-
časopis in portals pogledom na morje
CESTE V ISTRIBodo Koper iz glavnega v Istri (Capodistria)
preimenovali v zamašek Istre (Tappodistria).Stran 3
PRISTANIŠČE SEČANovo pristanišće bo namenjeno le ribičem,
ribogojcem in školjkarjem.Stran 4,5
₃₀.₀₀₀ izvodov - Ankaran, Koper, Izola in Piran -
www.obalaplus.si Letnik I - številka 8 - september/oktober 2019
SLIVOVI CMOKIRedko najdemo jed, ki je primerna tako za glavno
jed, kot za sladico.Stran 26
ČISTIMO OBALOIz morja v dveh letih več kot 50.000 kg
odpadkovStran 6-7
BRANKO ĐURIĆ ĐUROBosanci in Slovenci imamo enak smisel za
humorStran 8-11
BORIS ŠULIGOJ O CESTAH V ISTRI
NEKAJ O ŠKOLJKAH
NOVE PREMIERE V KOPRU
-
2 3OBALAplus časopis in portals pogledom na morje
Spoštovani bralciV 35 letih delovne dobe v medijih sem se
skoraj
vedno držal zame zlatega pravila, da se javno ne ukvarjam z
drugimi mediji. Seveda sem vedno pozorno spremljal (skoraj) vse
slovenske medije, ki so bili in so relevantni. Samo tako sem lahko
(upam) dobro opravljal svoje delo. Medija, v katerem sem delal,
nikoli nisem uporabljal za ukvarjanje s konkurenčnimi mediji. Še
posebej pa ne s tistimi, katerih vpliv je v slovenski javnosti
minimalen. Če danes nekdo širi neresnice in laži ter zato izkorišča
še družbene medije, vseeno lahko laž, če jo dolgo ponavljamo,
postane resnica. Tako je, meni drugače nepoznan medij, že dvakrat
zapisal popolno neresnico. Enostavno bi lahko rekli, da se je
zlagal. V časopisu, ki ga prebirate, naj bi objavljali intervjuje,
ki naj bi jih intervjuvanci plačali, mi pa jih ne bi označili kot
plačan članek. Še več. Omenjeni medij celo mene osebno obtožuje, da
delam takšne intervjuje. Že sama trditev oziroma ideja, da je lahko
intervju plačan in objavljen, ne da bi bralci vedeli, kakšen tip
intervjuja je to, je meni neznana praksa. Verjetno ta trditev
(zanimivo seveda, da pod trditev ni nihče podpisan) pomeni, da oni
poznajo takšno prakso. Mogoče jo oni uporabljajo, mi pa je ne in je
nikoli ne bomo. Naše bralce enostavno preveč spoštujemo, kar bi
težko rekel za ustvarjalce (ne novinarje) tega manj poznanega
medija. Še enkrat: vsebina, ki je plačana (in zaradi katere ta
časopis sploh lahko izhaja) je vedno posebej označena. Ampak dovolj
o tem. Že tako je verjetno preveč. Res je, da me laži, ki jih
nekateri objavljajo, vedno razjezijo. Vedno pa ste mi v tolažbo
bralci, za katere verjamem, da medije, ki lažejo, prav dolgo ne
boste spremljali. Bi rekel, da laži niso najboljša strategija za
razvoj uspešnega medija.
Gremo raje k bolj pomembnim in veselim novicam. V tej številki
boste lahko prebrali prvi članek za vaš in naš časopis, ki ga je
napisal dolgoletni Delov in eden najboljših slovenskih novinarjev
Boris Šuligoj, ki tako postaja reden pisec našega časopisa. In če
smo že pri dobrih novicah, še dve: Obala plus, zahvaljujoč dobremu
odzivu med bralci in posledično oglaševalci, ostaja vaša mesečna
doza informacij in v tej številki vam ponujamo intervju enega zmed
najbolj znanih prebivalcev Fiese, ki ga je za intervju sicer zelo
težko dobiti.
Tomaž Perovič
AKTUALNO
Časopis in spletni portal OBALAplus sta vpisana v razvid medijev
Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2216.Izdajatelj MBM
MEDIA d.o.o., Lepa cesta 24, 6320 Portorož. ISSN 2670-4609. Datum
izida 26. in 27. september 2019.Število izvodov 30.000.
Distribucija preko Pošte Slovenije v gospodinjstva občin Ankaran,
Koper, Izola in Piran.Odgovorni urednik Mauro Belac,
[email protected], 040 771 000. Urednik Tomaž Perovič,
[email protected], 040 622 473. Spletni portal in socialna
omrežja Tina Saražin, [email protected], 031 450 50. Člani
uredništva: Petra Mežnarc, Bojana Leskovar, Nuša Pevc, Klara
Beltram, Manca Hribovšek, Romina Salvi, Rok Decorti, Sašo
Mejak.Trženje, oglaševanje in naročene objave,
[email protected], 040 600 700. Oblikovanje in prelom tiskane
izdaje Tedy Grbec, GT-design d.o.o. Oblikovanje spletnega portala
Elvis Dobrilovič.Stališča avtorjev prispevkov ne izražajo nujno
stališč uredništva. Za točnost podatkov v podpisanih vsebinah
odgovarjajo avtorji oz. naročniki objav. Za nepodpisane vsebine je
avtor uredništvo. Komercialna sporočila so ločena od vsebin.
Naročene objave so označene z oznako .
Prvi dogovor za opravljanje del je bil sklenjen leta 1999 z
Zdravstvenim domom Izola. Temu je še istega leta, ob podpori Občine
Izola, sledil dogovor o sodelovanju s Komunalo Izola, kar je
omogočilo širitev programa in zagotovilo delo večjemu številu
uporabnikov. V skladu s slednjim dogovorom se skrb za tri igrišča v
mestu: Birba 1, Birba 2 in igrišče v parku Oktobrske revolucije, po
dvajsetih letih, še vedno kontinuirano in uspešno izvaja. Na
podlagi prvih pozitivnih izkušenj so se podobni programi začeli
razvijati v vseh enotah VDC Koper.
Največja vrednost programa zaposlovanja oseb s posebnimi
potrebami zunaj prostorov zavoda je njihovo vključevanje v okolje.
Pomembne pozitivne učinke pa ima tovrstno delo tudi za samo
skupnost, v kateri se izvaja, kar je poudaril tudi izolski župan
Danilo Markočič, ki se je ob tem vsem skupaj zahvalil za odlično
sodelovanje.
Vsakodnevna prisotnost oseb, ki so zaradi različnih osebnih
značilnosti označeni za drugačne in do katerih javno mnenje neredko
goji predsodke, je eden od predpogojev spoznavanja in zbliževanja,
s tem pa tudi preseganja strahov,
stereotipov in predsodkov. »Izredno prijeten je občutek, ko na
igrišču srečam nasmejano osebo, ki je pravkar z veseljem opravila
svoje delo in ponosen sem, da je naše podjetje partner v socialnem
programu,« je na današnjem dogodku povedal direktor Denis Bele in
dodal, da gre za primer dobre prakse tudi za ostale občine v
državi.
Uporabniki VDC so se, poleg sodelovanja pri vzdrževanju otroških
igrišč, letos pridružili tudi aktivnostim za ureditev prostorov
novega CUP-a, ki ga je Komunala Izola v mesecu maju odprla v centru
Izole, z veseljem pa se udeležujejo tudi kreativnih delavnic.
Uporabniki VDC Koper so dogajanje popestrili s svojim plesnim in
pevskim nastopom. Plesnih korakov in prepevanja se učijo v Društvu
Sožitje obalnih občin. Brez zadržkov so se pri prepevanju pesmi
Svet samo tvoj je pridružili tudi izolskemu raperju Drillu. V znak
dobrega sodelovanja je Komunala Izola VDC Koper podarila nov
delovni stroj – kosilnico.
Petra Mežnarc
OBALA
ZELENI PROGRAMIJavno podjetje Komunala Izola in Varstveno
delovni center Koper (VDC Koper) sta v prejšnjem tednu slavnostno
obeležila 20. obletnico sodelovanja pri izvajanju Zelenega
programa. Temeljni namen programa je širitev možnosti za delo in
večjo socialno vključenost oseb s posebnimi potrebami.
Vlada je leta 2013 potrdila izbiro trase tranzitne ceste v Istro
(Koper - Šmarje - Dragonja). Novembra 2016 je bil razgrnjen in
obravnavan osnutek DPN. Po treh letih pa Dars še zmeraj pripravlja
strokovne podlage, s pomočjo katerih bodo šele pripravili stališče
do pripomb s tedanje javne razgrnitve. Ko bodo ta stališča do
pripomb iz razgrnitve sprejeli, bodo dopolnili idejni projekt in
ostale strokovne podlage, nato bodo dopolnili še DPN in javnost
vnovič seznanili s spremenjenimi rešitvami. Zatem bodo vnovič
pridobili mnenja vseh nosilcev urejanja prostora in šele potem bodo
izdelali nov predlog DPN, za katerega bo morala vlada sprejeti
uredbo. Z ministrstva za okolja so nam pojasnili, da se zatika že
pri iskanju novih površin za odlaganje viškov materiala in da Dars
naroča izdelavo dodatnih strokovnih podlag za njihovo umestitev v
prostor. Posebej zahtevno je bilo usklajevanje posegov na
kmetijskih zemljiščih, usklajevanje zaradi vplivov na naravo in
vode ter varstva okolja. Veliko preverjanja in nove strokovne
podlage je terjala pripomba koprske občine, da naj se del trase
mimo Šalare skrije v vkopu ali z nadkritjem. Darsovo naročilo
strokovnih podlag je v zaključni fazi, tolaži MOP.
Popraviti šmarsko traso Koper - Dragonja
Župani štirih obalnih občin so se po večletnih usklajevanjih
nedavno le dogovorili, da tranzitne ceste nima smisla voditi skozi
dva krajinska parka (strunjanski in sečoveljski), skozi Strunjan in
Lucijo do Sečovelj, pač pa je treba dati absolutno prednost cesti
Koper - Šmarje - Dragonja. Za ta namen so najeli priznanega
urbanista in profesorja Janeza Koželja, ki je septembra skupaj s
sodelavci pripravil nekaj rešitev, vendar so mu župani dali še
nekaj tednov časa za dopolnitve. Kaže, da so dokončno zavrnili
možnost, da bi povsem na novo začeli pripravljati predlog trase,
znane kot Jakomin - Zajčeva trasa, po kateri bi tranzit vodili
skozi tunel Markovec in jo z izolske obvoznice speljali pod Baredi
do doline Drnice oziroma do Dragonje. Tak predlog so že pred
štirimi leti preverili in ovrgli v pristojnih državnih službah
zaradi preozkega predora Markovec, pri razcepu Izola ne bi bilo
mogoče zagotoviti predpisanih minimalnih razdalj med priključki in
razcepi. Poleg tega bi ves tranzit dodatno vodili
skozi sam Koper, med starim mestnom jedrom, Bonifiko in
Semedelo.
Ostali so pri zahtevi, da je treba potek cestne trase Koper -
Šmarje - Dragonja popraviti predvsem pri naselju Šalara (cesto
skriti in preprečiti moteče vplive na naselje), opustiti načrtovan
bencinski servis in avtocestno bazo, pod šmarskim križiščem
zgraditi daljši predor in namesto 62 hiš porušiti le nekaj hiš.
Ker država tako zavlačuje pripravo gradnje ceste proti Dragonji,
je želel prejšnji župan Boris Popovič že pred tremi leti doseči, da
bi čim hitreje rekonstruirali obstoječi del Šmarske ceste med
Slavčkom in Cimosom. Morali bi zgraditi nove priključke, viadukte,
nadvoze, vkope, s čimer bi v največji možni meri na obstoječi cesti
ločili tranzitni promet od lokalnega. A tudi pri tej, hitreje
izvedljivi različici šmarske trase, za katero so predvideli 21,5
milijona evrov (večino denarja bi prispevala Dars in Direkcija RS
za infrastrukturo) se zapleta. Naročilo za izbiro projektanta bo
občina Koper morda razpisali prihodnji mesec. Dela pa se pred
koncem 2020 ne morejo začeti.
Bodo Koper iz glavnega v Istri (Capodistria) preimenovali v
zamašek Istre (Tappodistria)?
ISTRA
CESTE V ISTRI SO DRŽAVI DEVETA BRIGACeste v slovenski Istri so
iz leta v leto večja mora prebivalcev in obiskovalcev Istre. Promet
je gostejši, zastoji vse daljši, in nič ne kaže, da bi bilo
naslednjih nekaj let drugače. Državna administracija in Dars imata
toliko težav pri pripravi osnovne dokumentacije, da Istrani to
zamudo že primerjajo s sabotažo. Hrvaška Istra je že zdavnaj
zgradila svoj cestni »ipsilon«, slovenska država pa že več kot15
let ne uspe pripraviti niti uredbe o državnem prostorskem načrtu
(DPN), kaj šele zgraditi cesto.
