3384-Izbirni predmet okoljska vzgoja - Portal GOV.SI · 2019. 9. 11. · nastajajo ob izkorišèanju omejenih naravnih virov. Ob tem je eden glavnih ciljev, ... obsegom in povzroèitelji

Izbirni predmet

OKOLJSKAVZGOJA

Izbirni predmet

Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za okol jsko vzgojo

OKOLJSKAVZGOJA

Sprejeto na 28. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraèvanje dne 13. 5. 1999.

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

371.214.1 : 504

UÈNI na~rt. Izbirni predmet : program osnovnošolskegaizobraèvanja. Okoljska vzgoja ¼ [pripravila medpredmetna skupinaza okoljsko vzgojo Barica Marentiè Poàrnik ... et al.]. – 1.natis. – Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport :Zavod RS za šolstvo, 2004

ISBN 961–234–351–9 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo)1. Marentiè–Poàrnik, Barica216979456

Uèni naèrt za izbirni predmet

OKOLJSKA VZGOJA

MEDPREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA OKOLJSKO VZGOJOdr. Barica Marentiè Poàrnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, predsednicaVlado Milekšiè, Zavod RS za šolstvo, strokovni tajnikdr. Dušan Plut, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaAndrej Šorgo, II. gimnazija MariborNada Pavšer, Ministrstvo RS za notranje zadeveValerija Pukl, OŠ Vransko

Izdala in zaloìla Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo dr. Slavko GaberZa zavod Alojz Pluško

Uredila Zvonka LabernikJezikovni pregled Tine LogarOblikovanje Tanja Rade`Prelom in tisk Tiskarna Koèevski tisk d. d., Koèevje

Prvi natisLjubljana, 2004

K a z a l o1 Poloàj in opredelitev predmeta ...................................................................................... 5

1.1 Poloàj predmeta ........................................................................................................... 5

1.2 Predvidena organizacija in èasovni obseg ...................................................................... 5

1.3 Izhodišèa (filozofija) predmeta ....................................................................................... 5

2 Splošni cilji predmeta ...................................................................................................... 7

3 Operativni cilji, vsebine in dejavnosti .............................................................................. 8

3.1 Vsebinski sklop: Voda.................................................................................................... 8

3.2 Vsebinski sklop: Zrak .................................................................................................... 9

3.3 Vsebinski sklop: Energija ............................................................................................... 11

3.4 Vsebinski sklop: Tla .......................................................................................................12

3.5 Vsebinski sklop: Biotska pestrost ................................................................................... 13

3.6 Vsebinski sklop: Okolje kot povezan sistem ................................................................... 15

3.7 Vsebinski sklop: Okolje vèeraj, danes, jutri ..................................................................... 16

3.8 Vsebinski sklop: Okolje in naèin ìvljenja ........................................................................ 17

4 Izvedba izbirnega predmeta ............................................................................................ 18

5 Didaktièna priporoèila ..................................................................................................... 19

6 Materialni pogoji ............................................................................................................. 20

5

1 POLOŽAJ IN OPREDELITEV PREDMETA

1.1 POLOŽAJ PREDMETA

Okoljska vzgoja se v programu osnovne šole pojavlja kot medpredmetno podroèje (podobno

kot zdravstvena vzgoja). To pomeni, da jo uèitelji tako na razredni kot na predmetni stopnji

vkljuèujejo v pouèevanje posameznih predmetov, v dneve dejavnosti in v obšolske dejavnosti.

Elementi okoljske vzgoje so prisotni v vseh treh obdobjih osnovne šole, v tretjem obdobju pa

lahko okoljsko vzgojo šola izvaja tudi kot izbirni predmet.

Izbirni predmet okoljska vzgoja je zasnovan interdisciplinarno, tako da povezuje in nadgrajuje

znanja razliènih naravoslovnih in dru`boslovnih predmetov v obveznem programu osnovne šole.

1.2 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG

Okoljska vzgoja je triletni izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole v obsegu 35 (32) ur

letno. Izvedba predvideva heterogene skupine uèencev, v katerih so uèenci 7., 8. in 9. razreda

osnovne šole.

1.3 IZHODIŠČA (FILOZOFIJA) PREDMETA

Izbirni predmet temelji na spodbujanju “okoljske pismenosti”, ki naj bi jo glede na narašèajoèe

okoljske probleme našega planeta pridobili vsi dr`avljani. Okoljsko vzgojo pojmujemo kot vzgojo

odgovornosti do vseh ̀ ivih bitij in vzgojo za trajnostno prihodnost (po Unescu). To pomeni, da

ne gre v prvi vrsti za posredovanje številnih novih znanj v smislu spoznavanja okolja (to je

naloga drugih predmetov), ampak za usposabljanje uèencev, da bodo globlje razumeli okoljske

pojave in probleme, njihove vzroke in naèine reševanja, vkljuèno s tveganji in konflikti, ki

nastajajo ob izkorišèanju omejenih naravnih virov.

