30 let Lokostrelskega kluba Kamnik Dvopasovno kroæiπËe na ...

30 let Lokostrelskega kluba Kamnik

Kamnik, 17. december 201049. leto©t. 22

Prva πtevilka Kamniπkega obËana v novem letu izide v petek, 14. januarja. Rok za oddajo Ëlankov in fotografij je v petek, 7. januarja, zahvale in oglase pa lahko oddate do srede, 12. januarja, v uredniπtvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: [email protected]. Kamniπki obËan lahko prebirate tudi v elektron-ski izdaji na www.kamnik.si

Delovni Ëas: pon.-pet. od 8h-12h in od 14h-18h, sobota od 8h-12h

Od 17. do 30. 12. non stop od 8h-18h, sobote od 8h-13h, 24. 12. od 8h-15h, 31. 12. od 8h-13h.

V naπi trgovini in Ëokoladnici v prazniËnem decembru poleg vseh vrst sveË in Ëokoladnih

dobrot najdete tudi jaslice, figurice, angelËke, okraske, drobna darilca za male pozornosti

ter seveda kadilnice, oglje in kadilo.PrisrËno vabljeni v naπ Ëudovit ambient!

SVE»ARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, % 831-16-84

� � � � � � � � � � � � � � � � � � �

��������� �

����� �� ����� ����� ���������� ������� �����

Æelimo prijetne boæiËno-novoletne prazniËne dniin prijazno leto 2011!

»estitamo Vam ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Vam želimo vesel BožiËin sreËno Novo leto 2011.

Lokostrelski klub Kamnik uspeπno nadaljuje tra-dicijo lokostrelstva na Kamniπkem, ki se je zaËela pred veË kot tridesetimi leti. V petek, 10. decembra, so Ëlani obeleæili jubilej kluba s slavnostno priredit-vijo v Domu kulture Kamnik. Prireditve, na kateri

V sredo, 15. decembra, se je v Kamniku zgodil prvi novoletni bazar. Pripravil ga je kolektiv VVZ Antona Medveda z ravnateljico Re-nato Hojs s povabilom, da s skupni-mi moËmi vsaj za en dan obrnemo naπ svet v pravo stran. To jim je tudi uspelo, saj je ©utna zaæivela v otro-πkem vrveæu in pesmi, polepπale so jo novoletne smreËice z okraski, ki so jih otroci s starπi izdelali iz jogur-tovih lonËkov, in luËke, ki so simbo-lizirale tudi upanje za marsikatero druæino otrok iz VVZ Antona Med-veda, ki jim bo namenjen izkupiËek bazarja. VeË na 3. strani.

V novem letu, ki se nezadræno pribliæuje, vsem æelim prijaznih luËi, ki naj vas spremljajo vse dni leta, tako v druæini, kot tudi v sluæ-bi, πoli, na cesti, vsepovsod ...

PrihajajoËi boæiËno-novoletni prazniki naj bodo kljub ≈teækim« Ëasom prijetni, naj prinesejo mir, osebno sreËo in zadovoljstvo v majhnih stvareh, v krogu najbliæ-jih, ki jim podarimo tisto, kar je najdragocenejπe in niË ne stane - Ëas, pozornost in spoπtovanje.

K a m n i π k i æ u p a n

Marjan ©arec je skupaj z viπjim svetovalcem vodje za investicije pri Direkciji RS za ceste To-maæem Willenpartom v sredo, 15. decembra, slavnostno razrezal trak in s tem tudi uradno od-prl novo dvopasovno kroæiπËe na Duplici, po katerem je promet ste-kel æe 3. decembra. Naj-veËje kroæiπËe v obËini bo pripomoglo k veËji prometni varnosti in pretoËnosti prometa na tem obmoËju. PreËkanje prometne regionalne ceste pod podhodom je za kolesarje in peπce varnejπe, prijazno je tudi invalidom, priËakujemo pa lahko tudi umiritev hitrosti v prometu.

VeË na 2. strani.SA©A MEJA»

Leto, ki se v teh dneh poslavlja in hkrati zaokro-æa tudi prvo desetletje tega tisoËletja, je bilo polno dogodkov, tako prijetnih kot neprijetnih. Vsi so se-stavni del æivljenja. Za nami so tudi lokalne volitve. Pozabimo, kar je bilo, in glejmo naprej, kajti leto 2011 bo terjalo od nas mnogo naporov, odrekanj, usklajevanj, verjamem pa, da bomo doæiveli tudi marsikaj lepega, prijetnega in uspeπnega.

Cenjene obËanke in obËani, v teh prazniËnih dneh si æelim, da se nam ne bi uresniËilo vse, kar si æelimo, saj si potem ne bomo imeli veË Ëesa æeleti, kajti hrepenenje je tisto, kar Ëloveka æene naprej. Stopimo v leto 2011 z roko v roki!

VESELE BOÆI»NE PRAZNIKE V DRUÆBI VAM DRAGIH LJUDI TER SRE»NO, ZDRAVO in ZADO-VOLJNO NOVO LETO! VA© ÆUPAN

MARJAN ©AREC

smo ob fotografijah in kulturnem programu obujali spomine, se seznanili s sedanjimi rezultati in aktiv-nostmi in pogledali v prihodnost kluba, so se udele-æili nekdanji in sedanji Ëlani kluba z druæinami, pred-stavniki drugih klubov in ljubitelji lokostrelstva.

Sprehodili smo se po poti Lokostrelskega klu-ba Kamnik, ki je bil v lanskem letu proglaπen za najboljπi slovenski lokostrelski klub, v njem pa trenirajo lokostrelke in lokostrelci z ukrivljenim, sestavljenim in golim lokom ter dosegajo izjemne rezultate.

VeË na 5. strani. SA©A MEJA»

Spoπtovane obËanke in obËani ObËine Kamnik!

Dvopasovno kroæiπËe na Duplici za veËjo pretoËnost in varnost prometa

Novoletni bazar na ©utni v duhu dobrodelnosti

Foto

: SA

©A M

EJA

»Fo

to: V

ERA

MEJ

A»

Saπa MejaË, odgovorna

urednica

Trgovina prijaznih ljudi in ugodnih nakupov.

Ljubljanska 3C, KamnikTel.: 01 8394 797e-poπta: [email protected]

Delovni Ëas: od 9.00 do 19.00sobota od 8.00 do 13.00

Akcija traja do 15. 1. 2011.Popusti se ne seπtevajo.

Moænost nakupa tudi na obroke.

S TEM KUPONOM

5% POPUST

na blago iz zaloge

2 17. december 2010 AKTUALNO

KS PerovoSteletova cesta 25, 1241 Kamnikuradne ure: Ëetrtek od 17h-18h

telefon in faks: 01/8311-855mobitel: 051/864 -514e-mail: [email protected] stran:http://www.kamnik-perovo.si/

PrazniËno vzduπje naj popestri vaπa priËakovanja.Zadovoljstva in uspehov v novem letu 2011

vam æeliSvet KS Perovo

Dragi krajani KS Kamnik Center in drugi KamniËani,

naj vam v vaπe æivljenje novo leto prinese veliko optimizma in ustvarjalnosti, Ëim veË iskrenih odnosov in razumnih odloËitev ter uresniËitev æelja.

Vesele BoæiËne praznike, neizmerno ljubezni, obilo zdravja, veselja in osebnega zadovoljstva v letu 2011

vam æelijo

»lani sveta KS Kamnik Center

Vsem obËankam in obËanom æelimovesele boæiËne praznike. Novo leto

2011 naj bo sreËno, zdravo, mirno in uspeπno!

Svet KS Duplica

Vsem krajanom Krajevne skupnosti Novi trg

in drugim KamniËanom æelimo vesel boæiË,

v letu 2011 pa obilo sreËe,

zdravja in osebnega zadovoljstva.

»lani sveta KS Novi trg

- Iz da ja telj Bi stri ca, d.o.o., Ka mnik, Ljubljanska cesta 3/a.Odgovorna urednica Sa πa Me jaË, univ. dipl. ekon. Na pod la gi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Ëasopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniπki obËan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno πtevilko 333. Kamniπki obËan izhaja dvakrat meseËno v nakladi 15.000 izvodov. Na slov ure dniπt va: Ka mnik, Glav-ni trg 23 (zgradba med ob Ëi no in sodiπËem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: [email protected] Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. NenaroËenih Ëlankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 17. 12. 2010.

V prihodnjem tednu imenovana delovna telesa obËinskega sveta

V sredo, 22. decembra, se bo na drugi seji sestal obËinski svet obËine Kam-nik v novi sestavi. Dnevni red je sicer kratek, saj obsega le dve toËki, a sta ti dve za svetnike in vse, ki jih lokalna politika zanima, πe kako pomembni. Pod prvo toËko ≈volitve in imenovanja« bodo svetniki potrjevali sklep o imenovanju devetih delovnih teles obËinskega sveta, Nadzornega odbora ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v obËini Kamnik.

V drugi toËki bodo glasovali o Predlogu sklepa o financiranju politiËnih strank v obËini Kamnik. V letu 2010 je bilo iz proraËunske postavke za finan-ciranje politiËnih strank porabljeno 0,6 odstotka primerne porabe, kar znaπa 83.270 evrov, za leto 2011 pa je predvidenih pribliæno 85.000 evrov.

Pogajanja med strankami o razdelitvi mandatov v delovnih telesih ob-Ëinskega sveta so bila kar pestra, obiËajno pa so upoπtevali uspeh stran-ke na jesenskih lokalnih volitvah, usklajevanja pa so pripeljala do skupnih predlogov:

Odbor za prostor in komunalno ureditev: predsednik Joæe Zagorc, Ëlani: Janez Straæar, Zvonimir Kolenik, Janez BalantiË, Simon Kladnik, Tomaæ Kobol in Lidija BalantiË.

Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik Joæe Goltnik, Ëlani: Joæe Koroπec, Matej Slapar, Marjan Semprimoænik, Jernej ©trajhar, Dominik »evka in Anton Rajsar.

Odbor za podjetniπtvo in turizem: predsednik Janez BalantiË, Ëlani: Nina Mavrin, Vido Repanπek, Ana Marija Suhoverπnik, Janez Rifel, Nada Pustotnik, Mira Laniπek Pirc.

Odbor za varovanje okolja: predsednik mag. Matej Tonin, Ëlani: Mateja Poljanπek, Karla Urh, Robert Kokotec, Rafko Goltnik, Franc Oreπnik in Alek-sander Prelec Matjan.

Odbor za druæbene dejavnosti: predsednik Zvonimir Kolenik, Ëlani: Ana Marija Suhoverπnik, Nives Matjan, Nuπa Svete, Branko Hafner, Marjeta Hu-mar in Demeter Sadnikar.

Odbor za kulturo, πport in mladino: predsednik Matej Slapar, Ëlani: Marin-ka Moπnik, Nives Matjan, Damjan Hribar, Mojca JonËeska Malovrh, Damjan MatiËiË, Franci Kramar.

Odbor za proraËun in gospodarjenje z obËinskim premoæenjem: pred-sednik Rudi Verπnik, Ëlani: Marjan Osolnik, Ivan SekavËnik, Gordan AmbroæiË Malenπek, Branko Bremπak, Biserka MoËnik, Rudi Capuder.

Komisija za vloge in pritoæbe: predsednik Joæe LenarËiË, Ëlani: Vido Re-panπek, Nina Mavrin, mag. Suzana ©imenc, Primoæ Slapnik, Marko Kemperl, Bogdan PogaËar.

Statutarno pravna komisija: predsednik Rudolf Pfajfar, Ëlani: Gordan Am-broæiË Malenπek, mag. Suzana ©imenc, mag. Barbara Besek, Luka Zagorc, Primoæ Zupan, Janez Rozman.

Nadzorni odbor obËine Kamnik: predsednik Franc Prodnik, Ëlani: mag. Damjan Zagoæen, Anita Kotnik, Milan MariniË, Vinko Polak, Aleksander UrπiË, Brane GoluboviË.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: predsednik Franc Pivk, Ëlani: Uroπ Pestotnik, Igor Tonin, Anton Vidmar, Petra JonËeska Malovrh, Marko Drolc, Roman Maligoj.

Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v obËini Kamnik: predsednik dr. Anton Svetlin, Ëlani: Emil GrzinËiË, Miha Resnik, Anton ©uπtar, Ivanka UËakar, Anton Sitar, Boris TuriËnik.

SA©A MEJA»

Kot pravijo na Centru za raz-voj Litija, je njihova primarna vloga motivirati podjetniπtvo v lokalnem okolju in v desetletju obstoja so delovanje z obËinske ravni razπiril na obmoËje regije, na sosednje obËine. Od leta 2005 so za laæji zagon podjetniπtva πe posebej pomembne toËke VEM — Vse na enem mestu, VEM toËki v Litiji in Grosupljem sta æe uve-ljavljeni, podobno priËakujejo do domæalske, ki se nahaja na Ljub-ljanski 80 v poslovni stavbi SPB v Domæalah. ObËina Domæale je zagotovila prostorske pogoje za podjetniπko toËko in pogoje za njeno delovanje.

ToËke VEM omogoËajo vse — od registracije podjetja do pridobiva-nja raznoterih podjetniπkih infor-macij. Potencialni in æe delujoËi podjetniki lahko tu dobijo ustre-zen nasvet, informacije o razpisih za sredstva in izobraæevanjih. Na toËki VEM se podjetje preprosto registrira, s svojimi dejavnostmi zagotavljajo podporo podjetni-kom. Delovanje toËk VEM posred-no pomaga odpirati nova delovna mesta, podjetnikom omogoËa preprostejπi formalni zaËetek sa-

mostojne podjetniπke poti, brez-poselnim ponuja svetovanje pri odloËanju za lastno podjetniπtvo in registraciji dejavnosti. Dostop do aktualnih razpisov in pomoË pri pridobivanju nepovratnih sredstev in drugih spodbud za uresniËevanje podjetniπkih pro-jektov so prednosti, zaradi katerih so toËke VEM dobro obiskane.

»e so bile toËke VEM ob prvih odpiranjih pomembne predvsem zaradi preprostejπe registracije in pridobivanja nujnih informacij ob zaËetku podjetniπke dejavno-sti, so svojo vlogo z leti razπirile predvsem na podroËja svetovanja, izobraæevanja in povezovanja. Za inovativne podjetniπke ideje svetovalci toËk VEM po potrebi poiπËejo tudi zunanjo strokovno pomoË, podjetnike pa nenehno spodbujajo k povezovanju z dru-gimi podjetniki v regiji.