Napisal Boris Šuligoj
-
4 5OBALAplus časopis in portals pogledom na morje AKTUALNO
Piranski župan se je sestal z deležniki, ki sodelujejo v
projektu obnove ribiškega pristanišča v Seči. Z njimi je pregledal
obstoječe stanje in se dogovoril o nadaljnjih korakih. Delovnega
srečanja so se poleg ministrice, župana in strokovnih služb
udeležili še: Robert Smrekar (direktor Krajinskega parka Strunjan),
Edi Germšek (Prosub d.o.o.) in predstavniki civilne iniciative
Seča, ki jih vodi Andreja Humar. Vsi deležniki so predstavili svoje
poglede in se dogovorili, da bodo v naslednjih tednih uspeli
poiskati skupne rešitve za ureditev ribiškega pristanišča, ki bodo
prilagojene potrebam in željam vseh deležnikov.
Kot vemo so piranski občinski svetniki investicijski program za
ribiško pristanišče Seča potrdili na julijski izredni seji. Ob tem
so sprejeli še sklep o ustanovitvi devetčlanske delovne skupine za
nadzor projekta. Po mnenju občine predstavlja investicijski projekt
ureditve ribiškega pristanišča zelo pomemben projekt, tako lokalno
kot nacionalno, s katerim želi Občina Piran ob pomoči treh
ministrstev urediti razmere na omenjeni lokaciji v smislu krajinske
krajine, splošne urejenosti in kultiviranosti. Občina želi z
ureditvijo Ribiškega pristanišča Seča, ribogojcem in školjkarjem
omogočiti varne pogoje za delo ter urediti sedaj zanemarjeno
območje, ki predstavlja po mnenju velike večine prebivalcev in
obiskovalcev enega izmed najbolj degradiranih delov slovenske
obale.
“Ureditev ribiškega pristanišča, ki si ga želimo izvesti ob
pomoči evropskih sredstev v višini 2,1 milijona evrov, bi omogočila
njegovo varnejšo uporabo in zagotovila bolj urejeno skladiščenje v
smislu potreb, ki jih imajo ribiči, ribogojci in školjkarji. Hkrati
ne gre prezreti pozitivnih učinkov na krajinski park, saj bi se z
izvedbo novega zajema solne vode izboljšala kakovost slanice in s
tem kakovost tradicionalno pridelane soli v Krajinskem parku
sečoveljske soline. Trenutni zajem vode je namreč izveden iz
pristanišča, kar ne predstavlja optimalne rešitve v smislu
kakovosti dotekajoče vode”, so prepričani na piranski občini. Ob
tem poudarjajo, da območje ribiškega pristanišča, ki je kot ribiško
pristanišče določeno v Zazidalnem načrtu Polotok Seča, ne posega v
območje Škvera. “Območje Škvera se ohranja v sedanjem stanju. Prav
tako je območje Škvera z ohranitvijo dejavnosti opredeljeno v
omenjenem prostorskem aktu”, so še pojasnili. Projekt prav tako
zajema zaščito rastlin, saj je predvidena njihova presaditev na
manj izpostavljeno območje. Za zaščitene ptice iz krajinskega
parka, kjer bi se začasno odlagal mulj, je predvidena izvedba novih
gnezdišč – skladno z dogovorom s Krajinskim parkom sečoveljske
soline. Kot so še povedali na piranski občini, projekt hkrati
predvideva ekološke izboljšave, saj ne bo več nevarnosti iztekanja
tekočin iz ob oseki nasedlih plovil, meteorne vode pa bi se
odvajale preko lovilcev olj. Za fekalne odplake bi se uredila mala
komunalna čistilna naprava z uporabo prečiščene odpadne vode za
splakovanje sanitarne vode.
Plovba velikih ladij ne bo mogoča“Projekt poglabljanja
pristanišča bi vključeval
odstranjevanje oziroma čiščenje mulja na globino do 2,50 metra
(kar velja glede na hidrografsko ničlo), kar omogoča ob oseki
plovbo plovil z ugrezom do 1,50 metra”, so pojasnili na občini ter
izpostavili, da morebitna plovba velikih ladij ne bo mogoča. Ob
pridobitvi evropskih sredstev iz sklada za ribištvo bi bilo namreč
pristanišče strogo namensko, kar pomeni, da bi bilo namenjeno le
ribičem, ribogojcem in školjkarjem. Kot so nam pojasnili na občini,
naj bi bil obalni zid po projektu obložen s kamnitimi bloki, pri
čemer se bi v največji možni meri uporabili že obstoječi bloki.
Površine trenutno betonskih pomolov bi ostale po sanaciji enake,
saj predstavlja takšna konstrukcija, ki stoji na pilotih, najmanjši
možni poseg v muljasto dno. Poudarili so, da
ni možna izvedba pilotov iz lesenih debel, saj je njihova
življenjska doba zaradi živih organizmov (ladijske svedrovke), ki
se zajedajo vanje, žal zelo nizka - zgolj nekaj let. Tovrstna
izvedba bi bila možna le z debli posebne vrste dreves iz tropskih
gozdov. “Ureditev ribiškega pristanišča pomeni obenem začetek
urejanja protipoplavnih nasipov na Dragonji. Za zaščito celotnega
območja Krajinskega parka s kulturno in naravno dediščino je namreč
v nasipe potrebno vgraditi lokalni material”, so povedali na
piranski občini. Mulj, ki ostane pri poglabljanju, bi bil tako po
izsušitvi koristno uporabljen za protipoplavno zaščito. Deponija
mulja na opuščenih solnih poljih bi omogočila še njeno uporabo za
morebitno kasnejše poglabljanje Jernejevega kanala. “Projekti
Ribiškega pristanišča, Jernejevega kanala in protipoplavne zaščite
sečoveljskih solin so tako medsebojno povezani in se dopolnjujejo.
Ureditev plovne poti ribiškega pristanišča, predstavlja zato
začetek ureditve plovne poti Jernejevega kanala”, so še
povedali.
Vrednost investicije v ureditev ribiškega pristanišča Seča po
investicijskem programu, ki sloni na projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projektantskem predračunu, dosega
2.543.116 eur. Občina Piran bi lahko iz Evropskega sklada za
pomorstvo in ribištvo črpala sredstva v višini 2.099.242 eur, kar
pomeni, da bi morala zagotoviti lastna sredstva
PIRAN
RIBIŠKO PRISTANIŠČE SEČAŽupan Občine Piran Đenio Zadković je
nedavno na delovnem sestanku gostil ministrico za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Tema pogovora je bilo
načrtovanje ribiškega pristanišča Seča, ki predstavlja vhod oziroma
začetni del Jernejevega kanala.
v višini 443.874 eur.Civilne iniciative so za ureditev, vendar v
okviru
kulturno naravovarstvenih standardovGlede na to, da je veliko
zanimanja civilnih
iniciativ glede same ureditve ribiškega pristanišča, so se na
piranski občini odločili, da organizirajo delovni sestanek, na
katerega so povabili člane delovne skupine. Sestanka se je
udeležila tudi Katja Radin, podpredsednica Krajevne skupnosti
Lucija, ki nam je po sestanku povedala: “Po napornih in občasno
precej burnih pogajanjih so predstavniki občine naposled nekako
uvideli, da je potrebno stopiti korak nazaj in prisluhniti zahtevam
Civilne iniciative Seča, kar jim je svetoval tudi dr. Bojan Pahor,
direktor Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem
ministrstvu, ki je sestanek zelo uspešno vodil in ga tudi uspešno
pripeljal do konca. Civilna iniciativa je predstavila svoja
stališča in zahteve, s projektantom in drugimi prisotnimi
strokovnjaki za različna področja se je kasneje ugotavljalo, kaj je
v projektu možno spremeniti in česa ne.” “Predstavniki Civilne
inciative Seča in jaz kot predstavnica Krajevne skupnosti Lucija,
smo se
na vprašanje dr.Pahorja, ali sploh podpiramo projekt Ribiško
pristanišče soglasno izrekli, da seveda projekt podpiramo, vendar
strogo v okviru kulturno naravovarstvenih standardov.” Predvsem pa
menijo, da mora biti projekt prilagojen veljavnim zakonom o
upravljanju Krajinskega parka Sečoveljske soline, kar pomeni, “da
predvideno odlaganje mulja na solna polja nikakor ne pride v
poštev, saj bi to povzročilo nepopravljivo škodo na njih. Prav tako
zavračamo betoniranje obale in pomolov, ti morajo biti zgrajeni iz
blokov istrskega kamna”, je zaključila podpredsednica Radinova.
Se je pa zadeva hitro obrnila in že po drugem sestanku so iz
Civilne iniciative Seča sporočili, da niso zadovoljni s
popravljenim in prilagojenim načrtom ureditve ribiškega
pristanišča. Kot so povedali, ob spremembah projektanti niso
upoštevali najbolj bistvenih pripomb zainteresirane javnosti. Na
piranski občini so ponovno poudarili, da so projekt ureditve
Ribiškega pristanišča Seča potrdili občinski svetniki “in to tako v
obliki sprejema proračuna kot na temu vprašanju namenjeni
občinski seji”. Če kdo misli, da lahko temu oporeka, ga Občina
Piran poziva, da naj slednje izpodbija z vsemi pravnimi sredstvi,”
so pojasnili. Vseeno jih stališče civilne iniciative žalosti, saj
je bil projekt prilagojen glede na njihove prvotne, a hkrati v
zadnjih dneh ponovno spremenjene ali dopolnjene pripombe. Še vedno
pa obstaja dejstvo, da projekt podpirajo tako rekoč vsi ostali
deležniki, naj gre za še eno civilno iniciativo Seče, v katero so
vključeni okoliški prebivalci, lokalni ribogojci in školjkarji ter
lokalna in celotna slovenska javnost. Priložnost za resnično
edinstvena, saj bi lahko Občina Piran iz sredstev Evropskega sklada
za pomorstvo in ribištvo bi lahko dobila več kot 2 milijona
evrov.
Zapelji v novo dobo. Izberi hibridno moč.
NOVA COROLLA
Nova Corolla je na voljo v karoserijskih izvedbah kombilimuzina,
karavan in limuzina. Ponaša se s hibridno tehnologijo naslednje
generacije, ki jo odlikuje edinstvena kombinacija zmogljivosti,
učinkovitosti in nizke ravni izpustov.
TOYOTA-JEREB.SI
Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,2 do 6,0 l/100km
in emisije CO₂: od 76 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG.
Emisije NOx: od 3,0 do 30,8 mg/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je
najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo
k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k
čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in
PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.
CENTER JEREBPolje 9b, Izola(05) 616 80 01
PoročaPetra Mežnarc
-
6 7OBALAplus časopis in portals pogledom na morje EKOLOGIJA
združimo vse naše člane in skupaj izvedemo čistilno akcijo. To
naredimo vsaj trikrat letno, enkrat letno naredimo akcijo s
potapljači, ki je vedno zelo koristna. Potapljači pobirajo odpadke
z morskega dna in nam jih predajo na supe. Gre za idealno
kombinacijo, ker mi ne moremo pobirati odpadkov v globini, po drugi
strani pa potapljači zelo težko plavajo z odpadki, ki jih najdejo.
V tandemu smo zelo učinkoviti in letos smo skupaj zbrali 5 kubičnih
metrov odpadkov,« je povedal Vivoda. Enkrat letno naredijo tudi
akcijo s koprskimi košarkarji Sixt Primorska, kjer organizirajo tek
po zaledju in hkrati pobirajo odpadke. »Lani je bila čudovita
akcija, tudi letos jo bomo ponovili. Ena izmed teh je locirana v
Žusterni. Vsem mimoidočim predstavimo naše delovanje in na mestu
izposojamo supe za vse tiste, ki bi radi to preizkusili. V okviru
teh akcij organiziramo tudi tečaje supanja, da se ljudje spoznajo s
športom, varno uporabo in podobno,« je razložil.
Njihova najpogostejša štartna pozicija je Žusterna oziroma
Center vodnih športov, kjer imajo prostor za shranjevanje supov.
Želijo si tudi svoj uraden prostor, vendar jim ga zaenkrat koprska
občina še ni zagotovila. »Organizirani smo kot društvo, predvsem
zato, da lahko tudi formalno delujemo. Drugače pa moram poudariti,
da naš primarni cilj ni pridobivanje števila članov, ampak dejanski
učinek na samo naravo,« je povedal Vivoda in nadaljeval: »K nam
vabimo vse. Tudi tiste, ki niso člani društva. Tisti, ki se pa
včlanijo, morajo spoštovati statut društva, v katerem piše, da se
vsak obvezuje, da bo med športnimi aktivnostmi v naravi pobral še
kakšen odpadek. Članarina je simbolična, 5 evrov, ravno toliko, da
uspemo pokriti administrativne stroške čez leto.«
Opozoril je, da imajo večkrat finančne težave, saj želijo kot
društvo vsem podpornikom zagotoviti brezplačno izposojo sup opreme,
posamezniki pa to odplačajo tako, da poberejo odpadke. »Za nas je
odpadek bolj pomemben od denarja,« je bil jasen Vivoda. Trenutno
imajo za izposojo 10 supov, ki so primerne velikosti in oblike za
pobiranje odpadkov. Sredstva pridobivajo z donacijami in drugimi
prispevki. Društvo se lahko pohvali tudi z izjemnimi dosežki na
tekmovanjih s supom. »V lanskem letu smo kot društvo dosegli skoraj
10 odličij na tekmovanjih s supom, tako da smo z letošnjim letom
osredotočili tudi na tekmovalne discipline in upamo, da bo v
naslednjem letu športno društvo NNN še bolj vidno tudi na
tekmovalnem sup področju,« je pojasnil predsednik društva. V
društvu so med drugim opazili, da so postali pomemben sogovornik
naravovarstvenih iniciativ in medijev. »Sodelovali smo že v kar
nekaj naravovarstvenih oddajah. Aktivno smo prisotni v
medijih, saj redno poročamo o naravnih ujmah ali podobnih
tematikah,« je še povedal.
