40 let - Golf klub Bled

CLUBGOLF

BLED40 let

1975 - 2015

2 3

40 let Golf kluba BledZbornik ob praznovanju 40. obletnice Golf kluba Bled

Uredil: Vprašaj d.o.o.Uredniški odbor: Gregor Vidmar, Vinko Šlibar, Mirko KunšičFoto: Mirko Kunšič in arhiv Mirka Vovka ter Daniela KraljičaProdukcija, oblikovanje in lektoriranje: Vprašaj d.o.o.Oblikovanje naslovnice: Vprašaj d.o.o.Izdajatelj in založnik: Golf klub BledTisk: Tiskarna Žbogar ZgošaBled, junij 2015

Kolofon

CLUBGOLF

BLED40 let

1975 - 2015

2 3

Zgodovina golfa v Sloveniji je tesno povezana z Golf klubom Bled, ki letos praznuje 40. obletnica delovanja. Kljub temu, da je bilo igrišče na Bledu odprto že nekaj let prej, se je organizirano združevanje igralcev golfa in načrtni razvoj golfa pričel z ustanovitvijo prvega slovenskega golf kluba, torej Golf kluba Bled.Golf klub Bled ima v zgodovini slovenskega golfa pomembno, lahko bi celo rekli vodilno mesto. Skupaj s kasneje ustanovljenim golf klubom Ljubljana je bil soustanovitelj tedanje Golf zveze Jugoslavije, ki se je kasneje preoblikovala v današnjo Golf zvezo Slovenije.Rečemo lahko, da izvira celoten razvoj slovenskega golfa, tako na tekmovalnem, organizacijskem in izobraževalnem področju iz blejskega kluba. Ali povedano drugače, tam se je pravzaprav vse pričelo. Člani kluba so kasneje prenašali to znanje in ideje širom Slovenije in tudi v drugih krajih promovirali golf ter ustanavljali nove golf klube.Še danes je Golf klub Bled eden izmed vodilnih klubov, ki vzgaja in izobražuje mlade golfiste. Njegovi tekmovalci zapolnjujejo vrste slovenske golf reprezentance in dosegajo odlične rezultate, tako doma, kot v tujini. Ob tem ne smemo pozabiti, da izhajajo tudi skoraj vsi profesionalni učitelji golfa iz tega kluba.Ob tej visoki obletnici bi se rad v imenu Golf zveze Slovenije zahvalil vsem, ki so bili, ali so še člani Golf kluba Bled, predvsem pa vsem tistim, ki so vodili klub skozi zadnja štiri desetletja uspešnega dela in za njihov prispevek k razvoju slovenskega golfa.

Marijan JurenecPredsednik Golf zveze Slovenije

Marijan Jurenec

4 5

V letih med obema svetovnima vojnama je Bled kot mondeno poletno letovišče kraljeve družine postal daleč naokoli priznano zbirališče svobodomiselne visoke družbe. Daljnovidna blejska hotelirja Jula Molnar, Vovkova, lastnica Grand hotela Toplice in Janez Kenda, lastnik Park hotela, sta kmalu spoznala, da bi bilo pravih gostov še več, če bi jim Bled, poleg izjemnih naravnih lepot in vrhunske gostinske ponudbe, dvajsetih teniških igrišč in hipodroma, lahko ponudil tudi vse bolj priljubljeno igranje golfa. Tako je nastalo eno najlepših igrišč sveta, čigar nadaljnji razcvet je po komaj nekaj letih zatrla vojna. Po njej pa je moralo preteči skoraj trideset let, da je to edinstveno igrišče lahko ponovno zaživelo. Odlična infrastruktura je seveda prvi in osnovni pogoj za elitno turistično dejavnost. Tega se, v veliko veselje vseh, zavedajo tudi novi lastniki. Še tako dober turistični objekt pa brez pravih ljudi ne more zaživeti. S skoraj vsakim igriščem sobiva domači klub, ki vsemu skupaj da dušo. Ustanovitev blejskega in hkrati prvega slovenskega golf kluba se nam danes, po štiridesetih letih, zdi nekaj samo po sebi umevnega. V letu 1975 temu še ni bilo tako. Za ta veliki korak v turistični ponudbi so bili v času, ko je država na golf gledala kot na nepotrebni elitni šport, zaslužni predvsem blejski turistični zanesenjaki, ki so našli oporo pri hotelih in igralnici, pa tudi na tedanji še skupni radovljiški občini. Izjemni pogoji za neustavljivi razvoj tega športa v sodelovanju z lastniki in domačimi ter tujimi navdušenci, so odločilno prispevali k sedanjemu zavidljivemu stanju v Golf klubu Bled.Ob 40. obletnici mu želim, da bi bili nanj, ne le na Bledu, ampak tudi širše, še dolgo lahko tako ponosni.

VašJanez Fajfar

Župan občine Bled

Janez Fajfar

4 5

Iskreno sem ponosen, da sem lahko vaš predsednik najstarejšega slovenskega golf kluba. V začetku poletja mineva štirideset let ustanovitve kluba, ki ima v svojih vrstah odlične učitelje in trenerje golfa, vrsto mladih in perspektivnih igralcev združenih v mladinski sekciji.Moja pot v svet golfa je vezana na oba sinova, ki sta se kot otroka navdušila za to rekreacijo. Kmalu sem tudi sam naredil prve zamahe. Vrsto let sem vodil mladinsko sekcijo in skušal po svojih močeh pomagati. Tako, kot so to počeli vodje ženske, moške in seniorske sekcije. Tudi sekcije za družabno življenje.Golf klub Bled, z velikim številom članov, lahko popolni ekipe za različna golf tekmovanja na vseh nivojih. Tekmovalni uspehi zato niso slučajni in so odsev zavzetosti posameznikov, ki tudi tako zastopajo barve kluba.V klubu posebno pozornost namenjamo predvsem mladim igralcem tega, več kot 600 let starega športa. Učitelji golfa obiskujejo osnovne šole, kjer na zanimiv način predstavijo igro golfa in tako pridobivajo nove člane.Ponosni smo na amaterskega svetovnega prvaka, Mitjo Reinharda, ki je ta naslov, v svoji hendikep skupini, najprej priigral leta 2013 na enem igrišč v Južnoafriški republiki in ga lani, v drugi skupini, na igrišču v Turčiji, še podčrtal. Naš, tudi častni član, je diplomant ameriške univerze Duke, Tim Gornik, najboljši slovenski igralec golfa, ki je letos začel pot poklicnega igralca.Lani nas je bilo 580 aktivnih članov kluba. Štirideseto obletnico kluba bomo zaznamovali s turnirjem za člane in goste iz domovine in tujine.Spoštovani člani in simpatizerji Golf kluba Bled, iskrene čestitke za jubilej.