Center za razvoj Litija v okvi-ru VEM v decembru pripravlja 8 brezplaËnih delavnic, nekatere od teh so æe bile izvedene, zadnja bo 20. decembra v stari knjiænici v Mengπu. Na delavnicah za poten-cialne podjetnike strokovnjaki s podroËja podjetniπtva predstavlja-

jo razlike med d.o.o. in s.p., stro-πkih podjetja, razliËnih naËinih vodenja raËunovodstva ter osta-lih postopkih, ki jih je potrebno

izvesti ob registraciji podjetja. RaËunovodski eksperti pa pre-davajo o uveljavljanju stroπkov v podjetju.

ObËina Kamnik je januarja letos podpisala pogodbo o opre-mljanju zemljiπË s komunalno in-frastrukturo s podjetjema Hofer trgovina in HTC Ena (Qlandia), investitorjema trgovskih centrov na obmoËju nekdanje deponije lesa pri Stolu. Hofer trgovina je svoja vrata odprla pred dnevi, medtem ko bo center Qlandia zgrajen predvidoma poleti pri-hodnje leto.

Gradnja kroæiπËa se je priËela 24. maja, investitor pa se je s po-godbo, vredno 2,4 milijona evrov, zavezal, da bo poskrbel tudi za vso komunalno infrastrukturo. Sem sodi poleg novega dvopa-sovnega kroæiπËa rekonstrukcija cestnega kraka v smeri vzhod (ob-voznica), zgrajena je dvosmerna kolesarska steza, ploËnik za pe-πce, protihrupna ograja ter pod-

Odkrit skrivni laboratorij konoplje

V okolici Kamnika je policija v kleti domaËina odkrila laboratorij za vzgojo in predelavo konoplje. Kot so pojasnili na novinarski konferenci Policijske uprave Ljubljana, je Policijska postaja Kamnik v septembru pri-dobila podatke o sumu obstoja laboratorija za vzgojo in predelavo prepo-vedane droge. Na podlagi sodne odredbe so opravili hiπno preiskavo in v kleti stanovanjske hiπe za skrivnim vhodom skozi veËji gostinski hladilnik, vzidan v steno, odkrili laboratorij za gojenje prepovedane droge. Pribliæ-no 35 kvadratnih metrov velik laboratorij je bil opremljen z ustreznimi luËmi, ventilatorji in prezraËevanjem. V prostoru so policisti zasegli 414 sadik prepovedane droge konoplje viπine od 30 do 100 centimetrov in opremo za gojenje oz. predelavo prepovedane droge.

PROTI uveljavitvi novega Zakona o RTV Slovenija

V nedeljo, 12. decembra, smo na referendumu odloËali o novem zakonu o RTV Slovenija. Pet let potem, ko je prejπnja oblast sprejela zakon o RTV Slovenija, poimenovan po avtorju kar Grimsov zakon, smo dobili nov zakon. Tudi tokrat smo o njem odloËali dræavljani na referendumu.

Tudi ta zakon je politiko razdelil na dva pola: koalicija ga ocenjuje kot dober zakon, ki bo omogoËil razvoj RTV Slovenija, kakovostnejπi program, depolitizacijo javne radiotelevizije ter preglednejπo porabo denarja. V opo-ziciji pa zakonu oËitajo, da se z njim sedanja vladajoËa oblast polaπËa tega velikega in vplivnega javnega zavoda in odpira vrata privatizaciji.

Ob vsem tem so volivci z izredno nizko udeleæbo na referendumu dali politiki jasno sporoËilo, da ne æelijo prevzemati takπnih odloËitev na svoja ramena.

Tudi v kamniπkem volilnem okraju, ki obsega obmoËje obËin Kamnik in Komenda, je bila volilna udeleæba izredno nizka, zgolj 15,33-odstotna. 79,58% volivk in volivcev je glasovalo proti uveljavitvi novega zakona o RTV Slovenija, 20,42% pa je zakon podprlo.

NajveË nasprotnikov novemu zakonu je glasovalo na voliπËu v ©pitaliËu — 96%, na Vranji PeËi — 95% in v ©martnem v Tuhinju — slabih 93%. NajveË podpornikov zakona pa je glasovalo na voliπËu O© Toma Brejca - 46%.

Podjetniπka toËka VEM v Domæalah

V Domæalah je 10. decembra odprla vrata podjetniπka vstop-na toËka VEM - ≈Vse na enem mestu«, ki nudi storitve bodoËim in æe delujoËim podjetjem iz obmoËja obËin Dol pri Ljublja-ni, Domæale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeπ, MoravËe, Trzin in Vodice. Storitve podjetniπke toËke izvaja Center za razvoj Litija.

Odprtje podjetniπke toËke VEM — VSE NA ENEM MESTU v Dom-æalah so pozdravili tudi æupani obËin, ki jih ≈pokriva« nova toËka (z leve): Franci Bernot (ObËina Lukovica), Joæe Vahtar (podæupan ObËine Mengeπ), Aleksandra Gradiπek (direktorica Centra za razvoj Litija), Toni Dragar (æupan ObËine Domæale) in Marjan ©arec (æupan ObËine Kamnik).

Dvopasovno kroæiπËe na Duplici za veËjo pretoËnost in varnost prometa

Kamniπki æupan Marjan ©arec je skupaj z viπjim svetovalcem vodje za investicije pri Direkciji RS za ceste Tomaæem Willen-partom v sredo, 15. decembra, slavnostno razrezal trak in s tem tudi uradno odprl novo dvopasovno kroæiπËe na Duplici, po katerem je promet stekel æe 3. decembra. NajveËje kroæiπËe v obËini bo pripomoglo k veËji prometni varnosti in pretoËno-sti prometa na tem obmoËju. PreËkanje prometne regionalne ceste pod podhodom je za kolesarje in peπce varnejπe, prijazno je tudi invalidom, pričakujemo pa lahko tudi umiritev hitrosti v prometu.

hod pod regionalno cesto, ki bo prispeval k varnejπem preËkanju le-te. Hkrati so investitorja in izva-jalec (Cestno podjetje Ljubljana) poskrbeli tudi za novo zasajeno vegetacijo.

Æupan Marjan ©arec je v svojem govoru poudaril, da je z izgradnjo dvopasovnega kroæiπËa na Duplici odpravljena ena izmed kritiËnih toËk v obËini Kamnik z vidika prometne varnosti. Semaforizi-rano kriæiπËe, ki so ga obËani po-znali do priËetka del, je namreË botrovalo marsikateri hudi pro-metni nesreËi. Prav pretoËnost prometa in prometna varnost sta bila glavna vidika, ki sta nareko-vala izgradnjo novega, sodobne-ga kroæiπËa, ki predstavlja vrata v obËino Kamnik in obiskovalcu ponuja prvi vtis s krajem.

SA©A MEJA»

V kletnem prostoru KamniËana so policisti odkrili skrivno gojiπËe ko-noplje in zasegli kar 414 sadik prepovedane droge.

Najdenih je bilo tudi veË veË-jih vreË za smeti, v katerih so bila posuπena stebla, kar kaæe na to, da je osumljeni prepove-dano drogo gojil æe daljπe ob-dobje. Med hiπno preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da stano-vanjska hiπa sploh ni prikljuËena na elektriËno omreæje, osumlje-ni pa je elektriko pridobival iz bliænje zasebne elektrarne.

Po neuradnih izraËunih naj bi pri ≈prodaji na drobno« gojitelj iztræil okoli 170.000 evrov.

Na obmoËju PU Ljubljana je bilo letos odkritih pet veË-jih laboratorijev za vzgojo in predelavo prepovedane droge konoplje, tako, da velja resno opozorilo vsem, ki jim je morda πinila ideja o takπni dejavnosti.

SA©A MEJA»Vhod v skrivni prostor skozi vzidan hladilnik. (Foto: PU Ljubljana)

OB»INSKI SVET OB»INE KAMNIK - Komisija za mandatna vpraπanja, volitve in imenovanja objavlja

JAVNI POZIV K PREDLOÆITVI PREDLOGOV

ZA PODELITEV PRIZNANJ OB»INE KAMNIK ZA LETO 2011

Kandidate za obËinska priznanja lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, politiËne in druge organizacije, druπtva in drugi subjekti s sedeæem na obmoËju obËine Kamnik.

Priznanja ObËine Kamnik so:- naziv Ëastni obËan- zlato priznanje ObËine Kamnik- srebrno priznanje ObËine Kamnik- bronasto priznanje ObËine Kamnik

Podrobnejπa vsebina poziva z obrazloæitvijo pomena posameznih priznanj in obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog, je objavljena na spletni strani ObËine Kamnik (http://www.kamnik.si/).

Pisne predloge je potrebno predloæiti na naslov ObËine Kamnik, Glavni trg 24, 1241 Kamnik, in sicer do vkljuËno 18. januarja 2011.

317. december 2010PRAZNI»NI DECEMBER

V sredo, 15. decembra, se je v Kamniku zgodil prvi novoletni bazar. Pripravil ga je kolektiv VVZ Antona Medveda z ravnate-

Novoletni bazar na ©utni v duhu dobrodelnosti

ljico Renato Hojs s povabilom, da s skupnimi moËmi vsaj za en dan obrnemo naπ svet v pravo stran. To jim je tudi uspelo, saj

je ©utna, osrednja ulica starega mestnega jedra, zaæivela v otro-πkem vrveæu in pesmi. Na stoj-nicah smo lahko obËudovali in kupili mnogo Ëudovitih in izvir-nih izdelkov za darila, okrasitev doma in prazniËne dni, ki so jih ustvarile pridne roke otrok in starπev v sodelovanju s stro-kovnimi delavci vrtca. Kuharji in kuharice vrtca so pripravili sladke dobrote, ki so se tekni-li tako otrokom, kot njihovim mamicam, oËkom, babicam, dedkom, tetam, stricem ...

Ob tej priloænosti se je prviË predstavil otroπki pevski zbor VVZ, zabaval nas je Sten Vilar, dobra vila je izpolnjevala skrite æelje in morda tudi pripomogla, da se je po ©utni s koËijo pri-peljal dedek Mraz. Otroci so ga bili neizmerno veseli, prav tako tudi smreËic, okraπenih z novo-letnimi okraski, izdelanimi iz jogurtovih lonËkov. Vstopnica

na novoletni bazar je bi l namreË novo-letni okrasek, ki so ga starπi skupaj z otro-k i i z d e l a l i doma iz be-lega jogurto-vega lonËka. ©utno je pre-plavilo praz-niËno vzduπje in luËke. Tudi luËke upanja za marsikatero druæino otrok iz VVZ Antona Medveda, saj se bodo sredstva od prodanih iz-delkov na bazarju stekla v sklad VVZ Antona Medveda, izkupi-Ëek pa bo namenjen otrokom vrtca iz socialno ogroæenih druæin.

Besedilo in fotografije: VERA MEJA»

Decembrski Ëas ima poseben Ëar in tega se zavedamo tudi na Osnovni πoli ©martno v Tuhinju, zato smo se odloËili, da ustvarjal-nost uËencev strnemo s priredit-vijo ob dnevu odprtih vrat z na-slovom Z zvezdami v prazniËni Ëas...

Vsako leto veliko pozornosti na-menimo okrasitvi πole, ki dopolni prazniËno vzduπje in letos smo za to poskrbeli z izdelavo razliËnih izdelkov z boæiËno-novoletno te-matiko v okviru tehniπkega dne, ki ga je vodila Majda Narat. UËenci so izdelovali adventne venËke, viseËe okraske s storæi in drugimi okra-ski, ustvarjali so okraske za smreko iz slanega testa, prav izvirne pa so ovce, ki so jih izdelali iz das-mase, pripravili so izjemno lepe zimske prazniËne obeπanke.

Pozornost vsakogar, ki je obis-kal prireditev, pa so pritegnila domiselna mozaiËna ogledala,

Z ZVEZDAMI V PRAZNI»NI »AS... ki so jih uËenci izdelali v okviru podaljπanega bivanja s pomoËjo svojih uËiteljic, ki so informacije o tej tehniki dobile od Majde Po-gaËnik. Za dokonËno estetsko in prazniËno podobo πole je poskr-bela Ema Neæmah.

Naslov Z zvezdami v prazniËni

Ëas... je bil izbran z razlogom, saj smo skuπali prav vse v prireditvi povezati s svetom zvezd.

NapoËil je Ëetrtek, 9. decembra, ko se je ob 16.30 priËelo dogajati. Starπe so ob prihodu v πolo prijaz-no sprejeli uËenci turistiËne vzgo-je in jih povabili k prostovoljnim prispevkom; zbran denar se bo porabil za pomoË otrokom iz so-cialno ogroæenih druæin, ob tem pa so jim podarili kazalke, ki so jih izdelale uËenke, ki obiskujejo dodatni pouk angleπËine. Do pri-zoriπËa so obiskovalce pospremi-le zvezdne misli, kar pomeni, da je prav vsak uËenec izbral svojo

vodilno misel za prihodnje leto in jo zapisal na svojo zvezdico. V avli je za prazniËno vzduπje ob umirje-ni glasbi skrbel vonj po piπkotih, ki so jih spekli uËenci ob pomoËi uËiteljice Andreje ZupanËiË, in zvezdni boæiËni napoj, kakor smo poimenovali boæiËni Ëaj. Pohvaliti moramo uËence turistiËne vzgoje, ki so se res potrudili ob nevsilji-vi streæbi piπkotov in Ëaja. Starπi so lahko sproπËeno poklepetali ali si ogledali razstavljena dela uËencev.

Ob 17. uri se je priËel kultur-ni program, ki sta ga povezovali Neæa Majcen in Tina Slapnik. Naj-prej je starπe, uËence in uËitelje nagovorila gospa ravnateljica Jo-æica Hribar, ki je k besedi povabila tudi æupana Marjana ©arca. Nato so priπli na vrsto najmlajπi; otro-πki pevski zbor je odpel pesem Sneæinke. Nato pa smo imeli pri-loænost spoznati, kako znajo naπi uËenci, ki so vkljuËeni v interesno dejavnost ljudski plesi in igre, ki jo izvajata Judita PavliniË in Boæa Drolc, odigrati ljudsko igro, kot so si najbræ tudi prazniËne dni nekoË popestrili otroci. O pomenu glas-be smo razmiπljali ob posluπanju pesmi Glasba — jezik sveta, ki jo je zapel mladinski pevski zbor.

Osrednji del prireditve pa je predstavljala dramatizacija Zvez-dice Zaspanke, ki so jo odigrali petoπolci in πestoπolci. Igro je po-pestril ples, ki so ga izvedle deve-toπolke pod mentorstvom Bojane Resman in glasba, za katero so po-skrbeli uËenci ansambelske igre, ki jo izvaja uËitelj Peter PogaËar.