Ko pripeljejo odpadke na kopno, jih pravilno razvrstijo v
zabojnike v zbirnih centrih. Pred časom so nekoliko več sodelovali
z lokalnimi komunalnimi podjetji, v zadnjem času nekoliko manj.
Podjetja so jim pomagala nabaviti določen del opreme. Njihov velik
podpornik je Luka Koper, ki jih je podprla že drugo leto zapored.
Letos so z njimi sodelovali v okviru luških dni, predsednika
društva pa so postavili kot botra, predvsem zato, ker je bila rdeča
nit onesnaževanje oziroma plastika. Postali so ambasadorji
iniciative Moja reka.si. To je vseslovenska akcija, kjer se
promovira ravno take akcije, in sicer čiščenje narave po različnih
lokacijah po Sloveniji.
Kakšnih odpadkov je v našem morju največ?
»Nič presenetljivega. Najbolj prisotna je plastika, predvsem
zato, ker pač plava. Na žalost plava samo 1/3 plastike, kar pomeni,
da tisto, kar mi vidimo, je le vrh ledene gore. Vsaj še 2/3
plastike nas čaka pod morskim dnom. Veliko je ostankov embalaže,
raztrganih ribiških mrež in podobnega. Ogromno je vrečk, pločevink
in steklenic,« je naštel Miha Vivoda. Kot je dejal, je po vsakem
močnem vetru teh odpadkov veliko. »Ljudje velikokrat mislijo, da je
toliko odpadkov zaradi turizma in turistov, vendar temu ni tako.
Drži sicer, da se po vikendu pozna, da je več odpadkov, vendar so
največji onesnaževalec morja reke. S kopnega prenesejo vse v morje.
V severnem Jadranu je to nedvomno Pad, kjer opažamo, da več kot je
padavin, več odpadkov prinese k nam. Največji onesnaževalec v
Jadranskem morju pa so albanske reke.«
Miha Vivoda je prepričan, da lahko vsak izmed nas naredi veliko
za naravo. »Menim, da se ne smemo omejevati in misliti, da smo samo
kapljica v morju. Mi smo do danes pobrali že zelo veliko odpadkov
in verjamem, da jih bomo še veliko več. Menim, da mora vsak od nas
dati svoj prispevek k čistejši naravi,« je zaključil predsednik
društva NNN.
Petra Mežnarc
Miha Vivoda, predsednik društva Naredi nekaj za naravo (v
nadaljevanju NNN), je povedal, da so se aktivnosti društva dejansko
pričele že leta 2016: »Nekako je vse skupaj sovpadalo s časom, ko
je supanje postalo vse bolj priljubljeno tudi na naši obali. Ko
supaš na morju, ne moreš mimo tega, da ne bi opazil vrečk,
plastenk, steklenic in podobnih odpadkov, ki plavajo v morju.«
Povedal je, da so jih tako počasi pričeli pobirati. Po njegovih
besedah so supi zelo primerni za to dejavnost, saj so dovolj
veliki, da lahko shranjuješ stvari in mirno veslaš naprej.
»Zanimivo je bilo, ker me je pri pobiranju odpadkov nekdo slikal in
poklicala me je kolegica, ki dela na enem izmed regionalnih
časopisov in vprašala, če sem na sliki jaz. To je bila prva bolj
uradna objava oziroma začetek našega dela. Ljudje so na ta način
pričeli zaznavati in ceniti naše delo,« je pojasnil predsednik
društva NNN. V začetku leta 2017 so ustanovili društvo, mu nadeli
ime Naredi nekaj za naravo in od takrat naprej delujejo pod tem
imenom. Kot je povedal Vivoda, jih ljudje večinoma poznajo po
supanju, izpostavil pa je, da njihovo naravovarstveno dejavnost
opravljajo tudi med tekom, rolkanjem, longboardanjem in
pohodništvom v naravi. »Definitivno pa med supanjem poberemo daleč
največ stvari in smo najbolj koristni. Sup je res zelo uporabna
stvar. Poleg športne dejavnosti, naredimo še dobro delo za naravo.
Veliko smo na vodi, tako da je učinek velik,« je še dejal.
V dveh letih pobrali 50 tisoč odpadkovNjihova motivacija je
prispevek k naravi,
predvsem tudi zato, ker so radi v naravi in ker ne marajo
narave, ki je onesnažena. »Mislim, da je to res minimalen vložek,
ki ga lahko naredimo. Velikokrat nas ljudje sprašujejo, ali se nam
zdi to dovolj in ali ni to jalovo početje, ampak po pravici
povedano, v dveh letih smo pobrali 50 tisoč odpadkov. Če vsak izmed
nas naredi nekaj, lahko skupaj naredimo zelo veliko,« je prepričan
Vivoda. S tem se strinja tudi Mitja Štrajhar, soustanovitelj
društva NNN, ki je povedal: »Razlog mojega početja tiči v tem, da
svoj prosti čas zelo rad preživljam v naravi, v kateri vidim
bistveno pristnost, ki je meni pomembna, brez raznih primesi
družbe, ki vanjo ne sodijo. Predvsem sem mnenja, da vsaka dejanja v
zvezi z odpadki, pa najsi bodo še tako majhna, lahko prinašajo
velike rezultate.« Vivoda je pojasnil, da supajo skoraj vsak dan in
pobirajo odpadke in se s tem razlikujejo od ostalih društev, ki jih
pobirajo bolj akcijsko. »Mi skušamo skrb za naravo vključiti v
posameznikov
vsakdan, kar pomeni, da kjerkoli si, lahko nekaj prispevaš.
Ljudi stimuliramo, da nekaj naredijo za naravo, ali poberejo
odpadek ali ne uporabljajo stvari za enkratno uporabo oziroma
skušajo to uporabo zmanjšati,« je povedal predsednik društva NNN.
Dostikrat jih ljudje tudi vprašajo, ali ne bi bilo boljše, da bi
pričeli delovati na kakšnih drugih področjih. Na to Miha Vivoda
odgovarja, da ne izključujejo nobene ideje. Strinjajo se, da je za
naravo možno narediti veliko na različnih področjih. Prepričani so,
da je posameznik zelo močno orodje. Ob tem je poudaril, da ne
gre
samo za to, da odpadke poberejo, temveč so prepričani, da
posameznik, ki odpadek pobere, tudi v okolje ne bo ničesar odvrgel.
Po njegovih besedah je šport dejavnost, ki te neposredno povezuje z
naravo. »Naše društvo je povezano s športom, poskušamo stimulirati
ljudi, da to počnejo vsak dan in kjerkoli. Velikokrat se nam zdi,
da je posameznik v tej problematiki premajhen, ampak jaz se s tem
ne strinjam. Če na tem mestu ponovno omenim, koliko odpadkov smo
pobrali v dveh letih, in sicer 50 tisoč, podatek govori zase,« je
prepričan. Prav tako se ne strinja, da so glavni krivci za to
velika podjetja, ki to proizvajajo. Meni namreč, da smo osebno
odgovorni za to. »Če oni to proizvajajo, mi to uporabljamo. Če
posamezniki prenehamo nekaj uporabljati, nehamo kupovati,
bo to najprej ostalo na policah, kasneje pa se bo nehalo
proizvajati,« je prepričan in poudarja, da je najprej potrebno
začeti pri sebi. »Naše društvo želi, da ljudje začutijo in pričnejo
s spremembami v skrbi za okolje pri sebi. Prepričan sem, da to
prinaša najbolj dolgoročne učinke za nas in naše zanamce.«
Večkrat letno razne čistilne akcije, sicer pa pobirajo odpadke
vsak dan
Društvo, ki trenutno šteje okrog 20 članov in
preko 1000 podpornikov, aktivno deluje skoraj vsak dan. Veliko
podpornikov imajo po vsej Sloveniji. Skozi njihove akcije se zvrsti
najmanj 500 udeležencev, imajo pa še veliko podpornikov, ki
delujejo na drugih področjih. »Naša iniciativa stimulira ljudi, da
naj delajo vsak dan, kjerkoli in kadarkoli. Vedno jih lahko dobite
preko Facebooka, jim sporočite kakšno dobro idejo. Kolikor je
znano, so prvo takšno društvo, zato so prejeli številne klice
podpornikov iz drugih delov Slovenije, ki so želeli tudi sami
organizirati podobno društvo. Vivoda je na to ponosen, saj je to
ogromna potrditev njihovega delovanja.
Vsako leto obiščejo večja slovenska jezera in reke ter tudi tam
skušajo narediti kar največ za naravo. »Organiziramo tudi več
akcij, kjer
OKOLJE
NAREDI NEKAJ ZA NARAVO TUDI TINa naši obali že več let opažamo,
da je na morju vedno več suparjev, ki ob tej vedno bolj
priljubljeni športni dejavnosti skrbijo tudi za naravo in iz morja
pobirajo različne odpadke.
Oglasi v OBALApluse: [email protected]: 040 600 700
-
8 9OBALAplus časopis in portals pogledom na morje AKTUALNO
Na celotno dogajanje se je odzval celo Inšpektorat RS za okolje
in prostor, ki je takrat pregledal delovanje koprskega podjetja
Marjetica. Inšpektor je tako preveril, kako poteka izvajanje
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske vode.
Po pregledu je inšpektorat potrdil, da Marjetica
Koper odzivno in korektno izvaja koncesijo gospodarske javne
službe. Kot pripombo so takrat predlagali le dopolnitev nekaterih
pravilnikov in uskladitev programa.
Naj spomnimo, da so se v hudournik v Žusterni, ki se izteka v
morje, v začetku avgusta izlile odpadne vode iz bližnje fekalne
kanalizacije. Šlo naj bi sicer za zelo majhne količine fekalne
vode, a je Javni zavod za šport MOK kljub temu na kopališču
takoj izobesil rdečo zastavo in kopalkam ter kopalcem omogočil
brezplačno kopanje na bazenu.
Pristojne službe so se nato noč in dan trudile, da je kopališče
začelo znova obratovati. Marjetica Koper je na pobudo Mestne občine
Koper in v sodelovanju z Gasilsko brigado Koper tako zajezila in v
celoti preprečila iztok hudourniških vod v morje ter izvedla
temeljito čiščenje iztoka in plaže, ob tem so delavci Marjetice
pregledali tudi kanalizacijski vod, kjer ni bilo zaznanih nobenih
napak.
Kot so nam sporočili z Marjetice Koper, je hitro intervencijo
omogočilo prav dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Zadnji
primer namreč dokazuje, kako uporabne in dobrodošle so ažurne
informacije predstavnikov skupnosti, saj so prav zaradi prvih
obvestil občanov lahko hitro in efektivno reševali nastalo
težavo.
Za OBALAplus so izpostavili še, da so prav črni priključki
predstavljali težavo, saj se le-ti v končni fazi prelijejo v
hudourniški iztok. O vseh odkritih in samoprijavljenih subjektih
(črnih priključkih) so nato obvestili OI MOK, ki je pristojna za
nadaljnjo izvedbo postopkov.
Foto: Duško Madžarović/facebook profil
KOPER
ONESNAŽENJE MORJA S FEKALIJAMIOnesnaženje morja s fekalijami je
vir potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in nevarnost za splošno
okoljsko škodo. Razlogi za onesnaženje velikokrat izhajajo iz
nespoštovanja pravil pri priklapljanju na javno fekalno ali
meteorno kanalizacijo. Vsi se še dobro spomnimo letošnjega poletja,
ko je v medijih odjeknila novica o onesnaženju morja v Žusterni, ko
so zaradi nastalega hudournika ob deževju v morje našle pot
fekalije.
VBS d.o.o. PortorožObala 125, 6320 Portorož
tel.: 05/677-85-80GSM: 031/637-176
e-mail: [email protected] storitve d.o.o. Portorož
AKCIJA 890€Garažna sekcijska vrata DoorHan
Cena vključuje vrata (motiv M-Line, površina woodgrain), motorni
pogon z dvema daljinskima oddajnikoma, montažo ter 9,5% DDV. Akcija
velja do 31.12.2019.