Ob tem je eden glavnih ciljev, da uèenci razvijejo akcijsko kompetenco – pripravljenost in

sposobnost zavzetega in odgovornega ravnanja v okolju, takega odloèanja, ki bo zagotavljalo

kakovostno in zdravo ̀ ivljenje in bo hkrati ohranjalo mo`nosti za zadovoljevanje ̀ ivljenjskih potreb

tudi prihodnjim generacijam ter upoštevalo obremenilne sposobnosti ekosistema. Tak pristop, v

smislu vzgoje za trajnostno prihodnost, se v svetu vse bolj uveljavlja, še posebej pomemben pa

je za Slovenijo z njenim majhnim, izredno raznolikim in hkrati ranljivim ekosistemom.

6

Temelj tako pojmovane okoljske vzgoje je pozitiven odnos do naravnega in grajenega okolja,

èlja ohranjati naravno in kulturno dedišèino, ob hkratni usmerjenosti v prihodnost z iskanjem

in vrednotenjem novih alternativnih naèinov ìvljenja, proizvajanja in potrošnje.

Tako se bodo uèenci pri okoljski vzgoji seznanili z nekaterimi novimi vsebinami (na primer z

obsegom in povzroèitelji okoljskih problemov, z metodami njihove analize in naèini njihovega

reševanja), pri èemer pa bodo predvsem spodbujeni, da morajo pri opredeljevanju in iskanju

rešitev problemov povezovati è pridobljena znanja iz razliènih – tako naravoslovnih kot

dru`boslovnih – predmetov ter jih obravnavati z vidika trajnostnega ìvljenja.

Glavni razlog, da poleg osnovnošolskih predmetov, ki vsebujejo (v zadnjem èasu vse bolj) tudi

okoljske poudarke, predlagamo še poseben izbirni predmet okoljska, vzgoja je v tem, da je

treba privzgojiti mladi generaciji do narašèajoèih okoljskih problemov razmišljajoè in odgovoren

odnos, ki povezuje razumevanje, èustveno prizadetost in smotrno akcijo. Gre za zmo`nost, da

tako pri opredeljevanju kot reševanju okoljskih problemov gledamo celostno in sistemsko, saj

gre pri vsakem okoljskem problemu za soodvisnost dejavnikov prebivalstva, gospodarstva in

okolja.

Problemi urejanja okoljskih zadev so v veliki meri problemi (demokratiènega) urejanja odnosov

med ljudmi.

Glavna naèela izbirnega predmeta okoljska vzgoja so torej:

• interdisciplinarnost (povezovanje naravoslovnih in dru`boslovnih vidikov ob posamezni

temi);

• holistièen oziroma sistemski pristop – upoštevanje kompleksnosti okoljskih problemov;

• izhajanje iz resniènih okoljsko pomembnih aktivnosti v lastnem okolju in njihovo

povezovanje s problemi širšega okolja;

• proaktivnost – usmerjenost v prihodnost, iskanje in utemeljevanje alternativnih zamisli, ob

upoštevanju potreb prihodnjih rodov;

• uvajanje v aktivno sodelovanje v demokratiènih procesih odloèanja o okoljskih zadevah;

• povezovanje spoznavnih in èustvenih, etiènih in estetskih vidikov.

Pri obravnavi okoljskih problemov iz posameznih tem je smiselno upoštevati vrstni red:

• okoljski problemi domaèega kraja,

• okoljski problemi v Sloveniji,

• svetovni okoljski problemi.

7

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Uèenci:

• se ob neposrednem stiku z naravnim okoljem zavedo njegove vrednosti, pa tudi ranljivosti,

razvijejo obèutek za lepo in vredno v okolju, ljubezen in obèudovanje ter ̀ eljo po ohranjanju

okoljskih vrednot;

• spoznajo, da je veèina okoljskih problemov posledica èlovekovih posegov v naravne

procese;

• razumejo prepletenost vidikov (ekoloških, tehniških, ekonomskih, dru`benih, psiho-

loških …) pri nastanku, zaostrovanju in reševanju okoljskih problemov;

• poznajo in poveèjo najpomembnejše podatke o stanju okolja v domaèem okolju, v

Sloveniji in svetu ter trende na tem podroèju;

• razumejo povezanost in soodvisnost med zdravjem in dobrobitjo ljudi ter zdravjem okolja

oziroma planeta;

• spoznajo pomen in naèine varèevanja in gospodarnega ravnanja z naravnimi viri;

• spoznavajo in analizirajo konfliktne interese, ki nastajajo ob izkorišèanju omejenih

naravnih virov;

• se nauèijo kritièno razmišljati, tehtati razliène poglede, upoštevati argumente veè strani in

predlagati rešitve;

• se zavedajo pomena spremembe ìvljenjskega sloga in skupnih (krajevnih) akcij pri

reševanju okoljskih problemov;

• razvijajo osnovna stališèa in vrednote (spoštovanje naravne in kulturne dedišèine,

obzirnost, varènost, solidarnost), potrebne za varovanje in izboljšanje (svojega

neposrednega in širšega) okolja ter za njegovo ohranjanje prihodnjim rodovom;

• razvijajo dinamiène lastnosti (iniciativnost, samostojnost) in zmo`nost za akcije, ki

izboljšujejo okolje ter uveljavljajo trajnostni (sonaravni) naèin ìvljenja;

• v pogledu na okoljske procese zaènejo povezovati perspektivo preteklosti, sedanjosti in

prihodnosti;

• primerjajo in vrednotijo razliène okolju bolj ali manj prijazne naèine zadovoljevanja potreb;

• se uèijo razmišljati o posledicah današnjega ravnanja za prihodnost, ustvarjati razliène –

alternativne zamisli prihodnjega razvoja in ìvljenja ter naèine uresnièevanja teh zamisli v

demokratièni dru`bi (argumentiranje, pogajanje; vpliv društev, civilne dru`be, predpisov …).