Igralska ekipa je bila izjemno pre-priËljiva, ljubka Eva Koælakar v na-slovni vlogi nas je popeljala v pravlji-Ëni svet, kot zvez-dica lahko popelje Ceferina, ki ga je odliËno odigrala Saπa Pikl, na pravo pot. Za realizacijo Zvezdice Zaspanke pa ima zasluge uËi-teljica Tanja Dro-venik »aliË, ki je znala motivirati in usmerjati uËence, da so delo opravili nepozabno.

Z nastopom so nas preseneti l i

tudi Ëlani uËiteljskega pevskega zbora, ki so zapeli pesem Danes je sreËen dan. Kulturni program se je zakljuËil z voπËilom ravnateljice.

Sledila je tekma v odbojki, v ka-teri so se pomerile ekipe uËencev,

uËiteljev in starπev. Najuspeπnejπi so bili, presenetljivo, starπi.

S pomoËjo zvezdic smo uspe-πno in na prijeten naËin vstopili v prazniËni Ëas: Hkrati je bila to priloænost, da pokaæemo ustvar-

jalnost naπih otrok, v sproπËenem vzduπju poklepetamo s starπi in se zabavamo ob πportnem tekmova-nju.

Tamara Damajanc(vodja dneva odprtih vrat)

Pridne roke otrok, starπev in strokovnih delavcev vrtca so ustvarile Ëudovite izdelke, ki so pritegnili veliko pozornosti obiskovalcev, saj so pred nami dnevi obdarovanj in okraπevanja domov. Marsikoga pa je k nakupu spodbudila tudi dobrodelnost, saj bodo sredstva od prodanih izdelkov namenjena otrokom vrtca iz socialno ogroæenih druæin.

S pecivom in prazniËnimi piπkoti so kuharice in kuharji vrtca razveselili obiskovalce prvega novo-letnega bazarja.

©utno so preplavile novoletne luËke, luËke skritih æelja pa je priæigala dobra vila.

Najmlajπi so nas popeljali v svet ljudske igre.

Ples devetoπolk je dopolnil celovitost dramatizacije.

Zvezdice se spraπujejo, kje je Zvezdica Zaspanka.

Vsem naπim Ëlanom in zaposlenimter upokojenim obrtnikom

æelimo lep boæiË ter sreËe, zdravja in poslovnih uspehov

v letu 2011!

December je mesec, ko si ljudje vzamemo najveË Ëasa za druæenje s sorodniki in prijatelji ter za obisk priredi-tev. Tudi v Budnarjevi domaËiji jih ta mesec pripravljamo najveË. Pred prihodom adventa, ko katoliËani priËenja-mo novo leto in se neposredno pripravljamo na praznik Jezusovega rojstva, je v hiπi tradicionalno potekala ena izmed najbolj priljubljenih delavnic: izdelovanje advent-nih venËkov. S pomoËjo Sabine ©egule in Petra RibiËa so obiskovalci sami spletli svoj venËek, ga okrasili in ga odnesli domov.

Prvo nedeljo, 5. decembra, je najmlajπe obiskal prvi dobri moæ sv. Miklavæ in jim razdelil drobna darila. Pre-den je skupaj z angeli in parklji stopil skozi duri do-maËije je potekala igrica za otroke z naslovom: Joj, zo-bozdravnik. Do konca leta nas Ëakata πe dve zanimivi prireditvi. Prva bo æe to soboto, 18. decembra, ob 17. uri. MatiËna knjiænica Kamnik bo v domaËiji sklenila projekt Kamniπke pravljiËne poti. Obiskovalci bomo prisluhnili Ireni Cerar, ki nas bo s pravljicami popeljala v skrivnosti prihajajoËih praznikov. Da pa bo sreËanje πe bolj doæiveto, nas bo z glasbo spremljal Jan TomπiË, mul-tiinπtrumentalist in mojster improvizacije. Skupaj bomo izdelali prazniËne obeπanke, se greli ob topli peËi in Ëaju ter se sladkali s suhim sadjem.

V nedeljo, 19. decembra, bomo v domaËiji pripravili πe zadnji dogodek v okviru dvoletnega projekta Okusi slovenskega podeæelja, ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeæelja. »aka nas praznik kolin, ki ni zapisan nikjer, razen pri ljudeh. Po Sloveniji se zanj pojavlja veË imen: koline, fureæ, koljereja, praπi-Ëina. Najprimernejπi Ëas pa je zima, ko je dovolj hladno, da se meso ne pokvari. Na praznik kolin se tradicionalno zbere vsa druæina, celo otroci ponavadi ostanejo doma. Priprave potekajo æe dan prej. PraπiËa zakoljejo æe zelo zgodaj zjutraj, nato pa mesar razkosa meso in uporabi

VESELI DECEMBER V BUDNARJEVI DOMA»IJI

Pred prihodom adventa je v Budnarjevi hiπi tradi-cionalno potekala ena izmed najbolj priljubljenih delavnic: izdelovanje adventnih venËkov.

skoraj vsak kos mesa in drobovino. Posebno opravilo je vedno predstavljala priprava raznih klobas: od krvavic, mesenk, peËenic, tlaËenk, æelodcev... Recepti za pripravo klobas se po razliËnih slovenskih pokrajinah razlikujejo. Ob koncu napornega dela zveËer pripravijo pravo gosti-jo. Za pokuπino najveËkrat pripravijo krvavice z zeljem, peËenice, domaË kruh, jetrca... Na pojedino povabijo πirπe sorodstvo, sosede in prijatelje...

Na kolinah, ki jih bomo pripravili v Budnarjevi doma-Ëiji, bomo v Ërni kuhinji spekli krvavice in zelje, v hiπi bo Miha Berlec iz Zgornjih PalovË izdeloval peËenice, ki jih bomo pozneje posuπili v Ërni kuhinji. Zvedeli boste o pomenu praznika kolin, ki πe danes ohranja tradicijo na slovenskem podeæelju.

Alenka Hribar,TuristiËno druπtvo Kamn‘k

VSEM OB»ANKAM IN OB»ANOM ÆELIM LEPE IN DOÆIVETE BOÆI»NE PRAZNIKE. V PRIHAJAJO»EM NOVEM LETU NAJ VAS SPREMLJAJO ZDRAVJE, MIR, VESELJE, SRE»A IN DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE TER RAZUMEVANJE.

NAJ BO NA© PRAZNIK SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI DAN VESELJA IN PONOSA!

MIHA NOVAK NA»ELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK S SODELAVCI

4 17. december 2010 POGLEDI - ZANIMIVOSTI

Leto sprememb in uvajanja novosti na podroËju loËenega zbiranja odpadkov v obËinah Kamnik in Komenda je naokoli in priπel je Ëas, da si od blizu pogledamo, kakπni so rezultati.

Uvedba zbiranja meπane odpadne embalaæe po sistemu ≈od vrat do vrat« je vplivala na zmanjπanje koliËin odloæenih odpadkov, tistih, ki romajo na deponijo. KoliËina meπanih komunalnih odpadkov in ostanka prebranih kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se je v obËinah Kamnik in Komenda, glede na leto 2009, zmanjπala za 16%. Kljub doloËenim nevπeËnostim z ≈ekoloπkimi otoki«, so obËani Kamnika na njih oddali za 48% veË loËenih frakcij odpadkov, obËani Komende pa za 50%, glede na predhodno leto. Poziv uporabnikom naπih storitev na obmoËju obËine Kamnik, da se bolj mnoæiËno vkljuËijo v sistem loËenega zbiranja in oddajanja bioloπko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, je bil odliËno sprejet in je poslediËno pripomogel k 148% boljπem izplenu kot leto poprej.

Podrobni podatki o odloæenih, zbranih in odpeljanih loËeno zbranih odpadkih so predstavljeni v spodnjih tabelah:

Meπani komunalni odpadki + Kosovni odpadki iz gospodinjstev(ODLOÆENO V kg)

2009 2010 2009 2010

KAMNIK 10.341.3047.969.070 (november)8.693.531

(letni pribliæek)

357 kg/preb.275 kg/preb.

(oktober)300 kg/preb.

(letni pribliæek)

Meπana odpadna embalaæa (RUMENE VRE»E - ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 2010 kg/preb.

65.320*nov., dec.

782.140(oktober)

938.568(letni pribliæek)

32,42

Bioloπko razgradljivi kuhinjski odpadki iz gospodinjstev(ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 2010 kg/preb.

432.330*æe uvedeno

894.800(oktober)

1.073.760(letni pribliæek)

37,09

Zbiralnice loËenih frakcij (≈EKOLO©KI OTOKI«;ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 kg/preb.

2010 kg/preb.

KAMNIK

PAPIR 492.340 17,01 503.920(oktober)

604.704 (letna raven)

20,89(letna raven)

PLASTIKA 137.340 4,74 199.960(oktober)

239.952(letna raven)

8,29(letna raven)

STEKLO 172.620 5,96 283.560(oktober)

340.272(letna raven)

11,76(letna raven)

Skupaj 802.300 27,71 987.440 (oktober)

1.184.928(letna raven)

40,94(letna raven)

Meπani komunalni odpadki + Kosovni odpadki iz gospodinjstev(ODLOÆENO V kg)

2009 2010 2009 2010

KOMENDA 1.824.936

1.283.440 (oktober)

1.540.128(letni pribliæek)

343 kg/preb.242 kg/preb.

(oktober)290 kg/preb.

(letni pribliæek)

Meπana odpadna embalaæa (POSODE - ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 2010 kg/preb.

0 49.920(julij - oktober)

59.904(julij - december)

11,27

Bioloπko razgradljivi kuhinjski odpadki iz gospodinjstev(ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 2010 kg/preb.

0 0 0 0

Zbiralnice loËenih frakcij (≈EKOLO©KI OTOKI«;ZBIRANJE in ODVOZ v kg)

2009 kg/preb. 2010 kg/preb.

KOMENDA

PAPIR 168.720 31,75 177.080(oktober)

212.496 (letna raven)

39,99(letna raven)

PLASTIKA 23.740 4,47 38.040(oktober)

45.648(letna raven)

8,59(letna raven)

STEKLO 34.240 6,44 67.480(oktober)

80.976(letna raven)

15,24(letna raven)

Skupaj 226.700 42.66 282.600 (oktober)

339.120(letna raven)

63,82(letna raven)

Pri podjetju Publicus, d.o.o., Ljubljana obljubljamo, da ne bomo zaspali na lovorikah in si bomo tudi v prihodnje prizadevali dopolnjevati koπarico naπih storitev. Vzpostavljanje sistema loËenega zbiranja odpadkov je dolgotrajen proces, za katerega si moramo prizadevati vsi, Ëe hoËemo Ëim manj obremenjevati okolje in ga ohraniti Ëistega tudi za naπe zanamce. Pozivamo vas, da v letu 2011 Ëim bolje izkoristite naπe storitve. V zaËetku leta bo vsako gospodinjstvo prejelo 2 kupona za brezplaËen odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki ju lahko izkoristite kadar æelite; v drugi polovici leta nas Ëakajo akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premiËno zbiralnico (Kamnik - sobota 8. in 15. 10. 2011, Komenda - sobota 24. 7. 2011); tudi v bodoËe si lahko za zbiranje meπane odpadne embalaæe namesto rumenih vreË omislite Ërno posodo z rumenim pokrovom, katere uporaba in praznjenje sta brezplaËni (enkraten stroπek dostave znaπa 7 EUR), ki je za doloËene uporabnike bolj primerna; loËeno zbrane odpadke boste lahko πe naprej oddajali na ekoloπkih otokih in v naπem zbirnem centru v jami Suhadole, in tako naprej. Bodite pozorni na hrbtno stran poloænic in Ëlanke v lokalnih Ëasopisih, kjer vas bomo obveπËali o vseh spremembah in novostih glede loËenega zbiranja odpadkov in prihajajoËih akcijah zbiranja ter opominjali na pravilno loËevanje s podajanjem navodil o tem, kaj sodi v posamezne zabojnike namenjene razliËnim frakcijam odpadkov.

Naπe voπËilo bo bolj v duhu naπe dejavnosti. V letu 2011 vam æelimo obilo zdravja, radosti in izpolnjenih æelja ter

manj odpadkov in veliko ≈loËevalne kondicije«.

Iz poslanske pisarneRazliËni mediji nas dnevno zasipajo z in-

formacijami o aferah, o oπkodovanjih javnih sredstev, o priporih osumljencev in o sodnih postopkih. VsakiË, ko se organi pregona in sodiπËa lotijo tajkunov ali skorumpirancev, se nam povrne upanje v pravno dræavo.

9. december - mednarodni dan boja proti korupciji

Letos vzbujajo dodatno upanje na prihod-nji uspeπnejπi boj proti kriminalu novi zagna-ni ljudje dræavne protikorupcijske komisije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). NPU je specializirana kriminalistiËna preiskovalna enota na dræavni ravni, zadolæena za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s po-droËij gospodarske in finanËne kriminalitete ter korupcije. Dobro je, da se veËa obËutljivost javnosti do teh πkodljivih pojavov.

So bila oπkodovanja tudi v naπi obËini?Verjetno nas je veliko, ki smo v prejπnji πtevilki Kamniπkega obËana

zgroæeni prebirali Ëlanek o domnevnih neËednih poslih bivπega prvega moæa obËine v povezavi z druæbo Velika planina - zaklad narave. »e dræijo podatki iz Ëlanka o oπkodovanju obËinskega premoæenja, verjamem, da bo poskrbljeno tudi za sodni epilog te zgodbe.

Nam bo tokrat uspelo obdavËiti najbolj premoæne?Morda se bralci te kolumne πe spomnite poskusa naπega finanËnega

ministra dr. Franca KriæaniËa, da bi razbremenil davkov manj premoæne, z novim davËnim razredom pa bolj obdavËil najbolj premoæne. S tem bi popravil napako prejπnje vlade, ki je davkov razbremenila najbolj pre-moæne.

Ker minister KriæaniË v okviru vlade ni mogel uresniËiti svojega namena, smo se poslanci SD odloËili, da sami pripravimo in vloæimo zakon, ki bo bolj praviËno obdavËil prebivalstvo. Upam, da nam bo za zakon uspelo pridobiti zadostno πtevilo poslancev dræavnega zbora, da bo naπ zakon sprejet.

Kdo resniËno zastopa interese upokojenih?Morda ste opazili, da Zveza druπtev upokojencev Slovenije (ZDUS) po-

kojninsko reformo podpira, Desus pa ji nasprotuje. Oboji pravijo, da si prizadevajo za koristi upokojencev. Verjamem, da so zaradi tega upoko-jenci v dilemi, kdo resniËno zastopa njihove interese. Zato poglejmo, kako uspeπna so bila pretekla prizadevanja ZDUSa za dostojne pokojnine?