Barva: bela RAL 9010, srebrna RAL 9006, zlati hrast, temni
hrastDimenzije: do 2750 x 2280 mm
®
040 206 765 [email protected] http://www.ledus.si Ledus David
Bergoč s.p. Prvačina 26
https://www.blt.si
GARAŽNA IN VHODNA VRATA
Nova poslovna enotana primorskem!
Harris je bil na koncu prvo ime tekme, ob čemer na parketu ni
preživel niti polnih 20 minut. Trener Jurica Golemac ga je na klop
zasluženo posedel že kmalu po začetku drugega polčasa, ko je zadel
svojo sedmo trojko in skupaj tako dosegel 25 točk. S tem je
izenačil najboljšo strelsko značko posameznikov v zgodovini
slovenskih superpokalnih tekem. Enako število točk je pred tem
uspelo leta 2012 doseči le še slovenskemu reprezentantu Jaki
Blažiču.
Trener Jurica Golemac nam je zaupal, da je z ekipo več kot
zadovoljen. Novi člani, ki pridejo v ekipo, lahko le dvignejo
kakovost dela: »Skupaj
želimo stopiti še eno stopnico više. Smo mlada organizacija, ki
si želi vsako leto novega napredka. Ponosni in veseli smo, da smo
napredovali v prvo ligo ABA, kjer si letos želimo odličnih
rezultatov. Dokazati želimo, da smo tekmovalni in se lahko kosamo z
najboljšimi. Poleg tega smo dosegli naš prvi cilj, in sicer
ubraniti naslov prvaka tudi v
Superpokalu Slovenije in tudi sicer želimo ostati najboljši v
vseh pogledih, čeprav bi marsikdo pomislil, da je težko imeti še
boljšo sezono kot je bila lanska. Vletošnji sezoni pričakujem, da
bomo igrali še bolj kakovostno košarko, kot smo jo lani.«
KOŠARKA
KOŠARKAŠI Z IZJEMNIM ZAČETKOM SEZONEKlub iz Kopra je v svojo
četrto sezono delovanja stopil na najboljši možen način. Nov
superpokalni naslov, prvega je osvojil lani v Hali Tivoli, je že
njegova peta lovorika v manj kot letu dni in skupno šesta v
zgodovini. V Podčetrtku, kamor je po daljšem potovanju prispelo
tudi nekaj najzvestejših koprskih navijačev, so primorski tigri
prikazali izjemno predstavo. Glavni krivec, da je bilo vsega
pravzaprav konec že po uvodnih 20 minutah, je bil zimzeleni Lance
Harris.
-
10 11OBALAplus časopis in portals pogledom na morje
FOTOGRAFIJA
Na kratki pavzi, ki si jo je vzel med delom na Radiu Capris, sva
ob še topli kavi poklepetala o novem dosežku in nadaljnjih ciljih.
Jaka me je s svojo preprostostjo, prijaznostjo in pozitivno
energijo res navdušil in zdaj razumem, kako lahko prava človeška
energija, prepletena z delom, ki ga imaš res rad, prinese sanjske
rezultate.Kot kaže, si prepričal komisijo ene najpomembnejših
svetovnih natečajev IPA (International Photography Awards). V
kategoriji arhitektura – mostovi si prejel prvo nagrado. Kako jo
komentiraš? S čim misliš, da si jih prepričal?
Vsako priznanje je za avtorja eno veliko veselje in spodbuda.
Kaj je prepričalo žirijo, verjetno ne bom nikoli izvedel. Morda
občutek skrivnostnosti, da pot vodi nekam v neznano. Lokacija ima
že v osnovi lep potencial in je sama po sebi prava arhitekturna
mojstrovina, ko pa imaš še tako odlične vremenske pogoje, lahko
nastane nekaj edinstvenega in neponovljivega. Sam sem že velikokrat
fotografiral viadukt, prvič
verjetno okrog deset let pred tem. A tokrat se je bilo res vse
popolno.Kot laika me zelo zanima, kje si sploh izvedel za omenjeni
natečaj?
Glede na to, da velja za enega najbolj prestižnih, je med
fotografi to kar znan natečaj. Prvič sem se s fotografijo Bleda
prijavil že lani. Zanjo sem prejel t. i. častno priznanje, ni pa
dosegla zmagovalnih stopničk. Pred tem si nisem nikoli upal
prijaviti, ker nisem imel nobene dovolj dobre fotografije, ki bi
lahko po mojem mnenju konkurirala ostalim.S fotografijo
črnokalskega viadukta v megli pa si le zbral dovolj poguma. Kakšna
je njena zgodba?
Posneta je bila decembra lani. Takrat se je kar nekaj dni megla,
ki se pojavlja v zimskem času in se dviguje z morja proti celini,
zadrževala v naših krajih. Tisti popoldan je na Obalo prišlo kar
nekaj kolegov fotografov iz različnih krajev Slovenije z namenom,
da bi ujeli omenjeni pojav. Pred sončnim zahodom se je megla začela
spuščati in smo že razmišljali, da bi odšli, a nas
je kolega prepričal, da še nekoliko počakamo. Megla se je kmalu
za tem ponovno začela vračati in v nekem trenutku valovila tik pod
viaduktom. Le nekaj minut smo imeli in skušali ujeti najboljše
posnetke, dokler se megla ni dvignila preko viadukta in ga
popolnoma zakrila. V tistih nekaj minutah je nastala ta
fotografija.Fotografija, ki je prepričala eno izmed
najprestižnejših in najpomembnejših komisij svetovnega kova. 21.
oktobra bo v New Yorku podelitev nagrad, pa tudi
Posebna sejemska ponudba
Paket vključuje: namestitev v sobi z ožjim ležiščem, polpenzion,
1 x dnevno vstop v svet savn do 16.00 ure, jutranja gimnastika in
aqua fitness. Dodatno: vsak dan kosilce v kopališču (glavna jed s
prilogo in solata).
Pozor: sejemska ponudba velja zarezervacije opravljene sejmu
Narava Zdravje v Ljubljani 23.10. -26. 10. 2019 in po telefonu 02
512 51 60.
f do 30. 11. 2019 ned. - pet.Hotel Radin 45,90 €Doplačilo vikend
in prazniki 5 € na osebo na noč.
02 512 51 60 | [email protected]
Darilo za vse, ki
sejemsko
ponudbo rezervira
jo
na sejmišču
Znam
ka tr
i src
a pr
edst
avlja
lice
ncira
no z
nam
ko d
ružb
e Ra
dens
ka d
.o.o
.
Obiščite nas na sejmu Narava
Zdravje v Ljubljani
Oglas_obala_20sep2019_M.indd 1 20/09/2019 13:14
JAKA IVANČIČ»V tistih nekaj minutah je nastala ta fotografija,«
pravi naš priznani obalni pokrajinski fotograf Jaka Ivančič In prav
s fotografijo črnokalskega viadukta v megli se je vpisal na vrh
svetovno znanih fotografov. Poleg uvrstitve na 7. mesto na lestvici
One Eyeland Worlds Top 10 landscape photographers 2018 in uvrstitve
fotografije zasneženega Bleda v naslovnico izbora 50 najlepših
krajinskih fotografij leta 2018, ki so ga pripravili pri National
Geographicu, se je letos ponovno izkazal na enem izmed
najpomembnejših svetovnih natečajev.
razstava zmagovalnih fotografij. Se je boš udeležil?
Bom še videl, če se mi bo uspelo udeležiti. Sicer imamo vsi, ki
smo prejeli nagrado, brezplačen vstop na dogodek, a si moremo pot
in bivanje kriti sami. Hkrati pa je v tem obdobju veliko dela. Bomo
videli, če mi uspe vse skupaj uskladiti. Z mislimi vidim, da si že
naprej, v prihodnosti. Kje te bomo lahko ulovili?
Od septembra do decembra je verjetno eno najbolj aktivnih
obdobji za vsakega fotografa. Trenutno imam v teku veliko
fotografskih projektov, med temi je sodelovanje z obalnimi občinami
v sklopu projekta Love Istria, kjer ustvarjamo material za
turistično promocijo naše slovenske Istre, pa foto projekt Myway s
Slovensko turistično organizacijo, pohodniški projekt za Turizem
Ljubljana in še veliko drugih manjših vendar nič manj zanimivih in
pomembnih.Na katerih boš v objektiv zagotovo ujel še kakšno
zmagovalno fotografijo. Z leti dosegaš vse večje uspehe, vso večjo
prepoznavnost. Kakšen je nadaljnji cilj?
V poplavi fotografov in vse večji konkurenci
na tem področju je največji dosežek, da ti uspe pridobiti
zaupanje lokalnih skupnosti, občin, podjetij, ki te najamejo za
manjše in večje foto projekte. Moj cilj je vzdrževati in še
dvigovat kakovost mojega dela ter ustvarit še veliko lepih
fotografij.Na spletu in na vseh socialnih omrežij vsakodnevno
vidimo številne mlade nadobudne fotografe, ki bi si zagotovo želeli
kakšen tvoj nasvet, ki te je pripeljal do vseh uspehov in
priznanj.
Mislim, da kot pri vseh stvareh enega samega recepta ni. Meni je
veliko pomagala zgodnja pojavnost na takrat še ne tako popularnem
Facebooku in kasneje Instagramu. Brez promocije in pojavnosti na
spletu je skoraj nemogoče. Zagotovo je potrebno fotografirati,
fotografirat in še enkrat fotografirat, delati napake in jih hkrati
zaznati, da jih lahko potem popraviš. Veliko samokritike in
sprejemanje kritike drugih.Jakove fotografije in dosežke si lahko
pogledate na uradni spletni strani http://www.jakaivancic.si/, na
Facebook profilu Jaka Ivančič in Instagramu jaka_ivancic.
Klara Beltram
-
12 13OBALAplus časopis in portals pogledom na morje INTERVJU
Spoznala sem ga na rojstnodnevni zabavi skupnega prijatelja
davnega leta 1993. Ko je šla zabava srečnemu koncu naproti, nas je
okoli ognja ostala še peščica. S prijateljem Lošo (pevec skupine
Plavi orkestar), sta, trenutku primerno, pripovedovala dolg vic o
tem, kako se znebiti gostov, ki nočejo domov. Ko se ozreš nazaj na
svoje življenje, kateri dogodki in ljudje so te zaznamovali?
Zelo nerad gledam v vzvratno ogledalo. Peljem hitro in zelo
redko se oziram nazaj. Še vedno sem v takem življenjskem obdobju,
da sem prepričan, da ni potreben poračun za nazaj. Še najbolj
uživam v trenutku. Če igraš v filmu, ki je dobil oskarja
(Nikogaršnja zemlja), pravzaprav ni bolj odmevnega dogodka od tega.
Kar pa me je usmerilo v življenju, je bila prva priložnost, ki sem
jo imel še preden sem postal študent Akademije za gledališče, film
in televizijo, in sicer nadaljevanka na televiziji Sarajevo Lista
nadrealista. Ko so me sprejeli na akademijo, sem že imel izkušnjo
dela s kamero, hitro sem dobil tudi vlogo v filmu
Če se že moram ozreti nazaj, moram priznati, da sem imel veliko
priložnosti in srečo. Brad Pitt mi je dejal, da so za igralca
najpomembnejše priložnosti. Danes je ogromno talentiranih igralcev,
ki pa nimajo priložnost, da bi dokazali svoj talent. Imel sem torej
srečo, da sem imel priložnost že na začetku kariere in sem jo kar
dobro izkoristil.Ko sem brskala po tvojih FB straneh, sem bila
presenečena nad tem, koliko delaš. Đurologija, filmi, nastopi z
Bombay štampo, gledališče v Zagrebu, zgleda, kot da se nikoli ne
ustaviš?
Saj vem. Od zunaj zgleda, kot da sem zelo ambiciozen. Res imam
srečo, da je to, kar delam, tako odmevno. So ljudje, ki delajo še
več kot jaz, pa jih publika ne pozna. Res nisem ambiciozen,
sprejemam in zavračam ponudbe. Očitno imam občutek za to, da
izberem prave stvari.Kaj si nazadnje odklonil, rekoč sam sebi, da
tega pa ne bi počel?
No, res ne bi hotel koga užaliti. Mlajšim kolegom vedno pravim,
da ti kariero naredijo vloge, ki jih zavrneš in ne tiste, ki jih
sprejmeš. Saj veš, koliko je igralcev, ki jih vidiš vsepovsod, ki
sprejmejo vsako priložnost in se iztrošijo v napačnih vlogah.
Tudi to srečo sem imel, da sem sprejel le eno vlogo, ki se je
kasneje izkazala za napačno.Ob izidu knjige Mojih petdeset si
dejal, da si se v življenju naučil predvsem to, da ne ponavljaš
napak. Katerih napak?
Zaupanje ljudem. Včasih sem bil v življenju preveč naiven in sem
ljudem zaupal na prvo žogo. Idealiziral sem vsakogar. Potem
ugotoviš, da veliko ljudi nosi maske, ki jih včasih nisem
prepoznal, zdaj pa sem bolj pozoren. Bolj izkušen sem. Ko te človek
spozna, je prvi vtis o tebi vtis ležernosti, enostavnega odnosa do
življenja, da nisi človek, ki bi kompliciral, gnal za nečim … Ko pa
vidim tvoj življenjepis, se sprašujem, od kod to? Kaj te žene?