Gregor Vidmarpredsednik Golf Club Bled

Gregor Vidmar

6 7

4ka

6 7

Tvegam, da mi bo kdo poočital, zakaj pa mene nisi kaj povprašal o klubu. Sprejmem tveganje. Predsedniku kluba sem obljubil, da bom prispeval nekaj zapisov in fotografij za publikacijo o 40 letih golf kluba Bled. Zato sem obiskal nekaj prič, da povedo svoje golfske zgodbe.

... klub, ki se ima s čim postaviti in ki ve, da se le z dobrim delom z mladimi lahko zgradi golfsko prihodnost.

Vse sogovornike poznam še iz časov, ko mi beseda golf ni ničesar pomenila. Spoznal sem ga na Grajskem kopališču, kjer sem plaval in bil nekaj časa tudi trener v Plavalnem klubu Bled. Romana sem videval v Golf hotelu kot šefa recepcije in v hišici recepcije golf igrišča. Bil je tisti donator, ki mi je podaril eno prvih golf palic. Z njo sem naredil prve zamahe na vaškem travniku, ki smo ga spremenili v golf vadišče. Ga ni, ki ne bi poznal Mirka Vovka z Bleda. Vsi smo prihajali v njegov foto studio. Po fotografije za osebne izkaznice in potne liste. Kasneje sem ga videl tudi na golfu in prebral vse o njegovi poti v svet golfa v takratni golf reviji, ki je pred leti ugasnila.

Slavko Vodnjov tudi mojster v avtoservisu Alpetoura na Bledu. Na enega obveznih servisov sem tja zapeljal moj prvi Tomosov moped. Slavka in njegovega sina Francija sem kasneje videval na golfu. Ivan Piber je domačin, ki je imel golf tako rad kot kegljanje na ledu in vsakoletne veslaške regate na blejskem jezeru. Skupaj z Mirkom Vovkom sta bila stroga člana komisije za teste, ki so dokazovali, ali si zrel ali nisi za pridobitev »Dovoljenja za igro«. Ivan je bil dober igralec golfa. Na igrišču je znal, kot ranger, narediti red, če je bilo to potrebno. Carla Fadinija, tudi očeta dveh sinov, oba sta PROja, sem spoznal najprej skozi teleobjektiv, ko sem digitalno »za

Golf Zgodbezapisal: Mirko Kunšič

40 let Golf kluba Bled

8 9

Na koncu je zaklad

8 9

pisoval« enega večjih mednarodnih turnirjev seniorjev. In izvedel, kako je bil med prvimi rednimi obiskovalci igrišča po obnovitvi. In tisti Tržačan, ki je organiziral piknik v kotanji ob deveti luknji po odigranem turnirju, kjer je bil sponzor in tudi igralec.Zdravnik z veliko začetnico, prof. dr. Ludvik Ravnik je svoja znanja razdajal tudi za preventivo in nasvete mnogim golfistom golf kluba Bled. Organiziral je preventivne preglede in bil vedno pripravljen poslušati kogarkoli. Z igranjem golfa je začel šele pri 69 letih, kot najstarejši začetnik. A ga je golf, ta, več kot 600 let stara igra, navdušila.Od slovenskih učiteljev golfa

sem osebno najprej spoznal Janeza Grilca, ki je leta 2001 ugotovil, da sem zrel za »Dovoljenje za igro«. Največ sem slišal o Danielu Kraljiču, ki je kot otrok živel v enem od stanovanj klubske hiše. Spoznal tudi Dušana Jurmana in se pogovarjal z Rafkom Jermanom o njegovi golfski poti.Tudi mlado generacijo kasnejših klubskih in mednarodnih prvakov sem spoznaval ob in na igrišču Bled. Pa domače, španske in angleške trenerje, ki so, primerno nagrajevani, prihajali in posredovali znanja mladim.Skratka klub, ki se ima s čim postaviti in ki ve, da se le z dobrim delom z mladimi lahko zgradi golfsko prihodnost.

Cvetoča kraljica

10 11

10 11

Šport ga je zaznamoval že v mladosti. Tudi zato je, tako ali drugače, bil vedno v stiku z različnimi panogami. Bil je plavalec v blejskem klubu in igral vaterpolo. Le Dubrovčani so takrat prehitevali Blejce na tekmovanjih. Mirkova zgodba se golfa dotakne prvič, ko je kmalu po drugi svetovni vojni z jadralnim leta

lom jadral nad Hraško gmajno, kjer se je zaraščalo pred drugo svetovno vojno zgrajeno golf igrišče.V sedemdesetih je osebno spoznal Švicarja Ericha Pfistra, ki je prišel na Bled zbujat blejsko golfsko Trnuljčico. »Na Bledu ga je predsedniku krajevne skupnosti, Jožetu Kapusu predstavil dr. Danilo Dougan, slovenski pravnik, družbenopolitični in športni delavec, ki je bil takrat predsednik Turistične zveze Slovenije,« se spominja dogodkov Mirko Vovk.Bil je med tistimi Blejci, ki so po obnovi igrišča prijeli za golf palice. Jože Osterman, direktor Elana, je bil predsednik teniškega kluba, Letalskega centra in postal tudi prvi predsednik na novoustanovljenega golf kluba. »Predsedovanje za njim je prevzel inž. Leopold Pernuš in mi trije smo začeli blejsko golfsko zgodbo na obnovljenem igrišču. Sem je začel prihajati tudi Carlo Fadini, ki je večkrat igral tudi v Delachu v sosednji Avstriji. Mene je najbolj zanimalo igranje. A sem spoznal, da se zarečenega kruha največ


