na destinacijata).

CFR i CIF vo A8 od Incoterms 1990 go obvrzuvaat prodava~ot da obezbedi kopija od ~arterot (charter party) sekoga{ koga negovite transportni dokumenti (voobi~aeno tovarniot list) sodràt upatuvawe na charter party, na primer, preku ~estata notacija "site drugi uslovi i rokovi kako za charter party". Iako sekako

174

dogovornata strana treba sekoga{ da bide vo mo`nost da gi proceni site uslovi na svojot dogovor - verojatno vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot - se ~ini deka praksata da se obezbedi charter party na gore navedeniot na~in sozdava problemi, osobeno vo vrska so transakciite so dokumentarniot akreditiv. Obvrskata na prodava~ot spored CFR i CIF da obezbedi kopija od charter party zaeno so drugite transportni dokumenti e ukinata so Incoterms 2000.

Iako A8 klauzulite od Incoterms nastojuvaat da predvidat deka prodava~ot mu obezbeduva na kupuva~ot "dokaz za isporakata", treba da se istakne deka prodava~ot go ispolnuva toj uslov koga }e go obezbedi "voobi~aeniot" dokaz. Spored CTP i CIP toa bi bil "voobi~aeniot transporten dokument", a spored CFR i CIF tovaren list ili pomorski tovaren list. Transportnite dokumenti mora da bidat "~isti", vo smisla deka tie ne moàt da sodràt klauzuli ili notacii so koi izre~no se deklarira defektnata sostojba na stokite i/ili pakuvaweto. Ako vakvite klauzuli ili notacii se pojavat vo dokumentot, toj se smeta za "ne~ist" i zatoa nema da bide primen od bankite kaj transakciite so dokumentaren akreditiv. Me|utoa, treba da se zabeleì deka transportniot dokument, duri i bez takvi klauzuli ili notacii voobi~aeno nema da mu obezbedi na kupuva~ot nesoborliv dokaz protiv prevoznikot deka stokite bile dostaveni soglasno odredbite od kupoproda`niot dogovor. Voobi~aeno vo standardiziraniot tekst na prvata stranica od transportniot dokument prevoznikot treba da odbie da ja prifati odgovornosta za informaciite vo vrska so stokite so naveuvawe deka podatocite navedeni vo transportniot dokument pretstavuvaat izjava na dostavuva~ot i zatoa taa informacija e samo "se veli deka e taka" podatok kako {to e vgraden vo dokumentot. Spored najgolemiot broj vaè~ki zakoni i principi, prevoznikot mora barem da koristi razumni sredstva za proverka na korektnosta na informaciite i negoviot propust da go stori toa moè da vodi kon negova odgovornostvo odnos na konsignatorot. Me|utoa, kaj trgovijata so kontejneri, prevozni~kite sredstva za proverka na sodrìnata na kontejnerot nema da postoi, osven ako toj samiot ne e odgovoren za polneweto na kontejnerot.

Postojat samo dva uslova {to go reguliraat osiguruvaweto, imeno CIF i CIP. Spored ovie uslovi prodava~ot e dolèn da izvr{i osiguruvawe za smetka na kupuva~ot. Vo drugite slu~ai samite stranki treba da re{at dali i do koja merka tie sakaat da bidat pokrieni so osiguruvawe. Bidej}i prodava~ot go sklu~uva osiguruvaweto vo polza na kupuva~ot, toj nema da gi znae preciznite uslovi i barawa na kupuva~ot. Spored institutskite kargo klauzuli izgotveni od strana na Institutot na lononskite zapi{uva~i, osiguruvaweto e dostapno so "minimalno pokritie" spored Klauzulata C, so "sredno pokritie" spored Klauzulata B i so "najop{irno pokritie" spored Klauzulata A. Bidej}i kaj proda`bata na stokite spored CIF uslovot, kupuva~ot moè da saka da gi prodade stokite dodeka se vo tranzit na nekoj natamo{en kupuva~, koj od svoja strana moè da saka povtorno da gi preprodade tie stoki ponatamu, nemo`no e da se znae koe osiguritelno pokritie e soodvetno za tie podocne`ni kupuva~i i zatoa minimalnoto pokritie spored CIF tradicionalno se bira so mo`nost kupuva~ot da pobara od prodava~ot da sklu~i i dopolnitelno osigruvawe. Me|utoa minimalnoto pokritie e nesoodvetno kaj proda`bite na proizvedenite stoki kaj koi rizikot od kra`ba, mala kra`ba i nesoodvetno manipulirawe ili skladirawe na stokite bara pove}e od pokritieto dostapno spored Klauzulata C. So ogled na toa {to CIP, za razlika od CIF, obi~no nema da se koristi za proda`ba na stoki, bi bilo poèlno da se prifati naj{irokoto pokritie spored CIP, a ne minimalnoto pokritie spored CIF. No da se varira osiguritelnata obvrska spored CIF i CIP bi vodelo kon konfuzija i zatoa dvata uslova ja ograni~uvaat obvrskata za osiguruvawe na prodava~ot na minimalno pokritie. Za CIP kupuva~ot e osobeno va`no da vnimava na slednovo: ako se bara dopolnitelno pokritie, toj treba da se dogovori so prodava~ot toj da zeme

175

dopolnitelno pokritie ili alternativno samiot da aranìra pro{ireno pokritie. Isto taka postojat posebni okolnosti vo koi kupuva~ot moè da saka da dobie duri i pogolema za{tita, otkolku {to e dostapna spored Institut klauzulata A, na primer osiguruvawe protiv vojna, nemiri, gra|anski nemiri, {trajkovi ili drugi rabotni~ki nemiri. Ako toj saka prodava~ot da aranìra takvo osiguruvawe toj mora soodvetno da go instruira za toa i vo takov slu~aj prodava~ot }etreba da go obezbedi toa osiguruvawe, ako e toa mo`no.

9.4. "D" uslovite po svojata priroda se razlikuvaat od "C" uslovite, zatoa {to prodava~ot spored "D" uslovite e odgovoren za pristignuvaweto na stokite na dogovorenoto mesto ili to~ka na destinacijata na granicata ili vo ramkite na zemjata na uvozot. Prodava~ot mora da gi snosi site rizici i tro{oci za doveduvaweto na stokite na toa mesto. Zatoa, "D" uslovite ozna~uvaat dogovori za pristugnuvawe (arrival contracts), dodeka "C" uslovite se dokaz za dogovori za dostavuvawe ili ispra}awe (departure - shipment - contracts).

Spored "D" uslovite, osven DDP, prodava~ot ne treba da gi ispora~a stokite ocarineti za uvoz vo zemjata na destinacijata.

Tradicionalno, prodava~ot ima obvrska da gi ocarini stokite za uvoz spored DEQ, zatoa {to stokite treba da bidat prizemjeni na kejot i na toj na~in se vnesuvaat vo zemjata na uvozot. No zaradi promenite na carinskite proceduri vo najgolemiot broj zeji, deneska e mnogu posoodvetno strankata {to e domicilirana vo soodvetnata zemja (vo koja ia ìveali{te ili sedi{te) da gi zavr{i carinskite formalnosti i da ja plati carinata i drugite dava~ki. Taka, promenata vo DEQ e napravena zaradi istite pri~ini kako i kaj promenata na FAS {to ja spomenavme prethodno. Kako i kaj FAS, kaj DEQ promenata e ozna~ena so golemi bukvi vo preambulata.

Se ~ini deka vo golem broj zemji trgovskite termini {to ne se vklu~eni vo Incoterms osobeno se koristat vo èlezni~kiot soobra}aj ("franco granica" - "franco border", "franco-frontiere", "Frei Grenze"). Me|utoa, spored ovie uslovi obi~no tie nemaat za cel prodava~ot da go prezeme rizikot na zagubata ili o{tetuvaweto na stokite vo tekot na transportot do granicata. Vo vakvi okolnosti bi bilo podobro da se koristat CPT so indicirawe na granicata. Ako od druga strana, strankite sakaat prodava~ot da go snosi rizikot vo tekot na transportot, bi bilo soodvetno da se navede DAF so indicirawe na granicata.

DDU uslovot e dodaden vo verzijata na Incoterms od 1990 godina. Uslovot ispolnuva va`na funkcija sekoga{ koga prodava~ot e podgotven da gi ispora~a stokite vo zemjata na destinacijata bez da gi carini stokite za uvoz i bez da plati carina. Vo zemjite vo koi carineweto na stokite moè da bide te{ko i dolgotrajno, moè da bide rizi~no za prodava~ot da prezeme obvrskaza isporaka na stokite preku to~kata za carinewe. Iako, soglasno DDU B5 i B6, kupuva~ot }e treba da snosi dopolnitelen rizik i tro{oci{to moàt da proizlezat od negovoto neispolnuvawe na obvrskata za carinewe na stokite za uvoz, prodava~ot se sovetuva da ne go koristi DDU uslovot vo zemjite vo koi moè da se o~ekuvaat te{kotii pri carineweto na stokite za uvoz.

10. IZRAZOT "BEZ OBVRSKA"

Kako {to se ~ini od izrazite "prodava~ot mora" i "kupuva~ot mora", Incoterms se zasegnati samo so obvrskite {to strankite gi imaat edna sprema druga. Zborovite "bez obvrska" zatoa se vnesuvaat sekoga{ koga ednata od strankite nema nikakva obvrska vo odnos na drugata stranka. Taka, ako na primer spored A3 od soodvetniot uslov prodava~ot treba da aranìra i da plati za dogovorot za prevoz gi sre}avame zborovite "bez obvrska" pod naslovot

176

"dogovor za prevoz" vo B3a) vo koj se utvrduva pozicijata na kupuva~ot. Povtorno, koga nitu edna od strankite nema obvrska vo odnos na drugata, zborovite "bez obvrska" }e se pojavat vo vrska so dvete stranki, na primer, vo vrska so osiguruvaweto.

Vo sekoj slu~aj, va`no e da se istakne deka iako ednata od stranite moè da bide pod "bez obvrska" vo odnos na drugata za ispolnuvawe na nekoja zada~a, toa ne zna~i deka taa nema interes za ispolnuvaweto na taa zada~a. Taka na primer samo zatoa {to CFR kupuva~ot nema nikakva obvrska vo odnos na prodava~ot da sklu~i dogovor za osiguruvawe spored B4, sosemam e jasno deka sklu~uvaweto na toj dogovor e vo negov interes, a prodava~ot nema takva obvrska da obezbedi osiguritelno pokritie spored A4.

11. VARIJANTI NA INCOTERMS

Vo praksa, ~esto se slu~uva samite stranki so dodavawe na zborovi vo Incoterms da nastojuvaat da dobijat pogolema preciznost od onaa {to ja nudat samite uslovi. Treba da se istakne deka Incoterms ne dava nikakvi nasoki vo vrska so vakvite dodavki. Taka, ako strankite ne moàt da se potpratna dobro vospostaven trgovski obi~aj za tolkuvawe na tie dodavki, tie moàt da se soo~at so seriozen problem ako ne moè da se dokaè nekoe konzistentno tolkuvawe na tie dodavki.

Ako na primer se upotrebi voobi~aeniot izraz "FOB skladirano" ili "EXW utovareno" ne e mo`no da se postigne svetsko podrazbirawe deka obvrskata na prodava~ot e pro{irena ne samo vo vrska so tro{ocite za realniot utovar na stokite na brodotili na voziloto, tuku go opfa}a i rizikot od slu~ajna propast ili o{tetuvawena stokite pri procesot na utovar ili skladirawe. Od tie pri~ini, na strankite im se sovetuva da pojasnat dali tie mislat deka funkcijata ili tro{ocite za operaciite na skladirawe ili utovar treba da padnat na tovar na prodava~ot ili toj treba da go snosi rizikot se dodeka ne zavr{i skladiraweto i utovarot. Ova se pra{awa na koi Incoterms ne sodrì odgovor: zatoa, ako dogovorot isto taka izre~no ne ja opi{uva namerata na strankite, strankite moàt da imaat i premnogu nepotrebni problemi i tro{oci.

Iako Incoterms 2000 ne predviduva golem broj od navedenite voobi~aeno koristeni varijanti, preambulite na nekoi trgovski uslovi gi alarmiraat strankite na potrebata za specijalni dogovorni uslovi ako sakaat da odat nad odredbite od Incoterms.

EXW dodadena obvrska za prodava~ot da gi utovari stokite na voziloto na kupuva~ot;

CIF/CIP potreba na kupuva~ot za dopolnitelno osiguruvaweDEQ dopolnitelna obvrska za prodava~ot da gi plati tro{ocite po

rastovarot.

Vo nekoi slu~ai prodava~ite i kupuva~ite upatuvaat na trgovskata praksa vo liniskata i ~arter plovidbata. Vo tie okolnosti, neophodno e da se napravi jasna razlika pome|u obvrskite na strankite spored dogovorot za prevoz i nivnite me|usebni obvrski spored dogovorot za kupoproda`ba. Za nesre}a, ne postoi avtoritativna definicija na izrazite kako "liniski uslovi" i "dava~ki na manipulacija na terminalot" (THC). Raspredelbata na tro{ocite spored ovie uslovi moè da se razlikuva vo razli~ni mesta i se menuva od vreme na vreme. Na strankite im se prepora~uva vo dogovorot za proda`ba da pojasnat na koj na~in }e gi podelat tie tro{oci pome|u sebe.

177

Izrazite {to ~esto se koristat vo charter party (zakup na brod), kako FOB skladirano", "FOB skladirano i rasporedeno" ponekoga{ se koristat kaj dogovorite za kupoproda`ba za da se pojasni do koja merka prodava~ot spored FOB treba da go izvr{i skladiraweto i rasporeduvaweto na stokite na brodot. Koga se dodavaat tie zborovi, neophodno e da se pojasni vo kontekstot na dogovorot za kupoproda`ba dali dopolnitelnite obvrski se odnesuvaat samo na tro{ocite ili na tro{ocite i na rizicite.

Kako {to e kaàno, napraveni se site napori Incoterms da pretstavuvaat izraz na navoobi~aenite trgovski praksi. Me|utoa, vo nekoi slu~ai - osobeno koga Incoterms 2000 se razlikuvaat od Incoterms 1990 - strankite moè da posakaat trgovskite termini da funkcioniraat na nekoj poinakov na~in. Tie za taa mo`nost se potsetuvaat vo preambulata na uslovite signalizirani so zborot "me|utoa" ("However").

12. OBIÂI VO PRISTANI[TETO ILI VO KONKRETNATA TRGOVSKA GRANKA

Bidej}i Incoterms obezbeduvaat komplet uslovi za koristewe vo razli~ni granki i regioni sekoga{ ne e vozmo`no precizno da se utvrdat obvrskite na strankite. Do izvesna merka zatoa e neophodno da se upati na obi~ajot na pristani{teto ili na konkretnata trgovska granka ili na praksite {to moèbi gi vospostavile samite praksi vo svoeto prethodno trguvawe (cf. ~len 9 od Konvencijata na OON za dogovorite za me|unarodna proda`ba na stoki). Sekako deka e poèlno prodava~ite i kupuva~ite da se informiraat pravilno za takvite obi~ai koga gi pregovaraat svoite dogovori i sekoga{ koga }e se pojavi nekoja nesigurnost da ja pojasnat svojata pravna pozicija so soodvetni kaluzuli vo svoite kupoproda`ni dogovori. Ovie specijalni odredbi vo individualnite dogovori }e pretstavuvaat zamena ili varijacija na se {to e utvrdeno kako pravilo za tolkuvawe vo razli~nite Incoterms.

13. OPCII NA KUPUVAÔT VO ODNOS NAMESTOTO NA DOSTAVATA

Vo nekoi situacii, vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba moè da ne e mo`no da se donese odlukata za to~nata to~ka ili duri i mesto na koi prodava~ot treba da gi ispora~a stokite za prevoz. Na primer vo ovaa faza moè da se upati samo na "oblast" ili na nekoe pogolemo mesto, na primer pomorsko pristani{te i toga{ obi~no se propi{uva deka kupuva~ot ima pravo ili obvrska podocna poprecizno da ja navede to~kata vo ramkite na navedenata oblast ili mesto. Ako kupuva~ot ima obvrska da imenuva precizna to~ka kako gore-navedenata negoviot propust da go stori toa moè da vodi kon odgovornost da gi snosi rizicite i dopolnitelnite tro{oci {to proizleguvaat od toj propust (B5/B7 od site uslovi). Pokraj toa, propustot na kupuva~ot da go koristi svoeto pravo za da indicira to~ka moè na prodava~ot da mu dade pravo da ja izbere to~kata {to najdobro odgovara za taa cel (FCA A4).

14. CARINEWE

Uslovot "carinewe" dovede do golem broj nedorazbirawa. Taka sekoga{ koga postoi upatuvawe na obvrska na prodava~ot ili kupuva~ot da prezemat obvrska vo vrska so minuvaweto na stokata preku carinata na zemjata

178

na izvozot ili uvozot deneska e jasno deka ovaa obvrska ne samo {to opfa}a naplata na carinata i na drugite dava~ki, tuku i ispolnuvawe i pla}awe na site administrativni raboti povrzani so preminot na stokata preku carinata i informiraweto na vlastite vo vrska so toa. Natamu, - iako sosema pogre{no - vo nekoi zemji se smeta za nesoodvetno da se koristat uslovi {to se odnesuvaat na obvrskata za carinewe na stokite koga, kako vo trgovijata vo ramkite na EU ili vo drugite slobodni trgovski zoni, pove}e nema nikakva obvrska za pla}awe carini i nikakvi ograni~uvawa vo vrska so uvozot i izvozot. Za da se pojasni situacijata, zborovite "koga e primenlivo" se dodadeni na A2 i B2, A6 i B6 klauzulite na relevantnite Incoterms za da moàt da se koristat bez nikakvi dvosmislenosti koga ne se bara nikakva carinska procedura.

Obi~no e poèlno carinskata procedura da ja aranìra strankata domicilirana vo zemjata vo koja treba da se izvr{i toa carinewe ili barem nekojkoj tamu dejstvuva vo nejzino ime. Taka, izvoznikot obi~no }e gi carini stokite za izvoz, dodeka uvoznikot }e gi carini stokite za uvoz.

Incoterms 1990 otstapuva od ova spored trgovskiot uslov EXW i FAS (osven obvrskata za carinewe na kupuva~ot) i DEQ (obvrska za uvozno carinewe na prodava~ot), no vo Incoterms 2000 FAS i DEQ obvrskata za carinewe na stokite za izvoz ja stavaat na teret na prodava~ot, a za carinewe za uvoz na kupuva~ot, dodeka EXW - {to pretstavuva minimalna obvrska za prodava~ot - e ostavena neizmeneta (obvrska za izvozno carinewe na kupuva~ot). Spored DDP prodava~ot izre~no se dogovara da go stori ona {to proizleguva od samoto ime na uslovot - Ispora~ano platena carina - (Delivered Duty Paid) imeno da se carini stokata za uvoz i da se platat site carini za nea.

15. PAKUVAWE

Vo najgolemiot broj slu~ai, strankite odnapred }e znaat kakvo pakuvawe e potrebno za bezbeden prevoz na stokite do nivnata destinacija. Me|utoa, bidej}i obvrskata na prodava~ot da gi spakuva stokite moè prili~no da varira soglasno tipot i traeweto na transportot {to se planira, se smetalo za neophodno da se propi{e deka prodava~ot e dolèn da gi spakuva stokite na na~in potreben za transportot, no samo do merkata do koja toj prethodno gi znael okolnostite povrzani so transportot (cf. ~lenovi 35.1 i 35.2(b) od Konvencijata na OON za dogovorite za me|unarodna proda`ba na stoka od 1980 godina spored koja stokite, vklu~uvaj}i go i pakuvaweto mora da bidat "soodvetni za sekoja konkretna cel izre~no ili prmol~no poznata na prodava~ot vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot, osven koga okolnostite pokaùvaat deka kupuva~ot ne se potprel ili bilo nerealno da se potpre na ve{tinata i sudot na prodava~ot.").

16. INSPEKCIJA NA STOKITE

Vo golem broj slu~ai, kupuva~ot moèbi e dobro da aranìra inspekcija na stokite pred ili vo vreeto koga tie se predavaat od strana na prodava~ot za prevoz (tnr. inspekcija pred dostava ili PSI - pre-shipment inspection). Osven koga dogovorot ne propi{uva ne{to drugo, samiot kupuva~ }e treba da gi plati tro{ocite za takvata inspekcija {to e aranìrana vo negov sopstven interes. Me|utoa, ako inspekcijata bila izvr{ena za da mu ovozmoì na prodava~ot da se soobrazi so nekoe zadolìtelno pravilo {to se primenuva na izvozot na stokite vo negovata zemja, prodava~ot }e treba da plati za taa inspekcija, osven ako se

179

koristi EXW uslovot i vo toj slu~aj tro{ocite na takvata inspekcija se za smetka na kupuva~ot.

17. NAÎN NA TRANSPORT I SOODVETNIOT INCOTERM 2000

Koj bilo na~in na transport

Grupa E Ex Work (....imenuvano mesto)Grupa F FCA Sloboden prevoznik (......imenuvano mesto)Grupa C CPT Prevoz platen do (..... imenuvano mesto na destinacijata)

CIP Prevoz i osiguruvawe plateni do (...imenuvano mesto na destinacijata)

Grupa D DAF Ispora~ano na granica (.....imenuvano mesto)DDU Ispora~ano bez platena carina (...imenuvano mesto na

destinacijata)DDP Ispora~ano platena carina (...... imenuvano mesto na destinacijata)

Samo pomorski transport i vnatre{na plovidba

Grupa F FAS Slobodnoda brod (.... imenuvano pristani{te na dostavata)

FOB Slobodno na paluba (.... imenuvano pristani{te na dostavata)

Grupa C CFR Tro{oci i prevoznina (... imenuvano pristani{te na destinacijata)CIF Tro{oci, osiguruvawe i prevoznina (....imenuvano

pristani{te na destinacijata)Grupa D DES Ispora~ano Ex brod (....imenuvano pristani{te na

destinacijata)DEQ Ispora~ano Ex kej - dok (... imenuvano pristani{te na destinacijata)

18. PREPORAÂNA UPOTREBA

Vo nekoi slu~ai preambulata prepora~uva upotreba ili neupotreba na nekoj konkreten termin. Toa e osobeno va`no vo vrska so izborot pome|u FCA i FOB. Za àl, trgovcite prodolùvaat da go koristat FOB koga nemu celosno ne mu e mestoto, so {to predizvikuvaat prodava~ot da snosi rizik i po predavaweto na stokite na prevoznikot imenuvan od strana na kupuva~ot. FOB e soodveten za upotreba samo koga stokite treba da se ispora~aat "preku brodskite {ini" ili vo sekoj slu~aj na brodot, a ne koga stokite se predadeni na prevoznikot za podocne`no vnesuvawe na brodot, na primer skladirawe vo kontejneri ili utovareni na kamioni ili vagoni vo tnr. roll on - roll off soobra}aj. Taka, vo preambulata na FOB se naveduva strogo predupreduvawe deka uslovot ne smee da se koristi koga strankite nemaat namera da izvr{at isporaka preku brodskite {ini.

Se slu~uva strankite po gre{ka da koristat uslovi nameneti za prevoz na stoki po more koga isto taka se planira i nekoj drug vid na transport. Toa moè da go stavi prodava~ot vo nesre}na pozicija da ne moè da ja ispolni svojata obvrska za predavawe na soodvetni dokumenti na kupuva~ot (na primer tovaren

180

list, pomorski tovaren list ili niven elektronski ekvivalent). [emata navedena vo stavot 17 pogore jasno stava do znaewe koi trgovski uslovi vo Incoterms 2000 se soodvetni za upotreba za koj na~in na transport. Isto taka se naveduva vo preambulata za sekoj uslov dali toj moè da se koristi za site na~ini na transport ili samo za prevoz na stokite po more.

19. TOVAREN LIST (BILL OF LADING) I ELEKTRONSKA TRGOVIJA

Tradicionalno, tovarniot list koj se nao|a na brodot pretstavuva edinstveniot prifatliv dokument koj treba da go prezentira prodava~ot spored CFR i CIF uslovite. Tovarniot list ispolnuva tri va`ni funkcii, imeno:

- dokaz za isporakata na stokite na brodot;- dokaz za dogovorot za prevoz; i- sredstvo za prenos na pravata vrz stokite vo tranzit na druga strana

preku prenos na hartieniot dokument na taa strana.Transportnite dokumenti, osven tovarniot list, }e gi ispolnuvaat prvite dve

gore navedeni funkcii, no nema da ja kontroliraat isporakata na stokata na mestoto na destinacijata, nitu }e mu ovozmoàt na kupuva~ot da gi prodade stokite vo tranzit preku predavawe na hartieniot dokument na negoviot kupuva~. Namesto toa, drugite transportni dokumenti }e ja imenuvaat strankata koaj ima pravo da gi primi stokite vo mestoto na destinacijata. Faktot deka vladenieto na tovarniot list e uslov za da se dobijat stokite od prevoznikot vo mestoto na destinacijata osobeno go ote`nuva negovoto menuvawe so elektronski sredstva za komunikacija.

Natamu, voobi~aeno e tovarnite listovi da se izdavaat vo nekolku orginali, no sekako za kupuva~ot ili za bankata koja dejstvuva po negovite instrukcii pri pla}aweto na prodava~ot osnovna va`nost ima prodava~ot da gi predade site orginali (tnr. "celiot komplet"). Ova isto taka e uslov spored ICC Pravilata za dokumentarniot akreditiv (tnr. ICC Ednoobrazni obi~ai i praksa, UCP, tekovna verzija na denot na objavuvaweto na Incoterms 2000 - ICC 500).

Transportniot dokument mora da ja evidentira ne samo isporakata na stokite na prevoznikot, tuku i deka stokite, barem kolku {to moè da proceni prevoznikot,bile primeni vo dobra sostojba i uslovi. Sekoja notacija na transportniot dokument {to bi indicirala deka stokite ne se vo takva sostoba dokumentot go pretvoraat vo "ne~ist" i kako takov neprifatliv spored UCP.

I pokraj konkretnata pravna priroda na tovarniot list se o~ekuva toj da bide zamenet so elektronsko sredstvo vo bliska idnina. Incoterms verzijata od 1990 godina ve}e go ima{e predvid ovoj o~ekuvan razvoj. Spored A8 klauzulite, hartienite dokumenti moàt da bidat zameneti so elektronski poraki pod uslov strankite da se dogovorat da komuniciraat elektronski. Vakvite poraki treba da se prenesuvaat direktno do zasegnatata strana ili preku treto lice koe obezbeduva dopolnitelni uslugi. Edna vakva usluga {to korisno moè da ja obezbedi tretoto lice e registracijata na sukcesivnite imateli na tovarniot list. Sistemite {to pruàat vakvi uslugi, kako tnr. BOLERO servis, moàt da baraat natamo{na poddr{ka na soodvetnite pravni normi i principi kakvi {to se evidentirani od strana na CMI Pravilata za elektronski tovarni listovi od 1990 godina i ~lenovite 16 i 17 od UNCITRAL Model zakonot za elektronska trgovija od 1996 godina.

20. NE-NEGOCIJABILEN TRANSPORTEN DOKUMENT NAMESTO TOVAREN LIST

181

Vo ponovo vreme, postignato e prili~no poednostavuvawe na dokumentarnata praksa. Tovarnite listovi ~esto se zamenuvaat so ne-negocijabilni dokumenti sli~ni na onie {to se koristat za drugite na~ini na prevoz, osven pomorskiot. Ovie dokuenti se nare~eni "pomorski tovarni listovi" ili "potvrdi za tovarot" (sea waybills, linear waybills, freight receipts) ili varijanti na navedenite izrazi. Ne-negocijabilnite dokumenti se prili~no zadovolitelni pri uporebata, osven koga kupuva~ot saka da gi prodade stokite vo tranzit preku predavawe na hartienite dokumenti na noviot kupuva~. Za da se ovozmoì toa, neophodno mora da se zadrì obvrskata na prodava~ot da obezbedi tovaren list spored CFR i CIF. Me|utoa, koga dogovornite strani znaat deka kupuva~ot nema namera da gi prodade stokite vo tranzit, tie izre~no moàt da se dogovorat da go oslobodat prodava~ot od obvrskata da dade tovaren list ili alternativno tie moàt da koristat CPT i CIP ako nema uslov da se obezbedi tovaren list.

21. PRAVO DA SE DADAT INSTRUKCII NA PREVOZNIKOT

Kupuva~ot koj pla}a za stokite spored "C" uslov treba da obezbedi deka prodava~ot po isplatata e spre~en da se oslobodi od stokite preku davawe novi instrukcii na prevoznikot. Nekoi transportni dokumenti {to se koristat za posebni na~ini na transport (vozduh, pati{ta, èleznici) na dogovornite strani im nudat mo`nost da mu zabranat na prodava~ot da dava takvi novi instrukcii na prevoznikot obezbeduvaj}i mu na kupuva~ot konkreten orginal ili duplikat od tovarniot list. Me|utoa, dokumentite {to se koristat namesto tovarnite listovi za pomorski prevoz obi~no ne sodràt takva zabrana. Me|unarodniot pomorski komitet (Comite Maritime International) gi popravi ovie nedostatoci na gore spomenatite dokumenti so voveduvawe na Ednoobrazni pravila za pomorskite tovarni listovi vo 1990 godina so {to im ovozmoì na strankite da vnesuvaat klauzula za "ne-raspolagawe" so koa prodava~ot go predava pravoto da raspolaga so stokite preku instrukcii za prevoznikot da isporaka na stokite na nekoj drug ili na drugo mesto od ona navedeno vo tovarniot list.

22. ICC ARBITRA@A

Dogovornite strani koi sakaat da ja imaat mo`nosta da se potprat na ICC Arbitraàta vo slu~aj na spor so svojot dogovoren partner treba konkretno i jasno da se dogovori za ICC arbitraàta vo svojot dogovor, vo razmenata na korespondencijata {to pretstavuva dogovor pome|u niv. Faktot na vgraduvaweto na eden ili pove}e Incoterms vo dogovorot ili vo soodvetnata korespondencija samoto po sebe NE pretstavuva dogovor za ICC arbitraà.