Moraš nekaj povedati?
Pravzaprav ne. Jaz rad igram, se rad igram. Vse izhaja iz igre.
V to sem zabredel, ker sem hotel vpisati študij, kjer ne bo
matematike. Matematika je bila zame preveč resna. Tako sem najprej
dve leti študiral novinarstvo, vmes pa bil sprejet na akademijo. To
mi je bilo blizu, kot mi je blizu tudi rocknroll. l983 je že
obstajala tudi Bombay štampa. Razvijal sem svoje spretnosti, izučil
sem obrt in igra je postala nekaj, od česar živim. In zdaj vse
počneš istočasno. Pišeš scenarije, igraš, režiraš v gledališču, v
filmih, igraš na koncertih …
To je vse sorodno. Nisem hiperenergetik, čeprav je včasih tako
videti. Vbistvu sem res len. Verjemi, karkoli sem doslej delal,
nisem porabil več kot 70 odstotkov svoje energije. Kaj pa počneš
takrat, ko si dovoliš, da si res len?
Na barki sem. Tam sem najraje. Vsako poletje komaj čakam, da se
vkrcam na barko, da sem z družino, s prijatelji, da iščemo lepe
zalive, dobre restavracije …Tako preživiš vse poletje?
Poskušam. Čeprav delam tudi poleti. A planiram tako, da štartam
iz Izole, kjer imam barko in potem igram v Puli, Reki, v Trogirju,
Šibeniku, Splitu. Zasidram se, odigram in grem naprej. Igrali smo
to poletje še v Sarajevu, v Nikšiču, v Beogradu pa nas je poslušalo
kar 20.000 ljudi. 250.000 ljudi je prišlo na Đurologijo, Naša mala
klinika je bila najbolj gledana tv
serija, na tisoče ljudi te hodi poslušati na koncerte …
Ne pozabi na film Kajmak in marmelada, ki je najbolj gledan
slovenski film (smeh).
Kaj prepriča ljudi, da te gledajo in poslušajo?
Popularnost je stranski učinek našega posla. Nekateri mislijo,
da je popularnost cilj. Ampak ni. Je stranski učinek.
Ko pripravljaš nastope, nikoli ne pomisliš na to, kaj bo ljudem
všeč?
Ne, tako ne razmišljam. Hočem pa, da je publika zadovoljna, da
ljudje razumejo, da se
zabavajo. Danes se je zelo enostavno skriti za masko
“umetnosti”, da narediš nekaj, kar nihče ne razume. To me ne
zanima. Hočem, da gredo iz kina razpoloženi, veseli, ne pa da
poskušajo razvozlati, kdo je komu kaj in drug drugemu ne upajo
priznati, da jim ni nič jasno. V vseh vaših tekstih od TOP Liste
nadrealistov pa do Đurologije ste kritični do stvari, ki so
sestavni del našega vsakdanjega življenja.
Najprej se delamo norca sami iz sebe, potem pa se lahko pošališ
tudi iz drugih. Cinizem brez pokritja mi je tuj, da se delaš norca
samo iz drugih. Danes smo priča predstavam polmentalnih
klošarjev, ki furajo cinizem, v življenju pa nimajo kaj
pokazati. Če si ciničen sam do sebe, dobiš pravico, da si tudi do
drugih. Vedno smo začeli z vsebinami, ki smo jih najbolje poznali
in nato krenili v svet.Ko si se preselil v Ljubljano, si tukaj
opažal drugačen odnos do humorja? Čemu se Slovenci smejemo?
Humor je univerzalen. Pogosto povem, zdaj me že citirajo, da
imamo Slovenci in Bosanci enak smisel za humor. Bosanci se radi
pošalimo na svoj račun in tudi Slovenci na račun Bosancev.
Đurologijo sem igral od Sydneja do Los Angelesa, v Skandinaviji,
kjerkoli so naši ljudje, ki jim
večinoma gredo na živce enake, življenjske stvari.To predstavo
si ponovil več kot stokrat?
Odigranih je že skoraj 450 predstav. Ti je kdaj dolgčas?
Imel sem krizo. Tam okrog osemdesete predstave, pa do stote.
Rekel sem si, da ne morem več. Sam sebi sem postal dolgočasen.
Enostavno nisem našel stikala, s katerim bi preklopil na način, ki
bi bil zanimiv zame tako, kot je publiki. Ljudje so se na
predstavah res zabavali. V Beogradu smo igrali v Domu sindikata,
1700 ljudi, reklamirali smo eno predstavo, prodali smo jih 6. Dan
za dnem. V Novem Sadu trinajst, v Splitu več kot 10. Vsi so bili
navdušeni. Potem sem v nekem manjšem mestu bil pred predstavo res
depresiven. Vendar sem kasneje ujel ta žarek, rekel sem si, da se
moram zabavati jaz in tudi oni. In sem. To stikalo deluje še danes,
obrnem ga in si rečem: »Gremo se zabavat!«A kdaj pozabiš
besedilo?
Itak! Pa potem? Improviziraš?
Znajdem se. Vsem se to dogaja. Bistveno je, da ohraniš
koncentracijo za naprej.A je res, da pišeš nadaljevanje Naše male
klinike?
Ne, pisal sem podaljšek Naše male klinike, nekakšen Naš mali
hotel. Pregovarjam se s televizijami za produkcijo. Kar sem
nazadnje delal zanimivega v regiji, je bila serija za HBO, ki so jo
odkupili že spomladi. Znanstvenofantastična serija.O čem?
Eh, to pa ne smem povedati. Scenarij sem pisal skupaj s
profesorjem Noahom Cherneyim. 6 nadaljevanj.Kaj pa delaš v
Zagrebu?
Skupaj z igralcem Renejem Bitorajcem sva kupili staro
kinodvorano, jo prenovili in tako imamo svoje privatno gledališče.
Prvo v regiji in za nami je uspešna sezona. 13. septembra se je
začela nova.Ti je kdaj žal za prejšnjo državo?
Hm, odvisno, če razmišljaš s srcem ali z glavo. Pravzaprav moram
razlikovati med tem, ali mi je žal za mladostjo ali mi je žal za
bivšo deželo. Ne
BRANKO ĐURIĆ ∑ ĐUROIgral je v filmu Nikogaršnja zemlja, ki je
bil nagrajen z oskarjem. Režiral je film Kajmak in marmelada, ki je
najbolj gledan slovenski film. Nadaljevanke, kot sta Naša mala
klinika in Teater Paradižnik, so bile med najbolj gledanimi
televizijskimi nadaljevankami pri nas. Okrog 450-krat je do sedaj
igral v predstavi Đurologija, ki jo je videlo 250.000 ljudi. In še
vedno polni dvorane po vsem svetu. Pravkar je HBO kupil njegov
scenarij (v sodelovanju z Noahom Charneyim) za znanstveno
fantastično nadaljevanko v šestih delih. Je solastnik prvega
privatnega gledališča v regiji v Zagrebu Luda kuča, ki letos
začenja drugo sezono. Vmes piše scenarije, nastopa z ansamblom
Bombaj štampa, napisal pa je tudi knjigo Mojih petdeset, ki je
izšla prejšnje leto in so jo že trikrat ponatisnili.
Spraševala Bojana Leskovar
-
14 15OBALAplus časopis in portals pogledom na morje INTERVJU
morem pa reči, da sem “jugonostalgik”. Zame Jugoslavija
geografsko še vedno obstaja. Nova kvaliteta je pa ta, da smo z
razpadom Jugoslavije nekateri igralci postali mednarodne zvezde.
Igram v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem in še vedno se
tam počutim doma, kar pravzaprav niti ni čudno, ker se doma počutim
tudi v Rimu in New Yorku. Povsod, kjer imam prijatelje. Sicer pa je
Sarajevčanov in Bosancev vsepovsod veliko in se je enostavno
počutiti doma.Zoran Predin pravi, da je najbolj navdušeno sprejet v
Makedoniji.
Tudi jaz imam podobne izkušnje. To so ljudje, ki so najbolj
veseli, ljudje z najmanj razlogov. Vedno najdejo nekaj, kar je
dovolj za zabavo.Kaj počneš najraje? Pišeš scenarije, režiraš,
igraš v filmu in gledališču, igraš z ansamblom? Razlike najbrž so.
Ne moreš reči, da vse enako rad počneš, ker potem nekaj ni v
redu.
Res je. Enkrat raje pišem, drugič raje igram, a je glasba moj
favorit. Najbolje se počutim na koncertu ali v studiu, ker glasba
je osnova vsega, kar počnem potem. Kaj od glasbe, ki ni tvoja,
poslušaš?
Jaz sem “old fashion”.Pomeni?
Še vedno poslušam Rolling Stones, Chucka Berrya, blues, nove
avtorje, ki temeljijo na teh ritmih. Poslušam tudi novejše stvari.
Sin ima skupino Smrt boga in otrok. Z njimi poslušam novejše smeri
v glasbi, ki so mi všeč.Narodnjaki?
Tega pa ne morem. Nikoli?
Mi smo punkerji, new primitives, rockerji, nikakor narodnjaki.
Čeprav ko danes vidim to poplavo narodnjakov, so bili tisti iz
našega časa, ki so nam bili takrat grozni, zdaj klasika, romantiki,
Šaban Baranović na primer. Vse smo jim oprostili. V primerjavi z
današnjimi, ki so res grozni, so oni pravzaprav pop.
Katere filme gledaš?Zelo malo. Sem pa član Evropske filmske
akademije in moram letno pogledati 40 do 50 novih filmov, da
lahko glasujem. Že to komaj utegnem. Gledam filme tudi na
festivalih, je pa to daleč od tega, da bi bil filmofil.Ne maraš
filmov?
Film imam rad, jih je pa zmeraj manj, ki so mi blizu. Še vedno
najraje gledam filme Charlija Chaplina.Kaj si videl nazadnje in ti
je bilo ok?
(dolg premor) Lahko ti povem, kaj sem nazadnje gledal v
gledališču in sem jokal. Tih vdih v MGL, tekstopisca in režiserja
Nejca Gazvode. Presunljiva predstava. Bojim se, da ne bo opažena,
kot bi si to zaslužila.Kaj bereš?
Kar mi pride pod roko. Raje kot berem, pišem. Vznemirja me
prazna stran, za katero ne veš, kaj bo na njej napisano. Ko pišem,
se mi zdi, da berem. Zanima me, kaj se bo zgodilo potem. Kaj bo
prišlo iz moje glave.
Pred leti sem začel brati vse o relativnostni teoriji. Obožujem
Einsteina. Vedno me je zanimala astrologija, planeti, ozvezdja. Par
let že to počnem, a mi manjka znanje fizike in matematike, da bi
lahko rekel, da res razumem relativnostno teorijo. Je pa to branje
neskončno zabavno. Berem Stephena Hawkinga, tudi Žižka. Verjameš,
da obstajajo drugi svetovi? Ravno skozi relativnostno teorijo in
Hawkinga?
Verjamem.Če bi imel možnost poleteti na Mars, a bi?
Ne. O vsem tem se mi zdi zanimivo razmišljati, ko pa to postane
fizično, je zame prenaporno. Bolje, da ostane samo v moji glavi.
Tako kot Hawking, ki je nepokreten, a je vse nastalo v njegovi
glavi.Oba s Tanjo sta zelo zaposlena. Imata tri otroke. Kako
rastejo?
Otroci rastejo v delavnici, tudi oni so ustvarjalci. Zala se
vedno resneje in uspešno ukvarja z igro. V dveh filmih ima glavni
vlogi, veliko snema, v Ameriki je končala 4. letnik študija.
Najstarejši Filip se ukvarja z glasbo. Ela, ki je v prvi gimnaziji,
hodi v glasbeno šolo, super poje, rada nastopa. Kako pa živite kot
družina?
Zabavno, zelo zabavno. To je najkrajša oznaka za naš način
življenja. Zelo rad delam z ljudmi, ki so mi blizu, torej tudi z
družino. Enkrat je nekdo rekel, da zelo rad delam družinske filme.
Odgovoril sem, da sem jaz edini, ki ne delam družinskih filmov.
Moja družina dela filme, ki jih gleda cela Slovenija, drugi pa
delajo filme, za katere da denar cela Slovenija, film pa gleda samo
družina. To so družinski filmi, ne moji. A te prizadenejo
kritike?
Saj veš, da te prizadene že to, da te nekdo ne razume. Potem si
razložim, da je pomembno,
kaj kdo govori in ne kdo kaj govori. Razočaran ostanem predvsem,
če me kritizira nekdo, čigar mnenje cenim. Drobnjakarske kritike
marginalcev me ne zanimajo.Si bil strog oče?
Niti ne. Kaj si otrokom prepovedal? Kje si postavil meje?
Mislim, da so prepovedi in iskanje napak v vzgoji otrok hude
napaka. Tudi generalna napaka šolstva je v tem iskanju. Pri otrocih
je treba iskati svetle točke. In ne kot profesor v glasbeni šoli,
ki komaj čaka, da zaigraš napačno noto in vzklikne: »Aha, ujel sem
te!«Česa pri sebi ne maraš?
