POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ, SLOVENIJA, 31. MARCA 2002 CENSUS OF POPULATION, HOUSEHOLDS AND HOUSING, SLOVENIA, 31. MARCH 2002 ¾ Število prebivalcev se je v medpopisnem obdobju povečalo v 133 občinah (za 67 634), zmanjšalo pa v 58 občinah (za 16 953). Največji porast prebivalstva je bil v občinah Osrednjeslovenske regije, ki obkrožajo Ljubljano. ¾ The number of population between the last two censuses increased in 133 municipalities (by 67,634) but decreased in 58 municipalities (by 16,953). Population increased the most in municipalities of Osrednjeslovenska region which surround Ljubljana. ¾ Nadpovprečna velikost gospodinjstva je na podeželskih območjih severovzhodne Slovenije in občinah z visoko rodnostjo (npr. Železniki, Gorenja vas - Poljane, Moravče). ¾ The average size of household is high in rural areas of north-east Slovenia and in municipalities with high fertility (e.g. Železniki, Gorenja vas - Poljane, Moravče). ¾ Največ zunajzakonskih skupnosti je v Koroški regiji, kjer je v vseh občinah vsaj 10 % takih družin (povprečje za Slovenijo 7,6 %) in v dveh tretjinah občin Podravske regije. ¾ The most consensual unions are in Koroška region, where each municipality has at least 10% of such families (average for Slovenia is 7.6%) and in Podravska region in two thirds of municipalities. ¾ Nadpovprečni porast števila stanovanj ima nekaj več kot polovica občin, najvišji porast pa je v občinah Škofljica, Trzin in Brezovica, ki sodijo tudi med občine z najvišjim porastom prebivalstva. ¾ Above average growth of the number of dwellings was registered in just over a half of municipalities. It was the highest in municipalities Škofljica, Trzin and Brezovica, which are also municipalities with the highest population growth. 16. APRIL 2003 16 APRIL 2003 5 PREBIVALSTVO POPULATION Št./No 3 Št./No 93
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ, SLOVENIJA, 31. MARCA 2002 CENSUS OF POPULATION, HOUSEHOLDS AND HOUSING, SLOVENIA, 31. MARCH 2002
Število prebivalcev se je v medpopisnem obdobju povečalo v 133 občinah (za 67 634), zmanjšalo pa v 58 občinah (za 16 953). Največji porast prebivalstva je bil v občinah Osrednjeslovenske regije, ki obkrožajo Ljubljano.
The number of population between the last two censuses increased in 133 municipalities (by 67,634) but decreased in 58 municipalities (by 16,953). Population increased the most in municipalities of Osrednjeslovenska region which surround Ljubljana.
Nadpovprečna velikost gospodinjstva je na podeželskih območjih severovzhodne Slovenije in občinah z visoko rodnostjo (npr. Železniki, Gorenja vas - Poljane, Moravče).
The average size of household is high in rural areas of north-east Slovenia and in municipalities with high fertility (e.g. Železniki, Gorenja vas - Poljane, Moravče).
Največ zunajzakonskih skupnosti je v Koroški regiji, kjer je v vseh občinah vsaj 10 % takih družin (povprečje za Slovenijo 7,6 %) in v dveh tretjinah občin Podravske regije.
The most consensual unions are in Koroška region, where each municipality has at least 10% of such families (average for Slovenia is 7.6%) and in Podravska region in two thirds of municipalities.
Nadpovprečni porast števila stanovanj ima nekaj več kot polovica občin, najvišji porast pa je v občinah Škofljica, Trzin in Brezovica, ki sodijo tudi med občine z najvišjim porastom prebivalstva.
Above average growth of the number of dwellings was registered in just over a half of municipalities. It was the highest in municipalities Škofljica, Trzin and Brezovica, which are also municipalities with the highest population growth.
16. APRIL 2003 16 APRIL 2003
5 PREBIVALSTVO POPULATION
Št./No 3
Št./No 93
Statistične informacije, št. 93/2003 2 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 3
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 4 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 5
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 6 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 7
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 8 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 9
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 10 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 11
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 12 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 13
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 14 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 15
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 16 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 17
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 18 Rapid Reports No 93/2003
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 19
1. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by age groups and sex, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Starostne skupine (leta) Age groups (years) Občina
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 21
2. Prebivalstvo po narodni pripadnosti, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by ethnic affiliation, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 22 Rapid Reports No 93/2003
2. Prebivalstvo po narodni pripadnosti, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by ethnic affiliation, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 23
3. Prebivalci, ki so se po narodni pripadnosti opredelili za Italijane, občine, Slovenija, Popis 20021) Population declared as Italians, municipalities, Slovenia, Census 20021)
Občina Municipality
Narodno opredeljeni za Italijane Declared as Italians
SLOVENIJA / SLOVENIA 2258 Koper/Capodistria 712 Piran/Pirano 698 Izola/Isola 430 Ljubljana 107 Nova Gorica 56 Sežana 19 Maribor 15 Tolmin 10 Druge / Others 211 1) Prikazane so samo občine z največjim številom tako opredeljenih oseb. Only municipalities with the highest absolute values are shown. 4. Prebivalci, ki so se po narodni pripadnosti opredelili za Madžare, občine, Slovenija, Popis 20021) Population declared as Hungarians, municipalities, Slovenia, Census 20021)
Občina Municipality
Narodno opredeljeni za Madžare Declared as Hungarians
SLOVENIJA / SLOVENIA 6243 Lendava/Lendva 3917 Dobrovnik/Dobronak 616 Moravske Toplice 351 Ljubljana 227 Šalovci 169 Hodoš/Hodos 159 Murska Sobota 138 Maribor 70 Kočevje 36 Koper/Capodistria 31 Celje 29 Kranj 29 Izola/Isola 18 Piran/Pirano 18 Postojna 18 Novo mesto 17 Domžale 15 Turnišče 13 Velenje 13 Brežice 12 Črenšovci 12 Ormož 12 Bled 11 Kobilje 11 Krško 11 Nova Gorica 11 Trebnje 10 Druge / Others 269 1) Prikazane so samo občine z največjim številom tako opredeljenih oseb. Only municipalities with the highest absolute values are shown.
Statistične informacije, št. 93/2003 24 Rapid Reports No 93/2003
5. Prebivalci, ki so se po narodni pripadnosti opredelili za Rome, občine, Slovenija, Popis 20021) Population declared as Roma, municipalities, Slovenia, Census 20021)
Občina Municipality
Narodno opredeljeni za Rome Declared as Roma
SLOVENIJA / SLOVENIA 3246
Maribor 613 Novo mesto 562 Murska Sobota 439 Ljubljana 218 Puconci 137 Kočevje 127 Šentjernej 98 Metlika 90 Lendava/Lendva 86 Tišina 86 Črnomelj 85 Črenšovci 63 Cankova 56 Rogašovci 51 Ribnica 49 Semič 47 Brežice 42 Krško 37 Velenje 34 Turnišče 29 Ivančna Gorica 27 Miklavž na Dravskem polju 25 Beltinci 23 Jesenice 21 Hoče - Slivnica 19 Lenart 16 Trebnje 16 Starše 14 Kranj 12 Kuzma 10 Slovenska Bistrica 10 Druge / Others 104 1) Prikazane so samo občine z največjim številom tako opredeljenih oseb. Only municipalities with the highest absolute values are shown.
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 25
6. Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 Population by religion, municipalities, Slovenia, Census 2002
Ajdovščina 18095 13468 12830 z 217 402 z 474 998 1876 1279 Beltinci 8256 7383 7307 57 z 9 z 36 92 437 308 Benedikt 2084 1525 1522 z z - - z 26 279 234 Bistrica ob Sotli 1460 1191 1180 z 5 - z 24 18 133 94 Bled 10899 6203 5782 65 133 176 47 587 1420 2049 640 Bloke 1578 1196 1189 z z z - 44 79 182 77 Bohinj 5222 3629 3472 6 z 80 z 150 356 785 302 Borovnica 3839 2538 2315 z 146 z 7 155 352 550 244 Bovec 3138 1778 1740 z z 17 z 163 481 520 196 Braslovče 4933 3582 3559 z z z 6 86 191 831 243 Brda 5765 3607 3564 z 21 14 z 180 547 940 491 Brezovica 9334 6000 5731 18 104 127 20 289 1020 1391 634 Brežice 23253 15986 15639 19 163 114 51 741 1562 3420 1544 Cankova 2067 1852 1766 z z z - 10 41 81 83 Celje 48081 28840 25456 73 1972 1225 114 1855 5094 8073 4219 Cerklje na Gorenjskem 6369 5139 5047 z z 48 z 122 262 644 202 Cerknica 10284 6708 6314 6 211 165 12 342 1152 1545 537 Cerkno 5040 3540 3527 5 z z z 138 328 721 313 Cerkvenjak 2046 1385 1379 z - z - 59 50 397 155 Črenšovci 4080 3469 3452 9 z - z 49 52 303 207 Črna na Koroškem 3616 2521 2443 9 z 36 z 135 223 557 180 Črnomelj 14580 9964 9439 5 230 270 20 365 1104 1902 1245 Destrnik 2496 1893 1890 - z - z z 59 401 89 Divača 3829 2353 2075 z 160 112 z 121 451 656 248 Dobje 1008 765 763 - z - - z 5 190 33 Dobrepolje 3544 2917 2868 z 17 27 z 46 93 290 198 Dobrna 2083 1499 1472 z z 9 11 13 66 340 165 Dobrova – Polhov Gradec 6691 4751 4667 8 25 37 14 201 484 905 350 Dobrovnik/Dobronak 1307 1155 1136 z z 6 z 12 11 58 71 Dol pri Ljubljani 4341 2873 2732 6 41 75 19 134 406 604 324 Dolenjske Toplice 3298 1984 1948 z 27 z z 77 286 725 226 Domžale 29902 19281 17878 49 554 749 51 1155 3043 4783 1640 Dornava 2459 1773 1765 z z - z 37 39 408 202 Dravograd 8863 6101 5919 15 51 92 24 292 479 1288 703 Duplek 5938 3705 3666 z 27 z 7 141 276 1187 629 Gorenja vas – Poljane 6877 5406 5369 - 20 12 5 168 268 740 295 Gorišnica 5822 4475 4462 6 z z z 80 88 937 242 Gornja Radgona 12416 8433 8220 161 25 16 11 353 856 1947 827 Gornji Grad 2595 1997 1987 z z z - 55 73 336 134 Gornji Petrovci 2217 2016 627 1387 z - - 11 37 z 70 Grad 2302 2117 1727 388 z - - z 9 88 79 Grosuplje 15665 10923 10234 13 309 342 25 432 1360 2032 918 Hajdina 3492 2437 2408 z z 10 z 87 87 765 116 Hoče – Slivnica 9629 5779 5629 26 50 65 9 328 698 2240 584 Hodoš/Hodos 356 332 50 282 - - - - z z 11 Horjul 2622 1910 1884 z z z 7 60 125 316 211 Hrastnik 10121 5185 4301 7 264 568 45 520 1904 1894 618 Hrpelje – Kozina 4038 2856 2631 5 z 138 z 88 364 490 240 Idrija 11990 6750 6492 z z 187 17 533 2109 1955 643 Ig 5445 3400 3009 11 205 169 6 219 531 914 381 Ilirska Bistrica 14234 10440 10063 5 132 229 11 260 705 1727 1102 Ivančna Gorica 13567 10178 9931 26 95 108 18 329 543 1790 727 Izola/Isola 14549 7911 6418 23 648 801 21 693 2553 2085 1307 Jesenice 21620 13803 8087 36 1723 3885 72 910 2385 3185 1337 Jezersko 638 475 466 z z z - 10 27 103 23 Juršinci 2206 1589 1587 z - - z z 30 391 179 Kamnik 26477 18283 16532 25 572 1107 47 853 2140 3778 1423 Kanal 5978 4187 3883 5 160 132 7 173 459 796 363 Kidričevo 6502 4354 4289 z 14 45 z 151 253 1258 486 Kobarid 4472 3336 3270 z z 28 z 104 327 439 266
Statistične informacije, št. 93/2003 26 Rapid Reports No 93/2003
6. Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by religion, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Veroizpoved Religion
Občina Municipality
Skupaj Total skupaj
total katoliška Catholic
evangeli-čanska in
druge prote-
stantske Evangelical and other Protestant
pravo- slavna
Orthodox
islamska Islam
druge veroizpo-
vedi other
religion
Je vernik, ne pripada
nobeni veroizpo-
vedi Believer
but belongs to no
religion
Ni vernik, ateist
Unbeliever, atheist
Ni želel odgovoriti
Did not want to
reply
Neznano Unknown
Kobilje 570 516 503 12 - - z z z 38 13 Kočevje 16292 9763 8816 22 446 445 34 630 2127 2510 1262 Komen 3515 2288 2259 z z 16 - 181 268 584 194 Komenda 4451 3385 3273 17 41 45 9 72 239 534 221 Koper/Capodistria 47539 26422 22017 113 2144 2036 112 1949 8842 6342 3984 Kostel 629 466 458 z z z z 10 64 57 32 Kozje 3406 2614 2597 - z z 7 68 79 440 205 Kranj 51225 31875 26300 67 3644 1711 153 2104 6800 7536 2910 Kranjska Gora 5247 3391 3131 22 134 74 30 304 569 669 314 Križevci 3663 2842 2828 10 z z z 61 88 418 254 Krško 27586 18853 18096 20 203 475 59 760 1801 4284 1888 Kungota 4317 2804 2777 5 z z 5 149 241 840 283 Kuzma 1683 1481 1152 323 z z - 21 9 104 68 Laško 13730 9136 8954 10 85 71 16 459 926 2244 965 Lenart 11159 7691 7606 35 z 29 z 244 433 2010 781 Lendava/Lendva 11151 8975 8692 192 32 46 13 143 667 907 459 Litija 19120 12992 12109 14 449 376 44 589 1620 2585 1334 Ljubljana 265881 133902 104219 796 14687 13268 932 13384 51109 45233 22253 Ljubno 2701 2008 1978 - 17 6 7 79 66 419 129 Ljutomer 11720 8232 8161 28 10 26 7 271 482 1760 975 Logatec 11343 7846 7335 14 224 252 21 387 1167 1434 509 Loška dolina 3640 2498 2441 z 33 18 z 131 419 476 116 Loški Potok 1958 1610 1604 - z z - 15 47 196 90 Lovrenc na Pohorju 3145 2211 2182 z z z 20 120 99 583 132 Luče 1609 1355 1351 z z - - z 14 145 54 Lukovica 4972 3733 3643 z 29 55 z 94 188 696 261 Majšperk 4005 2530 2516 z 5 z z 128 123 982 242 Maribor 110668 56951 51493 364 2420 2337 337 4799 14914 24305 9699 Markovci 3798 3058 3043 7 z z z 22 40 510 168 Medvode 14161 9028 8060 25 447 468 28 534 1595 2222 782 Mengeš 6662 4423 4071 13 141 186 12 229 586 988 436 Metlika 8123 5374 5252 z z 42 z 262 594 1209 684 Mežica 3966 2666 2524 6 53 72 11 141 283 615 261 Miklavž na Dravskem polju 5915 3393 3282 15 31 47 18 230 418 1513 361 Miren - Kostanjevica 4741 3016 2861 z z 72 8 154 474 745 352 Mirna Peč 2702 2058 2036 z 11 6 z 36 73 280 255 Mislinja 4666 3373 3362 6 z z z 119 162 785 227 Moravče 4508 3555 3500 z z 40 - 82 177 497 197 Moravske Toplice 6151 5511 3095 2395 z z z 28 177 289 146 Mozirje 6231 4832 4747 7 20 53 5 119 243 731 306 Murska Sobota 20080 14865 11846 2790 96 94 39 402 1618 2130 1065 Muta 3640 2700 2687 z z z 5 92 122 606 120 Naklo 4899 3532 3374 6 60 79 13 168 364 638 197 Nazarje 2711 2041 2001 6 z 10 z 60 65 421 124 Nova Gorica 35640 19277 17493 15 1064 640 65 1670 5444 6289 2960 Novo mesto 40925 24119 22475 180 813 604 47 1794 4830 6524 3658 Odranci 1619 1485 1474 7 z z - 5 z 64 61 Oplotnica 3866 2425 2416 z z - - 115 68 678 580 Ormož 17095 12205 12152 26 15 6 6 325 602 2726 1237 Osilnica 332 277 277 - - - - z z 28 15 Pesnica 7244 4462 4385 7 19 40 11 176 362 1356 888 Piran/Pirano 16758 8126 6953 46 518 565 44 874 3162 2372 2224 Pivka 5926 4644 4144 z 325 164 z 96 232 550 404 Podčetrtek 3224 2330 2324 z z - z 68 65 366 395 Podlehnik 1820 1348 1344 z z z - 20 37 307 108 Podvelka 2709 1920 1902 z z z 12 74 79 513 123 Polzela 5417 3738 3649 z z 36 5 138 248 908 385 Postojna 14581 9537 7775 15 947 778 22 583 1621 1883 957 Prebold 4514 3064 2928 z 69 61 z 127 318 802 203 Preddvor 3200 2452 2395 - z 24 z 87 198 314 149 Prevalje 6621 4647 4446 z 107 z 18 218 325 1090 341 Ptuj 23242 13028 12687 47 85 161 48 812 2552 5110 1740 Puconci 6281 5491 2088 3381 16 z z 48 123 342 277 Rače - Fram 5859 3563 3500 6 16 34 7 210 404 1253 429 Radeče 4617 2827 2711 - z 49 z 166 494 865 265 Radenci 5265 3575 3487 60 16 - 12 158 320 888 324
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 27
6. Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by religion, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Veroizpoved Religion
Občina Municipality