V letih 1996-1997 se je popustilo delodajalcem, da so ti krepko zniæali svoj prispevek za socialno varnost in s tem dolgoroËno pahnili pokojnin-sko blagajno v izgubo. V letu 1999 se je pristalo na πkodljivo formulo usklajevanja pokojnin, kar je povzroËilo drastiËen padec razmerja med povpreËno pokojnino in povpreËno plaËo. To razmerje je danes niæje od 70% in je pod priporoËili OECD. PovpreËna pokojnina je danes pod pra-gom revπËine. V letu 2008 je pri nas pod mejo revπËine æivelo 17% upo-kojenih. Od leta 2002 do 2008 se je za 2% to je na 21,3% poveËalo πtevilo starejπih od 65 let, ki æivijo pod pragom revπËine.

So bile dosedanje pokojninske reforme druæbeno praviËne?

Sprememba je druæbeno praviËna, Ëe je sprejemljiva za veËino, ne prizadene pa najbolj ranljivih skupin. Upokojenci, ki æivijo pod pragom revπËine, ne morejo pa si pridobiti dodatnih zasluækov, zagotovo sodijo

Ali bo vaπa parcela zazidljiva?

V zadnjem obdobju se je name obrnilo veË posameznikov, ki jih je zanimalo, kdaj bodo izvedeli, ali bo njihova vloga za spremembo namembnosti zemljiπËa upoπtevana. Povedano bolj po domaËe, imajo parcelo, za katero bi æeleli, da bi postala zazidljiva, saj naj bi na njej njihovi otroci gradili hiπo. Pred leti so v ta na-men æe vloæili vlogo, vendar πe danes nimajo uporabnih informacij, kaj se z njo dogaja. Na æalost te informacije πe nekaj Ëasa ne bodo imeli, ker obËina Kamnik πe vedno ni sprejela OB»INSKEGA PROSTORSKEGA NA»RTA - tako se namreË imenuje akt, ki ureja te zadeve.

V pravniπkem jeziku je obËinski prostorski naËrt (v nadaljevanju OPN) pros-torski akt, s katerim se ob upoπtevanju usmeritev iz dræavnih prostorskih aktov in razvojnih potreb obËine ter varstvenih zahtev doloËijo cilji in izhodiπËa pros-torskega razvoja obËine, naËrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter doloËijo pogoji umeπËanja objektov v prostor. Tako OPN v pravniπkem jeziku pojasnjuje Gregor Verbajs.

»e vlogo OPN razloæimo nekoliko bolj po domaËe, potem je OPN tisti pros-torski akt, ki doloËa smer razvoja obËine, saj natanËno doloËi, kje se bodo smela graditi stanovanja, kje bodo zemljiπËa namenjena druæbenim dejavnostim, kje industrijsko-poslovnim, kje kmetijskim itd. OPN doloËi namembnost prostora, s tem pa tudi odgovori na vpraπanja πtevilnih ljudi, ali bodo njihove parcele za-zidljive ali ne. Postopek sprejemanja OPN je precej kompliciran in na nek naËin kaæe, kako zbirokratizirana je Slovenija. Kot nam je na nedavnem izobraæevanju obËinskih svetnikov povedal Milan Æeleznik, strokovnjak za urbanizem in pros-torsko naËrtovanje, sprejemanje OPN v povpreËju traja tri leta, v veËjih obËinah tudi veË kot pet let. Postopek sprejemanja OPN sestavlja deset operacij:

1. najprej æupan sprejme sklep o zaËetku postopka sprejemanja OPN, 2. nato obËina pripravi prvi osnutek OPN, ki ga v pregled poπlje Ministrstvu

za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), 3. MOP v sodelovanju z drugimi dræavnimi organi (druga ministrstva in agen-

cije) na predloæeni osnutek OPN poda pripombe in smernice za nadaljnjo pri-pravo OPN, prav tako obËini najveËkrat naloæi pripravo poroËila, kako bo OPN vplival na okolje,

4. obËina mora v obliki okoljskega poroËila pripraviti celovit pregled vplivov OPN na okolje,

5. na podlagi smernic dræavnih organov in okoljskega poroËila obËina pripravi dopolnjeni osnutek OPN,

6. dopolnjeni osnutek OPN obËina znova poπlje v pregled dræavnim organom in v sodelovanju z njimi odpravi vsa neskladja,

7. ko obËina z vsemi dræavnimi organi uskladi dopolnjeni osnutek OPN, mora pripraviti javno razgrnitev in javno obravnavo, na kateri lahko vsi obËani podajo svoje pripombe,

8. na vse pripombe mora obËina odgovoriti, zakaj so ali niso bile upoπtevane, 9. po javni razgrnitvi in obravnavi obËina OPN znova poπlje v pregled MOP, ki

mora od vseh nosilcev urejanja prostora pridobiti poroËilo, da so v predloæenem OPN upoπtevane vse smernice dræavnih organov,

10. πele po vsem tem je OPN predloæen obËinskemu svetu, ki ga ne more veË popravljati ali spreminjati, ampak ga lahko samo sprejme ali zavrne.

Iz kamniπkega oddelka za urejanje prostora mi je bilo sporoËeno, da je obËina Kamnik v tem hipu pri 4. toËki, t.j. pri pripravi okoljskega poroËila. Iz zgornjega zapisa je najbræ vsem jasno, da hitrega odgovora na vpraπanje ≈Kaj se dogaja z vaπo parcelo?« πe lep Ëas ne bo. Obstajajo obËine, ki so ta komplicirani postopek æe izpeljale, a je hkrati potrebno priznati, da veËina slovenskih obËin izjemno zbi-rokratiziranega postopka πe ni prebavila. Iskanje razlogov, zakaj obËina Kamnik v tem trenutku πe nima sprejetega OPN, se mi ne zdi produktivno, a zavedati se moramo, da za skladnejπi razvoj naπe obËine Ëim prej potrebujemo nov OPN, saj bomo sicer ostali pri stihijskem urejanju prostora.

MATEJ TONIN

med najbolj ranljive skupine v druæbi. Pretekle pokojninske reforme torej zagotovo niso bile druæbeno praviËne.

Ko to piπem, πe ne vem, ali bo druæbeno nepraviËna tudi konËna verzija novega pokojninskega zakona, ki ga bomo obravnavali na decembrski seji dræavnega zbora. Pokojninski zakon je bil z amandmaji sicer omiljen, ni pa postal druæbeno praviËen in ni zadostil najpomembnejπim, povsem upraviËenim zahtevam sindikatov.

PrazniËni dnevi naj bodo prijazni vsemPribliæujejo se za mnoge najbolj prijetni dnevi v letu. Preæivimo jih s svo-

jimi najdraæjimi. Ob tem pa ne pozabimo, da nam bo najlepπe, Ëe bomo polepπali dneve tudi tistim, ki nimajo vsak dan polno obloæenih miz.

mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS

Druπtvo Demos na Kamniπkem

Kamnik je bil med redkimi slovenskimi obËinami, ki so poËa-stile 20-letnico Demosa (DemokratiËne opozicije Slovenije). Spo-mladi smo izdali zbornik z naslovom Demos na Kamniπkem. V njem so objavili svoje spomine na dogajanje pred 20 leti ljudje, ki so takrat v okviru Demosa za politiËne spremembe in samostojno Slovenijo zastavili svoje ime, Ëas in delo. Zbornik lahko preberete tudi na www.demos.nakamniskem.si.

»as Demosa je bil Ëas upanja in zaupanja v normalizacijo dru-æbenopolitiËnih razmer, v vrednote, kar se vztrajno izgublja. Zato so se Ëlani nekdanjega Demosa odloËili, da ustanovijo druπtvo Demos na Kamniπkem, ki je bilo registrirano 8. decembra 2010. Njegov predsednik je nekdanji predsednik Demosa na Kamni-πkem Igor Podbreænik, podpredsednica Marjeta Humar, tajnik Leon Pirman, blagajnik Matevæ Skamen, Ëlani upravnega odbora pa: Anton Stele, Marjan Jerman, Franc Grkman. »lani nadzornega odbora so: Janez Humar, Anton HoËevar, Joæe Berlec.

Druπtvo ima svoje poslovne prostore na Maistrovi 18 in elek-tronski naslov [email protected]. Po statutu je temeljni na-men druπtva ohranjanje spomina na kljuËno obdobje v zgodovini slovenskega naroda - obdobje osamosvojitve. Kar pa seveda ni dovolj. Druπtvo Demos na Kamniπkem si bo s svojo dejavnostjo prizadevalo za: ohranjanje politiËnih vrednot Demosa in tradi-cionalnih vrednot na vseh podroËjih druæbenega æivljenja, za parlamentarno demokracijo in prenaπanje teh vrednot na mlade generacije, razvijanje in utrjevanje domoljubja in narodne zavesti, ohranjanje zavesti o pomenu slovenske osamosvojitve, ohranjanje in obeleæevanje spomina na obdobje demokratizacije in osamo-svajanja Slovenije.

23. decembra bo minilo 20 let, odkar smo se s plebiscitom od-loËili, da æelimo æiveti v samostojni in neodvisni Sloveniji, 26. de-cembra 1990 pa je slovenska skupπËina slovesno razglasila veËin-sko voljo Slovenk in Slovencev. V spomin na te dogodke praz-nujemo 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti.

Druπtvo Demos na Kamniπkem v sodelovanju z ObËino Kamnik in pod pokroviteljstvom æupana obËine Kamnik Marjana ©arca prireja 23. decembra ob 19. uri v dvorani Ma-leπeve galerije, Glavni trg 2, slovesnost v poËastitev dneva samostojnosti in enotnosti.

Vljudno vabimo vse prebivalce kamniπke obËine, da se slovesnosti udeleæijo.

Upravni odbor Druπtva Demos na Kamniπkem

517. december 2010NAŠI JUBILANTI Œ ZANIMIVOSTI

Lok je bil nekoË nepogreπljiv pripomoËek, ki so ga naπi predni-ki uporabljali za lov za preæivetje, pozneje kot oroæje v medsebojnih spopadih, v novejπem Ëasu pa je lokostrelstvo postalo priljubljena πportna disciplina mladih in tudi malo starejπih.

Lokostrelski klub Kamnik uspeπno nadaljuje tradicijo loko-strelstva na Kamniπkem, ki se je zaËelo pred veË kot tridesetimi leti. V petek, 10 decembra, so Ëlani LK Kamnik jubilej kluba obeleæili s slavnostno prireditvijo v Domu kulture Kamnik. Priredit-ve, na kateri smo ob fotografijah in kulturnem programu obujali spomine, se seznanili s sedanji-mi rezultati in aktivnostmi in po-gledali v prihodnost kluba, so se udeleæili nekdanji in sedanji Ëlani kluba z druæinami, predstavniki drugih klubov in ljubitelji loko-strelstva. Zbrane so nagovorili predsednica Lokostrelskega kluba Kamnik Darinka Zore, predsednica Lokostrelske zveze Slovenije Irena Rosa in

æupan ObËine Kamnik Marjan ©arec, ki je klubu Ëestital za trud in vztrajnost in obljubil tudi na-daljnjo podporo ObËine Kamnik πportu.

Voditeljski par Stane Osol- nik in Katja Gjurin sta na sim-patiËen in sproπËen naËin vodila prireditev, povabila nekdanjega lokostrelca in uspeπnega trenerja Frenka Vengusta, olimpijca iz Atlante Mateja Krumpestarja ter soustanovitelja in dolgoletne-

30 let Lokostrelskega kluba Kamnik

ga Ëlana kluba Duπana Letnarja, da so razkrili nekaj svojih misli in dogodivπËin iz preteklosti. Urad-ni del prireditve je z obilo smeha v dvorani zaokroæil humorist Miki Bubulj s svojo stand up komedijo. Prireditev, ki so jo Ëla-ni LKK ob tesnem sodelovanju s starπi odliËno organizirali, se je nadaljevala s pogostitvijo in pri-jetnim druæenjem.

Po poti Lokostrelskega kluba Kamnik, ki je bil v lanskem letu proglaπen za najboljπi slovenski lokostrelski klub, v katerem tre-nirajo lokostrelke in lokostrelci z ukrivljenim, sestavljenim in go-lim lokom ter dosegajo izjemne rezultate, nas je popeljala pred-sednica kluba Darinka Zore. S po-moËjo odliËnih trenerjev so vzgo-jili lepo πtevilo posameznikov, ki so skozi obdobje tridesetih let krojili slovenski lokostrelski vrh. Cilj vsakega πportnika je uvrstitev na olimpijske igre in to je uspe-lo dvema Ëlanoma LK Kamnik — Mateju Krumpestarju, ki se

je uspeπno udeleæil OI v Atlanti leta 1996, in Gregorju Rajhu, ki se je letos s prvih mladinskih OI v Singapurju vrnil s srebrno me-daljo v meπanih dvojicah. Pred prehodom v novo tisoËletje je v mladinskih vrstah blestel tudi Mitja Burja z odmevnimi uvrstit-vami na svetovnih in evropskih mladinskih prvenstvih. V nasled-njih letih so Rok VerbiË, Darja VerbiË, Daniel StojkoviË, Ma-tej Fiderπek, Gaπper PotoËnik

in Mihael Kosec blesteli tako posamezno kot ekipno, zdaj pa njihovo pot nadaljujejo Klemen ©trajhar, Gregor Rajh, Mate-ja Andrejka, Jaka KomoËar, Maja Fiderπek, Jan Pipan, Du-πan MoËnik, Gaπper ©trajhar, Æiga Ravnikar, Jan Vrhovnik, Adrian Kriæman in mnogi dru-gi. V zgodovini kamniπkega loko-strelskega kluba se pojavlja veliko uspeπnih imen, tako trenerjev kot tekmovalcev, ki so se zapisali v zgodovinsko knjigo kamniπkega lokostrelstva.

Besedilo in fotografije: SA©A MEJA»

V soboto, 11. decembra, so v Motniku poËastili stoletnico Kulturnega druπtva Motnik, ki je drugo najstarejπe kulturno druπtvo v obËini. Sloves-nost je potekala v prenovljeni dvorani kulturnega doma, ki je bila s tem tudi uradno odprta.

Kulturno druπtvo je ob pomoËi Krajevne skupnosti Motnik in predvsem ObËine Kamnik, ki je za investicijo prispevala skoraj 50.000 evrov, v minulem letu v dvorani napeljalo centralno ogrevanje, posodobili so tudi elektriËno

napeljavo, obnovili sanitarije, tlake in strop ter zamenjali okna in vrata.