8

VSEBINE DEJAVNOSTI POVEZAVE

Pomen vode z biološ-kega, gospodarskega,kulturno-estetskegavidika

Uèenci napravijo analizovodnega cikla (porabe,onesnaènja) v šoli,doma.

Uèenec:• razume pomen vode za

ìvljenje vseh ìvih bitij;posebej za zadovoljevanjeèlovekovih potreb(v gospodinjstvih,kmetijstvu, industriji),tudi kulturnih, rekreacij-skih, estetski;

OPERATIVNI CILJI

• biologija• kemija• gospodinjstvo

3 OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN DEJAVNOSTI

3.1 VSEBINSKI SKLOP: VODA

Morje, slap, izvir Sami ustvarjajo.• na osnovi doìvljanja vodev neokrnjeni naravi izraàsvoje vtise;

• likovna vzgoja• glasbena vzgoja• slovenšèina

Voda v gospodinjstvih,v kmetijstvu, v indu-striji, rekreaciji danesin nekoè ter njena raba

Primerjajo porabo za do-loèene namene (pranje,èišèenje) nekoè in danes.

• primerja in kritièno presojakolièino porabe vodenekoè in danes;

• geografija• zgodovina• gospodinjstvo

Vrste onesnaènja(kemièno, termièno …),tudi prek emisij, posle-dice za ìva bitja, pose-bej za zdravje ljudi

V bli`njem obratu sepozanimajo glede gospo-darjenja z vodo (vhodna– izhodna voda), naèinovèišèenja, varèevanja,naèrtov.

• pozna glavne porabnikein onesnaèvalce vode(v domaèem okolju,v Sloveniji);

• geografija• kemija• biologija

Stanje zalog èiste vode,tekoèih voda, morja,samoèistilna sposob-nost; ogroènost;trendi v Sloveniji

Analizirajo (s preprostiminapravami) ali zberejoè obstojeèe podatke okakovosti vode v svojemokolju (pitna voda,tekoèe, stojeèe vode,morje).

• pozna stanje voda vsvojem okolju (tekoèe,stojeèe vode, mokrišèa,morje …), vrste in stopnjoogroènosti ter omejenostvirov èiste vode;

• kemija• fizika• matematika

Posegi kot namakanje,izsuševanje, regulira-nje – kratkoroène indolgoroène, namera-vane in nenameravaneposledice (z vidikatrajnostnega razvoja)

Na obèini se pozanimajoo stanju in naèrtihv zvezi z gospodarjenjemz vodo, zlasti kako serešujejo konfliktniinteresi razliènihuporabnikov.

• spozna, na primerih,konfliktne interese prigospodarjenju z vodo(npr. kmetijstvo – indu-strija – turizem);

• dràvljanska vzgojain etika

9


Kaj lahko storim jaz – miskupaj?

Na osnovi literature, pogo-vorov s strokovnjaki,ovrednotijo raznovrstne(kratkoroène, dolgoroène)posledice enega nasled-njih ukrepov: izsuševanjemokrišè, reguliranje vodo-tokov, èišèenje odpadnihvoda, namakanje polj.

• spozna in ovrednoti pomenìvljenjskih navad zaravnanje z vodo;

OPERATIVNI CILJI

• slovenšèina• biologija• fizika• kemija

Moja šola, moj kraj Predlagajo ukrepe za boljgospodarno ravnanje zvodo na svoji šoli, sprem-ljajo uèinke (npr. ”siva”meteorna voda za spla-kovanje WC-školjke …).

• predlaga in uveljavi ukrepeza varèevanje z vodo všolskem, domaèem okolju;spremlja uèinke.

Standardi znanj

• Uèenec navede najpomembnejše podatke o stanju voda (tekoèih, stojeèih) v svojem okolju;

• poveè vrsto onesnaènosti z virom onesnaèvanja;

• navede in ovrednoti nekatere ukrepe (po lastni izbiri) gospodarjenja z vodo.

3.2 VSEBINSKI SKLOP: ZRAK


Rastlinski in ìvalskisvet ob avtocestah,poklicne bolezni …

Uèenci zbirajo podatkeo poklicnih boleznih vkraju, raziskujejo ìvljenjeob avtocesti.

Uèenec:• razume pomen zraka

za ìvljenje ìvih bitij inzdravje ljudi;

OPERATIVNI CILJI

• zdravstvena vzgoja• biologija

Prašne usedline, `ve-plov dioksid, dušikovioksidi, ogljikov dioksid,ogljikov monoksid,ogljikovodiki, ozon

Merijo in odèitavajovrednosti onesnaènjana avtomatskih postajahANAS RS.Merijo pH padavin.