Skupaj Total skupaj
total katoliška Catholic
evangeli-čanska in
druge prote-
stantske Evangelical and other Protestant
pravo- slavna
Orthodox
islamska Islam
druge veroizpo-
vedi other
religion
Je vernik, ne pripada
nobeni veroizpo-
vedi Believer
but belongs to no
religion
Ni vernik, ateist
Unbeliever, atheist
Ni želel odgovoriti
Did not want to
reply
Neznano Unknown
Radlje ob Dravi 6148 4421 4376 11 9 12 13 145 217 1032 333 Radovljica 18164 10825 10014 44 421 270 76 786 1958 3500 1095 Ravne na Koroškem 12248 7755 7233 14 316 158 34 458 1004 2133 898 Razkrižje 1215 884 883 - - - z z 13 200 91 Ribnica 9266 7179 6921 z 106 127 z 239 580 897 371 Ribnica na Pohorju 1254 1008 1005 - z z - z 17 151 62 Rogaška Slatina 10544 7371 7212 z z 76 6 275 424 1606 868 Rogašovci 3399 3154 2687 459 z - z 13 31 69 132 Rogatec 3191 2327 2318 z z z - 41 84 550 189 Ruše 7351 4134 3945 11 68 102 8 319 697 1601 600 Selnica ob Dravi 4587 2851 2824 7 z z z 155 269 985 327 Semič 3710 2654 2571 9 32 35 7 91 238 474 253 Sevnica 17726 12155 11905 6 97 124 23 411 972 2652 1536 Sežana 11842 6190 5543 10 298 322 17 615 1935 2281 821 Slovenj Gradec 16779 11576 11273 29 90 169 15 531 1090 2644 938 Slovenska Bistrica 29285 17546 17278 45 101 84 38 923 1814 6415 2587 Slovenske Konjice 13612 9386 9232 15 31 83 25 346 646 2324 910 Sodražica 2038 1647 1634 - z 7 z 44 61 193 93 Solčava 548 485 483 z - z - z 6 38 17 Starše 3955 2371 2337 5 z 16 z 92 132 897 463 Sveta Ana 2282 1830 1818 7 z z z 11 37 264 140 Sveti Andraž v Slov. goricah 1209 1003 1000 z z - - z 8 131 61 Sveti Jurij 2883 2162 2148 14 - - - 65 42 381 233 Šalovci 1718 1613 1120 486 z z z 7 14 51 33 Šempeter - Vrtojba 6269 3458 3161 z 159 122 z 262 891 1175 483 Šenčur 8531 6552 6378 12 78 75 9 192 511 894 382 Šentilj 8074 5175 5116 14 23 11 11 300 356 1558 685 Šentjernej 6583 4795 4739 8 22 15 11 134 332 855 467 Šentjur pri Celju 18470 13401 13240 9 76 62 14 456 602 2896 1115 Škocjan 3035 2050 2041 - z z z 133 47 471 334 Škofja Loka 22093 15253 13943 14 567 686 43 701 1896 2925 1318 Škofljica 7119 4566 4299 z 116 124 z 256 774 1039 484 Šmarje pri Jelšah 9662 7114 7066 z z 13 7 198 275 1281 794 Šmartno ob Paki 2909 2234 2174 z z 18 9 60 90 420 105 Šoštanj 8254 6454 5929 8 174 338 5 204 297 764 535 Štore 4060 2697 2456 - 109 123 9 147 170 709 337 Tabor 1494 1091 1077 z z 10 z 22 34 258 89 Tišina 4189 3663 3173 481 z z - 46 52 306 122 Tolmin 12198 7816 7396 6 230 158 26 571 1319 1646 846 Trbovlje 18248 9637 7848 23 510 1192 64 812 3286 3373 1140 Trebnje 18424 12734 12580 14 56 67 17 414 1135 2702 1439 Trnovska vas 1208 908 907 - - - z z 11 183 90 Trzin 3385 1749 1640 11 48 42 8 188 640 571 237 Tržič 15151 10405 9293 25 452 606 29 618 1231 1996 901 Turnišče 3422 3038 3016 12 z 5 z 17 21 206 140 Velenje 33331 22432 17826 52 1619 2895 40 1022 3042 4552 2283 Velika Polana 1511 1361 1354 7 - - - 10 10 48 82 Velike Lašče 3735 2579 2541 z z 13 7 107 287 510 252 Veržej 1354 890 853 z 14 18 z 26 53 262 123 Videm 5283 3890 3876 z z z 6 77 73 876 367 Vipava 5185 4096 3984 z z 45 6 142 240 421 286 Vitanje 2317 1662 1651 - - z z 34 31 421 169 Vodice 3871 2868 2809 z z 35 10 111 176 480 236 Vojnik 7825 5698 5653 9 17 14 5 168 184 1136 639 Vransko 2457 1912 1888 - z 11 z 55 56 285 149 Vrhnika 17729 10721 9643 44 537 471 26 830 2407 2633 1138 Vuzenica 2786 2098 2067 z z 20 5 88 99 414 87 Zagorje ob Savi 17067 10245 9250 9 164 797 25 801 1905 3049 1067 Zavrč 1338 1020 1010 z - z z 12 24 159 123 Zreče 6245 4275 4145 7 z 80 z 122 185 1217 446 Žalec 20335 12956 12381 22 291 223 39 733 1770 3413 1463 Železniki 6811 5431 5278 10 z 88 z 128 270 781 201 Žetale 1364 832 830 - - - z z 5 267 255 Žiri 4868 3265 3241 z z 10 z 204 540 640 219 Žirovnica 4071 2523 2461 z z 20 6 165 541 720 122 Žužemberk 4579 3456 3428 z z 23 z 105 138 502 378
Statistične informacije, št. 93/2003 28 Rapid Reports No 93/2003
7. Prebivalstvo po maternem jeziku, občine, Slovenija, Popis 2002 Population by mother tongue, municipalities, Slovenia, Census 2002
Materni jezik Mother tongue
Občina Municipality
Skupaj Total slovenski
Slovene italijanski
Italian madžarskiHungarian
romski Romany
albanski Albanian
bosanski Bosnian
hrvaški Croatian
make- donski
Macedo-nian
nemški German
srbski Serbian
srbsko- -hrvaški Serbo-
Croatian
drugi other
Nezna- no
Unknown
SLOVENIJA / SLOVENIA 1964036 1723434 3762 7713 3834 7177 31499 54079 4760 1628 31329 36265 6240 52316 Ajdovščina 18095 16760 16 7 - 64 325 139 40 3 182 141 38 380 Beltinci 8256 7974 - z 73 12 z 49 - z 9 7 12 107 Benedikt 2084 2028 - z - - - 4 z z - z - 46 Bistrica ob Sotli 1460 1354 - - - - 3 57 z 3 z 4 z 35 Bled 10899 9953 z z 4 24 120 164 19 26 91 150 55 283 Bloke 1578 1532 z - - z - 15 z - z 4 - 22 Bohinj 5222 4875 z z - 15 56 39 12 z 26 94 5 95 Borovnica 3839 3346 z - - z 53 152 3 z 90 112 12 60 Bovec 3138 2896 z z - 4 13 59 8 z 11 24 4 111 Braslovče 4933 4709 z - - z 3 103 - 4 12 25 z 68 Brda 5765 5543 z z - 8 z 28 5 3 13 39 12 93 Brezovica 9334 8685 3 - - 21 75 176 13 6 74 120 11 150 Brežice 23253 20718 3 15 46 39 71 1423 25 25 157 154 53 524 Cankova 2067 1942 z 4 68 z - 8 - z 4 - 3 34 Celje 48081 40704 14 35 - 325 743 1658 125 36 1472 986 171 1812 Cerklje na Gorenjskem 6369 6155 - z - z - 33 3 z 19 34 4 75 Cerknica 10284 9477 z z - 34 88 182 20 z 112 201 13 152 Cerkno 5040 4952 z - - - z 10 z - 3 7 4 58 Cerkvenjak 2046 1994 - z - - - z z - z 4 - 39 Črenšovci 4080 3825 - 15 129 - - 30 z z z 4 z 70 Črna na Koroškem 3616 3412 - - - - z 38 z z 36 22 6 62 Črnomelj 14580 12486 z z 192 28 177 913 31 6 94 331 24 293 Destrnik 2496 2428 - - - - - z - 4 7 - z 35 Divača 3829 3121 z z - 10 82 189 31 3 99 129 26 117 Dobje 1008 980 z - - - z 3 - z z 3 - 18 Dobrepolje 3544 3396 z - - - z 19 3 - 11 21 9 69 Dobrna 2083 1886 - - - z 4 6 z 4 z 3 14 155 Dobrova - Polhov Gradec 6691 6392 3 5 - 5 26 47 4 3 27 29 17 133 Dobrovnik/Dobronak 1307 511 - 725 z 6 - 19 - z z 3 - 30 Dol pri Ljubljani 4341 4025 z - - 12 63 52 5 z 23 47 8 102 Dolenjske Toplice 3298 3065 - - - z 4 99 z 7 25 32 5 57 Domžale 29902 27000 10 21 6 131 403 550 63 15 383 497 88 735 Dornava 2459 2375 - z - - z 17 - - 4 z 3 55 Dravograd 8863 8338 z z - 28 42 109 8 8 40 60 17 208 Duplek 5938 5695 - z - z z 49 6 3 24 14 7 134 Gorenja vas - Poljane 6877 6632 z z - - 24 78 8 z 12 16 4 96 Gorišnica 5822 5664 z - - - z 81 - z z 5 z 64 Gornja Radgona 12416 11950 5 9 - 24 - 72 7 36 33 22 10 248 Gornji Grad 2595 2542 - - - - 3 8 - - 11 3 - 28 Gornji Petrovci 2217 2122 z z - - - 31 - 3 - 5 4 22 Grad 2302 2249 - 5 z - - 17 - 3 z z z 23 Grosuplje 15665 14136 3 6 87 39 202 315 14 8 189 269 45 352 Hajdina 3492 3399 z z z 6 4 33 - - 8 8 z 29 Hoče - Slivnica 9629 8979 4 6 14 24 36 223 13 17 49 55 8 201 Hodoš/Hodos 356 124 - 210 - - - z - 6 z - z 11 Horjul 2622 2535 - z - - 7 18 z - 9 14 z 34 Hrastnik 10121 8512 z z 8 43 358 309 z 4 171 457 10 237 Hrpelje - Kozina 4038 3514 z 5 z 8 101 162 26 z 49 82 9 76 Idrija 11990 11358 z z - 63 159 77 7 - 23 87 14 192 Ig 5445 4756 z - z 3 104 104 14 5 74 248 9 124 Ilirska Bistrica 14234 12917 28 5 - 74 135 509 26 6 52 178 20 284 Ivančna Gorica 13567 12808 5 4 32 24 55 133 4 9 46 142 18 287 Izola/Isola 14549 10059 620 19 - 93 537 1199 124 10 385 562 256 685 Jesenice 21620 14021 5 6 13 86 3614 667 353 18 1023 1125 135 554 Jezersko 638 593 - - - z 4 11 z - 5 9 - 11 Juršinci 2206 2146 - - - - - 7 - z - z z 49 Kamnik 26477 23621 11 3 - 96 543 414 133 10 360 625 94 567 Kanal 5978 5427 z z 8 42 66 42 13 z 74 140 10 149 Kidričevo 6502 6208 z z - 10 z 95 - 4 12 22 12 103 Kobarid 4472 4237 z - - 10 9 18 33 z 24 23 11 98
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 29
7. Prebivalstvo po maternem jeziku, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by mother tongue, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Materni jezik Mother tongue
Občina Municipality
Skupaj Total slovenski
Slovene italijanski
Italian madžarskiHungarian
romski Romany
albanski Albanian
bosanski Bosnian
hrvaški Croatian
make- donski
Macedo-nian
nemški German
srbski Serbian
srbsko- -hrvaški Serbo-
Croatian
drugi other
Nezna- no
Unknown
Kobilje 570 542 - z - - - 4 - z - - z 5 Kočevje 16292 13308 4 47 201 59 333 1087 17 16 230 454 34 502 Komen 3515 3343 7 z - 6 14 36 z 3 11 18 3 70 Komenda 4451 4193 - - - z 39 57 14 7 21 39 z 76 Koper/Capodistria 47539 35246 1059 51 4 240 1311 3824 227 42 1268 1911 567 1789 Kostel 629 550 - z - z z 59 z z z z - 11 Kozje 3406 3282 z - - z z 35 - 4 5 10 - 59 Kranj 51225 42709 26 36 12 374 1064 1087 447 27 2162 1913 187 1181 Kranjska Gora 5247 4575 4 3 - 12 62 161 14 6 86 112 33 179 Križevci 3663 3489 - 4 - z - 25 - z z 4 z 135 Krško 27586 25309 14 14 54 196 256 613 16 31 167 216 52 648 Kungota 4317 4056 z z - z 4 93 4 8 12 14 14 107 Kuzma 1683 1632 - z z - z 5 - 4 - 6 5 24 Laško 13730 13027 z z - 20 32 116 z 18 66 134 13 295 Lenart 11159 10765 3 4 16 9 9 75 3 13 15 17 7 223 Lendava/Lendva 11151 5216 3 4690 96 34 11 815 5 11 41 36 19 174 Litija 19120 17284 z 3 z 58 239 352 15 6 208 492 31 427 Ljubljana 265881 209668 209 300 192 1239 9060 10253 1183 284 10896 10069 1577 10951 Ljubno 2701 2608 z z z 3 6 18 z z 4 23 - 30 Ljutomer 11720 11057 z z - 27 4 297 z 7 16 16 8 278 Logatec 11343 10416 6 4 - 41 172 150 9 6 150 157 18 214 Loška dolina 3640 3331 - z - z 9 188 z z 16 25 4 56 Loški Potok 1958 1837 z - - - - z - - 4 3 - 39 Lovrenc na Pohorju 3145 3079 - - - - - 10 z 3 z 3 z 44 Luče 1609 1571 - - - z z 13 - z z - z 19 Lukovica 4972 4717 - z z z 39 37 11 6 9 22 7 114 Majšperk 4005 3903 - - - - - z z 4 5 z 9 65 Maribor 110668 95322 49 115 507 918 980 4069 317 234 1987 1385 378 4407 Markovci 3798 3703 z z - 4 - 39 - z - 4 z 42 Medvode 14161 12403 z 6 z 48 357 330 58 13 320 246 44 330 Mengeš 6662 5920 - - 4 29 103 173 11 5 87 123 18 189 Metlika 8123 6537 z z 144 4 29 1078 10 7 32 90 17 171 Mežica 3966 3690 - z - z 61 40 5 3 21 42 5 83 Miklavž na Dravskem polju 5915 5371 - 3 - 33 17 318 6 8 30 17 4 108 Miren – Kostanjevica 4741 4391 z z - 22 45 47 16 z 56 68 4 81 Mirna Peč 2702 2604 - - - - z 23 z - 9 7 5 47 Mislinja 4666 4555 z - - z 3 17 - - - 6 z 81 Moravče 4508 4334 z - - - z 35 3 3 10 7 3 71 Moravske Toplice 6151 5517 - 424 - z - z 8 5 20 9 29 95 Mozirje 6231 5957 z z - 12 37 83 - z 20 29 6 80 Murska Sobota 20080 18276 13 226 455 55 43 374 12 22 83 75 128 318 Muta 3640 3518 z - - z - 15 - 7 3 4 z 89 Naklo 4899 4660 - z - z 42 35 9 4 26 59 7 47 Nazarje 2711 2564 - - - 3 z 63 - z 21 34 z 22 Nova Gorica 35640 31543 98 17 - 183 392 534 149 4 751 759 86 1124 Novo mesto 40925 36018 12 19 574 136 456 1349 55 16 653 685 83 869 Odranci 1619 1578 - z - - - 7 - z z - 4 24 Oplotnica 3866 3761 - z - - z 8 z - z 4 5 84 Ormož 17095 16236 z 15 z 9 z 449 5 11 20 24 11 310 Osilnica 332 260 - - - - - z - - - - z 4 Pesnica 7244 6825 - 4 - 38 z 96 5 z 15 27 11 219 Piran/Pirano 16758 11177 1174 22 - 141 335 1403 64 29 344 500 374 1195 Pivka 5926 5136 3 - - 33 105 107 z z 176 231 9 122 Podčetrtek 3224 3033 - - - - 4 108 z z 8 5 4 58 Podlehnik 1820 1735 z - - - - 36 - z - z z 45 Podvelka 2709 2625 - - - - - z 3 z 4 4 - 55 Polzela 5417 5130 z z - z 13 89 5 4 18 43 7 88 Postojna 14581 11645 24 16 3 84 538 516 57 9 630 739 36 284 Prebold 4514 4130 - z 8 7 21 148 z z 21 87 z 87 Preddvor 3200 3037 - - - 5 16 52 10 3 9 26 3 39 Prevalje 6621 6160 z z - 25 53 85 5 4 69 69 16 128 Ptuj 23242 21618 3 13 - 126 56 506 26 26 111 89 67 601 Puconci 6281 5988 - z 104 - - 46 - z 9 22 8 84 Rače – Fram 5859 5511 z z - 7 18 118 10 7 15 8 8 151 Radeče 4617 4370 z - - z 22 73 z - 44 35 7 46 Radenci 5265 5038 z 9 - z - 54 5 z 15 12 13 115
Statistične informacije, št. 93/2003 30 Rapid Reports No 93/2003
7. Prebivalstvo po maternem jeziku, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population by mother tongue, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Materni jezik Mother tongue
Občina Municipality
Skupaj Total slovenski
Slovene italijanski
Italian madžarskiHungarian
romski Romany
albanski Albanian
bosanski Bosnian
hrvaški Croatian
make- donski
Macedo-nian
nemški German
srbski Serbian
srbsko- -hrvaški Serbo-
Croatian
drugi other
Nezna- no
Unknown
Radlje ob Dravi 6148 5948 - - - 10 z 56 z 4 11 z z 114 Radovljica 18164 16511 z 3 z 26 164 401 51 22 249 285 59 377 Ravne na Koroškem 12248 11064 z z - 52 97 285 18 15 225 190 19 279 Razkrižje 1215 1081 - z z - - 107 - z - z - 18 Ribnica 9266 8489 - z z 28 91 220 19 4 103 71 26 143 Ribnica na Pohorju 1254 1224 - z - z - 6 - - - z z 19 Rogaška Slatina 10544 9267 z z 3 52 13 718 19 12 62 52 15 327 Rogašovci 3399 3138 - 4 163 - - 9 - 12 9 3 - 61 Rogatec 3191 2768 - - - - z 359 z - - 8 9 38 Ruše 7351 6721 3 4 10 13 64 129 10 5 46 77 16 253 Selnica ob Dravi 4587 4386 z z - z z 29 z 3 9 15 4 133 Semič 3710 3325 z z 54 12 12 89 z 3 9 77 6 117 Sevnica 17726 16541 z z - 56 60 170 9 10 50 87 18 720 Sežana 11842 10394 28 5 - 68 173 305 70 7 214 291 33 254 Slovenj Gradec 16779 15870 4 3 - 12 110 273 7 5 77 90 31 297 Slovenska Bistrica 29285 27869 z z 9 60 28 273 15 28 101 82 60 750 Slovenske Konjice 13612 12946 z z z 67 22 110 11 7 20 29 13 376 Sodražica 2038 1961 - z 4 - 5 20 - z z 6 3 35 Solčava 548 531 - - - - - 3 - z z z z 7 Starše 3955 3760 z - 9 8 z 72 5 z 3 10 4 78 Sveta Ana 2282 2218 - - - z - z - 3 3 z 5 39 Sveti Andraž v Slov. goricah 1209 1173 - - - - - z - z z - - 30 Sveti Jurij 2883 2833 - - - - - z - 4 - z z 37 Šalovci 1718 1493 - 188 z 3 - 7 - - z z 3 18 Šempeter - Vrtojba 6269 5634 17 10 - 50 57 72 42 3 111 110 15 148 Šenčur 8531 8185 z z - z 43 68 26 4 28 71 11 90 Šentilj 8074 7688 - 3 - - 4 88 5 17 26 23 8 212 Šentjernej 6583 6216 - z z - 13 69 - 6 14 13 10 145 Šentjur pri Celju 18470 17744 z z - 47 5 144 10 10 58 64 22 361 Škocjan 3035 2794 z z 113 z 5 14 z - z 7 z 94 Škofja Loka 22093 19444 3 13 5 37 493 624 83 7 329 487 75 493 Škofljica 7119 6453 z z - z 94 183 7 3 94 96 21 164 Šmarje pri Jelšah 9662 9237 4 z - z z 158 6 6 22 29 7 181 Šmartno ob Paki 2909 2740 z 3 - 8 9 61 z z 27 16 z 40 Šoštanj 8254 7386 - z z 34 168 171 11 3 100 213 19 137 Štore 4060 3605 z z - 20 78 59 6 - 55 130 6 95 Tabor 1494 1437 - - - - z 8 4 4 z - 4 29 Tišina 4189 4016 z 7 84 z z 19 z - 8 4 - 46 Tolmin 12198 11390 z 4 5 56 96 97 33 z 120 167 13 202 Trbovlje 18248 15127 z z 9 56 927 513 16 12 263 777 50 488 Trebnje 18424 17650 z z 37 34 25 116 - 5 61 61 17 408 Trnovska vas 1208 1178 - - - - - z - z - - - 25 Trzin 3385 3114 z z - z 20 62 8 5 30 52 3 85 Tržič 15151 13015 3 3 - 48 366 615 48 7 214 469 32 331 Turnišče 3422 3303 - z 34 4 - 16 - 4 3 6 z 29 Velenje 33331 25042 11 11 27 197 2100 1983 41 10 1091 1903 98 817 Velika Polana 1511 1419 - z - - - 10 - - - - z 70 Velike Lašče 3735 3531 z z 5 z 6 38 z 3 8 38 7 95 Veržej 1354 1283 - z - - z 13 8 3 7 z - 19 Videm 5283 5101 z - - z z z - 3 5 5 3 102 Vipava 5185 4909 10 4 - 5 44 31 8 3 39 38 11 83 Vitanje 2317 2236 - - - 12 - 6 z - z z - 59 Vodice 3871 3690 - z - z 22 54 z - - 28 4 68 Vojnik 7825 7453 - - - 7 11 65 3 8 15 7 10 246 Vransko 2457 2350 - - - - z 17 9 - 8 z 3 59 Vrhnika 17729 15604 z z 10 63 338 420 29 9 328 540 39 341 Vuzenica 2786 2691 - - - z z 19 17 5 z 4 - 46 Zagorje ob Savi 17067 15408 3 6 - 39 600 235 9 5 88 380 26 268 Zavrč 1338 1185 z - - - z 130 - z - z - 18 Zreče 6245 5914 - z - z 28 63 - 6 20 73 6 126 Žalec 20335 18350 4 9 - 92 118 677 10 20 197 251 55 552 Železniki 6811 6426 z z - 14 40 121 11 - 20 72 4 99 Žetale 1364 1324 - z - - - z - - z z - 31 Žiri 4868 4702 z - - z 7 24 - - 5 10 5 96 Žirovnica 4071 3901 z - - z 5 28 5 7 18 53 5 43 Žužemberk 4579 4418 - - - z 11 15 z 3 5 3 3 106