Slednava standardna arbitra`na klauzula ja prepora~uva ICC:"Site sporovi proizlezeni od ili vo vrska so ovoj dogovor kone~no }e se

re{at spored Pravilata za arbitraà na Me|unarodnata trgovska komora so eden ili pove}e arbitri nazna~eni soglasno navedenite pravila."

182

EXWEx works (..... imenuvano mesto)

"Ex works" (vo fabrika) zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga }e ja stavi stokata na raspolagawe na kupuva~ot vo prostoriite na prodava~ot ili na nekoe drugo imenuvano mesto (to est rabotilnica, fabrika, skladi{te itn.) neocarineta za izvoz i nenatovarena na nekoe prevozno sredstvo. Ovoj uslov pretstavuva minimalna obvrska za prodava~ot, i kupuva~ot mora da gi snosi site tro{oci i rizici involvirani vo prezemaweto na stokite od prostoriite na prodava~ot.

Me|utoa, ako strankite sakaat prodava~ot da bide odgovoren za utovarot na stokite pri poa|aweto i da gi snosi rizicite i site tro{oci na takviot utovar, toa treba jasno da se dade so znaewe so dodavawe na izre~en tekst so toj efekt vo kupoproda`niot dogovor. Ovoj uslov ne treba da se koristi koga kupuva~ot ne moè da gi sprovede izvoznite formalnosti direktno ili indirektno. Vo takvi okolnosti, treba da se koristi FCA uslovot, pod uslov prodava~ot da se dogovori deka }e izvr{i utovar na sopstvena smetka i rizik.

A. Obvrski na prodava~otB. Obvrski na kupuva~ot

A1 Obezbeduvawe na stoki soglasno dogovorot

Prodava~ot mora da obezbedi stoki i trgovska faktura ili nejzina ekvivalentna elektronska poraka, soglasno dogovorot za kupoproda`ba i site drugi dokazi za soglasnosta {to moè da se baraat so dogovorot.

B1 Pla}awe na cenata

Kupuva~ot mora da ja plati cenata kako {to e predvideno so dogovorot za kupoproda`ba.

A2 Licenci, ovlastuvawa i formalnosti

Prodava~ot mora da mu ja pruì na kupuva~ot, po negovo barawe, rizik i tro{ok, sekoja pomo{ za dobivawe, ako e potrebno, na sekoja izvozna dozvola ili drugo oficijalno ovlastuvawe neophodno za izvozot na stokite.

B2 Dozvoli, ovlastuvawa i formalnosti

Kupuva~ot mora da gi dobie, na sopstven rizik i tro{ok, site izvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa i da gi sprovede, koga e primenlivo site carinski formalnosti za izvozot na stokite.

A3 Dogovori za prevoz i osiguruvawe

(a) Dogovor za prevoz183

Bez obvrska.

(b) Dogovor za osiguruvaweBez obvrska.

B3 Dogovori za prevoz i osiguruvawe

(a) Dogovor za prevozBez obvrska.


A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot na imenuvanoto mesto na isporaka, neutovareni na nekoe prevozno sredstvo, na datumot ili vo ramkite na nekoj dogovoren period ili ako ne e dogovoreno vremeto, vo voobi~aenoto vreme za isporaka na toj vid stoki. Ako ne e dogovorena nekoja konkretna to~ka vo ramkite na imenuvanoto mesto i ako ima nekolku dostapni to~ki, prodava~ot moè da odbere to~ka vo mestoto na isporakata {to najmnogu soodvetstvuva za negovata cel.

B4 Prezemawe na isporakata

Kupuva~ot mora da ja prezee isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4 i A7/B7.

A5 Prenos na rizikot

Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite se do momentot na nivnata isporaka soglasno A4.

B5 Prenos na rizicite

Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite.- od momentot koga tie bile dostaveni soglasno A4; i- od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na koj bilo period utvrden za

prezemawe na isporakata {to nastapil zatoa {to to propu{til da dade izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.

A6 Podelba na tro{ocite

Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati site tro{oci vo vrska so stokite do momentot do koj tie bile ispora~ani soglasno A4.

B6 Podelba na tro{ocite

Kupuva~ot mora da gi plati

184

- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo ko tie bile ispora~ani soglasno A4;

- site dopolnitelni tro{oci {to nastapile zaradi propu{taweto ili da se izvr{i prezemawe na stokite koga tie bile staveni na negovo raspolagawe ili da se dade soodvetno izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite da bidat soodvetno identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site carini, danoci i drugi dava~ki, kako i site tro{oci na sproveduvaweto na carinskite formalnosti {to se plativi pri izvozot.

Kupuva~ot mora da gi nadomesti site tro{oci i dava~ki {to gi imal prodava~ot pri pruàweto na pomo{ta soglasno A2.

A7 Izvestuvawe na kupuva~ot

Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe vo vrska so toa koga i kade stokite }e mu bidat staveni na raspolagawe.

B7 Izvestuvawe do prodava~ot

Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili mestoto na prezemawe na isporakata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.

A8 Dokaz za isporakata, transportni dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka

Bez obvrska

B8 Dokaz za isporakata, transportni dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka

Kupuva~ot mora da mu obezbedi na prodava~ot soodvetni dokazi deka ja prezel isporakata.

A9 Proverka - pakuvawe - ozna~uvawe

Prodava~ot mora da gi plati tro{ocite za onie operacii na proverka (kako proverka na kvalitetot, mereweto, teìnata, broeweto) {to se neophodni za stavawe na stokite na raspolagawe na kupuva~ot.

Prodava~ot mora da obezbedi na svoja smetka pakuvawe (osven koga toa e voobi~aeno za konkretnata trgovska granka stokite od dogovorniot opis da se napravat dostapni nezapakuvani) {to se bara za transportot na stokite, do merkata do koja okolnostite povrzani so transportot (na primer modalitetite, destinacijata) mu se poznati na prodava~ot pred sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba. Pakuvaweto treba da bide ozna~eno na soodveten na~in.

B9 Inspekcija na stokite

Kupuva~ot mora da gi plati tro{ocite na sekoja inspekcija pred dostavata, vklu~uvaj}i ja i inspekcijata za koja dobil ovlastuvawe od vlastite vo zemjata na izvozot.

A10 Drugi obvrski185

Prodava~ot mora da mu ja pruì na kupuva~ot, na negovo barawe, rizik i tro{ok, sekoja pomo{ za dobivawe na ko bilo dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka izdadena ili prenesena vo zemjata na isporakata i/ili na potekloto {to kupuva~ot moè da ja pobara za izvozot i/ili uvozot na stokite i koga e toa neophodno za nivniot tranzit preku nekoja zemja.

Prodava~ot mora da mu gi obezbedi na kupuva~ot, po barawe, neophodnite informacii za obezbeduvawe na osiguruvawe.

B10 Drugi obvrski

Kupuva~ot mora da gi plati site tro{oci i dava~ki nastanati pri dobivaweto na dokumentite ili ekvivalentnata elektronska poraka spomenata vo A10 i da gi obes{teti onie {to gi imal prodava~ot pri pruàweto na negovata pomo{ soglasno toa.

186

FCASloboden prevoznik (....imenuvano mesto)

"Slobodniot prevoznik" zna~i deka prodava~ot gi ispora~uva stokite, ocarineti za izvoz, na prevoznikot nominiran od strana na kupuva~ot vo imenuvanoto mesto. Treba da se zabeleì deka izbranoto mesto na isporaka ima vlijanie vrz obvrskite za utovar i rastovar na stokite vo toa mesto. Ako isporakata se slu~ila vo prostoriite na prodava~ot, prodava~ot e odgovoren za utovarot Ako isporakata se slu~ila na drugo mesto, prodava~ot ne e odgovoren za rastovarot.

Ovoj uslov moè da se koristi bez ogled na vidot na transportot, vklu~uvaj}i go i multimodalniot transport.

"Prevoznik" zna~i sekoe lice koe, kaj dogovorot za prevoz, se obvrzuva deka }e izvr{i ili }e obezbedi izvr{uvawe na transport so èleznica, pat, vozduh, more, vnatre{ni plovni pati{ta ili preku kombinacija na tie na~ini.

Ako kupuva~ot nominira lice koe ne e prevoznik za da gi primi stokite, se smeta deka prodava~ot gi ispolnil svoite obvrski za isporaka na stokitekoga tie }e mu bidat ispora~ani an toa lice.

A Obvrski na prodava~ot

B. Obvrski na kupuva~ot






Prodava~ot mora da gi obezbedi na sopstven rizik i tro{ok site izvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa i da gi izvr{i, ako e primenlivo, site carinski formalnosti neophodni za izvozot na stokite.


187

Kupuva~ot mora da gi dobie, na sopstven rizik i tro{ok, site uvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa i da gi sprovede, koga e primenlivo, site carinski formalnosti za uvozot na stokite i za nivniot tranzit preku koja bilo zemja.



Me|utoa, ako toa go pobara kupuva~ot ili ako toa e trgovska praksa i kupuva~ot blagovremeno ne dade sprotivni instrukcii, prodava~ot moè da dogovori prevoz pod voobi~aenite uslovi na rizik i tro{ok na kupuva~ot. Vo sekoj slu~aj, prodava~ot moè da odbie da go sklu~i dogovorot i ako go stori toa, vedna{ }e go izvesti kupuva~ot na soodveten na~in.



(a) Dogovor za prevozKupuva~ot mora da dogovori na sopstvena smetka prevoz na stokite od

imenuvanoto mesto, osven koga dogovorot za prevoz e sklu~en od strana naprodava~ot, kako {to e toa predvideno vo A3(a).


A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na prevoznikot ili na nekoe drugo lice nominirano od strana na kupuva~ot ili izbrano od strana na prodava~ot soglasno A3(a), na imenuvanoto mesto na datumot ili vo ramkite na periodot dogovoren za isporaka.

Isporakata e izvr{ena:(a) Ako imenuvanoto mesto se prostoriite na prodava~ot, koga stokite bile

utovareni na transportni sredstva obezbedeni od strana na prevoznikot nominiran od strana na kupuva~ot ili drugo lice koe dejstvuvalo vo negovo ime.

(b) Ako imenuvanoto mesto e kade bilo, osven vo mestoto navedeno pod (a), koga stokite se staveni na raspolagawe na prevoznikot ili nekoe drugo lice nominirano od strana na kupuva~ot ili izbrano od strana na prodava~ot soglasno A3(a) na prevoznoto sredstvo na prodava~ot, no neutovareni.

Ako ne bila dogovorena nekoja konkretna to~ka vo ramkite na imenuvanoto mesto, i ako postojat nekolku dostapni to~ki, prodava~ot moè da izbere to~ka vo mestoto na isporakata {to najdobro odgovaraat na negovata cel.

188

Ako nema precizni instrukcii od strana na kupuva~ot, prodava~ot moè da gi ispora~a stokite za prevoz na na~in {to go bara vidot na transportot i/ili koli~inata i/ili prirodata na stokite.


Kupuva~ot mora da ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot na nivnata isporaka soglasno A4.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite- od momentot koga tie bile dostaveni soglasno A4; i- od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na koj bilo period utvrden za

prezemawe na isporakata {to nastapil zatoa {to toj propu{til da nominira prevoznik ili drugo lice soglasno A4 ili zatoa {to prevoznikot ili strankata nominirana od strana na kupuva~ot propu{tila da gi prezeme stokite pod svoj nadzor vo dogovorenoto vreme ili zatoa {to kupuva~ot propu{til da dade soodvetno izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite do momentot do koj tie bile ispora~ani

soglasno A4; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti, kako i site carini,

danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot.


Kupuva~ot mora da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo koj tie bile ispora~ani

soglasno A4; i- site dopolnitelni tro{oci {to nastapile ili zaradi toa {to propu{til da

nominira prevoznik ili drugo lice soglasno A4 ili bidej}i strankata nominirana od strana na kupuva~ot propu{tila da gi prezeme stokite pod sopstven nadzor vo dogovorenoto vreme ili bidej}i toj propu{til da dade soodvetno izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite da bidat soodvetno identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site carini, danoci i drugi dava~ki, kako i site tro{oci na sproveduvaweto na carinskite formalnosti {to se plativi pri uzvozot na stokite i za nivniot tranzit niz koja bilo zemja.

189


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe deka stokite bile ispora~ani soglasno A4. Ako prevoznikot ne ja prezel isporakata soglasno A4vo dogovorenoto vreme, prodava~ot mora da go izvesti kupuva~ot za toa na soodveten na~in.


Kupuva~ot mora na prodava~ot da mu dade dovolno izvestuvawe za imeto na strankata navedena vo A4 i koga e toa neophodno da go specificira na~inot na transport, kako i datumot ili periodot za isporaka na stokite na nego i, zavisno od slu~ajot, to~kata vo ramkite na mestoto vo koja stokite treba da i bidat ispora~ani na taa stranka.


Prodava~ot mora da mu obezbedi na kupuva~ot, za smetka na prodava~ot, voobi~aen dokaz za isporakata nastokite soglasno A4.

Osven koga dokumentot naveden vo prethodniot paragraf e transporten dokument, prodava~ot, po barawe i na rizik i tro{ok na kupuva~ot, mora da mu a pruì sekoja pomo{ za da dobie transporten dokument za dogovorot za prevoz (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba, vozduhoploven tovaren list, èlezni~ka zabele{ka za konsignacijata, patna zabele{ka za konsignacijata ili dokument za multimodalniot transport).

Koga prodava~ot i kupuva~ot se dogovorile da komuniciraat elektronski, dokumentot naveden vo prethodniot paragraf moè da se zameni so ekvivalentna poraka za razmena na elektronski podatoci (EDI).


Kupuva~ot mora da go prifati dokazot za isporakata soglasno A8.


Prodava~ot mora da gi plati tro{ocite za onie operacii na proverka (kako proverka na kvalitetot, mereweto, teìnata, broeweto) {to se neophodni za isporaka na stokite soglasno A4.

Prodava~ot mora da obezbedi na svoja smetka pakuvawe (osven koga toa e voobi~aeno za konkretnata trgovska granka stokite od dogovorniot opis da se ispora~uvaat nezapakuvani) {to se bara za transportot na stokite, do merkata do koja okolnostite povrzani so transportot (na primer modalitetite, destinacijata) mu se poznati na prodava~ot pred sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba. Pakuvaweto treba da bide ozna~eno na soodveten na~in.


190

Kupuva~ot mora da gi plati tro{ocite na sekoja inspekcija pred dostavata, osven koga takvata inspekcija bila po ovlastuvawe na vlastite od zemjata na izvozot.

A10 Drugi obvrski

Prodava~ot mora da mu ja pruì na kupuva~ot, na negovo barawe, rizik i tro{ok, sekoja pomo{ za dobivawe na koj bilo dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka (osven onie spomenati vo A8) izdadena ili prenesena vo zemjata na isporakata i/ili na potekloto {to kupuva~ot moè da ja pobara za uvozot na stokite i koga e toa neophodno za nivniot tranzit preku nekoja zemja.

Prodava~ot mora da mu gi obezbedi na kupuva~ot, po barawe, neophodnite informacii za obezbeduvawe na osiguruvaweto.

B10 Drugi obvrski

Kupuva~ot mora da gi plati site tro{oci i dava~ki nastanati pri dobivaweto na dokumentite ili ekvivalentnata elektronska poraka spomenata vo A10 i da gi obes{teti onie {to gi imal prodava~ot pri pruàweto na negovata pomo{ soglasno toa i pri dogovaraweto na prevozot soglasno A3(a).

Kupuva~ot mora da mu dade na prodava~ot soodvetni instrukcii sekoga{ koga soglasno A3(a) se bara pomo{ na prodava~ot pri sklu~uvaweto na dogovorot za prevoz.

191

FASSlobodno do brodot (..... imenuvano mesto za dostava)

"Slobodno do brodot" zna~i deka prodava~ot gi ispora~uva stokite, koga stokite }e bidat postaveni do brodot (kontejnerot) vo imenuvanoto pristani{te na dostavata. Toa zna~i deka kupuva~ot treba da gi snosi site tro{oci i rizici za zagubata ili o{tetuvaweto na stokite od toj moment.

FAS uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokite za izvoz.

OVA E IZMENA OD PRETHODNITE INCOTERMS VERZII [TO BARAAT OD KUPUVAÔT DA ARAN@IRA IZVOZNO CARINEWE.

Ovoj uslov moè da se koristi samo za pomorskiot transport ili vo vnatre{nata plovidba.










192







imenuvanoto pristani{teza dostava.


A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi postavi stokite dol` brodot imenuvan od strana na kupuva~ot na mestoto na utovarot nazna~eno od strana na kupuva~ot vo imenuvanoto pristani{te za dostava na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period i na na~in voobi~aen vo pristani{teto.




Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot na nivnata isporaka soglasno A4.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite- od momentot koga tie bile dostaveni soglasno A4; i- od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na dogovoreniot rok za dostava

{to nastapil zatoa {to toj propu{til da dade izvestuvawe soglasno B7 ili zatoa {to brodot {to go imenuval ne pristignal na vreme ili ne bil sposoben da gi prezeme stokite ili go zatvoril kargoto porano od vremeto {to bilo notificirano soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.

A6 Podelba na tro{ocite193

Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite do momentot do koj tie bile ispora~ani

soglasno A4; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti, kako i site carini,

danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot.



soglasno A4; i- site dopolnitelni tro{oci {to nastapile ili zaradi toa {to brodot {to tojgo

imenuval ne pristignal na vreme ili bil nesposoben da gi prezeme stokite ili go zatvoril kargoto porano od vremeto {to bilo notificirano soglasno B7 ili zatoa {to kupuva~ot propu{til da dade soodvetno izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite da bidat soodvetno identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i



Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe deka stokite bile ispora~ani dol` nominiraniot brod.


Kupuva~ot mora na prodava~ot da mu dade dovolno izvestuvawe za imeto na brodot, to~kata na utovar i vremeto potrebno za isporaka.


Prodava~ot mora da mu obezbedi na kupuva~ot, za smetka na prodava~ot, voobi~aen dokaz za isporakata na stokite soglasno A4.

Osven koga dokumentot naveden vo prethodniot paragraf e transporten dokument, prodava~ot, po barawe i na rizik i tro{ok na kupuva~ot, mora da mu a pruì sekoja pomo{ za da dobie transporten dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list i dokument za vnatre{na plovidba).



194







A10 Drugi obvrski



B10 Drugi obvrski


195

FOBSlobodno na brod (....imenuvano pristani{te na dostavata)

"Slobodno na brod" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga stokite }e go preminat brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te na dostavata. Toa zna~i deka kupuva~ot treba da gi snosi site tro{oci i rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite od taa to~ka. FOB uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokite za izvoz. Ovoj uslov moè da se koristi samo vo pomorskiot transport i vo vnatre{nata plovidba. Ako strankite nemale namera da gi ispora~aat stokite preku brodskite {ini, FCA uslovot ne treba da se koristi.










196







imenuvanoto pristani{te na dostavata.


A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period vo imenuvanoto pristani{te na dostavata i na na~in voobi~aen za pristani{teto na brodot imenuvan od strana na kupuva~ot.




Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot na koj tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te za isporaka.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite- od momentot koga tie gi minale broskite {ini vo imenuvanoto pristani{te

na dostavata; i- od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na dogovoreniot period za

isporaka {to nastapil zatoa {to toj propu{til da dostavi izvestuvawe soglasno B7 ili zatoa {to brodot {to toj go imenuval ne pristignal na vreme ili ne e sposoben da gi prezee stokite ili go zatvoril kargoto porano od vremeto notificirano soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati197

- site tro{oci vo vrska so stokite do momentot do koj tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te na dostavata; i

- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot.


Kupuva~ot mora da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo koj tie gi minale

brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te na dostavata; i- site dopolnitelni tro{oci {to nastapile ili zaradi toa {to brodot {to toj go

imenuval ne pristignal na vreme ili ne e sposoben da gi prezee stokite ili go zatvoril kargoto porano od vremeto notificirano soglasno B7 ili zatoa {to kupuva~ot propu{til da dostavi soodvetno izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.



Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe deka stokite bile ispora~ani soglasno A4.


Kupuva~ot mora na prodava~ot da mu dade dovolno izvestuvawe za imeto na brodot, to~kata na utovar i potrebnoto vreme za isporaka.


Prodava~ot mora da mu obezbedi na kupuva~ot, za smetka na prodava~ot, voobi~aen dokaz za isporakata nastokite soglasno A4.

Osven koga dokumentot naveden vo prethodniot paragraf e transporten dokument, prodava~ot, po barawe i na rizik i tro{ok na kupuva~ot, mora da mu a pruì sekoja pomo{ za da dobie transporten dokument za dogovorot za prevoz (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba ili dokument za multimodalniot transport).




198






A10 Drugi obvrski



B10 Drugi obvrski


199

CFRTro{oci i prevoznina (.... imenuvano pristani{te na destinacijata)

"Tro{oci i prevoznina" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga stokite }e ja preminat brodskata {ina vo pristani{teto na dostavata.

Prodava~ot mora da gi plati tro{ocite i prevozninata neophodni stokite da se dovedat do imenuvanoto pristani{te na destinacijata NO rizikot od zaguba ili o{tetuvawe na stokite, kako i site dopolnitelni tro{oci predizvikani od nastani {to nastapile po vremeto na isporakata se prenesuvaat od prodava~ot na kupuva~ot.

CFR uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokite za izvoz.Ovoj uslov moè da se koristi samo za pomorskiot transport i za

vnatre{nata plovidba. Ako strankite nemaat namera da gi ispora~aat stokite preku brodskite {ini, treba da se koristi CPT uslovot.








200





(a) Dogovor za prevozProdava~ot mora da dogovori pod voobi~aeni uslovi i na sopstven tro{ok

prevoz na stokite do imenuvanoto pristani{te na destinacijata preku voobi~aenata ruta vo pomorski brod (ili brod za vnatre{na plovidba, zavisno od slu~ajot) od tipot {to normalno se koristi za transportot na stokite opi{ani vo dogovorot.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na brodot vo pristani{teto na dostavata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.


Kupuva~ot mora da ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4 i da gi primi od prevoznikot vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot vo koj tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te za isporaka.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite od momentot koga tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te na dostavata.

201

Kupuva~ot mora, ako ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, da gi snosi site rizici za zaguba ili o{tetuvawe na stokite od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na periodot utvrden za dostavata, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite do momentot do koj tie bile dostaveni

soglasno A4; i- prevozninata i site drugi tro{oci {to proizleguvaat od A3(a), vklu~uvaj}i

gi tro{ocite na utovar na stokite na brodot i site dava~ki za rastovar vo dogovorenoto pristani{te za rastovar {to bile za smetka na prodava~ot soglasno dogovorot za prevoz; i

- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja ako tie bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz.


Kupuva~ot mora, so soodvetna primena na odredbite od A3(a), da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo koj tie bile dostaveni

soglasno A4; i- site tro{oci i dava~ki vo vrska so stokite dodeka bile vo tranzit do

nivnoto pristaignuvawe vo pristani{teto na destinacijata, osven koga tie tro{oci i dava~ki bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz;

- tro{ocite za rastovar, vklu~uvaj}i gi i tro{ocite za brodovite {to se koristat za utovar i istovar i pristani{nitetro{oci, osven ako tie tro{oci i dava~ki se na smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i

- site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne dostavi izvestuvawe soglasno B7, za stokite od dogovoreniot datum ili krajniot rok na periodot za dostava, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site carini, danoci i drugi dava~ki, kako i site tro{oci na sproveduvaweto na carinskite formalnosti {to se plativi pri uzvozot na stokite i, koga e toa neophodno, za nivniot tranzit niz koja bilo zemja, osven ako ne se vklu~enivo tro{ocite za dogovorot za prevoz.


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe deka stokite bile ispora~ani soglasno A4, kako isekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da gi prezeme stokite.


202

Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto za dostava na stokite i/ili pristani{teto na destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot, bez odlagawe, voobi~aenite transportni dokumenti za dogovorenoto pristani{te na destinacijata.

Ovo dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list ili dokument za vnatre{na plovidba) mora da gi pokriva dogovornite stoki, da bide da mora da gi pokriva dogovornite stoki, da bide datiran vo ramkite na periodot dogovoren za dostava, da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi pobaruva stokite od prevoznikot vo pristani{teto na destinacijata i, osven koga ne e dogovoreno ne{to drugo, da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi prodade stokite vo tranzit preku transfer na dokumentot na nekoj sleden kupuva~ (negociabilen tovaren list) ili preku notifikacija na prevoznikot.

Koga ovoj transporten dokument bil izdaden vo nekolku orginali, celiot komplet orginali mora da mu bide prezentiran na kupuva~ot.

Koga prodava~ot i kupuva~ot se dogovorile da komuniciraat elektronski,

dokumentot naveden vo prethodniot paragraf moè da se zameni so ekvivalentna poraka za razmena na elektronski podatoci (EDI).


Kupuva~ot mora da go prifati transportniot dokument soglasno A8 ako toj e vo soglasnost so dogovorot.



Prodava~ot mora da obezbedi na svoja smetka pakuvawe (osven koga toa e voobi~aeno za konkretnata trgovska granka stokite od dogovorniot opis da se ispora~uvaat nezapakuvani) {to se bara za transportot na stokite, {to toj go aranìral. Pakuvaweto treba da bide ozna~eno na soodveten na~in.



A10 Drugi obvrski

203



B10 Drugi obvrski


CIFTro{oci, osiguruvawe i prevoznina (..... imenuvano pristani{te na

destinacijata)

"Tro{oci, osiguruvawe i prevoznina" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga stokite }e gi pominat brodskite {ini vo pristani{teto na dostavata.

Prodava~ot mora da gi plati tro{ocite i prevozninata neophodni za da se dovedat stokite do imenuvanoto pristani{te na destinacijata NO rizikot od zaguba ili o{tetuvawe na stokite, kako i site dopolnitelni tro{oci {to se dolàt na nastani {to nastapile po vremeto na isporakata se prenesuvaat od prodava~ot na kupuva~ot. Me|utoa, vo CIF prodava~ot isto taka treba da obezbedi pomorsko osiguruvawe protiv rizicite na kupuva~ot za zaguba i o{tetuvawe na stokite vo tekot na prevozot.

Zatoa, prodava~ot dogovara osiguruvawe i ja pla}a osiguritelnata premija. Kupuva~ot treba da zabeleì deka spored CIF uslovot od prodava~ot se bara da dobie osiguruvawe so minimalno pokritie. Ako kupuva~ot saka da ima pogolema za{tita so pogolemo pokritie, toj ili }e treba da se dogovori kolku e mo`no pobrzo so prodava~ot ili }e napravi sopstveni ekstra osiguritelni aran`mani.

CIF uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokiteza izvoz.Ovoj uslov moè da se koristi sao za pomorskiot transport i vo vnatre{nata

plovidba. Ako strankite neaat namera da gi ispora~at stokite preku brodskite {ini, treba da se koristi CIP uslovot.


204












prevoz na stokite do imenuvanoto pristani{te na destinacijata preku voobi~aenata ruta vo pomorski brod (ili brod za vnatre{na plovidba, zavisno od slu~ajot) od tipot {to normalno se koristi za transportot na stokite opi{ani vo dogovorot.

(b) Dogovor za osiguruvaweProdava~ot mora da dobie na sopstven tro{ok kargo osiguruvawe, kako

{to e toa dogovoreno so dogovorot, takvo kakvo {to kupuva~ot ili sekoe drugo lice {to ima osigurliv interes vrz stokite }e ima pravo da bara direktno od osiguritelot i da mu obezbedi na kupuva~ot osiguritelna polisa ili drug dokaz za osiguritelnoto pokritie.

Osiguruvaweto }e bide dogovoreno so zapi{uva~ite ili osiguritelnoto dru{tvo so dobra reputacija i ako nema nekoj sprotiven dogovor, treba da bide soglasno inimalnoto pokritie na kargo klauzulite na Institutot (Institut na londonskite zapi{uva~i) ilil nekoj sli~en komplet klauzuli. Traeweto na osiguritelnoto pokritie treba da bide soglasno B5 i B4. Koga toa go bara kupuva~ot, prodava~ot za smetka na kupuva~ot }e obezbedi osiguruvawe od vojna, buni i gra|anski nemiri, ako e toa vozmo`no. Minimalnoto osiguruvawe }e ja pokrie cenata predvidena so dogovorot plus 10 posto (to est 110 posto) i }e bide obezbedeno vo valutata na dogovorot.

205




A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na brodot vo pristani{teto na dostavata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.


Kupuva~ot mora da ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4 i da gi primi od prevoznikot vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot vo koj tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te za isporaka.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite od momentot koga tie gi minale brodskite {ini vo imenuvanoto pristani{te na dostavata.




soglasno A4; i- prevozninata i site drugi tro{oci {to proizleguvaat od A3(a), vklu~uvaj}i

gi tro{ocite na utovar na stokite na brodot; i- i tro{ocite za osiguruvaweto {to proizleguvaat od A3(b); i- i site dava~ki za rastovar vo dogovorenoto pristani{te za rastovar {to

bile za smetka na prodava~ot soglasno dogovorot za prevoz; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za

izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja ako tie bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz.

206


Kupuva~ot mora, so soodvetna primena na odredbite od A3, da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo koj tie bile dostaveni


nivnoto pristaignuvawe vo pristani{teto na destinacijata, osven koga tie tro{oci i dava~ki bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i

- tro{ocite za rastovar, vklu~uvaj}i gi i tro{ocite za brodovite {to se koristat za utovar i istovar i pristani{nitetro{oci, osven ako tie tro{oci i dava~ki se na smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i




Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe deka stokite bile ispora~ani soglasno A4, kako i sekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da gi prezeme stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto za dostava na stokite i/ili pristani{teto na destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot, bez odlagawe, voobi~aenite transportni dokumenti za dogovorenoto pristani{te na destinacijata.

