1 10.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016 5/2016 10.3.2016 Ljubljana Zakon o javnem naročanju, ki bo v novi različici začel veljati s 1. 4. 2016 in med drugim predpisuje sankcijo, to je prenehanje veljavnosti pogodbe, če se izkaže, da ponudnik v poslu, ki ga je sklenil z državo, ne obračuna in plača vseh davkov. Več o tem v članku. V vprašanjih pa objavljamo tudi odgovore, ki bodo prišli v poštev pri vašem zaključevanju poslovnega leta 2015. Mihael Sket za redakcijo založbe Verlag Dashöfer Spoštovani! VSEBINA Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike): sestavine pogodbe o izvedbi JN Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti Vodenje zalog materiala v letu 2015 Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne uporabljajo več, v letu 2015 Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015 Nakup starih strojev Stroški telovadbe in plavanja Organizacija kuharskih tečajev iz tujine stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran 1 2 2-3 3-4 4 4-5 5 6 6-7 7-8 IZ ZAKONODAJE VPRAŠANJA – ODGOVORI obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, ne bodo poravnali obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma ne bodo predložili vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja ipd.). Gospodarski subjekti bodo torej morali pri izvajanju pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila, upoštevati obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava EU, predpisov posameznih držav članic, kolektivnih pogodb in mednarodnega prava. Kršitev naštetega bo morala biti ugotovljena s pravnomočno odločbo inšpektorja, in sicer konkretno za pogodbo, prek katere se izvaja posamezno javno naročilo in ne npr. za predhodne. Sankcija za kršitev bo prenehanje veljavnosti pogodbe. Vir: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3; Ur. l. RS, št. 91/2015) Mag. Irena Prodan IZ ZAKONODAJE Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike): sestavine pogodbe o izvedbi JN Tudi z uveljavitvijo ZJN3 bo morala pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati vrednost celotnega javnega naročila oziroma v utemeljenih primerih, kjer dejanske vrednosti ne bo mogoče določiti, ocenjeno vrednost slednjega in rok veljavnosti pogodbe. Novost je, da bo morala pogodba, sklenjena med ponudnikom in naročnikom, vsebovati t. i. socialno klavzulo, kar pomeni, da bo pri javnem naročanju preprečeno sodelovanje subjektom, ki ne bodo spoštovali delovne, okoljske ali socialne zakonodaje (torej če bodo npr. kršili pravila v zvezi z delom, bili pravnomočno
8
Embed
5/2016img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ut/RiDN_05_2016_web.pdf10.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016 3 Slednji določa, da se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
110.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
5/201610.3.2016 Ljubljana
Zakon o javnem naročanju, ki bo v novi
različici začel veljati s 1. 4. 2016 in
med drugim predpisuje sankcijo, to je
prenehanje veljavnosti pogodbe, če se
izkaže, da ponudnik v poslu, ki ga je sklenil
z državo, ne obračuna in plača vseh davkov.
Več o tem v članku.
V vprašanjih pa objavljamo tudi odgovore, ki bodo prišli v poštev pri
vašem zaključevanju poslovnega leta 2015.
Mihael Sket
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
Spoštovani!
VSEBINA
Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike):
sestavine pogodbe o izvedbi JN
Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov
Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti
Vodenje zalog materiala v letu 2015
Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi
Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne
uporabljajo več, v letu 2015
Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015
Nakup starih strojev
Stroški telovadbe in plavanja
Organizacija kuharskih tečajev iz tujine
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
1
2
2-3
3-4
4
4-5
5
6
6-7
7-8
IZ ZAKONODAJE
VPRAŠANJA – ODGOVORI
obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic
delavcev, ne bodo poravnali obveznih dajatev in drugih denarnih
nedavčnih obveznosti oziroma ne bodo predložili vseh obračunov
davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja ipd.).
Gospodarski subjekti bodo torej morali pri izvajanju pogodbe,
sklenjene na podlagi javnega naročila, upoštevati obveznosti
iz okoljskega, socialnega in delovnega prava EU, predpisov
posameznih držav članic, kolektivnih pogodb in mednarodnega
prava.
Kršitev naštetega bo morala biti ugotovljena s pravnomočno
odločbo inšpektorja, in sicer konkretno za pogodbo, prek katere
se izvaja posamezno javno naročilo in ne npr. za predhodne.
Sankcija za kršitev bo prenehanje veljavnosti pogodbe.
Vir: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3; Ur. l. RS, št. 91/2015)
Mag. Irena Prodan
IZ ZAKONODAJE
Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike): sestavine pogodbe o izvedbi JN
Tudi z uveljavitvijo ZJN3 bo morala pogodba o izvedbi javnega
naročila vsebovati vrednost celotnega javnega naročila oziroma
v utemeljenih primerih, kjer dejanske vrednosti ne bo mogoče
določiti, ocenjeno vrednost slednjega in rok veljavnosti pogodbe.
Novost je, da bo morala pogodba, sklenjena med ponudnikom
in naročnikom, vsebovati t. i. socialno klavzulo, kar pomeni, da
bo pri javnem naročanju preprečeno sodelovanje subjektom, ki
ne bodo spoštovali delovne, okoljske ali socialne zakonodaje
(torej če bodo npr. kršili pravila v zvezi z delom, bili pravnomočno
2 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov
Arheologi – zavod (delujemo v okviru kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost) bi radi
rezervirali sredstva za naslednje leto. Pripravili
bi poročilo o vlaganju v raziskovanje, skratka, sedaj so stvari
izkopali, potrebna so sredstva, da bodo v naslednjih mesecih
te stvari dokumentirali, poslikali, očistili (določeni predmeti se
morajo še posušiti). Ali lahko na podlagi tega poročila denar,
namenjen za raziskovanje, izključijo iz dobička in vključijo v
rezervacije, to je v izkazu uspeha pod oznako H – REZERVACIJE
44 (ali samo v bilanco stanja pod oznako 965 Druge rezervacije
iz naslova dolgoročno vnaprej obračunanih stroškov)? Zavod je
po statutu posebnost, saj se vodi in obdavči podobno kot d.o.o.,
njegov namen pa ni ustvarjanje dobička, ker ta denar uporabijo
za nadaljnje delovanje. Prosim, če mi svetujete, ali je zgoraj
omenjen postopek izvedljiv (in v kakšni višini) oz. kje se lahko o
tem dodatno pozanimam.