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 31
8. Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi, občine, Slovenija, Popis 2002 Population aged 15 years or over by educational attainment, municipalities, Slovenia, Census 2002
Statistične informacije, št. 93/2003 32 Rapid Reports No 93/2003
8. Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population aged 15 years or over by educational attainment, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 33
8. Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Population aged 15 years or over by educational attainment, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 34 Rapid Reports No 93/2003
9. Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu, občine, Slovenija, Popis 2002 Labour force by status in employment, municipalities, Slovenia, Census 2002
Delovno aktivno prebivalstvo Persons in employment
samozaposlene osebe self-employed persons
Občina Municipality
Skupaj Total skupaj
total
zaposlene osebe persons in paid
employment skupaj total
samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 35
9. Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Labour force by status in employment, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Delovno aktivno prebivalstvo Persons in employment
samozaposlene osebe self-employed persons
Občina Municipality
Skupaj Total skupaj
total
zaposlene osebe persons in paid
employment skupaj total
samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno
Statistične informacije, št. 93/2003 36 Rapid Reports No 93/2003
9. Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Labour force by status in employment, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Delovno aktivno prebivalstvo Persons in employment
samozaposlene osebe self-employed persons
Občina Municipality
Skupaj Total skupaj
total
zaposlene osebe persons in paid
employment skupaj total
samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 37
10. Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov, občine, Slovenija, Popis 2002 Family and non-family households by number of members, municipalities, Slovenia, Census 2002
Družinska gospodinjstva po številu članov Family households by number of member
Statistične informacije, št. 93/2003 38 Rapid Reports No 93/2003
10. Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Family and non-family households by number of members, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Družinska gospodinjstva po številu članov Family households by number of member
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 39
10. Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Family and non-family households by number of members, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Družinska gospodinjstva po številu članov Family households by number of member
Statistične informacije, št. 93/2003 44 Rapid Reports No 93/2003
12. Družine po številu otrok, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Families by the number of children, municipalites, Slovenia, Census 2002 (nadaljevanje)
Družine po številu otrok Families by the number of children
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 45
12. Družine po številu otrok, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Families by the number of children, municipalites, Slovenia, Census 2002 (nadaljevanje)
Družine po številu otrok Families by the number of children
Statistične informacije, št. 93/2003 46 Rapid Reports No 93/2003
13. Stanovanja in stanovanjska površina po uporabi ter drugi naseljeni prostori, občine, Slovenija, Popis 2002 Dwellings and useful floor space by use and other occupied premises, municipalities, Slovenia, Census 2002
Stanovanja Dwellings
Drugi naseljeni prostori Other occupied premises
skupaj total
za stalno stanovanje for permanent residence
za občasno uporabo for occasional use
naseljena occupied
nenaseljena unoccupied
Občina Municipality
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
SLOVENIJA / SLOVENIA 777772 58031187 665111 51066291 78300 5216067 34361 1748829 1194 60168 Ajdovščina 6478 542656 5522 471885 809 60908 147 9863 z z Beltinci 2687 252725 2426 231237 247 20380 14 1108 - - Benedikt 696 55540 577 47770 87 6121 32 1649 z z Bistrica ob Sotli 609 44165 464 36431 95 5314 50 2420 z z Bled 4700 394305 3860 327695 383 30904 457 35706 z z Bloke 757 58968 556 45462 103 7284 98 6222 - - Bohinj 2917 208279 1817 142155 237 17378 863 48746 z z Borovnica 1334 111898 1232 104228 82 6562 20 1108 z z Bovec 1916 133192 1222 90911 257 16819 437 25462 z z Braslovče 1851 155459 1570 139011 138 9360 143 7088 9 483 Brda 2316 204510 1836 168086 409 31242 71 5182 z z Brezovica 3361 300254 2978 273338 249 20379 134 6537 5 200 Brežice 10061 794372 7609 646817 1382 95622 1070 51933 38 2132 Cankova 685 63775 591 57018 78 6373 16 384 - - Celje 19528 1323115 17715 1212987 1663 101904 150 8224 42 1867 Cerklje na Gorenjskem 2282 194298 1968 174286 171 12126 143 7886 z z Cerknica 4126 330454 3498 287659 434 31589 194 11206 z z Cerkno 1926 154702 1593 132095 256 18258 77 4349 6 188 Cerkvenjak 810 60919 603 49328 138 8206 69 3385 z z Črenšovci 1423 122061 1204 106611 191 13803 28 1647 - - Črna na Koroškem 1442 97213 1292 88305 95 5561 55 3347 - - Črnomelj 5427 429424 4582 373089 611 41725 234 14610 17 739 Destrnik 935 74187 761 63198 106 7655 68 3334 z z Divača 1617 131731 1337 109815 226 17872 54 4044 7 203 Dobje 394 28879 311 22961 59 4514 24 1404 - - Dobrepolje 1350 114410 1110 98491 143 10363 97 5556 z z Dobrna 728 49362 612 43202 77 4455 39 1705 z z Dobrova – Polhov Gradec 2394 211690 2043 186987 186 16079 165 8624 5 222 Dobrovnik/Dobronak 546 45862 445 39874 82 5016 19 972 z z Dol pri Ljubljani 1470 122491 1346 113933 97 7261 27 1297 z z Dolenjske Toplice 1567 118032 1101 95142 178 11205 288 11685 z z Domžale 10514 831664 9728 781507 733 47578 53 2579 12 948 Dornava 937 75621 768 65075 93 7101 76 3445 z z Dravograd 3044 231828 2770 214348 201 13947 73 3533 12 612 Duplek 2155 169959 1879 150396 222 16538 54 3025 z z Gorenja vas – Poljane 2473 196072 1945 164149 229 16809 299 15114 5 257 Gorišnica 2657 185792 1803 141692 248 16226 606 27874 z z Gornja Radgona 4714 376268 4130 336573 432 31505 152 8190 9 816 Gornji Grad 960 87628 805 77196 93 7009 62 3423 z z Gornji Petrovci 970 79996 722 64544 161 10943 87 4509 z z Grad 858 74745 705 63149 127 9786 26 1810 - - Grosuplje 5542 451402 4831 402943 485 37684 226 10775 16 555 Hajdina 1283 103970 1152 94257 126 9481 5 232 z z Hoče – Slivnica 3700 292553 3295 264466 289 22077 116 6010 5 230 Hodoš/Hodos 139 11648 104 9350 z z z z - - Horjul 858 77539 786 72399 58 4449 14 691 z z Hrastnik 4225 257466 3826 235510 296 17619 103 4337 5 303 Hrpelje – Kozina 1789 150094 1392 118947 287 21309 110 9838 z z Idrija 4901 358111 4134 307370 563 36976 204 13765 z z Ig 2248 185004 1791 155802 216 16729 241 12473 5 235 Ilirska Bistrica 5725 465675 4902 403679 714 53919 109 8077 z z Ivančna Gorica 5477 420920 4321 351366 552 39176 604 30378 10 273 Izola/Isola 6005 432325 5124 377367 600 38685 281 16273 z z Jesenice 8517 540298 7810 496782 537 33779 170 9737 z z Jezersko 286 22209 220 18399 22 1455 44 2355 - - Juršinci 976 65175 656 49065 129 8064 191 8046 - - Kamnik 9524 713274 8499 654209 767 48575 258 10490 13 681 Kanal 2616 206167 2065 162738 451 35654 100 7775 z z Kidričevo 2336 191202 2139 176280 187 14322 10 600 7 308 Kobarid 2036 160926 1595 128273 335 25015 106 7638 z z Kobilje 273 20746 182 15857 47 2859 44 2030 z z Kočevje 6340 463491 5633 417374 619 41333 88 4784 14 497 Komen 1541 131278 1184 103449 259 20144 98 7685 z z
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 47
13. Stanovanja in stanovanjska površina po uporabi ter drugi naseljeni prostori, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Dwellings and useful floor space by use and other occupied premises, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Stanovanja Dwellings
Drugi naseljeni prostori Other occupied premises
skupaj total
za stalno stanovanje for permanent residence
za občasno uporabo for occasional use
naseljena occupied
nenaseljena unoccupied
Občina Municipality
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
Komenda 1479 131872 1355 122109 118 9303 6 460 z z Koper/Capodistria 20246 1537406 16883 1303935 2629 185738 734 47733 12 616 Kostel 575 37883 272 19852 90 5971 213 12060 - - Kozje 1336 97591 1062 80621 189 12338 85 4632 z z Kranj 19023 1430624 17597 1339369 1246 82939 180 8316 20 1781 Kranjska Gora 3023 210970 1959 151639 274 18794 790 40537 z z Križevci 1212 105310 1070 95067 131 9751 11 492 z z Krško 10715 778269 8824 667237 1258 81426 633 29606 49 1672 Kungota 1700 130140 1406 112987 158 11633 136 5520 z z Kuzma 574 50731 469 43864 85 5879 20 988 z z Laško 5667 389912 4659 331997 720 44190 288 13725 z z Lenart 3943 314635 3430 280369 343 25497 170 8769 z z Lendava/Lendva 5420 407118 3879 327322 700 48649 841 31147 z z Litija 7602 534897 6195 455462 776 50995 631 28440 7 560 Ljubljana 112541 7676885 98870 6887392 13480 779068 191 10425 113 6587 Ljubno 1052 84836 913 74566 106 8002 33 2268 z z Ljutomer 4550 346918 3761 298025 463 33356 326 15537 6 315 Logatec 3985 335192 3457 301752 313 21250 215 12190 6 352 Loška dolina 1532 125185 1278 106352 207 15251 47 3582 z z Loški Potok 886 59930 689 48510 157 9120 40 2300 - - Lovrenc na Pohorju 1206 81289 1074 73585 84 5451 48 2253 z z Luče 652 56522 533 47997 95 7183 24 1342 - - Lukovica 1627 129074 1413 115523 127 9075 87 4476 z z Majšperk 1713 115444 1330 96100 189 11860 194 7484 - - Maribor 48038 3188986 42575 2864559 5118 305647 345 18780 35 2202 Markovci 1303 114270 1174 104891 117 8653 12 726 z z Medvode 5138 424032 4578 385349 396 30087 164 8596 23 923 Mengeš 2331 181394 2126 168956 171 11153 34 1285 z z Metlika 3176 249727 2538 209272 399 26711 239 13744 10 468 Mežica 1517 104989 1420 99026 91 5673 6 290 - - Miklavž na Dravskem polju 2184 180129 2000 165120 179 14758 5 251 z z Miren - Kostanjevica 1813 154646 1570 134616 211 17786 32 2244 - - Mirna Peč 1020 76876 792 65863 83 4822 145 6191 - - Mislinja 1658 116531 1432 104646 126 8047 100 3838 z z Moravče 1557 123681 1280 106483 132 9904 145 7294 z z Moravske Toplice 2669 217825 1939 173943 345 24318 385 19564 z z Mozirje 2283 202240 1950 177419 209 17311 124 7510 z z Murska Sobota 7470 616961 6803 569194 655 47049 12 718 6 405 Muta 1254 89639 1169 84426 72 4798 13 415 - - Naklo 1652 149685 1538 141304 101 7901 13 480 z z Nazarje 933 76268 849 69840 64 5320 20 1108 z z Nova Gorica 13817 1086626 12049 962033 1553 109564 215 15029 10 661 Novo mesto 16456 1196997 13511 1055196 1197 74359 1748 67442 24 946 Odranci 478 59962 410 52419 z z z z z z Oplotnica 1315 89709 1132 80661 113 6409 70 2639 z z Ormož 6986 527899 5416 444963 594 38974 976 43962 9 806 Osilnica 219 15647 140 10171 35 2483 44 2993 - - Pesnica 2617 205159 2254 182368 264 17728 99 5063 7 617 Piran/Pirano 8216 622896 6207 483892 944 68445 1065 70559 10 306 Pivka 2382 194510 2031 169709 316 22213 35 2588 z z Podčetrtek 1397 102869 997 80837 173 11160 227 10872 z z Podlehnik 1055 62869 611 42798 123 6819 321 13252 6 120 Podvelka 1033 70067 901 61960 85 5581 47 2526 z z Polzela 1874 145162 1663 131712 144 9735 67 3715 8 353 Postojna 5709 436195 4900 380927 731 49826 78 5442 93 1742 Prebold 1748 126188 1559 114861 135 8801 54 2526 z z Preddvor 1141 99111 956 86553 81 6403 104 6155 z z Prevalje 2389 180082 2216 168631 164 11065 9 386 z z Ptuj 9184 695976 8098 622789 925 64363 161 8824 8 573 Puconci 2336 206359 1853 176308 255 19019 228 11032 z z Rače - Fram 2362 183399 2004 158586 278 20810 80 4003 7 197 Radeče 1945 138660 1590 117975 232 14960 123 5725 5 292 Radenci 2078 177615 1703 152179 236 17213 139 8223 z z Radlje ob Dravi 2159 160091 1989 150484 107 6696 63 2911 - - Radovljica 6928 546229 6256 502010 512 36139 160 8080 14 706 Ravne na Koroškem 4451 315515 4169 297421 227 15985 55 2109 7 275
Statistične informacije, št. 93/2003 48 Rapid Reports No 93/2003
13. Stanovanja in stanovanjska površina po uporabi ter drugi naseljeni prostori, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Dwellings and useful floor space by use and other occupied premises, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Stanovanja Dwellings
Drugi naseljeni prostori Other occupied premises
skupaj total
za stalno stanovanje for permanent residence
za občasno uporabo for occasional use
naseljena occupied
nenaseljena unoccupied
Občina Municipality
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
število number
površina useful floor
space m2
Razkrižje 442 35593 357 30606 49 3441 36 1546 z z Ribnica 3332 279103 2937 250047 317 24476 78 4580 6 189 Ribnica na Pohorju 575 40656 442 32553 66 4627 67 3476 - - Rogaška Slatina 3955 294145 3402 259002 407 27823 146 7320 z z Rogašovci 1131 98174 974 86917 146 10467 11 790 z z Rogatec 1117 77072 978 68767 106 6795 33 1510 - - Ruše 2833 198571 2594 183168 169 12018 70 3385 z z Selnica ob Dravi 1646 122243 1495 111943 125 9134 26 1166 z z Semič 1538 111429 1178 90940 182 11071 178 9418 - - Sevnica 7621 534226 5617 424194 1049 66327 955 43705 10 630 Sežana 4936 412287 4140 349789 664 51907 132 10591 z z Slovenj Gradec 5956 460521 5427 427114 410 27475 119 5932 9 647 Slovenska Bistrica 11436 821080 9602 713879 1101 74413 733 32788 14 529 Slovenske Konjice 5088 379084 4393 336242 441 30963 254 11879 7 339 Sodražica 895 73539 689 60038 125 8516 81 4985 z z Solčava 216 18840 187 16975 16 1235 13 630 - - Starše 1450 103659 1303 94012 140 9257 7 390 - - Sveta Ana 725 60196 634 54592 67 4354 24 1250 z z Sveti Andraž v Slov. goricah 402 34457 324 28451 64 5282 14 724 - - Sveti Jurij 1189 89210 861 71094 153 9463 175 8653 z z Šalovci 736 54575 557 44053 153 9249 26 1273 z z Šempeter - Vrtojba 2329 196788 2125 182781 z z z z z z Šenčur 2803 243078 2633 230035 160 12394 10 649 5 280 Šentilj 2906 212117 2606 193782 197 13806 103 4529 z z Šentjernej 2603 195072 1959 162940 218 14857 426 17275 z z Šentjur pri Celju 7111 507362 5771 432577 752 46729 588 28056 10 1078 Škocjan 1309 95274 952 75327 152 9629 205 10318 z z Škofja Loka 7778 631645 7134 590894 485 32768 159 7983 7 401 Škofljica 2678 242709 2283 212553 240 19800 155 10356 z z Šmarje pri Jelšah 3856 279242 2972 229309 443 29367 441 20566 z z Šmartno ob Paki 1102 83007 938 73871 98 6187 66 2949 z z Šoštanj 3037 229191 2741 210174 218 15224 78 3793 z z Štore 1534 104293 1375 95474 120 6828 39 1991 z z Tabor 519 36836 460 33987 39 2048 20 801 - - Tišina 1302 124089 1185 114612 110 8908 7 569 z z Tolmin 5320 421677 4185 337907 791 58121 344 25649 6 374 Trbovlje 7712 482703 7035 443307 608 35397 69 3999 16 877 Trebnje 8169 592625 5750 466249 832 57774 1587 68602 74 3874 Trnovska vas 402 33063 341 29264 50 3229 11 570 z z Trzin 1170 111407 1071 103585 99 7822 - - 14 1330 Tržič 5643 412700 5172 380586 342 23749 129 8365 z z Turnišče 1041 104523 927 95720 z z z z 13 275 Velenje 11697 848263 11013 808286 598 35149 86 4828 15 1031 Velika Polana 490 53196 432 47722 z z z z z z Velike Lašče 1614 130210 1239 106585 193 12976 182 10649 z z Veržej 458 41981 416 38606 37 3040 5 335 z z Videm 2411 160919 1701 126218 291 17133 419 17568 z z Vipava 1920 167014 1587 143931 277 19288 56 3795 z z Vitanje 835 55684 696 48048 99 5704 40 1932 - - Vodice 1256 110192 1163 103179 84 6519 9 494 z z Vojnik 2959 207113 2498 182019 271 16877 190 8217 7 129 Vransko 851 66183 735 57726 87 6974 29 1483 z z Vrhnika 6403 530551 5712 486292 438 31965 253 12294 z z Vuzenica 972 76870 875 70718 53 3895 44 2257 - - Zagorje ob Savi 6456 456223 5848 417131 482 31659 126 7433 9 493 Zavrč 834 51049 404 30071 91 6350 339 14628 z z Zreče 2329 165226 1937 142547 199 11654 193 11025 z z Žalec 7928 599579 6943 533900 718 53673 267 12006 15 656 Železniki 2207 179164 1952 162544 164 11746 91 4874 z z Žetale 493 32943 382 27144 74 4209 37 1590 z z Žiri 1803 132778 1601 119597 148 10423 54 2758 z z Žirovnica 1608 139064 1436 126262 131 10837 41 1965 - - Žužemberk 2223 146646 1432 109955 316 19050 475 17641 5 89