• spozna najpomembnejšepodatke o stanju zrakav lastnem okolju;

• fizika• kemija• matematika

Industrija, promet,pridobivanje energije

Merijo in primerjajoonesnaènost zraka v raz-liènih okoljih (mestnem,gozdnem itn.).Spremljajo poroèila ostanju zraka.

• spozna, kako pride doonesnaènosti in stopnjoonesnaènosti zraka zaradièlovekovih posegov vsvojem okolju in Sloveniji;

• kemija

10


Emisija, transmisija,imisija

Eksperimentirajo.• razume mehanizmeonesnaèvanja zraka;

OPERATIVNI CILJI

• kemija• fizika

Elektroenergetika,industrija, širokapotrošnja, promet

Evidentirajo.• pozna glavneonesnaèvalce zrakav domaèem okoljuin Sloveniji;

• geografija

Kdo je lastnik zraka Vodijo razpravo, intervju,anketo, išèejo informacijev literaturi in na internetu.

• razume, da zrak ni ne-omejena dobrina – zrakne pozna meja;

• slovenšèina

Termoelektrarna Trbov-lje, TGA Kidrièevo,Cinkarna Celje, TD Ruše,jedrska elektrarna Krško

Analizirajo in vrednotijozapiranja industrijskihobratov, ki onesnaùjejozrak, in njihove posledice.

• spozna, na primerih,konfliktne interese prionesnaèvanju zraka;

ï d r ` a v l j a n s k a v z g o j a

ï z g o d o v i n a

ï g e o g r a f i j a

Izgradnja toplovodnihomreìj (geotermalniizviri), spremenjenetehnologije (èistilnenaprave), kakovostnejšagoriva (sonèna energijain obnovljivi viri)

Izpeljejo intervju, anketo,razpravo o naèrtih v last-nem okolju za zmanjše-vanje onesnaèvanja in oposledicah le-teh (izgubadelovnih mest, finanènasredstva, manjšeonesnaèvanje).

• ovrednoti nekaterenaèine zmanjševanjaonesnaèvanja zrakaz vidika trajnostnegarazvoja;

• geografija• kemija• biologija• dràvljanska vzgoja

in etika

Promet, energetskapotratnost pri ogrevanjuprostorov, sanitarnevode itn.

Opazujejo in evidentirajolastno ravnanje, anketi-rajo druge o njihovemravnanju.

• spozna in ovrednoti pomenìvljenjskih navad prionesnaèvanju zraka;

Šola Posredujejo predlogeustreznim institucijam inposameznikom.

• predlaga ukrepe za zmanj-ševanje onesnaèvanjazraka;

• slovenšèina

Meìška dolina,Šaleška dolina

Opravijo ekskurzijo,terensko delo.

• se zave dolgoroènih innepopravljivih poslediconesnaèvanja zraka;

• biologija• fizika• kemija

Ozonska luknja,toplogredni uèinki

Pišejo spis (Zemljatretjega tisoèletja).

• razume globalnost indolgoroènost okoljskihproblemov (podnebnespremembe).

• slovenšèina• fizika

Standardi znanj

• Uèenec našteje veèje onesnaèvalce zraka v svojem okolju;

• razloì, na izbranem primeru, enega od mehanizmov onesnaèvanja zraka;

• pojasni povezavo ìvljenjskih navad in onesnaèvanja zraka;

• na izbranem primeru razloì globalnost onesnaèvanja zraka.

11

3.3 VSEBINSKI SKLOP: ENERGIJA


Èlovek in energija, pri-dobivanje energije izhrane, ohranjanjeenergije in stalnetemperature telesa

Uèenci merijo tempera-turo telesa:• v mirovanju,• po obremenitvi.

Uèenec:• obnovi znanje o pomenu

energije za ìvljenje;

OPERATIVNI CILJI

• biologija

Energijski viri:• fosilna goriva (premog,

nafta, zemeljski plin),• alternativna energija

(sonèna, energija vetra,energija bibavice).

Dostopnost in zalogeenergije, cene pridobi-vanja energije, naèinizrabe vira energije

Izdelujejo posterje oenergijskih virih.Prikaèjo gorenje fosilnihgoriv.Izdelajo vetrnico.Priìgajo papir z leèo.

• spozna naravne vireenergije in njihova nahaja-lišèa ter pridobivanje inrazume bistvene razlikemed fosilnimi in alterna-tivnimi viri energije;

• geografija• kemija• fizika

Mo`nosti uporabeposameznih virov ener-gije (fosilnih in alterna-tivnih)

Izdelajo miselne vzorce.• ugotavlja mo`nosti upora-be posameznih energijskihvirov;

• tehnika in tehno-logija

Spremembe in produkti,ki nastajajo pri uporabiposameznih virovenergije

Opravijo poskus seìgaogljikovodika – nastanejosaje in `veplov dioksid(dokaz z indikatorjem).Prikaèjo uporabo sonènecelice ali toplotne èrpalke.