Mirko Vovk

Mirko Vovk

12 13

poje. Prvega predsednika Golf zveze so zaprli, pa so meni, tudi zaradi znanja jezikov, ponudili to mesto. Takratno vodstvo Evropske golf zveze me je sprejelo in upam, da sem Jugoslavijo oziroma Slovenijo dobro zastopal. Spoznal sem zanimive ljudi iz sveta golfa, ki so mi omogočili, da sem igral na sicer meni nikoli dostopnih igriščih. V zibki golfa, v St. Andrewsu so mi zaupali mesto podpredsednika južne cone, od Portugalske do Grčije. Pri vodenju GZS sta mi pomagala Marko Božič in Tinca Jakopič. Pritiski, da se zveza preseli v Ljubljano, so bili vse močnejši,« pripoveduje Mirko Vovk.Leta 1986 je bil vodja petčlanske seniorske ekipe, ki je potovala na golf turnirje v Ameriko, ki jih je organizirala tamkajšnja seniorska golf zveza. V Colorado Springsu je spoznal zanimive ljudi, od ameriških Slovencev, ki so bili tudi gostitelji članov ekipe, do gostitelja, predsednika svetovne golfske zveze seniorjev, ki je tudi lastnik dela skalnega gorovja.

Mirko Vovk je bil vseskozi vpet v delo Golf kluba Bled in tudi večkratni klubski prvak. Tudi oba njegova sinova, žal pred leti umrli Marko in Miran sta bila leta 1987 v reprezentanci, ki se je udeležila ekipnega evropskega prvenstva na igrišču GK Murhof v okolici Gradca v sosednji Avstriji. V ekipi so bili še Brane Vrhunc, tudi eden predsednikov GK Bled, Lojze Kozan, Daniel Kraljič in Mirko Vovk.Vpetost domačinov v delo Golf kluba Bled je šlo z roko v roki z blejskim turizmom. Sloves prebujene golfske Trnuljčice v naravnem okolju, tudi Vovk je znal na srečanjih v tujini to dokazovati, je pripomogel, da je igrišče gostilo niz evropskih prvenstev, kjer so igrali tudi zdaj svetovno znani profesionalci. Na Bledu sta bila Španec, danes 35letni Sergio Gacia in Italijan in danes 22letni Matteo Manassero, oba amaterja. Danes pa oba v soju svetovnih žarometov golfa.

12 13


Slavko Vodnjov

Še vedno ves čil me povabi za okroglo mizo, ki jo je sam izdelal, na domačem vrtu. Tam, kjer se konča naselje hiš na desni strani Ribenske ceste. Žvrgolenje ptičev je tako intenzivno, kot je bilo njegovo rekreacijsko ukvarjanje z golfom. »Na eni od klubskih izkaznic je številka 9., na drugi 11.,« pove Slavko. Decembra leta

1971 se je zaposlil na Zavodu za pospeševanje turizma Bled. Bil je vodja izgradnje smučarskega centra Zatrnik. Takrat ni razmišljal, da bi kdaj prijel še kakšne druge palice kot smučarske. Leta 1972 je bil večino delovnih dni v kabini gradbenega stroja, s katerim je delal proge družinskega smučišča vse do vrha Hotunjskega vrha. Jeseni pa je šel pogledat, kako napredujejo obnovitvena dela na golf igrišču Bled. Tam so bili takrat že prvi domači rekreativni igralci golfa: Jože Zupan, direktor Špecerije Bled, inž. Leopold Pernuš, župan občine Radovljica, podjetnik Andrej Čufar, ki nam je izdeloval klubske izkaznice in tudi drugače pomagal klubu in podjetnik Janez Rajgelj iz Krope. Tam je bil tudi Mirko Vovk, ki je bil med prvimi igralci in nato polnih petnajst let predsednik Golf zveze Slovenije. Slavko Vodnjov se jim je pridružil naslednje leto. Še dobro se spomni, kako jim je Peter Šiler iz sosednje Vrbe pripovedoval, da je bil strežnik na igrišču, ki ga je naredila Dravska banovina, na stroške države in na

Slavko Vodnjov

14 15

željo takratne kraljeve družine Karadžordževićev, ki so si Bled izbrali za poletno rezidenco.»Ker sem bil v službi pri Zavodu za pospeševanje turizma, sem imel možnost, da v prostem času lahko igram tudi na obnovljenem igrišču za golf. Nisem imel nobene palice. Vovk, Pernuš, Čufar, Pristov, Zupan in Šiler so jih že nekaj imeli. Prve sem dobil pri Dadu Janežiču, takratnemu tehničnemu vodji Zavoda. Takrat si odšel na igrišče, kadar si hotel. Redki so bili tujci, ki so prihajali na igrišče. Med njimi Avstrijci, pa tudi Čehi, ki so dopustovali na Bledu. V klubski hiši, ki so jo počasi obnavljali, je bil le en klubski prostor. V njem je bila izposojevalnica palic. Mi domačini smo bili, kar se golfa tiče, vsi samouki. Nihče ni o njem nič vedel in nič znal. Ko smo udarjali s palicami, so žogice letele levo in desno, namesto naravnost. Tudi žogice niso bile nove, če jo je kdo imel, si z njo,

da je ne bi izgubil, ni upal niti igrati. Golfska obzorja nam je začel širiti Rafael Jerman, prvi slovenski PRO, ki se je vrnil z licenco poklicnega učitelja golfa iz Nemčije. Leta 1978 sem bil državni prvak in skupaj z učiteljem in trenerjem Rafkom sva odpotovala tisto leto na moj prvi PROAM turnir na Havaje. Čez osem let sem Ameriko ponovno obiskal z golf torbo. Kot član seniorske ekipe GK Bled. V ekipi smo bili; Peter Šiler, Ivan Piber, Mirko Vovk in moja malenkost. V najboljših časih je bil moj hendikep 9. Mogoče tudi zato, ker sem ob smučanju že vse od mladosti gojil tudi orodno telovadbo,« pripoveduje danes še vedno čili 84letni Slavko. Po upokojitvi je, kot ranger, v sezoni prebil na golf igrišču tudi po 500 ur.Rekreativno igranje golfa je vedno jemal kot naložbo v zdravje. Za golf je navdušil starejšega sina Francija, ta pa ženo Sandro.