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 49
14. Stanovanja po površini in številu sob, občine, Slovenija, Popis 2002 Dwellings by useful floor space and the number of rooms, municipalities, Slovenia, Census 2002
Statistične informacije, št. 93/2003 50 Rapid Reports No 93/2003
14. Stanovanja po površini in številu sob, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Dwellings by useful floor space and the number of rooms, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 51
14. Stanovanja po površini in številu sob, občine, Slovenija, Popis 2002 (nadaljevanje) Dwellings by useful floor space and the number of rooms, municipalities, Slovenia, Census 2002 (continued)
Statistične informacije, št. 93/2003 52 Rapid Reports No 93/2003
15. Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe, občine, Slovenija, Popis 20021)
Buildings with dwellings and other residential premises by type of building, municipalities, Slovenia, Census 20021)
Občina Municipality
Skupaj Total
Samostojno stoječa hiša
Detached house
Dvojček ali vrstna hiša
Semi-detached or row house
Hiša s kmečkim gospodarskim
poslopjem House with
agricultural premises
Večstanovanjska stavba
Multi-dwelling building
Drugo2) Other2)
SLOVENIJA / SLOVENIA 464730 380208 30820 32791 18006 2905 Ajdovščina 4911 3628 507 646 103 27 Beltinci 2396 1734 35 613 z z Benedikt 658 627 z 21 z z Bistrica ob Sotli 551 516 z 18 z 8 Bled 3263 2773 155 210 100 25 Bloke 667 577 z 72 6 z Bohinj 2252 1792 88 307 48 17 Borovnica 886 815 21 20 24 6 Bovec 1519 1308 156 23 25 7 Braslovče 1624 1498 31 71 13 11 Brda 1859 1466 148 218 20 7 Brezovica 2661 2408 134 92 18 9 Brežice 8097 7155 415 362 127 38 Cankova 639 441 - z z z Celje 7892 5852 1148 123 682 87 Cerklje na Gorenjskem 1876 1638 16 196 13 13 Cerknica 2999 2597 49 274 58 21 Cerkno 1500 1320 50 101 23 6 Cerkvenjak 754 670 6 72 z z Črenšovci 1258 857 z 388 6 z Črna na Koroškem 662 549 z 20 74 z Črnomelj 4063 3816 38 109 70 30 Destrnik 892 802 z 84 z z Divača 1141 808 25 260 33 15 Dobje 347 334 z 7 z z Dobrepolje 1190 1092 9 76 8 5 Dobrna 573 508 z 45 z z Dobrova - Polhov Gradec 1982 1768 47 142 15 10 Dobrovnik/Dobronak 504 302 - z z z Dol pri Ljubljani 1180 1060 26 82 7 5 Dolenjske Toplice 1257 1089 z 140 16 z Domžale 6237 5392 480 187 148 30 Dornava 850 686 z 152 z 6 Dravograd 1975 1775 50 57 76 17 Duplek 1861 1658 z 171 z 7 Gorenja vas - Poljane 2043 1807 18 180 14 24 Gorišnica 2423 2092 20 293 11 7 Gornja Radgona 3511 2977 44 372 100 18 Gornji Grad 761 720 z 6 11 z Gornji Petrovci 931 704 z 216 5 z Grad 811 397 z 399 z - Grosuplje 4105 3666 205 144 68 22 Hajdina 1140 905 z 219 z 8 Hoče - Slivnica 2814 2596 81 94 27 16 Hodoš/Hodos 136 z z 71 - - Horjul 725 640 z 66 5 z Hrastnik 1736 1519 43 19 140 15 Hrpelje - Kozina 1416 1022 59 299 27 9 Idrija 2630 2185 45 169 205 26 Ig 1844 1640 58 117 12 17 Ilirska Bistrica 4043 2995 228 699 108 13 Ivančna Gorica 4738 4453 46 191 30 18 Izola/Isola 2575 1961 272 19 312 11 Jesenice 2564 2019 167 56 304 18 Jezersko 222 204 5 z 7 z Juršinci 949 804 z 141 z z Kamnik 5441 4451 341 410 198 41 Kanal 1866 1356 196 258 49 7 Kidričevo 1700 1197 12 405 72 14 Kobarid 1670 1371 100 166 20 13 1) Vključene so stavbe s stanovanji (za stalno in občasno bivanje, za opravljanje dejavnosti), drugimi naseljenimi prostori in skupinskimi stanovanji. Included are buildings with dwellings (for permanent residence, for occasional use, for business purposes), other occupied premises and collective living quarters 2) Vključene so druge vrste stavb, v katerih je vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (poslovne stavbe, šole, bolnišnice ipd.), ter naseljeni zasilni objekti Included are other buildings with dwellings or other occupied premises (office buildings, schools, hospitals, etc.) and occupied provisional structures
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 53
15. Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe, občine, Slovenija, Popis 20021) (nadaljevanje) Buildings with dwellings and other residential premises by type of building, municipalities, Slovenia, Census 20021) (continued)
Občina Municipality
Skupaj Total
Samostojno stoječa hiša
Detached house
Dvojček ali vrstna hiša
Semi-detached or row house
Hiša s kmečkim gospodarskim
poslopjem House with
agricultural premises
Večstanovanjska stavba
Multi-dwelling building
Drugo2) Other2)
Kobilje 253 148 z z z - Kočevje 3367 2820 198 122 191 36 Komen 1375 964 46 349 9 7 Komenda 1189 1075 33 67 8 6 Koper/Capodistria 11004 7490 2758 124 569 63 Kostel 539 431 8 94 z z Kozje 1142 1106 10 8 12 6 Kranj 8776 6801 1123 258 528 66 Kranjska Gora 1741 1471 62 120 74 14 Križevci 1034 733 8 279 9 5 Krško 7850 7266 132 235 179 38 Kungota 1426 1256 20 116 23 11 Kuzma 518 348 8 158 z z Laško 4031 3761 61 77 104 28 Lenart 3240 2993 22 166 46 13 Lendava/Lendva 4289 3664 92 481 45 7 Litija 5216 4899 62 115 108 32 Ljubljana 33780 20223 8533 412 4291 321 Ljubno 823 762 31 z 7 z Ljutomer 3641 2879 64 623 61 14 Logatec 2706 2304 107 215 57 23 Loška dolina 1150 957 z 160 24 z Loški Potok 748 720 z z 5 - Lovrenc na Pohorju 765 679 21 27 33 5 Luče 538 520 6 z 6 z Lukovica 1329 1207 15 82 13 12 Majšperk 1479 1232 z 225 17 z Maribor 16241 11587 2150 245 2094 165 Markovci 1147 919 z 218 z z Medvode 3416 3036 148 113 89 30 Mengeš 1452 1255 117 41 33 6 Metlika 2457 2287 58 67 34 11 Mežica 627 477 z 35 79 z Miklavž na Dravskem polju 1727 1648 38 31 z z Miren – Kostanjevica 1428 1052 189 165 17 5 Mirna Peč 914 792 z 115 z z Mislinja 1263 1187 38 13 18 7 Moravče 1358 1284 z 61 z 6 Moravske Toplice 2529 1746 z 759 z 5 Mozirje 1801 1683 32 56 24 6 Murska Sobota 4313 3201 565 381 146 20 Muta 745 653 37 z 37 z Naklo 1297 1133 68 79 z z Nazarje 666 628 z z 13 11 Nova Gorica 7680 5612 1094 640 290 44 Novo mesto 10751 9031 552 803 315 50 Odranci 460 188 z 267 z z Oplotnica 1121 1057 z 28 17 z Ormož 5875 4590 65 1132 70 18 Osilnica 196 147 - z z z Pesnica 2162 2005 29 90 29 9 Piran/Pirano 4002 2947 617 36 376 26 Pivka 1675 1200 43 373 54 5 Podčetrtek 1260 1218 z z 8 7 Podlehnik 1003 944 z 44 z 9 Podvelka 718 641 21 20 29 7 Polzela 1408 1306 30 30 24 18 Postojna 2896 2146 143 391 187 29 Prebold 1177 1055 z 54 32 z Preddvor 912 821 10 60 12 9 Prevalje 1206 1019 85 17 67 18 Ptuj 5307 4584 93 303 299 28 Puconci 2220 1179 14 1015 6 6 Rače – Fram 1867 1575 28 220 26 18 Radeče 1336 1231 40 22 36 7 Radenci 1633 1327 71 199 31 5
Statistične informacije, št. 93/2003 54 Rapid Reports No 93/2003
15. Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe, občine, Slovenija, Popis 20021) (nadaljevanje) Buildings with dwellings and other residential premises by type of building, municipalities, Slovenia, Census 20021) (continued)
Občina Municipality
Skupaj Total
Samostojno stoječa hiša
Detached house
Dvojček ali vrstna hiša
Semi-detached or row house
Hiša s kmečkim gospodarskim
poslopjem House with
agricultural premises
Večstanovanjska stavba
Multi-dwelling building
Drugo2) Other2)
Radlje ob Dravi 1396 1257 32 45 57 5 Radovljica 4093 3279 356 214 214 30 Ravne na Koroškem 1696 1209 254 47 170 16 Razkrižje 410 370 z 34 z z Ribnica 2371 1994 58 258 48 13 Ribnica na Pohorju 400 354 z 21 16 z Rogaška Slatina 2779 2558 28 116 69 8 Rogašovci 1031 735 z 283 z z Rogatec 836 742 38 32 18 6 Ruše 1431 1134 149 38 100 10 Selnica ob Dravi 1251 1118 22 86 18 7 Semič 1250 1187 8 28 18 9 Sevnica 6113 5578 68 374 71 22 Sežana 3204 2364 63 654 103 20 Slovenj Gradec 3586 3209 130 118 102 27 Slovenska Bistrica 8783 7895 131 534 180 43 Slovenske Konjice 3599 3248 126 135 75 15 Sodražica 748 665 14 62 z z Solčava 176 169 z - z z Starše 1157 981 z 163 6 z Sveta Ana 658 635 z 14 z z Sveti Andraž v Slov. goricah 384 339 - z z z Sveti Jurij 1119 845 z 259 7 z Šalovci 706 402 z 295 z z Šempeter - Vrtojba 1483 1087 296 z 51 z Šenčur 2214 1963 99 124 13 15 Šentilj 2138 1995 42 46 40 15 Šentjernej 2222 2114 12 76 15 5 Šentjur pri Celju 5849 5504 110 162 47 26 Škocjan 1200 1164 z 12 z 14 Škofja Loka 4107 3236 569 131 141 30 Škofljica 2175 1986 88 65 25 11 Šmarje pri Jelšah 3337 3168 31 100 20 18 Šmartno ob Paki 880 836 z z 8 9 Šoštanj 1868 1670 43 47 84 24 Štore 900 827 9 15 41 8 Tabor 459 399 z 52 z z Tišina 1177 721 z 434 z z Tolmin 3803 3134 175 354 117 23 Trbovlje 2429 1950 74 20 350 35 Trebnje 6963 6453 77 319 76 38 Trnovska vas 378 330 - 43 z z Trzin 882 538 301 14 15 14 Tržič 2777 2207 173 147 228 22 Turnišče 963 520 z 428 5 z Velenje 4093 3195 379 143 342 34 Velika Polana 469 z - 245 z - Velike Lašče 1459 1321 12 113 5 8 Veržej 404 297 5 96 z z Videm 2240 1981 6 238 9 6 Vipava 1537 1120 33 345 33 6 Vitanje 670 617 z 21 10 z Vodice 1045 922 40 74 z z Vojnik 2441 2127 45 229 19 21 Vransko 745 666 35 31 8 5 Vrhnika 4244 3587 368 146 125 18 Vuzenica 699 610 z 55 20 z Zagorje ob Savi 3391 3087 88 31 154 31 Zavrč 785 705 5 68 z z Zreče 1567 1463 54 17 27 6 Žalec 5172 4498 290 205 146 33 Železniki 1508 1231 94 135 32 16 Žetale 480 464 z 10 - z Žiri 1270 1123 23 97 19 8 Žirovnica 1172 1067 z 63 16 z Žužemberk 1993 1680 13 281 9 10
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 55
Statistične informacije, št. 93/2003 56 Rapid Reports No 93/2003
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 57
Statistične informacije, št. 93/2003 58 Rapid Reports No 93/2003
OBČINE / MUNICIPALITIES 1 Ajdovščina 65 Loška dolina 129 Trbovlje 2 Beltinci 66 Loški Potok 130 Trebnje 3 Bled 67 Luče 131 Tržič 4 Bohinj 68 Lukovica 132 Turnišče 5 Borovnica 69 Majšperk 133 Velenje 6 Bovec 70 Maribor 134 Velike Lašče 7 Brda 71 Medvode 135 Videm 8 Brezovica 72 Mengeš 136 Vipava 9 Brežice 73 Metlika 137 Vitanje 10 Tišina 74 Mežica 138 Vodice 11 Celje 75 Miren - Kostanjevica 139 Vojnik 12 Cerklje na Gorenjskem 76 Mislinja 140 Vrhnika 13 Cerknica 77 Moravče 141 Vuzenica 14 Cerkno 78 Moravske Toplice 142 Zagorje ob Savi 15 Črenšovci 79 Mozirje 143 Zavrč 16 Črna na Koroškem 80 Murska Sobota 144 Zreče 17 Črnomelj 81 Muta 146 Železniki 18 Destrnik 82 Naklo 147 Žiri 19 Divača 83 Nazarje 148 Benedikt 20 Dobrepolje 84 Nova Gorica 149 Bistrica ob Sotli 21 Dobrova - Polhov Gradec 85 Novo mesto 150 Bloke 22 Dol pri Ljubljani 86 Odranci 151 Braslovče 23 Domžale 87 Ormož 152 Cankova 24 Dornava 88 Osilnica 153 Cerkvenjak 25 Dravograd 89 Pesnica 154 Dobje 26 Duplek 90 Piran/Pirano 155 Dobrna 27 Gorenja vas - Poljane 91 Pivka 156 Dobrovnik/Dobronak 28 Gorišnica 92 Podčetrtek 157 Dolenjske Toplice 29 Gornja Radgona 93 Podvelka 158 Grad 30 Gornji Grad 94 Postojna 159 Hajdina 31 Gornji Petrovci 95 Preddvor 160 Hoče - Slivnica 32 Grosuplje 96 Ptuj 161 Hodoš/Hodos 33 Šalovci 97 Puconci 162 Horjul 34 Hrastnik 98 Rače - Fram 163 Jezersko 35 Hrpelje - Kozina 99 Radeče 164 Komenda 36 Idrija 100 Radenci 165 Kostel 37 Ig 101 Radlje ob Dravi 166 Križevci 38 Ilirska Bistrica 102 Radovljica 167 Lovrenc na Pohorju 39 Ivančna Gorica 103 Ravne na Koroškem 168 Markovci 40 Izola/Isola 104 Ribnica 169 Miklavž na Dravskem polju 41 Jesenice 105 Rogašovci 170 Mirna Peč 42 Juršinci 106 Rogaška Slatina 171 Oplotnica 43 Kamnik 107 Rogatec 172 Podlehnik 44 Kanal 108 Ruše 173 Polzela 45 Kidričevo 109 Semič 174 Prebold 46 Kobarid 110 Sevnica 175 Prevalje 47 Kobilje 111 Sežana 176 Razkrižje 48 Kočevje 112 Slovenj Gradec 177 Ribnica na Pohorju 49 Komen 113 Slovenska Bistrica 178 Selnica ob Dravi 50 Koper/Capodistria 114 Slovenske Konjice 179 Sodražica 51 Kozje 115 Starše 180 Solčava 52 Kranj 116 Sveti Jurij 181 Sveta Ana 53 Kranjska Gora 117 Šenčur 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 54 Krško 118 Šentilj 183 Šempeter - Vrtojba 55 Kungota 119 Šentjernej 184 Tabor 56 Kuzma 120 Šentjur pri Celju 185 Trnovska vas 57 Laško 121 Škocjan 186 Trzin 58 Lenart 122 Škofja Loka 187 Velika Polana 59 Lendava/Lendva 123 Škofljica 188 Veržej 60 Litija 124 Šmarje pri Jelšah 189 Vransko 61 Ljubljana 125 Šmartno ob Paki 190 Žalec 62 Ljubno 126 Šoštanj 191 Žetale 63 Ljutomer 127 Štore 192 Žirovnica 64 Logatec 128 Tolmin 193 Žužemberk
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 59
STATISTIČNA ZNAMENJA STATISTICAL SIGNS - ni pojava - no occurrence of event ... ni podatka ... data not available 1) izpostavno znamenje za opombo pod tabelo 1) footnote z podatek ni objavljen zaradi zaupnosti z data not published because of confidentialitiy METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Namen raziskovanja Purpose of the survey Namen Popisa 2002 je zbrati podatke o demografskih, ekonomskih in drugih značilnostih prebivalstva (posebej tudi o njihovih gospodinjstvih ter družinah) ter o številu stavb, stanovanj in njihovih značilnostih na ozemlju Slovenije.
The purpose of the 2002 Census was to collect the data on demographic,economic and other characteristics of the population (and alsohouseholds and families) and the data on the number of buildings,dwellings and their characteristics in the territory of Slovenia.
Enote opazovanja Observation units Osebe: Persons: - državljani Republike Slovenije s stalnim ali začasnim prebivališčem v
Sloveniji; - citizens of the Republic of Slovenia with permanent or temporary
residence in Slovenia; - tujci z izdanim dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v
Sloveniji, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče;
- foreigners with issued permits for permanent or temporary residencein Slovenia who have registered permanent or temporary residence inSlovenia;
- osebe z začasnim zatočiščem v Sloveniji; - persons under temporary protection in Slovenia; - druge osebe, ki so bile v času popisa navzoče na območju Slovenije
(npr. osebe, ki nimajo urejenega statusa prebivališča v Sloveniji, iskalci azila, ilegalni prebežniki idr.).
- other persons who were present at the time of the census in the territory of Slovenia (e.g. persons without a regulated status in Slovenia, asylum seekers, illegal aliens, etc.).