Morda mi ni všeč, da nisem najbolj dosleden. Hitro odneham.
Nisem vztrajen.Ne prenašaš fizične bolečine?
Bistveno slabše kot Tanja. Sem bolj občutljiv, najbrž to izhaja
iz otroštva. Kakšen psihiater bi to že izvlekel iz mene.Te je kdo
pretepal?
Ja, odraščal sem v takem okolju, kjer je bil fizični obračun
nekaj vsakdanjega, del folklore. Včasih dobiš “batine”, včasih pa
koga “nabutaš”. No, jaz sem jih večkrat dobil. Hiša v Fiesi?
Tam sem prijavljen. In s ponosom povem, da sem med redkimi
prebivalci te krasne občine, tega krasnega primorskega
mesteca.Pomeni, da se boš tja preselil?
Ja, tam se tudi bolje počutim. V Fieso prihajamo čez vse leto,
vsa družina. Radi imamo našo hišo in tudi kraj. In upam, da se bo
razvijala na pravi
način, da ne bo preveč zanemarjena. Najbolj me veseli, ko
zjutraj pogledam v zaliv in vidim veliko bark.
Ne spomnim se, da bi te kdaj videla v kakšni drugi barvi kot
črni?
Se mi zdi, da mi črna najbolj paše. Čeprav poleti sem bil tudi v
belem. In v krakih hlačah. V Ljubljani kratkih hlač ne bi nikoli
oblekel. Najbrž imam tudi zato rad Fieso. In tudi Primorsko.Se
oblačiš sam ali upoštevaš Tanjine nasvete?
Tanja vpliva, tako kot vplivajo vse žene na može. So pa še bolj
vplivni kar vsi trije otroci.Upoštevaš njihove nasvete?
Seveda.Presenečena sem prebrala, da si že 15 let vegetarijanec?
Svetovni nazor ali zdravje?
Glutena ne jem, ker mi škodi. Vegetarijanec pa sem iz
prepričanja, ker imam rad živali. Dvoličnost je zame to, da nekdo
reče, da ima rad živali, pa jih jé. Na snemanju filma Traktor,
ljubezen in rock’n’roll smo imeli kravo, svinje in kure. Ko je bilo
snemanje končano, sem vprašal, kaj se je z njimi zgodilo. Kmetje so
mi povedali, da so jih zaklali. Počutil sem se, kot da so mi
zaklali igralce. Odločil sem se, da bom par dni brez mesa. Vsi so
se smejali, da ne bom zdržal niti par ur. No, to traja že 15
let.
Pa družinski člani?Tanja je jedla zelo malo mesa. Zdaj je
celo
prešla v veganstvo. Zala je vegetarijanka že štiri leta, Ela in
Filip jesta vse.Kaj pomeni biti del mednarodne filmske scene?
Prijateljevati z Bradom Pittom in Angelino Jolie? Je to nekaj, kar
te zaznamuje?
Pa to so isti ljudje kot mi. Imajo enake probleme kot mi, le da
imajo ti problemi več ničel kot naši. Je pa zanimivo videti od
blizu organizacijski del njihovega življenja. Najprej ti javijo,
kje se dobiš na večerji, potem pošljejo novo sporočilo z drugo
lokacijo, na koncu pristaneš v tretji restavraciji, kjer si toliko
časa, dokler te ne najdejo paparaci. In potem se spet seliš.
Zabavno videti, a zame je to še en problem več. Sta pa oba krasna
človeka. Bolj Evropejca, ne Američana. Je tebi kdaj zoprno, da si
popularen?
Niti ne. Edino to, da se hočejo vsi slikati s tabo. Zadnjič sem
bil po predstavi v garderobi v spodnjicah, ko je prišel gospod in
želel z menoj narediti “selfie”. Povedal sem mu, da sem v
spodnjicah, pa mi je odgovoril, da ga to ne moti. Je pa lepo, da je
vse to, kar delaš, odmevno. In da te imajo ljudje radi.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
oglas obala plus.pdf 1 06/08/2019 11:07
-
16 17OBALAplus časopis in portals pogledom na morje MORJE
Vaša primarna dejavnost je gojenje školjk, za kar imate tudi
koncesijo. Katere školjke gojite in kje jih gojite?Smo podjetje
ustanovljeno leta 2004, letos
praznujemo 15. obletnico delovanja, ki se pretežno ukvarja s
školjkarstvom. Za opravljanje dejavnosti gojenja školjk imamo
pridobljene vodne pravice na zaščitenih območjih slovenskega morja
in skupaj obsegajo 10 hektarov vodne površine, na katerih letno
pridelamo prbl. od 200 do 300 ton klapavic (pedoči) ter nekaj
ladink in ostrig. Gojitvena območja se nahajajo v/na:- Debelem
rtiču – zaščiteno območje pod okriljem
Natura 2000, - Strunjanu – naravni rezervat Strunjanski park, -
Sečovlje – krajinski park Sečovlje.
Poleg rednih zunanjih sodelavcev na letni ravni redno
zaposlujemo dodatnih 5 sodelavcev.Kdo je največji kupec školjk? Kam
vse jih izvažate? Kje lahko dobimo vaše školjke?
Največje količine školjk prodamo na Hrvaško in v Italijo, le
manjši del pa v Sloveniji. Naše školjke vam bodo servirali v
najboljših obalnih gostilnah, v vseh ribarnicah trgovin Spar in
Interspar ter občasno v vseh poslovalnicah trgovin Hofer, seveda pa
jih posredno dobite tudi na krožnikih v hrvaških in italijanskih
gostilnah.Kaj je prednost gojenih školjk? Območja, kjer jih gojite,
od leta 2017 spadajo v kategorijo A. Kaj to pomeni?
Prednost gojenih školjk je v tem, da jim gojitelji zagotovimo
idealne razmere za rast v njihovem naravnem okolju. Jih ne hranimo
ali dodajamo kakršnekoli aditive. Naš poseg je izključno fizičnega
značaja, saj jih presajamo in sortiramo po velikosti oz. starosti.
Gojene školjke so redno kontrolirane, saj za nas v verificiranih
laboratorijih preverjajo prisotnost človeku škodljivih snovi v
školjkah.
Po večletnih dodatnih preverjanih se je izkazalo, da je
slovensko morje dovolj čisto, da ga lahko kategorizirajo v cono A.
Do leta 2017 smo slovenski školjkarji bili prisiljeni školjke vsaj
24 ur prečiščevati v prečiščevalnih bazenih, preden so prišle do
uporabnika. Zaradi tega smo jih bili
prisiljeni prodajati veletrgovcem, ki so imeli lastne
depuracijske bazene.
Zdaj lahko školjke odpremimo direktno iz morja do kupca, preko
odpremnega centra, ki je registriran na plovilu. To pomeni, da
kupec dobi najbolj svežo školjko kar se da. Cikel iz morja do kupca
se šteje v urah. Pridobili ste tudi evropska sredstva za nakup
bark. Kako ste jih izkoristili? Koliko bark imate?
Res je. Pri nakupu plovil so nam odobrili nepovratna sredstva
Operativnega programa za razvoj ribištva in bili sofinancirani s
strani Evropskega ribiškega sklada. S pomočjo nepovratnih sredstev
smo med drugim nabavili tudi plovilo za delo na gojišču školjk, ki
je hkrati tudi registriran odpremni center za školjke. To pomeni,
da školjke že na plovilu očistimo in spakiramo ter jih s pomočjo
dvigala naložimo v hlajena vozila, ki školjke že v nekaj urah
dostavijo kupcu.Katera je vaša sekundarna dejavnost?
Vse naše dejavnosti so vezane na morje.
IZOLA
MYTILUS PRIDOBIL NEPOVRATNA EVROPSKA SREDSTVA ZA NAKUP
PLOVILSlovenija je država, ki ima majhen, ampak še kako dragocen
košček morja, ki nam ponuja vse dobrote, ki jih Jadransko morje
premore. Tega se še kako dobro zaveda tudi Mitja Petrič, ki se s
školjkami ukvarja od otroštva, danes pa vodi podjetje Mytilus, ki
pridela več kot 250 ton gojenih školjk letno.
Sekundarne dejavnosti, ki smo jih opravljali, so podvodna
gradbena dela in sodelovanje pri zaščiti morja ob izlivu nevarnih
snovi v morje. Kakšni so vaši načrti za naprej? Mogoče nova območja
za gojenje?
Predvsem bi si želeli, da bi bilo možno pridobiti nove koncesije
in sicer na odprtih vodah, vendar kot vemo, bo do uresničitve
preteklo kar nekaj let, saj morajo to odobriti državni organi na
višjih nivojih. Kratkoročni razvoj vidim predvsem v smeri povečanja
kapacitet za gojenje na obstoječih gojitvenih poljih.
Povejte mi domač recept za dobro pripravo školjk?
Sestavine za 4 osebe:- 2-5 kg svežih užitnih klapavic, - 2 ali3
stroke česna, - za eno pest nasekljanega peteršilja,- 1-2 žlici
olivnega olja,- limona.
Priprava školjk:Školjkam odstranimo bisuse ter jih speremo s
tekočo sladko vodo. Položimo jih na ogreto žar ploščo ter
počakamo,
da se odprejo. Ko se odprejo, počakamo še 1-3 minute preden jih
serviramo.
Sveže školjke so izvrstnega okusa tudi brez dodatkov, lahko pa
jih pokapljamo s svežim sokom limone ali tržaško omako.
Tržaška omaka: česen in peteršilj nasekljamo, dodamo olivno olje
in zmešamo.
Pomembno: Školjke morajo biti ob nakupu žive. Odprte ali
poškodovane školjke zavrzite pred kuhanjem. Kako preverimo, če so
žive? Če se ob stisku začnejo zapirati, so žive in zato užitne.
Manca Hribovšek
-
18 19OBALAplus časopis in portals pogledom na morje
Glavna skupna točka slovenskega in danskega zdravstvenega
sistema? Ljudje se nad njim radi pritožujejo.
Tudi danski zdravstveni sistem, ki po Evropi slovi kot zgleden
primer skandinavskega sistema, je peroča tema pogovorov med
domačini. Po mojih izkušnjah ima vsak vsaj eno slabo izkušnjo, ki
jo ob pripovedovanju še malo poslabša. Sama pa imam o zaenkrat (ob
tem potrkam po lesu) izključno pozitivne mnenje. Delim lahko samo
lastne izkušnje, ki sem jih imela v preteklih dveh letih nekoliko
več, kot pa bi si želela. Kot zaposlena odrasla oseba imam od
prvega dne zaposlitve dansko zdravstveno zavarovanje, ki mi krije
večino pregledov pri zdravnikih, operacije ter del nakupov zdravil
na recept. Med te stvari pa ne spada pregled pri zobozdravniku. Vse
zobozdravstvene storitve so izvzete iz javnega zavarovanja. Prva
ključna razlika, ki sem jo opazila pri obisku osebnega zdravnika,
je bilo naročanje. Če ne gre za res nujen primer, prideš na vrsto
šele čez en teden ali še kasneje. Ko dobiš datum in uro, pa se
le-tega držijo in te ne pustijo čakati. Z osebnim zdravnikom lahko
vsak dan ob določen uri govoriš po telefona ali pa z njim
komuniciraš po elektronski pošti. Osebni zdravniki imajo v
ambulantah opremo, ki jo najdemo v naših malih operacijskih sobah,
da lahko tako sami opravijo manjše posege ter preglede in pacientov
v primeru ”lažjih” zapletov ne pošiljajo k specialistom. Osebni
zdravnik lahko opravi osnovne ginekološke preglede, izreze raznih
nepravilnosti na koži, zašije rane ter opravi hitre krvne teste.
Večina splošnih ambulant in specialistov je privatnih
koncesionarjev, le velike bolnice pa so v državni lasti. V lekarnah
pa morajo bolniki zdravila na recept do
določene vsote vsako leto doplačati. Drugačen je tudi sistem
urgenc. Ob potrebi po nujni medicinski pomoči lahko pokličeš
rešilca, urgenco za nujna stanja in hude poškodbe ali dežurnega
zdravnika. Sama sem imela sredi noči problem s hudim vnetjem.
Zdravnik mi je postavil diagnozo kar po telefonu ter me nemudoma
napotil v dežurno lekarno, kjer so me že čakala zdravila. V drugem
primeru sem dobila uro pregleda 45 minut po klicu ter bila še isto
uro pregledana in oskrbljena. Danski zdravstveni sistem deluje na
treh nivojih – državnem, regionalnem ter lokalnem. Stroški javnega
zdravstvenega sistema predstavljajo 10,6 % BDP-ja Danske, kar je
več kot OECD povprecje z 9,0 %. Večina pregledov ter posegov je
brezplačnih, zakoni pa zagotavljajo, da sta diagnoza ter
zdravljenje zagotovljena v določenem času ter omogoča bolnikom
prosto izbiro bolnišnic. Če regija, kjer bolnik prebiva, ne more
zagotoviti, da bo bolnik dobil potrebno zdravljenje v 30 dneh od
prvega obiska zdravnika, ima vsak pravico do proste izbire bolnice.