14 15


Roman Horvat

Roman Horvat, Blejc z odličnim spominom, z dejstvi razsvetli sedemdeseta leta, ko je bil ustanovljen Golf klub Bled. Pred 38. leti se je zaposlil v takratnem blejskem Zavodu za turizem. In posredno stopil v blejsko golfsko zgodbo. »Najprej je treba povedati, da je bil domačin, Jože Kapus, tisti generalni direktor Zavoda

za turizem, ki je imel posluh za razvoj kraja. Bil je pogumen videc, kaj vse Bled potrebuje za turistični razcvet. Obnovili so blejski grad, otok, zgradili družinsko smučišče Zatrnik in v pritličje Kazine postavili prve igralne mize in rulete. On je bil tisti, ki je znal prisluhniti Švicarju Erichu Pfistru, ko je ta obiskal predvojno zgrajeno in po vojni opuščeno golf igrišče v Hraški gmajni. Igrišče obnoviti, da ali ne je bilo takrat politično vprašanje. Ali bo tam velika kokošja farma, ali strelišče za JLA? O golfu niti besede. Klubsko hišo, pokrito s pločevino razrezanih sodov, so po vojni spremenili v trinajst socialnih stanovanj. Krajevno in katastrsko je bilo to ozemlje v takratni jeseniški občini. Kapus s sodelavci, prvim predsednikom kluba, Jožetom Ostermanom, županom občine Radovljica, inž. Leopoldom Pernušem, Božom Benedikom in drugimi, so se pogumno odločili za golf. Poskrbeli so za nadomestna stanovanja in postopoma obnovili igrišče in sedanjo klubsko hišo,« se spominja naš sogovornik.

Roman Horvat

16 17

Zavod za turizem je bil organizacijsko razdeljen na TOZD igralnica in TOZD turizem. Ves igralniški iztržek se je namenjal razvoju turizma. Ekipa, ki je vodila takratno golf igrišče, se je še dodatno zadolževala.»V klubu sem bil nekaj let sekretar, a klub je bil, zapisano v prispodobi, le kulisa. Denar je pritekal iz turizma. Imeli smo srečo, da je bil takratni predsednik FIS in mednarodne veslaške zveze Švicar Thomas Keller (1924 – 1989), velik prijatelj Bleda. Zastavil je besedo in pripeljal na Bled golf arhitekta, Angleža Donalda Harradina (1911 – 1996), ki je živel v Švici, golf igrišča pa gradil po vsem svetu. In Don Harradine je s sinom Petrom obnovil blejsko igrišče. Seveda takrat ni bilo ustreznih strojev za take posege. Na zelenicah prvih devetih lukenj so zemljo še sejali. Na drugih devetih le še ravnali. In minilo je deset let, da so bile zelenice približno takšne, kot so bile sprva načrtovane. Do takrat pa so se lomili noži stroja za luknjanje zelenice,« pove Roman.Blejci so imeli srečo, da je bilo igrišče všeč tudi skupini Bavarcev, ki so prihajali na Bled na dopust in igrat golf. Med njimi je bil tudi gospod Hartmann, ki je pred drugo svetovno vojno tekmoval na relijih na strmi gorski cesti na Ljubelj. Bil je organizator evropskega pr

venstva invalidov v golfu na blejskem igrišču. Od takrat je znana hudomušnost takratnega predsednika kluba in radovljiškega župana, inž. Leopolda Pernuša. Bil je tisti, ki je za otvoritveni udarec nastavil Hartmannu posebno žogico. Ko jo je ta udaril, se je razpočila in izginila v oblaku prahu. »V klubu nas je bilo okrog sto članov. Tretjina domačinov, drugi so bili B člani iz Avstrije in Nemčije. Vsi večji letni turnirji so bili vezani na cerkvene praznike, ko so na Bled prihajali gostje iz Avstrije in Nemčije. Hartmanovi golf reli turnirji so trajali štiri dni. Eden pokroviteljev turnirja je bil tudi Carlo Fadini, tržaški Slovenec. Bil je med prvimi, ki je ob vikendih prihajal na Bled z golfsko opremo. Klub je dobro sodeloval z igriščem v Delachu (Dole), ki je bil takrat edino na drugi strani Karavank. Lastnik tega igrišča, g. Horton je osebno poznal Tita,«pripoveduje poznavalec turizma in golfa, Roman HorvatIgrišče, ki ga je vrsto let vodil, je vsako leto decembra pisno obveščalo vse goste, kdaj bodo turnirji v prihajajočem letu in za kakšen način igre so se odločili v razpisu. Adrema obiskovalcev je bila iz leta v leto obsežnejša. Po obnovi klubske hiše, ko so zgradili v pritličju tuše in sanitarije, je hiša šele golfsko zaživela. Vse več tujcev je prihajalo na dopuste na Bled z

16 17

golf torbami in palicami. Veliko jih je bilo, ki so Blejcem pomagali tihotapiti vadbene žogice, golf opremo in rezervne dele za tistih nekaj strojev, ki so jih imeli in sproti dokupovali.O tem, kakšni časi so bili takrat, Roman pove prigodo, kako so se štirje zaposleni, z »žegnom« Zavoda za turizem odpeljali v München in tam z deviznimi dnevnicami kupili sklopko za kosilnico. Čez nekaj dni se je na blejskem golf igrišču začelo Evropsko prvenstvo. Kmalu po vrnitvi jih je obiskal kriminalist J. D..»Zasliševal nas je, v njegovih očeh smo bili očitno kriminalci.

A smo mu povedali, kako smo z »odpravo« v München v bistvu reševali ugled turizma, igrišča in predvsem Evropskega prvenstva. Razumel je in do ovadb ni prišlo,« dviga zastor pozabljenih dogodkov.Za blejski Golf klub in golf turnirje je veliko naredil tudi Jože Zupan, takratni direktor Špecerije Bled. Bil je med prvimi člani kluba in velik donator. »Več kot deset let je sponzoriral turnirje, a je klub nanj pozabil. Mislim, da je zdaj čas, da popravimo to sramoto in se ga spomnimo ob letošnji okrogli obletnici,« sklene Roman Horvat.