Gospodinjstva: Households: - zasebna; - private; - skupinska. - institutional. Stanovanja: Dwellings: - stalno naseljena; - permanently occupied; - občasno naseljena; - occasionally occupied; - nenaseljena; - unoccupied; - drugi prostori, ki niso bili zgrajeni za stanovanja, a so se v času
Popisa 2002 uporabljali kot stanovanja; - other premises that were not built for dwellings but were used as
dwellings at the time of the 2002 Census; - stanovanja, ki so se v času Popisa 2002 uporabljala kot poslovni
prostori, vendar za ta namen niso bila posebej preurejena; - dwellings that were used as business premises at the time of the
2002 Census but were not specially converted for this purpose; - skupinska stanovanja. - collective living quarters. Stavbe: Buildings: - stanovanjske in nestanovanjske, v katerih so naseljena ali
nenaseljena stanovanja; - residential and non-residential buildings in which occupied or
unoccupied dwellings are located; - brez stanovanj, vendar z vsaj enim naseljenim prostorom, ki se je v
času Popisa 2002 uporabljal za prebivanje; - without dwellings but with at least one occupied premise that was
used as a dwelling at the time of the 2002 Census; - drugi objekti (npr. baraka, kontejner, vagon, prikolica, šotor ipd.), ki so
se v času Popisa 2002 uporabljali za prebivanje. - other structures (e.g. huts, containers, wagons, trailers, tents, etc.)
that were used as dwellings at the time of the 2002 Census. Vir podatkov Data source Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002.
The data source is the 2002 Census of Population, Households andHousing in the Republic of Slovenia.
Zajetje Coverage Zajete so vse enote opazovanja, razen: All observation units were covered except: - diplomatskega osebja tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev v
Sloveniji in članov njihovih družin; - diplomatic personnel in foreign diplomatic and consular missions in
Slovenia and members of their families; - stanovanj, ki so last tujih držav; - dwellings owned by foreign countries; - stavb brez stanovanj. - buildings without dwellings.
Statistične informacije, št. 93/2003 60 Rapid Reports No 93/2003
Kritični trenutek popisa Reference date Podatki Popisa 2002 so bili zbrani na kritični trenutek popisa, ki je bil 31. marca 2002 ob 24.00.
2002 Census data were collected on the reference date of 31 March 2002at midnight.
Način zbiranja podatkov Method of data collection Osnovno izhodišče Statističnega urada RS za Popis 2002 je bilo, da se na terenu ne zbirajo vsebine, ki se lahko zagotovijo iz različnih administrativnih in statističnih virov. Vsebine, ki smo jih lahko zagotovili samo za del popisne populacije, so bile sicer uvrščene na vprašalnike, vendar je bilo na vprašalnikih poleg vprašanja pri znanem podatku označeno, da posamezniku na to vprašanje ni treba odgovoriti, ker bo podatek prevzet iz virov.
The fundamental premise of the Statistical Office of the Republic ofSlovenia for the 2002 Census was that contents that can be provided fromvarious administrative and statistical sources should not be collected byfieldwork. The contents, which we were able to provide only for a part ofthe census population, were put on the questionnaires, however it wasmarked on the questionnaire which questions need not be answered bythe respondents because the data will be taken over from the mentionedsources.
Zato je Urad oblikoval posebno bazo podatkov, imenovano predpopisna baza. V njej so bili združeni podatki iz različnih administrativnih in statističnih virov, ki so bili uporabljeni med zbiranjem in obdelavo podatkov. Viri podatkov za pripravo predpopisne baze so bili:
To this end the Office set up a special database called the pre-censusdatabase. This database combined data from various administrative andstatistical sources that were used in the process of data collection andprocessing. Data sources for preparing the pre-census database:
• Centralni register prebivalstva; • Central Population Register; • Register stalnega prebivalstva; • Permanent Population Register; • Register prostorskih enot; • Register of Spatial Units; • Statistični register delovno aktivnega prebivalstva; • Statistical Register of Employment; • Poslovni register Slovenije; • Business Register of Slovenia; • Register brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje; • Unemployment Register of the Employment Service of Slovenia; • podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o
prejemnikih pokojnin; • data from the Pension and Disability Insurance Institute on people
receiving pensions; • podatki statističnega raziskovanja o študentih in diplomantih; • data of the statistical survey on students and graduates; • podatki Popisa 1991. • 1991 Census data. Vsebine, ki so bile prevzete iz predpopisne baze: The contents that were taken over from the pre-census database: 1. V celoti prevzeto iz virov: 2. Delno prevzeto iz virov: 1. Entirely: 2. Partly:
• kraj rojstva, • spol, • place of birth, • sex, • zadnja selitev, • državljanstvo,
• naslov prebivališča leto dni pred popisom,
• last migration, • citizenship,
• address of the residence one year before the census,
• zakonski stan, • prvo prebivališče po rojstvu, • marital status, • first residence after birth, • področje izobrazbe, • izobraževalni program, • field of education, • education program, • zaposlitveni status, • kraj izobraževanja, • employment status, • place of education, • dejavnost, • aktivnost. • operation, • activity. • poklic, • occupation, • običajen delovni čas, • usual working hours, • kraj dela. • place of work.
Podatki Popisa 2002 so bili torej pridobljeni na dva načina: 2002 Census data were thus obtained in two ways: 1. iz administrativnih in statističnih virov; 1. from administrative and statistical sources; 2. s popisovanjem na terenu, kjer sta bili uporabljeni dve metodi zbiranja: 2. with fieldwork where two data collection methods were used:
metoda samopopisa, ko je odgovore na večino vprašanj na Popisnem vprašalniku za stanovanje P-2 in Popisnem vprašalniku za osebo P-3 vpisala popisovana oseba sama (za sebe oziroma druge člane gospodinjstva);
self-enumeration, when answers to most questions on the P-2census questionnaire for dwellings and P-3 census questionnairefor persons were answered by the respondents themselves (forthemselves and for other household members);
klasična metoda popisovanja, ko je vse popisne vprašalnike izpolnil za to delo posebej usposobljen popisovalec na osnovi podatkov, ki mu jih posredovala popisovana oseba sama oziroma odrasel član gospodinjstva za odsotne člane gospodinjstva ter za otroke, mlajše od 15 let.
classical enumeration, when all census questionnaires were filledin by especially qualified enumerators on the basis of answersprovided by the respondent or by an adult member of thehousehold for absent household members and children under 15.
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 61
Definicije in pojasnila Definitions and explanations PREBIVALSTVO POPULATION Običajno prebivališče je naselje, kjer oseba preživlja večino svojega nočnega počitka.
Usual residence is the settlement in which a person spends the dailyperiod of rest.
Prebivalec je oseba, ki ima v naselju popisovanja običajno prebivališče in ima tam svoje gospodinjstvo in do kritičnega trenutka popisovanja iz gospodinjstva ni bila odsotna več kot eno leto.
Inhabitants are people whose usual residence is the place ofenumeration (have their households there) and up to the reference datewere not absent from the household more than a year.
Pri primerjavi podatkov Popisa 2002 s podatki predhodnih popisov prebivalstva je treba upoštevati, da se je definicija prebivalstva spreminjala. V podatkih popisov po 2. svetovni vojni (1948–1991) je bilo upoštevano prebivalstvo s stalnim prebivališčem v Sloveniji (de iure). Upoštevane so bile osebe, ki so izjavile, da imajo v naselju popisa stalno prebivališče, ne glede na to, ali so bile ob popisu začasno odsotne. Med začasno odsotne so sodile osebe, ki so bile odsotne krajši čas, in tudi osebe na delu v tujini ter njihovi družinski člani, ki so z njimi živeli v tujini, ne glede na trajanje dela oziroma prebivanja v tujini (t. i. zdomci).
Comparing the 2002 Census data with the data collected with previouscensuses, one needs to take into account that the definition of thepopulation changed. Data after World War II (from 1948 to 1991) took intoaccount population with permanent residence in Slovenia (de iure). Takeninto account were people who declared that they have permanentresidence in the place of enumeration, irrespective of whether they weretemporarily absent at the time of the census. Temporarily absent peoplewere those who were absent for a short time and also those who wereworking abroad and family members who were living with them abroad(migrant workers), irrespective of the duration of their work or stayabroad.
V Popisu 2002 smo upoštevali mednarodna priporočila za popise, po katerih se v prebivalstvo države štejejo samo tiste osebe, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju. Državljanstvo osebe pri tem ni pomembno, tako da so prebivalci Slovenije poleg državljanov RS tudi tujci.
At the 2002 Census we took into account international recommendationsfor censuses according to which a country's population are only thosepeople who actually live in its territory. A person’s citizenship is notimportant, so that the inhabitants of Slovenia are both citizens of Sloveniaand foreigners.
Najpomembnejša razlika med definicijo prebivalstva v Popisu 1991 in Popisu 2002 je, da v Popisu 2002 kot prebivalci Slovenije niso več upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto prebivajo v tujini. Poleg tega smo v Popisu 2002 prvič upoštevali tudi trajanje prebivanja v Sloveniji, tako da smo kot prebivalce upoštevali tiste priseljene osebe, ki v Sloveniji prebivajo vsaj eno leto, ne glede na to, ali imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče.
The most important difference between the definition of the population at the1991 Census and at the 2002 Census is that in the latter people who havepermanent or temporary residence in Slovenia but have been living abroadfor over a year are no longer considered to be the population of Slovenia. Inaddition, at the 2002 Census we took into account for the first time theduration of stay in Slovenia, so that the population of Slovenia are also thoseimmigrants who have been living in Slovenia for at least a year, irrespectiveof whether they have a registered residence in Slovenia or not.
V Popisu 2002 smo osebe, ki imajo običajno prebivališče v določenih ustanovah (npr. domovih za starostnike), upoštevali kot prebivalce naselja, v katerem je ustanova, medtem ko so bile te osebe v preteklih popisih štete kot prebivalci v naselju njihovega stalnega prebivališča.
At the 2002 Census we considered people who live in certain institutions(e.g. old people's homes) as residents of the settlement in which theinstitution in located, while at the 1991 Census they were considered asresidents of the settlement of their permanent residence.
Podatke o prebivalstvu Slovenije v popisih 1971, 1981 in 1991 smo preračunali tako, da smo število oseb, ki so v času posameznega popisa začasno prebivale v tujini (t. i. zdomce) odšteli od skupnega števila prebivalstva. Ob popisih 1953 in 1961 kategorija oseb zdomci še ni obstojala. Podatke smo preračunali samo za Slovenijo. Zaradi upravnoprostorskih sprememb v Sloveniji v zadnjih 30 letih podatkov za nižje prostorske enote nismo preračunavali. V Popisu 1971 je bilo 48 086 zdomcev, v Popisu 1981 jih je bilo 56 483, v Popisu 1991 pa 52 631.
Data on the population of Slovenia at 1971, 1981 and 1991 censuseswere recalculated so that the number of persons who were temporarilyliving abroad at the time of the census (migrant workers) was subtractedfrom the total population. At the 1953 and 1961 censuses the category ofmigrant workers did not exist. Data were recalculated only for Slovenia.Because of administrative spatial changes in Slovenia in the last 30 years,we did not recalculate the data for smaller spatial units. At the 1971Census there were 48,086 migrant workers, at the 1981 Census 56,483and at the 1991 Census 52,631.
Starost je čas, ki ga je oseba preživela od rojstva do kritičnega trenutka popisa (31. 3.). Izražena je v dopolnjenih letih starosti.
Age is the time a person has lived between his or her birth and the censusreference date (31 March). It is expressed in completed years of age.
Povprečna starost je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. V tej številki Statističnih informacij so izračunane iz enoletnih starostnih skupin.
Mean age is a weighted arithmetic mean of the age of a given group ofpopulation. In this issue of Rapid Reports mean age is calculated fromone-year age groups.
Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let), pomnoženo s 100.
Ageing index is the ratio between the old population (aged 65 and over)and the young population (aged 0–14) multiplied by 100.
Statistične informacije, št. 93/2003 62 Rapid Reports No 93/2003
NARODNA PRIPADNOST IN VEROIZPOVED ETHNIC AFFILIATION AND RELIGION Zbiranje podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi je bilo v Popisu 2002 v primerjavi s preteklimi popisi nekoliko spremenjeno. Po določilih 10. člena Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 66/2000, 26/2001) se je morala o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi vsaka oseba, stara 14 let ali več, opredeliti SAMA. Za otroke, mlajše od 14 let, so odgovor lahko posredovali starši, posvojitelj oziroma skrbnik.
Compared to previous censuses, at the 2002 Census collecting data onethnic affiliation and religion was slightly changed. According to provisionsof Article 10 of the Act Regulating the Census of Population, Householdsand Housings in the Republic of Slovenia (OJ RS 66/2000, 26/2001), allpeople aged 14 and over had to declare their ethnic affiliation and religionTHEMSELVES. For children younger than 14 the answer could be givenby their parents, adopters or guardians.
Vprašanje je bilo namenjeno vsem osebam. Popisovalec je bil dolžan popisovani osebi prebrati oziroma pokazati ponujene možne odgovore in jo opozoriti, da se ni dolžna izreči o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi. Odgovor na vprašanje o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi je moral označiti oziroma vpisati natančno tako, kakor ga je povedala popisovana oseba.
The question was intended for all persons. The interviewer had to read orshow to the respondents the options and warn them that they need notdeclare their ethnic affiliation and religion. The answer to the question onethnic affiliation and religion had to be marked or entered exactly as givenby the respondent.
Za člane gospodinjstva, ki so na kritični trenutek popisa (31. marec 2002) dopolnili vsaj 14 let starosti, vendar so bili v času popisovanja oz. v času obiska popisovalca odsotni ali se v navzočnosti drugih članov gospodinjstva oziroma popisovalca o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi niso želeli opredeliti, so se podatki o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi zbrali z Izjavo o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi (vprašalnik P-3/NV), ki jo je popisovalec skupaj s kuverto za odgovor pustil v gospodinjstvu. Na ta način je bilo vsaki osebi omogočeno, da Izjavo o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi izpolni sama in jo pošlje po pošti Statističnemu uradu RS. Pošiljanje Izjave o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi ni bilo obvezno. Urad je upošteval samo tiste prispele Izjave o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi, ki so bile podpisane.
For household members who on the census reference date (31 March2002) were at least 14 years old but were absent from the household atthe time of the interview or the interviewer’s visit or did not want to declaretheir ethnic affiliation and religion in the presence of other householdmembers or the interviewer, the data on ethnic affiliation and religion werecollected with the Statement on the Nationality/Ethnicity and Religion(P-3/NV questionnaire), which was left by the interviewer together withthe envelope in the household. In this way every person could fill in theStatement on the Nationality/Ethnicity and Religion and send it to theStatistical Office of the Republic of Slovenia. Sending of the Statement onthe Nationality/Ethnicity and Religion was not obligatory. The office tookinto account only those Statements on the Nationality/Ethnicity andReligion that were signed.
Narodna pripadnost je pripadnost narodu ali narodnosti. Po načelih ustave o enakopravnosti narodov in narodnosti ima vsaka oseba pravico, da svobodno izrazi pripadnost narodu ali narodni skupnosti (Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, člen 61).
Ethnic affiliation is being a member of a nation or an ethnic group. Inaccordance with the constitutional principles of the equality of nations andethnic groups, a person has the right to declare his or her ethnic affiliation(Constitution of the Republic of Slovenia, OJ RS 33/91-I, Article 61).
Vprašanje o narodni pripadnosti je bilo postavljeno v vseh popisih po II. svetovni vojni. Ob popisih leta 1953 in 1961 so za otroke, mlajše od 10 let, ob popisih 1971, 1981 in 1991 pa za otroke, mlajše od 15 let, odgovor o narodni pripadnosti posredovali starši ali drugi zakoniti zastopniki (skrbniki, posvojitelji). Za osebe, ki so bile med obiskom popisovalca odsotne, je v preteklih popisih odgovor o narodni pripadnosti popisovalcu lahko posredoval polnoletni član gospodinjstva.
The question on ethnic affiliation was asked in all censuses after WorldWar II. In 1953 and 1961 censuses for children younger than 10 and in1971, 1981 and 1991 censuses for children younger than 15 the answerswere provided by their parents or other representatives (guardians,adopters). For persons who were absent at the time of the interviewer’svisit, in the past censuses the answer on ethnic affiliation could beprovided by an adult member of the household.
Pri obdelavi podatkov o narodni pripadnosti se je uporabljala ista klasifikacija, ki se je od popisa do popisa dopolnjevala z novimi odgovori o narodni pripadnosti. Upoštevati je treba predvsem metodološke razlike pri opredeljevanju Muslimanov, Jugoslovanov, Bošnjakov in oseb, ki so se opredeljevale po regionalni pripadnosti.
In individual censuses the same classification was used for processingthe data on ethnic affiliation, but it was supplemented with new answerson ethnic affiliation. One needs to take into account methodologicaldifferences in people declaring themselves as Muslims, Yugoslavs andBosniacs, and people declaring themselves by regional affiliation.
Leta 1971 je bila sprejeta klasifikacija, ki je ustrezala ustavnim določbam o enakopravnosti vseh narodov in narodnosti in o pravici prebivalcev, da se narodno opredelijo, vključno s pravico, da se narodno ne opredelijo, če ne želijo. Prebivalci so po tej klasifikaciji, ki je veljala tudi ob popisih 1981, 1991 in 2002, po narodni pripadnosti razvrščeni v dve skupini:
In 1971 a classification was adopted which suited constitutional provisionson the equality of all nations and ethnic groups and the right of people todeclare their ethnic affiliation, including the right not to do so. According tothe classification valid at 1981, 1991 and 2002 censuses, the populationis classified into two groups by ethnic affiliation:
Kot narodno neopredeljene prikazujemo tiste, ki so se opredelili kot: People shown as ethnically undeclared are:
Jugoslovani; Yugoslavs; Bosanci (v podatkih preteklih popisov so bili prikazani kot regionalno
opredeljeni); Bosnians (in the past censuses they were shown as regionally
declared); regionalno opredeljeni (npr. Istrijan, Prekmurec, Dalmatinec); regionally declared (e.g. Istrians, Dalmatians, etc.); drugi (osebe, ki so izjavile/označile, da so narodno neopredeljene). others (people who preferred to be ethnically undeclared).
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 63
Zaradi omejenega prostora uporabljamo v teh Statističnih informacijah pri navajanju narodnosti za oba spola skupaj samo skupno množinsko obliko (ki je enaka moški množinski obliki) in ne množinske oblike za vsak spol posebej; mislimo pa seveda na osebe obeh spolov
Veroizpoved Religion V popisih po II. svetovni vojni se je podatek o veroizpovedi zbiral le v letih 1953, 1991 in 2002. Podatek o veroizpovedi so ob popisu leta 1953 posredovali popisovalcu starši ali drugi zakoniti zastopniki (skrbniki, posvojitelji) za otroke, mlajše od 14 let, ob popisu leta 1991 pa za otroke, mlajše od 15 let. Za osebe, ki so bile med obiskom popisovalca odsotne, je v preteklih popisih odgovor o veroizpovedi popisovalcu lahko posredoval polnoletni član gospodinjstva.
