20 7dni_13/2010 BLA pmč Ptem s se zčele kemterpi- je in kr tri percije. Kst s ji zmenjli z ndmestkm iz titn. “Vse žiljenje nsiti de prnici, en gležnju in en n klenu, pri hji p bi mrl imeti bergli. Vendr mje tel tujk ni sprejel, tk d mi je tem čsu dmrl tudi stp- l. Zdrniki s tk rekli, d je mputcij edin rešite.“ Pdrl se ji je set, ker je p n- ri brk, se je hitr pbrl in zčel rzmišljti tem, kk nprej. Drgič se je čila hditi Kemterpij je n zčetku zel slb prenšl. “Nisem mgl jesti, es čs sem bruhl in tk sem slbel, d niti p stpni- ch nisem mgl hditi. V ustih s se mi zčele pjljti fte, imel sem teže s preb in izgubil sem lse, bri, trepl- nice. Vsk d dni sem mrl n dzem kri, ske tri tedne sem dbil psebne injekci- je. Njprej sem imel tridnen kemterpij, dbil sem j 24 ur, ptem sem šl z teden dni dm, sledil je petdne- n p spet z teden dm in ptem spet tridnen, p spet premr in ptem se je se p- nil. Zdrniki s rekli, d je bil 95 dsttn uspešn in d se je nprednj rk usti- l.“ Sledil je percij, p spet kemterpije. Dmči in prijtelji s ji es čs stli b strni. Tudi njen Jk, ki je, pri Tnj, blnišnici pre- žiel skrj tlik čs kt n, z kr mu je neizmern hlež- n. Čepr s se njune skupne pti rzšle, st stl prijtelj. Splh je tkrt ugtil, d je rk elik blj pgst, kt si je mislil. Prej njem ni rzmišlj- l, ptem je srečel mnge, ki s imeli tkšn izkušnj. Zkj j je npdl t zhrbtn blezen, ji zdrniki nis znli rzlžiti, ksti pgst npde pr pri mldih med 14 in 24 letm in če g prčsn pzij, ni hujših psledic. Tudi Tnj bi erjetn še imel be ngi, če bi blezen prčsn zznli. S eed je šl k zdrniku, je dejl, d je t erjet- n psledic ukrjnj s šprtm. D nj eč pči in d b bljše. P ni bil. Še psebej pnči, k se je umiril, je bil blečin zmerj hujš. Pslli s j n rentgen, ni pkzl nič psebneg. In s ji zdrniki spet rekli, nj pči, in bkld- ke nj si dje n ng. “Dbreg pl let je minil,“ se spminj Tnj,“ preden s ugtili, d z mje teže ni kri šprt. Blečin je bil zmerj hujš in n kncu niti hditi nisem eč mgl. Tkrt me je zdrnik nptil n ultrzk in šele tm s ideli, d je t nekj elik re- snejšeg kt s spr mislili.“ Tumr je bil mehkem tkiu. Tkj je mrl n pregled n Onklški inštitut Ljubljn, kjer s ji dzeli tki, pregled je pkzl, d je rkst. “See- d je bil z se elik šk,“ pri zdj 21-letn Tnj, ki izhj s sdjrske kmetije Kdrič Se- nem, zdj p žii Mribru. “Mmi je tri dni skupj jkl, tudi če in brt se nis mgli ptlžiti,“ se spminj. BLA je bla rak Tnj je bil v tretjem letniku brežike gimnzije, nvduen portnic in je ve- liko čs preživel n portnem igriču. Še posebej jo je zniml orientcijski tek. Potem je lepeg dne pod levim kolenom zčutil bulo. Asja Matjaž Spiig za Taj i Braka Le e dobrih deset dni je do prveg dobrodelneg spin- ning mrton Štjersk go- ni, s pomočjo ktereg želi Tin Ternjk, orgniztork te dobrodelne prireditve in trenerk teg port (ki g ni prv prinesl v Mribor, kot smo zdnjič zpisli, sj so g poznli e pred njenim nvduenjem znj), zbrti čim več denrj z pomoč Brnku Hojniku in Tnji Kodrič. Brnk je promet nesreč priklenil n invlidski voziček Tnji p so morli zrdi kostneg rk pod kolenom mputirti levo nogo. Bolji voziček in bolj protez bi obem zelo oljl življenje. “V zčeku so me ljuje mlo čuno gleli,“ prvi Tnj Ko- rič,“ sem se n o nvil. Tui sm jih poglem, p je.“ FT: ASJA MATJAž “Z boljšo proezo bi se lhko več gibl.“