Prireditve s kul-turnim programom, v katerem so sodelo-vali Ëlani druπtva in uËenci podruæniËne osnovne πole Mot-nik, sta se udeleæila tudi poslanka Dræav- nega zbora mag. Ju-lijana Bizjak Mlakar in kamniπki æupan Marjan ©arec, ki je MotniËanom Ëesti-tal za jubilej in ob-ljubil, da bo obËina tudi v prihodnje podpirala kulturne dejavnosti.

JASNA PALADIN

Sto let KD Motnik

Æupan Marjan ©arec je ob tej priloænosti iz rok predsednika Kulturnega druπtva Motnik Joæeta Semprimoænika in predsednika Krajevne skupno-sti Motnik Marjana Semprimoænika v dar prejel sliko kamniπkega slikarja Duπana Sterleta, ki je na poletni likovni delavnici v Motniku upodobil tudi znameniti motniπki pranger.

SimboliËni zadetek v tarËo Gregorja Rajha, dobitnika srebrne meda-lje na 1. olimpijskih igrah mladih v Singapurju, je napovedal sloves-no prireditev ob 30-letnici uspeπnega delovanja Lokostrelskega kluba Kamnik.30 sekund lokostrelca: Ko primem puπËico in jo vpnem v tetivo, se umirim, Ëas je za koncentracijo. Misli se mi osredotoËijo na pravilno izpeljavo strela. Dober zadetek je cilj vsakega lokostrelca. Ko dvignem lok, se moje roke umirijo in prsti potegnejo tetivo, ki se napne do skrajne toËke. V miπicah Ëutim napetost. Pogled se mi skozi merilno napravo usmeri proti sredinski toËki na tarËi v daljavi. PuπËica Ëaka. DoloËim ugoden trenutek in spustim tetivo. Lok zaniha in puπËica πvigne skozi zrak in se s priduπenim pokom zapiËi v tarËo. Zadovoljen sem. Zadetek je dober.

Mladi lokostrelci se dobro znajdejo tudi na odru, ne le na streliπËu. Niti prireditve sta sproπËeno in spretno povezovala Stane Osolnik in Katja Gjurin.

Cilj vsakega πportnika je uvrstitev na olimpijske igre in kamniπki lo-kostrelec Matej Krumpestar se je uspeπno udeleæil OI v Atlanti leta 1996.

SLOVENIJA

Spar temelji na kakovosti, zanesljivosti in odgovornosti tako do svojih kupcev kot tudi do svojih zaposlenih. Tako smo zrasli v veliko in uspešno podjetje z varno prihodnostjo. Naša vizija temelji na izkušnjah in znanju, imamo jasen pogled v jutri. Iš~emo sodelavce, s katerimi bo Spar tudi v prihodnje kos izzivu biti vedno najboljši.

ZNAK ZAUPANJA

Za novo poslovalnico Spar Kamnik iš~emo:

Vaše prijave pri~akujemo do 31.12.2010 na naslov:Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljana oz. na kadri∞spar.si.

Pri~akujemo:- od to~ke 1.- 5. zahtevana IV. stopnja ustrezne izobrazbe- pod to~ko 6. zahtevana III. stopnja ustrezne izobrazbe- zaželene izkušnje na podobnih delovnih mestih- veselje do dela z ljudmi in komunikativnost

Nudimo:- delo v sodobno opremljeni, novi poslovalnici- prijetno delovno okolje- pla~evanje dodatnega pokojninskega zavarovanja- zaposlitev v velikem in uspešnem mednarodnem podjetju- zaposlitev za dolo~en ~as z možnostjo podaljšanja za nedolo~en ~as

1. Prodajalce (m/ž)2. Mesarje - prodajalce (m/ž)3. Natakarje - blagajnike (m/ž)4. Kuharje (m/ž)5. Prodajalce na svežem oddelku rib (m/ž)6. Prevzemnika blaga (m/ž)

ww

w.m

estn

elek

arne

.si

LEKARNA KAMNIKLEKARNA NOVI TRG

ZDRAVI V NOVO LETOKrepko smo zakorakali v veseli december. To je najljubπi mesec za otroke, za odrasle pa pogosto najbolj naporen, saj se druæenja in razne prireditve kar vrstijo. Ne udeleæujte se takih sreËanj, Ëe niste zdravi, Ëe kaπljate, kihate, smrkate ali imate prebavne teæave. Tako boste hitreje ozdraveli ter prepreËili, da se okuæba ne bo πirila na zdrave ljudi. V teh dneh si pogosteje umivajte roke z milom ali obriπite z dezinfekcijskim robËkom. Nikoli ne kaπljajte ali kihajte v dlan, temveË v zgornji del rokava. Da pa bo bolezni Ëim manj, poskrbite z uæivanjem dovolj sadja in zelenjave, gibanjem na sveæem zraku, Ëeprav morate udobno gledanje televizije zamenjati za sprehod po domaËi ulici, morda pa tudi s prehranskimi dopolnili ter zdravili brez recepta, ki jih dobite v naπih lekarnah.

Æelimo Vam, da v krogu svojih najljubπih praznike Ëim lepπe preæivite, novo leto 2011 pa naj Vam prinese obilo zdravja.

Z novim letom 2011 se spremeni urnik deæurnih lekarn.Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo od 17. do 20. ure odprta Lekarna Kamnik, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure pa Lekarna Domæale.

Kulturno druπtvo Foto kino in video klub Mavrica Radomlje je 29. no-vembra v Kulturnem domu v Radomljah postavilo na ogled klubsko letno pregledno razstavo z naslovom Od cveta do cveta in dve projekciji — dia-pozitivov Od cveta do cveta in digitalnih posnetkov Darovi zemlje. Tudi tokratni letni pregled delovanja Ëlanov Mavrice je zajel πirok razpon tehnik, od skoraj pozabljenih diapozitivov, klasiËne barvne fotografije, pa vse do raËunalniπko podprtega sodobnega digitalnega medija.

V motivih fotografij se lahkotno prepletajo razliËne faze v æivljenju rastlin, od brstenja, preko polnega cvetenja in faze plodenja. Izrazito je izpostav-ljena vloga æuæelke kot pomembnega mosta med æivljenjem dveh gene-racij, kot kljuËnega povezovalnega Ëlena med porajanjem mladega brsta v sveæino pomladnega dne in rojevanjem bohotnega plodu v jesenskem meglenem jutru. »lani druπtva so se smelo lotili zahtevnega, dinamiËnega motiva æuæelke, ki je izziv ne samo v klasiko zazrtemu fotografu, temveË tudi z digitalno tehniko preæetemu snovalcu. S serijo fotografij so uspeli prikazati æivopisanost ene najveËjih skupin organizmov na zemeljski obli, hkrati pa so s svojimi motivi postavili opomnik Ëasa, v katerem se sreËujemo z vse veËjo skrbjo za njihov obstoj.

Razstavljajo Ëlani foto sekcije kluba Mavrica: Lili in Milan Jazbec, Mojca in Lojze Popelar, Albinca in Janez KosmaË, Joæe Kragelj, Matija KosmaË, Matjaæ Skok, Maπa in Mateja Absec in Vlasta JenËiË. Program je povezoval Ëlan druπtva Igor Lipovπek, veËer pa je polepπal Tomaæ Plahutnik z neænimi melodijami citer.

Razstavo je odprl novi predsednik KS Radomlje Igor Jeretina, ki je skupaj s predsednikom druπtva Janezom KosmaËem podelil priznanja najboljπim. Vsak nagrajenec je prejel medeno darilo Ëebelarstva Veronika in Ludvik Lap, za dobrote na zakuski pa sta poskrbela Metka in Branko Cerar.

FKVK Mavrica Radomlje zdruæuje od 50 do 70 ljubiteljev fotografije, fil-ma in videa iz πtevilnih krajev domæalske, kamniπke in mengeπke obËine. V lanskem letu so praznovali 40-letnico uspeπnega delovanja. »lani filmske sekcije prirejajo redne in obËasne klubske in samostojne razstave fotografij ter revije barvnih diapozitivov in dia esejev. Sodelujejo na πtevilnih razstavah v Sloveniji in v tujini. Sodelujejo tudi z mnogimi drugimi kulturnimi druπtvi in s Fotografsko zvezo Slovenije. Organizirajo in prirejajo fotografske razstave. Tudi leto 2011 bodo MavriËarji priËeli delovno, saj 17. januarja v Kulturnem domu v Radomljah pripravljajo meddruπtveno razstavo foto klubov Anton Aæbe ©kofja Loka, Kamnik in Radomlje.

VERA MEJA»

Fotografska razstava FKVK Mavrica Radomlje

Od cveta do cveta

Lili Jazbec, Ëlanica FKVK Mavrica Radomlje in æe 15 let vodja Centra za mlade Domæale, je za lepe fotografske posnetke prejela kar dve na-gradi in diplomo, njen moæ Milan pa dve diplomi in nagrado. Skupaj s predsednikom druπtva Janezom KosmaËem jih je podelil novi pred-sednik KS Radomlje Igor Jeretina (na levi), Ëlan druπtva Igor Lipovπek pa je nagrajence razveselil z medenim darilom.

Kulturno druπtvo Foto kino in video klub Mavrica Radomlje, ki zdruæu-je od 50 do 70 ljubiteljev fotografije, filma in videa iz domæalske, kam-niπke in mengeπke obËine, æe vrsto let prizadevno vodi Janez KosmaË. Je tudi zelo aktiven fotograf in je na tokratni prireditvi prejel diplomo za Ëudovito digitalno fotografijo ≈sladke jagode«.

ÆIV

ICA

d.o

.o.,

Med

ved

ova

36, K

amni

k

6 17. december 2010 KULTURA − ZANIMIVOSTI

Moji angeliNa Ëudovito zasneæen petek, 3.

decembra, so zasijali angeli diplo-mirane slikarke Ane Marije KruπiË na odprtju razstave Moji angeli v kamniπki galeriji Majolka. Angeli kot simbol in motiv spremljajo Ano KruπiË æe od malih nog. Od-kar se spominja, jih je opazovala v hiπi starπev, kjer so bili prisotni vsepovsod v umetniπkih stvarit-vah. Tudi barve so jo zaËarale, od-kar je lahko dræala barvico v rokah in je lahko porisala vse, kar ji je pri-πlo pod roke. Æe pred vstopom v osnovno πolo je mama vpisala Ano v slikarsko πolo Vere Trstenjak, sli-karke, ki je verjetno imela najveËji vpliv na Anino umetniπko ustvar-janje. Obiskovanje Waldorfske osnovne πole je bila le pika na i, saj je njihov πolski program zelo naklonjen umetniπkim predme-tom. Kot otrok si nikoli ni pred-stavljala, da bo slikarka, vendar jo je uæivanje v slikanju pripeljalo k naravni odloËitvi, da se vpiπe na likovno akademijo. Z motiviko angelov se je v likovni govorici prviË resno spopadla ob zakljuËku Waldorfske gimnazije, ko je pred-stavila raziskovalno nalogo in raz-stavo na to temo. Bilo jo je strah, kako bodo soπolci sprejeli njeno delo, vendar je bil odziv odliËen. Tako je spontano padla odloËitev, da simbol angela ostaja v njenem ustvarjanju, odprle so se nove poti in nov vpogled na svet.

MATI»NA KNJIÆNICA KAMNIK

Tujci se bodo lahko uËili slovenπËine na zanimiv naËin

Zavedamo se, da je æivljenje priseljencev v njim tuji dræavi lahko zelo naporno in da je potrebno veliko truda vloæiti v spoznavanje novega jezika, kulture in drugaËnega naËina æivljenja. Prav zato smo v MatiËni knjiænici Kamnik uvedli zanimivo novost — delavnico spoznavanja osnov slovenπËine skozi medsebojno druæenje, za katerega potrebuje udele-æenec zgolj osnovno znanje hrvaπkega, srbskega ali angleπkega jezika. Spoznavanje jezika je lahko v obliki predavanj precej dolgoËasno in mo-notono, Ëe pa ga zaËinimo z znanjem, izkuπnjami, zanimanji, igro in hobiji vseh udeleæencev, lahko postane zelo duhovit in celo kreativen naËin za spoznavanje kulture naπe dræave.

Vsak Ëlovek prinese s svojo udeleæbo na delavnico novo energijo, ki je neprecenljiva za soudeleæence, z njo pa prinese s seboj tudi konglomerat emocij, spominov na preteklost in æeljo po komuniciranju. Prav potreba po tem, da te nekdo sliπi in da lahko artikuliraπ najbolj osnovne æelje in potrebe v vsakdanjem æivljenju, je dober razlog zakaj je takπna delavnica v slovenskem prostoru kljuËna za vzpostavitev pristnega in tesnega odnosa s priseljenci, ki so se po spletu okoliπËin znaπli v naπi dræavi, v naπem malem mestu. Verjamemo, da ima vsakdo izmed njih svojo æivljenjsko zgodbo, ki jo je pripravljen deliti z drugimi, a tudi mi jim moramo ponuditi pomoË v obliki popravljanja slovniËnih napak in ustreznega formuliranja stavkov, skozi katere lahko izrazijo tako svoje teæave, æelje in potrebe.

Delavnica spoznavanja osnov slovenπËine za tujce bo potekala vsak ponedeljek med 18. in 19.30 uro, prvo sreËanje pa bo predvidoma v po-nedeljek, 10.1.2011.

ANINI ANGELI Angelska bitja so bila æe od nekdaj v srediπËu pozornosti Ëlo-

veπtva, s svojo skrivnostnostjo so vedno vznemirjali Ëloveπko domiπljijo. Angeli, ta bleπËeËa bitja, ki se nevidno spreletavajo med zemljo in nebom, igrajo med decembrskimi prazniki po-membno vlogo v prazniËni simboliki. Slikarjem so bili æe stoletja neusahljiv navdih, znanstvenikom neskonËen vir preuËevanja. Tudi v æivljenju mlade kamniπke slikarke Ane Marije KruπiË ima-jo angeli posebno mesto.

Anino ustvarjanje Angeli res prevladujejo na plat-

nih mlade slikarke Ane KruπiË, vendar se je v svojem likovnem ustvarjanju spoprijela tudi z drugi-mi motivi. Zelo zanimiva izkuπnja se Ani zdi ustvarjanje slikovnih logotipov, saj je pravi umetniπki izziv poiskati in preliti na papir zgodbo, ki stoji za logotipom.

Ano zelo mikajo ilustracije, vedno znova zaËuti izziv in otro-πko veselje ter iskrice pri delu z barvicami. Njena zadnja stvaritev so ilustracije za gozdno uËno pot v Radomljah.