Igrišče je bilo gostitelj več evropskih prvenstev v golfu

18 19

Blejka, Dunja Studen Kirchner, zdaj direktorica, managerka hotela Abbaye de Talloires v Franciji, je sprejela povabilo in posebej za jubilejni bilten zapi-sala spomine na golf.Kaj mi je ostalo od mojih 5 let na golfu ?Čudoviti spomini, čudoviti človeški stiki. To je bilo delo, ki je bilo več kot delo: veselje, no

vost, napor, uspeh, šport, prijateljstvo, človeški odnosi, lepota (in zame celo ljubezen!)Spomnim se, kako so me 1976 leta prišli iskat v kopališče in me prosili, če grem na golf, ker jim je en penzionist, ki je delal tam pred mano, zbolel. Malo me je bilo strah, ker seveda o golfu nisem imela pojma. Mislila sem, bo že kako. Gotovo so sami Angleži tam gori, pa to pač ne bo problem. Glej ga zlomka: sami Nemci, jaz sem pa znala malo več kot pozdravljat po nemško. Pa je šlo. Hitro sem se naučila nemščine in najnujnejših pojmov o golfu. Rafko Jerman je bil seveda ogromna pomoč.Golfska hiša je bila grozota: večino družin so že izselili, ostala je ena sama, najteže preseljiva. Gospa je bila bolana, obupna slika za turizem. Smrdelo je tako, da smo kurili brinove veje v veži, da bi pregnali smrad, pa ni in ni šlo.Garderobe so bile nekaj posebnega: ženske so imele sobico veliko nekaj metrov. Pa to bi še šlo, če ne bi bilo treba iti skozi moško garderobo! Pripombe slišim še sedaj!!

Dunja Studen Kirchner


Dunja Studen Kirchner Directrice Générale / General Manager Abbaye de Talloires

18 19

Ničesar ni bilo. Iz denarja za driving range smo kupovali krtačke za čiščenje palic, pa vedra itd, da je bilo vse skupaj vsaj malo podobno najosnovnejši ponudbi.Restavracija je bila za pisarno, natakar pa največkrat na putting greenu.Pa kljub vsem so bili to edinstveni trenutki. Ukvarjali smo se z gosti kolikor se je le dalo, Rafko je bil čudovit učitelj. Večkrat je svoje učence predvsem učenke spravil v jok, ker je bil zahteven in velik ljubitelj estetskega swinga (takrat je bil njegov vzor Tom Watson!, pa seveda toliko drugih!). Veliko gostov je prihajalo na Bled prav zaradi njega. Pripravljali smo preproste stvari: piknike, kuhali gobovo juho iz gob, nabranih na igrišču in ljudje so se prekrasno počutili.Trije caddiji: Dani, Dušan in Marko (Vovk) krasni fantje, (škoda, da Marka ni več). Njemu je bilo najlaže, ker mu je bilo veliko dano vnaprej, Dani in Dušan pa sta si morala vse priboriti. Poglej ju sedaj! Jaz

sem zelo ponosna nanju in se veselim vsakega njunega uspeha.Toliko lepih trenutkov smo preživeli v začetkih na golfu, toliko smeha in norčij. Vodnjov, ki je vedno hitel čez igrišče, kot bi mu gorelo za petami, je bil enkrat cilj naših potegavščin. Njegova torba je bila vedno polna, enkrat pa smo mu vanjo dali dva ogromna kamna, težka za ponoret. Vodnjov je igral 18 lukenj in vlekel torbo brez komentarja, šele v hiši je rekel, da mu je bilo tokrat malo teže, pa da ne ve zakaj. Da vidiš njegov izraz, ko smo potegnili iz torbe ti skali!!!Ko so začeli prenavljat hišo, smo bili eno poletje v šotoru na enki. Tudi to je bilo nekaj posebnega, pa vseeno nepozabno. Predvsem zame, ker sem tistega leta v septembru rodila mojega Aleksandra. Z njegovim rojstvom sem se poslovila od golfa, vendar je ostal v mojem srcu in iskreno upam, da bom po končani karieri v Franciji, ko pridem domov, zopet začela igrati na Bledu.

20 21

Turistični kraj kot je Bled lahko cveti le, če ima vso potrebno infrastrukturo in če odgovorni znajo zasluženi denar vložiti v nove projekte. Obnova golf igrišča in klubske hiše sta bila zagotovo veliki naložbi. Predsednik Golf kluba Bled Anton Ažman je to funkcijo opravljal 12 let. Takratne štiri mandate. Leta 1981 je postal

direktor Hotelsko turističnega podjetja, ki je leto kasneje združilo igralnico in Zavod za turizem, ki je upravljal golf igrišče. Tisto leto so tudi začeli z obnavljanjem klubske hiše. Župan občine Radovljica, inž Leopold Pernuš je poskrbel, da so stanovalci dobili ključe novih stanovanj.»Grand hotel Toplice je prevzel gostinski del v klubski hiši ob igrišču. Z naložbo, ki je bila prekoračena, smo zgradili še prostore nad vzdrževalci. Prvi poklicni učitelj golfa Rafael Jerman je imel ogromno dela. V sezoni so prihajali k njemu na ure večinoma tujci. Kasneje je začel z učenjem tudi Dušan Jurman,« pripoveduje takratni predsednik kluba.»Veliko pomembnežev iz Münchna je prihajalo k nam na dopuste. Največji promotor golf igrišča je bil gospod Hartman, ki je po vojni nekajkrat nastopil in tudi zmagal na reliju na Ljubelju. Spominjam se ga, ko je prišel nazadnje na Bled, na praznovanje 90 letnice. V Hartmanovih »časih« je prišlo z golf opremo tudi več kot 150 ljudi na dopuste in turnirje. Ob