• spozna posledice uporabeposameznih virov energije;

• kemija

Naprave, ki jih potre-bujemo za pretvorboenergije.@ivljenjska doba naprave

Opravijo poskus – kislide` (seìg `vepla in na-stanek SO2, ki se raztap-lja v vodi, ugotavljanjez indikatorjem).

• spozna uporabno vrednostvira energije in naprave zapretvarjanje vira energijev energijo;

• kemija

Materiali za izdelavo na-prave, kaj storimo popoteku ìvljenjske dobenaprave.Obremenjevanje okoljas procesom za pretvor-bo energije in produktipretvorbe energije

Rišejo naprave za pretvor-bo energije.

• razlikuje med posameznimiviri energije in ugotavljanegativne vplive na okoljeter vpliv cen na poraboenergetskih virov;

• fizika• tehnika in tehno-

logija• gospodinjstvo

Oblike energije, ki jouporabljamo.Naèini uporabe energije

Obišèejo podjetje zatoplotno oskrbo.

• spozna porabo energije vvsakdanjem ìvljenju;

• tehnika in tehno-logija

12

VSEBINE DEJAVNOSTI POVEZAVEOPERATIVNI CILJI

Naèini varèevanja zenergijo,pomen varèevanja,omejevanje porabeenergije, prepreèevanjeizgub energije (izolacij-ski materiali), projektivarèevanja v šoli indoma

Raèunajo prihranke ener-gije (npr. elektriène).Zbirajo izolacijskimaterial.

• ugotavlja mo`nosti zavarèevanje z energijo;


logija

Ali je jedrska energijaenergija prihodnosti

Vodijo okrogle mize,pogovore s strokovnjaki.Išèejo informacije v litera-turi in na internetu.

• spoznava etiène indru`bene dileme.


logija• slovenšèina• zgodovina• geografija• dràvljanska vzgoja

in etika

Standardi znanj

• Uèenec našteje nekaj posledic uporabe posameznih virov energije;

• na primeru utemelji prednosti in slabosti alternativnih virov energije;

• na izbranem primeru (dom, šola) pojasni naèrt za varèevanje z energijo.

3.4 VSEBINSKI SKLOP: TLA


Proizvodnja hrane,vzdrèvanje vodnegareìma, stabilnost pre-hranjevalnih verig, virmineralov, vpliv na glo-balne cikle (CO2, voda)

Uèenci poišèejo primererabe tal.

Uèenec:• pozna pomen tal za

èloveštvo;

OPERATIVNI CILJI

• geografija• biologija

Na nekem prostoru lah-ko praviloma poènemole eno stvar naenkrat (nanogometnem igrišèu nemoremo gojiti hrane).Primer Dravskega polja

Vodijo razpravo: Kolikoavtocest potrebujemo.

• se zaveda konfliktnostirazliène izrabe prostora;

• geografija

13


Proces nastanka tal;razvoj èloveške civiliza-cija je povezan z izrabotal (kmetijstvo, indu-strijska revolucija)

Primerjajo rabo tal v do-maèem kraju v preteklostiin danes (primerjavakatastrskih kart).

• razume, da so tla redkain poèasi obnavljajoèa sedobrina;

• zgodovina• biologija• geografija

Urbanizacija, zasolje-vanje, zmanjševanjeplodnosti, turistiènekapacitete, poplavljanjepovršin za hidroelektrar-nami, avtoceste, indu-strija, kmetijstvo

Poišèejo najpomembnejševzroke za degradacijo talv lastnem okolju.

• ve, da èloveštvo s svojimidejavnostmi povzroèadegradacije tal;

• geografija

Planiranje, kmetijsketehnike, varèevanje sprstjo, naèrtovanje rabeprostora in tal v skladus sonaravnim (trajnost-nim) razvojem, biološkokmetijstvo, “mehki”turizem

Napravijo naèrt zaoìvitev degradiranegaobmoèja v njihovi okolici.

• spozna naèine prepreèe-vanja degradacije tal.

• geografija• zgodovina


Biotska pestrost, razno-likost osebkov, pasme,sorte, rase.Koliko je ìvih bitij naZemlji?Kako so razporejena?Kateri so najbolj pestriekosistemi v Sloveniji(loke) in v svetu (tropskigozd in koralni grebeni)?Kulturna krajina

Uèenci primerjajo razlièneekosisteme v okolici šolein ocenijo, kateri so pes-trejši.Ogledajo si videofilme oparkih Slovenije.Obišèejo naravni park.

Uèenec:• obnovi pojem biotska

pestrost in razlike medbiotsko pestrostjo nanivoju osebkov, vrst inekosistemov;

OPERATIVNI CILJI


Standardi znanj

• Uèenec opiše vlogo tal v prehranjevalnih verigah;

• na izbranem primeru razloì degradacijo tal, ki jo povzroèa èlovekova dejavnost;

• ovrednoti izbrani primer rabe prostora (tal) iz svojega okolja.