In censuses after World War II the data on religion were collected only in1953, 1991 and 2002. At the 1953 Census the data on religion were givento the interviewer’s by parents or other legal representatives (guardians,adopters) for children younger than 14 and at the 1991 Census forchildren younger than 15. For persons absent at the time of theinterviewer’s visit, in the past censuses the answer on religion could beprovided by an adult member of the household.
Za opredelitev o veroizpovedi je bil pomemben le odnos do vere, in ne, ali je oseba uradno registrirana kot pripadnik verske skupnosti, prav tako ni bilo pomembno njeno versko prepričanje.
For determining religion only the attitude towards religion was importantand not whether or not the person is officially registered as a member of areligious community. Religious conviction of a person was also notimportant.
Leta 1991 so bili odgovori o veroizpovedi združeni v 11 glavnih skupin. Odgovori, zbrani s popisom 2002, pa so združeni v 9 skupin.
In 1991 the answers on religion were merged into 11 main groups. Theanswers collected with the 2002 Census are merged into 9 groups.
V popisih 1991 in 2002 so osebe, ki se niso želele opredeliti o veroizpovedi, lahko odgovorile, da:
At 1991 and 2002 censuses, people who did not want to declare theirreligion could:
ne pripadajo nobeni veroizpovedi, čeprav verujejo; answer that they do not belong to any religion, although they arebelievers;
ne pripadajo nobeni veroizpovedi, ker ne verujejo (ateisti); answer that they do not belong to any religion because they are notbelievers (atheists);
na vprašanje o veroizpovedi ne želijo odgovoriti. decide not to answer the question on religion. Materni jezik je jezik, ki se ga je oseba naučila v zgodnjem otroštvu v krogu družine oziroma drugem primarnem okolju, kadar je otrok živel pri sorodnikih, v domovih ipd. Če se je oseba v zgodnjem otroštvu naučila več jezikov, je to jezik, za katerega oseba meni, da je njen materni jezik.
Mother tongue is the language that a person learned in his or her earlychildhood in the family or in another primary environment if the child livedat relatives, in institutions, etc. If a person learned several languages inhis or her childhood, mother tongue is the language which the personidentifies as his or her mother tongue.
Z nastankom samostojnih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se spremenila tudi imena jezikov. Tako je v Hrvaški v rabi hrvaški jezik, v Zvezni republiki Jugoslaviji srbski jezik, v Bosni in Hercegovini bosanski, hrvaški in srbski jezik. V Črni gori je uradni jezik srbščina ijekavskega tipa, čeprav se v praksi uporablja tudi ime črnogorski jezik.
With the creation of independent states in the territory of formerYugoslavia, the names of languages changed. In Croatia Croatian isspoken, in Serbia Serbian is spoken, while in Bosnia and HerzegovinaBosnian, Croatian and Serbian are spoken. In Montenegro a version ofSerbian is spoken, although the name Montenegrin is also used.
Vsaka popisana oseba se je lahko svobodno odločila o maternem jeziku. Zato smo klasifikacijo, veljavno v preteklih popisih, dopolnili z novimi odgovori, med katerimi so tudi črnogorski, bosanski in bošnjaški jezik. Podatke zadnjih dveh prikazujemo združeno kot bosanski jezik. V klasifikaciji za prikazovanje podatkov smo obdržali tudi srbsko-hrvaški jezik, ker je bil med navedenimi odgovori še vedno zelo številčen.
Every respondent could decide on his or her mother tongue freely.Therefore, the classification valid at previous censuses wassupplemented with new answers, including the Montenegrin, Bosnian andBosniac languages. The data on the last two languages are shown as theBosnian language. We kept the Serbo-Croatian language in theclassification because this answer was very frequent.
IZOBRAZBA EDUCATIONAL ATTAINMENT Izobrazba je najvišja dosežena javnoveljavna izobrazba, ki si jo je oseba pridobila, ko je končala izobraževanje:
Educational attainment is the highest level of publicly recognisededucation that a person obtained by finishing schooling in:
po javnoveljavnih programih v redni šoli; publicly recognised programs in regular school; v šoli, ki nadomešča redno šolo (izobraževanje ob delu, na daljavo,
ipd.), s tečaji, izpiti oziroma na drug način, skladen s predpisi, ki urejajo pridobitev javnoveljavne izobrazbe.
schools replacing regular schools (part-time education, long-distanceeducation, etc.), courses, examinations or in other ways inaccordance with regulations on obtaining publicly recognisededucation.
Najvišja dosežena javnoveljavna izobrazba je izkazljiva z javno listino (spričevalom, diplomo ipd.).
The highest level of education is proven by a public document (schoolcertificate, diploma, etc.).
Statistične informacije, št. 93/2003 64 Rapid Reports No 93/2003
Brez izobrazbe je oseba, ki ni končala niti enega razreda osnovne šole. A person with no education is the one that did not finish any elementaryschool grade.
Nepopolna osnovna izobrazba je izobrazba osebe, ki: Incomplete basic education is education of a person who:
ni dokončala osnovne šole; did not finish elementary school; ni dokončala osnovne šole in se je priučila za delo; did not finish elementary school but trained for the job; ima nedokončano osnovno šolo in je končala javnoveljavni program
usposabljanja za delo. has incomplete elementary school and finished a publicly recognised
vocational training program. Osnovna izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je zaključila 8 razredov osemletne osnovne šole ali manj, če je končala izobraževanje v času, ko je osnovno izobraževanje trajalo manj kot 8 let.
Basic education is education obtained by a person who finished 8elementary school grades or less if he or she finished education whenelementary school lasted less than 8 years.
Nižja poklicna in srednja poklicna izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je končala nižje poklicno ali srednje poklicno izobraževanje oziroma opravila šolo ali izpit za polkvalificiranega ali kvalificiranega delavca.
Lower and middle vocational education is education obtained by aperson who finished lower or middle vocational education or passed aschool or exam for a semi-skilled or skilled worker.
Srednja strokovna in srednja splošna izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je končala program srednjega strokovnega ali srednjega splošnega izobraževanja oziroma poklicni tečaj V. stopnje, mojstrsko, delovodsko ali poslovodsko šolo, šolo ali izpit za visokokvalificiranega delavca.
Upper secondary professional and general education is educationobtained by a person who finished the program of upper secondaryprofessional or general education or a professional course of the fifthdegree, a school for foremen or managers, a school or exam for a highlyskilled worker.
Višja izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je končala program višjega strokovnega izobraževanja, I. stopnjo visokega izobraževanja ali specialistični program po končanem višješolskem izobraževanju.
Short-term tertiary education is education obtained by a person whofinished the program of post-secondary vocational education, short-termhigher education or specialist program after finishing short-term highereducation.
Visoka dodiplomska izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je končala program visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega izobraževanja.
Higher undergraduate education is education obtained by a person whofinished the program of higher professional or university education.
Visoka podiplomska izobrazba je izobrazba, ki jo je pridobila oseba, ki je končala specializacijo po končanem visokem dodiplomskem izobraževanju, magisterij ali doktorat.
Higher postgraduate education is education obtained by a person whofinished specialisation after finishing higher undergraduate education, amaster’s degree or a doctor’s degree.
AKTIVNOST ACTIVITY Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivno prebivalstvo in brezposelne osebe.
Labour force is composed by persons in employment and unemployedpersons.
Delovno aktivno prebivalstvo v popisu so zaposlene in samozaposlene osebe, in sicer:
Persons in employment are persons in paid employment and self-employed persons:
1. osebe, za katere smo podatke pridobili iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP):
1. persons whose data we got from the Statistical Register ofEmployment (SRDAP):
osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane oziroma so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije;
persons who have pension and disability insurance or areemployed in the territory of the Republic of Slovenia;
osebe, ki opravljajo javna dela; persons performing public works; 2. osebe, ki so na rednem ali civilnem služenju vojaškega roka; 2. persons who are in compulsory regular or civilian military service; 3. osebe, ki so izjavile, da so delovno aktivne: 3. persons who declared that they are employed:
ker delajo zunaj območja Republike Slovenije; because they work outside the territory of the Republic ofSlovenia;
vendar jih delodajalci do kritičnega trenutka popisa še niso prijavili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
but their employers have not yet registrated them to the Pensionand Disability Insurance Institute by the census reference date;
ker opravljajo druge oblike dela (pogodbe o delu, avtorske pogodbe, delo za neposredno plačilo …).
because they are performing other forms of work (work contract,authorship, work for direct payment, etc.).
Zaposlene osebe so: Persons in paid employment are:
zaposlene osebe v podjetjih, družbah in organizacijah, ki imajo pogodbo o zaposlitvi;
persons in paid employment in enterprises, companies andorganisations who have employment contracts;
zaposlene osebe pri samozaposlenih osebah, ki imajo pogodbo o zaposlitvi;
persons in paid employment at self-employed persons who haveemployment contracts;
osebe, ki opravljajo javna dela; persons performing public works;
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 65
osebe, ki so na rednem ali civilnem služenju vojaškega roka; persons in compulsory regular or civilian military service; osebe, ki so izjavile, da so zaposlene. persons who declared they are employed.
Samozaposlene osebe so: Self-employed persons are:
samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost;
individual private entrepreneurs who perform economic or profitactivity;
osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (npr. odvetniki, samostojni kulturni delavci, duhovniki, rejnice …);
own account workers (e.g. lawyers, freelance cultural workers,priests, foster parents, etc.);
kmetovalci; farmers; pomagajoči družinski člani – osebe, ki formalno niso zaposlene niti
samozaposlene, vendar delajo na družinski kmetiji, v družinski obrti, družinskem podjetju ali v kaki drugi obliki družinske pridobitne dejavnosti in za svoje delo praviloma ne prejemajo rednega plačila;
unpaid family workers – persons who are formally not employed orself-employed but work on a family farm, in a family craft, familyenterprise or some other form of family gainful activity and they donot receive regular payment for their work;
osebe, ki so izjavile, da so samozaposlene. persons who declared they are self-employed. Kmetovalci so: Farmers are:
kmeti, nosilci kmečkega gospodarstva, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani;
farmers, holders of an agricultural holding who have pension andhealth insurance;
člani kmečkega gospodarstva, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani;
members of an agricultural holding who have pension and healthinsurance;
kmeti in člani kmečkega gospodarstva, ki so samo zdravstveno zavarovani;
farmers and members of an agricultural holding who only have healthinsurance;
osebe, ki so izjavile, da so kmetje. persons who declared they are farmers. Brezposelne osebe so: Unemployed persons are:
registrirane brezposelne osebe, za katere smo podatke pridobili iz registra brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
registered unemployed persons for whom the data were obtainedfrom the unemployment register kept by the Employment Service ofSlovenia;
osebe, ki so izjavile, da so brezposelne. persons who declared they are unemployed. GOSPODINJSTVA IN DRUŽINE HOUSEHOLDS AND FAMILIES Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oz. prebivalec, ki živi sam.
A household is a group of people living together and sharing theirincome for covering the basic costs of living (accommodation, food, otherconsumer goods, etc.) or a person living alone.
Tip gospodinjstva je značilnost gospodinjstva glede na to, ali v njem živijo osebe v družinskih ali nedružinskih skupnostih.
Type of household is the characteristic of household irrespective ofwhether people in them are living in family or non-family communities.
Družinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, katerem so: A family household is a household composed of:
člani ene družine; members of one family; člani več družin; members of several families; člani ene družine ali več in osebe, ki niso člani teh družin, a skupaj
stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za osnovne življenjske potrebe.
members of one or several families and persons who are notmembers of these families but live together and share their incomefor covering the basic costs of living.
Nedružinsko gospodinjstvo je lahko: A non-family household is:
enočlansko; a single-person household; skupnost dveh ali več oseb, ki so v sorodu (npr. brat in sestra, babica
in vnuk), a niso družina; a community of two or more persons who are related (e.g. a brother
and a sister, a grandmother and a grandson) but are not a family; skupnost dveh oseb ali več, ki niso v sorodu. a community of two or more persons who are not related.
Podatki o številu gospodinjstev in povprečni velikosti gospodinjstva za Popis 1991 so preračunani tako, da kot člani gospodinjstev niso več upoštevani zdomci.
Data on the number of households and the average size of householdsfor the 1991 Census were recalculated so that migrant workers are nolonger considered to be members of households.
Povprečna velikost gospodinjstva je razmerje med številom prebivalstva v občini, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih, in številom zasebnih gospodinjstev v njej.
Average size of household is the ratio between the number ofpopulation living in a municipality in private households and the number ofprivate households in this unit.
Statistične informacije, št. 93/2003 66 Rapid Reports No 93/2003
Družina je življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To je: A family is a community of persons within a private household. It is a: življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki
živijo z njima oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa le-ti nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti;
community of parents (one or both) and unmarried children living withthem or with one of the parents. The age of children is not limited,however they must not have their own families or live in consensualunions;
življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo;
community of a married man and woman;
življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti. community of partners who live in a consensual union. Zunajzakonska skupnost je dlje časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Zakonski stan zunajzakonskih partnerjev ni pomemben.
A consensual union is long-time community of a man and a woman whoare not married. The marital status of partners is not important.
Tip družine je značilnost družine glede na položaj člana v družini. Tipi družine so:
Type of family is a characteristic of a family regarding the position of amember within a family. Types of families are:
zakonski par brez otrok, a married couple without children, zakonski par z otroki, a married couple with children, mati z otroki, a mother with children, oče z otroki, a father with children, zunajzakonska partnerja brez otrok, unmarried partners without children, zunajzakonska partnerja z otroki. unmarried partners with children.
Podatki o številu družin za Popis 1991 so preračunani tako, da niso več upoštevane družine, katerih vsi člani so prebivali v tujini (»zdomci«).
Data on the number of families for the 1991 Census were recalculated sothat families in which all members were residing abroad (migrant workers)are no longer taken into account.
STAVBE IN STANOVANJA BUILDINGS AND DWELLINGS Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
A building is any structure that has four walls and one or severalentrances and is built to be lived in, perform any activity or keep materialgoods.
V Popis 2002 je Statistični urad prvič vključil tudi stavbo kot samostojno popisno enoto.
At the 2002 Census the Statistical Office for the first time includedbuildings as an enumeration unit.
Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje. Ima eno sobo ali več z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo, kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali pa je brez pomožnih prostorov in ima vsaj en poseben vhod.
A dwelling is any structurally unified whole intended for residence, withone or more rooms, with or without appropriate auxiliary spaces (kitchen,bathroom, toilet, hallway, larder, etc.) and with at least one separateentrance.
V podatkih so vključena stanovanja ter drugi prostori, ki niso zgrajeni za stanovanje, a so se v času Popisa 2002 uporabljali v ta namen. Podatkov za skupinska stanovanja nismo zbirali. V Popisu 2002 v primerjavi s prejšnjimi popisi niso bila popisana stanovanja, namenjena izključno oddajanju turistom.
The data cover dwellings and other premises that were not built fordwellings but were used as dwellings at the time of the 2002 Census. Forcollective living quarters data were not gathered. Compared to previouscensuses, 2002 Census data did not cover dwellings intended exclusivelyfor renting to tourists.
Skupinsko stanovanje je skupina prostorov, namenjena prebivanju večjega števila oseb, v katerem ima med popisom vsaj ena oseba običajno prebivališče.
A collective living quarter is a group of premises intended for habitationof a larger number of persons and used as a usual residence of at leastone person at the time of the census.
Površina stanovanja je seštevek površin vseh sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov (kopalnice, stranišča, predsobe) ter površin zaprtih teras in verand. V površino je všteta tudi površina sobe in kuhinje, ki sta gradbeno ločeni od stanovanja, vendar se celo leto uporabljata kot sestavni del stanovanja. V površino stanovanja ni všteta površina odprtih teras, balkonov in lož, površina gradbeno ločenih pomožnih prostorov, površina garaž, kleti in podstrešij, neprimernih za bivanje.
Useful floor space of a dwelling is the sum of useful floor space of allrooms, kitchen and other auxiliary spaces (bathroom, toilet, hallway) andareas of enclosed terraces and verandas. The area of the room andkitchen which are architecturally separated from the dwelling but are usedas a part of the dwelling all the year round is also taken into account. Thearea of open terraces and balconies, architecturally separated auxiliaryspaces, garages, cellars and attics unsuitable for living is not taken intoaccount.
Soba je prostor, namenjen za prebivanje, ki je od drugih stanovanjskih prostorov ločen z zidovi, ima neposredno dnevno svetlobo in najmanj 6 m2 površine.
A room is a space intended for living and separated from other residentialarea with walls. It has direct daylight and its floor space is at least 6m2.
Posebna soba je manjše stanovanje z eno sobo brez kuhinje in kopalnice. Lahko ima predsobo, stranišče ali shrambo, vendar je skupna
A separate room is a small dwelling with one room without a kitchen andbathroom. It can have a hallway, toilet or larder, however the total useful
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 67
uporabna površina teh pomožnih prostorov manjša od 6m2. floor space of these auxiliary spaces must not exceed 6m2. Garsonjera je manjše stanovanje z eno sobo, kopalnico, predsobo in majhno kuhinjo ali je brez nje.
A bed sit is a small dwelling with one room, a bathroom and a hallway,and with or without a small kitchen.
Naseljeno stanovanje je stanovanje, v katerem prebivajo gospodinjstva ali začasno navzoče osebe, ki v naselju popisa prebivajo začasno zaradi dela ali šolanja.
An occupied dwelling is a dwelling occupied by households ortemporarily present persons who live in the dwelling temporarily becauseof work or schooling.
Sem sodi tudi drugo stanovanje, ki ga gospodinjstvo uporablja na istem naslovu. To stanovanje v Popisu 1991 ni bilo upoštevano kot naseljeno.
Another dwelling that the household uses at the same address is alsoincluded. At the 1991 Census these dwellings were not considered to beoccupied.
Število oseb v stanovanju vključuje: Number of persons in a dwelling covers:
prebivalce, residents, začasno navzoče. temporarily present.
V primerjavi s prejšnjimi popisi v skladu z novo definicijo prebivalstva v število oseb v stanovanju niso več upoštevane osebe, ki so odsotne več kot eno leto zaradi prebivanja v tuji državi.
Compared to previous censuses, in accordance with the new definition ofpopulation the number of people in the dwelling no longer covers personsabsent for over a year because of living abroad.
Nenaseljeno stanovanje je lahko začasno nenaseljeno ali zapuščeno. Unoccupied dwellings include temporarily unoccupied dwellings and
abandoned dwellings. Začasno nenaseljeno stanovanje je stanovanje, ki je novo in še ni vseljeno, ki je izpraznjeno zaradi preselitve, adaptacije, popravil, ali stanovanje, katerega lastnik živi v drugem stanovanju, tega stanovanja pa ne uporablja in ga ne daje v najem drugim osebam.
A temporarily unoccupied dwelling is a dwelling that is new and not yetsettled in, or a dwelling that is vacant because of moving, adaptation,repairs or a dwelling the owner of which lives in another dwelling anddoes not use this dwelling and does not let it to other people.
Nenaseljeno (zapuščeno) stanovanje je stanovanje, ki je že dlje časa opuščeno, ker se je lastnik izselil iz stanovanja, stanovanja pa ni dal v najem, ali ker je lastnik umrl, njegovi dediči pa stanovanja niso dali v najem oziroma ga ne uporabljajo za počitek in rekreacijo.
An unoccupied (abandoned) dwelling is a dwelling that has beenabandoned for a long time because the owner moved away and did not letthe dwelling to other people or the owner died and the heirs did not let thedwelling to other people or they do not use it for rest and recreation.