Anton Ažman


Anton Ažman

20 21

vsem tem turističnem vrenju so mnogi pozabili, da gre zasluga za te turistične premike domačinu Jožetu Kapusu,« dodaja Ažman, ki ne pozabi omeniti, da je bil donator in promotor tudi Karlo Fadini, tržaški Slovenec, ki je plačeval klubska srečanja v tujini.Pristnost in neokrnjenost narave, s položenim golf igriščem v nederjih Hraške gmajne, je bila mik tudi za Angleža Derbenta. Organizirano je pripeljal na igrišče za golf tuje učitelje golfa, ki so z amaterji igrali turnirje PROAM. »To, čemer danes pravimo produktno trženje ni nič drugega,

kar je že pred tridesetimi leti počel ta Anglež. Znal je izkoristiti logistiko, ki so jo imeli v agenciji Jugotursa. Ekipe so ostajale na Bledu po ves teden in vsak od teh gostov je povprečno zapravil dnevno po sto funtov. Takrat smo letno na igrišču, ob letnih kartah, prodali še od 16 do 18 tisoč igralnin. Julija in avgusta je bilo igrišče tako zasedeno, da domačini niti pomisliti nismo smeli, da bi igrali čez dan,« pove Anton Ažman.Kot domačin ve, kaj Bled potrebuje, če se hoče nekoč še kdaj pri bližati časom svetovne slave.

Natančnost...

22 23


Danijel Kraljič

Pred dobrima dvema letoma je srečal Abrahama. Daniel Kraljič, tisti Slovenec, ki se je rodil na golfu in za golf. Prvih 12 let je preživel v enem od desetih stanovanj, ki so bila takrat v sedanji Kraljevi klubski hiši.Njegovo dosedanje življenje bi se v knjižni pripovedi bralo kot razburljiv roman, v katerem se usoda nenehno poigrava

z glavnim likom. A trdoživi in pozitivistično naravnani junak prenaša in prenese vse udarce in postane, tako v življenju kot na golf igriščih velik, neuklonljiv borec. Kralj med slovenskimi učitelji in trenerji golfa. Golfska legenda. Čustveni škorpijon.Njegov prvi stik z golfom, kot igro, je bil še ne pri desetih letih, ko so začeli obnavljati igrišče. V enem od prostorov »naše« hiše je bil v hrambi set palic za golf. Zvečer, ko ni bilo nikogar na igrišču, so si »sposodili« te palice in udarjali po žogicah.»Občasno so me prvi tujci, ki so prihajali, najemali za strežnika, nosača palic. Po obnovitvi igrišča je bil prvi učitelj Anglež. Zamenjal ga je Rafael Jerman, prvi slovenski PRO. Njegovi učenci na Bledu so bili Ivan Piber, Mirko Vovk in Slavko Vodnjov. Mislim, da sem po igralskem stažu »najstarejši« od vseh v Sloveniji, ki še igrajo golf. Spomnim se, da sem Mirku Vovku prodal prvo golf žogico. Dunlop 65. Stik z igriščem sem izgubil, ko sva se z mamo kot zadnja preselila v Radovlji

Danijel Kraljič

22 23

co. Ponovno sem ga osvežil, ko se nas je osem osnovnošolcev prijavilo na tečaj, ki ga je predlagal učitelj Pristov, ki je tudi sam igral golf. Lahko rečem, da sva bila midva z Dušanom Jurmanom, v primerjavi z vrstniki z Bleda, kot dva hlapčka. Pripravljena narediti vse in še več, samo da bi lahko igrala,« pripoveduje sogovornik.Prišle so prve zmage in nato nove in nove, z njimi pa pokali in priznanja. Tudi prestižni Zlati lev, ki si ga je Daniel tako močno želel. Večina priznanj je izgubljenih. Le malo ljudi ve, da se je »kralj« slovenskega golfa v življenju kar sedemnajstkrat selil. Njegova najbolj odmevna zmaga takrat je bila zmaga na amaterskem odprtem prvenstvu Češkoslovaške. Daniela in njegove rezultate so hitro opazili tujci. Tako mu je prijatelj iz Nemčije sporočil, naj počaka na igrišču, ker mu bo nekdo nekaj prinesel. Podaril mu je dva tisoč mark za kritje stroškov na kvalifikacijskem turnirju v Španiji. V taksiju je preživel nesrečo na poti na igrišče, kjer je vseeno nastopil. Za prosta mesta na velikih turnirjih so prišli igrat, sin Jacka Niklausa, Colin Montgomery, Alex Cejka in drugi. Danielu takrat ni uspelo. Vrnil se je domov in tam so mu »pozabili« povedati, da ima povabilo, da bi bil tovarniški igralec proizvajalca grafitnih golf palic.

Golf je učil na igrišču v Lipici. Primorci so mu omogočili nekajmesečno izobraževanje v Veliki Britaniji z mentorjem in kasnejše članstvo v British PGA. Učil je tudi v sosednji Italiji, leta 1992 je odšel v Nemčijo, a se je po dveh letih razočaran vrnil domov. Leta 1995 je dobil delo na novem igrišču GK Arboretum. Veliko dela, a si vzame čas tudi za treninge na blejskem igrišču. Leto kasneje je zmagal po štirih dnevih turnirja. Drugi najboljši Slovenec je porabil 23 udarcev več kot Kraljič. »S to zmago sem dobil dvoje povabil na turnir Sarazen World Open v ZDA. Pred menoj je bil tam dvakrat tudi Urban Legat, tudi on je zdaj PRO, zmagovalec turnirja na blejskem igrišču. Nekako sem preživel oba turnirja v ZDA. Leta 1997 sem za udarec zgrešil finale Slovenija Open in občutil, kako lahko nekateri hitro spremenijo mnenja. A je na srečo sponzorstvo še veljalo in deset povabil na turnirje po Evropi. Leto kasneje so vzdrževalci »požgali« zelenice in turnirja ni bilo. S tem so ugasnila tudi povabila na evropske turnirje. Igral sem le na odprtem prvenstvu Rusije in se nato preskušal na turnirjih Alps Toura in vseskozi tudi učil. Potoval sem na 21 turnirjev in na 20 dosegel uvrstitev v finalni, tretji dan. Najboljša uvrstitev je bila šes

24 25

to mesto na enem turnirju Alps Toura v Avstriji,« pripoveduje Daniel Kraljič.Je najbolj stalni član ekipe slovenske PGA, ki se udeležuje evropskih prvenstev učiteljev golfa. Več kot osemnajstkrat je bil zmagovalec slovenske Častne lestvice. Do leta 2008 je bil del tima, selektor za naj

boljše mlade golfiste. Je tudi kritičen. Meni, da pri nas (še)ni koncepta, kakšen golf si želimo.Lani, ko je zmagal klubsko prvenstvo, je dejal, da je ponosen na klub in na vse, ki se trudijo, da bi privabili mlade, da bodo še naprej ohranjali lesk najboljšega kluba.