Ovoj dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list ili dokument za vnatre{na plovidba) mora da gi pokriva dogovornite stoki, da bide da mora da gi pokriva dogovornite stoki, da bide datiran vo ramkite na periodot dogovoren za dostava, da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi pobaruva stokite od prevoznikot vo pristani{teto na destinacijata i, osven koga ne e dogovoreno ne{to drugo, da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi prodade stokite vo tranzit preku transfer na dokumentot na nekoj sleden kupuva~ (negociabilen tovaren list) ili preku notifikacija na prevoznikot.

207

Koga ovoj transporten dokument bil izdaden vo nekolku orginali, celiot komplet orginali mora da mu bide prezentiran na kupuva~ot.

Koga prodava~ot i kupuva~ot se dogovorile da komuniciraat elektronski,

dokumentot naveden vo prethodniot paragraf moè da se zameni so ekvivalentna poraka za razmena na elektronski podatoci (EDI).








A10 Drugi obvrski


Prodava~ot mora da mu gi obezbedi na kupuva~ot, po barawe, neophodnite informacii za obezbeduvawe na dopolnitelnoto osiguruvawe.

B10 Drugi obvrski


Kupuva~ot mora da mu gi obezbedi na prodava~ot, po barawe, neophodnite informacii za obezbeduvawe na osigruvaweto.

208

CPTPrevoznina platena do (...... imenuvano mesto na destinacijata)

"Prevoznina platena do...." zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka na stokite do prevoznikot imenuvan od negova strana, no prodava~ot pokraj toa mora da gi plati tro{ocite za prevoz neophodni za da se dovedat stokite do imenuvanata destinacija. Toa zna~i deka kupuva~ot gi snosi site rizici i site drugi tro{oci nastanati po takvata dostava na stokite.

"Prevoznik" zna~i sekoe lice koe, so dogovor za prevoz, se obvrzalo da ispolni ili obezbedi transport so èleznica, pat, vozduh, more, vnatre{ni plovni pati{ta ili prekukombinacija na tie na~ini. Ako se koristat dopolnitelni prevoznici do dogovorenata destinacija, rizikot preminuva koga stokite mu bile predadeni na prviot prevoznik.

CPT uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokite za izvoz.Ovoj uslov moè da se koristi, bez ogled na vidot na transportot,

vklu~uva}i go i multimodalniot transport.



209











prevoz na stokite do dogovorenata to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata preku voobi~aenata ruta i na voobi~aeniot na~in. Ako to~kata ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè da izbere to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na prevoznikot dogovoren soglasno A3 ili, ako ima dopolnitelni prevoznici do prviot prevoznik, za transport do dogovorenata to~ka vo imenuvanoto mesto na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.


210

Kupuva~ot mora da ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4 i da gi primi od prevoznikot vo imenuvanoto mesto.


Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B5, da gi snosi site rizici od zagubata ili o{tetuvaweto na stokite se do momentot vo koj tie bile ispora~ani soglasno A4.


Kupuva~ot mora da gi snosi site rizici od zaguba ili o{tetuvawe na stokite od momentot koga tie bile ispora~ani soglasno A4.




soglasno A4, kako i prevozninata i site drugi tro{oci {to proizleguvaat od A3(a), vklu~uvaj}i gi tro{ocite na utovar na stokite i site dava~ki za rastovar vo mestoto na destinacijata {to bile za smetka na prodava~ot soglasno dogovorot za prevoz; i

- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja ako tie bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz.




nivnoto pristaignuvawe na dogovorenoto mesto na destinacijata, osven koga tie tro{oci i dava~ki bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i

- tro{ocite za rastovar, osven koga ovie tro{oci i dava~ki bile na smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i



211




Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto za dostava na stokite i/ili destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot, ako toa e voobi~aeno, voobi~aeniot transporten dokument ili dokumenti (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba, vozduhoploven tovaren list, èlezni~ka konsignaciona zabele{ka, patna konsignaciona zabele{ka ili multimodalen transporten dokument) za transportite dogovoreni soglasno A3.









A10 Drugi obvrski

212



B10 Drugi obvrski


CIPPrevoz i osiguruvawe plateni do (..... imenuvano mesto na

destinacijata)

"Prevozot i osiguruvaweto plateni do...." zna~ideka prodava~ot vr{i isporaka na stokite na prevoznikot {to toj go nazna~il, no prodava~ot pokraj toa mora da gi plati tro{ocite na prevozot neophodni stokite da se dovedat do imenuvanata destinacija. Toa zna~i deka kupuva~ot gi snosi site rizici i site dopolnitelni tro{oci {to nastapile po takvata isporaka na stokite. Me|utoa, kaj CIP prodava~ot isto taka treba da obezbedi osiguruvawe vo odnos na rizikot na kupuva~ot od zaguba ili o{tetuvawe na stokite za vreme na prevozot.

Zatoa, prodava~ot dogovara osigruvawe i ja pla}a osiguritelnata premija.Kupuva~ot treba da zabeleì deka spored CIP uslovot prodava~ot treba da

obezbedi osiguruvawe samo so minimalno pokritie. Ako kupuva~ot saka da ima pogolemo osiguritelno pokritie toga{ toj toa ili mora izre~no da go dogovori so prodava~ot ili moè da napravi sopstveni aran`mani za ekstra osiguruvawe.

213

"Prevoznik" zna~i sekoe lice koe, vo dogovorot za prevoz, se obvrzuva deka izvr{i ili obezbedi transport so èleznica, pat, vozduh, vnatre{ni plovni pati{ta ili preku kombinacija na tie na~ini.

Ako se koristat dopolnitelni prevoznici za prevoz do dogovorenata destinacija, rizikot preminuva koga stokite mu bile ispora~ani na prviot prevoznik.

CIP uslovot bara od prodava~ot da gi ocarini stokite za izvoz.Ovoj uslov moè da se koristi bez ogled na na~inot na transportot,

vklu~uvaj}i go i multimodalniot transport.













prevoz na stokite do dogovorenata to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata preku voobi~aenata ruta i na voobi~aeniot na~in. Ako to~kata ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè da izbere to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.

(b) Dogovor za osiguruvaweProdava~ot mora da dobie na sopstven tro{ok kargo osiguruvawe, kako

{to e toa dogovoreno so dogovorot, takvo kakvo {to kupuva~ot ili sekoe drugo lice {to ima osigurliv interes vrz stokite }e ima pravo da bara direktno od

214

osiguritelot i da mu obezbedi na kupuva~ot osiguritelna polisa ili drug dokaz za osiguritelnoto pokritie.

Osiguruvaweto }e bide dogovoreno so zapi{uva~ite ili osiguritelnoto dru{tvo so dobra reputacija i ako nema nekoj izre~en sprotiven dogovor, treba da bide soglasno minimalnoto pokritie na kargo klauzulite na Institutot (Institut na londonskite zapi{uva~i) ili nekoj sli~en komplet klauzuli. Traeweto na osiguritelnoto pokritie treba da bide soglasno B5 i B4. Koga toa go bara kupuva~ot, prodava~ot za smetka na kupuva~ot }e obezbedi osiguruvawe od vojna, buni i gra|anski nemiri, ako e toa vozmo`no. Minimalnoto osiguruvawe }e ja pokrie cenata predvidena so dogovorot plus 10 posto (to est 110 posto) i }e bide obezbedeno vo valutata na dogovot.




A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi ispora~a stokite na prevoznikot dogovoren soglasno A3 ili, ako ima dopolnitelni prevoznici do prviot prevoznik, za transport do dogovorenata to~ka vo imenuvanoto mesto na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.


Kupuva~ot mora da ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile ispora~ani soglasno A4 i da gi primi od prevoznikot vo imenuvanoto mesto.






A6 Podelba na tro{ocite215


soglasno A4, kako i prevozninata i site drugi tro{oci {to proizleguvaat od A3(a), vklu~uvaj}i gi tro{ocite na utovar na stokite i site dava~ki za rastovar vo mestoto na destinacijata {to bile za smetka na prodava~ot soglasno dogovorot za prevoz; i

- tro{ocite na osiguruvaweto {to proizleguvaat od A3(b); i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za

izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja ako tie bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz.




nivnoto pristaignuvawe na dogovorenoto mesto na destinacijata, osven koga tie tro{oci i dava~ki bile za smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i

- tro{ocite za rastovar, osven koga ovie tro{oci i dava~ki bile na smetka na prodava~ot spored dogovorot za prevoz; i






Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto za dostava na stokite i/ili destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


216

Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot, ako toa e voobi~aeno, voobi~aeniot transporten dokument ili dokumenti (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba, vozduhoploven tovaren list, èlezni~ka konsignaciona zabele{ka, patna konsignaciona zabele{ka ili multimodalen transporten dokument) za transportite dogovoreni soglasno A3.









A10 Drugi obvrski


Prodava~ot mora da mu gi obezbedi na kupuva~ot, po barawe, neophodnite informacii za obezbeduvawe na dopolnitelnoto osiguruvawe.

B10 Drugi obvrski


217

Kupuva~ot mora, po barawe, da mu gi obezbedi na prodava~ot neophodnite inforacii za obezbeduvawe na dopolnitelnoto osigruvawe.

DAFIspora~ano na granica (..... imenuvano mesto)

"Ispora~ano na granica" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga stokite se staveni na raspolagawe na kupuva~ot na pristignuva~kite transportni sredstva, iako ne se rastovareni, ocarineti za izvoz, no ne i ocarineti za uvoz na

218

imenuvanoto mesto i mesto na granicata, no pred carinskata granica na sosednata zemja. Terminot "granica" moè da se koristi za sekoja granica, vklu~uvaj}i ja i onaa na zemjata na izvozot. Zatoa, su{tinsko zna~ewe e konkretnata granica da bide definirana precizno, sekoga{ imenuvaj}i a to~kata i mestoto vo uslovot.

Me|utoa, ako strankite sakaat prodava~ot da bide odgovoren za rastovarot na stokite od pristignuva~kite transportni sredstva i da gi snosi rizicite i tro{ocite za nivnoto rastovaruvawe, toa treba jasno da se stavi do znaewe preku dodavawe izre~en tekst vo taa smisla vo dogovorot za kupoproda`ba.

Ovoj uslov moè da se koristi bez ogled na na~inot na transportot koga stokite treba da se ispora~aat na kopnena granica. Koga isporakata treba da se slu~i vo pristani{teto na destinacijata, na brod ili na kej (dok, pristan) treba da se koristat uslovite DES ili DEQ.








Prodava~ot mora da gi obezbedi na sopstven rizik i tro{ok site izvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa ili drugi dokumenti neophodni za stavawe na stokite na raspolagawe na kupuva~ot.

Prodava~ot koga e primenlivo mora da gi izvr{i site carinski formalnosti neophodni za izvozot na stokite do imenuvanoto mesto na isporakata na granicata i za nivniot tranzit preku koja bilo zemja.


Kupuva~ot mora da gi dobie, na sopstven rizik i tro{ok, site uvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa ili drugi dokumenti i da gi sprovede, koga e primenlivo, site carinski formalnosti neophodni za uvozot na stokite i za nivniot dopolnitelen transport.


(a) Dogovor za prevoz

219

(i) Prodava~ot mora da dogovori na sopstvena smetka prevoz na stokite do dogovorenata to~ka, ako ja ima, vo mestoto na isporakata na granicata. Ako to~kata vo ienuvanoto mesto na isporakata na granicata ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè da izbere to~ka vo imenuvanoto mesto na isporakata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.

(ii) Me|utoa, ako toa go bara kupuva~ot, prodava~ot moè da se soglasi da dogovori pod voobi~aeni uslovi na rizik i tro{ok na kupuva~ot za tekovniot prevoz na stokite preku imenuvanoto mesto na granicata do kone~nata destinacija vo zemjata na uvozot imenuvana od strana na kupuva~ot. Prodava~ot moè da odbie da sklu~i dogovor i ako go stori toa vedna{ soodvetno }e go izbere kupuva~ot.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot na pristignuva~koto sredstvo za transport, ne rastovareni vo imenuvanoto mesto za isporaka na granicata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.









220

Prodava~ot mora, so primena na odredbite od B6, da gi plati- pokraj tro{ocite {to proizleguvaat od A3(a), site tro{oci vo vrska so

stokite do momentot do koj tie bile dostaveni soglasno A4; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za

izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja pred nivnata isporaka soglasno A4.


Kupuva~ot mora da gi plati- site tro{oci vo vrska so stokite od momentot vo koj tie bile dostaveni

soglasno A4, vklu~uvaj}i gi tro{ocite za rastovar neophodni za prezemawe na isporakata na stokite od pristignuva~kite transportni sredstva vo imenuvanoto mesto za isporaka na granicata; i

- site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile dostaveni soglasno A4 ili ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, tro{ocite za carinskite formalnosti, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki, plativi pri uzvozot na stokite i za nivniot dopolnitelen transport.


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe za isporakata na stokite do imenuvanoto mesto na granicata, kako i sekakvo drugo izvestuvawe {to }e mu ovozmoì na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da gi prezeme stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili to~kata za prezemawe na isporakata na imenuvanoto mesto, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


(i) Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu go obezbedi na kupuva~ot voobi~aeniot dokument ili drugi dokazi za isporakata na stokite na imenuvanoto mesto na granicata soglasno A3(a)(i).

(ii) Prodava~ot mora, ako strankite se dogovorile za tekovniot prevoz preku granicata soglasno A3(a)(ii), da mu go obezbedat na kupuva~ot, na negovo barawe, rizik i tro{ok, vistinskiot dokument za transportot {to normalno se dobiva vo zemata na dostavuvaweto, {to pod voobi~aenite uslovi go pokriva transportot na stokite od to~kata na dostavuvawe vo taa zemja do mestoto na kone~nata destinacija vo zemata na uvozot imenuvana od strana na kupuva~ot.


221


Kupuva~ot mora da go prifati transportniot dokument i/ili drugite dokazi za isporakata soglasno A8.



Prodava~ot mora da obezbedi na svoja smetka pakuvawe (osven koga toa e voobi~aeno za konkretnata trgovska granka stokite od dogovorniot opis da se ispora~uvaat nezapakuvani) {to se bara za isporakata na stokite na granicata i za dopolnitelniot transport do merkata do koja okolnostite (na primer modalitetite, destinacijata) mu bile poznati na prodava~ot pred da go sklu~i dogovorot za kupoproda`ba. Pakuvaweto treba da bide ozna~eno na soodveten na~in.



A10 Drugi obvrski



B10 Drugi obvrski


Ako e neophodno, soglasno A3(a)(ii), kupuva~ot mora da mu gi obezbedi na prodava~ot, po negovo barawe i na rizik i tro{ok na kupuva~ot, deviznite ovlastuvawa, dozvoli, drugi dokumenti ili nivni zavereni kopii ili adresa na kone~nata destinacija na stokite vo zemata na uvozot za da oè da go dobie vistinskiot dokument za transportot ili ko bilo dokument predviden do A8(ii).

222

DESIspora~ano na brod (ex ship) (..... imenuvano mesto na

destinacijata)

"Ispora~ano na brod" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka na stokite koga tie se staveni na raspolagawe na kupuva~ot na brodot, neocarineti za uvoz vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata. Prodava~ot treba da gi snosi site tro{oci i rizici povrzani so doveduvaweto na stokite do imenuvanoto pristani{te na destinacijata pred nivniot rastovar. Ako strankite sakaat prodava~ot da gi snosi tro{ocite i rizicite na rastovarot na stokite, toga{ treba da se koristi DEQ uslovot.

Ovoj uslov moè da se koristi samo koga stokite treba da bidat ispora~ani po more ili po vnatre{nite vodeni pati{ta ili preku multimodalen transport na brod vo pristani{teto na destinacijata.








Prodava~ot mora da gi obezbedi na sopstven rizik i tro{ok site izvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa i da gi izvr{i, ako e primenlivo, site carinski formalnosti neophodni za izvozot na stokite i za nivniot tranzit preku koja bilo zemja.


Kupuva~ot mora da gi dobie, na sopstven rizik i tro{ok, site uvozni dozvoli ili drugi oficijalni ovlastuvawa i da gi sprovede, koga e primenlivo, site carinski formalnosti neophodni za uvozot na stokite.


(a) Dogovor za prevozProdava~ot mora da dogovori na sopstven tro{ok prevoz na stokite do

imenuvanata to~ka, ako ja ima, vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata. Ako to~kata ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè

223

da izbere to~ka vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot na brodot na to~kata za rastovar navedena vo A3(a), vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period, na na~in {to nego }e mu ovozmoì da ja otstrani stokata od brodot so oprema za rastovar soodvetna na prirodata na stokite.












224



soglasno A4, vklu~uvaj}i gi tro{ocite za rastovarot neophoden za prezemawe na isporakata na stokite od ploviloto; i

- site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile staveni na raspolagawe soglasno A4 ili ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site tro{oci za carinskite formalnosti, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi pri uvozot na stokite.


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe za procenetoto vreme na pristignuvawe na navedeniot brod soglasno A4, kako i sekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da ja prezeme isporakata na stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili to~kata na isporaka vo ienuvanoto pristani{te na destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot so nalog za isporaka i/ili voobi~aeniot transporten dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba ili multimodalen transporten dokument) za da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi bara stokite od prevoznikot vo pristani{teto na destinacijata.



Kupuva~ot mora da go prifati nalogot za isporaka soglasno A8.

A9 Proverka - pakuvawe - ozna~uvawe225


Prodava~ot mora da obezbedi na svoja smetka pakuvawe (osven koga toa e voobi~aeno za konkretnata trgovska granka stokite od dogovorniot opis da se ispora~uvaat nezapakuvani) {to se bara za isporakata na stokite. Pakuvaweto treba da bide ozna~eno na soodveten na~in.



A10 Drugi obvrski

Prodava~ot mora da mu ja pruì na kupuva~ot, na negovo barawe, rizik i tro{ok, sekoja pomo{ za dobivawe na koj bilo dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka (osven onie spomenati vo A8) izdadena ili prenesena vo zemjata na isporakata i/ili na potekloto {to kupuva~ot moè da ja pobara za uvozot na stokite.


B10 Drugi obvrski


226

DEQIspora~ano na kej (..... imenuvano pristani{te na destinacijata)

"Ispora~ano na kej" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka koga stokite se staveni na raspolagawe na kupuva~ot, neocarineti za uvoz na kejot (pristanot) vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata. Prodava~ot gi snosi tro{ocite i rizicite povrzani so doveduvaweto na stokite do imenuvanoto pristani{te na destinacijata i za rastovarot na stokite na kejot (pristanot). DEQ uslovot bara od kupuva~ot da gi ocarini stokite za uvoz i da plati za site formalnosti, carini, danocii drugi dava~ki po uvozot.

OVA E REVIZIJA OD PRETHODNITE INCOTERMS VERZII [TO BARAAT OD PRODAVAÔT DA GO ARAN@IRA UVOZNOTO CARINEWE.

Ako strankite sakale da gi opfatat vo obvrskite na prodava~ot site ili eden del od tro{ocite plativi pri uvozot na stokite, toa trebale da go pojasnat so vnesuvawe na izre~en tekst za toa vo kupoproda`niot dogovor.

Ovoj uslov moè da se koristi samo koga stokite treba da bidat ispora~ani po more ili po vnatre{nite plovni pati{ta ili preku multimodalen transport pri rastovarot od ploviloto na kejot (pristanot) vo pristani{teto na destinacijata. Me|utoa, ako strankite sakaat da gi opfatat kako obvrski na prodava~ot rizicite i tro{ocitena manipulacijata so stokite od kejot do nekoe drugo mesto (skladi{te, terminal, transportna stanica itn.) vo ili nadvor od pristani{teto, treba da se koristi DDU ili DDP.








227






imenuvaniot kej (pristan), vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata. Ako konkretniot kej (pristan) ne e dogovoren ili ne e opredelen so praksata, prodava~ot moè da izbere kej (pristan) vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot na kejot (pristanot) naveden vo A3(a), na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period.






228





stokite do momentot do koj tie bile dostaveni na kejot (pristanot) soglasno A4; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za

izvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i za nivniot tranzit preku koa bilo zemja pred nivnata isporaka.



soglasno A4, vklu~uvaj}i gi site tro{ocite za manipulacija so stokite vo pristani{teto za podocneèn transport ili skladirawe vo skladi{te ili na terminal; i site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne ja prezeme isporakata na stokite koga tie bile staveni na raspolagawe soglasno A4 ili ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site tro{oci za carinskite formalnosti, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi pri uvozot na stokite i za nivniot podocneèn transport.


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe za procenetoto vreme na pristignuvawe na navedeniot brod soglasno A4, kako i sekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da ja prezeme isporakata na stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili to~kata na isporaka vo imenuvanoto pristani{te na destinacijata, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


229

Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot so nalog za isporaka i/ili voobi~aeniot transporten dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba ili multimodalen transporten dokument) za da mu ovozmoì na kupuva~ot da gi prezeme stokite i da gi odnese od kejot (pristanot).



Kupuva~ot mora da go prifati nalogot ili transportniot dokuent soglasno A8.






A10 Drugi obvrski



B10 Drugi obvrski


230

DDUIspora~ano bez platena carina (...... imenuvano mesto na

destinacijata)

"Ispora~ano bez platena carina" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka na stokite na kupuva~ot, neocarineti za uvoz i nerastovareni od nekoe pristignuva~ko transportno sredstvo vo imenuvanoto mesto na destinacijata. Prodava~ot treba da gi snosi tro{ocite i rizicite povrzani so doveduvaweto na stokite do tamu, osven koga e primenlivo koja bilo "carina" (i ovoj termin vklu~uva odgovornost i rizik za izvr{uvawe na carinskite formalnosti i za pla}aweto na foralnostite, carinskite dava~ki, danocite i drugite dava~ki) za uvoz vo zejata na destinacijata. Ovaa "carina" ja snosi kupuva~ot, kako i site tro{oci i rizici predizvikani od negovoto propu{tawe da se ocarinat stokite za uvoz na vreme.

Me|utoa, ako strankite sakale prodava~ot da gi sprovede carinskite formalnosti i da gi snosi tro{ocite i rizicite {to proizleguvaat od toa, kako i nekoi od tro{ocite plativi pri uvozot na stokite, toa treba jasno da se stavi do znaewe so dodavawe na izre~en tekst vo taa smisla vo kupoproda`niot dogovor.

Ovoj uslov moè da se koristi bez ogled na vidot natransportot, no koga isporakata treba da se izvr{i vo pristani{teto na destinacijata na brodot ili na kejot (pristanot) treba da se koristat uslovite DES ili DEQ.






231








imenuvanoto mesto na destinacijata. Ako konkretnata to~ka ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè da izbere to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot ili na nekoe drugo lice imenuvano od strana na kupuva~ot, na koe bilo pristignuva~ko transportno sredstvo, nerastovareni, vo imenuvanoto mesto na destinacijata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period za isporaka.





232



Kupuva~ot mora, ako ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, da gi snosi site rizici za zaguba ili o{tetuvawe na stokite od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na dogovoreniot period za dostavat, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.







soglasno A4; i- site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne ja ispolnil svoata

obvrska soglasno B2 ili ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i

- koga e primenlivo, site tro{oci za carinskite formalnosti, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi pri uvozot na stokite.


Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe za dostavuvaweto na stokite, kako i sekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da ja prezeme isporakata na stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili to~kata na isporaka vo imenuvanoto mesto, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


233

Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot so nalog za isporaka i/ili voobi~aeniot transporten dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba, vozduhoploven tovaren list, èlezni~ka konsignaciona zabele{ka, patna konsignaciona zabele{ka ili multimodalen transporten dokument) {to moè da gi bara kupuva~ot za ja prezeme isporakata na stokite soglasno A4/B4.



Kupuva~ot mora da go prifati soodvetniot nalogot za isporaka ili transportniot dokument soglasno A8.






A10 Drugi obvrski



B10 Drugi obvrski


234

DDPIspora~ano so platena carina (.... imenuvano mesto na

destinacijata)

"Ispora~ano so platena carina" zna~i deka prodava~ot vr{i isporaka na stokite na kupuva~ot, ocarineti za uvoz i nerastovareni od nekoe pristignuva~ko transportno sredstvo vo imenuvanoto mesto na destinacijata. Prodava~ot treba da gi snosi site tro{oci i rizici povrzani so doveduvaweto na stokite do tamu, vklu~uvaj}i koga e primenlivo, koja bilo "carina" (i ovoj termin vklu~uva odgovornost i rizik za izvr{uvawe na carinskite formalnosti i za pla}aweto na foralnostite, carinskite dava~ki, danocite i drugite dava~ki) za uvoz vo zejata na destinacijata.

Dodeka uslovot EXW pretstavuva minimum obvrska za prodava~ot, DDP pretstavuva maksimalna obvrska za nego.

Ovoj uslov ne treba da se koristi ako prodava~ot ne e vo mo`nost direktno ili indirektno da dobie uvozna dozvola.

Me|utoa, ako strankite sakale od obvrskite na prodava~ot da isklu~at nekoi od tro{ocite plativi pri uvozot na stokite (kako danokot na dodadena vrednost: DDV), toa treba jasno da se stavi do znaewe so dodavawe na izre~en tekst vo taa smisla vo kupoproda`niot dogovor.

Ako strankite sakaat kupuva~ot da gi snosi site rizici i tro{oci za uvozot, treba da se koristi DDU uslovot.

Ovoj uslov moè da se koristi bez ogled na vidot na transportot, no koga isporakata treba da se izvr{i vo pristani{teto na destinacijata na brodot ili na kejot (pristanot) treba da se koristat uslovite DES ili DEQ.



235











imenuvanoto mesto na destinacijata. Ako konkretnata to~ka ne e dogovorena ili ne e opredelena so praksata, prodava~ot moè da izbere to~ka vo imenuvanoto mesto na destinacijata {to nadobro soodvetstvuva za negovata cel.





A4 Isporaka

Prodava~ot mora da gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot ili na nekoe drugo lice imenuvano od strana na kupuva~ot, na koe bilo pristignuva~ko

236

transportno sredstvo, nerastovareni, vo imenuvanoto mesto na destinacijata na datumot ili vo ramkite na dogovoreniot period za isporaka.







Kupuva~ot ora, ako propu{til da gi ispolni svoite obvrski soglasno B2, da gi snosi site dopolnitelni rizici za zaguba ili o{tetuvawe na stokite, predizvikani od toa.

Kupuva~ot mora, ako ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, da gi snosi site rizici za zaguba ili o{tetuvawe na stokite od dogovoreniot datum ili od krajniot rok na dogovoreniot period za dostavat, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki.



stokite do momentot do koj tie bile dostaveni soglasno A4; i- koga e primenlivo, tro{ocite na carinskite formalnosti neophodni za izvoz

i uvoz, kako i site carini, danoci i drugi dava~ki plativi po izvozot i uvozot na stokite, i za nivniot tranzit preku koja bilo zemja pred nivnata isporaka soglasno A4.



soglasno A4; i- site dopolnitelni tro{oci {to }e nastanat ako toj ne ja ispolnil svojata

obvrska soglasno B2 ili ne dostavil izvestuvawe soglasno B7, pod uslov stokite soodvetno da bile identifikuvani vo dogovorot, odnosno jasno izdvoeni ili na drug na~in identifikuvani kako dogovorni stoki; i


237

Prodava~ot mora da mu dade na kupuva~ot dovolno izvestuvawe za dostavuvaweto na stokite, kako i sekoe drugo izvestuvawe potrebno za da mu se dozvoli na kupuva~ot da prezeme merki {to se obi~no neophodni za toj da moè da ja prezeme isporakata na stokite.


Kupuva~ot mora, sekoga{ koga ima pravo da go opredeli vremeto vo ramkite na nekoj dogovoren period i/ili to~kata na isporaka vo imenuvanoto mesto, da mu dade na prodava~ot dovolno izvestuvawe za toa.


Prodava~ot mora za sopstvena smetka da mu gi obezbedi na kupuva~ot so nalog za isporaka i/ili voobi~aeniot transporten dokument (na primer negocijabilen tovaren list, ne-negociabilen pomorski tovaren list, dokument za vnatre{na plovidba, vozduhoploven tovaren list, èlezni~ka konsignaciona zabele{ka, patna konsignaciona zabele{ka ili multimodalen transporten dokument) {to moè da gi bara kupuva~ot za ja prezeme isporakata na stokite soglasno A4/B4.



Kupuva~ot mora da go prifati soodvetniot nalogot za isporaka ili transportniot dokument soglasno A8.






238

A10 Drugi obvrski

Prodava~ot mora da gi plati site tro{oci i dava~ki napraveni pri dobivaweto na koj bilo dokument ili ekvivalentna elektronska poraka spomenati vo B10 i da gi obes{teti onie {ti gi napravil kupuva~ot pri pruàweto na svojata pomo{ vo vrska so toa.


B10 Drugi obvrski

Prodava~ot mora da mu ja pruì na kupuva~ot, na negovo barawe, rizik i tro{ok, sekoja pomo{ za dobivawe na koj bilo dokumenti ili ekvivalentna elektronska poraka izdadena ili prenesena vo zemjata na uvozot {to prodava~ot moè da ja pobara za da mu gi stavi stokite na raspolagawe na kupuva~ot soglasno toa.

KONVENCIJA NA OBEDINETITE NACII ZAME\UNARODNITE TRASIRANI MENICI I ME\UNARODNITE SOPSTVENI MENICI

GLAVA I. OBEM NA PRIMENA I FORMA NA INSTRUMENTOT

~len 1

1. Ovaa konvencija se primenuva na me|unarodnite trasirani menici koga tie sodràt naslov "Me|unarodna trasirana menica (UNCITRAL Konvencija)" i isto taka vo svojot tekst gi sodràt zborovite "Me|unarodna trasirana menica (UNCITRAL Konvencija)".