To pomeni, da lahko bolnik sam izbere katerokoli zasebno bolnico na
Danskem oziroma javno ali privatno bolnico v tujini. Prav tako
morajo regije zagotoviti, da ima vsak bolnik končno diagnozo v roku
meseca dni po napotitvi k zdravniku. Že nekaj časa obstaja spletna
stran sundhed.dk, ki nudi državljanom informacjie glede kvalitete
zdravstvenih storitev ter jim tako omogoča informirane odločitve
glede izbire bolnic. Bolnik lahko prek nje dostopa tudi do svojih
zdravstvenih kartotek – izvidov, receptov in diagnoz. Vsak splošni
zdravnik ima v povprečju 1.600 pacientov. V Sloveniji naj bi imela
ambulanta družinske medicine po standardu 1.720 pacientov. Vsak
državljan povprečno obišče osebnega zdravnika sedemkrat letno, 10 %
populacije pa ne obišče nobenega zdravnika v obdobju enega leta. V
Sloveniji v letu 2018 približno 21 % populacije ni obiskalo
zdravnika niti enkrat. Velika večina zdravstvenih primerov se na
Danskem zaključi že pri osebnem zdravniku, brez napotitve k
specialistom/nadaljnim pregledom. Tako jaz in mož, čeprav ima on
urejeno zasebno zdravstveno zavarovanje, sama pa ga nimam,
obiskujeva istega splošnega zdravnika, pri napotitvah k
specialistom pa ima on večjo izbiro in na določene preglede čaka
manj časa.
GRAWE zavarovalnica d. d., zavarovalnica na Vaši strani, v ekipo
vabi nove samostojne in pomožne zavarovalne zastopnike (M/Ž). Smo
mednarodno podjetje z več kot 190-letno tradicijo in vam
nudimo:
- stalno in varno zaposlitev;- k osnovni plači dodan
stimulativni del, ki je navzgor neomejen;- podporo celotne ekipe in
redno izobraževanje;- pridobitev licence.
Dodatne informacije na 051 324 770 (ga. Višnja Toškan) ali 031
595 836 (g. Zoran Milenkovski)in v naših GRAWE predstavništvih:
Poslovalnica Koper (Arena Bonifika, Cesta Zore Perello - Godina
3)Zastopniška pisarna Izola (Ulica ob vratih 16 a)Zastopniška
pisarna Lucija (TPC Lucija, Obala 114)Zastopniška pisarna Sežana
(TC Fama, Stjenkova ulica 1)
Veselimo se sodelovanja z vami.
Z nami do
novega
poklica.
Rok za prijavo in pogoji za opravljanje dela so navedeni na
spletni strani www.grawe.si/kariera.
Rezervacija vodenih ogledov za skupinePrenotazioni per visite
guidate di gruppo
tel.: +386 5 663 07 [email protected]
Mediteranski vrt Purissima
V OKTOBRU
Il Giardino Mediterraneo di Purissima
AD OTTOBRE
Oglas MEDSGARDEN 98x260 SEP19.indd 1 18/09/2019 14:24
Nina Ločniškar
PISMA ZDANSKE 2
-
20 21OBALAplus časopis in portals pogledom na morje KULTURA
Iztoku Mlakarju so na akademiji povedali, da ne bo nikoli
Hamlet. Da ni najlepši, pa tudi ne dovolj visok. Iztok si
Hamletovega vprašanja Mar jaz sem poslan, da ta svet uravnam? ni
postavljal ne takrat in ne danes. Ker mu ni treba, saj to že nekaj
časa zares počne. Uravnotežiti svet, da si bodo skrajnosti stale
nasproti ( kot si v Pašjonu Angel in Hudič ali Človek in Bog ali
kar Človek sam s sabo) pa verjetno pomeni, da so tvoji teksti
angažirani in družbenokritični. Če in ko imajo toliko gledalcev kot
jih imajo Iztokovi v Vitovih režijah ( če prvi uravnotežuje svet,
drugi to počne s prvim) pa pomeni, da imajo nevarno moč in s tem
politično in aktivistično vlogo. Kljub temu, da jo teater v celoti
baje izgublja. Iztok je pomemben komediograf , ki s svojimi
gledališkimi kolegi uprizarja zelo resne zgodbe, ki pa so gledalcem
velik vir veselja, življenjske energije in moči, ker jih osvobajajo
strahu. Ne vem, če je to nekoč tako dobro uspelo Molieru, Mlakarju
je. Iztok piše dobro. Je verjetno avtor novodobne primorščine, ki
je z njim pridobila žlahtnost in vrednost. V tem jeziku Iztok zmore
povedati vse. V tej melodiji se verzi in rime počutijo doma. Z njim
izraža in ubeseduje narodni značaj Slovencev, jasno in natančno,
rahločutno in razumevajoče. Tako kot to znajo tisti, ki imajo
ljudi
radi. In ki jih spoštujejo. Primorci smo si skozi zgodovino
izoblikovali samozavesten značaj, saj nas je borba za svoj jezik
naredila zelo občutljive za svobodo. Iztokov občutek za osebno
svobodo se bori s komedijo. Žanrom, ki ga najraje gledamo in
najmanj cenimo. Sam nekje lucidno pravi, da je komedija tragedija
plus čas. Čas pa ni zaveznik nastopačev in bleferjev. In čas, ki ga
zmore mirno prečakati Iztok, zori v njem v modrost. Brez modrosti
pa ni ne lucidnosti in ne moči, s katerima se poganja duhoviti,
komedijantski Iztokov navdih. In tako kot zmore avtor skozi
komedijo pogledati na svet od daleč ali pa iz druge strani, zmore
igralec in kantavtor priti prav do ljudi. Iztok nam pride blizu,
ker nas začuti. Empatija je tisto, kar Iztoku odpira vrata v
različne prostore človeškega srca. Kot bi rekli Stari Grki, se isto
v istem prepoznava. In za pogum je človek vedno nagrajen:« Mogoče
pa nekdo tam gori pazi, da narediš pravo stvar. Kaj pa vem.«
»Poklic pomeni, da si za nekaj poklican in ta klic tudi ubogaš, to
je kot neka daritev, ki preprosto mora biti. Ljudem je treba biti v
veselje«, pravi Iztok. To iskreno zavedanje svojega dela in
poslanstva je naredilo okoli Iztoka neprebojni prostor čistosti, ki
varuje njega in vse nas, ki delamo z njim. Veliko se lahko od
Iztoka naučimo, predvsem pripadnosti delu, ki smo si ga izbrali,
veselju, da so ob nas talentirani ljudje in tudi boljši od nas. Da
se damo. Za konec tega zaljubljenega pisanja pa samo še zenovska
zgodbica, ki me vedno spomni na Iztoka. Nekoč sta sedela meniha na
jasi. Priskakljali so zajčki in začeli skakljati okoli enega. Drugi
vzklikne: » Neverjetno, zajčki se ti kar motajo med nogami. A si
mogoče svetnik? V čem je tvoja skrivnost?« »Nimam skrivnosti«
odgovori sramežljivi menih. » Ne jem zajčjega mesa, to je vse!«
Naštete uprizoritve v večernih abonmajih (abonma Premiera, 1, 2
in Sobota) bodo dopolnile gostujoče predstave drugih slovenskih
gledališč. Abonenti si bodo v okviru omenjenih štirih abonmajev
lahko ogledali še Shakespearovo tragedijo povzpetniške sle Macbeth
v režiji Janusza Kice in si med štirimi gostujočimi predstavami
izbrali za ogled še dve. Izbirali bodo med igro o staranju in
življenju kot čakanju na smrt, Bernhardovim Videz vara (SSG Trst),
in komično dramo o razkrivanju skrivnosti, ujetih v mobilne
telefone, Popolni tujci Tamare Damjanović (Drama SNG maribor) ali
Gorinovo satirično komedijo Baron Münchhausen (SNG Nova Gorica) ter
krstno uprizoritvijo z žlahtnim komedijskim peresom nagrajene
satire o naši politični stvarnosti Vsak glas šeje Ize Strehar (SLG
celje).
Program namenjen otrokom in mladiniČeprav so v Gledališču Koper
prepričani, da bodo vse naštete uprizoritve
močno zaznamovale letošnjo sezono, to odpirajo z dvema krstnima
uprizoritvama, namenjenima otrokom. Konec meseca bo kot otvoritvena
predstava 9. festivala gledaliških predstav za mularijo Pri
svetilniku na koprskem odru zaživela otroška kriminalna komedija
Tatjane Doma in Jaše Jamnika Super reva v Jamnikovi režiji, že
prihodnji mesec pa krstna uprizoritev Župančičevih Mehurčkov v
priredbi in režiji jake Ivanca.
Kriminalno komedijo Super reva si bodo mladi abonenti lahko
ogledali v okviru otroškega abonmaja Mavrična ribica (za otroke od
5. do 10 leta, 7 predstav), še mlajšim (od 3. do 5. leta) pa je
namenejn abonma Mali oder, v katerem si bodo otroci lahko ogledali
Mehurčke in štiri predstave slovenskih gostujočih profesionalnih
gledališč.
GLEDALIŠČE
NOVE PREMIERETri od štirih uprizoritev, ki so namenjene odraslim
nastajajo v koprodukciji s SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem
Republike Srbske iz Banjaluke; v sodelovanju s prvim nastajata
komedija (in zagotovo nova primorska gledališka uspešnica)
Tutošomato, avtorski projekt igralca, kantavtorja in komediografa
Iztoka Mlakarja po motivih Shakespearove Ukročene trmoglavke v
režiji Vita Tauferja (novogoriška in koprska premiera oktobra), ter
avtistična detektivka po romanu Marhka Haddona Skrivnostni primer
ali Kdo je umoril psa v režiji Renate Vidič, ki so jo na odru SNG
Nova Gorica uprizorili že v lanski sezoni, koprsko premiero pa
napovedujejo v začetku novembra. V aprilu prihodnje leto napovedana
krstna uprizoritev igre Jugoslavija, moja dežela nastaja v
sodelovanju koprskega in banjaluškega gledališča: drama o bolečem
soočanju s preteklostjo nastaja po motivih Vojnovićevega romana z
enakim naslovom, ki je izšel leta 2012. Roman je za oder priredil v
Makedoniji rojeni srbski režiser Marko Misirača, ki bo predstavo
tudi režiral. Kot zadnjo uprizoritev v koprskem gledališču
napovedujejo predstavo Jašek, eno od najbolj znanih del britanskega
dramatika Harolda pinterja, v režiji jake Ivanca
Prav tako v letošnji sezoni z delom nadaljujeta gledališki šoli
Gledališča Koper: mlajšim, osnovnošolcem, je namenjena gledališka
šola Mavrična ribica (dve skupini), ki jo vodijo dramski igralec
Gregor Geč, pedagoginja Vanja Korenč in režiserka Renata Vidič,
srednješolcem in študentom pa Gledališki trening, ki ga vodijo
režiserke Katja Pegan in Renata Vidič in Yulia Roschina.
Gledališke abonnmaje bodo v Gledališču Koper vpisovali do 20.
septembra letos, v času urnika gledališke blagajne. Vsem, ki so v
lanski sezoni zamudili katero od uprizoritev Gledališča Koper, pa v
tej sezoni obljubljajo ponovitve kar petnajstih naslovov.
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Iztok Mlakar
Tutošomato(Tutošomato, 2019) - Krstna uprizoritev - Burka s
petjemRežiser Vito TauferAvtor glasbe Iztok MlakarIgralci Luka
Cimprič, Tjaša Hrovat, Rok Matek, Iztok Mlakar, Matija Rupel, Urška
Taufer, Žiga Udir, Patrizia Jurinčič Finžgar
Stari mafijaš Minolo Batista, zagovornik tradiconalističnega
patriarhalnega življenja, ima tri hčere, lepe, zrele za ženitev,
toda v njihovo bližino ne spusti nobenega moškega. Na drugi strani
pa Katarina, najmlajša, ne želi, da bi sestri Bianka in Klara
doživeli takšno zakonsko usodo kot njihova pokojna mati, ki je ob
možu tiho in ponižno trpela. Zato postane glasnica novih vrednot,
vede se kot neukročena trmoglavka in vsi jo slabšalno označujejo za
feministko. Toda okoli hiše se vseeno začno vrteti snubci – kako
jim bo uspelo osvojiti dražestne mladenke? Jim bodo preobleke v
hišne pomočnice olajšale pot ali ustvarile zmedo in težave? In kako
se bo izteklo kresanje argumentov med drzno feministko in klenim
mačistom Petručom, ki meni, da vsak moški potrebuje »dnar an babu«
in da je »narbujši, če dobiš kr vse u paketu«? Tutošomato, avtorski
projekt igralca, kantavtorja in komediografa Iztoka Mlakarja, ki je
po krstni uprizoritvi svoje prve komedije Duohtar pod mus!
zatrjeval, da nima komediografskih ambicij, češ saj si veliko
novega danes ni več mogoče izmisliti, se po Molièrju, zgodbi o
Sleherniku ter odrski
priredbi »knjige knjig« danes ozira po Shakespearu in se
navdihuje pri njegovi komediji Ukročena trmoglavka; z uprizoritvijo
Mlakarjevega najnovejšega besedila, napisanega v sočnem humornem
dialektu z značilnimi songi in polnim zabavnih, burkaških situacij,
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica nadaljujeta niz njegovih
uspešnic, ki so vse z več kot sto ponovitvami osvojile srca
ljubiteljev žlahtne komedije in prejele številne nagrade. Tudi
tokrat bo režijska taktirka zaupana Vitu Tauferju, igralce pa bo
pri ustvarjanju glasbeno-gledališkega doživetja podprl
instrumentalni trio z glasbo, izvajano v živo.