Na fakulteti je eno leto posve-tila risanju portretov in v smehu pove, da je takrat po knjiænicah in frizerskih salonih obsedeno iska-la kataloge za frizerje, od koder je kopirala obraze in trenirala risanje obraznih potez. Ravno za portrete je razvila svojo posebno tehniko, v kateri zelo uæiva.

Pomembno tematiko Aninega ustvarjanja predstavljajo abstrak-tne slike, kjer paleta toplih in hladnih barv s simboli krogel, spiral ter nanosom razliËnih ma-terialov izæareva neverjetno Anino energijo.

Slikarska πolaZaËetki slikarke Ane KruπiË so

nedvomno povezani z ordinacijo njene mame, kjer so bile izobeπe-ne Anine prve umetnine. Pacien-

slikarska πola, v kateri otrokom predaja svoje znanje in izkuπnje, zaËela pa je tudi s πtudijem wal-dorfske pedagogike. Otroci raz-liËnih starosti ustvarjajo na temo praznikov, letnih Ëasov in podo-bno. Vsak uËenec jo navduπuje, vsak zase je svoj svet, ki jo vedno bolj fascinira.

SproπËanje s πportomAna pa je od majhnih nog tudi

navduπena πportnica. Pravi, da brez πporta in narave preprosto ne gre. V naravi in pri πportu se sprosti in umiri, sicer tudi fiziËno utrudi, a je takoj po treningu pri-pravljena na ponovno ustvarjanje. Nekdaj ji je πport vsekakor pred-stavljal ogromen izziv, æelela je vedno veË in boljπe. ©e v Ëasu πtu-dija je zavzeto trenirala triatlon in uresniËila sanje in cilj z udeleæbo

na slovitem Ironmanu v Celovcu, katerega je brez teæav premagala. V zadnjem letu je ugotovila, da ji Ëasovno ne uspe, da bi se aktivno ukvarjala s tremi πporti, zato ostaja pri teku, kjer sledi novim ciljem, saj æeli doseËi Ëim boljπi rezultat pri teku maratona. Ana pove, da ji πport predstavlja neskonËen iz-ziv, vedno ji je teæko iti na trening, vendar ko se vrne, je drug Ëlovek, moËnejπa, bolj svobodna, z veËjim navdihom in voljo za ustvarjanje.

Ko Ana dela, dela, kar pomeni, da je njen delovni Ëas in prostor zelo zapolnjen. Povsod po hiπi so barve, svinËniki in slike, lahko sli-ka ure in ure brez predaha. Zato se toliko bolj vedno znova veseli praznikov, ki jih æe od nekdaj vsa druæina preæivi skupaj.

Na razstavi Moji angeli je z Ano uæivala BOJANA KLEMENC

Pri slikanju angelov se Ana Kru-πiË prepuπËa navdihu, roka jo vodi sama, po vsaki zakljuËeni sliki æe Ëaka nov angel, da se prelije na platno, a kljub temu je vsaka slika, vsak angel zgodba zase, na koncu ga poimenuje in zapeËati, preden odpotuje na svojo pot naprej. Ana se slikanju povsem preda in izkuπ- nje so jo nauËile, da se lahko po nasvet obrne tudi na angele, ki se na njeno proπnjo vedno tudi od-zovejo.

Na razstavi v galeriji Majolka je opazovalcem predstavljena vr-sta angelov, naslikanih v meπani tehniki, kjer Ana povezuje oljne in akrilne barve z razliËnimi ma-teriali, od peska, razliËnih mas do vrvic, ki poveËajo in poudarijo tridimenzionalni uËinek. UËinek, kjer se angeli æelijo pribliæati oËem gledalca.

tom so bile neznansko vπeË, kar je predstavljalo Ani πe veËji motiv za ustvarjanje. Druæina KruπiË je velika in πtirje otroci so imeli ved-no veliko prijateljev v hiπi. Ana se spominja, kako so jo pogosto pri-jatelji spremljali in opazovali pri likovnem ustvarjanju, vËasih celo sami kaj popackali. Vedno znova je sliπala, da bi bila odliËna uËitelji-ca slikanja, vendar se je branila te ideje. Letos poleti pa se je opogu-mila in prviË organizirala slikarsko otroπko kolonijo kar v svojem ate-ljeju in na domaËem vrtu. Bilo je naporno, a se je izkazalo, da je na pravi poti. Zase pravi, da je postala bolj samozavestna, laæje nastopa in komunicira. Videti v mladem posamezniku nekaj posebnega je neverjetno moËna izkuπnja, navduπeno pripoveduje Ana. Iz slikarske kolonije se je razvila

Ana-Marija KruπiË, 26-letna diplomirana slikarka iz VolËjega Potoka, je svoja dela postavila na ogled v kamniπki galeriji Majolka. Zanimiva razstava, ki jo je poimenovala MOJI ANGELI, je πe posebej vpeta v Ëas priËakovanja praznikov, na ogled je do 6. januarja, med tednom od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. VeËina del je naslikanih v meπani tehniki, pri kateri Ana spretno povezuje oljne in akrilne barve z razliËnimi materiali, kot so pesek, vrvice in razliËne mase, ki poudarijo tridimenzionalni uËinek. Kot da se angeli æelijo pribliæati opazovalcu.Ana Marija, ki je obiskovala slikarsko πolo akademske slikarke Vere Trstenjak in leta 2009 diplomirala pri prof. Darku Slavcu na Visoki πoli za risanje in slikanje v Ljubljani, pravi, da jo je med πtudijem slikarstva stalno spremljalo vpraπanje: Kdo Angeli sploh so? ZaËela je iskati od-govor, ki bi ji vsaj deloma razjasnil pojmovanje angelov in njihovega obstoja. Z vpraπanji na to temo pa se ukvarja tudi sedanji svet, saj vsak dan moËneje potrebuje neka oziroma nekoga, katerega dobroto in zaπËito si æelimo vsi.

VERA MEJA»

Poleti je na Rudniku zaæivela vesela otroπka slikarska kolonija, polna razigranih umetnikov. Ana si æeli, da bi v prihodnje lahko uresniËila pravi otroπki slikarsko-πportni tabor, kjer bi otroci uæivali v lepotah πporta in umetniπkega ustvarjanja.

KOLEDAR PRIREDITEV

TuristiËno-informacijskicenter Kamniktel: +386 1 831 82 50,www.kamnik-tourism.si

MATI»NA KNJIÆNICA KAMNIKhttp://www.kam.sik.si

Torek, 21. december, ob 18. uri v KamnikuPravljiËne in zgodovinske poti po Kamniku in okolici ∑ avtorica Irena Cerar. Sodelovali bodo osnovnoπolski kroæki iz nekaterih kamniπkih πol.

SRE»ANJA s knjigo

Torek, 21.12., ob 17. uri, knjiænica MotnikHanif Kureishi, IntimnostIzpoved moæa, ki zapuπËa svojo æeno in dva majhna otroka. Na Ëigavi strani smo bralci? Æenini, moæevi, na strani otrok, vztrajanja ali odhajanja?Vodi: Irena Kotnik

ú

DOM KULTURE KAMNIKwww.domkulture.org

Petek, 17. decembra, ob 19. uriMestna godba KamnikTRADICIONALNI PRAZNI»NI KONCERTVstopnina: 15 eur

Sobota, 18. decembra, ob 20. uriSimfoniËni orkester Domæale∑KamnikJUBILEJNI 40. NOVOLETNI KONCERTVstopnina: 12 eur

Sreda, 22. decembra, ob 18. uriDruπtvo upokojencev KamnikKULTURNO POPOLDNENastop pevskega zbora, folklorne skupine in ljudskih pevkVstop prost!

»etrtek, 23. decembra, ob 19.30Bimbo Teater©TEFKA IN POLDKA 2Senior komedijaAbonma Veronika in izvenVstopnina: 10 eur / 8 eur

ú

BUDNARJEVA MUZEJSKA HI©A

www.domacija.com

sobota, 18. december, ob 17. uri: Kamniπke pravljiËne poti

nedelja, 19. december, od 14. ure daljeOkusi slovenskega podeæelja: KOLINE

ú

TURISTI»NO DRU©TVO TUHINJSKA DOLINA

Sreda, 26. decembra, ob 17. uriPO KADILU JE ZADI©ALO IN BOÆI»NA ZGODBA Z ÆIVIMI JASLICAMI z gostom GIANNIJEM RIJAVCEMv Bizjakovih dolinah pred Termami Snovik. V primeru slabega vremena bo predstava 2. januarja ob 17. uri. Vstopnina znaπa 5 ¤ za odrasle in 2 ¤ za otroke, v katero je vkljuËe-na dobrodoπlica in Ëaj. IzkupiËke od prodanih vstopnic bo namenjen druæini, ki so jo prizadele poplave.

ZIMSKI VE»ERI V KAMNI©KI BISTRICIINFO TO»KA

21. december ob 19. uri - Dom Kamniπka Bistrica • POTOPISNO PREDAVANJE - Peter Zarnik

Odprava MUSTAGHATA - zahodni del Himalaje

22. do 24. decembra - INFO toËka• ob 17. uri obisk B O Æ I » K A• od 18. uri oder POKAÆI KAJ ZNA©• od 19. uri DRUÆABNI VE»ERI

24. december ob 22. uri: POLNO»NICA - Kapela v Kam. Bistrici

26. december ob 15. uri: URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJ©E

27. 12. - 30. 12. od 17h: DRUÆABNI VE»ERI

Prijave za oder POKAÆI KAJ ZNA© in informacije 070 818 400

717. december 2010KULTURA

Duπan Sterle je skupino figur, ki predstavlja dogodek Jezusove-ga rojstva, oblikoval polnoplasti-Ëno, upoπtevaje zakonitosti klasi-Ënega, realistiËnega kiparstva. Pri

Z Jaslicami se predstavlja tudi kot kipar

razi. Avtor namreË vselej spremi-nja obrazno profilacijo in s tem kljuËno vpliva na njihov izraz. Mimika obrazov, dræa telesa in gestikulacija rok njihovo indivi-

gibanje in dinamiko. Figuralni liki so preæeti s pristno izrazno inten-ziteto in zaupane so jim raznolike vloge. Marija na primer nastopa kot vdana, s posebno milino pre-æarjena mati, sv. Joæef pa kaæe svoj resen, razmiπljujoË izraz. S skrb-no izbranimi liki je avtor ustvaril

kompleksno pred-stavo dogodka in mu dal potrebno slikovitost.

Jaslice Duπana Sterleta so druga-Ëne. Bele. Ta je, poleg Ërne, nepo-greπljiva v njego-vem slikarstvu. S tem je æelel pouda-riti poseben status dogodka Jezusove-ga rojstva, rojstva tega nedolænega, Ëistega bitja, »lo-veka in Boga.

Jaslice je avtor ne le postavil na ogled, ampak je njihovo simboliko nadgradil in sooËil s pomenl j iv im, sporoËilnim, me-taforiËnim, asoci-ativnim in simbol-nim spremljajo-Ëim dogajanjem, ki ustvarja kom-pleksno likovno

in globoko razmiπljujoËo zgodbo, predstavljeno kot instalacijo.

JasliËni dogodek je najprej vpel v prostor, nato πe v Ëas oz. v simbolno postavitev dogodka v vsakdanje, aktualno æivljenje. »e so jasliËne figure vstopale v otipljivi vizualni svet v lanskem letu, pa je iz misli na njihovo raz-

Likovno preseneËenje kamniπkega slikarja Duπana Sterleta

stavno prezentacijo, tako rekoË ≈ad hoc«, dozorela in se slikarsko udejanila serija dvanajstih slik. Z njo in zaradi nje Duπan Sterle ni postavil le svojih jaslic, ampak razodel Æivljenje v æivljenju. Roj-stvo Boga — Ëloveka je umestil v vsakdanje æivljenje, saj je srediπË-ni kiparski ≈dogodek« v prostor umestil v obliki kriæne zasnove (napoved kriæa) in ga obdal z omenjenim nizom slik, ki kot na filmskem traku prinaπajo kadre iz naπega vsakdana, vsa naπa krπenja Boæjih zapovedi. Liki Kristusa, Marije in misleca so edini, ki jih lahko neposredno identificiramo. ObËutje v slikah je specifiËno. Avtor ga vzpostavi æe z barvo, z njeno izraznostjo, sporoËilnostjo, simbolnostjo. Avtor z izbiro ene same barve in enakih formatov vzpostavi skupen zunanji videz, hkrati pa v tem poenotenju πe iz-raziteje zaæivi vsebina, bogastvo njene sporoËilnosti. Barvna as-keza je namreË tista, ki dodatno podkrepi slikarjevo naËelo ≈z manj povedati veË«, povedati bi-stvo, izraziti resnico.

V jasliËno ikonografijo je Du-πan Sterle uvedel bogastvo oseb-nih razmiπljanj, naredil avtorski preporod dogodka, na njegovi osnovi pa usmeril pogled na æivljenje in umetnost in ga s tem spremenil v kompleksno, aktuali-zirano zgodbo. Slikarskim zakoni-tostim je pridruæil πe izrazito ob-ravnavanje prostora in volumna. Med kiparskim in slikarskim me-dijem je torej vzpostavil zanimi-va pozicijska razmerja. Razmerja, ki so πe kako prisotna tudi med svetim dogodkom in vsakdanjim æivljenjem.

VERA MEJAË

Izbrani avtorji so æe razstav-ljali v ©oli idej in tako s svojo prisotnostjo sooblikovali njeno delovanje od oktobra 2008. Zdaj nadaljujejo likovne zgodbe, zna-Ëilne za njihovo prepoznavno li-kovno govorico in prepriËljivo umetniπko energijo.

Razstavljena dela razkrivajo razliËna razpoloæenja in pogle-de akademskih slikarjev in nas popeljejo v domiπljijski svet. Na ogled so do konca januarja prihodnje leto, in sicer ob po-nedeljkih, sredah in petkih od

Likovna razstava v ©oli Idej

9. do 12. ure ter ob torkih in Ëetrtkih od 17. do 19. ure.

Azita Bijol Hedayati je iran-skega rodu, æe desetletje æivi v Sloveniji, zadnjih πest let pa æivi in ustvarja v Kamniku. ©e vedno zelo navezana na svojo domovino in veËkrat z obËutki domotoæja slika perzijske moti-ve. Stari simbolizem Perzije in zgodbe o kraju, Ëasu in ljudeh, ki so kljub oddaljenosti v njej vedno prisotni, podaja na slikah skozi modernistiËni pristop. V letih bivanja v Sloveniji ji je tudi

Kamnik prirasel k srcu, kar lah-ko opazimo na nekaterih njenih delih, ko skupaj s perzijskimi liki zaæivijo motivi Malograjske

kapelice, ©utenskega zvonika, kamniπke Ve-ronike...