2. Ovaa Konvencija se primenuva na me|unarodnite sopstveni menici koga tie sodràt naslov "Me|unarodna sopstvena menica (UNCITRAL Konvencija)" i isto taka vo svojot tekst gi sodràt zborovite "Me|unarodna sopstvena menica (UNCITRAL Konvencija)".

3. Ovaa Konvencija ne se primenuva na ~ekovite.

~len 2

239

1. Me|unarodnata trasirana menica e trasirana menica {to specificira najmalku dve od slednive mesta i naveduva deka koi bilo od taka navedenite dve mesta se nao|aat vo razli~ni dràvi:

(a) mestoto vo koe menicata e vle~ena;(b) mestoto nazna~eno vedna{ do potpisot na trasantot;(v) mestoto nazna~eno vedna{ do imeto na trasatot;(g) mestoto navedeno vedna{ do imeto na remitentot;(d) mestoto na pla}aweto,

pod uslov mestoto vo koe menicata e vle~ena ili mestoto na isplata da bidat navedeni vo menicata i deka toa mesto se nao|a vo dràva dogovorni~ka.

2. Me|unarodnata sopstvena menica e sopstvena menica {to specificira najmalku dve od slednive mesta i naveduva deka koi bilo od taka navedenite dve mesta se nao|aat vo razli~ni dràvi:

(a) mestoto vo koe menicata e napravena;(b) mestoto navedeno vedna{ do potpisot na izdava~ot;(v) mestoto navedeno vedna{ do imeto na remitentot;(g) mestoto na pla}awe;

pod uslov vo menicata da bidenavedeno vo menicata i toa mesto da se nao|a vo zemjata dogovorni~ka.

3. Ovaa Konvencija ne go razgleduva pra{aweto na sankciite {to moàt da se naloàt spored nacionalnoto pravo vo slu~aite vo koi na instrumentot se dadeni neto~ni ili falsifikuvani izjavi vo vrska so mestoto navedeno vo stavovite 1 ili 2 od ovoj ~len. Me|utoa, sekoja takva sankcija nema da vlijae vrz polnova`nosta nainstrumentot ili vrz primenata na ovaa Konvencija.

~len 3

1. Trasiranata menica e pi{an instrument koj:

(a) sodrì bezuslovna naredba so koja trasantot mu naloùva na trasatot da plati definiran (fiksno utvrden) iznos na pari na remitentot ili po negova naredba;

(b) e plativa po barawe ili vo konkretno opredeleno vreme;(v) e potpi{ana od strana na trasantot.

2. Sopstvenata menica e pi{an instrument koj:

(a) sodrì bezuslovno vetuvawe so koe izdava~ot se obvrzuva deka }e plati definiran (fiksno utvrden) iznos na pari na remitentot ili po negova naredba;

(b) e plativa po barawe ili vo konkretno opredeleno vreme;(v) e datirana;(g) e potpi{ana od strana na izdava~ot.

Glava II. TOLKUVAWE240

Oddel 1. Op{ti odredbi

~len 4

Pri tolkuvaweto na ovaa Konvencija, treba da se ima predvid nejziniot me|unaroden karakter i potrebata da se promovira uniformnosta vo nejzinata primena i po~ituvaweto na sovesnosta i ~esnosta vo me|unarodnite transakcii.

~len 5

Vo ovaa Konvencija:

(a) "Trasirana menica"zna~i me|unarodna trasirana menica regulirana so ovaa Konvencija;

(b) "Sopstvena menica" zna~i me|unarodna sopstvena menica regulirana so ovaa Konvencija;

(v) "Instrument" zna~i trasirana ili sopstvena menica;(g) "Trasat" zna~i lice na koe e vle~ena trasiranata menica i koe ne ja

akceptiralo;(d) "Remitent" zna~i lice vo ~ija polza trasantot naredil da se izvr{i

pla}aweto ili na koe izdava~ot vetil deka }e mu plati;(|) "Imatel" zna~i lice koe ima vladenie vrz instrumentot soglasno ~lenot

15;(e) "Za{titen imatel" zna~i imatel koj gi ispolnuva uslovite od ~len 29;(`) "Garant" zna~i sekoe lice koe prezemalo obvrska da garantira spored

~len 46, bez ogled dali e regulirana so stav 4 (b) ("garantirana") ili so stav 4(v) ("aval") od ~len 47;

(z) "Stranka" zna~i lice koe go potpi{alo instrumentot kako trasant, izdava~, akceptant, indosant ili garant;

(y) "Vtasanost" zna~i vremeto za isplata navedeno vo stavovite 4, 5, 6 i 7 od ~len 9;

(i) "Potpis" zna~i rakopisen potpis, negov faksimil ili ekvivalentna avtentifikacija izvr{ena na koj bilo drug na~in; "falsifikuvan potpis" opfa}a potpis so pogre{na upotreba na tie sredstva (na~ini);

(j) Pari" ili "valuta" opfa}a pari~na presmetkovna edinica {to e vospostavena od me|uvladina institucija ili so dogovor pome|u dve ili pove}e dràvi, pod uslov ovaa Konvencija da se primenuva bez ogled na pravilata na me|uvladinata institucija ili odredbite od dogovorot.

~len 6

Za celite na ovaa Konvencija se smeta deka liceto znaelo za faktot ako toa ima realno znaewe za toj fakt ili ne moèlo da ne znae za negovoto postoewe.

Oddel 2. Tolkuvawe na formalnite uslovi

~len 7

241

Iznosot plativ po instrumentot se smeta deka e kone~en (definitiven, fiksen) iznos, iako instrumentot naveduva deka treba da se plati:

(a) so kamata;(b) na rati na sukcesivni datumi;(v) na rati na sukcesivni dati so naveduvawe vo instrumentot deka po

neispolnuvawe so pla}aweto na koja bilo rata vtasuva celiot preostanat neisplaten iznos;

(g) spored kursot naveden vo instrumentot ili {to treba da bide opredelen na na~in naloèn vo samiot instrument; ili

(d) vo valuta {to ne e valutata vo koja e izrazen iznosot vo instrumentot.

~len 8

1. Ako postoi nesovpa|awe poe|u iznosot izrazen so zborovi i iznosot izrazen so cifri, iznosot {to se pla}a po instrumentot e iznosot izrazen so zborovi.

2. Ako iznosot e izrazen pove}e pati so zborovi i postoi neusoglasenost pome|u niv, plativiot iznos e pomaliot iznos. Istoto pravilo se primenuva ako iznosot e izrazen pove}e od edna{ samo vo cifri i ako pome|u niv postoi neusoglasenost.

3. Ako iznosot e izrazen vo valuta koja ima ist opis kako i onaa na najmalku edna druga dràva, osven dràvata vo koja treba da se izvr{i pla}aweto, kako {to e navedeno vo instrumentot i navedenata valuta ne e identifikuvana kako valutana nekoja konkretna dràva, valutata }e se smeta za valuta na dràvata vo koja treba da se izvr{i pla}aweto.

4. Ako instrumentot naveduva deka iznosot treba da se plati so kamata, bez da go specificira datumot od koj te~e kamatata, kamatata te~e od datumot na instrumentot.

5. Odredbata vo koja se naveduva deka iznosot treba da se plati so kamata }e se smeta deka ne bila napi{ana na instrumentot, osven ako taa ja naveduva kamatnata stapka po koja se vr{i isplata na kamatata.

6. Stapkata po koja treba da se izvr{i isplata na kamatata moè da se izrazi ili kako fiksna ili kako varijabilna stapka. Za da moè variabilnata stapka da se kvalifikuva za ovaa cel, taa mora da varira vo odnos na edna ili pove}e referentni kamatni stapki soglasno odredbite navedeni vo instrumentot i sekoja takva referentna stapka mora da bide objavena ili na drug na~in dostapna na jvanosta i direktno ili indirektno da ne podleì na ednostrano opredeluvawe od strana na lice imenuvano vo instrumentot vo vremeto na vle~eweto na trasiranata menica ili vo vremeto na izdavaweto na sopstvenata menica, osven koga liceto e imenuvano samo vo odredbata za referentnata stapka.

7. Ako stapkata po koja treba da se isplati kamatata e izrazena kako varijabilna stapka, vo instrumentot moè izre~no da se navede deka taa stapka nema da bide pomala ili pogolema od nekoja specificirana kamatna stapka ili deka variacijata e ograni~ena na nekoj drug na~in.

8. Ako varijabilnata stapka ne se kvalifikuva spored stav 6 od ovoj ~len ili zaradi nekoja pri~ina ne e mo`no da se opredeli numeri~kata vrednost na

242

varijabilnata stapka za koj bilo period, kamatata }e bide plativa za relevantniot period po stapka presmetana soglasno stav 2 od ~len 70.

~len 9

1. Instrumentot se smeta deka e plativ po barawe:

(a) ako vo nego se naveduva deka toj e plativ po viduvawe ili po barawe ili po prezentacija ili ako sodrì zborovi so sli~no zna~ewe; ili

(b) ako ne e navedeno vremeto na pla}aweto.

2. Instrumentot plativ vo fiksno opredeleno vreme koj e akceptiran ili indosiran ili garantiran po vtasanosta e instrument plativ po barawe vo pogled na akceptantot, indosantot ili garantot.

3. Instrumentot se smeta za plativ vo fiksno opredeleno vreme ako vo nego se naveduva deka e plativ:

(a) na navedeniot datum ili vo nekoj fiksno opredelen period po navedeniot datum ili vo nekoj fiksen period po denot na instrumentot;

(b) vo fiksen period po viduvawe;(v) na rati na sukcesivni dati; ili(g) na ratina sukcesivni dati so naveduvawe vo instrumentot deka po

neispolnuvawe so pla}aweto na koja bilo rata vtasuva celiot preostanat neisplaten iznos.

4. Vremeto na pla}aweto na instrumentot plativ vo fiksen period po datumot se opredeluva so upatuvawe na datumot na instrumentot.

5. Vremeto na pla}awe na trasiranata menica plativa vo fiksen period po viduvawe se opredeluva so datumot na akceptiraweto ili, ako menicata bila nehonorirana so ne-akceptirawe, do denot na protestot ili, ako nemalo protest, do denot na nehonoriraweto.

6. Vremeto na pla}awe na instrumentot plativ po barawe e datumot na koj instrumentot bil prezentiran za naplata.

7. Vremeto na pla}awe na sopstvenata menica plativa vo fiksen period po viduvawe se opredeluva so denot na vizata potpi{ana od strana na izdava~ot na menicata ili ako negovata viza bila odbiena, so denot na prezentacijata.

8. Ako instrumentot e vle~en ili izdaden plativ eden ili pove}e meseci po navedeniot datum ili po datumot na instrumentot ili po viduvawe, instrumentot e plativ na soodvetnata data vo mesecot koga mora da se izvr{i isplatata. Ako nema soodvetna data, instrumentot e plativ posledniot den od toj mesec.

~len 10

1. Trasiranata menica moè da bide vle~ena:

(a) od strana na dva ili pove}e trasanti;243

(b) plativa na dva ili pove}e remitenti.

2. Sopstvenata menica moè da bide izdadena:

(a) od strana na dva ili pove}e izdava~a;(b) plativa na dva ili pove}e remitenta.

3. Ako instrumentot e plativ na dva ili pove}e remitenta vo alternativa, toj e plativ na koj bilo od niv i sekoj od niv {to ima vladenie vrz instrumentot moè da gi vr{i pravata na imatel. Vo site drugi slu~ai instrumentot e plativ na site niv i pravata na imatelot moàt da se vr{at samo od strana na site niv zaedno.

~len 11

Trasiranata menica moè da bide vle~ena od strana na trasantot:

(a) na samiot sebe;(b) plativa po negova naredba.

Glava 3. Kompletirawe na nekompletniot instrument

~len 12

1. Nekompletniot instrument {to gi ispolnuva uslovite utvrdeni so stav 1 od ~len 1 i ima potpis na trasantot ili akceptirawe na trasatot ili koj gi ispolnuva uslovite navedeni vo stav 2 od ~len 1 i stav 2(g) od ~len 3, no na koj mu nedostasuvaat drugite elementi vo vrska so eden ili pove}e uslovi navedeni vo ~lenovite 2 i 3, moè da bide kompletiran i taka kompletiraniot instrument e efektiven kako trasirana ili sopstvena menica.

2. Ako vakviot instrument e kompletiran bez ovlastuvawe ili na drug na~in, a nesoglasno dadenoto ovlastuvawe:

(a) Strankata koja go potpi{ala instrumentot pred negovoto kompletirawe moè da se povika na takviot nedostatok na ovlastuvawe kako prigovor protiv imatelot koj znael za nedostatokot na ovlastuvaweto koga stanal imatel;

(b) Strankata koja go potpi{ala instrumentot po negovoto kompletirawe odgovara soglasno uslovite na taka kopletiraniot instrument.

GLAVA III. PRENOS

~len 13

Instrumentot e prenesen:

(a) Preku indosirawe i isporaka na instrumentot od strana na indosantot na indosatarot; ili

244

(b) So obi~no predavawe (isporaka) na instrumentot ako posledniot indosament e blanko.

~len 14

1. Indosamentot mora da bide napi{an na samiot instrument ili na par~e hartija pricvrsteno na nego (alon` - allonge). Toj mora da bide potpi{an.

2. Indosamentot moè da bide:

(a) Blanko, odnosno, samo so potpis ili so potpis pridruèn so izjava deka instrumentot e plativ na liceto koe ima vladenie vrz nego;

(b) Specialen, odnosno, so potpis pridruèn so indikacija na liceto na koe instrumentot mu e plativ.

3. Samiot potpis, osven onoj na trasatot, }e pretstavuva indosament samo ako e staven na zadnata strana na instrumentot.

~len 15

1. Edno lice e imatel ako e:

(a) Remitent vo vladenie na instrumentot; ili (b) Vo vladenie na instrumentot {to bil indosiran na nego ili ~ij posleden

indosament e blanko i na koj se javuva neprekinata serija indosamenti, duri i koga nekoj od indosamentite bil falsifikuvan ili bil potpi{an od strana na zastapnik bez ovlastuvawe.

2. Ako po blanko indosamentot sledi drug indosament, liceto koe go potpi{alo toj posleden indosament se smeta deka e indosator na blanko indosamentot.

3. Liceto ne e spre~eno da bide imatel zaradi faktot {to instrumentot go dobil toj ili nekoj prethoden imatel pod okolnosti, vklu~uvaj}i pravna i delovna nesposobnost ili izmama, prinuda ili gre{ka od sekakov vid, {to }e dade osnova za pobaruvawe vo odnos na instrumentot ili prigovor protiv odgovornosta po instrumentot.

~len 16

Imatelot na instrumentot na koj posledniot indosament e blanko moè:

(a) natamu da go indosira ili so blanko indosament ili so specijalen (poseben) indosament;

(b) da go konvertira blanko indosamentot vo specijalen indosament preku indicirawe vo indosamentot deka instrumentot e plativ na nego ili na nekoe drugo navedeno lice; ili

(v) da go prenese instrumentot soglasno stav (b) od ~len 13.245

~len 17

1. Ako trasantot ili izdava~ot vnele vo instrumentot zborovi kako "ne negocijabilen", "ne-prenosliv", "ne po naredba", "plati (na X) samo" ili sli~ni zborovi, instrumentot ne moè da bide prenesen osven za celite na zemaweto za naplata i sekoj indosament, duri i koga ne gi sodrì zborovite so koi se ovlastuva indosatarot da go zeme instrumentot za naplata, se smetaat za indosament za zemawe za naplata (collection).

2. Ako indosamentot gi sodrì zborovite "ne negocijabilen", "ne prenosliv", "ne po naredba", "plati (na X) samo" ili sli~ni zborovi, instrumentot ne moè natamu da se prenesuva osven za celite na zemaweto za naplata i site podocne`ni indosirawa, duri i koga ne sodràt zborovi so koi indosatarot se ovlastuva da go zeme instrumentot za naplata se smetaat za indosamenti za zemawe za naplata.

~len 18

1. Indosamentot mora da bide bezusloven.

2. Uslovniot indosament go prenesuva instrumentot bez ogled na toa dali uslovot bil ispolnet ili ne. Uslovot ne e efektiven vo odnos na onie stranki i steknuva~i koi doa|aat po indosatarot.

~len 19

Indosamentot vo odnos na eden del od iznosot vtasan po instrumentot ne e polnovaèn kako indosament.

~len 20

Ako ima dva ili pove}e indosamenti, se prezuira deka sekoj indosament e napraven po redosledot po koj toj se poavuva na instrumentot, osven ako ne se dokaè sprotivnoto.

~len 21

1. Ako indosamentot gi sodrì zborovite "za naplata", "za depozit", "vrednost za naplata", "za prokura", "plati na koja bilo banka" ili sli~ni zborovi so koi indosatarot se ovlastuva da go zeme instrumentot za naplata, indosatarot e imatel koj:

(a) moè da gi vr{i site prava {to proizleguvaat od instrumentot;

246

(b)moè da go indosira instrumentot samo za celite na pribiraweto za naplata;

(v) podleì samo na pobaruvawata i prigovorite {to moàt da se istaknuvaat vo odnos na indosantot.

2. Indosantot za primawe za naplata ne odgovara po instrumentot na koj bilo podocneèn imatel.

~len 22

1. Ako indosamentot gi sodrì zborovite"vrednost za obezbeduvawe", "vrednost vo zalog" ili nekoi drugi zborovi {to indiciraat zalog, indosatarot e imatel koj:

(a) moè da gi vr{i site prava {to proizleguvaat od instrumentot;(b) moè da go indosira instrumentot samo za celite na sobiraweto za

naplata;(v) podleì samo na pobaruvawata i prigovorite navedeni vo ~len 28 ili

~len 30.

2. Ako toj indosatar indosira za pribirawe za naplata (collection), toj ne odgovara po instrumentot na site podocne`ni imateli.

~len 23

Imatelot na instrumentot moè da go prenese na prethodnata stranka ili na trasatot soglasno ~len 13; me|utoa, ako steknuva~ot prethodno bil imatel na instrumentot, ne se bara nikakvo indosirawe i sekoe indosirawe {to }e go spre~i toj da se kvalifikuva kako imatel moè da bide izbri{ano.

~len 24

Instrumentot moè da bide prenesen soglasno ~len 13 po vtasanosta, osven od strana na trasatot, akceptantot ili izdava~ot.

~len 25

1. Ako indosamentot e falsifikuvan, liceto ~ij indosament e falsifikuvan ili strankata koja go potpi{ala instrumentot pred falsifikatot imaat pravo na obes{tetuvawe za site {teti {to moèla da gi pretrpi zaradi falsifikatot protiv:

(a) falsifikatorot;(b) liceto na koe instrumentot bil direktno prenesen od strana na

falsifikatorot;(v) strankata ili trasatot koj go platil instrumentot na falsifikatorot direktno

ili preku eden ili pove}e indosatari za pribirawe za naplata.247

2. Me|utoa, indosatarot za pribirawe za naplata ne odgovara spored stav 1 od ovoj ~len ako toj ne znae za falsifikatot:

(a) vo vremeto koga mu platil na vlastodavecot ili go sovetuval za priemot na naplatata; ili

(b) vo vremeto koga ja primil naplatata, ako toa se pa|a podocna,

osven ako negovoto neznaewe e posledica na negovoto propu{tawe da dejstvuva sovesno i ~esno ili da pokaè razumno vnimanie.

3. Natamu, strankata ili trasatot koj go pla}a instrumentot ne odgovara spored stav 1 od ovoj ~len ako, vo vremeto koga go pla}a instrumentot, tojne znae za falsifikatot, osven koga negovoto neznaewe e posledica na negovoto propu{tawe da dejstvuva sovesno i ~esno ili da postapuva so razumno vnimanie.

4. Osven vo odnos na falsifikatorot, nadomestot na {tetite {to se dobiva spored stav 1 od ovo ~len ne smee da go nadmine iznosot naveden vo ~len 70 ili ~len 71.

~len 26

1. Ako indosamentot e napraven od strana na zastapnik bez ovlastuvawe ili pravo da go obvrzuva svojot vlastodavec za toa pra{awe, vlastodavecot ili strankata koja go potpi{ala instrumentot pred toa indosirawe, ima pravo da dobie obes{tetuvawe za site {teti {to moèla da gi pretrpi zaradi toa indosirawe protiv:

(a) zastapnikot;(b) liceto na koe instrumentot mu bil direktno prenesen od strana na

zastapnikot;(v) strankata ili trasatot koj go platil instrumentot na zastapnikot, direktno

ili preku eden ili pove}e indosatari za pribirawe za naplata.

2. Me|utoa, indosatarot koj pribira za naplata ne odgovara spored stav 1 od ovoj ~len ako ne znae deka indosamentot ne go obvrzuva vlastodavecot:

(a) vo vremeto vo koe toj mu platil na vlastodavecot ili go sovetuval za priemot na naplatata; ili

(b) vo vremeto vo koe toj primil isplata, ako toa e podocna,

osven ako negovoto neznaewe se dolì na negovoto propu{tawe da postapuva sovesno i ~esno ili propu{taweto da se postapuva so razumnoto vnimanie.

3. Natamu, strankata ili trasatot koj go platil instrumentot ne odgovara spored stav 1 od ovoj ~len ako, vo vremeto vo koe toj go platil instrumentot, toj ne znae deka indosamentot ne go obvrzuva vlastodavecot, osven koga negovoto neznaewe se dolì na negovoto propu{tawe da dejstvuva sovesno i ~esno ili da vr{i razumno vnimanie.

248

4. Osven protiv zastapnikot, obes{tetuvaweto {to moè da se dobie spored stav 1 od ovoj ~len ne moè da go nadmine iznosot naveden vo ~len 70 ili ~len 71.

GLAVA IV. PRAVA I OBVRSKI

Oddel 1. Pravata na imatelot i na za{titeniot imatel

~len 27

1. Imatelot na instrumentot gi ima site prava {to mu se dadeni so ovaa Konvencija protiv strankite na instrumentot.

2. Imatelot moè da go prenese instrumentot soglasno ~len 13.

~len 28

1. Strankata moè da gi istaknuva protiv imatelot koj ne e za{titen imatel:

(a) site prigovori {to moàt da se istaknuvaat protiv za{titeniot imatel soglasno stav 1 od ~len 30;

(b) site prigovori vtemeleni vrz osnovnata transakcija pome|u nego i trasantot ili pome|u nego i steknuva~ot, no samo ako imatelot go prezel instrumentot so znaewe za tie prigovori ili ako instrumentot go dobil so izmama ili kra`ba ili vo koe bilo vreme u~estvuval vo izmama ili kra`ba vo vrska so nego;

(v) siteprigovori {to proizleguvaat od okolnostite vo koi toj stanal stranka, no samo ako imatelot go prezel instrumentot so znaewe za tie prigovori ili ako go dobil instrumentot so izmama ili kra`ba ili vo koe bilo vreme u~estvuval vo izmama ili kra`ba vo vrska so nego;

(g) site prigovori {to moàt da se istaknat vo tu`ba po dogovorot pome|unego i imatelot;

(d) site drugi prigovori dostapni spored ovaa Konvencija.

2. Pravata vrz instrumentot na imatelot koj ne e za{titen imatel podleàt na site validni pobaruvawa vrz instrumentot od strana na sekoe lice, no samo ako toa go prezelo instrumentot so znaewe za tie pobaruvawa ili ako go steknalo instrumentot so izmama ili kra`ba ili vo koe bilo vreme u~estvuvalo vo izmama ili kra`ba vo vrska so nego.

3. Imatelot koj go prezel instrumentot po istekot na rokot za prezentacija za naplata podleì na site pobaruvawa ili prigovori vo vrska so odgovornosta po instrumentot na koja podleì negoviot prenesuva~. (transferor - liceto od koe toj ja steknal menicata).

4. Strankata ne moè da go istaknuva kako prigovor protiv imatelot koj ne e za{titen imatel faktot deka treto lice ima pobaruvawe vo odnos na instrumentot, osven ako:

(a) tretoto lice istaknalo validno pobaruvawe vo odnos na instrumentot; ili

249

(b) imatelot go steknal instrumentot so kra`ba ili falsifikuvawe na potpisot na remitentot ili indosatarot ili u~estvuvalo vo kra`ba ili falsifikat.

~len 29

"Za{titen imatel" zna~i imatel na instrumentot {to bil kompleten koga toj go prezel ili {to ne bil kompleten vo smisla na stav 1 od ~len 12 i bil kompletiran soglasno ovlastuvaweto {to mu bilo dadeno, pod uslov koga toj stanal imatel:

(a) toj ne znael za prigovoriteprotiv odgovornosta po instrumentot navedeni vo stavovite 1 (a), (b), (v) i (d) od ~len 28;

(b) toj ne znael za validnite pobaruvawa vo odnos na instrumentot na koe bilo lice;

(v) toj ne znael za faktot deka instrumentot bil ne-honoriran so neakceptirawe ili neisplata;

(g) seu{te ne istekol rokot predviden so ~len 55 za prezentacia na toj instrument za pla}awe;

(d) toj ne go dobil instrumentot so izmama ili kra`ba, nitu u~estvuval vo izmama ili kra`ba vo vrska so nego.

~len 30

1. Strankata ne moè da istaknuva protiv za{titeniot imatel nikakvi prigovori osven:

(a) prigovorite spored stav 1 od ~len 33, ~len 34, stav 1 od ~len 35, stav 3 od ~len 36, stav 1 od ~len 53, stav 1 od ~len 57, stav 1 od ~len 63 i ~len 84 od ovaa Konvencija;

(b) prigovorite vtemeleni vrz osnovnata transakcija pome|u nego i takviot imatel ili {to proizleguvaat od koj bilo izmamen akt na toj imatel pri dobivaweto potpisot na instrumentot na taa stranka;

(v) prigovorite vtemeleni vrz negovata pravna ili delovna nesposobnost da prezema obvrski po instrumentot ili na faktot deka toj potpi{al bez znaewe deka negoviot potpis go pravi stranka vo instrumentot, pod uslov negovoto neznaewe da ne e posledica na negovata nebre`nost i pod uslov deka toj izmamno bil pottiknat da potpi{e.

2. Pravata vrz instrumentot na za{titeniot imatel ne podleàt na nikakvi pobaruvawa vo odnos na instrumentot od strana na koe bilo lice, osven validnite pobaruvawa {to proizleguvaat od osnovnata transakcija pome|u nego i liceto koe go istaknalo pobaruvaweto.

~len 31

1. Prenosot na instrumentot od strana na za{titeniot imatel na site podocne`ni imateli im gi dava pravata {to vrz toj instrument gi imal i za{titeniot imatel.

2. Tie prava ne se prenesuvaat na podocne`niot imatel ako:

250

(a) toj u~estvuval vo transakcija {to pretstavuva osnova za pobaruvaweto ili prigovorot protiv odgovornosta po instrumentot;

(b) toj prethodno bil imatel, no ne i za{titen imatel.

~len 32

Sekoj imatel se prezumira deka e za{titen imatel se dodeka ne se dokaè sprotivnoto.

Oddel 2. Obvrski na strankite

A. Op{ti odredbi

~len 33

1. So soodvetna primena na odredbite od ~lenovite 34 i 36, liceto ne e odgovorno po instrumentot se dodeka ne go potpi{e.

2. Liceto koe go potpi{alo instrumentot pod ime koe ne e negovoto odgovara kako da se potpi{al pod svoe ime.

~len 34

Falsifikuvaniot potpis na instrumentot ne naloùva nikakva odgovornost vrz liceto ~ij potpis bil falsifikuvan. Me|utoa, ako toj ja dal svojata soglasnost da bide obvrzan so falsifikuvaniot potpis ili izjavil deka toa e negov potpis, toj odgovara kako samiot da go potpi{al instrumentot.

~len 35

1. Ako instrumentot su{testveno bil izmenet:

(a) liceto koe go potpi{alo po su{testvenata promena odgovara spored uslovite na izmenetiot tekst;

(b) liceto koe go potpi{alo pred su{testvenata promena odgovara soglasno uslovite na orginalniot tekst. Me|utoa, ako strankata napravi, dade ovlastuvawe ili se soglasi so su{testvenata promena, taa odgovara soglasno uslovite na izmenetiot tekst.

2. Se prezumira deka potpisot bil staven na instrumentot po su{testvenata izmena, osven ako ne bide dokaàno sprotivnoto.

3. Sekoja izmena e su{testvena ako go menuva pi{anoto obvrzuvawe vo instrumentot na koja bilo od strankite vo koj bilo aspekt.

~len 36251

1. Instrumentot moè da bide potpi{an od strana na zastapnik.

2. Potpisot na zastapnikot vrz instrumentot so ovlastuvawe na negoviot vlastodavec {to na instrumentot pokaùva deka e potpi{an vo svojstvo na zastapnik za toj imenuvan vlastodavec ili potpisot na vlastodavecot staven na instrumentot od strana na zastapnikot po negovo ovlastuvawe, naloùva odgovornost za vlastodavecot, a ne za zastapnikot.

3. Potpisot staven na instrumentot od strana na lice kako zastapnik, koe nema ovlastuvawe za potpi{uvawe ili koe gi pre~ekorilo svoite ovlastuvawa, ili od strana na zastapnik koj ima ovlastuvawe da se potpi{e, no koj ne pokaàl na instrumentot deka se potpi{al vo svojstvo na zastapnik za imenuvanoto lice ili koe na instrumentot pokaàlo deka se potpi{uva vo svojstvo na zastapnik, no ne go imenuvalo liceto koe go zastapuva, mu naloùva odgovornost na liceto koe se potpi{uva, a ne na liceto za koe se pretstavuva deka go zastapuva.

4. Pra{aweto dali potpisot e staven na instrumentot vo zastapni~ko svojstvo moè da se utvrdi samo so upatuvawe na ona {to se pojavuva na instrumentot.