24 25


Dušan Jurman

Na Bledu rojeni Dušan Jurman je z učenjem golfa začel 1985 leta. Bil je prvi predsednik slovenskega profesionalnega združenja za golf. Je tudi član angleške PGA.»Preden sem iz radovednosti zavil enkrat s kolesom, z glavne ceste v klanec proti golfu, sem bil le 38 kilogramski krmar v četvercu Veslaškega kluba

Bled. Tako, da so mi na tekmovanjih natresli v vsak žep še po kilogram peska,« začne zgodbo Dušan. Z bratrancem sta se nato preskusila v dvojnem dvojcu. Pri otoku sta se prevrnila in zaključila veslaško kariero. »Sošolec Daniel Kraljič me je znal navdušiti za golf. Še pred koncem šolskega leta nas je prof. Pristov peljal do klubske hiše. Bili smo nosači, strežniki igralcem golfa. Od vseh sva vztrajala kasneje le midva z Danijem. Zagotovo bi se za naju drugače končalo, kot se je, če bi imela tako podporo, kot jo imajo nekateri mladi danes. Bila sva konkurenčna tudi takim, ki še danes igrajo turnirje Challenge toura. A tudi brez tega, delam tu z veseljem in uživam. A še pred tem mi je direktor Zavoda za turizem in rekreacijo Bled, Andrej Ristič omogočil, da sem odšel za golf asistenta v Veliko Britanijo. Moj mentor je bil Škot, pri katerem sem tudi stanoval,« nadaljuje PRO, ki je kariero začel kot cady mojster.Na igrišče je prišel prvi slovenski učitelj golfa, Rafael Jerman.

Dušan Jurman

26 27

Kraljiču in Jurmanu je posodil komplet palic. Dušan je že na drugi luknji, ko je udaril žogico ob drevesu, hkrati navil okrog debla tudi palico. Oba sta seveda otrpnila, a je bil Rafko razumevajoč in ju potolažil, da bodo palico popravili.»Učiti sem začel leta 1985. Leto prej sem bil na osmem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v golfu, na domačem igrišču, tretji za obema Avstrijcema In najboljši od vseh domačih amaterjev, ki smo igrali ta turnir. Prvak Jugoslavije. V začetku devetdesetih nisem več toliko igral turnirje, ker je bilo znano, da tam zmaguje običajno Dani, Janez Grilc je drugi, meni je pripadlo tretje mesto. Pod klubsko hišo sem imel kasneje trgovino z golfsko opremo. Loteval sem se tudi organizacije turnirjev. Takrat je Anton Štiherle sam napisal in dnevno osveževal računalniški program za izračune rezultatov turnirjev. Bila sva med prvimi, ki sva dokazovala učinkovitost tega programa. Ko je organizatorjem evropskega prvenstva v golfu na igrišču Bled zatajil njihov izračun, so prišli k nama, da jima pomagava, » se spominja Dušan. Bil je znan po tem,

da je imel treninge z manjšimi skupinami igralcev ob petkih ob petih, PP. In ti rekreativci so dosegali uspehe na turnirjih v tujini. Veliko njih je danes učiteljev golfa.V Dušanovo golf šolo je prihajal tudi mladi Tim Gornik preden je odšel v ZDA. Danes se veseli njegovih uspehov tudi Jurman.»Natančno ve, kaj hoče doseči. Mentalno je močan. Podobne lastnosti opažam pri moji sedanji varovanki, Vidi Obrsnel z Bleda. Pred tremi leti smo bili s klubom med počitnicami nekaj dni na igrišču v Jesolu. Takrat je danes 13 letna Vida imela hendikep 49. Na pravkar minulem 37. Mednarodnem državnem prvenstvu na igrišču Bled je bila med dekleti četrta. Finalni, četrti krog, je odigrala s parom igrišča. Vida dnevno napreduje in je osredotočena igralka,« z žarom dodaja PRO, ki z družino živi v Lescah. V prostem času uporablja prirojene ročne spretnosti za popravljanje in umerjanje palic. Sam je izdelal notranjo opremo v kliniki za male živali, ki jo ima žena. Njegove lesene posode so vsaka posebej unikat.Tako, kot je unikaten vsak golf zamah.

26 27


Vasja Studen

Je Blejc in eden tistih, ki je od vsega začetka v Golf klubu Bled. Spominja se, kako je dobil pri Jožetu Kapusu torbo z nekaj palicami in zraven zaprosilo naj pazijo na travo. Tudi zato so pred udarci nameščali žogice na podstavke. »Bilo nas je osem in vsi smo ig

rali z enim kompletom. Vedno sta odšla dva naprej, da sta videla, kam smo udarjali žogice, ki so bile pravo bogastvo. Zavod za turizem je najprej obnovil prvih devet lukenj in nato čez leta še vse druge in klubsko hišo,« se spominja Vasja.V začetku, še preden je prišel iz Nemčije prvi slovenski učitelj golfa, Rafael Jerman, je bil na igrišču med počitnicami študent iz Velike Britanije, ki je vse učil osnov golfa.Sin Miha Studen je učitelj golfa in član PGA Slovenija. Starša sta ga kot otroka pripeljala na igrišče, kjer je začel s prvimi zamahi. A takrat že organizirano, pri golf učiteljih, Dušanu Jurmanu in Danielu Kraljiču. Miha, vsestranski športnik in gornik je med golfsko potjo uspešno igral na turnirjih vseh nivojev, od klubskih do svetovnih amaterskih prvenstvih, turnirje Alps toura in tudi challenge turnir v Avstriji. Svoje znanje posreduje eni od skupin mladih iz GK Bled in je na voljo vsem, ki bi radi o golfu vedeli in znali več.