V delih Rajka »ubra, ki prihaja iz Brestanice, je Ëutiti dediπËino slo-venskega modernizma. Njegova dela so neneh-no na meji predmet-nosti in abstraktnosti. V zadnjih letih je zanj postala znaËilna upora-ba rdeËih in oranænih tonov, v zadnjem Ëasu s k o r a j d a p r e s e n eË a tudi z uporabo zelene barve. V umiπljenem slikarskem prostoru skuπa umetnik izrazno zdruæiti tri temeljne slikarske prvine; bar-vo, ton in strukturo. Nobeni od teh ne daje

prednosti, vse tri so zastopane enakovredno.

Akademska slikarka Barbara Ravnikar, ki je v Kamnik pri-peljala prvo mozaiËno razstavo in v obliki mozaika med drugim upodobila tudi Rudolfa Maistra, ki ga lahko postavimo ob bok najboljπim svetovnim portret-nim mozaikom, se tokrat pred-stavlja z grafikami. Te ni ≈oble-kla« v klasiËna Ërno-bela ≈oblaËi-la«, temveË si je zaæelela pisanih. In ne samo to, pri ustvarjanju je uporabila moderno orodje — raËunalnik. Ustvarjanje je po njenih besedah tako hitrejπe, a njena radost pri nastajanju del zato ni niË manjπa.

Manca NeËimer je ob svoji predstavitvi spregovorila o rado-sti ustvarjanja, o celotnem ≈proce-su«, o Ëutenju radosti, ko ustvar-jaπ delo, ko gledaπ sliko, ko iπËeπ njeno sporoËilo, ki pa ni le Ëutno, ampak tisto globlje, notranje.

VERA MEJA»

Kako kaj, me spraπujejo mimoidoËi. Ah, saj veste, veseli december, jim odvrnem in hitim naprej. Za mano ostane pomenljiv pogled, Ëeπ, fant ga po-piva, pa je do novega leta πe kar nekaj dni... No, ni Ëisto tako. V svetu malih organizatorjev, poklicnih Dedkov Mrazov in drugih zabavljaËev pomeni ve-seli december kup prireditev, stotine kilogramov opreme v in iz avtomobila, desetine klicev raznih nestrpneæev, divje voænje iz kraja v kraj in sendviËe z bencinske. Ampak je æe tako, ko se na to navadiπ, ne moreπ veË brez.

Tak veseli december je letos doæivel tudi Dom kulture Kamnik. Prireditve so nakopiËene ena Ëez drugo, meπajo se jubilejni, prazniËni, boæiËni, zimski in drugi koncerti, pravljiËni moæje si podajajo kljuko. Kdo je za to kriv? Pro-gramsko vodstvo seveda, ki ne zna in noËe reËi tradicionalnim decembrskim dogodkom ne, kljub temu, da drug drugemu jedo obiskovalce.

A KamniËani neusmiljeno kaznujemo vse izvajalce, ki jih ne poznamo, z vsesploπnim neobiskom, kar se je recimo zgodilo Zimski pravljici. »e bi se sopranistka Biljana IvanoviÊ ponaπala s kakπnim bolj poznanim glasbenim priimkom in Ëe bi se raje kot v oddaji Hribar kazala pri Mariu, bi se v dvorani verjetno trlo druæinic in upokojencev z vnuki, ki bi priπli pogledat malo po-cukrano, a Ëisto gledljivo in iskreno narejeno glasbeno in plesno zgodbo o Ëudeænem zdravilu. A je dvorana ostala praktiËno prazna, prireditev pa πe vedno korektno izvedena.

BoæiË je v deæeli, kar se je Ëutilo na koncertu someπËanke Branke BoæiË, ki je kljub kratkotrajnemu oglaπevanju v nekaj dneh napolnila skoraj pol dvo-rane. Na koncu smo stali in se dræali za roke. Nekaterim je bilo pri tem malo nerodno, a tako paË gre pri lepi muziki. Ljubezen je povsod okoli nas, Ëe ti je prav ali ne. In Branka, ki vrti v dlani ves svet, je v posluπalce zaljubljena.

Dom kulture Kamnik pa se je zares zavrtel v zvezdno nebo pred nekaj dnevi, na novoletnem koncertu Osnovne πole Toma Brejca, ki je pokazal, kaj v sodobnem πolstvu pomeni dodana vrednost. Naj mi bralci ne zamerijo pristranskosti, a Toma Brejca je paË moja nekdanja πola in prve ne poza-biπ nikoli. Prav tako kot tega koncerta ne bodo pozabili πtevilni kamniπki bosopetneæi, ki so v mrzlem decembru prviË stali na toplem odru (ja, letos bolj kurimo kot lani) in zamaknjeno sledili sem in tja bliskajoËi Mateji, ki jih je skupaj z ubogljivim bendom peljala od komada do komada. JelenËki, boæiË, cukr za cukrËke bi rekli, a, prosim lepo, samo ena beseda gre vsem, ki so bili krivi za ta koncert: bravo.

Kamnik delajo ljudje: ta stari, ta pametni, ta otroËji in kralji ulice — otroci. Teh, kaj jaz vem koliko desetin otrok, med katerimi so gotovo piflarji, neza-dostneæi, posebneæi, ultra nadarjeni, povpreËni, ælahtni, ælehtni in pridni, je stalo ali sedelo uro in pol na odru in prav vsi so nam pokazali, da radi delajo to, zaradi Ëesar so pravzaprav tu. Da pojejo. Da to delajo s srcem in zares. Dobra πola za marsikoga od nas.

Leto 2011 bo, tako kot je bilo 2010, napolnjeno s kupom trenutkov, ki so sestavljali naπe dneve in noËi. »e ne bi bilo neprijetnih, verjemite, ne bi bilo tistih drugih, zaradi katerih se nam na usta zariπe nasmeh ali poljub. Tako to gre.

GORAN ZAVR©NIKKulturno druπtvo Priden moæic

Tako to gre!

V torek, 7. decembra, je bil v Domu kulture koncert Branke BoæiË, sicer KamniËanke, ki æivi v Ljubljani. Predstavila se nam je s svojo tretjo zgo-πËenko z naslovom I Belive in Love. Pesmi je posnela v angleπkem jeziku, saj ji je kot tolmaËki angleπËina domaËa tudi pri glasbenem ustvarjanju. Svojo avtorsko glasbo je predstavila æe na Nizozemskem, v Kanadi in na

Irskem. Uæivali smo tudi ob priljub-ljenih pesmih v slovenskem jeziku z njenih prejπnjih zgoπËenk. Lani je v Cankarjevem domu izjemen odmev doæivela predstavitev zgoπËenke Na Zemlji smo doma.

Neposredno in doæiveto pesem smo doæivljali ob spremljavi odliËnih glasbenikov: Naike Makuc, ki v Celo-vcu πtudira jazz violino, Tine SoviË, izkuπene glasbenice na tolkalih, in mladega virtuoza Tima ZupanËiËa na klaviaturah. Globoko glasbeno doæivetje so podprle Ëudovite foto-grafije Matjaæa Krivica, dvakratnega

prejemnika prestiæne nagrade za najboljπo fotografijo Royal Geographic Society.

Branka BoæiË nas je prepriËala s svojo pesmijo, s svojimi globokimi spo-roËili in spevnimi melodijami, ki seæejo do srca in porajajo v posluπalcu posebno energijo, energijo srca.

Popotovanje v svet duhovnosti in srca je bilo dragoceno darilo, pri-merno adventnemu Ëasu. PrivoπËili smo si lep in bogat veËer, nabit s Ëustvi in podoæivljanjem lepega, skoraj nezemeljskega. Ob plapolajoËih plamenih sveËk, ritmu boæajoËe glasbe smo lahko vsak zase popotovali v svoj notranji svet ...

MIRA PAPEÆ

V svetu glasbe in duhovnosti z Branko BoæiË

O radostih likovnega ustvarjanja je spregovorila akademska slikarka Manca NeËimer. Z zanimanjem sta ji prisluhnili tudi (z leve) akademska slikarka Barbara Ravnikar in vodja galerije Nataπa Makovec.

Pevka Eva »erne, ki nas v ©oli Idej veËkrat razveseli, je s svojim Ëudovitim glasom napolnila prijeten galerijski prostor in oËarala obiskovalce.

≈Razstavo posveËam vsem dobro misleËim ljudem na tem planetu ne glede na njihovo prepriËanje. Edino na ta naËin bomo ohranili nas same, naπ planet, rastline, æivali..., saj naπ planet je samo eden in edini«, je odprtje razstave pospremil avtor Duπan Sterle. Na sliki s sinom Maticem, ki je z videoprojekcijo predstavil svoje videnje razstavljenih likovnih del.

Branka BoæiË, glasbenica z veliko duπo.

Izza odra

V ©oli Idej na ©utni, ki jo z veliko ljubeznijo do umetnosti in s prizadevanjem za oæivitev starega mestnega jedra vodi Nataπa Makovec, so 3. decembra, prav na dan rojstva najveËje-ga slovenskega pesnika Franceta Preπerna, odprli prodajno likovno razstavo akademskih slikarjev Rajka »ubra, Azite Bijol Hedayati, Mance NeËimer in Barbare Ravnikar.

oblikovanju je uporabljal razliËne materiale in njemu lastne recep-ture, v ustvarjalnem procesu pa je izæivel izostren obËutek za mate-rialno snovnost, za njeno subtil-no modelacijo. Figure so razno-like, portretno individualizirane in zaznamovane s karakterno opredeljenimi, svojstvenimi ob-

dualno svojstvenost πe dodatno naglasijo. Posebno pozornost je namenil kostumografiji, s katero je nosilce dogodka popeljal v ju-trovsko atmosfero. Draperija je postala tisti element v slikarjevih rokah, ki se voljno podreja mode-laciji. Z njenim gubanjem dodat-no vzpostavi æivost figur, njihovo

Na prvi decembrski dan je kamniπki slikar Duπan Sterle v Galeriji Veronika pripravil novo likovno preseneËenje. V organizaciji JSKD Kamnik je potekalo odprtje kiparsko-slikarske razstave z naslovom Jaslice. Z videoprojekcijo je predstavil svoje videnje razstavljenih likovnih del njegov sin Matic Sterle. Tone FtiËar je predstavil zgodovino razvoja jaslic, o razstavi pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritiËarka Anamarija Stibilj ©ajn. Razstava jaslic je na ogled do 30. decembra med tednom od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Vstop je prost.

RA»UNOVODSKE STORITVEza druæbe, s.p. in druπtva

PRVI MESEC BREZPLA»NOMIBOS d.o.o.Zikova ul. 4, Kamnik

e-mail: [email protected].: 01/831-45-15, 031/305-451

Lepe boæiËne praznike in sreËno novo leto z dobro knjigo v roki, dobro voljo v srcu in sploh naj bo æivljenje radodarno

z vsem dobrim! Med te drobne dobre stvari priπtejte tudi Ëlanstvo v naπi knjiænici in obisk naπih dogodkov.

Vaπa MatiËna knjiænica Kamnik

FinanËno in materialno poslovanje ter vodenje poslovnih knjig druπtev

Bliæa se konec leta. Ker morajo tudi druπtva imeti urejeno poslovno fi-nanËno materialno poslovanje in spoπtovati roke oddaje letnih poroËil, da ne bo dodatnih stroπkov tako za vodstvo, kot tudi za druπtvo, moramo æe zdaj misliti na uspeπen zakljuËek poslovnega leta. Zato je prav, da druπtva, ki jih je v naπi obËini kar preko tristo, opozorimo, da naj Ëim prej poskrbijo za ureditev poslovnih knjig. Druπtvo je pravna oseba zasebnega prava, opredeljena kot prostovoljno, samostojno, nepridobitno druæenje fiziËnih oseb, ki se zdruæujejo zaradi skupno doloËenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu druπtva in v skladu z Zakonom o druπtvih (Uradni list RS, πt. 61/2006, 58/2009). Druπtva so pri doloËanju namenov svojega poslovanja samostojna in delujejo po naËelih prostovoljnosti, samostojnosti, nepro-fitnosti in javnosti.

Premoæenje, s katerim razpolaga druπtvo, je last druπtva in ne njenih Ëlanov kot posameznikov. Zakon o druπtvih doloËa vire financiranja ozi-roma naslove, na podlagi katerih druπtva lahko pridobivajo sredstva, ki so potrebna za opravljanje katere koli dejavnosti, pa naj bo le-ta s podroËja πporta, vzgoje in izobraæevanja, kulture, gasilstva, ... . Pri tem morajo iz-hajati iz naËela nepridobitnosti, saj je osnovni namen ustanovitve druπtva opravljanje nepridobitne, ne pa pridobitne dejavnosti. V kolikor druπtvo opravlja pridobitno dejavnost, mora upoπtevati vse predpisane pogoje in standarde, ki veljajo za opravljanje takπne dejavnosti. Zato so v skladu z Zakonom o davku od dobiËka pravnih oseb dolæna plaËevati tudi davke od dobiËka, ki ga doseæejo z opravljanjem te dejavnosti. V kolikor pa druπtvo v obdobju zadnjih dvanajst mesecev preseæe 25.000 evrov obdavËljivega pro-meta, postane tudi zavezanec za plaËilo davka na dodano vrednost (DDV). »e druπtvo posluje preko blagajniπkega dnevnika, je potrebno upoπtevati Odredbo o plaËevanju z gotovino in blagajniπki maksimumu (Uradni list RS, πt. 85/2002).

NaËin vodenja in vrste poslovnih knjig doloËa RaËunovodski standard 33 — raËunovodske reπitve v druπtvih in invalidskih organizacijah (Uradni list RS, πt. 3/2007), na podlagi katerega se druπtvo v svojem aktu (npr. pravilnik o finanËnem poslovanju in vodenju poslovnih knjig) opredeli za uporabo sistema enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. Knjiæenje prihodkov in odhodkov se izvrπi na podlagi verodostojne knjigovodske listine — izdani in prejeti raËuni, pogodbe, obraËuni plaË, ... ., ki so pisno priËevanje o nastan-ku vsakega poslovnega dogodka, ki se v zvezi s poslovanjem druπtva pokaæe v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov in prihodkov ter sluæi kot podlaga za vnaπanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige. Terminski rok dolæine hrambe posameznih knjigovodskih listin so zapisani v Slovenskih raËunovodskih standardih, pri tem pa je potrebno upoπtevati tudi Zakon o davËnem postopku (Uradni list RS, 117/2006), ki doloËa, da je potrebno poslovne knjige in drugo do-kumentacijo hraniti najmanj 10 let po poteku davËnega leta.