2
Embed
A AT M A Tudi sama jih pogledam, pa je.“ To Bula · kemoterapije. Domači in prijatelji so ji es čv as stali ob strani. Tudi njen Jaka, ki je, pravi Tanja, v bolnišnici pre živel
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
20 7dni_13/2010
Bula
pomoč
Potem so se začele kemoterapije in kar tri operacije. Kost so ji zamenjali z nadomestkom iz titana. “Vse življenje nositi dve opornici, eno v gležnju in eno na kolenu, pri hoji pa bi morala imeti bergli. Vendar moje telo tujka ni sprejelo, tako da mi je v tem času odmrlo tudi stopalo. Zdravniki so tako rekli, da je amputacija edina rešitev.“Podrl se ji je svet, a ker je po naravi borka, se je hitro pobrala in začela razmišljati o tem, kako naprej. Drugič se je učila hoditi Kemoterapijo je na začetku zelo slabo prenašala. “Nisem mogla jesti, ves čas sem bruhala in tako sem oslabela, da niti po stopnicah nisem mogla hoditi. V ustih so se mi začele pojavljati afte, imela sem težave s prebavo in izgubila sem lase, obrvi, trepalnice. Vsaka dva dni sem morala na odvzem krvi, vsake tri tedne sem dobivala posebne injekcije. Najprej sem imela tridnevno kemoterapijo, dobivala sem jo 24 ur, potem sem šla za teden dni domov, sledila je petdnevna pa spet za teden domov in potem spet tridnevna, pa spet premor in potem se je vse ponovilo. Zdravniki so rekli, da je bila 95 odstotno uspešna in da
se je napredovanja raka ustavilo.“ Sledila je operacija, pa spet kemoterapije. Domači in prijatelji so ji ves čas stali ob strani. Tudi njen Jaka, ki je, pravi Tanja, v bolnišnici preživel skoraj toliko časa kot ona, za kar mu je neizmerno hvaležna. Čeprav so se njune skupne poti razšle, sta ostala prijatelja. Sploh je takrat ugotovila, da je rak veliko bolj pogost, kot si je mislila. Prej o njem ni razmišljala, potem je srečevala mnoge, ki so imeli takšno izkušnjo. Zakaj jo je napadla ta zahrbtna bolezen, ji zdravniki niso znali razložiti, kosti pogosto napade prav pri mladih med 14 in 24 letom in če ga pravočasno opazijo, ni hujših posledic. Tudi Tanja bi verjetno še imela obe nogi, če bi bolezen pravočasno zaznali.
Seveda je šla k zdravniku, a je dejal, da je to verjetno posledica ukvarjanja s
športom. Da naj več počiva in da bo boljše. Pa ni bilo. Še posebej ponoči, ko se je umirila, je bila bolečina zmeraj hujša. Poslali so jo na rentgen, a ni pokazal nič posebnega. In so ji zdravniki spet rekli, naj počiva, in obkladke naj si daje na nogo. “Dobrega pol leta je minilo,“ se spominja Tanja,“ preden so ugotovili, da za moje težave ni kriv šport. Bolečina je bila zmeraj hujša in na koncu niti hoditi nisem več
mogla. Takrat me je zdravnik napotil na ultrazvok in šele tam so videli, da je to nekaj veliko resnejšega kot so sprva mislili.“ Tumor je bil v mehkem tkivu. Takoj je morala na pregled na Onkološki inštitut v Ljubljano, kjer so ji odvzeli tkivo, pregled je pokazal, da je rakasto. “Seveda je bil za vse velik šok,“ pravi zdaj 21letna Tanja, ki izhaja s sadjarske kmetije Kodrič v Senovem, zdaj pa živi v Mariboru. “Mami je tri dni skupaj jokala, tudi oče in brata se niso mogli potolažiti,“ se spominja.