3.5 VSEBINSKI SKLOP: BIOTSKA PESTROST

14


Izumiranje lokalnih sortin pasem; vpliv inten-zivnega kmetijstva,onesnaèvanja in lova;poenostavljanje krajine;širjenje mest, kmetijskihpovršin, prometnic, po-vršin za zabavo; sekanjetropskih gozdov in tajge

Poišèejo primere zmanj-ševanja pestrosti v last-nem okolju.Pogovor: Ali je mo`naekonomiènost pridelavebrez monokultur?

• spozna vzroke za siroma-šenje biotske pestrosti;


Zaloga genov, neznanekoristne rastline in ìva-li, naravna dedišèina,estetska doìvetja

Pogovor: Ali ima èlovekpravico iztrebljati rastlinein ìvali?

• spozna pomen biotske pes-trosti za obstoj ìvljenja naZemlji in za zadovoljevanjerazliènih potreb èloveka;


Genski inèniring.Biotehnologija: dobre inslabe strani obeh

V literaturi poišèejo pri-mere za genski inèniringin biotehnologijo.Tehtajo dobre in slabelastnosti.

• spozna pomen, ki ga imatabiotehnologija in genskiinèniring na biotsko pes-trost, in do obeh zavzamekritièen odnos;


Genske banke, gospo-darjenje z obmoèji zunajnaravnih parkov, ìvemeje, naravni in krajin-ski parki

Izdelajo naèrt ukrepov, skaterim bi poveèali številovrst v domaèem vrtu, našolskem dvorišèu, vopušèeni gramoznici.Spoznajo ìvljenje v šopuslame.

• se zave odgovornostièloveka do ìvih bitij inrazmišlja o ukrepih, ki bilahko biotsko pestrostohranjali ali celo poveèali;se zaveda, da je biotskapestrost del narodovegabogastva.


Standardi znanj

• Uèenec našteje nekaj primerov izumiranja lokalnih sort;

• na izbranem primeru razloì siromašenje biotske raznovrstnosti;

• pojasni vpliv biološke pestrosti na obstoj ìvljenja nasploh.

15

3.6 VSEBINSKI SKLOP: OKOLJE KOT POVEZAN SISTEM


Kroènje snovi in vode,pretok energije, pre-hranjevalne verige

Uèenci primerjajo naravnein antropogene sisteme(odpadki, strupi).

Uèenec:• obnovi povezanost pri-

marnih proizvajalcev,primarnih, sekundarnihin terciarnih potrošnikov;razume vpliv onesnaè-vanja v pretoku biomasena Zemlji;

OPERATIVNI CILJI

• biologija

Nesreèe (Èernobil …) Berejo èasopisne èlanke,se pogovarjajo zudeleènci, pišejoporoèila.

• razume vpetost èloveka vkroènje snovi in v prena-šanje energije;

• kemija• zgodovina• biologija• slovenšèina

Meìška dolina,Anhovo …

Opravljajo terensko delo.• ugotavlja posledice inten-zivnega kmetijstva, èrnein barvne metalurgije,premogovništva, kemijskeindustrije;

• geografija• zgodovina• biologija• kemija

Moje mesto (vas) nekoèin danes

Opravljajo terensko delo,anketirajo prebivalce,berejo literaturo.

• primerja in razume raz-liènost in soodvisnost mestin podeèlja (širjenje mest,vzroki in posledice);

• zgodovina• slovenšèina• geografija

Potrošništvo, reklame Se pogovarjajo s stro-kovnjaki, raziskujejo po-trebe in naèin ìvljenjaljudi v kraju.

• spozna rast prebivalstvater poskuša napovedatiposledice, glede na pre-vladujoèe vrednote innaèin ìvljenja;

• slovenšèina• geografija• zgodovina

Nerazviti in razviti svet,razslojevanje prebival-stva

Berejo literaturo,raziskujejo potrebe raz-liènih slojev prebivalstvav svojem okolju, igrajovloge, anketirajo lokalnepolitike.

• ugotavlja porazdeljenostdru`benega bogastva meddràvami in znotraj dràveter spozna neenakomer-nost porabe naravnih indru`benih virov;


Izkorišèevalski,varovalni, soodvisniodnos

Berejo literaturo, razprav-ljajo v skupini, igrajovloge, se pogovarjajoz lokalnimi politiki.

• glede na predvideneposledice nadaljnjegarazvoja (paradigma gospo-darske rasti) ovrednotisedanji èlovekov odnosdo okolja;

Trajnostni razvoj Razpravljajo v skupini,pripravijo naèrt akcijeozavešèanja okolja.

• razume potrebo po spre-membi naèina ìvljenja vsmeri trajnostnega razvoja.

16

Standardi znanj

• Uèenec na izbranem primeru razloì vpetost èloveka v kroènje snovi in v prenašanje

energije ter posledice onesnaèvanja zaradi te vpetosti;

• pojasni izkorišèevalski, varovalni in soodvisni odnos do okolja.

3.7 VSEBINSKI SKLOP: OKOLJE VČERAJ, DANES, JUTRI


Kmetijsko, urbano ininformacijsko obdobjeter pritiski na okolje

Uèenci se pogovarjajos starimi starši, berejoliteraturo.