Glede na vaš zapis, da zavod »vodite kot d.o.o.« predvidevamo, da
ste organizirani kot zasebni zavod. Navajate sicer, da ste prejeli
tudi denar za raziskovanje. Predvidevamo, da gre za državno
podporo oz. subvencije. Evidentiranje teh prejetih sredstev je po
našem mnenju odvisno od prihodnjega namena porabe denarnih
sredstev (če boste iz tega naslova financirali projekt in bodo šele
kasneje nastali stroški, seveda prejeta denarna sredstva še ne
pomenijo prihodkov).
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz
obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih
poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih
velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče
kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot
obveznosti do lastnikov.
Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje
takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne spadajo
na primer rezervacije:
➤ za reorganizacijo,
➤ za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
➤ za pokojnine,
➤ za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami (PČR) se
izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od
leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene
prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete
za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih
stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije
teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s
prenašanjem med poslovne prihodke.
Na podlagi teh določil SRS o rezervacijah in dolgoročnih PČR
lahko ugotovimo, da samo zaradi prihodnjega investiranja
ne morete oblikovati rezervacije (odložiti prihodkov oz. tudi
zmanjševati davčne osnove).
Menimo, da je v vaših primerih možen odlog pripoznanja prihodkov
le v primeru prejetih podpor oz. subvencij za raziskovanje.
Vezano na prihodnja dejanja oz. odločitve družbe, bi bilo mogoče
oblikovanje rezervacij le v primeru reorganizacij, do takšnega
primera pa pri vas ne bo prišlo.
Pri obravnavi davčnega vidika je treba upoštevati 20. člen Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov
zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom
ZDDPO-2 (davčna osnova), prizna kot odhodek v znesku, ki
ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni
določeno drugače.
Za rezervacije po 20. členu ZDDPO-2 se štejejo rezervacije
za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev,
rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz
kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne
nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne
dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS
Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti
Od kupca smo prejeli račun zaradi neizpolnjenih
obveznosti v višini 2 % pogodbene vrednosti. Zanima
me, kako pravilno poknjižim poslovni dogodek,
predvsem z vidika DDV.
DDV vidik
Vsebine pogodbe, sklenjene med partnerjema ne poznam, zato
lahko le predvidevam, da gre v zadevnem primeru za pogodbeno
kazen. V kolikor gre, bi bilo treba upoštevati 13. člen PZDDV.
VPRAŠANJA – ODGOVORI
310.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Slednji določa, da se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje
DDV. Za odškodnino se šteje predvsem:
➤ dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo,
nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja
za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
➤ zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava
svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti,
in stroški opomina;
➤ pogodbene kazni;
➤ povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik
za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene
storitve.
Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.
V kolikor gre v vašem primeru za pogodbeno kazen, takšna
transakcija torej ni predmet DDV in se računa ne izda, pač pa
se izda druga listina (na primer zahtevek za plačilo pogodbene
kazni). Takšne listine se ne evidentira v DDV evidence.
DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p.
Računovodsko evidentiranje
Ob upoštevanju predpostavke, da gre v obravnavanem primeru
za pogodbeno kazen, ki po naravi predstavlja neko vrsto
odškodnine za neizpolnjene obveznosti, menim, da se poslovni
dogodek evidentira na konto 753 – Odškodnine, ki niso povezane
s poslovnimi učinki, na drugi strani pa se izkaže obveznost do
dobavitelja na ustreznem kontu skupine 22 – Kratkoročne
obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev, ki se zapira s plačilom
(zmanjšanje na kontu 110 – Denarna sredstva na računih, razen
deviznih).
KER Katja Erjavšek s.p.
Vodenje zalog materiala v letu 2015
Ker imamo različna mnenja glede dotičnega
vprašanja, se obračamo na vas za strokovno
razlago. Ali je vodenje zalog po različnih metodah
materiala in blaga zakonsko obvezno? V kolikor je, prosimo za
ustrezen člen. Ali zadostuje, da na dan 31. 12. popišemo zaloge
materiala ali blaga po nabavni vrednosti? Drugo vprašanje
se nanaša na vnaprej vračunane stroške. Kdaj v praksi in za
katere stroške je zakonsko dovoljeno vnaprej vračunavati
stroške in ali je vračunavanje stroškov omejeno glede obdobja
vračunavanja?
Vodenje zalog lahko zavezanci organizirajo na različne načine
v okviru predlaganih rešitev iz Slovenskih računovodskih
standardov 2006. Zaloge obravnava SRS 4. Če se cene v
obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin razlikujejo od
cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjševanju teh količin
uporablja ena izmed predlaganih metod iz SRS 4.16: metodo
zaporednih cen (fifo), metodo tehtanih povprečnih cen ali metodo
drsečih povprečnih cen. Podjetje lahko za vodenje zalog materiala
izbere drugo metodo kot za vodenje blaga. Izbrano metodo
vrednotenja zalog mora podjetje uporabljati iz obračunskega
obdobja v obračunsko obdobje ter jo zapisati v računovodskih