5. Liceto koe odgovara soglasno stav 3 od ovoj ~len i koe go pla}a instrumentot gi ima istite prava kakvi {to bi gi imalo i liceto za koe se pretstavuva deka dejstvuva koga toa lice bi go platilo instrumentot.

~len 37

Nalogot za pla}awe sodràn vo trasiranata menica samiot po sebe ne funkcionira kako cesija na remitentot na sredstvata {to trasantot gi napravil dostapni za isplata kaj trasatot.

B. Trasant

~len 38

1. Trasantot se obvrzuva deka po nehonoriraweto na trasiranata menica preku neakceptirawe ili nepla}awe i po koj bilo neophoden protest, toj }e ja plati menicata na imatelot ili na koj bilo indosant ili garant na indosant koj }e ja zeme i plati menicata.

2. Trasantot moè da ja isklu~i ili ograni~i sopstvenata odgovornost za akceptiraweto ili naplatata so izre~na odredba vo trasiranata menica. Ovaa odredba e efektivna samo vo odnos na trasantot. Odredbata so koja se isklu~uva ili ograni~uva odgovornosta za isplatata e polnova`na samo ako nekoja druga strana e ili stane odgovorna po menicata.

V. Izdava~

252

~len 39

1. Izdava~ot se obvrzuva deka }e ja plati sopstvenata menica soglasno nejzinite uslovi na imatelot ili na koja bilo strana koja }e ja zeme i }e ja plati menicata.

2. Izdava~ot ne moè da ja isklu~i ili ograni~i sopstvenata odgovornost so odredba vo menicata. Sekoja takva odredba e nepolnova`na.

G. Trasatot i akceptantot

~len 40

1. Trasatot ne e odgovoren po trasiranata menica se dodeka ne ja prifati.

2. Akceptantot se obvrzuva deka }e ja plati menicata soglasno uslovite na svoeto akceptirawe na imatelot ili na koja bilo strana koa }e ja zeme i plati menicata.

~len 41

1. Akceptiraweto mora da bide napi{ano na trasiranata menica i moè da bide izvr{eno:

(a) so potpis na trasatot pridruèn so zborovite "akceptirano" ili sli~en zbor; ili

(b) samo so potpis na trasatot.

2. Akceptiraweto moè da bide napi{ano na prednata strana ili na zadnata strana na trasiranata menica.

~len 42

1. Nekompletnata trasirana menica {to gi ispolnuva uslovite utvrdeni vo stav 1 od ~len 1 moè da bide akceptirana od strana na trasatot pred da bide potpi{ana od strana na trasantot ili u{te dodeka e seu{te nekompletna.

2. Trasiranata menica moè da bide akceptirana pred, na ili po vtasanosta ili po nejzinoto nehonorirawe so neakceptirawe ili nepla}awe.

3. Ako trasiranata menica plativa na fiksen period po viduvawe ili trasiranata menica {to mora da bide prezentirana za akceptirawe pred specificiraniot datum, bila akceptirana, akceptantot mora da go navede datumot na negovoto akceptirawe; ako nema takva indikacija od strana na akceptantot, trasantot ili imatelot moàt da ja vnesat datata na akceptiraweto.

4. Ako trasiranata menica vle~ena plativa na fiksen period po viduvawe bila nehonorirana so neakceptirawe i trasatot podocna ja akceptiral, imatelot ima pravo akceptiraweto da bide datirano od datumot na koj menicata bila nehonorirana.

253

~len 43

1. Akceptiraweto mora da bide nekvalifikuvano (bezuslovno). Akceptiraweto e kvalifikuvano ako e usloveno ili gi varira uslovite na trasiranata menica.

2. Ako trasatot vo menicata predvidel deka negovoto akceptirawe podleì na kvalifikacii:

(a) toj bez ogled na toa e obvrzan soglasno uslovite na svoeto kvalifikuvano akceptirawe;

(b) trasiranata menica e nehonorirana so neakceptirawe.

3. Akceptiraweto {to se odnesuva samo na del od iznosot {to e plativ pretstavuva kvalifikuvano akceptirawe. Ako imatelot go prezeme toa akceptirawe, trasiranata menica }e bide nehonorirana so neakceptiraweto samo za preostanatiot del.

4. Akceptiraweto {to indicira deka isplatata }e bide izvr{ena na nekoja konkretna adresa ili od strana na konkreten zastapnik ne pretstavuva kvalifikuvano akceptirawe, pod uslov:

(a) da ne se promeni mestoto na koe treba da se izvr{i pla}aweto;

(b) trasiranata menica ne e vle~ena plativa od strana na drug zastapnik.

D. Indosant

~len 44

1. Indosantot se obvrzuva deka po nehonoriraweto na instrumentot preku neakceptirawe ili nepla}awe i po koj bilo neophoden prostest, toj }e go plati instrumentot na imatelot ili na sekoj podocneèn indosant ili na sekoj garant na indosantot koj }e go zeme i plati instrumentot.

2. Indosantot moè da ja isklu~i ili ograni~i sopstvenata odgovornost so izre~na odredba vo instrumentot. Ovaa odredba e efektivna samo vo odnos na toj indosant.

\. Prenesuva~ so indosament ili so ednostavno predavawe

~len 45

1. Osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, liceto koe go prenesuva instrumentot, preku indosirawe i isporaka ili samo so obi~na isporaka, mu garantira na imatelot na kogo mu go prenesuva instrumentot deka:

254

(a) instrumentot ne sodrì falsifikuvan ili neovlasten potpis;

(b) instrumentot ne bil su{testveno promenet;

(v) vo vremeto na prenosot, toj ne znael na postoeweto na nekoj fakt {to bi go zagrozil pravoto na steknuva~ot na naplata po instrumentot protiv akceptantot na trasiranata menica ili vo slu~aj na neakceptirana menica, trasantot ili protiv izdava~ot na sopstvenata menica.

2. Odgovornosta na prenesuva~ot spored stav 1 od ovoj ~len nastanuva samo ako steknuva~ot go prezel instrumentot bez znaewe za problemite {to dale osnova za taa odgovornost.

3. Ako prenesuva~ot e odgovoren spored stav 1 od ovoj ~len, steknuva~ot moè da izvr{i povrat, duri i pred vtasanosta, na iznosot {to toj mu go isplatil na prenesuva~ot, so kamata zasmetana soglasno ~len 70, so vra}awe na instrumentot.

E. Garant

~len 46

1. Isplatata na instrumentot, bez ogled na toa dali e akceptiran ili ne, moè da bide garantirana, za celiot ili za del od nejziniot iznos, za smetka na strankata ili trasatot. Garancijata moè da mu bide dadena na sekoe lice, koe moè ili ne moè ve}e da bide stranka.

2. Garancijata mora da bide napi{ana na instrumentot ili na par~e hartija pricvrsteno na nego ("alon`").

3. Garancijata e izrazena so zborovite "garantirano", "aval", "dobro kako aval" ili sli~ni zborovi, pridruèno so potpis na garantot. Za celite na ovaa Konvencija, zborovite "prethodnite indosamenti garantirani" ili sli~ni zborovi ne pretstavuvaat garancija.

4. Garancijata moè da se izvr{i samo so potpis na prednata strana na instrumentot. Samo potpisot na po~etnata strana na instrumentot, osven onoj na izdava~ot, trasantot ili trasatot, pretstavuva garancija.

5. Garantot moè da go navede liceto za koe toj stanal garant. Ako nema takva specifikacija, liceto za koe toj stanal garant e akceptantot ili trasatot ako stanuva zbor za trasirana menica i izdava~ot ako stanuva zbor za sopstvena menica.

6. Garantot ne moè kako odbrana od svojata odgovornost da go istaknuva faktot deka go potpi{al instrumentot pred toj da bide potpi{an od strana na liceto za koe toj e garant ili vo vreme koga instrumentot ne bil kompleten.

255

~len 47

1. Odgovornosta na garantot po instrumentot e od ista priroda kako i odgovornosta na strankata za koja toj stanal garant.

2. Ako liceto za koe toj stanal garant e trasatot, garantot se obvrzuva:

(a) da ja plati trasiranata menica na denot na vtasanosta na imatelot ili na koja bilo strana koja ja prezela i ja platila menicata;

(b) ako trasiranata menica e plativa vo definiran rok, po nejzinoto nehonorirawe preku neakceptirawe i po sekoj neophoden protest, da mu ja isplati na imatelot ili na sekoja druga strana koja ja prezela i platila taa menica.

3. Vo vrska so li~nite prigovori, garantot moè da gi istaknuva:

(a) protiv imatelot koj ne e za{titen imatel samo onie prigovori {to toj moè da gi istaknuva spored stavovite 1, 3 i 4 od ~len 28;

(b) protiv za{titeniot imatel samo onie prigovori {to toj moè da gi istaknuva spored stav 1 od ~len 30.

4. Vo vrska so prigovorite {to moàt da bidat istaknati od strana na liceto za koe toj stanal garant:

(a) garantot moè da gi istaknuva vo odnos na imatelot koj ne e za{titen imatel samo onie prigovori {to moè da gi istaknuva liceto za koe toj stanal garant protiv takviot imatel spored stavovite 1, 3 i 4 od ~len 28;

(b) garantot koj ja izrazil svojata garancija so zborovite "garantirano", "garantirana isplata" ili "garantirano prezemawe za naplata" ili sli~ni zborovi, moè da gi istaknuva protiv za{titeniot imatel samo onie prigovori {to moè da gi istaknuva i liceto za koe toj garantiral protiv za{titeniot imatel spored stav 1 od ~len 30;

(v) garantot koj ja izrazil svojata garancija so zborovite "aval" ili "dobro kako aval" moè da gi istaknuva protiv za{titeniot imatel samo:

(i) prigovorot spored stav 1(b) od ~len 30, deka za{titeniot imatel dobil potpis na instrumentot od liceto za koe toj stanal garant na izmamen na~in;

(ii) prigovorot, spored ~len 53 ili ~len 57, deka instrumentot ne bil prezentiran za akceptirawe ili za naplata;

(iii) prigovorot, spored ~len 63, deka instrumentot ne bil pravilno protestiran za neakceptirawe ili neisplata;

(iv) prigovorot, spored ~len 84, deka pravoto na tu`ba ve}e ne moè da se vr{i protiv liceto za koe toj stanal garant;

(g) Garantot koj ne e banka ili druga finansiska institucija i koj ja izrazil svojata garancija samo so potpis moè da gi istaknuva protiv za{titeniot imatel samo onie prigovori {to se navedeni vo to~ka (b) od toj stav;

256

(d) Garantot koj e banka ili druga finansiska institucija i koj ja izrazil svojata garancija samo so potpis moè da gi istaknuva protiv za{titeniot imatel samo prigovorite navedeni vo to~ka (v) od toj stav.

~len 48

1. Isplatata na instrumentot od strana na garantot soglasno ~len 72 ja osloboduva strankata za koja toj stanal garant od nejzinata odgovornost po instrumentot do merkata na plateniot iznos.

2. Garantot koj go platil instrumentot moè od strankata za koa toj stanal garant i od strankite koi se odgovorni po nego vo odnos na taa stranka da go povrati taka plateniot iznos i site kamati.

GLAVA V. PREZENTACIJA, NEHONORIRAWE SO NEAKCEPTIRAWE ILI NEISPLATA I REGRES

Oddel 1. Prezentacija za akceptirawe i nehonorirawe so neakceptirawe

~len 49

1. Trasiranata menica moè da bide prezentirana za akceptirawe.

2. Trasiranata menica mora da bide prezentirana za akceptirawe:

(a) ako trasantot navel vo menicata deka taa mora da bide prezentirana za akceptirawe;

(b) ako menicata e plativa vo fiksno utvrden rok po viduvawe; ili(v) ako menicata e plativa na drugo mesto, a ne vo mestoto na

ìveali{teto ili mestoto na vr{eweto na dejnosta na trasatot, osven ako menicata e plativa po barawe.

~len 50

1. Trasantot moè da propi{e vo trasiranata menica deka taa ne smee da bide prezentirana za akceptirawe pred specificiranata data ili pred nastapuvaweto na nekoj konkreten nastan. Osven koga trasiranata menica mora da bide prezentirana za akceptirawe spored stav 2(b) ili (v) od ~len 49, trasantot moè da propi{e deka taa ne smee da bide prezentirana za akceptirawe.

2. Ako trasiranata menica e prezentirana za akceptirawe bez ogled na odredbata dozvolena spored stav 1 od ovoj ~len i akceptiraweto bilo otfrleno, trasiranata menica so toa ne e nehonorirana.

3. Ako trasantot ja akceptira trasiranata menica bez ogled na odredbata deka taa ne smee da bide prezentirana za akceptirawe, akceptiraweto e efektivno.

257

~len 51

Trasiranata menica e soodvetno prezentirana za akceptirawe ako taa e prezentirana soglasno slednive pravila:

(a) imatelot mora da ja prezentira trasiranata menica na trasatot vo raboten den vo razumno vreme;

(b) prezentacijata za akceptirawe moè da bide napravena na lice ili vlast {to ne e trasatot ako toa lice ili vlast imaat pravo spored vaè~koto pravo da ja akceptiraat menicata;

(v) ako trasiranata menica e plativa na nekoa fiksno utvrdena data, prezentacijata za akceptirawe mora da bide izvr{ena pred ili na taa data;

(g) trasiranata menica plativa po barawe ili vo fiksno opredelen period po viduvawe mora da bide prezentirana za akceptirawe vo rok od edna godina od navedeniot datum;

(d) trasiranata menica vo koja trasantot navel datum ili rok za prezentacija za akceptirawe mora da bide prezentirana na navedenata data ili vo ramkite na navedeniot rok.

~len 52

1. Nema potreba od neophodna ili opciona prezentacija za akceptirawe ako:

(a) trasatot e mrtov ili pove}e nema ovlastuvawe slobodno da raspolaga so svojot imot zaradi svojata insolventnost ili toj e fiktivno lice ili e lice koe nema sposobnost da prezeme odgovornost po instrumentot kako akceptant; ili

(b) trasatot e trgovsko, gra|ansko ili drugo pravno lice {to prestanalo da postoi.

2. Nema potreba od neophodnata prezentacija za akceptirawe ako:

(a) menicata e plativa na fiksno utvrden datum, a prezentacijata za akceptirawe ne moè da bide izvr{ena pred ili na taa data zaradi okolnosti {to se nadvor od kontrolata na imatelot, a {to toj ne moèl nitu da gi izbegne, nitu da gi nadmine; ili

(b) menicata e plativa vo fiksno utvrden rok po viduvawe i prezentacijata za akceptirawe ne moèla da bide izvr{ena vo rok od edna godina od nejzinata vtasanost zaradi okolnosti {to se nadvor od kontrolata na imatelot, a {to toj ne moèl nitu da gi izbegne, nitu da gi nadmine.

3. So soodvetna primena na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len, docneweto so neophodnata prezentacija za akceptirawe se opravduva, no prezentacijata za akceptirawe ne se ukinuva ako trasiranata menica e vle~ena so odredba deka taa mora da bide prezentirana za akceptirawe vo ramkite na nekoj utvrden rok, a docneweto pri prezentacijata za akceptirawe e predizvikano od okolnosti {to se nadvor od kontrolata na imatelot, a {to toj ne moèl nitu da gi izbegne, nitu da gi nadmine. Koga pri~inata za docneweto prestanala, prezentacijata mora da bide izvr{ena so razumno vnimanie.

258

~len 53

1. Ako trasiranata menica {to morala da bide prezentirana za akceptirawe ne bila prezentirana na toj na~in, trasantot, indosantite i nivnite garanti ne odgovaraat pod menicata.

2. Propu{taweto da se prezentira trasiranata menica za akceptirawe ne go osloboduva garantot na trasatot od odgovornosta za menicata.

~len 54

1. Trasiranata menica se smeta deka e nehonorirana so neakceptirawe:

(a) ako trasatot, po soodvetnata prezentacija, izre~no odbil da ja akceptira menicata ili akceptiraweto ne moèlo da se dobie so razumnoto vnimanie ili ako imatelot ne moèl da go dobie akceptiraweto na koe imal pravo spored Konvencijata;

(b) ako do{lo do osloboduvawe od obvrskata za prezentacija za akceptirawe soglasno ~len 52, osven koga menicata fakti~ki bila akceptirana.

2. (a) Ako trasiranata menica e nehonorirana so neakceptirawe soglasno stav 1(a) od ovoj ~len, imatelot moè da go vr{i svoeto neposredno pravo na regres vo odnos na trasantot, indosantite i nivnite garanti, so soodvetna primena na ~len 59.

(b) Ako trasiranata menica e nehonorirana so neakceptirawe soglasno stav 1(b) od ovoj ~len, imatelot moè da go vr{i svoeto neposredno pravo na regres vo odnos na trasantot, indosantite i nivnite garanti.

(v) Ako trasiranata menica e nehonorirana so neakceptirawe soglasno stav 1 od ovoj ~len, imatelot moè da bara naplata od garantot na trasatot po neophodniot protest.

3. Ako trasiranata menica plativa po barawe e prezentirana za akceptirawe, no akceptiraweto bilo odbieno, taa ne se smeta za nehonorirana so neakceptirawe.

Oddel 2. Prezentacija za naplata i nehonorirawe so nepla}awe

~len 55

Instrumentot e soodvetno prezentiran za naplata ako toj bil prezentiran soglasno slednive pravila:

(a) imatelot mora da go prezentira instrumentot na trasatot ili na akceptantot ili na izdava~ot vo raboten den vo razumno vreme;

(b) sopstvenata menica potpi{ana od dva ili pove}e izdava~i moè da bide prezentirana na koj bilo od niv, osven ako menicata jasno naveduva poinaku;

259

(v) ako trasatot ili akceptantot ili izdava~ot se mrtvi, prezentacijata mora da se izvr{i na lica koi spored vaè~koto pravo se nivni naslednici ili na licata ovlasteni da upravuvaat so nivnata ostavina;

(g) prezentacijata za naplata moè da se izvr{i na lice ili vlast {to ne e trasatot, akceptantot ili izdava~ot ako toa lice ili vlast spored vaè~koto pravo ima pravo da go plati instrumentot;

(d) instrumentot {to ne e plativ po barawe mora da bide prezentiran za naplata na denot na vtasanosta ili na eden od slednite dva rabotni dena;

(|) instruentot {to e plativ po barawe mora da bide prezentiran za naplata vo rok od edna godina po datumot na instrumentot;

(e) instrumentot mora da bide prezentiran za naplata:

(i) na mestoto za naplata navedeno na instrumentot;(ii) ako estoto za naplata ne e navedeno, na adresata na trasatot ili

akceptantot ili izdava~ot navedena na instrumentot; ili(iii) ako ne e navedeno nikakvo mesto za pla}awe i ne e navedena

adresata na trasatot, akceptantot ili izdava~ot, vo mestoto vo koe se vr{i dejnosta ili vo voobi~aenoto ìveali{te na trasatot ili na akceptantot ili na izdava~ot;

(`) instrumentot {to bil prezentiran vo klirin{ka ku}a e soodvetno prezentiran za naplata ako taka propi{uvaat pravoto vo mestoto vo koe se nao|a klirin{kata ku}a ili pravilata ili obi~aite na klirin{kata ku}a.

~len 56

1. Docneweto so prezentacijata za naplata nema da se zeme predvid ako docneweto bilo predizvikano so okolnosti {to se nadvor od kontrolata na imatelot, a {to toj nitu moèl da gi izbegne, nitu da gi nadmine. Koga pri~inata za docneweto prestanala da postoi, prezentacijata mora da se izvr{i so razumno vnimanie.

2. Prezentaciata za naplata e izvr{ena koga:

(a) ako trasantot, indosantot ili garantot izre~no se otkaàle od prezentacijata; toa otkaùvawe:

(i) ako e navedeno na instrumentot od strana na trasantot, ja obvrzuva sekoja podocne`na stranka i mu koristi na sekoj imatel;

(ii) ako e navedeno na instrumentot od strana na strankata koa ne e trasant, ja obvrzuva samo taa stranka, no mu koristi na sekoj imatel;

(iii) ako e navedeno nadvor od instrumentot, ja obvrzuva samo strankata koja go napravila i mu koristi samo na imatelot vo ~ija polza e napraveno;

(b) ako instrumentot e plativ po barawe i pri~inata za docneweto so prezentacijata navedena vo stav 1 od ovoj ~len i natamu postoi nadvor od kontrola trieset dena po vtasanosta;

(v) ako instrumentot e plativ po barawe i pri~inata za docneweto so prezentacijata navedena vo stav 1 od ovoj ~len i natamu postoi nadvor od kontrola trieset dena po istekot na krajniot rok za prezentacija za naplata;

(g) ako trasantot, izdava~ot ili akceptantot ve}e ne se ovlasteni za slobodno raspolagawe so imotot zaradi sopstvenata insolventnost ili tie se

260

fiktivni lica ili lica koi nemaat sposobnost da izvr{at pla}awe ili ako trasantot, izdava~ot ili akceptantot e trgovsko, gra|ansko ili drugo pravno lice {to prestanalo da postoi;

(d) ako ne postoi mesto vo koe instrumentot mora da bide prezentiran soglasno stav (g) od ~len 55.

3. Prezentacijata za naplata isto taka ne e potrebna vo vrska so trasiranata menica, ako menicata bila protestirana za nehonorirawe so neakceptirawe.

~len 57

1. Ako instrumentot ne bil soodvetno prezentiran za naplata, trasantot, indosantot i nivnite garanti ne odgovaraat za nego.

2. Propu{taweto da se prezentira instrumentot za naplata ne go osloboduva akceptantot, izdava~ot i nivnite garanti ili garantot na trasatot od odgovornosta za nego.

~len 58

1. Instrumentot se smeta nehonoriran so nepla}awe:

(a) ako naplatata bila odbiena po soodvetnata prezentacija ili ako imatelot ne moè da dobie naplata na koja ima pravo spored ovaa Konvencija;

(b) ako nema potreba od prezentacija za naplata soglasno stav 2 od ~lenot 56 i instrumentot ne bil platen na denot na vtasanosta.

2. Ako trasiranata menicata bila nehonorirana so nepla}awe, imatelot moè, so soodvetna primena na ~len 59, da gi vr{i pravata na regres protiv trasantot, indosantot i nivnite garanti.

3. Ako sopstvenata menica bila nehonorirana so nepla}awe, imatelot moè, so soodvetna primena na odredbite od ~len 59, da gi vr{i pravata na regres vo odnos na indosantite i nivnite garanti.

Oddel 3. Regres

~len 59

Ako instrumentot bil nehonoriran so neakceptirawe ili nepla}awe, imatelot moè da go vr{i pravoto na regres duri otkako instrumentot bil soodvetno protestiran za nehonoriraweto soglasno odredbite od ~len 60 do 62.

A. Protest

~len 60261

1. Protestot pretstavuva izjava za nehonorirawe sostavena vo mestoto vo koe instrumentot bil nehonoriran i potpi{an i datiran od strana na liceto ovlasteno za toa so pravoto {to vaì vo toa mesto. Izjavata mora da gi navede:

(a) liceto po ~ie barawe instrumentot bil protestiran;(b) mestoto na protestot;(v) istaknatoto barawe i dobieniot odgovor, ako gi ima, ili faktot deka

trasatot ili akceptantot ili izdava~ot ne moèle da bidat pronajdeni.

2. Protestot moè da bide napraven:

(a) na instrumentot ili na par~e hartija pricvrsteno za nego ("alon`"); ili(b) kako poseben dokument, i vo takov slu~aj mora jasno da se

identifikuva instrumentot {to ne bil honoriran.

3. Osven koga instrumentot predviduva deka mora da se izjavi protest, protestot moè da bide zamenet so izjava napi{ana na instrumentot i potpi{ana i datirana od strana na trasatot ili akceptantot ili izdava~ot ili, vo slu~aj na instrument domiciliran so imenuvano lice za naplata, od strana na toa imenuvano lice; izjavata mora da naveduva deka akceptiraweto ili isplatata bile odbieni.

4. Izjavata dadena soglasno stav 3 od ovoj ~len pretstavuva protest za celite na ovaa Konvencija.

~len 61

Protestot za nehonorirawe na instrument so neakceptirawe ili nepla}awe mora da se napravi na denot na koj instrumentot bil nehonoriran ili na nekoj od slednite ~etiri rabotni dena.

~len 62

1. Docneweto so protestiraweto na instrumentot za nehonorirawe }e bide izvineto ako docneweto bilo predizvikano od okolnosti {to se nad kontrolata na imatelot, a koi toj ne moèl nitu da gi izbegne, nitu da gi nadmine. Koga }e prestane pri~inata za docneweto, protestot mora da bide napraven so razumno vnimanie.

2. Protestot za nehonorirawe so neakceptirawe ili nepla}awe ne mora da se pravi:

(a) ako trasantot, indosantot ili garantot izre~no se otkaàle od protestot; toa otkaùvawe:

(i) ako e napraveno na samiot instrument od strana na trasantot, gi obvrzuva site podocne`ni strani i mu koristi na sekoj imatel;

(ii) ako e napraveno na samiot instrument od stranka koja ne e trasantot, ja obvrzuva samo taa stranka, no im koristi na site imateli;

262

(iii) ako e napraveno nadvor od instrumentot, ja obvrzuva samo onaa stranka {to go napravila i mu koristi samo na onoj imatel vo ~ija polza e napraveno;

(b) ako osnovata za docneweto so protestot naveden vo stav 1 od ovoj ~len postoi i po istekot na trieset dena po denot na nehonoriraweto;

(v) vo vrska so trasantot na trasiranata menica, ako trasantot i trasatot ili akceptantot se edno isto lice;

(g) ako nema potreba od prezentacija za akceptirawe ili naplata soglasno ~len 52 ili stav 2 od ~len 56.

~len 63

1. Ako instrumentot {to mora da bide protestiran za neakceptirawe ili nepla}awe ne bil protestiran na pravilen na~in, trasantot, indosantite i nivnite garanti ne odgovaraat po nego.

2. Propu{taweto da go protestiraat instrumentot ne go osloboduva akceptantot, izdava~ot i nivnite garanti ili garantot na trasatot od odgovornosta po nego.

B. Izvestuvawe za nehonorirawe

~len 64

1. Imatelot, po nehonoriraweto na instrumentot za neakceptirawe ili nepla}awe mora da dostavi izvestuvawe za takvoto nehonorirawe:

(a) do trasantot i do posledniot indosant;(b) do site drugi indosanti i garanti ~ii adresi imatelot moè da gi doznae

vrz osnova na informaciite sodràni vo instrumentot.

2. Indosantot ili garantot koj dobil izvestuvawe mora da dostavi izvestuvawe za nehonorirawe do poslednata stranka pred nego, koja e odgovorna po instrumentot.

3. Izvestuvaweto za nehonorirawe funkcionira vo polza na sekoja strana koa ima pravo na regres po instrumentot protiv izvestenata stranka.

~len 65

1. Izvestuvaweto za nehonorirawe moè da se dade vo sekoja forma i pod sekakvi uslovi {to go identifikuvaat instrumentot i naveduvaat deka toj ne bil honoriran. Vra}aweto na nehonoriraniot instrument pretstavuva dovolno izvestuvawe, pod uslov toj da bide pridruèn so izjava vo koja se naveduva deka toj bil nehonoriran.

263

2. Izvestuvaweto za nehonoriraweto e soodvetno dadeno ako e dostaveno ili isprateno do strankata {to treba da bide izvestena so sredstva soodvetni na okolnostite, bez ogled na toa dali e primen od taa stranka ili ne.

3. Tovarot na dokaùvaweto deka izvestuvaweto bilo soodvetno dadeno po~iva vrz liceto od koe se bara da go dade toa izvestuvawe.

~len 66

Izvestuvaweto za nehonoriraweto mora da se dade vo rok od dva rabotni dena po:

(a) denot na protestot ili, ako nema potreba od protest, po denot na nehonoriraweto; ili

(b) denot na priemot na izvestuvaweto za nehonorirawe.

~len 67

1. Docneweto so davaweto na izvestuvawe za nehonoriraweto }e bide izvineto ako docneweto e predizvikano od okolnosti {to se nadvor od kontrolata na liceto koe treba da go dade toa izvestuvawe, a koi toj nitu moè da gi izbegne, nitu da gi nadmine. Koga }e prestane osnovata za docneweto, izvestuvaweto mora da se dostavi so razumno vnimanie.

2. Nema potreba od izvestuvawe za nehonorirawe:

(a) ako, po vr{eweto na razumno vnimanie, izvestuvaweto ne moè da se dade;

(b) ako trasantot, indosantot ili garantot izre~no se otkaàle od izvestuvaweto za nehonorirawe, toa otkaùvawe:

(i) ako e napraveno na samiot instrument od strana na trasantot, gi obvrzuva site podocne`ni strani i mu koristi na sekoj imatel;

(ii) ako e napraveno na samiot instrument od stranka koja ne e trasantot, ja obvrzuva samo taa stranka, no im koristi na site imateli;

(iii) ako e napraveno nadvor od instrumentot, ja obvrzuva samo onaa stranka {to go napravila i mu koristi samo na onoj imatel vo ~ija polza e napraveno;

(v) Vo vrska so trasantot na trasiranata menica, ako trasantot i trasatot ili akceptantot se edno isto lice.

~len 68

Ako liceto od koe se bara da dade izvestuvawe za nehonoriraweto propu{ti da go dade toa izvestuvawe na strankata koja ima pravo da go primi, toj odgovara za site {teti {to taa stranka moè da gi pretrpi od toa propu{tawe, pod uslov tie {teti da ne go nadminat iznosot naveden vo ~len 70 ili ~len 71.

264

Oddel 4. Iznosot {to e plativ

~len 69

1. Imatelot moè da gi vr{i svoite prava vrz instrumentot protiv sekoja stranka ili protiv nekolku ili site stranki, odgovorni po nego i toj ne e dolèn da go po~ituva redosledot po koj strankite stanale obvrzani so instrumentot. Sekoja stranka koja go zela i da go platila instrumentot moè da gi vr{i svoite prava na ist na~in protiv strankite odgovorni po nego.