ALU, PVC
z vami že več kot 20 letokna, vrata, vetrolovi, zimski vrtovi,
ograje, zasteklitev balkonov, senčila
(rolete, polkna, žaluzije, lamelne zavese...)
Goran Obradovič s.p.Partizanska 123j, 6210 SežanaTel.: 05/734 23
58, Fax: 05/730 00 08GSM: 041 70 30 82,
E-mail:[email protected]
Katja Pegan
IZTOK MLAKARSRAMEŽLJIVI FANT
Vito Taufer
-
22 23OBALAplus časopis in portals pogledom na morje INTERVJU
FRANC KRAŠEVECFranc Kraševec je pred 27 leti ustanovil uspešno
podjetje Surf d.o.o., ki ga vodi še danes. Svoje prve delovne
izkušnje si je nabiral v Portorožu in v Švici. Svojo podjetniško
pot je pričel v Portorožu z izposojevalnico čolnov in šolo
surfanja, nato pa nadaljeval v gostinski dejavnosti v Piranu.
Preizkusil se je v lokalni politiki, ko je deloval kot občinski
svetnik Občine Piran. Trenutno poleg vodenja svojega podjetja
opravlja tudi funkcijo predsednika nadzornega odbora Turističnega
združenja Portorož.
Kdaj ste ustanovili podjetje Surf? Od kod ideja? Podjetje Surf
d.o.o. sem ustanovil leta 1992. Pred
tem sem imel gostinski lokal in že ko sem ga odprl, sem se
zavedal, da to ni moj končni cilj. Vedel sem, da si želim imeti
podjetje. Zato sem leta 1992 odprl podjetje, kljub temu, da še
nisem imel programa. V določenem trenutku, poleti 1992, je v lokal
vstopil sanitarni inšpektor in ga zaprl, zaradi tega, ker ni bil
higiensko ustrezen. To je bil splet okoliščin, saj je ravno takrat
naši čistilki umrl mož in ravno na ta dan, ko je prišel sanitarni
inšpektor, je bil pogreb. Takrat nam je naložil, da moramo lokal
očistiti, dezinficirati in bil sem pred velikim izzivom. Takrat ni
bilo podjetja, ki bi mi pomagalo to narediti. To je bil prvi
signal, ki je nakazal, da to na tržišču manjka. Poznal sem potnika,
ki je prodajal toaletni papir in čistila. Dogovorila sva se, da
greva v neko obliko sodelovanja. Tako se je pričela moja
podjetniška pot. Osnovna ideja je bila, da se najbrž s takšnim
problemom, ki me je doletel v gostinskem lokalu, sooča veliko
gostincev in da potrebujejo pomoč. Danes to počnemo mi. Svetujemo,
izobražujemo in skrbimo, da so ljudje usposobljeni in ozaveščeni
pri uporabi naših izdelkov na njihovem delovnem mestu. Zaposlujemo
strokovne svetovalce, ki objekt pregledajo, temu primerno
pripravijo higienske načrte, plane čiščenja in dokumentacijsko
pripravijo objekt po določenih standardih. Iz tega problema, ki je
nastal, je nastalo tudi poslanstvo našega podjetja, ki je pomoč
poslovnim partnerjem pri vzpostavljanju in zagotavljanju ustreznih
higienskih rešitev. Mi ne prodajamo samo čistil, mila, papirja,
razkuževalnih sredstev, strojev za čiščenje, ampak okolju ponujamo
prijazne in ekonomsko vzdržne rešitve. Kako vam je uspelo zgraditi
tako uspešno podjetje? Ali ste še vedno glavni v podjetju ali ste
že predali vajeti?
Naši veliki odjemalci so hoteli, industrija in šolstvo v
Sloveniji. Na začetku je bilo zelo težko dobiti posel. Kamorkoli
smo prišli, so že bili določeni dobavitelji. Zato smo na začetku
morali narediti nekaj več. Združili smo moči in organizirali skupno
izobraževanje
za vzpostavitev HACCP standarda za vse hotelirje v Slovenji.
Tako smo prišli v imenik vseh takratnih odločevalcev. Danes je to
bistveno enostavnejše, ker nas že poznajo in vedo, da smo
kvalitetni in cenovno ugodni. Pri nas je redno zaposlenih 18 ljudi,
sodelujemo pa še z nekaj samostojnimi podjetniki, ki občasno delajo
za nas. Menim, da je ključ do uspeha ta, da sem našel dobro tržno
nišo in da sem se v tem poslu videl tudi čez 15 in več let.
Pomembni so jasno zastavljeni cilji in kakovostni proizvodi oziroma
storitve. Na drugi strani so pomembne poštene cene oziroma pošten
odnos do kupcev. Najbolj pomembni pa so medsebojni odnosi med
zaposlenimi in primerno komuniciranje s strankami. Naše podjetje
dela zelo veliko na tem. Organiziramo seminarje na temo
komunikacije med zaposlenimi in s strankami. To je izjemno
pomembno, ker je kruta resnica, da je največja težava ravno v
komunikaciji. Nekateri sodelavci so z nami že več kot 25 let.
Počasi razmišljam o tem, da bi predal vajeti, saj imam dva
sinova. Oba sta diplomirana ekonomista in oba na lastno željo
delata v podjetju. Zavedam pa se, da je prenos podjetja dolgotrajen
proces, ki pa bo nedvomno prišel v prihodnosti. Naslednje leto bom
izpolnil pogoje za upokojitev, najverjetneje pa bom delo podaljšal
za 3 leta in v tem času predal podjetje. Poslujete tudi s tujino?
Kje nabavljate izdelke?
Slovenija nam predstavlja večinski trg, poslujemo pa tudi s
tujino, kjer delamo bolj kot agencija. Z našo spletno trgovino
Ecoshop.surf poslujemo po vsem svetu. Vsakič ko pošljemo pošiljko
kam daleč, sem presenečen, kako enostavno je danes postalo
pošiljanje blaga izven Slovenije. Imamo velike dobavitelje doma in
v tujini. Največ izdelkov nabavljamo v Italiji in v
Sloveniji.Včasih ste imeli gostinski lokal v Piranu. Kakšne so vaše
izkušnje od takrat in zakaj ste opustili to dejavnost?
Po osnovni izobrazbi sem gostinec. Najprej sem končal gostinsko
šolo, potem sem zaključil hotelirsko šolo v Ljubljani. Moja velika
želja je bila, da bi delal v gostinstvu in da bi imel svoj
gostinski lokal. To željo
sem si tudi izpolnil, čeprav sem že po sedmih dnevih, ko sem
pričel s tem poslom, lokal že prodajal. Sem tip človeka, da ko
vidim, da sem naredil napako, stopim korak nazaj. V tistem trenutku
sem ocenil, da to ni bila najboljša poteza in sem lokal želel
prodati. Ampak kupcev ni bilo. V lokalu sem ostal 8 let in v tem
času sem lokal pripeljal do te faze, da smo postali prepoznavni.
Ljudje so v poletnih mesecih čakali na prosto mizo. Sem se pa ob
tem veliko naučil. Dobil sem znanja, ki so mi ogromno pomagala pri
nadaljnem delu, ker sem se znal postaviti v vlogo našega kupca in
sem lažje predvideval, kakšna so njegova pričakovanja. V gostilni
spoznaš veliko različnih ljudi. Gostinski posel je zelo lep in po
osmih letih mi je bilo res težko. Kljub temu pa sem v življenju
želel početi še nekaj drugega in zato sem se ves čas dodatno
izobraževal.Na obali živite že dolgo. Ali ste vzeskozi bili aktivni
v lokalni politiki? Zakaj ste se odločili, da kandidirate za
občinskega svetnika? Kaj ste želeli narediti za občino in njene
prebivalce?
V lokalni politiki sem prisoten zadnjih devet let. Vanjo sem
padel čisto slučajno, povabil me je moj prijatelj. V tistem
trenutku je bila to težka odločitev, ker se nikoli nisem želel
opredeljevati in vezati na določene ideje. V politiki se moraš pa
zmeraj odločiti, na kateri strani si. Če danes pogledam nazaj, sem
vesel, da sem se tako odločil.Kakšne predloge ste imeli kot
občinski svetnik? Ali so bili kateri sprejeti?
Podal sem kar nekaj svetniških predlogov, med drugim sem
predlagal, da se mora vsak obiskovalec Občinskega sveta
legitimirati v preddverju občinske stavbe pri varnostniku. Ta
pobuda je bila realizirana. Podal sem tudi svetniško pobudo v
zadevi spora med Marino Portorož in Občino Piran, da se morajo
pogajanja nadaljevati do dogovora z “win – win”
izidom. Na koncu se je spor s pomočjo mediacije končal z
dogovorom o zamenjavi otoka pred marino za park Sonce, povišanju
koncesije in sprejetju OPPN za termalno riviero. Naj spomnim, da se
je v času mojega svetniškega mandata veliko dogajalo z Marino
Portorož, parkom Sonce, otokom pred Marino. Ves čas mojega mandata
so si metali polena pod noge. V določenem obdobju so park Sonce
pred občani Lucije varovali varnostniki. Na otok pred Marino sem
šel
pred tem enkrat ali dvakrat in je bil zame kot občana
nepomemben, park Sonce pa občasno obiščem. Ko grem sedaj s svojim
vnukom v park Sonce, sem vesel, da smo takratni svetniki potrdili
dosežene dogovore med Občino in Marino in tako prekinili večletni
spor.Ali lahko izpostavite še kakšno, po vašem mnenju, pomembno
odločitev občinskega sveta v času vašega mandata?
Veliko je bilo pomembnih stvari, vendar menim, da je bila ena od
pomembnejših odločitev, ki smo jo svetniki potrdili, uspešna sodna
poravnava občine s Hoteli Bernardin. Problem je bil, da je imel
Bernardin v lasti določene parcele, po katerih je potekala cesta
Portorož – Piran. Ker dogovor ni bil mogoč, je takratni župan
Bossman občinskemu svetu predlagal, da se prične postopek, da bodo
čez Bernardin ob morju, kot je bilo nekoč, pričeli voziti avtobusi,
kamioni in avtomobili. Zame je bil tak predlog župana popolnoma
nesprejemljiv in na srečo do takega scenarija ni prišlo. Kako
ocenjujete gospodarski razvoj obale?
Moje mnenje je, da so po slovenski osamosvojitveni vojni, s
postavitvijo določenih direktorjev na čelo
nekaterih velikih podjetij, skoraj sesuli gospodarstvo na obali.
Velikokrat se sprašujem, ali je bilo to narejeno z namenom ali je
bilo to narejeno iz nevednosti. Spomnim se, kako sem takrat gledal
obalo, ki je stagnirala. Določena področja po Sloveniji pa so, v
primerjavi z obalo, neverjetno rasla. V zadnjih letih se je to
spremenilo. Obala je spet pridobila gospodarski zagon in prepričan
sem, da se bo rast nadaljevala. S tem, ko se ostalo gospodarstvo
postavlja, dobiva zagon tudi turizem. Sem optimist. Ste predsednik
Nadzornega sveta (v nadaljevanju NS) Turističnega združenja
Portorož. Kakšna je pravzaprav vaša vloga?
Na to mesto me je predlagal nekdanji župan Bossman, potrdil me
je občinski svet, nalogo sem prevzel lansko leto septembra.
Turistično združenje skrbi za podporo razvoju in promocijo
destinacije v tujini in doma. Imamo tri informacijske biroje. V
zadnjem času pa postaja Turistično združenje Portorož tudi
pomembnejši organizator dogodkov v kraju. Moje delo predsednika NS
je, da vodim nadzorni svet, ki je sestavljen iz sedmih članov. NS
nadzoruje vodenje poslov združenja, organizira in vodi delo in
poslovanje združenja med sejami skupščine. NS med drugim imenuje in
razrešuje direktorja Turističnega združenja. Moja vloga je tudi, da
enkrat letno skličem skupščino. S stanjem v turističnem združenju
sem zadovoljen, zadovoljen sem z načinom delovanja in glede na to,
da se je v preteklosti, sploh pred volitvami, po facebooku in
drugih medijih veliko pisalo okrog turističnega združenja in so
bila namigovanja po zamenjavi direktorja. Vesel sem, da smo zad