Stanovanja za občasno rabo so stanovanja za počitek in rekreacijo ter stanovanja za čas sezonskih del v kmetijstvu.
Dwellings for occasional use are dwellings for leisure and recreationand dwellings for the time of seasonal work in agriculture.
Stanovanje za počitek in rekreacijo je po definiciji stanovanje, ki se občasno ali več mesecev v letu uporablja za počitek in rekreacijo.
Dwellings for leisure and recreation are by definition dwellings that areused occasionally or for several months a year for rest and recreation.
Stanovanje za čas sezonskih del v kmetijstvu je stanovanje, ki ga gospodinjstvo uporablja samo v času sezonskih del v kmetijstvu.
Dwellings for the time of seasonal work in agriculture are dwellingsthat households use only during seasonal work in agriculture.
Število stanovanj v popisu vključuje vsa stanovanja, razen stanovanj, ki se uporabljajo samo za opravljanje dejavnosti, drugih naseljenih prostorov in skupinskih stanovanj.
The number of dwellings in a census comprises all dwellings exceptdwellings that are used only for performing business activity, otheroccupied premises and collective living quarters.
Po mednarodnih priporočilih za popise se stanovanja delijo na naseljena, nenaseljena in stanovanja za občasno rabo. V Popisu 91 so se v skupno število stanovanj, za katere so bili objavljeni podrobnejši rezultati, štela samo naseljena in nenaseljena stanovanja (podatki za stanovanja za počitek in rekreacijo so bili prikazani posebej). Zato smo zaradi primerjave s Popisom 2002 nekatere podatke iz Popisa 91 preračunali, tako da smo pri številu stanovanj upoštevali enak koncept.
According to international recommendations for censuses, conventionaldwellings cover occupied and unoccupied dwellings and dwellings foroccasional use. In the 1991 Census the number of dwellings for whichdetailed results were published comprised only occupied and unoccupieddwellings (data on dwellings for leisure and recreation were shownseparately). For comparison with the 2002 Census, we have recalculatedsome data from the 1991 Census in the way that we considered the sameconcept for the number of dwellings as used in the 2002 Census.
Drugi naseljeni prostori so prostori, ki po definiciji niso stanovanja, v času popisa pa so se uporabljali v ta namen. Sem spadajo naseljeni poslovni prostori in zasilno naseljeni prostori.
Other occupied premises are premises that are by definition notdwellings but were used as dwellings during the time of the census(occupied business premises, occupied provisional premises).
Naseljeni poslovni prostori so npr. naseljena prodajalna, pisarna, soba v hotelu, bolnišnici, domu za starostnike, v katerem prebiva gospodinjstvo, ki ni uporabnik storitev tega doma ipd.
Occupied business premises are occupied shops, offices, rooms inhotels, hospitals and old people's homes where households live which arenot users of services of these homes, etc.
Statistične informacije, št. 93/2003 68 Rapid Reports No 93/2003
Occupied provisional premises are huts, garages, basements, wagons,trailers, tents, etc.
Samostojno stoječa hiša je stavba, ki samostojno stoji na zemljišču in po svojem osnovnem načinu gradnje ni večstanovanjska stavba (npr. blok, stolpnica), čeprav je v njej lahko tudi več kot eno stanovanje.
A detached house is a building that stands independently on the groundand is by its original method of construction not a multi-dwelling building(e.g. a block of flats, a skyscraper, etc.), even though there may be morethan one dwelling in it.
Vrstna hiša je tip stavbe, grajene v nizu oziroma v vrsti. Vrstna hiša ima svoj vhod, svojo hišno številko in dva (ali vsaj enega) skupna zidova ali skupno streho. Sem sodi tudi hiša –dvojček.
A row house is the type of building constructed in a row. A row househas its own entrance, its own house number, and two (or at least one)common walls and a common roof. Semi-detached houses are included.
Hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem je stavba, v kateri je poleg bivalnega v isti stavbi tudi gospodarski del.
A house with agricultural premises is a building in which beside of thedwelling there are also agricultural premises.
Večstanovanjska stavba je blok, stolpnica ali starejša meščanska večstanovanjska stavba (npr. stavbe v mestnih središčih, ki so zgrajene strnjeno druga ob drugi in po svojem videzu ne spominjajo na sodobne večstanovanjske stavbe). Večstanovanjske stavbe imajo skupno stopnišče, iz katerega je vhod v posamezna stanovanja.
A multi-dwelling building is a block of flats, a skyscraper or an oldurban multi-dwelling building (e.g. buildings in city centres that were builtclose to one another and by their appearance do not resemble modernmulti-dwelling buildings). Multi-dwelling buildings have common staircasesfrom which entrances lead into individual dwellings.
Drugo vključuje drugo vrsto stavbe, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od drugih navedenih vrst, vendar je v njej vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (npr. razne poslovne stavbe, šole, bolnišnice, hoteli, domovi za starostnike ipd.) ter tudi druge prostore, ki niso namenjeni stalnemu prebivanju, vendar so se v času popisa uporabljali za prebivanje (barake, kontejnerji, prikolice, šotori in drugi zasilni objekti).
Other includes other type of building that cannot be classified into anyother type, however at least one dwelling or some other occupied premiseis located in it (e.g. various office buildings, schools, hospitals, hotels, oldpeople’s homes, etc.) and various other premises that are not intended forpermanent residence, however during the time of the census they wereused for residence (huts, containers, caravans, tents and provisionalstructures).
Podatke po občinah objavljamo v skladu s teritorialno razdelitvijo občin po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-B, Uradni list RS, št. 56/98, in ZUODNO-C, Uradni list RS, št. 75/98).
Data by municipalities are published in accordance with the territorialbreakdown of municipalities according to the Act Amending theEstablishment of Municipalities and Municipal Boundaries Act (ZUODNO-B, OJ RS No. 56/98 and ZUODNO-C, OJ RS No. 75/98).
Za vse objavljene podatke po upravnoprostorski razdelitvi Slovenije v publikaciji in na spletni strani Statističnega urada RS je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 31. 3. 2002.
For all published data by administrative spatial breakdown of Slovenia inthis publication and on SORS's web pages the territorial breakdown bythe Standard Classification of Territorial Units (SKTE) as of 31 March2002 was taken into account.
Podatki po občinah v tej številki Statističnih informacij se nanašajo na občino prebivališča.
Data by municipalities in this issue of Rapid Reports refer to the municipality of residence.
Zaupnost podatkov Data confidentiality V podatkih je upoštevana zaupnost. Namesto podatka je izpisan znak 'z'. V vsotah so ti podatki upoštevani. Zaupnost podatkov določajo Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS v letu 2002 (Uradni list RS, št. 66/00 in 26/01), Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95, 09/01) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99).
Data confidentiality is respected. Instead of confidential data letter 'z' is given. Totals include confidential data. Data confidentiality is determined by the Act Regulating the Census of Population, Households and Housings in the Republic of Slovenia in 2002 (OJ RS No. 66/00 and 26/01), the National Statistics Act (OJ RS No. 45/95, 09/01) and the Personal Data Protection Act (OJ RS No. 59/99).
Objavljanje Publishing Statistične informacije Rapid Reports Statistični letopis Statistical Yearbook Rezultati raziskovanj Results of Surveys Slovenija v številkah Slovenia in Figures Internet: www.gov.si/popis2002 Internet: www.gov.si/popis2002
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 69
KOMENTAR COMMENT PREBIVALSTVO POPULATION Končni podatki Popisa 2002 kažejo pospešeno suburbanizacijo Slovenije v zadnjem desetletju, ki je najbolj izrazita v Ljubljani in njenih sosednjih občinah, nekoliko manjša pa v Mariboru. To sta tudi edini občini v Sloveniji z več kot 100 tisoč prebivalci. V obeh občinah še vedno prebiva skoraj petina prebivalstva Slovenije, čeprav se je število prebivalcev v Ljubljani zmanjšalo za dobrih 2 tisoč, v Mariboru pa celo za 5 tisoč. Za več kot 20 % se je povečalo število prebivalstva v občinah Škofljica (celo za 40 %), Trzin, Ig in Brezovica. Ljubljano skoraj v celoti obkrožajo občine z nadpovprečno rastjo števila prebivalstva v obdobju 1991–2002. Istočasno so to tudi občine z najmanjšim deležem enočlanskih gospodinjstev, kar kaže ugodno demografsko strukturo teh območij. Število prebivalstva se je zmanjšalo predvsem na obrobnih in obmejnih območjih Slovenije, tako na zahodu kot vzhodu države, na katerih ugotavljamo depopulacijske procese že desetletja. Razen v posameznih občinah se je zmanjševanje števila prebivalcev začelo tudi v večini obmejnih slovensko-hrvaških občin. V tem delu sta tudi občini Kostel in Osilnica, ki sta najbolj demografsko ogroženi in v katerih povprečno število članov gospodinjstva komaj presega 2, največ pa je ostarelih samskih gospodinjstev ter dvočlanskih ostarelih družin (mož in žena).
Final data of the 2002 Census confirm all previous findings about theaccelerated suburbanisation of Slovenia in the past decade, which is themost distinctive in the case of Ljubljana and its neighbouringmunicipalities, and slightly less in the case of Maribor. These are the onlytwo municipalities in Slovenia with over 100,000 people. Bothmunicipalities together have almost a fifth of the total population ofSlovenia, although the number of population in Ljubljana fell by over 2,000and in Maribor by 5,000. The number of population rose by over 20% inthe following municipalities: Škofljica (40%), Trzin, Ig and Brezovica.Ljubljana is almost completely surrounded by municipalities with aboveaverage population growth in the 1991-2002 period. At the same time,these are also municipalities with the lowest share of single personhouseholds, which shows a favourable demographic structure of theseareas. The population number decreased mostly in border areas ofSlovenia both in the western and eastern part of the country, wheredepopulation has been recorded for decades. Except in individualmunicipalities, the decrease of the population started in mostmunicipalities at the border with Croatia. In this part of the country thereare municipalities Kostel and Osilnica, which are the mostdemographically endangered municipalities in Slovenia, and in which theaverage household size is 2 people, with old single person householdsand old two-person families (husband and wife) prevail.
GOSPODINJSTVA HOUSEHOLDS Podpovprečno število članov gospodinjstva (2,7 in manj) je samo v 23 občinah, vendar so med njimi vse največje občine, kar vpliva tudi na povprečno velikost gospodinjstva v slovenskem merilu. Podpovprečno število članov gospodinjstva je značilno tudi za celotno zahodno Slovenijo. Kljub podobnim demografskim depopulacijskim razmeram pa so za vzhodno Slovenijo značilni drugačni tipi gospodinjstev, predvsem razširjena gospodinjstva, v katerih skupaj prebivajo tri generacije, zato se je tam tudi oblikovalo sklenjeno območje najštevilčnejših gospodinjstev, v katerem je tudi občina z največjim povprečnim številom članov gospodinjstva (3,9 člana v Odrancih). V primerjavi s Popisom 1991 pa se je prav na teh območjih povprečno število članov gospodinjstva najbolj zmanjšalo, kar verjetno vpliva tudi na zmanjšanje števila prebivalstva, delno pa tudi na spremenjeno sestavo gospodinjstev. Drugo območje z največjim številom članov gospodinjstva je značilno za občine, ki imajo največjo rodnost (npr. Železnike, Moravče, Gorenjo vas - Poljane), zato so tam tudi najštevilčnejše družine.
The below average household size (2.7 people and less) was recordedonly in 23 municipalities, however, all the largest municipalities are amongthem, which influences the average household size in Slovenia. Thebelow average household size is characteristic for the entire westernSlovenia. Despite similar demographic conditions of depopulation, in theeastern part of Slovenia other types of households prevail, especiallyextended households with three generations living in them. Therefore, anarea of the largest households was formed in that part of the country, inwhich there is also the municipality with the greatest average householdsize, i.e. Odranci with 3.9 people. Compared to the 1991 Census, in theseareas the average household size decreased the most, which is probablythe result of the decrease of the population number and partly also of thechanged structure of households. Other municipalities with the largesthouseholds are the ones with the highest fertility rates (e.g. Železniki,Moravče, Gorenja vas - Poljane) in which there are large families.
Delež enočlanskih gospodinjstev je kazalnik depopulacijskih območij, na katerih se zaradi staranja prebivalstva s smrtjo zakonca ter odselitvijo otrok zaključi življenjski cikel družine. Značilno območje staranja prebivalstva je Posočje, predvsem v zgornjem delu, že omenjeno mejno slovensko-hrvaško območje ob reki Kolpi ter posamezni otoki v severovzhodni Sloveniji. Osrednjeslovenska regija pa v splošnem predstavlja ločnico med nadpovprečnim deležem enočlanskih gospodinjstev v zahodni Sloveniji in podpovprečnim deležem v vzhodni Sloveniji. Razlike so prav gotovo povezane tudi z načinom življenja in oblikovanjem širših družinskih skupnosti.
The share of single person households is the indicator of depopulationareas, where because of the population ageing the life-cycle of a family isfinished with the death of the spouse and moving of the children. Typicalareas of population ageing are Posočje, especially in its upper part, thealready mentioned area near the border with Croatia by the river Kolpaand individual areas in the north-eastern part of Slovenia. TheOsrednjeslovenska region in general represents a border between theabove average share of single person households in western Sloveniaand the below average share of single person households in easternSlovenia. The differences are the result of the way of life and forming ofgreater families.
Po drugi strani so enočlanska gospodinjstva značilnost mestnih naselij (že četrtina vseh gospodinjstev v mestih je enočlanska), v katerih so razlogi za povečanje njihovega števila poleg ostarelosti prebivalstva tudi zavestna odločitev za samsko življenje, sodobni procesi zgodnejšega zapuščanja doma staršev, če to omogočajo gmotne razmere, ter enočlanska gospodinjstva tujcev – delovnih migrantov, ki velikokrat
On the other hand, single person households are characteristic of urbansettlements (they represent a quarter of all households in cities). Thereason for their rise is population ageing, people choosing to remainsingle, modern processes of leaving parents’ home early (financialconditions permitting) and single person households of foreigners – labourmigrants, who often live in collective living quarters. Because persons
Statistične informacije, št. 93/2003 70 Rapid Reports No 93/2003
prebivajo v skupinskih stanovanjih (npr. v samskih domovih). Ker smo osebe v domovih za upokojence popisali kot skupinsko gospodinjstvo, v katerem dejansko prebivajo, in ne več na naslovu njihovega stalnega prebivališča kot v Popisu 1991, se je število enočlanskih gospodinjstev v primerjavi z letom 1991 povečalo le za 30 tisoč.
living in old people’s homes were treated as institutional households in theplace of actual residence and not at the address of their permanentresidence (as at the 1991 Census), compared to 1991 the number ofsingle person households rose by only 30,000.
DRUŽINE FAMILIES Med tipi družin je najbolj značilna prostorska razporeditev družin, v kateri sta zunajzakonska partnerja (v nadaljevanju zunajzakonske skupnosti) z otroki ali brez njih. Razen občin Idrija, Prebold in Gornja Radgona so vse občine, v katerih vsaj 10 % družin tvorijo zunajzakonske skupnosti, samo v dveh regijah: koroški in podravski. Zunajzakonske skupnosti so najbolj značilne za celotno koroško regijo, v občini Črna na Koroškem je njihov delež kar 22 % (največ v Sloveniji), v podravski regiji pa so najbolj značilne za vinorodna območja Haloz in Slovenskih goric. Zunajzakonske skupnosti so torej tudi značilnost ruralnih območij. Največ zunajzakonskih skupnosti je v Ljubljani in Mariboru (20 %), v drugih mestnih naseljih jih je dobra tretjina, 45 % pa v nemestnih naseljih.
Among types of families the most characteristic is spatial distribution offamilies of unmarried partners with or without children (i.e. consensualunion). Except in municipalities Idrija, Prebold and Gornja Radgona, allmunicipalities with at least 10% of families of unmarried partners arelocated only in two regions: Koroška and Podravska. Consensual unionsare the most characteristic of the entire Koroška region. In municipalityČrna na Koroškem they represent a 22% share, which is the highestshare in Slovenia. In Podravska region consensual unions are the mostcharacteristic for wine-growing areas of Haloze and Slovenske gorice.Consensual unions are thus also characteristic of rural areas. The highestshare of all consensual unions is in Ljubljana and Maribor (20%), followedby other urban settlements with over a third of all consensual unions andnon-urban settlements with 45% of the total number of consensualunions.
NARODNA IN VERSKA PRIPADNOST ETHNIC AFFILIATION AND RELIGION Narodna pestrost Slovenije je posledica priseljevanja (pretežno iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, v zadnjem času tudi iz nekaterih drugih evropskih držav) ter večstoletnega sobivanja dveh avtohtonih narodnonih skupnosti (italijanske ter madžarske) v Sloveniji. Poseben primer je romska skupnost, saj je bilo še leta 1971 v Sloveniji Romov manj kot tisoč. Povečanje njihovega števila je posledica visoke rodnosti ter priseljevanja »neavtohtonih« Romov predvsem s Kosova, iz Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine.
Ethnic variety of Slovenia is the result of immigration (mostly from otherrepublic of former Yugoslavia and lately also from some other Europeancountries) and several hundred years of living of two autochthon ethnicgroups (Italian and Hungarian) in Slovenia. A special case is the Romanycommunity, since there were fewer than 1,000 Roma living in Slovenia in1971. The increase of their number is mostly the result of high fertility andimmigration of “non-autochthon” Roma population from Kosovo, Serbia,Macedonia and Bosnia and Herzegovina.
Delež neslovenskega prebivalstva je manjši od povprečja za Slovenijo (za 7,7 %) v več kot 80 % občin (skupaj 158), v 42 občinah ne predstavljajo niti 1 % narodno opredeljenega prebivalstva. To kaže izrazito koncentrirano naselitev priseljencev oz. narodnih skupnosti, za katere vemo za njihov avtohtoni prostor. Delež neslovenskega prebivalstva je tako največji v narodno mešanih občinah Dobrovnik/Dobronak (53,7 %), Hodoš/Hodos (50,0 % in Lendava/Lendva (45,2 %), v katerih prebivajo Madžari, ter treh obalnih občinah, v katerih prebivajo Italijani, Izoli/Isola (22,3 %), Kopru/Capodistria (20,0 %) in Piranu/Pirano (16,8 %). Vendar pa Italijani v nobeni od teh treh občin niso večinsko neslovensko prebivalstvo, saj je v Izoli/Isola 3,5 % narodno opredeljenega prebivalstva, v Kopru/Capodistria samo 1,8 %, še največ pa v Piranu/Pirano, 5,3 %. V vseh treh obalnih občinah je poleg Slovencev največ Hrvatov, v Piranu/Pirano pa je več kot Italijanov tudi Bošnjakov in Srbov.