Vasja Studen

28 29


Tim Gornik

Pred petimi leti si je 24letni Tim Gornik na Sredozemskih igrah priigral naslov prvaka Sredozemlja v golfu. V Golf klubu smo mu pripravili originalni sprejem in ga povabili, da se je vpisal v knjigo častnih gostov.Diplomant ameriške univerze si je lani na kvalifikacijah priigral karto za turnirje Alps To

ura, tretje evropske golf lige. Amaterski status je zamenjal za status poklicnega igralca golfa, tako imenovanega »playing proja« in člana slovenske PGA.»Začetek sezone Alps toura na igriščih Egipta je bil uspešen. Na treh turnirjih sem se uvrstil v finalni del. Na četrtek turnirju v Tunisu reza nisem dosegel in bil na naslednjem turnirju v Italiji v finalu deseti. Nato je prišlo povabilo za igranje na Challenge turnirju v Turčiji. Krst v drugi evropski golf ligi sem prestal odlično. Uvrstil sem se v rez in odigral še dva finalna dneva in bil na koncu 41,« pove Tim.Bil je že na poti v Italijo, ko ga je prestreglo povabilo za nov Challenge turnir na drugi strani Karavank. Na igrišču Finkenstein pri Beljaku. Če je prvi dan minil brez dežja, ga je bilo naslednja dva dneva toliko več. Ponovno se je uvrstil v rez. »Zadnja dva dneva mi je torbo nosil mladi reprezentant, Mark Trnov, s katerim smo bili lani na odprtem amaterskem prvenstvu na Češkem, kjer sem zmagal. A še kot amater,« dodaja Gornik. Tako se je lahko povsem posvetil igri na tem,

Tim Gornik

28 29

kljub dežju, izredno pripravljenem golf igrišču. V torbi je imel za rezervo 4 rokavice, ki jih je menjaval, če so bile mokre. Z več brisačami pa je »sušil« ročaje novega seta palic Taylor Made.O natančnosti udarcev in zrelih odločitvah sem se prepričal tudi sam, ko sem ga finalni, četrti dan, spremljal po igrišču. Na tem turnirju je bil, skupno z devetimi udarci, pod parom

igrišča 44. Kako majhne so razlike v kakovosti te generacije igralcev pove največ podatek, da Španec, ki je zmagal na igrišču Finkenstein, reza na turnirju v Turčiji, kjer si je Tim delil 41 mesto, ni dosegel.Mladi Tim Gornik je golfist, ki je prve golfske korake naredil pri proju Dušanu Jurmanu in postaja turnirski igralec, ki ve za pot. Zato bo cilj zagotovo dosegel.

30 31

Golf Fotogolf skozi fotogra�je

naj govorijo še fotografije

Golf na ledu

30 31

Klubski turnir 1975 Evropsko prvenstvo moštev 1987 v G. C. Murhof Avstrija

Ob 70. obletnici igrišča na Bledu

32 33

Anton Štiherle

Rafko Jerman in Aleš Rozman

32 33

Klubska prvaka 2014

Ema Grilc

34 35

Slana

Pod brezo

34 35

Jesenske barve

Uživamo v razgledu

36 37

Golf Infoinformacije in zanimivosti

nekaj informacij

Predsedniki skozi leta JOŽE OSTERMAN 1976LEOPOLD PERNUŠ 1980BRANE VERHUNC 1984ANTON AŽMAN 1988

ANTON ŠTIHERLE 2000GREGOR VIDMAR 2009

Klubski prvakiV 40. letih smo se marisičesa naučili. Med drugim tudi to, da je potrebno skrbno voditi tudi kronološke zapise in zgodovino. Tako se nam je v podatke zapisala tudi škrbina, ki se jo trudimo dopolniti. Žal nam do

leta 2003 manjkajo podatki o klubskih prvakih, vendar kljub temu objavljamo tabelo klubskih prvakov. Za vse dopolnitve in ostalo slikovno gradivo se toplo priporočamo.

Leto Gospodje Dame

1977 H. KIRCHNER 1978 KARLO FADINI 1979 H. KRICHNER 1980 H. KIRCHNER 1981 MARKO VOVK 1982 KARLO FADINI 1983 DUŠAN JURMAN 1984 DUŠAN JURMAN 1985 MARKO LAMBERGER 1989 MARKO LAMBERGER 1990 ANTON ŠTIHERLE 1999 UROŠ GREGORIČ 2001 ALEŠ GREGORIČ 2002 GREGA PERNE

36 37

Leto Gospodje Dame

2003 GREGA PERNE 2004 GREGA PERNE TEJA KIKELJ2005 ANTON ŠTIHERLE JASMINA DRTAGUTINOVIĆ2006 JAKA VIDMAR NINA NADLER2007 MIRAN BABNIK JASMINA DRAGUTINOVIĆ2008 MIRAN BABNIK TEJA KIKELJ2009 JAKA VIDMAR TEJA KIKELJ2010 JAKA VIDMAR EMA GRILC2011 JAKA VIDMAR IVA MODIC2012 JAKA VIDMAR EMA GRILC2013 ALJOŠA GOLOB EMA GRILC2014 DANIEL KRALJIČ VIDA OBRSNEL

Klubski prvaki in predsedniki

38 39


Sponzorji in podporniki


kdo je kdo

PredsednikGregor VidmarPodpredsednikFrančišek DobidaSekretar Vinko ŠlibarPoslovni sekretar (Tajnica)Janja Pika Vidmar DeuVodja mladinske sekcijeJanez BalkovecVodja ženske sekcijeMarinka Šemrl

Vodja družabne sekcijeGregor GrozlVodja MID. AM. sekcijeKlemen TrifoniVodja amaterske sekcijeKlemen TrifoniVodja seniroske sekcijeFranc VodnovVodja mladinske šole golfaDušan JurmanDaniel KraljičMiha StudenJaka Vidmar

38 39

V imenu vseh članic in članov najstarejšega golf kluba in v svojem imenu se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so nam prišli naproti in omogočili natis zbornika in izvedbo jubilejnega turnirja ob štirideseti obletnici kluba.

Gregor VidmarPredsednik

Zahvala

40 let - Golf klub Bled

Documents