Uèenec:• spozna spremembe obsega

in posledic èlovekovegaposega v okolje v razliènihobdobjih èloveške civiliza-cije;

OPERATIVNI CILJI

• zgodovina• geografija

Sodobna civilizacija inokolje – razvoj prebival-stva in porabe naravnihvirov, narašèanje emisij

Se pogovarjajo s strokov-njaki.

• pozna temeljne vzrokeslabšanja kakovosti okoljadoma in po svetu;

• geografija• kemija• biologija

Okolje in razvojna proti-slovja Slovenije

Zbirajo in analizirajoèasopisne èlanke, anke-tirajo in se pogovarjajos prebivalci kraja.

• razume soodvisnost okolj-skih, razvojnih in socialnihproblemov;

• slovenšèina• dràvljanska vzgoja

in etika

Zakonodaja, ekonomskaprisila, demokratièniprocesi odloèanja,vzgoja in izobraèvanje

Zbirajo primere, primer-jajo naèine reševanjav razliènih dràvah inv Sloveniji.

• primerja uspešnost reše-vanja okoljskih problemovv razliènih obdobjih;

• geografija

Okolje in razvojSlovenije.Prihodnost èloveštvain okolje

Se pogovarjajo na obèini,priredijo okroglo mizo.

• kritièno ovrednoti razliènescenarije razvoja èloveštva,Slovenije in domaèe regije.

• zgodovina• geografija• estetska vzgoja

Standardi znanj

• Uèenec pojasni razvojne spremembe v posameznih zgodovinskih obdobjih, ki so najbolj

vplivale na obremenjevanje okolja;

• na primeru razloì naèine reševanja (npr. ekonomska prisila) okoljskih problemov in

posledice uporabljenega naèina.

17

3.8 VSEBINSKI SKLOP: OKOLJE IN NAČIN ŽIVLJENJA


Vpliv razliènih naèinovprevoza, rekreacije,èišèenja, ogrevanja …na okolje – primerjave;velikost “okoljskesledi” (mera porabenaravnih virov in vplivana okolje)

Uèenci razišèejo, kakose sošolci (sosedje)vozijo v šolo, na delo,izdelajo “ekološko sled”,primerjajo med razredi,spremljajo dogajanjeskozi daljši èas.

Uèenec:• spozna, kako naèin ìvljen-

ja in naše ìvljenjske na-vade (prevoza, prehrane,higiene, potrošnje …)vplivajo na okolje;

OPERATIVNI CILJI

• slovenšèina• matematika• fizika• kemija• biologija

Primerjava “ekološkesledi” med prebivalcirazvitih in nerazvitihdràv

Anketirajo krajane,sosede o motivih priodloèanju za doloèenizdelek, storitev, anali-zirajo z vidika okolja,primerjajo potrebev razliènih (razvitih innerazvitih) dràvah.

• spozna, da lahko potrebezadovoljujemo tako, dabolj ali manj oškodujemookolje;

• matematika• slovenšèina• gospodinjstvo

“@ivljenjski ciklus”predmetov (od zaèetkaprek uporabe do konca,odpadki)

Primerjajo “ìvljenjskiciklus” dveh izdelkov,ugotovijo njun vpliv naokolje.

• pridobi osnovo za kritiènopresojo vpliva potrošništvain kolièinske gospodarskerasti na okolje;


Odnos med potrošnikiin proizvajalci; kako dookolju prijaznejšihizdelkov

Analizirajo medijskasporoèila, reklame zaizdelke z vidika vpliva napotrošnike in z vidikaokolja (èistila, osveìlnepijaèe, avtomobili …).

• se zave pomena stališè, na-vad, vrednot na obnašanjein odloèanje;

• vzgoja za medije• slovenšèina

Èlovekove potrebe –temeljne, izpeljane;tradicija, navade;komercializacija,širjenje potreb; alise moramo na ljubookolju res odreèiudobju?

Igrajo vloge (odloèanjepod socialnim pritiskom).

• dobi osnovo za pametnej-še, okolju prijaznejše od-loèanje v izbiranju medponujenimi mo`nostmi;

• slovenšèina• dràvljanska vzgoja

in etika

Vrednote Anketirajo sošolce, so-sede, krajane o njihovihvrednotah.Naredijo naèrt, kako bispremenili nekatere na-vade v šoli, kraju v boljokolju prijazne.

• prepozna in razlikuje ego-centriène, antropocentriènein ekocentriène vrednotepri presojanju in odloèanju.

• dràvljanska vzgojain etika

• slovenšèina

18

Standardi znanj

• Uèenec obrazloì pojem ”ìvljenjski ciklus”, navede samostojen primer;

• obrazloì pojem “ekološka sled”;

• utemelji prednost enega izdelka pred drugim z vidika okolja, analizira, kaj je treba

upoštevati pri odloèanju o “okoljsko prijazni” potrošnji;

• navede, kaj vse vpliva na odloèanje in spreminjanje okolja.