Bula je bila rakTanja je bila v tretjem letniku brežiške gimnazije, navdušena športnica in je veliko časa preživela na športnem igrišču. Še posebej jo je zanimal orientacijski tek. Potem je lepega dne pod levim kolenom začutila bulo. asja Matjaž
Spinning za Tanjo in Branka Le še dobrih deset dni je do prvega dobrodelnega spinning maratona Štajerska goni, s pomočjo katerega želi Tina Ternjak, organizatorka te dobrodelne prireditve in trenerka tega športa (ki ga ni prva prinesla v Maribor, kot smo zadnjič zapisali, saj so ga poznali še pred njenim navdušenjem zanj), zbrati čim več denarja za pomoč Branku Hojniku in Tanji Kodrič. Branka je prometa nesreča priklenila na invalidski voziček Tanji pa so morali zaradi kostnega raka pod kolenom amputirati levo nogo. Boljši voziček in boljša proteza bi obema zelo olajšala življenje.
“V začetku so me ljudje malo čudno gledali,“ pravi Tanja Kodrič,“ a sem se na to navadila. Tudi sama jih pogledam, pa je.“
FoTo
: Asj
A M
ATj
Až
“Z boljšo protezo bi se lahko več gibala.“
217dni_13/2010
- Kolikim ljudem ste družinski zdravnik? Koliko jih dnevno sprej-mete v ambulanti? “Uradno imam vpisanih okoli 3000 pacientov, kar pomeni, da je pogojno vpisanih več kot 5000, to je po merilih in zahtevah, ki jih pripravlja ministrstvo za zdravje, zato je tudi obisk v ambulanti velik. Poleg tega polovični delovni čas preživim s pacienti v splošni ambulanti, kjer dela tudi upokojena zdravnica dr. Milena Lasbacher. Dnevno v ambulantah obravnavam 50 do 80 pacientov. Opravljam še redna dežurstva petkrat do osemkrat na mesec, delovni so tudi sobote, nedelje in prazniki. Večkrat se zgodi, da po končanem dnevu v ambulanti ostane na mizi še kar nekaj kartotek, ki jih v delovnem času nisem mogel pregledati, pa si za to vzamem še uro ali več časa.“ - Imate po vseh letih še vedno radi svoje delo? “Po 31 letih delovne dobe še vedno z veseljem opravljam svoje poslanstvo z vso resnostjo in odgovornim pristopom. Seveda sem najbolj ponosen na uspehe
pri delu s pacienti.“ - Katere so odlike dobrega zdrav-nika? “Vsak zdravnik bi moral znati predvsem poslušati pacienta in mu omogočiti, da pove, kaj ga teži. Seveda pa mu mora dati poleg zdravil še primerne nasvete za zdravljenje in psihično podporo pri premagovanju njegovih težav.“ - Slovenski zdravniki so veliko-krat kritizirani, ker delajo pre-hitro, spregledajo pomembne stvari, niso z dušo in telesom pri stvari ali niso dovolj strokovni. Kako to komentirate? “Menim, da je zdravnikov dobrega kova v zdravstvu premalo, sistem izobraževanja pa po moje ne stimulira mladih zdravnikov za delo v splošnih družinskih ambulantah. Prav bi bilo, da zdravniki takoj po opravljenem strokovnem izpitu delajo v ambulantah in se ob delu izobražujejo. Tako bi pridobili še eno specializacijo in več izkušenj. S tem bi bili bolje motivirani za delo z ljudmi, tudi na terenu.“ - ali v kriznem času, kakršen je zdaj, pride več ljudi po pomoč k zdravniku? Katere težave se