2. Postapkite protiv strankata ne ja spre~uvaat postapkata protiv sekoja druga strana, bez ogled na toa dali taa e podocne`na stranka na strankata protiv koja orginalno bila povedena postapkata ili ne.

~len 70

1.Imatelot moè da dobie nadomest od sekoja odgovorna stranka:

(a) na denot na vtasanosta: iznosot na instrumentot so kamata, ako kamatata bila predvidena;

(b) po vtasanosta:

(i) iznosot na instruentot so kamata, ako bila propi{ana kamata do denot na vtasanosta;

(ii) ako bilo propi{ano deka kamatata }e se pla}a po denot na vtasanosta, kamata po propi{anata stapka ili , koga nemalo takva odredba, kamata po stapka specificirana vo stav 2 od ovoj ~len, zasmetano od denot na prezentacijata na iznosot naveden vo stav (b)(i) od ovoj stav;

(iii) site tro{oci za protestot i za izvestuvawata {to mu se dadeni;

(v) pred denot na vtasanosta:

(i) iznosot na instrumentot so kamata, ako taa bila propi{ana, do denot na naplatata; ili ako ne bila propi{ana kamata, so diskont od denot na naplatata do denot na vtasanosta, zasmetano soglasno stav 4 od ovoj ~len;

(ii) site tro{oci za protestot i za izvestuvawata {to mu se dadeni.

2. Kamatnata stapka }e bide stapkata {to moè da se dobie vo zakonskite postapki vodeni vo jurisdikcijata vo koja instrumentot e plativ.

3. Ni{to od stav 2 od ovoj ~len ne go spre~uva sudot da dosudi nadomest na {teta ili kompenzacija za dopolnitelnite zagubi predizvikani na imatelot zaradi docneweto so isplatata.

4. Diskontot }e bide po oficijalnata stapka (diskontna stapka) ili drugi sli~ni soodvetni stapki {to vaàt na denot koga se vr{i regres vo mestoto vo koe imatelot ima glavno sedi{te ili ako nema glavno sedi{te, voobi~aeno ìveali{te ili ako nema takva stapka, toga{ po onaa stapka {to e razumna so ogled na okolnostite.

265

~len 71

Strankata koja }e go plati instrumentot i so toa celosno ili vo eden del se oslobodila od svojata odgovornost po instrumentot moè da bara nadomest od strankite {to i odgovaraat na nea:

(a) na celiot iznos {to go platila;(b) na kamatata na toj iznos po stapkata specificirana vo stav 2 od ~len

70, od denot na koj taa izvr{ila isplata;(v) site tro{oci za izvestuvawata {to i gi dala.

Glava VI. Osloboduvawe so isplata

~len 72

1. Strankata se osloboduva od odgovornosta po instrumentot koga taa }e go isplati imatelot ili strankata koja redosledno do{la po nea, a koja go platila instrumentot i ima vladenie vrz nego, iznosot {to se dolì soglasno ~len 70 ili ~len 71:

(a) na ili po denot na vtasanosta; ili(b) pred denot na vtasanosta, po nehonoriraweto so neakceptirawe.

2. Isplatata pred denot na vtasanosta, osven spored stav 1(b) od ovoj ~len ne ja osloboduva strankata {to izvr{ila isplata, od nejzinata odgovornost po instrumentot osven vo vrska so liceto na koe mu bila izvr{ena isplatata.

3. Strankata ne se osloboduva od odgovornosta ako mu plati na imatelot koj ne e za{titen imatel ili na strankata koja go zela i go platila instrumentot i znae vo vremeto na isplatata deka imatelot ili taa stranka go steknale instrumentot so kra`ba ili falsifikuvawe na potpisot na remitentot ili indosantot ili u~estvuvale vo kra`bata ili izmamata.

4. (a) Liceto koe dobilo isplata po instrumentot, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, mora da izvr{i isporaka:

(i) na instrumentot, na trasatot koj ja izvr{il taa isplata;(ii) na instrumentot, na priemnata smetka i na sekoj protest, na sekoe

drugo lice koe izvr{ilo takva isplata.

(b) Vo slu~aj na instrument plativ na rati na sukcesivni datumi, trasatot ili strankata koja izvr{ila isplata, osven isplatata na poslednata rata, moè da bara vo instrumentot ili na hartija {to e pricvrstena na nego (alon`) da se vnese zabele{ka deka e izvr{ena taa isplata i deka za toa treba da mu bide dadena potvrda.

(v) Ako instrumentot {to e plativ na rati na sukcesivni datumi bil nehonoriran so neakceptirawe ili nepla}awe vo odnos na koja bilo rata i

266

strankata, po nehonoriraweto, ja plati ratata, imatelot koj }e ja primi taa isplata mora da i dade na strankata zaverena kopija od instrumentot i site neophodni avtenticizirani protesti za da i ovozmoì na taa stranka da gi vr{i pravata po instrumentot.

(g) Liceto za koe se bara isplata moè da go povle~e pla}aweto ako liceto koe bara isplata ne mu go ispora~a instrumentot. Povlekuvaweto na isplatata vo vakvi okolnosti ne pretstavuva nehonorirawe so nepla}awe spored ~len 58.

(d) Ako e napravena isplata, no liceto koe platilo, a koe ne e trasatot, ne go dobie instrumentot, toa lice se osloboduva od odgovornosta, no osloboduvaweto ne moè da se istaknuva kako prigovor vo odnos na za{titeniot imatel na kogo instrumentot mu bil prenesen podocna.

~len 73

1. Imatelot ne e obvrzan da napravi delumna isplata.

2. Ako imatelot na kogo mu bila ponudena delumna isplata ne saka da ja primi, instrumentot }e bide nehonoriran so neisplata.

3. Ako imatelot primil delumna isplata od trasatot, garantot na trasatot ili akceptantot ili izdava~ot:

(a) garantot na trasatot ili akceptantot ili izdava~ot se osloboduvaat od svojata odgovornost po instrumentot do merkata na iznosot {to e platen;

(b) instrumentot se smeta za nehonoriran so nepla}awe vo odnos na neplateniot iznos.

4. Ako imatelot primil delumna isplata od strankata vo instrumentot koja ne e akceptant, izdava~ ili garant na trasatot:

(a) strankata koa izvr{ila isplata se osloboduva od svojata odgovornost po instrumentot do merkata na iznsoot {to e platen;

(b) imatelot mora da i dade na taa stranka zaverena kopija od instrumentot i sekoj neophoden avtenticiziran protest za da i ovozmoì na taa stranka da go vr{i svoeto pravo po instrumentot.

5. Trasatot ili strankata {to izvr{ila delumna isplata moàt da baraat taa isplata da se navede vo instrumentot i da baraat da dobijat potvrda za toa.

6. Ako bil isplaten i ostanatiot del, liceto koe ja prima taa isplata i koj ima vladenie vrz instrumentot mora da mu go ispora~a na remitentot primeniot instrument i sekoj avtenticiziran protest.

~len 74

1. Imatelot moè da odbie da ja primi isplatata vo mesto koe ne e mestoto vo koe instrumentot bil prezentiran za naplata soglasno ~len 55.

2. Vo takov slu~aj ako isplatata ne bila izvr{ena vo mestoto vo koe instrumentot bil prezentiran za naplata soglasno ~len 55, instrumentot se smeta za nehonoriran so nepla}awe.

267

~len 75

1. Instrumentot mora da bide platen vo valutata vo koja e izrazen iznosot {to treba da se plati.

2. Ako iznosot {to treba da se plati e izrazen vo pari~ni presmetkovni edinici vo smisla na stav (1) od ~len 5 i pari~nata presmetkovna edinica e prenosliva pome|u liceto koe ja vr{i isplatata i liceto koe ja prima, toga{ isplatata }e bide izvr{ena so prenos na pari~nata presmetkovna edinica, osven koga samiot instrument ne specificira valuta na pla}aweto. Ako pari~nata presmetkovna edinica ne e prenosliva pome|u tie lica, isplatata }e bide izvr{ena vo valutata specificirana vo instrumentot ili, ako ne e specificirana takvata valuta, vo valutata na mestoto na pla}aweto.

3. Trasatot ili izdava~ot moàt da indiciraat vo samiot instrument deka toj mora da bide platen vo specificiranata valuta, osven valutata vo koja e izrazen iznosot {to treba da se plati. Vo toj slu~aj:

(a) instrumentot mora da bide platen vo taka specificiranata valuta;(b) iznosot {to treba da se plati se zasmetuva soglasno valutniot kurs

naveden vo instrumentot. Ako nema takva indikacija, iznsot {to treba da se plati se zasmetuva spored valutniot kurs za menici po viduvawe (ili ako nema takov kurs, spored soodvetniot vospostaven valuten kurs) na denot na vtasanosta:

(i) koj preovladuva vo mestoto vo koe instrumentot mora da bide prezentiran za naplata soglasno to~ka (e) od ~len 55, ako specificiranata valuta e valutata na toa mesto (lokalna valuta); ili

(ii) ako specificiranata valuta ne e valutata na toa mesto, spored obi~aite na mestoto vo koe instrumentot mora da bide prezentiran za naplata soglasno to~ka (e) od ~len 55;

(v) ako instrumentot bil nehonoriran so neakceptirawe, treba da se zasmeta iznosot {to treba da se plati:

(i) ako valutniot kurs e naveden vo instrumentot, soglasno toj kurs;(ii) ako vo instrumentot ne e naveden nikakov valuten kurs, po izbor na

imatelot, soglasno valutniot kurs {to preovladuva na denot na nehonoriraweto ili na denot na realnata isplata;

(g) ako toj instrument bil nehonoriran so nepla}awe, treba da se zasmeta iznosot {to treba da se plati:

(i) ako vo instrumentot e naveden valutniot kurs, spored toj kurs;(ii) ako vo instrumentot ne e naveden nikakov valuten kurs, po izbor na

imatelot, spored valutniot kurs {to preovladuva na denot na vtasanosta ili na denot na realnata isplata.

4. Odredbite od ovoj ~len ne go spre~uvaat sudot da dosudi nadomest na {teta za zagubite predizvikani na imatelot zaradi fluktuacija na valutniot, kurs ako tie zagubi se predizvikani so nehonorirawe za neakceptirawe ili nepla}awe.

268

5. Valutniot kurs {to preovladuva na nekoja data e valutniot kurs {to preovladuva, po izbor na imatelot, vo mestoto vo koe instrumentot mora da bide prezentiran za naplata soglasno to~ka (e) od ~len 55 ili vo mestoto na realnoto pla}awe.

~len 76

1. Ni{to vo ovaa Konvencija ne ja spre~uva dràvata dogovorni~ka da gi sproveduva valutnite propisi {to se primenuvaat na nejzina teritorija i nejzinite odredbi vo vrska so za{titata na nejzinata valuta, vklu~uvaj}i gi propisite {to taa e obvrzana da gi primenuva po sila na me|unarodni dogovori vo koi taa e stranka.

2. (a) Ako, po sila na primenata na stav 1 od ovoj ~len, instrumentot vle~en vo valuta {to ne e valutata na mestoto na pla}aweto, mora da bide isplaten vo lokalnata valuta, iznosot {to treba da se plati treba da se zasmeta spored valutniot kurs za menicite po viduvawe (ili, ako nema takov kurs, spored soodvetniot vospostaven valuten kurs) na denot na prezentacijata, {to preovladuva vo mestoto vo koe instrumentot mora da bide prezentiran za naplata soglasno to~ka (e) od ~len 55.

(b) (i) ako instrumentot ne bil honoriran so neakceptirawe, treba da se zasmeta iznosot {to treba da se plati, po izbor na imatelot, po valutniot kurs {to preovladuva na denot na nehonoriraweto ili na denot na realnata isplata.

(ii) ako instrumentot ne bil honoriran so nepla}awe, iznosot treba da se zasmeta, po izbor na imatelot, spored valutniot kurs {to preovladuva na denot na prezentacijata ili na denot na realnata isplata.

(iii) stavovite 4 i 5 od ~len 75 se primenuvaat koga toa e soodvetno.

Oddel 2. Osloboduvawe od odgovornosta na drugite stranki

~len 77

1. Ako strankata se oslobodila od svojata odgovornost, vo celost ili vo eden del, po instrumentot, sekoja stranka koja ima pravo po instrumentot protiv nea se osloboduva vo ista merka.

2. Isplatata od strana na trasatot na celiot ili na eden del od iznsot na menicata na imatelot ili na nekoja stranka koja ja zela i ja platila menicata, gi osloboduva site stranki od nivnata odgovornost vo ista merka, osven koga trasatot mu platil na imatelot koj ne e za{titen imatel ili na strankata koja ja zela i ja platila menicata i vo vremeto na isplatata znaela deka imatelot ili strankata {to ja steknuva menicata nea ja steknala so kra`ba ili falsifikuvawe na potpisot na remitentot ili indosantot ili u~estvuvala vo kra`ba ili vo falsifikat.

GLAVA VII. IZGUBEN INSTRUMENT

~len 78

269

1. Ako instrumentot bil izguben, zaradi uni{tuvawe, kra`ba ili na drug na~in, liceto koe go izgubilo instrumentot, so soodvetna primena na odredbite od stav 2 od ovoj ~len, ima isti prava na naplata {to bi gi imalo i da bilo vo vladenie na instrumentot. Strankata od koja se bara isplatata ne moè kako prigovor protiv odgovornosta po instrumentot da go istaknuva faktot deka liceto koe bara naplata ne e vo vladenie na toj instrument.

2. (a) Liceto koe bara isplata na zagubeniot instrument mora da gi navede vo pismenoto do strankata od koja bara isplata:

(i) elementite od zagubeniot instrument {to se odnesuvaat na uslovite utvrdeni so stav 1 ili stav 2 od ~lenovite 1, 2 i 3; za taa cel liceto koe bara isplata na izgubeniot instrument moè da i prezentira na taa stranka kopija od instrumentot;

(ii) faktite {to pokaùvaat deka, koga toj bi bil vo vladenie vrz instrumentot, toj bi imal pravo na isplata od strankata za koja se bara isplatata;

(iii) faktot {to ja spre~uva prezentacijata na instrumentot.

(b) strankata od koja se bara isplata po izgubeniot instrument moè da bara od liceto koe bara isplata da dade obezbeduvawe za da go obes{teti za site zagubi {to moèlo da gi pretrpi zaradi podocne`nata isplata na izgubeniot instrument.

(v) prirodata na obezbeduvaweto i negovite uslovi treba da se utvrdat dogovorno pome|u liceto koe bara isplata i strankata od koja se bara isplatata. Ako nema takov dogovor, sudot moè da utvrdi dali }e se bara obezbeduvawe i ako utvrdi deka treba, prirodata na obezbeduvaweto i negovite uslovi.

(g) ako obezbeduvaweto ne moè da se dade, sudot moè da naloì strankata za koja se bara naplatata da go deponira iznosot na izgubeniot instrument i sekoja kamata i tro{oci {to moè da gi bara spored ~len 70 ili ~len 71 od strana na sudot ili koja bilo druga nadle`na vlast ili institucija i moè da go opredeli traeweto na toj depozit. Ovoj depozit treba da se smeta za isplata na liceto koe bara isplata.

~len 79

1.Strankata koja izvr{ila isplata po izgubeniot instrument i na koja instrumentot podocna i bil prezentiran za naplata od strana na drugo lice mora da dostavi izvestuvawe za taa prezentacija na liceto na koe mu platilo.

2. Ova izvestuvawe mora da se dade na denot na koj instrumentot bil prezentiran ili na nekoj od slednite dva rabotni dena i vo nego mora da se navede imeto na liceto {to go prezentira instrumentot i datumot i mestoto na prezentacijata.

3. Propu{taweto da se dade izvestuvawe ja pravi strankata koja izvr{ila isplata po izgubeniot instrument odgovorna za site {teti {to moè da gi pretrpi liceto na koe taa mu izvr{ila isplata od toa propu{tawe, pod uslov {tetata da ne go nadminuva iznosot naveden vo ~len 70 ili ~len 71.

4. Docneweto so davaweto na izvestuvaweto se izvinuva koga docneweto e predizvikano od okolnosti {to se nadvor od kontrolata na liceto koe izvr{ilo isplata po izgubeniot instrument, a {to toa ne moèlo nitu da gi nadmine, nitu da

270

gi izbegne. Koga pri~inata za docneweto prestanala, mora da se dade izvestuvawe so razumno vnimanie.

5. Izvestuvaweto ne mora da se dostavuva koga pri~inite za docneweto so dostavata na izvestuvaweto i natamu postojat i po istekot na trieset dena od posledniot den na koj toa trebalo da bide dadeno.

~len 80

1. Strankata {to izvr{ila isplata na izgubeniot instrument soglasno odredbite na ~len 78 i od koja podocna se baralo i taa izvr{ila isplata na instrumentot ili koja zaradi zagubata na instrumentot, go gubi svoeto pravo da bara regres od koja bilo strana odgovorna po nego, ima pravo:

(a) ako e dadeno obezbeduvawe, da go realizira toa obezbeduvawe; ili(b) ako iznosot bil deponiran kaj sudot ili kaj drugite nadle`ni vlasti ili

institucii, da bara vra}awe na taka deponiranite iznosi.

2. Liceto koe dalo obezbeduvawe soglasno odredbite od stav 2(b) od ~len 78 ima pravo da dobie vra}awe na obezbeduvaweto koga strankata vo ~ija polza bilo dadeno obezbeduvaweto ve}e nema rizik za pretrpuvawe na zaguba zaradi faktot deka instrumentot e izguben.

~len 81

Za celite na istaknuvaweto protest za nehonorirawe so nepla}awe, liceto koe bara naplata na izgubeniot instrument moè da koristi pismena izjava {to gi zadovoluva uslovite od stav 2(a) od ~len 78.

~len 82

Liceto koe primilo isplata na izgubeniot instrument soglasno ~len 78 na strankata koja pla}a mora da i gi dostavi pismenata izjava {to se bara spored stav 2(a) od ~len 78, primena od nego, i sekoj protest i primena smetka.

~len 83

1. Strankata koja go platila izgubeniot instrument soglasno ~len 78 gi ima istite prava {to bi gi imala da bila vo vladenie vrz instrumentot.

2. Ovaa stranka moè da gi vr{i svoite prava samo ako e vo vladenie na primenata pismena izjava navedena vo ~len 82.

GLAVA VIII. ZASTARENOST

~len 84

271

1.Pravoto na tu`ba {to proizleguva od instrumentot ne moè pove}e da se vr{i po istekot na ~etiri godini:

(a) protiv izdava~ot, ili negoviot garant, na sopstvenata menica plativa po barawe, od denot na menicata;

(b) protiv akceptantot ili izdava~ot ili nivniot garant na instrumentot plativ vo fiksno utvrden rok, od denot na vtasanosta;

(v) protiv garantot na trasatot na trasiranata menica plativa vo fiksno utvrden rok, od denot na vtasanosta ili, ako menicata bila nehonorirana so neakceptirawe, od denot na protestot za nehonorirawe ili, ako nemalo potreba od protest, od denot na nehonoriraweto;

(g) protiv akceptantot na trasiranata menica plativa po barawe ili negoviot garant, od denot na koj taa bila akceptirana ili, ako ne e prikaàn takov datum, od denot na menicata;

(d) protiv garantot na trasatot na trasiranata menica plativa po barawe, od datuot na koj toj ja potpi{al menicata ili, ako ne e navedena takva data, od datumot na menicata.

(|) protiv trasantot ili indosantot ili nivniot garant, od denot na protestot za nehonorirawe so neakceptirawe ili nepla}awe ili, ako nemalo potreba od protest, od denot na nehonoriraweto.

2. Strankata koa go platila instrumentot soglasno ~len 70 ili ~len 71 moè da go vr{i svoeto pravo na tu`ba protiv strankata {to e odgovorna pred nego vo rok od edna godina od denot na koj toj go platil instrumentot.

GLAVA IX. ZAVR[NI ODREDBI

~len 85

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii so ova e nazna~en kako depozitar na ovaa Konvencija.

~len 86

1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpisi na site dràvi vo sedi{teto na Obedinetite nacii, Wujork, do 30 juni 1990 godina.

2. Ovaa Konvencija podleì na ratifikacija, akceptirawe ili odobruvawe od dràvite potpisni~ki.

3. Ovaa Konvencija e otvorena za pristapuvawe na site dràvi koi ne se dràvi potpisni~ki od denot koga taa }e bide otvorena za potpi{uvawe.

4. Instrumentite za ratifikacija, akceptirawe, odobruvawe i pristapuvawe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

~len 87

272

1. Ako dràvata dogovorni~ka ima dve ili pove}e teritorijalni edinici vo koi, spored nejziniot ustav, se primenuvaat razli~ni pravni sistemi vo odnos na pra{awata {to se reguliraat so ovaa Konvencija, taa moè, vo vremeto na potpi{uvaweto, ratifikacijata, prifa}aweto, odobrenieto ili pristapuvaweto, da izjavi deka ovaa Konvencija }e se odnesuva na site nejzini teritorijalni edinici ili samo na edna ili pove}e od niv i deka moè da ja izmeni svojata izjava so dostavuvawe na druga izava vo sekoe vreme.

2. Ovie izjavi treba da bidat notificirani do depozitarot i treba izre~no da gi navedat teritorijalnite edinici na koi se odnesuva ovaa Konvencija.

3. Ako dràvata dogovorni~ka ne dade izjava spored stav 1 od ovoj ~len, Konvencijata }e se odnesuva na site teritorijalni edinici na taa dràva.

~len 88

1. Sekoja dràva moè da izjavi vo vremeto na potpi{uvaweto, ratifikacijata, prifa}aweto, odobruvaweto ili pristapuvaweto deka nejzinite sudovi }e ja primenuvaat Konvencijata samo ako vo instrumentot se navedeni i mestoto vo koe e vle~ena trasiranata ili izdadena sopstvenata menica i mestoto na naplatata i samo ako tie se na teritorijata na nekoja od dràvite dogovorni~ki.

2. Ne se dozvoluvaat drugi rezervi.

~len 89

1. Ovaa Konvencija stapuva vo sila na prviot den od mesecot po istekot na dvanaeset meseci po denot na deponiraweto na desetiot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

2. Koga dràvata }e ja ratifikuva, oodbri, prifati ili pristapi kon ovaa Konvencija po deponiraweto na desetiot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobrenie ili pristapuvawe, ovaa Konvencija stapuva vo sila vo vrska so taa dràva prviot den od mesecot po istekot na dvanaeset meseci od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

~len 90

1. Dogovornata dràva moè da se otkaè od ovaa Konvencija so formalna notifikacija vo pismena forma adresirana do depozitarot.

2. Otkaùvaweto stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na {est meseci po priemot na notifikacijata od strana na depozitarot. Koga vo notifikacijata e naveden nekoj podolg rok za otkaùvawe, otkaùvaweto stapuva vo sila so istekot na toj podolg rok po priemot na notifikacijata od strana na depozitarot. Konvencijata ostanuva da se primenuva na instrumentite vle~eni ili izdadeni pred datumot na koj otkazot stapil vo sila.

273

vo Wujork, 9.12.1988 godina vo eden edinstven orginal, od koj arapskiot, kineskiot, angliskiot, francuskiot, ruskiot i {panskiot tekst se podednakvo avtenti~ni.

svedo~at dolu potpi{anite polnomo{nici, koi se pravilno ovlasteni od nivnite vladi da ja potpi{at ovaa Konvencija.

So ova potvrduvam deka gorniot tekst pretstavuva vistinska kopia na Konvencijata na Obedinetite nacii za me|unarodnite trasirani menici i me|unarodnite sopstveni menici, usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 9 dekemvri 1988 godina, ~ij orginal e deponiran kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii, kade {to ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe.

za generalniot sekretardirektorot i zamenikot na generalniot potsekretarzadolèn za Slu`bata za pravni raboti

Paul C. Szasz

Obedineti nacii, Wujork, 28 fevruari 1989 godina

KONVENCIJA NA OBEDINETITE NACII ZA NEZAVISNITE GARANCII I STAND-BY AKREDITIVITE

GLAVA I. Obem na primena

~len 1. obem na primena

(1) Ovaa Konvencija se primenuva na me|unarodnite obvrski navedeni vo ~len 2:

(a) ako mestoto na vr{ewe na dejnosta na garantot/izdava~ot vo koe e izdadeno obvrzuvaweto e vo dràva dogovorni~ka, ili

(b) ako pravilata na me|unarodnoto privatno pravo vodat kon primena na pravoto na dràvata dogovorni~ka,

osven koga obvrskata ja isklu~uva primenata na Konvencijata.

(2) Ovaa Konvencija isto taka se primenuva na me|unarodniot akreditiv {to ne podpa|a pod ~len 2 ako vo nego izre~no se naveduva deka toj podleì na ovaa Konvencija.

(3) Odredbite od ~lenovite 21 i 22 se primenuvaat na me|unarodnite obvrski navedeni vo ~len 2 nezavisno od stav (1) od ovoj ~len.

274

~len 2. Obvrski

(1) Za celite na ovaa Konvencija, obvrskata e nezavisno obvrzuvawe, poznato vo me|unarodnata praksa kako nezavisna garancija ili kako stand-by akreditiv, daden od strana na banka ili druga institucija ili lice (garant/izdava~) da mu plati na korisnikot opredelen ili opredeliv iznos po ednostavno barawe ili po barawe pridruèno so drugi dokumenti, soglasno rokovite i koi bilo dokumentirani uslovi na obvrzuvaweto, so koe se indicira ili od koe moè da se zaklu~i, deka isplatata se dolì zaradi docnewe so ispolnuvaweto na obvrskata ili zaradi drug slu~aj ili za pari {to se pozajmeni ili avansirani ili zaradi koj bilo vtasan dolg na vlastodavecot/podnositelot na baraweto ili drugo lice.

(2) Obvrzuvaweto e mo`no:

(a) po barawe ili po instrukcija na klientot (vlastodavecot/podnositelot na baraweto) na garantot.izdava~ot;

(b) po instrukcija na druga banka, institucija ili lice ("stranka {to dava instrukcija") {to dejstvuva po barawe na klientot ("vlastodavecot/podnositelot na baraweto") na taa stranka {to dava instrukcija; ili

(v) za smetka na samiot garant/izdava~.

(3) Isplatata moè da bide predvidena vo obvrzuvaweto {to moè da bide dadeno vo sekoja forma, vklu~uvaj}i:

(a) isplata na konkretna valuta ili presmetkovna edinica;(b) akceptirawe na trasirana menica (draft);(v) odloèno pla}awe;(g) nabavka na specificirana stavka (predmet) {to ima vrednost.

(4) Obvrzuvaweto moè da navede deka garantot/izdava~ot samiot e korisnik koga dejstvuva vo polza na drugo lice.

~len 3. Nezavisnost na obvrzuvaweto

Za celite na ovaa Konvencija, obvrzuvaweto e nezavisno koga obvrskata na garantot/izdava~ot vo odnos na korisnikot ne e:

(a) zavisno od postoeweto ili validnosta na koaj bilo osnovna transakcija ili od nekoja druga obvrska (vklu~uvaj}i stand-by akreditiv ili nezavisna garancija na koi se odnesuva konfirmacijata ili kontra-garancijata); ili

(b) so primena na site rokovi i uslovi {to ne se navedeni vo obvrzuvaweto, ili na sekoj iden, nesiguren akt ili nastan, osven prezentacijata na dokumentite ili drug takov akt ili nastan vo ramkite na sferata na rabotewe na garantot/izdava~ot.

~len 4. Me|unarodnost na obvrzuvaweto

(1) Obvrzuvaweto e me|unarodno ako mestoto na dejnosta (sedi{teto), kako {to e navedeno vo obvrzuvaweto, na koi bilo dve od slednive lica se nao|a

275

vo razli~ni dràvi: garant/izdava~, korisnik, vlastodavec/podnositel na baraweto, stranka koja dava instrukcii, lice koe dava konfirmacija.

(2) Za celite na prethodniot stav:

(a) ako obvrzuvaweto naveduva pove}e od edno mesto na dejstvuvawe (sedi{te) za nekoe dadeno lice, relevantnoto mesto na dejnosta e ona {to ima najtesni vrski so obvrzuvaweto;

(b) ako obvrzuvaweto ne specificira mesto na dejnosta za nekoe dadeno lice, tuku go naveduva negovoto voobi~aeno ìveali{te, toa mesto e relevantno za opredeluvaweto na me|unarodniot karakter na obvrzuvaweto.

GLAVA II. TOLKUVAWE

~len 5. Principi na tolkuvawe

Pri tolkuvaweto na ovaa Konvencija treba da se ima predvid nejziniot me|unaroden karakter i potrebata za promovirawe na uniformnosta pri nezinata primena i po~ituvaweto na sovesnosta i ~esnosta vo me|unarodnata praksa na nezavisnite garancii i stand-by akreditivite.

~len 6. Definicii

Za celite na ovaa Konvencija i osven ako ne e poinaku navedeno so odredbite na ovaa Konvencija ili ako ne se bara od kontekstot:

(a) "obvrzuvawe" opfa}a "kontra-garancija" i "konfirmacija na obvrzuvaweto";

(b) "garant/izdava~" opfa}a "konta-garant" i "konfirmator";(v) "kontra-garancija" zna~i obvrzuvawe dadeno na garantot/izdava~ot na

drugo obvrzuvawe od strankata {to nego go instruira i obezbeduva pla}awe na ednostavno barawe ili po barawe pridruèno so drugi dokumenti, soglasno rokovite i site dokumentirani uslovi na obvrzuvaweto, {to indiciraat ili od koi moè da se izvede deka isplatata spored toa drugo obvrzuvawe bila barana od ili dadena od liceto koe go dalo toa drugo obvrzuvawe;

(g) "kontra-garant" zna~i liceto koe izdalo kontra-garancija;(d) "konfirmacija" na obvrzuvaweto zna~i obvrzuvawe dodadeno na ona

na garantot/izdava~ot i odobreno od strana na garantot/izdava~ot, obezbeduvaj}i mu na korisnikot opcija da bara isplata od konfirmantot namesto od garantot/izdava~ot, po ednostavno barawe ili po barawe pridruèno so drugi dokumenti, soglasno rokovite i drugite dokumentarni uslovi na konfirmiranoto obvrzuvawe, bez prejudicirawe na korisni~koto pravo da se bara naplata od garantot/izdava~ot;

(|) "konfirmant" zna~i lice koe dodava konfirmacija na obvrzuvaweto;(e) "dokument" zna~i komunikacija dadena vo forma {to obezbeduva

negov celosen zapis.