4 IZVEDBA IZBIRNEGA PREDMETA

Uèitelju je na razpolago 8 vsebinskih sklopov. Vsebinski sklopi Voda, Zrak, Energija, Tla in Biotska

raznovrstnost predstavljajo prvo raven, vsebinski sklopi Okolje kot povezan sistem, Okolje

vèeraj, danes, jutri ter Okolje in naèin ìvljenja pa drugo raven. V vsakem šolskem letu uèitelj,

skupaj z uèenci, izbere probleme iz dveh sklopov, enega iz vsebinskih sklopov prve ravni, drugega

pa iz vsebinskih sklopov druge ravni, in ju obravnava v tem šolskem letu.

19

5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Osrednjega pomena je ustvarjanje okoljsko pomembnih izkušenj v lastnem okolju in skupinsko

(sodelovalno) uèenje.

Od metod dela so posebno pomembne:

• dobro vodene razprave, diskusije, debate o okoljskih problemih in pogledih nanje, o

mo`nih rešitvah, argumentih itd. Poudariti je zlasti treba razpravo o nasprotujoèih si

vprašanjih, mo`gansko nevihto, razpravo tipa akvarij ipd. Diskusijam naj bi sledila

metadiskusija (“razprava o razpravi”), analiza dobrih in slabih strani, vloge posameznikov,

ki razvija pri uèencih diskusijsko kulturo oziroma kulturo dialoga;

• problemski pouk, ki obsega reševanje ne le “uèbeniških”, ampak tudi resniènih okoljskih

problemov, odprtih in zaprtih, z danimi podatki in takih, pri katerih morajo uèenci podatke

šele poiskati; pomembno je tudi negovati obèutljivost za probleme – sposobnost uvidenja

in oblikovanja problemov;

• projektno uèno delo, ki obsega dalj èasa trajajoèo medpredmetno obravnavo kakega

”okoljskega problema”, vse od zasnove do predstavitve rezultatov šoli, staršem, krajevni

javnosti; pomembna sestavina je sodelovanje uèencev (lahko tudi v mednarodnem

merilu) pri zbiranju in urejanju informacij o stanju doloèenega elementa v okolju (stanje

onesnaènosti voda ...) ali o stališèih prebivalcev do doloèenega okoljskega vprašanja,

problemov ali rešitev; pomembna je realistiènost, mo`nost uveljavljanja nekaterih

rešitev;

• simulacije izbranih, okoljsko pomembnih kompleksnih sistemov; ob interakciji z njimi

uèenci spoznavajo predvidene in nepredvidene posledice vnašanja doloèenih sprememb

(npr. pri simuliranem upravljanju nekega turistiènega obmoèja in naèrtovanju njegove bolj

ali manj okolju prijazne prihodnosti);

• didaktiène igre (npr. uganke, kriànke, dopolnjevanke);

• opazovanje in eksperimenti;

• igre vlog kot realistièni dialog predstavnikov razliènih okoljskih interesov pri reševanju

doloèenega problema (npr. odpadkov), dramatizacije;

• okoljsko pomembne akcije v krajevnem okolju;

• glede na to, da je neposredno èutno in èustveno doìvljanje okolja in razvijanje obèutljivosti

za probleme okolja temeljno, so zelo pomembne metode, ki omogoèajo primerno vodene in

organizirane izkušnje v naravnem in grajenem okolju (npr. gozdne uène poti, tabori,

ekskurzije, terensko delo).

20

S tem se pomembno spreminja uèiteljeva vloga. Uèitelj ob uresnièevanju ciljev predmeta

okoljske vzgoje:

• uporablja široko paleto uènih oblik, metod in pristopov;

• zna usmerjati samostojno in skupinsko delo uèencev v stikih z raznimi viri informacij in v

neposrednem stiku z okoljem;

• je povezan z uèenci v dialogu in skupnem reševanju problemov in iskanju odgovorov, ki jih

èesto tudi sam ne pozna vnaprej;

• je usposobljen za timsko (interdisciplinarno) sodelovanje z drugimi uèitelji, s knji`nièarjem,

zunanjimi sodelavci;

• je dober “diagnostik” obstojeèih pojmovanj in interesov pri uèencih;

• pomaga odpirati šolo v okolje – staršem, zunanjim strokovnjakom, obèanom, vladnim in

nevladnim ter drugim organizacijam, ki delujejo na podroèju okoljske vzgoje.

6 MATERIALNI POGOJI

Predmet okoljska vzgoja je mogoèe izvajati v nespecializiranih uèilnicah s standardno

avdiovizualno opremo, zaèlen pa je dostop do raèunalnika s povezavo na internet. Priporoèeno

je, da se z domaèimi okoljskimi problemi dijaki seznanijo na terenu, zaèleni pa so tudi obiski

institucij, pogovori z vpletenimi v razreševanje nekega problema.

Priporoèamo uèbenik: Okoljska vzgoja. Uèbenik za izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu devetletne

osnovne šole. Andrej Šorgo, Barica Marentiè Poàrnik, Dušan Plut, Dušan Krnelj, Marinka Vovk,

Nada Pavšer.

Zalo`ba Obzorja Maribor, 2002.

3384-Izbirni predmet okoljska vzgoja - Portal GOV.SI · 2019. 9. 11. · nastajajo ob izkorišèanju omejenih naravnih virov. Ob tem je eden glavnih ciljev, ... obsegom in povzroèitelji

Documents