pogosteje pojavljajo? “Krizni čas se vsekakor pozna in je res nekaj več ljudi z duševnimi in socialnimi stiskami, vendar zaradi tega ni opazno povečanega števila bolnikov v naših ambulantah. Prednjačijo obolenja dihal, obolenja vratne hrbtenice, ledvene hrbtenice, visok krvni pritisk. Zdravstveno stanje ljudi v našem okolišu je sorazmerno dobro. Statistično gledano sta za regijo značilni bolezni visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Vse več pa je v zadnjem času depresivnosti.“ - Imate na vašem območju dovolj zdravnikov? “Trenutno nam manjkajo trije in ni videti, da jih bomo dobili prej kot v treh do štirih letih. “- Kaj vas še teži? “Upamo, da bo tudi država razumela, da za to svoje delo potrebujemo primerna finančna sredstva, ki zdaj niso zadostna. Izgubo, ki smo jo pridelali v lanskem letu, bomo letos še lahko pokrili iz sredstev, ki smo jih prihranili v preteklih letih. Bojim pa se, da v prihodnje to ne bo več mogoče.“
Tudi po 80 pacientov na danErvin Pečnik, zdravnik in direktor Zdravstvenega doma slovenj Gradec, je že desetič zmagal v izboru akcije Moj zdravnik, ki jo skupaj z revijo Viva organizira Koroški radio. Klemen Putar
Zasluži si boljšo protezo V rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani je dobila začasno protezo, s pomočjo katere se je učila hoditi. “Najprej je težko, ker ne zaupaš protezi, ker te stiska in boli, pritiska na kost. So povsem novi občutki. Doma je še zdaj pogosto brez proteze in bergel. “Skačem, pa gre.“ Proteza je težka in noga ne diha, naredijo se rane, težave so pri hoji po stopnicah vsakič, ko gre iz stanovanja. Ko gre ven ima zmeraj v glavi cel načrt. Vidi vse ovire in točno ve, kje bo stopala in kje bo sedla, da ji bo najbolj udobno. Zato si seveda želi boljše proteze. Takšne, ki bi ji olajšala hojo. Ki bi ji omogočila, da bi lahko brez težav samostojno zaživela. “Rada bi šla v trgovino, na sprehod, med ljudi,“ pravi Tanja,“ ne da bi me bilo strah, da bom padla, da me bo proteza ogulila in da se bodo pojavile rane in mi tako za nekaj časa povsem onemogočile, da bi šla iz hiše.“ Pa službe bi si želela. Vsak teden napiše nekaj prošenj, odgovora pa nobenega. Gimnazijska maturantka, pa še brez noge, to res ni najboljša kombinacija. Ljudje si ne predstavljajo, da bi administrativna dela lahko opravljala brez težav. Če ne bo službe, bo poskušala študirati. Psihologijo. Upa, da s štipendijo. “Če me kaj pobije, podre, če se mi poruši svet,“ pravi Tanja, “najprej jočem, kričim, ampak že naslednji dan se s tem sprijaznim, se prilagodim in živim naprej. Malo drugače, a vendar polno,“ optimistično pravi. Pomagajmo ji.
ljudje
Pomagajmo od 22. marca do 10. aprila lahko uporabniki Tušmobila in simobila pomagate Tanji in Branku tudi preko sms sporočil. Vaša donacija, en evro, bo prišla na pravi naslov, če boste na številko 1919 poslali sporočilo kolo. Tekoči račun Društva paraplegikov severne Štajerske (Lackova 43, Maribor) za pomoč Tanji in Branku je 04515 0000202365