276

GLAVA III. FORMA I SODR@INA NA OBVRZUVAWETO

~len 7. Izdavawe, forma i neotpoviklivost na obvrzuvaweto

(a) Izdavaweto na obvrzuvaweto nastanuva vo vremeto i na mestoto na koe obvrzuvaweto ja napu{ta sferata na kontrola na soodvetniot garant/izdava~.

(2) Obvrzuvaweto moè da bide izdadeno vo koja bilo forma {to moè celosno da go za~uva tekstot na obvrzuvaweto i obezbeduva avtenticizirawe na negoviot izvor preku generalno prifateni sredstva ili preku procedura dogovorena pome|u garantot/izdava~ot i korisnikot.

(3) Od momentot na izdavaweto na obvrzuvaweto, moè da se dade barawe za naplata soglasno rokovite i uslovite na obvrzuvaweto, osven ako obvrzuvaweto ne naveduva nekoj poinakov rok.

(4) Obvrzuvaweto e neotpoviklivo od izdavaweto, osven ako ne predviduva deka e otpoviklivo.

~len 8. Izmeni (amandmani)

(1) Obvrzuvaweto ne moè da bide izmeneto, osven vo formata navedena vo obvrzuvaweto ili, koga nema takva odredba, vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7.

(2) Osven ako ne e poinaku opredeleno vo obvrzuvaweto ili na drugo mesto poinaku dogovoreno pome|u izdava~ot/garantot i korisnikot, obvrzuvaweto e izmeneto po izdavaweto na izmenata (amandmanot) ako izmenata prethodno bila odobrena od strana na korisnikot.

(3) Osven ako ne e poinaku opredeleno vo obvrzuvaweto ili na drugo mesto poinaku dogovoreno pome|u izdava~ot/garantot i korisnikot, koga nitu edna izmena prethodno ne bila odobrena od strana na korisnikot, obvrzuvaweto e izmeneto samo koga garantot/izdava~ }e dobie izvestuvawe za prifa}aweto na izmenata od strana na korisnikot vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7.

(4) Izmenata na obvrzuvaweto nema efekt vrz pravata i obvrskite na vlastodavecot/podnositel na baraweto (ili vrz strankata koja dava instrukcii) ili vrz konfirmantot na obvrzuvaweto, osven ako toa lice ne se soglasi so izmenata.

~len 9. Prenos na pravoto na korisnikot da bara naplata

(1) Pravoto na korisnikot da bara naplata moè da se prenese samo ako e odobreno vo obvrzuvaweto i samo do merkata i na na~inot odobren vo obvrzuvaweto.

(2) Ako obvrzuvaweto e predvideno kako prenoslivo bez da se specificira dali za realniot prenos se bara soglasnosta na garantot/izdava~ ili na drugo ovlasteno lice ili ne, nitu garantot/izdava~, nitu nekoe drugo ovlasteno lice ne e

277

dol`no da go izvr{i prenosot, osven do merkata i na na~inot {to e izre~no odobren so nego.

~len 10. Cesija (prenos) na prihodite

(1)Osven koga poinaku ne e opredeleno so obvrzuvaweto ili dogovoreno pome|u garantot/izdava~ot i korisnikot, korisnikot moè da mu gi prenese (cedira) na drugo lice koi bilo prihodi na koi ima ili moè da ima pravo spored obvrzuvaweto.

(2) Ako garantot/izdava~ ili drugo lice obvrzano da izvr{i naplata dobilo izvestuvawe od korisnikot, vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7, za neotpovikliviot prenos (cesija) na korisnikot, isplatata na steknuva~ot go osloboduva dol`nikot do merkata na negovata isplata, od odgovornosta spored obvrzuvaweto.

~len 11. Prestanok na pravoto da se bara naplata

(1) Pravoto na korisnikot da bara naplata spored obvrzuvaweto prestanuva koga:

(a) garantot/izdava~ot dobil izava od korisnikot za osloboduvawe od odgovornost vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7;

(b) korisnikot i garantot/izdava~ se dogovorile za prestanokot na obvrzuvaweto vo formata predvidena so obvrzuvaweto ili, koga nema takva odredba, vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7;

(v) iznosot dostapen spored obvrzuvaweto bil isplaten, osven koga obvrzuvaweto predviduva avtomatska obnova ili avtomatsko zgolemuvawe na dostapniot iznos ili na neko drug na~in predviduva prodolùvawe na obvrzuvaweto;

(g) polnova`nosta na periodot na obvrzuvaweto istekuva soglasno odredbata od ~len 12.

(2) Obvrskata moè da opredeli ili garantot/izdava~ot i korisnikot moàt da se dogovorat deka vra}aweto na dokumentot vo koj e vgradeno obvrzuvaweto na garantot/izdava~ot ili procedura podednakvo ekvivalentna na vra}aweto na dokumentot vo slu~aj na izdavawe na obvrzuvawe vo nehartiena forma e potrebno za prestanokot na pravoto da se bara naplata, samoto po sebe ili zaedno so eden od nastanite navedeni vo to~kite (a) i (b) od stav (1) od ovoj ~len. Me|utoa, vo nitu eden slu~aj zadrùvaweto na koj bilo takov dokument od strana na korisnikot po prestanokot na pravoto da se bara naplata soglasno to~kite (v) ili (g) od stav (1) od ovoj ~len nema da gi za~uva pravata na korisnikot spored obvrzuvaweto.

~len 12. Istek

Polnova`nosta na rokot na obvrzuvaweto istekuva:

(a) na denot na istekot, {to moè da bide specificirana kalendarska data ili posledniot den od fiksno opredelen period naveden vo obvrzuvaweto, pod uslov

278

ako krajniot rok e neraboten den vo sedi{teto na garantot/izdava~ot vo mestoto vo koe e izdadeno obvrzuvaweto ili na nekoe drugo lice ili vo drugo mesto navedeno vo obvrzuvaweto za prezentacija na baraweto za naplata, istekot nastapuva na prviot raboten den {to sledi;

(b) ako istekot spored obvrzuvaweto zavisi od nastapuvaweto na nekoj akt ili nastan koj ne e vo sferata na raboteweto na garantot/izdava~ot, koga garantot/izdava~ e sovetuvan deka aktot ili nastanot nastanale so prezentacijata na dokumentot naveden za taa cel vo obvrzuvaweto ili, ako ne e specificiran takov dokument, so potvrduvaweto na korisnikot za nastapuvaweto na aktot ili nastanot;

(v) ako obvrzuvaweto ne naveduva rok za istek na polnova`nosta ili ako aktot ili nastanot od koj zavisi istekot seu{te ne bile utvrdeni so prezentacijata na potrebnite dokumenti i rokot za istek ne bil opredelen, koga }e izminat {est godini od denot na izdavaweto na obvrzuvaweto.

GLAVA IV. PRAVA, OBVRSKI I PRIGOVORI

~len 13. Opredeluvawe na pravata i obvrskite

(1) Pravata i obvrskite na garantot/izdava~ot i korisnikot {to proizleguvaat od obvrzuvaweto se opredeluvaat spored rokovite i uslovite utvrdeni vo obvrzuvaweto, vklu~uva}i gi site pravila, op{ti uslovi ili obi~ai (uzansi) izre~no navedeni vo nego i so odredbite na ovaa Konvencija.

(2) Pri tolkuvaweto na rokovite i uslovite na obvrzuvaweto i pri razre{uvaweto na pra{awata {to ne bile adresirani so rokovite i uslovite na obvrzuvaweto ili so odredbite na ovaa Konvencija, treba da se imaat predvid generalno prifatenite me|unarodni pravila i obi~ai za nezavisnite garancii ili praksata na stand-by akreditivite.

~len 14. Standard na odnesuvawe i odgovornost na garantot/izdava~ot

(1) Pri izvr{uvaweto na obvrskite spored obvrzuvaweto i ovaa Konvencija, garantot/izdava~ot treba da dejstvuva sovesno i ~esno i da pokaè razumno vnimanie pri po~ituvaweto na generalno prifatenite standardi na me|unarodnata praksa na nezavisnite garancii ili stand-by akreditivi.

(2) Garantot/izdava~ot ne moè da bide izzemen od odgovornosta za negovoto propu{tawe da postapuva sovesno i ~esno ili za gruba nebre`nost.

~len 15. Barawe

(1) Sekoe barawe za naplata spored obvrzuvaweto }e bide napraveno vo formata navedena vo stav (2) od ~len 7 i soglasno rokovite i uslovite na obvrzuvaweto.

279

(2) Osven koga e poinaku opredeleno so obvrzuvaweto, baraweto i sekoa sertifikacija ili drug dokument {to se bara so obvrzuvaweto }e bidat prezentirani, vo rokot opredelen za podnesuvawe na baraweto za naplata, na garantot/izdava~ vo mestoto vo koe bilo izdadeno obvrzuvaweto.

(3) Korisnikot, koga bara naplata, se smeta deka potvrduva deka baraweto ne e nesovesno i ne~esno i deka ne e prisuten nitu eden od elementite navedeni vo to~kite (a), (b) i (v) od stav (1) od ~len 19.

~len 16. Razgleduvawe na baraweto i pridru`nite dokumenti

(1) Garantot/izdava~ }e go razgleda baraweto i site pridru`ni dokumenti soglasno standardot na odnesuvawe naveden vo stav (1) od ~len 14. Pri opredeluvaweto dali dokumentite se fakti~ki soodvetni na rokovite i uslovite na obvrzuvaweto i dali se me|usebno konzistentni, garantot/izdava~ }e vodi smetka za primenliviot me|unaroden standard za nezavisnata garancija ili praksata na stand-by akreditivite.

(2) Osven koga e poinaku opredeleno vo obvrzuvaweto ili dogovreno od strana na garantot/izdava~ot i korisnikot, garantot/izdava~ot }e ima razumen rok, no ne podolg od sedum rabotni dena po denot na priemot na baraweto i site pridru`ni dokumenti, za da:

(a) go razgleda baraweto i site pridru`ni dokumenti;(b) re{i dali da plati ili ne;(v) izdade izvestuvawe za toa do korisnikot, ako donel odluka da ne plati.

Izvestuvaweto navedeno vo to~ka (v) pogore, osven ako ne e poinaku opredeleno vo obvrzuvaweto ili dogovoreno pome|u garantot/izdava~ot i korisnikot, }e bide dadeno preku teletrasmisija ili koga toa ne e mo`no na drug ekspeditiven na~in i vo nego }e bide navedena pri~inata za odlukata da ne se plati.

~len 17. Pla}awe

(1) So soodvetna primena na ~len 19, garantot/izdava~ot }e plati po barawe napraveno soglasno odredbite od ~len 15. Po opredeluvaweto deka baraweto za pla}awe e soodvetno, isplatata }e bide izvr{ena promptno, osven koga obvrzuvaweto predviduva odloèno pla}awe i vo toj slu~aj pla}aweto }e bide izvr{eno vo opredelenoto vree.

(2) Sekoja isplata po barawe {to ne e soglasno odredbite od ~len 15 ne gi preudicira pravata na vlastodavecot/podnositel na baraweto.

~len 18. Prebivawe

Osven koga e opredeleno poinaku vo obvrzuvaweto ili dogovoreno pome|u garantot/izdava~ot i korisnikot, garantot/izdava~ moè da ja izvr{i plate`nata obvrska spored obvrzuvaweto preku potpirawe na pravoto za prebivawe, osven

280

vo odnos na pobaruvawata {to mu bile preneseni (cedirani) od strana na vlastodavecot/podnositelot na baraweto ili strankata koja dala instrukcii.

~len 19. Isklu~ok od plate`nata obvrska

(1) Ako e o~igledno i jasno deka:

(a) sekoj dokument ne e izvoren ili deka bil falsifikuvan;(b) ne se dolì nikakva isplata vrz osnovite navedeni vo baraweto i

pridru`nite dokumenti; ili(v) sudej}i spored vidot i celta na obvrzuvaweto, baraweto nema zamisliva

osnova,

garantot/izdava~, postapuvaj}i sovesno i ~esno, ima pravo vo odnos na korisnikot da go povle~e pla}aweto.

(2) Za celite na to~ka (v) od stav (1) od ovoj ~len, slednive se vidovi situacii vo koi baraweto nema zamisliva osnova:

(a) uslov ili rizik protiv koj bilo prezemeno obvrzuvaweto za da go obezbedi korisnikot bez somnenie ne se materijaliziralo;

(b) osnovnata obvrska na vlastodavecot/podnositel na baraweto bila proglasena za nevalidna od strana na sudot ili arbitra`niot tribunal, osven koga obvrzuvaweto naveduva deka uslovot spa|a vo rizicite {to treba da bidat opfateni so obvrzuvaweto;

(v) osnovnata obvrska bez somnenie bila ispolneta na zadovolstvo na korisnikot;

(g) ispolnuvaweto na osnovnata obvrska jasno bilo popre~eno so svesna zloupotreba na korisnikot;

(d) vo slu~aj na barawe spored kontra-garancija, korisnikot na kontra-garancijata izvr{il nesovesno i ne~esno pla}awe kako garant/izdava~ na obvrzuvaweto na koe se odnesuva kontra-garancijata.

(3) Vo okolnostite navedeni vo to~kite (a), (b) i (v) od stav (1) od ovoj ~len, vlastodavecot/podnositel na baraweto ima pravo na vremena sudska merka soglasno ~len 20.

GLAVA V. VREMENI SUDSKI MERKI

~len 20. Vremeni sudski merki

(1) Koga, po barawe na vlastodavecot/podnositel na baraweto ili strankata koja dava instrukcii bilo prikaàno deka postoi golema verojatnost deka vo odnos na podnesenoto barawe ili baraweto {to se o~ekuva da bide podneseno od strana na korisnikot postoi nekoja od okolnostite navedeni vo to~kite (a), (b) i (v) od stav (1) od ~len 19, sudot vrz osnova na neposredno dostapnite silni dokazi, moè:

281

(a) da izdade vremen nalog so efekt deka korisnikot nema da dobie isplata, vklu~uva}i nalog deka garantot/izdava~ot go drì iznosot na obvrzuvaweto, ili

(b) da izdade vremen nalog so efekt deka prihodite od obvrzuvaweto plateni na korisnikot se blokirani, imaj}i predvid dali vo otsustvo na vakov nalog vlastodavecot/podnositel na baraweto verojatno }e pretrpi seriozna {teta.

(2) Sudot, koga izdava vremen nalog naveden vo stav (1) od ovoj ~len, moè da bara od liceto {to go bara negovoto izdavawe da dade obezbeduvawe vo forma {to sudot ja smeta za soodvetna.

(3) Sudot ne moè da izdade vremen nalog od vidot naveden vo stav (1) od ovoj ~len vrz osnova na koj bilo prigovor za naplata osven onoj naveden vo to~kite (a), (b) i (v) od stav (1) od ~len 19 ili da go koristi obvrzuvaweto za kriminalni celi.

GLAVA VI. SUDIR NA ZAKONITE

~len 21. Izbor na vaè~koto pravo

Obvrzuvawata se reguliraat so pravoto ~ij izbor e:

(a) naveden vo obvrzuvaweto ili demonstriran so rokovite i uslovite na obvrzuvaweto; ili

(b) dogovoren od strana na garantot/izdava~ot i korisnikot.

~len 22. Opredeluvawe na vaè~koto pravo

Ako nema izbor na pravoto soglasno ~len 21, obvrzuvaweto se regulira spored pravoto na dràvata vo koja garantot/izdava~ ima sedi{te vo koe obvrzuvaweto bilo izdadeno.

GLAVA VII. ZAVR[NI ODREDBI

~len 23. Depozitar

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e depozitar na ovaa Konvencija.

~len 24. Potpisi, ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe, pristapuvawe

(1) Ovaa Konvencija e otvorena za potpisi na site dràvi vo sedi{teto na Obedinetite nacii, Wujork, do 11 dekemvri 1997 godina.

(2) Ovaa Konvencija podleì na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe od dràvite potpisni~ki.

282

(3) Ovaa Konvencija e otvorena za pristapuvawe na site dràvi koi ne se dràvi potpisni~ki od denot koga taa }e bide otvorena za potpi{uvawe.

(4) Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe i pristapuvawe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

~len 25. Primena na teritorijalni edinici

(1) Ako dràvata dogovorni~ka ima dve ili pove}e teritorijalni edinici vo koi se primenuvaat razli~ni pravni sistemi vo odnos na pra{awata {to se reguliraat so ovaa Konvencija, taa moè, vo vremeto na potpi{uvaweto, ratifikacijata, prifa}aweto, odobrenieto ili pristapuvaweto, da izjavi deka ovaa Konvencija }e se odnesuva na site nejzini teritorijalni edinici ili samo na edna ili pove}e od niv i deka moè da ja izmeni svojata izjava so dostavuvawe na druga izava vo sekoe vreme.

(2) Ovie izjavi treba izre~no da gi navedat teritorijalnite edinici na koi se odnesuva ovaa Konvencija.

(3) Ako, po sila na izjavata spored ovoj ~len, ovaa Konvencija ne se protega na site teritorijalni edinici vo dràvata i sedi{teto na garantot/izdava~ot ili na korisnikot se nao|a vo teritorialnata edinica vo koja Konvencijata ne se protegnuva, toa sedi{te se smeta deka ne e vo dràvata dogovorni~ka.

(4) Ako dràvata dogovorni~ka ne dade izjava spored stav 1 od ovoj ~len, Konvencijata }e se odnesuva na site teritorijalni edinici na taa dràva.

~len 26. Efekt na izjavata

(1) Izjavite dadeni spored ~len 25 vo vremeto na potpi{uvaweto podleàt na konfirmacija po ratifikacijata, prifa}aweto ili odobrenieto.

(2) Izjavite i konfirmaciite na izjavite treba da bidat vo pismena forma i da bidat formalno notificirani do depozitarot.

(3) Izjavata proizveduva pravno dejstvo istovremeno so stapuvaweto vo sila na ovaa Konvencija vo vrska so soodvetnata dràva. Me|utoa, izavata za koja depozitarot dobil formalna notifikacija po takvoto stapuvawe vo sila, stapuva vo sila na prviot den od mesecot po istekot na {est meseci po datumot na nejziniot priem od strana na depozitarot.

(4) Sekoja dràva {to dala izjava spored ~len 25 moè da ja povle~e vo sekoe vreme so formalna notifikacija vo pismena forma adresirana do depozitarot. Ova povlekuvawe stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na {est meseci po denot na priemot na notifikacijata od strana na depozitarot.

~len 27. Rezervi

Ne se dozvoluvaat nikakvi rezervi na Konvencijata.

283

~len 28. Stapuvawe vo sila

(1) Ovaa Konvencija stapuva vo sila na prviot den od mesecot po istekot na edna godina od denot na deponiraweto na petiot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

(2) Za sekoja dràva {to stanala dràva dogovorni~ka na ovaa Konvencija po denot na deponiraweto na petiot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobrenie ili pristapuvawe, ovaa Konvencija stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na edna godina od denot na deponiraweto na soodvetniot instrument vo ime na taa dràva.

(3) Ovaa Konvencija se primenuva samo na obvrzuvawata izdadeni na ili po datumot na koj Konvencijata stapuva vo sila vo vrska so dràvata dogovorni~ka navedeni vo to~ka (a) ili dràvata dogovorni~ka navedena vo to~ka (b) od stav (1) od ~len 1.

~len 29. Otkaùvawe

(1) Dogovornata dràva moè da se otkaè od ovaa Konvencija vo sekoe vreme so formalna notifikacija vo pismena forma adresirana do depozitarot.

(2) Otkaùvaweto stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na edna godina po priemot na notifikacijata od strana na depozitarot. Koga vo notifikacijata e naveden nekoj podolg rok za otkaùvawe, otkaùvaweto stapuva vo sila so istekot na toj podolg rok po priemot na notifikacijata od strana na depozitarot.

vo Wujork, 11.12.1995 godina vo eden edinstven orginal, od koj arapskiot,

kineskiot, angliskiot, francuskiot, ruskiot i {panskiot tekst se podednakvo avtenti~ni.

svedo~at dolu potpi{anite polnomo{nici, koi se pravilno ovlasteni od nivnite vladi da ja potpi{at ovaa Konvencija.

ME\UNARODNA TRGOVSKA KOMORA - ICC

EDNOOBRAZNI PRAVILA ZA GARANCII (DEMAND GUARANTEES)

~len 1284

Ovie Pravila se primenuvaat na sekoja garancija (demand guarantee) i na site nejzini izmeni {to garantot (kako {to e definiran ponatamu) bil instruiran da gi izdade i vo koja se naveduva deka podleì na Ednoobraznite pravila za demand garancii na Me|unarodnata trgovska komora (Publikacia broj 458) i koi se obvrzuva~ki za site strani vo nea, osven ako vo samata garancija ili vo nejzinite izmeni ne e navedeno ne{to drugo.

~len 2

(a) Za celite na ovie Pravila, demand garancija (vo natamo{niot tekst "garancija") zna~i koja bilo garancija, obvrznica ili drugo plate`no obvrzuvawe, bez ogled na imeto ili opisot, od strana na banka, osiguritelno dru{tvo ili drugo telo ili lice (vo natamo{niot tekst "garant") dadeno vo pismena forma za isplata na pari pri prezentacijata, soglasno uslovite na obvrzuvaweto, na pismeno barawe za isplata i onie drugi dokumenti (na primer sertifikat na arhitekt ili inèner, presuda ili arbitra`na odluka) {to moàt da bidat specificirani vo garancijata, a vakvoto obvrzuvawe se dava i) po barawe ili po instrukcii i pod odgovornost na strankata (vo natamo{niot tekst "vlastodavecot") ili ii) po barawe ili po instrukcii i na odgovornost na bankata, osiguritelnoto dru{tvo ili nekoe drugo telo ili lice (vo natamo{niot tekst "stranka {to dala instrukcija") po instrukcii na vlastodavecot;

(b) Garanciite po svojata priroda se posebni transakcii od dogovorot (dogovorite) ili tenderskite uslovi na koi tie moàt da bidat vtemeleni i garantite na nitu eden na~in ne se zasegnati ili obvrzani so tie dogovori (dogovor) ili tenderski uslovi, bez ogled na toa {to samata garancija sodrì upatuvawe na niv. Dol`nosta na garantot spored garancijata e da plati iznos ili iznosi navedeni vo garancijata pri prezentacijata na pismenoto barawe za naplata i na drugite dokumenti navedeni vo garancijata {to na prv pogled se ~inat deka se vo soglasnost so uslovite na garancijata;

(v) Za celite na ovie Pravila, "kontra-garancijata" zna~i sekoja garancija, obvrznica ili drugo plate`no obvrzuvawe na strankata koja dava instrukcii, bez ogled na imeto ili opisot, dadena vo pisena forma za naplata na pari od garantot pri prezentacijata soglasno uslovite na obvrzuvaweto na pismeno barawe za naplata i drugi dokumenti navedeni vo kontra-garancijata koja na prv pogled se ~ini deka e soglasna so uslovite na kontra-garancijata. Kontra-garanciite po svojata priroda se posebni transakcii od garanciite na koi tie se odnesuvaat i od koj bilo osnoven dogovor (dogovori) ili tenderski uslovi i strankata {to dava instrukcii na nitu eden na~in ne se zasegnati ili obvrzani so taa/ili garancija (garancii), dogovor (dogovori) ili tenderski uslovi, i pokraj vgraduvaweto na upatuvawe na niv vo kontra-garancijata;

(g) Izrazite "pismeno" ("pismena forma") i "napi{ano" }e opfa}aat avtenticizirana teletransisija ili testirana razmena na elektronski podatoci ("EDI") kako ekvivalent na toa.

~len 3

Site instrukcii za izdavawe na garanciite i nivnite izmeni (amandmani) i samite garancii i amandmani (izmeni) treba da bidat jasni i precizni i treba da izbegnuvaat preterani detali. Zatoa, site garancii treba da propi{at: a) vlastodavec; b) korisnik; v) garant; g) osnovnata transakcija {to bara izdavawe

285

na garancija; d) maksimalen plativ iznos i valuta na pla}aweto; |) kraen rok i/ili kraen nastan za garancijata; e) uslovi za barawe naplata; `) sekoja odredba za namaluvawe na garantniot iznos.

~len 4

Pravoto na korisnikot da napravi barawe spored garancijata ne e prenoslivo, osven ako bide izre~no navedeno vo garancijata ili vo nejzinite izmeni (amandmani). Ovoj ~len me|utoa, nema da vlijae vrz pravata na korisnikot da gi prenese (cedira) prihodite na koi moè da ima pravo spored garancijata.

~len 5

Site garancii i kontra-garancii se neotpoviklivi osven koga ne e navedeno poinaku.

~len 6

Garancijata stapuva vo sila od denot na nejzinoto izdavawe, osven koga nejzinite uslovi izre~no naveduvaat deka sekoe stapuvawe vo sila }e bide na nekoj podocneèn datum ili }e podleì na uslovite navedeni vo garancijata i opredelivi od strana na garantot vrz osnova na koj bilo tamu specificiran dokument.

~len 7

(a) Koga garantot dobil instrukcija za izdavawe na garancija, no instrukciite se takvi {to, ako se sprovedat, garantot zaradi pri~ini povrzani so zakon ili propisi vo zemjata na izdavaweto nema da bide vo mo`nost da gi ispolni uslovite na garancijata, instrukciite nema da bidat izvr{eni i garantot treba vedna{ da ja informira strankata koja mu dala instrukcii so telekomunikacia ili ako toa ne e mo`no so drugo ekspeditivno sredstvo za pri~inite za taa nemo`nost i da bara soodvetni instrukcii od taa stranka.

(b) Odredbite od ovoj ~len ne go obvrzuvaat garantot da izdade garancija koga garantot ne se soglasil so toa.

~len 8

Garancijata moè da sodrì izre~ni odredbi za namaluvawe za opredelen ili opredeliv iznos ili iznosi na opredelana data ili dati ili po prezentacijata na garantot na dokumentot (dokumentite) navedeni za taa cel vo garancijata.

~len 9

Site dokumenti navedeni i prezentirani spored garancijata, vklu~uvaj}i go baraweto, }e bidat razgledani od strana na garantot so razumno vnimanie za da

286

se proceni dali na prv pogled se ~inat soglasni so uslovite na garancijata ili ne. Koga tie dokumenti ne se ~inat soglasni ili na prv pogled se ~inat nekonzistentni me|usebno, tie }e bidat otfrleni.

~len 10

(a) Garantot treba da ima razumen rok za razgleduvawe na baraweto spored garancijata i da re{i dali da plati ili da go odbie baraweto.

(b) Ako garantot re{i da go odbie baraweto, toj vedna{ treba da dostavi izvestuvawe za toa do korisnikot so teletransmisija ili, ako toa ne e mo`no, na drug ekspeditiven na~in. Site dokumenti prezentirani spored garancijata }e bidat na raspolagawe na korisnikot.

~len 11

Garantite i strankata {to izdava instrukcii ne prezemaat odgovornost ili obvrska za formata, dovolnosta, aùrnosta (to~nosta), izvornosta, falsifikuvaweto ili pravnite efekti na koj bilo dokument {to im e prezentiran ili za op{tite i/ili posebnite izjavi sodràni vo niv, nitu za sovesnosta i ~esnosta ili aktite ili propustite na koe bilo lice.

~len 12

Garantot i strankata {to izdava instrukcii ne prezemaat nikakva odgovornost ili obvrska za posledicite {to proizleguvaat od docneweto i/ili zagubata na koja bilo poraka, pismo, barawe ili dokument ili za docneweto, uni{tuvaweto ili drugite gre{ki {to nastanale pri prenosot na koja bilo telekomunikacija. Garantot i strankata {to dava instrukcija ne prezema nikakva odgovornost za gre{kite vo prevodot ili tolkuvaweto na tehni~kite termini i uslovi i go rezervira pravoto da go prenese tekstot na garancijata ili nekoj negov del bez da gi preveduva.

~len 13

Garantot i strankata {to dava instrukcii ne prezemaat nikakva odgovornost za posledicite {to proizleguvaat od prekinot na nivnata dejnost od vi{a sila, gra|anski nemiri, vostanija, vojni ili drugi pri~ini nad nivna kontrola ili od {trajk, lok-out ili industriski akcii od kakva bilo priroda.

~len 14

(a) Garanciite i strankite {to davaat instrukcii iskoristuvaj}i gi uslugite na drugata stranka za da im dadat efekt na instrukciite na vlastodavecot go pravat toa za smetka i rizik na vlastodavecot.

(b) Garantot i strankata {to dava instrukcii ne prezemaat nikakva odgovornost ili obvrska ako instrukciite {to tie gi prenesuvaat ne moàt da bidat izvr{eni, duri i koga samite ja prezele inicijativata pri izborot na taa druga strana.

287

(v) Vlastodavecot }e odgovara za obes{tetuvaweto na garantot ili na strankata {to dava instrukcii, zavisno od slu~ajot, za site obvrski i odgovornosti naloèni so stranskite zakoni i obi~ai.

~len 15

Garantot i strankite {to davaat instrukcii nema da bidat oslobodeni od odgovornosta ili obvrskite spored uslovite od ~lenovite 11, 12 i 14 pogore za nivnoto propu{tawe da postapuvaat sovesni i ~esno i so razumno vnimanie.

~len 16

Garantot mu odgovara na korisnikot samo soglasno uslovite navedeni vo garancijata i site nejzini izmeni (amandmani) i vo ovie Pravila i do iznosot {to ne go nadminuva onoj naveden vo garancijata ili vo nekoja nejzina izmena.