The share of non-Slovene population is lower than the average forSlovenia (7.7%) in more than 80% of municipalities (i.e. in 158 of them). In42 municipalities the non-Slovene population represents less than 1% ofethnically declared population. This shows distinctly concentratedsettlement of immigrants or ethnic communities for which we know wheretheir autochthon space is. The share of non-Slovene population is thusthe highest in ethnically mixed municipalities Dobrovnik/Dobronak(53.7%), Hodoš/Hodos (50.0%) and Lendava/Lendva (45.2%) withHungarian population and three coastal municipalities with Italianpopulation: Izola/Isola (22.3%), Koper/Capodistria (20.0%) andPiran/Pirano (16.8%). However, in none of the three municipalities Italiansrepresent the majority population since in Izola/Isola they represent 3.5%of ethnically declared population, in Koper/Capodistria only 1.8% and inPiran/Pirano 5.3%. In all three coastal municipalities the second mostnumerous ethnic group (after Slovenes) are Croatians, and except inPiran/Pirano Bosniacs and Serbs also represent a higher share of thepopulation than Italians.
Izključno zaradi priseljevanja je največji delež neslovenskega prebivalstva na Jesenicah (31,0 %), na katerih so večinska neslovenska narodnost Muslimani, podobno velja tudi za Velenje (20,5 %). Na Jesenicah predstavljajo Bošnjaki in Muslimani skupaj skoraj 18 % narodno opredeljenega prebivalstva, v Velenju pa 8 %. Samo v štirih občinah (v Ljubljani, na Jesenicah, v Velenju in Kopru/Capodistria) jih živi več kot polovica od vseh v Sloveniji. Posredni kazalnik o narodnosti so tudi podatki o verski sestavi prebivalstva, saj se je na Jesenicah za pripadnike islamske veroizpovedi opredelilo kar 28 % prebivalcev, za katere je podatek o veroizpovedi (v Velenju 13 %). Ker je bilo priseljevanje v Slovenijo na pretežno dobro razvita gospodarska urbana območja, imajo nadpovprečen delež neslovenskega prebivalstva (nad 10 %) poleg
As the exclusive result of immigration, the highest share of non-Slovenepopulation is in Jesenice (31.0%), where the majority non-Slovene ethnicgroup are Muslims. The situation is similar in Velenje with 20.5% of non-Slovene population. In Jesenice the population of Bosniac and Muslimethnic affiliation represents almost 18% of ethnically declared populationand in Velenje 8%. Only four municipalities (Ljubljana, Jesenice, Velenjeand Koper/Capodistria) have more than a half of all Bosniac/Muslimpopulation in Slovenia. An indirect indicator of ethnic affiliation is the dataon religion, since 28% of the population living in Jesenice declared theyare of Islamic religion (in Velenje 13%). Because immigration to Sloveniawas mostly to economically well developed urban areas, some of thelargest Slovene municipalities, except Maribor, have the highest shares of
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 71
Maribora nekatere največje občine (Ljubljana – 14,9 %, Kranj – 13,2 %, Koper/Capodistria) ter nekatere manjše občine, ki so zaradi svoje industrije (oziroma premogovništva) potrebovale veliko nekvalificirane delovne sile (Trbovlje, Hrastnik, Tržič – vse tri občine nekaj nad 11 %).
non-Slovene population (over 10%): Ljubljana – 14.9%, Kranj – 13.2%,above mentioned Koper/Capodistria and some smaller municipalitieswhich due to the composition of industry (i.e. coalmining) needed a lot ofunskilled labour force (Trbovlje, Hrastnik, Tržič – all three municipalitieswith slightly over 11% of non-Slovene population).
Srbi so se naseljevali predvsem v velikih mestih, največji je bil delež zaposlenih v nekdanji JLA in drugih nekdanjih zveznih organih. Številni med njimi so si po razporeditvi v Slovenijo tu ustvarili tudi svoje družine. Tako živi v Ljubljani več kot tretjina vseh Srbov v Sloveniji, v sedmih občinah z vsaj tisoč Srbi pa skupaj skoraj dve tretjini (to so istočasno tudi občine z največjim številom prebivalstva v Sloveniji).
Serbs settled mostly in the largest cities. They represented the highestshare of persons in paid employment in the former Yugoslav Army andother federal institutions. After coming to Slovenia many of them createdtheir families. Thus more than a third of all Serbs in Slovenia live inLjubljana and two thirds of all Serbs live in seven municipalities with atleast 1,000 Serbs (these municipalities are also the ones with the greatestpopulation in Slovenia).
Hrvatje kažejo manjšo stopnjo koncentracije in so razporejeni v največ občinah v Sloveniji, še vedno pa jih živi 40 % v petih občinah z vsaj tisoč pripadniki hrvaške narodnosti. Glede na delež narodno opredeljenega prebivalstva v posamezni občini pa prevladujejo predvsem v številnih občinah ob slovensko-hrvaški meji.
Croats show a smaller degree of concentration and are settled in thegreatest number of municipalities in Slovenia. Still, more than 40% of allCroats live in five municipalities with at least 1,000 Croats. As regards theshare of ethnically declared population in individual municipalities, theypredominate in numerous municipalities at the border with Croatia.
Slovenija je zaradi priseljevanja in oblikovanja družinskih skupnosti priseljencev (enonacionalnih neslovenskih, narodno mešanih neslovenskih in slovensko-neslovenskih) dobila multietnično podobo. Istočasno pa lahko predvsem na narodno mešanih slovensko-madžarskih oz. slovensko-italijanskih območjih ter v občinah z največjim deležem neslovenskega prebivalstva spremljamo pojav narodnega neopredeljevanja (skupaj s tistimi, ki na vprašanje o narodnosti niso želeli odgovoriti). Narodno neopredeljevanje je značilno predvsem za priseljence druge generacije iz narodno mešanih zakonov. Podatki o pridobivanju državljanstva so pokazali, da je državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu pridobilo kar 30 % oseb, ki so bile rojene že v Sloveniji. Zato so med občinami po deležu in številu narodno opredeljenega na prvih mestih že navedene občine z velikim deležem neslovenskega prebivalstva (Jesenice, Izola/Isola, Piran/Pirano, Koper/Capodistria, Ljubljana), v katerih deleži za več kot polovico presegajo slovensko povprečje (3,1 %).
Due to immigration and creation of immigrant families (one nation non-Slovene families, ethnically mixed non-Slovene families or ethnicallymixed Slovene-non-Slovene families), Slovenia got a multi-ethnic look. Atthe same time, especially in ethnically mixed Slovene-Hungarian orSlovene-Italian areas and in municipalities with the highest share of non-Slovene population, we can see the phenomena of people preferring toremain ethnically undeclared (together with the ones who did not want toanswer the question on ethnic affiliation). This is especially characteristicof second generation immigrants from ethnically mixed marriages. Thedata on obtaining citizenship show that 30% of persons who were born inSlovenia obtained citizenship according to Article 40 of the CitizenshipAct. Therefore, the first places as regards the share and number ofethnically declared population are occupied by municipalities with highshares of non-Slovene population (Jesenice, Izola/Isola, Piran/Pirano,Koper/Capodistria, Ljubljana), where the shares exceed the Sloveneaverage of 3.1% by more than a half.
Delež pripadnikov katoliške vere, ki se je z 72 % leta 1991 znižal na 58 % leta 2002, je sicer nadpovprečen kar v 158 občinah, vendar v njih živi le dobra polovica prebivalstva Slovenije. Razen v občinah severovzhodne Slovenije, v katerih prevladujejo evangeličani, in občinah priseljevanja, v katerih so velik del vernikov muslimani in pravoslavni kristjani, je najmanj katolikov v največji slovenski občini, Ljubljani (samo 39 %). V Ljubljani je tudi največ ateistov (skoraj petina prebivalstva Ljubljane in hkrati več kot četrtina vseh ateistov v Sloveniji). Največ prebivalcev pa se o verski pripadnosti ni želelo izreči v občinah podravske regije (predvsem na Dravskem polju, Ptuju in okolici).
The share of Catholics, which fell from 72% in 1991 to 58% in 2002, isabove average in 158 municipalities, however, only about a half of theSlovene population live in them. Except in municipalities in north-easternSlovenia, where Evangelicals prevail, and municipalities of immigration,where a high share of believers are Muslims and Orthodox people, thefewest share of Catholics live in the largest Slovene municipality Ljubljana(only 39%). In Ljubljana there are also the most atheists (almost a fifth ofpeople living in Ljubljana and more than a quarter of all atheists inSlovenia). Most people did not want to answer the question on religion inmunicipalities of Podravska region (especially on Dravsko polje, in Ptujand its surroundings).
V posameznih okoljih pa so se oblikovale priseljenske skupnosti tudi na verski osnovi, kar velja še zlasti za muslimane. Več kot 100 pripadnikov islamske veroizpovedi je v 55 občinah, v petih pa predstavljajo več kot 10 % versko opredeljenega prebivalstva (poleg že omenjenih Jesenic in Velenja še v Hrastniku, Trbovljah in Izoli/Isola). Na Jesenicah je skoraj vsak tretji versko opredeljen prebivalec muslimanske vere. Delež pravoslavnega prebivalstva (največ je Srbov) je najvišji v treh občinah: na Jesenicah (12,5 %), v Kranju (11,4 %) in v Ljubljani (11,0 %).
Some immigrant communities were formed also on religious grounds, whichis especially true for Muslims. More than 100 Muslims can be found in 55municipalities, while in five municipalities they represent more than 10% ofthe population who declared their religion (in addition to the mentionedJesenice and Velenje, these are Hrastnik, Trbovlje and Izola/Isola). InJesenice almost a third of people who declared their religion are Muslims.The share of Orthodox population (which is to the greatest extent of Serbianethnic affiliation) is the highest in three municipalities – in Jesenice (12.5%),Kranj (11.4%) and Ljubljana (11.0%).
IZOBRAZBA EDUCATION Dobra četrtina slovenskih občin ima višjo izobrazbeno strukturo prebivalstva od republiškega povprečja. Najvišjo izobrazbeno strukturo prebivalstva ima občina Trzin, v kateri je le 16,6 % prebivalstva z osnovno
Over a quarter of Slovene municipalities have a higher educationalstructure of its population than the national average. The highesteducational structure is in municipality Trzin, in which only 16.6% of the
Statistične informacije, št. 93/2003 72 Rapid Reports No 93/2003
izobrazbo ali manj, 57 % prebivalstva s srednjo izobrazbo in kar 26,4 % prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo. Razlog je v priseljevanju mladega, delovno aktivnega prebivalstva, saj je Trzin občina tipične sodobne suburbanizacije. Zaradi ugodnih prometnih povezav z Ljubljano in prijetnega bivalnega okolja so cene stanovanj zelo narasle, zato so ta stanovanja pokupili premožnejši sloji. V Sloveniji pa so višji prejemki še vedno povezani tudi z izobrazbo. Zelo visoko izobrazbeno strukturo prebivalstva imata tudi Ljubljana (54,3 % prebivalstva s srednjo izobrazbo in 24 % prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo) in Maribor (58,8 % prebivalstva s srednjo izobrazbo in 17,2 % prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo).
population has basic education or less, 57% has secondary educationand 26.4% has short-term tertiary or higher education. The reason for thissituation is internal migration of young, active population, since Trzin isthe municipality of typical modern suburbanisation. Because of goodtraffic connections with Ljubljana and a pleasant living environment, pricesof dwellings rose a lot; therefore they were bought by wealthierpopulation. In Slovenia higher income is still the result of better education.Very high educational structure is also in Ljubljana (54.3% of thepopulation with secondary education and 24% with short-term tertiary orhigher education) and Maribor (58.8% of the population with secondaryeducation and 17.2% with short-term tertiary or higher education).
Nekaj več kot 13 % občin ima zelo slabo izobrazbeno strukturo prebivalstva. V teh občinah se giblje delež prebivalstva z osnovno izobrazbo ali manj od 50 % do 73 %, s srednjo izobrazbo od 29 % do 46 % in z višjo ali visoko od 2 % do 6 %. Večinoma so to občine z manjšim številom prebivalstva na demografsko ogroženih območjih. Najslabšo izobrazbeno strukturo imajo tri občine v pomurski regiji (Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš/Hodos).
Slightly more than 13% of municipalities have very low educationalstructure of their population. In these municipalities the share ofpopulation with basic education or less in between 50% and 73%, withsecondary education between 29% and 46% and with short-term tertiaryor higher education between 2% and 6%. These are mostly municipalitieswith smaller population on demographically endangered areas. The worsteducational structure is in three municipalities in Pomurska region (GornjiPetrovci, Šalovci and Hodoš/Hodos).
AKTIVNOST ACTIVITY Največ aktivnih oseb je bilo v občini Ljubljana, in sicer 130 122 (115 879 delovno aktivnih oseb in 14 243 brezposelnih oseb). Najmanj aktivnih oseb je bilo v občini Osilnica, in sicer 154 (130 delovno aktivnih oseb in 24 brezposelnih oseb).
The greatest labour force was registered in Ljubljana, 130,122 (115,879persons in employment and 14,243 unemployed persons). The smallestlabour force was registered in Osilnica, 154 (130 persons in employmentand 24 unemployed persons).
Struktura aktivnega prebivalstva pokaže, da je največji delež delovno aktivnega prebivalstva med aktivnim prebivalstvom v občini Cerkno, in sicer 95,8 % (delež brezposelnih oseb je 4,2 %). Najmanjši delež delovno aktivnega prebivalstva med aktivnim prebivalstvom je v občini Kuzma, in sicer 71,5 % (delež brezposelnih oseb je 28,5 %).
The structure of the labour force shows that the highest share of personsin employment is in municipality Cerkno (95.8% with 4.2% of unemployedpersons). The lowest share of persons in employment is in municipalityKuzma (71.5% with 28.5% of unemployed persons).
STANOVANJA DWELLINGS Ob Popisu 2002 je bilo v Sloveniji popisanih 777 772 stanovanj ter 464 730 stavb. V primerjavi z letom 1991 se je število stanovanj povečalo za 94 635 oziroma za 13,9 %. Nadpovprečni porast števila stanovanj ima več kot polovica občin (111), samo v občini Bovec pa je prišlo do zmanjšanja števila stanovanj; glavni razlog za to so skoraj zagotovo naravne nesreče, ki so v preteklih letih prizadele to območje. Porast števila stanovanj je najvišji v občinah Škofljica (za 50,3 %), Trzin (za 43,7 %) in Brezovica (za 34,3 %), ki spadajo tudi med občine z najvišjim porastom števila prebivalstva. Manj kot 5- odstotno povečanje pa je zaznati v občinah Jezersko, Lendava, Trbovlje, Hrastnik, Hodoš in Solčava.
At the 2002 Census there were 777,772 dwellings and 464,730 buildingsenumerated in Slovenia. Compared to the 1991 Census, the number ofdwellings rose by 94,635 or 13.9%. Above average growth of the numberof dwellings was recorded in more the a half of municipalities (111), andonly in municipality Bovec the number of dwellings decreased. The mainreason is almost certainly natural disasters that struck this area in thepast years. The rise in the number of dwellings was the highest inŠkofljica (by 50.3%), Trzin (by 43.7%) and Brezovica (by 34.3%), whichare also municipalities with the highest population increase. Less than 5%increase was recorded in municipalities Jezersko, Lendava/Lendva,Trbovlje, Hrastnik, Hodoš/Hodos and Solčava.
Naseljenost stanovanj se je znižala glede na Popis 1991. 101 občina ima delež naseljenih stanovanj nižji od povprečja (85,5 %), najmanjšo naseljenost pa imata občini Kostel in Zavrč. Upoštevati je treba, da vpliva na nizek delež naseljenih stanovanj v nekaterih občinah visok delež stanovanj za občasno uporabo v teh občinah. Najvišji delež teh stanovanj je v občinah Zavrč, Kostel, Podlehnik, Bohinj in Kranjska Gora (vse nad 25 %).
Compared to the 1991 Census, occupation of dwellings decreased. In 101municipalities the share of occupied dwellings is lower than the nationalaverage of 85.5%, with municipalities Kostel and Zavrč having the lowestoccupation rate. It has to be taken into account that low shares ofoccupied dwellings in some municipalities are the result of high shares ofdwellings for occasional use. The highest share of such dwellings is inmunicipalities Zavrč, Kostel, Podlehnik, Bohinj and Kranjska Gora (in all ofthem over 25%).
Povprečna velikost stanovanja se je glede na Popis 1991 povečala s 67,3 m2 na 74,6 m2. Povprečno površino, nižjo od povprečja za Slovenijo, ima 68 občin. Največ stanovanj meri med 61 in 80 m2, delež stanovanj, večjih od 100 m2, pa je 14,6 % (leta 1991 je bil ta delež 10,1 %). Občin, ki imajo ta delež nižji od povprečja, je 73, med njimi so tudi nekatere naše največje občine (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Kranj, Novo mesto), ki imajo tudi povprečno površino nižjo od nacionalnega povprečja. V večjih
The average size of a dwelling rose compared to the 1991 Census from67.3m2 to 74.6m2. Average useful floor space is lower than the nationalaverage in 68 municipalities. Most dwellings have between 61m2 and80m2, while the share of dwellings with useful floor space of over 100m2 is14.6% (in 1991 it was 10.1%). There are 73 municipalities in which thisshare is lower than the Slovene average, among them some of our largestmunicipalities (Ljubljana, Maribor, Koper/Capodistria, Celje, Kranj, Novo
Statistične informacije, št. 93/2003 Rapid Reports No 93/2003 73
urbanih središčih se je bolj pogosto pojavljala strnjena stanovanjska gradnja manjših stanovanj, medtem ko je gradnja večjih individualnih hiš umaknjena vse bolj na obrobje. Stanovanj, manjših od 20 m2, je v Sloveniji 1,4 %; 104 občine imajo ta delež nižji od povprečja. Delež pet- in večsobnih stanovanj pa je višji od nacionalnega povprečja tudi v več kot polovici občin (102); teh stanovanj je v Sloveniji 8,7 %.
mesto), which also have lower average useful floor space than thenational average. In larger urban centres condensed construction ofsmaller dwellings is more frequent, while construction of larger individualhouses gradually moved to city outskirts. There are 104 municipalities inwhich the share of dwellings with less than 20m2 of useful floor space islower than 1.4% (which is the average for Slovenia), while in mostmunicipalities (102) the share of dwellings with five and more rooms ishigher than the average.
Od vseh občin jih ima kar 160 nižji delež večstanovanjskih stavb od povprečja, samo 7 občin pa ima ta delež višji od 10 % (npr.Trbovlje, Maribor, Ljubljana, Mežica).
Of all municipalities, in 160 the share of multi-dwelling buildings is lowerthan the national average and in 7 municipalities the share is higher than10% (e.g. Trbovlje, Maribor, Ljubljana and Mežica).
Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalni direktor Tomaž Banovec - Urednica zbirke Statistične informacije Avguština Kuhar de Domizio - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Tehnični urednik Anton Rojc - Naklada 2000 izvodov - ISSN zbirke Statistične informacije 1408-192X - ISSN podzbirke Prebivalstvo 1580-1772 - Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: [email protected] - http://www.stat.si.
Edited, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia,Ljubljana, Vožarski pot 12 - These data can be used provided the source isacknowledged - Director-General Tomaž Banovec - Rapid Reports editorAvguština Kuhar de Domizio - Slovene language editor Ivanka Zobec - Englishlanguage editor Boris Panič - Technical editor Anton Rojc - Total print run 2000copies - ISSN of collection Rapid reports 1408-192X - ISSN of subcollectionPopulation 1580-1772 - Information is given by the Information Centre of theStatistical Office of the Republic of Slovenia, tel.: +386 1 241 51 04 - E-mail:[email protected] - http://www.stat.si.