~len 17

Bez prejudicirawe na uslovite od ~len 10, vo slu~aj na barawe garantot bez odlagawe }e go informira vlastodavecot za toa ili koga e primenlivo, negovata stranka {to dava instrukcii i vo toj slu~aj strankata {to dava instrukcii za toa }e go izvesti vlastodavecot.

~len 18

Iznosot plativ spored garancijata }e bide namalen za iznosot na koja bilo isplata izvr{ena od strana na garantot kako namiruvawe na baraweto {to mu bilo podneseno i, koga maksimalniot iznos plativ spored garancijata bil namiren so isplata i/ili namaluvawe, garancijata po toa }e prestane bez ogled na toa dali garancijata ili nekoi nejzini izmeni bile vrateni po toa ili ne.

~len 19

Baraweto se dava soglasno uslovite na garancijata pred istekot na nejzinata va`nost, odnosno na ili pred krajniot rok na garancijata i pred sekoj kraen nastan definiran so ~len 22. Osobeno, site dokumenti navedeni vo garancijata za celite na baraweto i site izjavi {to se baraat spored ~len 20 }e bidat prezentirani od strana na garantot pred istekot na garancijata vo nejzinoto mesto na izdavawe; vo poinakov slu~aj baraweto }e bide odbieno od strana na garantot.

~len 20

(a) Sekoe barawe za naplata spored garanciata }e bide vo pismena forma i (pokraj drugite dokumenti navedeni vo garancijata) }e bide pridruèno so pismena izjava (vo samoto barawe ili na poseben dokument ili dokumenti {to go pridruùvaat baraweto i na koi se upatuva vo nego) vo koe se naveduva: (i) deka

288

vlastodavecot vr{i povreda na svojata obvrska (obvrski) spored osnovniot dogovor ili vo slu~aj na tenderska garancija, na tenderskite uslovi; i (ii) deka vlastodavecot izvr{il nivna povreda.

(b) Sekoe barawe spored kontra-garancijata }e bide poddràno so pismena izjava deka garantot primil barawe za naplata spored garancijata soglasno nejzinite uslovi i ovoj ~len.

(v) Stavot (a) od ovoj ~len se primenuva, osven do merkata do koja e izre~no isklu~en so uslovite na garancijata. Stavot (b) od ovoj ~len se primenuva, osven o merkata do koa toj e izre~no isklu~en so uslovite na kontra-garancijata.

(g) Ni{to vo ovoj `len ne vliae vrz primenata na ~lenovite 2(b) i 2(v), 9 i 11.

~len 21

Garantot bez odlagawe }e go prenese baraweto na korisnikot i site povrzani dokumenti do vlastodavecot ili, ako e primenlivo, do strankata {to dava instrukcii za prenos do vlastodavecot.

~len 22

Istekot na rokot naveden vo garancijata za prezentacija na barawata }e se odnesuva na fiksno utvrden kalendarski den ("kraen rok") ili po prezentacijata na garantot na dokument (dokumenti) navedeni za celite na istekot na rokot ("kraen nastan"). Ako krajniot rok i krajniot nastan se navedeni vo garancijata, garancijata }e iste~e zavisno od toa dali prv }e nastapi krajniot rok ili krajniot nastan, bez ogled na toa dali garancijata i nekoja nezina izmena bile vrateni ili ne.

~len 23

Bez ogled na koja bilo odredba za istekot na va`nosta navedena vo garancijata, garancijata }e bide poni{tena pri prezentacijata na garantot na samata garancija ili na pismenata izjava na korisnikot za negovo osloboduvawe od odgovornosta po garancijata, bez ogled na toa, dali vo vtoriot slu~aj, garancijata ili nekoaj nejzina izmena bile vrateni ili ne.

~len 24

Koga garancijata prestanala so isplata, istek na va`nosta, poni{tuvawe ili na drug naìn, zadrùvaweto na garancijata ili na nekoja nejzina izmena nema da gi za~uva pravata na korisnikot spored garancijata.

~len 25

Koga so znaewe na garantot, garancijata prestanala so isplata, istek na va`nosta, poni{tuvawe ili na drug na~in ili koga imalo namaluvawe na vkupniot iznos {to e plativ po nea, garantot bez odlagawe za toa }e go izvesti

289

vlastodavecot ili, koga e toa primenlivo, strankata {to dava instrukcii i, vo toj slu~aj, strankata {to dava instrukcii za toa }e go izvesti vlastodavecot.

~len 26

Ako korisnikot pobara prodolùvawe na va`nosta na garancijata kako alternativa za baraweto naplata dostaveno soglasno rokovite i uslovite na garancijata i ovie Pravila, garantot }e ja suspendira isplatata na baraweto za nekoj razumen period za da mu dozvoli na vlastodavecot i na korisnikot da postignat dogovor za dozvoluvaweto na toa prodolùvawe i za vlastodavecot da moè da aranìra toa prodolùvawe da bide izdadeno. Osven koga prodolùvaweto bilo dadeno vo rokot predviden vo prethodno, garantot e dolèn da izvr{i isplata na soodvetnoto barawe na korisnikot bez da bara nikakvo natamo{to dejstvie od korisnikot. Garantot nema da snosi nikakva odgovornost (za kamata ili drugo) ako koja bilo isplata na korisnikot docnela kako posledica na gore navedenata procedura. Duri i koga vlastodavecot }e se soglasi ili }e pobara vakvo prodolùvawe, toa nema da bide dozvoleno, osven ako garantot i strankata ili strankite {to davaat instrukcii isot taka se soglasile so toa.

~len 27

Osven ako poinaku ne e opredeleno so garancijata ili kontra-garancijata, nejzinoto merodavno pravo e pravoto na mestoto na vr{ewe na dejnosta (sedi{teto) na garantot ili na strankata {to dava instrukcii (zavisno od slu~~aot) ili, koga garantot ili strankata {to dava instrukcii imaat pove}e od edno mesto na vr{ewe na dejnosta (sedi{te), mestoto vo koe se nao|a podru`nicata {to ja izdala garancijata ili kontra-garancijata.

~len 28

Osven koga ne e poinaku opredeleno so garancijata ili kontra-garancijata, sekoj spor pome|u garantot i korisnikot vo vrska so garancijata ili strankata {to dava instrukcii i garantot vo vrska so kontra-garancijata }e bide razre{ena isklu~ivo od strana na nadle`niot sud na zemjata vo sedi{teto na garantot ili strankata {to dava instrukcii (zavisno od slu~ajot) ili ako garantot ili strankata {to dava instrukcii imaat pove}e od edno sedi{te (mesto na vr{ewe na dejnosta), od srtana na nadle`niot sud na zemjata za podru`nicata {to ja izdala garancijata ili kontra-garancijata.

290

ME\UNARODNA TRGOVSKA KOMORA - ICC

EDNOOBRAZNI PRAVILA ZA DOGOVORNITE OBVRZNICI (CONTRACT BONDS)

Voved

Ovie Ednoobrazni pravila se sostaveni od strana na ICC Rabotnata grupa na ~lenovi {to ja pretstavuvaa Komisijata za osiguruvawe i grade`ni{tvo za svetska primena vo vrska so dogovornite obvrznici, {to se obvrznici {to sozdavaat obvrski od pomo{na (sporedna, akrecorna) priroda, kaj koi odgoovrnosta na garantot ili surety nastanuva i e uslovena od utvrdenoto neispolnuvawe na stranata na izveduva~ot (contractor) (definiran vo ovie Pravila kako vlastodavec) spored dogovorot {to e osnova za relevantnata obvrznica. Pravilata utvrdeni podolu zatoa }e se primenuvaat koga namerata na strankite e obvrskata na garantot da zavisi od obvrskite i dol`nostite na vlastodavecot spored relevantniot dogovor.

Obvrznicite regulirani so ICC Pravilata utvrdeni podolu treba na korisnikot vo sekoj slu~aj da mu dadat obezbeduvawe za ispolnuvaweto ili izvr{uvaweto na dogovornite obvrski ili isplata na nekoj iznos {to moè da mu se dolì na korisnikot zaradi povreda na nekoja obvrska ili neispolnuvawe na vlastodavecot spored dogovorot. Obvrznicata treba da obezbedi, so primena na nezinite finansiski ograni~uvawa, ili deka obvrskite navedeni vo dogovorot }e bidat izvr{eni ili ispolneti ili deka po neispolnuvaweto, korisnikot }e gi vrati site iznosi {to se dolàt bez ogled na insolventnosta na vlastodavecot ili negovoto propu{tawe zaradi nekoja druga pri~ina da gi namiri ili isplati svoite obvrski. Zatoa koga obvrznicata se regulira so ovie Pravila, korisnikot ima dopolnitelna garancija za akcesornite obvrski na garantot za da obezbedi zadovoluvawe so sudska ili arbitra`na odluka.

Odnosot na strankite spored obvrznicata regulirana so ovie Pravila broj 524 se razlikuva od onie {to proizleguvaat spored ICC Ednoobraznite pravila za demand garanciite spored brojot 458. Koga namerata e korisnikot da dobie obezbeduvawe za obvrskite na vlastodavecot {to proizleguvaat soglasno dogovorot, no obvrskata na garantot }e nastapi samo vo slu~aj na utvrdeno neispolnuvawe spored dogovorot, se biraat ovie pravila.

Op{to

Ovie Pravila imaat za cel da obezbedat jasna i precizna {ema za regulacija na prirodata na obvrskite {to proizleguvaat spored obvrznicata i procedurata na barawe za naplata. Bidej}i prirodata na obvrznicata regulirana so ovie Pravila e deka obvrskite na strankite se direktno povrzani i zavisat od obvrskite na strankite {to proizleguvaat od dogovorot, Pravilata ne sodràt detalni odredbi {to gi reguliraat dokumentarnite uslovi ili problemot na ne~esnoto barawe za

291

naplata. Vo slu~aj na spor {to proizleguva vo vrska so odgovornosta na garantot, Pravilata smetaat deka takviot spor }e bide opredelen so upatuvawe na dogovorot. Garantot i vlastodavecot imaat za{tita zatoa {to odgovornosta }e nastapi samo ako se utvrdi neispolnuvawe. Korisnikot e za{titen so garancijata deka sekoja presuda ili arbitra`na odluka }e bidat izvr{eni od strana na garantot ako vlastodavecot ne go stori toa.

Ednoobraznite pravila za dogovornite obvrznici broj 524 se primenuvaat koga se izre~no vgradeni od samite stranki soglasno detalnite odredbi. Uspe{nosta na ovie novi Pravila zavisi od nivnoto koristewe od strana na me|unarodnata trgovska (delovna) zaednica. ICC prepora~uva koristewe na ovie novi Pravila koi }e pomognat da se obezbedi ednoobraznost na praksata pri funkcioniraweto i izvr{uvaweto na obvrznicite.

ICC Ednoobrazni pravila za dogovornite obvrznici (garancii)Publikacija broj 524

odobreni na 23 april 1993 godina, stapile vo sila na 1 januari 1994 godina

~len 1obem i primena

(a) Ovie Pravila }e bidat poznati kako "Ednoobrazni Pravila za dogovornite obvrznici" i }e se primenuvaat na site obvrznici vo koi e navedeno deka }e se primenuvaat ovie Pravila ili na nekoj drug na~in gi vgraduvaat ovie Pravila so upatuvawe na niv i za taa cel }e bide dovolno obvrznicata da vgraduva upatuvawe na ovie Pravila i nivniot publikacionen broj.

(b) Ako postoi nekoe nesoglasuvawe pri tolkuvaweto ili funkcioniraweto na obvrskite na koja bilo stranka spored obvrznicata pome|u odredbite na ovie Pravila i taa obvrznica ili zadolìtelnite odredbi od vaè~koto pravo so koi se reguliraat, prioritet }e imaat odredbite od obvrznicata ili, zavisno od slu~aot, zadolìtelnite odredbi na merodavnoto pravo.

~len 2definicii

Vo ovie Pravila, zborovite ili izrazite }e go imaat zna~eweto navedeno podolu i taka i }e se tolkuvaat.

obvrznica za avansna isplataObvrznica dadena od strana na garantot vo polza na korisnikot za da se

obezbedi otplata na koj bilo iznos ili iznosi avansirani od strana na korisnikot na vlastodavecot spored ili za celite na dogovorot, koga toj iznos ili iznosi se avansirani pred izvr{uvaweto na rabotite, ispolnuvaweto na uslugite ili snabduvaweto ili obezbeduvaweto na nekoi stoki soglasno dogovorot.

292

korisnikStrankata vo ~ija polza obvrznicata e izdadena ili obezbedena.

obvrznicaSekoja obvrznica, garancija ili drug instrument vo pismena forma izdaden

ili potpi{an od strana na garantot vo polza na korisnikot spored koj garantot vo slu~aj na neispolnuvawe se obvrzuva, ili:

(i) da plati ili namiri sekakvo pobaruvawe ili pravo na isplata na {teta, kompenzacija ili druga finansiska pomo{ do iznosot na obvrznicata; ili

(ii) da plati ili namiri takvi pobaruvawa ili prava do iznosot na obvrznicata ili po izbor na garantot da go izvr{i dogovorot ili nekoja dogovorna obvrska.

Vo sekoj slu~a koga odgovornosta na garantot e pomo{na (akcesorna) na odgovornosta na vlastodavecot spored dogovorot ili takvata dogovorna obvrska i toj izraz bez ograni~uvawe }e opfa}a obvrznica za avansna isplata (advance payment bonds), obvrznica za odrùvawe (maintenance bond), obvrznica za ispolnuvawe (performance bond), obvrznica za zadrùvawe (retention bond) i obvrznica za tender (tender bond).

iznos na obvrznicataIznsoot vnesen vo obvrznicata kako maksimalna zbirna odgovornost na

garantot, so izmenite, varira ili se namaluva od vreme na vreme ili, po isplatata na koj bilo iznos za namiruvawe ili delumno namiruvawe na pobaruvaweto spored koja bilo obvrznica, toj pomal iznos {to }e bide zasmetan preku odbivawe od iznosot naveden vo obvrznicata na iznosot na sekoja takva isplata.

dogovorSekoj pi{an dogovor pome|u vlastodavecot i korisnikot za izvr{uvawe

raboti, pruàwe uslugi ili snabduvawe ili obezbeduvawe na stoki.

dogovorna obvrskaSekoja obvrska, dol`nost ili uslov naloèn so klauzula, stav, oddel, rok,

uslov, odredba ili propi{uvawe sodràn ili sostaven del od dogovorot ili tenderot.

neispolnuvaweSekoja povreda, neispolnuvawe ili propust da se ispolni nekoja dogovorna

obvrska {to }e pretstavuva osnova da se bara ispolnuvawe, {teti, kompenzacia ili drug finansiski praven lekk od strana na korisnikot i koj e vospostaven soglasno stav (y) od ~len 7.

kraen rokIli (a) fiksno utvrden datum ili datum na nastan na koj obvrskite na

garantot spored obvrznica istekuvaat ili (b) ako ne e utvrden takov datum, datumot opredelen soglasno ~len 4.

garantSekoe lice koe }e izdade ili potpi{e obvrznica vo polza na vlastodavecot.

obvrznica za odrùvaweObvrznica so koja se obezbeduvaat dogovornite obvrski {to se odnesuvaat

na odrùvaweto na rabotite ili stokite po fizi~koto zavr{uvawe ili obezbeduvawe, soglasno dogovorot.

293

obvrznica za ispolnuvaweObvrznica so koja se obezbeduva ispolnuvaweto na nekoj dogovor ili

dogovorna obvrska.

liceSekoe trgovsko dru{tvo, korporacija, firmam zdruènie, pravno lice, telo,

poedinec ili pravno lice od kakov bilo vid.

vlastodavecSekoe lice koe (i) dostavilo tender (ponuda) za celite na sklu~uvaweto

dogovor so korisnikot ili (b) sklu~ilo dogovor so korisnikot i (ii) prezelo glavna odgovornost za site dogovorni obvrski spored nego.

obvrznica za zadrùvaweObvrznica za da se obezbedi naplata na koj bilo iznos ili iznosi plateni ili

oslobodeni od strana na vlastodavecot na korisnikot pred denot za naplata ili osloboduvawe sodràni vo dogovorot.

obvrznica za tenderot (ponudata)Obvrznica vo vrska so tender (ponuda) za da se obezbedi naplatata na

sekoja zaguba ili {teta pretrpena od strana na korisnikot, a {to proizleguva od propu{taweto na vlastodavecot da sklu~i dogovor ili da obezbedi obvrznica za ispolnuvawe ili druga obvrznica soglasno toj tender.

pismeno i napi{ano]e gi opfati site avtenticizirani tele-transmisii ili testirani mehanizi za

elektronska razmena na poraki ("EDI") kako niven ekvivalent.

~len 3forma na obvrznica i odgovornost na garantot vo odnos na korisnikot

(a) Obvrznicata treba da propi{e:(i) vlastodavecot;(ii) korisnikot;(iii) garantot;(iv) dogovorot;(v) koga obvrznicata nemam va`nost vo tekot na celiot dogovor,

preciznite dogovorni obvrski ili obvrskite na koi se odnesuva obvrznicata;(vi) iznosot na obvrznicata;(vii) sekoja odredba za namaluvawe na iznosot na obvrznicata;(viii) datumot na koj obvrznicata stanala polnova`na (definiran vo

ovie Pravila kako "den na stapuvawe vo sila");(ix) dali garantot po negov izbor }e ima pravo na ispolnuvawe ili

izvr{uvawe na dogovorot ili na nekoja dogovorna obvrska;(x) krajniot rok;(xi) imiwata, adresite, teleksot i/ili telefaksot i kontakt podatocite na

korisnikot, garantot i vlastodavecot;

294

(xii) koga treba da se primeni to~ka (i) od ~len 7(y) i imeto na tretoto lice {to treba da se nominira za celite na ~len 7 podolu (procedura na barawe za naplata);

(xiii) na koj na~in se re{avaat sporovite ili razlikite pome|u korisnikot, vlastodavecot i garantot vo odnos na obvrznicata.

(b) Odgovornosta na garantot vo odnos na korisnikot spored obvrznicata e pomo{na (akcesorna) na odgovornosta na vlastodavecot vo odnos na korisnikot spored dogovorot i }e nastapi pri neispolnuvawe. Dogovorot se smeta za vgraden i deka pretstavuva sostaven del od obvrznicata. Odgovornosta na garantot nema da go nadmine iznosot na obvrznicata.

(v) Osven za koe bilo namaluvawe na iznosot na obvrznicata spored uslovite na obvrznicata ili dogovorot i so primena na ~len 4, odgovornosta na garantot nema da bide namalena, nitu ukinata zaradi koe bilo delumno ispolnuvawe na dogovorot ili na nekoja dogovorna obvrska.

(g) Site prigovori, pravni lekovi, vkrsteni barawa, kontra-barawa i drugi prava ili ovlastuvawa za osloboduvawe {to vlastodavecot moè da gi ima protiv korisnikot spored dogovorot ili {to inaku moàt da mu bidat dostapni na vlastodavecot vo odnos na rabotata, }e mu bidat dostapni i na garantot vo odnos na sekoe neispolnuvawe pokraj i bez ograni~uvawe na koj bilo prigovor {to proizleguva od obvrznicata.

~len 4osloboduvawe od odgovornosta za garantot

(a) Osven ako nema poinakvi odredbi vo obvrznicata i na odredbite od stav (b) od ~len 4, krajniot rok }e iznesuva {est meseci od posledniot den za ispolnuvawe na dogovorot ili relevantnite dogovorni obvrski po nego, zavisno od slu~ajot.

(b) Osven ako nema poinakvi odredbi vo obvrznicata, krajniot rok za celite na obvrznicata za avansnata isplata, obvrznicata za odrùvawe, obvrznicata za zadrùvawe i obvrznicata za tenderot (ponudata) }e iznesuva:

(i) vo slu~aj na obvrznica za avansna isplata, datumot na koj vlastodavecot trebalo da gi zavr{i rabotite, da gi snabdi stokite ili uslugite ili na drug na~in da gi ispolni dogovornite obvrski so vrednost kakva {to e potvrdena ili na drug na~in opredelena soglasno dogovorot ednakva ili nad iznosot na obvrznicata.

(ii) vo slu~aj na obvrznica za odrùvawe, {est meseci po datumot predviden so dogovorot ili, ako ne e utvrden datum za prestanok na obvrskite za odrùvawe na vlastodavecot, posledniot den od vaè~kiot garanten rok ili periodot na odgovornosta za nedostatocite spored dogovorot.

(iii) vo slu~aj na obvrznica za zadrùvawe, {est meseci po datumot naveden vo dogovorot za isplata, otplata ili osloboduvawe na zadrànite sredstva.

(iv) vo slu~aj na obvrznica za tender (ponuda), {est meseci po posledniot datum utvrden vo tenderskite dokumenti ili uslovi za dostavuvawe na ponudite.

(v) Koga krajniot rok pa|a na den koj ne e raboten den, kraen rok }e bide prviot sleden raboten den. Za celite na ovie Pravila "raboten den" zna~i sekoj den na koj kancelariite na garantot se redovno otvoreni za rabota.

295

(g) Obvrznicata }e prestane i bez prejudicirawe na koj bilo uslov, odredba, dogovor ili pravilo na obvrznicata, koj bilo drug dogovor ili merodavno pravo {to predviduva prethodno osloboduvawe od obvrskite ili odgovornosta, garantot celosno }e bide osloboden od odgovornosta i }e bide osloboden po krajniot rok, bez ogled na toa dali obvrznicata mu bila vratena na garantot ili ne, osven vo pogled na koe bilo pobaruvawe istaknato soglasno ~len 7.

(d) Bez ogled na odredbite od stav (g) od ovoj ~len 4, obvrznicite moè da bidat poni{teni vo sekoe vreme so vra}awe na obvrznicata na garantot ili so dostava ili prenos na garantot na izvestuvawe vo pismena forma, soodvetno potpi{ano od strana na ovlasteniot zastapnik na korisnikot, bez ogled na toa dali e pridruèno so obvrznicata i/ili so nekoja nejzina izmena ili ne.

(|) Garantot vedna{ }e go izvesti vlastodavecot za sekoja isplata napravena spored obvrznicata i sekoe poni{tuvawe, osloboduvawe od odgovornosta ili obvrskite po nea ili za sekoe namaluvawe na iznosot na obvrznicata, ako tie ve}e ne bile dostaveni.

~len 5vra}awe na obvrznicata

Obvrznicata vedna{ po nejzinata isplata ili osloboduvaweto od odgovornosta po nea spored ovie Pravila }e mu bide vratena na garantot i zadrùvaweto ili vladenieto na obvrznicata po takvoto pla}awe ili osloboduvawe samoto po sebe nea da dava nikakvi prava ili ovlastuvawa na korisnikot po osnov na obvrznicata.

~len 6izmeni i variacii na dogovorot i obvrznicata i prodolùvawe na rokot

(a) Obvrznicata, so primena na iznosot na obvrznicata i krajniot rok, }e se primenuva na dogovorot so negovite izmeni i varijacii od strana na vlastodavecot i korisnikot.

(b) Tenderskata obvrznica }e bide polnova`na samo vo pogled na rabotite i dogovornite detali utvrdeni ili opi{ani vo tenderskite dokumenti na denot na stapuvaweto vo sila i nema da se primenuvaat po krajniot rok ili vo sekoj slu~aj vo koj imalo nekoja zna~itelna ili su{testvena izmena na orginalniot tender po efektivniot den, osven ako garantot potvrdi, na ist na~in kako {to e toa navedeno vo stav (v) od ovoj ~len 6, deka tenderskata obvrznica se primenuva na toj na~in ili krajniot rok bil prodolèn.

(v) Sekoja izmena na obvrznicata, vklu~uvaj}i bez ograni~uvawe zgolemuvawe na iznosot na obvrznicata ili izmenata na krajniot rok, }e bidat vo pismena forma, potpi{ani od strana na ovlasteniot zastapnik na sekoj korisnik, vlastodavec ili garant.

~len 7dostava na barawata i procedura

(a) Pobaruvaweto spored obvrznicata }e bide vo pismena forma i }e bide dostaveno do garantot na ili pred krajniot rok ne podocna od krajot na rabotniot den vo glavnoto sedi{te na garantot utvrdeno so obvrznicata na krajniot rok.

296

(b) Pobaruvaweto dostaveno so avtenticizirana tele-transmisija, EDI, teleks ili drugi sredstva za telefaks falsimil ili elektronski prenos }e se smeta deka e primeno pri pristignuvaweto na tie dostavi.

(v) Pobaruvaweto dostaveno do glavnoto sedi{te na garantot utvrdeno vo obvrznicata, so dokaz za isporakata, }e se smeta deka e dostaveno na denot na taa dostava.

(g) Pobaruvaweto dostaveno ili preneseno po po{ta, so soodveten dokaz za isporakata na korisnikot, }e se smeta za dostaveno po realniot priem od strana na garantot.

(d) Korisnikot, koga dava izvestuvawe za koe bilo pobaruvawe so telefaks ili druga teletransmisija ili EDI isto taka }e dostavi kopija od toa pobaruvawe po po{ta.

(|) Sekoe pobaruvawe }e navede kusi detali od dogovorot za negova identifikacija, }e navede deka imalo povreda ili neispolnuvawe i }e gi utvrdi okolnostite za taa povreda ili neispolnuvawe i sekoe barawe za pla}awe, ispolnuvawe ili izvr{uvawe

(e) Po priemot na pobaruvaweto od korisnikot, garantot }e dostavi izvestuvawe vo pismena forma do vlastodavecot za toa pobaruvawe vedna{ {tom toa }e bide razumno prakti~no i pred (a) da napravi nekoa isplata za namiruvawe ili delumno namiruvawe ili (b) da go izvr{i dogovorot ili nekoj del od nego soglasno dogovornite obvrski.

(`) Na pismeno barawe na garantot, korisnikot }e mu gi dade na garantot onie dopolnitelni informacii {to garantot moè razumno da gi pobara za da moè da go razgleda pobaruvaweto i }e obezbedi kopii od celata korespondencija ili od drugite dokumenti vo vrska so dogovorot ili ispolnuvaweto na koja bilo dogovorna obvrska i }e mu dozvoli na garantot, negovite vraboteni, zastanici ili polnomo{nici da izvr{at uvid vo site raboti, stoki ili uslugi izvr{eni ili snabdeni od strana na vlastodavecot.

(z) Pobaruvaweto nema da bide honorirano osven:(i) imalo neispolnuvawe; i(ii) pobaruvaweto bilo istaknato i dostaveno soglasno odredbite od to~kite

a-| od ~len 7 na ili pred krajniot rok.(y) Bez ogled na koj bilo spor ili razlika pome|u vlastodavecot i korisnikot

vo vrska so ispolnuvaweto na dogovorot ili nekoja dogovorna obvrska, }e se smeta deka neispolnuvaweto bilo utvrdeno za celite na ovie Pravila:

(i) po izdavaweto na sertifiaktot za neispolnuvawe od treto lice (koe moè bez ograni~uvawe da bide nezavisen arhitekt ili inèner ili pred-arbitraèn referent na ICC) ako toa go predviduva obvrznicata i po dostavata na toj sertifikat ili zaverena kopija do garantot, ili

(ii) ako obvrznicata ne predviduva izdavawe na sertifikat od strana na treto lice, po izdavaweto na sertifikatot za neispolnuvawe od strana na garantot, ili

(iii) so kone~na presuda, nalog ili arbitra`na odluka na sud ili tribunal od kompetentna jurisdikcija i izdavaweto na sertifikat za neispolnuvawe spored to~ka (i) ili (ii) nema da gi ograni~uva pravata na strankite da baraat re{avawe na koj bilo spor ii razlika proizlezeni od dogovorot ili obvrznicata ili revizija na sekoj sertifikat za neispolnuvawe ili naplata izvr{ena spored toa od strana na sud ili tribunal na nadle`nata jurisdikcija.

(i) Kopija od koj bilo sertifikat za neispolnuvawe izdaden spored y(i) ili (ii) }e bide dadena od strana na garantot na vlastodavecot i korisnikot.

(j) Garantot sekoe barawe }e go razgleda itno i ako baraweto bilo odbieno, vedna{ }e dostai izvestuvawe za toa do korisnikot so avtenti~na tele-transmisija ili drug telefaks, faksimil prenos, teleks, kabel ili EDI, so koe se potvrduva toa

297

pismo, naveduvaj}i gi osnovite za toa odbivawe vklu~uvaj}i gi site prigovori ili drugi pra{awa istaknat spored stav g od ~len 3.

~len 8jurisdikcija i re{avawe na sporovi

(a) Merodavno pravo }e bide pravoto na zemjata izbrana od strana na strankite za regulacija na funkcioniraweto na obvrznicata i vo otsustvo na kakva bilo izre~na odredba za izborot na merodavnoto pravo, toa }e bide pravoto {to go regulira dogovorot i site sporovi ili razliki proizlezeni od ovie pravila vo vrska so obvrznicata }e bidat opredeleni soglasno merodavnoto pravo.

(b) Site sporovi nastanati pome|u korisnikot, vlastodavecot i garantot ili koj bilo od niv vo odnos na obvrznicata regulirana so ovie Pravila, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, kone~no }e bidat re{eni spored Pravilata za koncilijacija i arbitraà na Me|unarodnata trgovska komora so eden ili pove}e arbitri nazna~eni soglasno navedenite Pravila.

(v) Ako obvrznicata ja isklu~uva mo`nosta za arbitraà od ovoj ~len 8, sekoj spor pome|u strankite na obvrznicata }e bide re{en od strana na sudovite na zemjata navedena vo obvrznicata ili, ako nema takva nominacija, od strana na nadle`niot sud vo glavnoto sedi{te na garantot ili, po izbor na korisnikot, nadle`niot sud na zemjata vo koja se nao|a podru`nicata na garantot {to ja izdala obvrznicata.

298

akreditivi

Documents