Druπtvo mora prikazovati v svojem letnem poroËilu ≈resniËno stanje premoæenja in poslovanja druπtva«. Zato mora vsaj enkrat letno izvesti inventuro - popis sredstev in obveznosti do virov sredstev, da se stanje knjigovodsko uskladi z dejanskim stanjem, ugotovljenim po popisu.

Druπtvo sestavi na podlagi poslovnih knjig in popisa ob koncu koledar-skega leta letno poroËilo, ki je sestavljeno iz dveh delov:

a) finanËnega (raËunovodsko) poroËila, ki obsega bilanco stanja - prikaz stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev; izkaz prihodkov in odhod-kov - prikaz stroπkov, donosov in preseæka donosov ali nekrite stroπke v obraËunskem koledarskem letu; izjavo, da so predloæeni izkazi namenjeni za zagotovitev javnosti podatkov ter pojasnila k izkazom. Za sestavo tega poroËila je zadolæena oseba, ki vodi poslovne knjige.

b) poslovnega poroËila, ki je vsebinski pregled delovanja druπtva; pripravi ga upravni odbor in/ali predsednik druπtva.

Letno poroËilo mora sprejeti in potrditi zbor Ëlanov druπtva, ki oceni, ali so organi druπtva delali zakonito, v okviru danih pooblastil, opravili naloge, ki so jim bile naloæene s programom dela. PoroËilo je veljavno sprejeto, Ëe je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finanËnim in materialnim poslovanjem druπtva.

V kolikor druπtva in njihovi zastopniki ne upoπtevajo zakonskih predpisov in rokov, so tudi kazensko odgovorni. Zato ne pozabite

31. januar: prijava kontrolnih podatkov za odmero dohodnine (oddaja v elektronski obliki na RS Ministrstvo za finance, DavËna uprava RS: http:// edavki.durs.si)

31. marec: oddaja bilanc z letnim poroËilom (oddaja v elektronski ob-liki preko spletne aplikacije na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve: www.ajpes.si/LP)

31. marec: oddaja davËne bilance (oddaja v elektronski obliki na DavËni urad RS: www.durs.gov.si)

MIRA RESNIK

Projekt Zveze druπtev upokojencev Starejπi za starejπe teËe æe πesto leto. Gorenjski prostovoljci, ki delujejo v okviru druπtev upokojencev, se sreËajo vsako leto.

V Ëetrtek, 2. decembra, se je 24 prostovoljk in prostovoljcev, ki delujejo v okviru Druπtva upokojencev Kamnik pod vodstvom predsednice socialne komisije Marjane Berlec, udeleæilo sreËanja gorenjskih prostovoljcev v Ko-krici pri Kranju. V ©enËurju so se jim pridruæili πe tamkajπnji prostovoljci s koordinatorko Branko Kuhar. Skupaj so se najprej podali na Brdo in si ogledali posestvo Brdo in protokolarno poslovne objekte z gradom Brdo, hotel Kokra in kongresni center, kjer je bilo leta 2008 sreËanje evropskih dræavnikov v Ëasu predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Na Brdo so pri-speli tudi prostovoljci iz Mojstrane, Radovljice in Bohinjske Bistrice.

Po ogledu Brda se je okrog 250 prostovoljcev podalo v kulturni dom v Kokrici, kjer jih je najprej pozdravil Joæe Kern, predsednik DU Kokrica, nato pa πe Edo KavËiË, koordinator prostovoljcev za Gorenjsko, ki se je zahvalil vsem zbranim prostovoljcem za njihovo poærtvovalno delo in po-udaril, da projekt Starejπi za starejπe na Gorenjskem iz leta v leto dobiva vse veË pristaπev, da ekipe prostovoljcev delujejo æe v 21 druπtvih in skrbijo za preko 17000 starejπih nad 65 let. To je æe peto sreËanje, prvo je bilo v Kamniku, nato so se prostovoljci sreËali v ostalih gorenjskih obËinah. Prostovoljce je pozdravil tudi Janez ©olar, predsednik PZ DU Gorenjske.

Udeleæencem se je pridruæila tudi dr. Mateja Koæuh Novak, predsednica ZDUSa, ki se je toplo zahvalila sodelujoËim v projektu Starejπi za starejπe za njihovo delo v iztekajoËem letu in poudarila uspeπno delovanje gorenjskih

Nekaj sto let stara vasica, ki se razpotegnjeno vije nad obronki mesta Kamnik, je bila nekdaj si-nonim za slogo, prijateljstvo in so-Ëutje. Njeni prebivalci so bili znani po tem, da so si med seboj radi in veliko pomagali, da so znali stopiti skupaj, ko je bilo to potrebno, saj je bilo æivljenje v tistih Ëasih trdo in neizprosno. Skupaj so dræali v dobrem in slabem in to jim je po-magalo preæiveti. Æivljenje jim je osmiπljalo veselje do kmeËkega dela in dobri sosedski odnosi. Ti pa so skozi Ëas priËeli bledeti. VaπËani so morali za vsakdanji kruhek sto-piti v mesto in povpraπati za delo. S kmetijstvom se velike druæine niso veË mogle preæiveti. Vse manj Ëasa je bilo drug za drugega, sluæba, dru-æina in delo na kmetiji je zahtevalo svoje. Da bi si olajπali vsaj garaπko delo na poljih in travnikih, so pri-Ëeli kupovati kmetijske stroje, ki so jih razbremenili, a hkrati nevede zaprli in odtujili od sosedov. Niso se veË sreËevali na poljih, niso veË skupaj hodili na travnike, gozdovi so videvali le redke posameznike. »as pa je tekel in marsikdo v vasi se je povsem odtujil od sovaπËanov. Tako, kot na marsikaterem podro-Ëju, si dostikrat sliπal govoriti, kako lepo je bilo vËasih, ko je vladalo na-Ëelo: Vsi za enega, eden za vse. A

prostovoljcev, med katerimi je tudi prostovoljka leta, ki je opravila preko tisoË obiskov. Glede na sedanjo gospodarsko in socialno krizo je pred-lagala, naj prostovoljci obiπËejo Ëim veË starejπih, πe posebej osamljenih æena, ki jih je Ëedalje veË in same teæko priznajo, da so v teæavah. Zlasti je to aktualno v mestih, saj na podeæelju πe æivijo medsosedski odnosi, v mestih pa se ljudje slabo poznajo med seboj.

Projekt se je kar dobro prijel med æupani in na dræavni ravni, saj je tudi ministrstvo za delo, druæino in socialne zadeve vsako leto bolj naklonjeno projektu, ki je tudi v Evropi znan kot najboljπi slovenski projekt na tem podroËju. Zato bomo prihodnje leto za ta namen deleæni bistveno veË denarja, je poudarila predsednica.

V Sloveniji smo vkljuËili æe preko 60% vseh starejπih nad 65 let. Predsed-nica je razmiπljala tudi o ideji, da bi prihodnje sreËanje potekalo v TræiËu, kjer naj bi poskrbeli, da bi vsak prostovoljec dobil bon za nabavo Ëevljev, ki jih izrabijo ob svojih obiskih, kar so seveda udeleæenci z navduπenjem pozdravili.

Na koncu je dodala, da si kot predsednica ZDUS æeli tudi dobronamer-ne kritike. Kot jo je vËasih od gorenjskih predsednikov tudi deleæna, saj lahko taki predlogi pomagajo poveËati uËinkovitost dela upokojenske organizacije.

SreËanje v Kokrici so popestrili pevci meπanega pevskega zbora DU Kranj in s poskoËnimi viæami Duo Æiv iz Kranja.

F. S.

Projekt ZDUS Starejπi za starejπe

Kamniπki prostovoljci na sreËanju na Brdu in v Kokrici

kaj dosti se stvari niso obrnile na bolje.

Danes se kmetijstvo v vasi po-Ëasi, a vztrajno opuπËa. Le redki posamezniki si πe oprtajo koπ in pod roko vzamejo motiko, le redki z ljubeznijo skrbijo za ohranjanje dediπËine in obiËaje naπih dedov. Medsosedski odnosi so danes teæko vzor slogi in prijateljstvu.

Spraπujem se, Ëe je vredno. Je vredno zaradi meje, podrtega dreve-sa, sluænostne poti, asfaltirane ceste, nevoπËljivosti in lastne zagrenjeno-sti poruπiti odnose s sosedom? Je res tako prijetno hoditi drug mimo drugega in kazati obraz vseenosti? Kaj se nismo rodili z namenom, da æivljenje lepo preæivimo?

Ljudje smo druæbena bitja, brez drugih ne moremo æiveti. Zakaj ne bi v ta elitni krog vsakega posamez-nika spustili tudi svojega soseda, so-vaπËana? Vse je v naπih rokah. Polni smo ljubezni, upanja in dobrote, a je ne znamo, noËemo deliti z drugi-mi. Zakaj? Le enkrat æivimo, le en-krat smo del te skupnosti, bodimo ljudje. Ljudje z veliko zaËetnico.

Med posameznimi domaËini je zadnje Ëase tlela ideja in se krepi-la æelja, da bi se vaπËani ponovno povezali v duhu soæitja in med-sebojnega sodelovanja. Beseda je dala besedo in nekega veËera so se

sestali somiπljeniki, ki imajo pred seboj le en cilj. Povezati in za skup-no mizo posaditi vse Brezjane.

Iniciativni odbor, katerega vodja je bil Marjan Osolnik, je po πtirih produktivnih sreËanjih, kjer so se stkale ideje o aktivnostih druπtva, oblikovala pravila, logotip in cilji druπtva, 4. decembra sklical usta-novni obËni zbor. Izvolili so Ëlane disciplinske komisije, nadzornega in upravnega odbora, za predsed-nika druπtva pa potrdili Marjana Osolnika. Sloæno so sprejeli tudi druπtveni statut.

SreËanje se je odvijalo z æeljo po lepπi prihodnosti za slehernega va-

πËana Brezij nad Kamnikom. Iskre-na hvala vsakemu posamezniku, ki je z nami delil svojo dobro voljo in Ëas, πe posebej pa gospe Pavli Tomec, ki se je pri ustanovitvi dru-πtva izredno angaæirala z oblikova-njem in urejanjem administracije, Mihu Golobu in njegovi druæini za izkazano gostoljubje ter Marja-nu Osolniku za realizacijo ideje o ustanovitvi.

©portno, turistiËno in kulturno druπtvo Brezje nad Kamnikom, vse dobro na tvoji poti! Naj te bogatijo srËnost in ljubezen vseh, ki jim ni vseeno!

BOJANA LUÆAR

VaπËani Brezij nad Kamnikom ustanovili druπtvo

OO SLS KAM NIK

V OO SLS Kam nik æe li mo, da vam boæiËni Ëas prinese

mir in veselje.

Leto 2011 pa naj bo prav za vse zdravo,

sreËno in uspeπno!

»estitke tudi ob dnevu samostojnosti!

Druπtvo upokojencev Kamnik

æeli vsem upokojenkam in upokojencemprijazno leto 2011,

bogato z zdravjem, sreËo inprijetnimi trenutki.

»lani iniciativnega odbora (z leve): Elvis Kerznar, Bojana Luæar, Pavla Tomec, predsednik Marjan Osolnik in Marko Mandelj. Na sliki manj-kajo πe Mihela Gabrovec, Andrej Kuhar in Miha Golob.

»lovek ne zna voπËiti toliko æelja,kot jih zmore usliπati æivljenje.Preproste stvari, majhne pozornosti delajo Ëudeæe.Naj se jih v novem letu zgodi Ëim veË.

Vsem naπim volivcem in podpornikom se zahvaljujemo za volilno in celoletno podporo.

Vsem Ëestitamo ob prazniku samostojnosti, æelimo vesele boæiËne praznike ter sreËno novo leto 2011.

Vsak prvi Ëetrtek v mesecu od 18. do 19. ure predstavnice Æenskega odbora SDS Kamnik vabimo vse æenske naπe lokalne skupnosti, da nas obiπËejo na Maistrovi ulici 9 v Kamniku, da izmenjamo mnenja in sprejmemo vaπe predloge za boljπe in lepπe soæitje.

Vrnimo spoπtovanje delu in poπtenju.

ÆO SDS Kamnik

Sreca najprej razkrije se v oceh,

kjer najlepše zasije njen nasmeh.

Srecno 2011!

Društvo vojnih invalidov Domzalev

8 17. december 2010 IZ DRUŠTEV − ZANIMIVOSTI

917. december 2010NA©I POGOVORI - ANKETA

Kako KamniËani praznujemo boæiË in silvestrovo

V vrveæu decembrskega sobotnega dopoldneva v centru mesta lahko mar-sikaj doæiviπ in marsikoga sreËaπ. Minulo soboto nam je sonce pogrelo dlani in srce, vsi smo bili nasmejani in zadovoljni. V veselem in optimistiËnem razpol-oæenju smo naπe sogovornike povpraπali, kako praznujejo boæiË in silvestrski veËer. Nekateri od naπih sogovornikov na novoletno noË celo nastopajo za veËje druæbe v hotelih, veËina pa je najraje doma. S svojimi najbliæjimi in morda s prijatelji. Novoletne æelje tokrat nosijo v sebi globlji pomen, saj si ljudje æelijo predvsem zdravja in da bi se imeli radi. Pravijo, da vse ostalo potem pride samo po sebi...

Druæina Vidergar; oËi Valentin, mami Nina, Lan (2,5 leti) in Naj (4 meseci)

Valentin: ≈Pri nas se je zgodila pomembna æivljenjska sprememba — namreË osamosvojili smo se (smeh). PrviË na svoje... In ker imamo pre-krasen nov domek, bomo boæiË in novo leto seveda praznovali doma. Verjetno bomo povabili obe babici, tako da bodo najini trije sinovi Æan, Lan in Naj tudi med prazniki s svoji-mi najbliæjimi. Sicer nas v moji sluæbi πef vsako leto povabi na novoletno veËerjo, kar je lepa gesta. Ostali del praznikov pa preæivimo mirno in v prijetnem druæinskem vzduπju. Osebno si ob zakljuËku starega in ob zaËetku novega leta æelimo zdravja in da se imamo πe naprej tako radi. Vse ostalo potem pride samo po sebi...«

Nina: ≈Osebno si poleg tega, kar je povedal moj moæ, æelim, da bi v letu 2011 dokonËala diplomo in dobila sluæbo.«

Lan: ≈Meni bo pa BoæiËek prinesel igraËke...«

Druæina BlaæiË; oËi Mirko, mami Anja, Iris Ana (3 leta)

Anja: ≈Na zaËetku praznikov bomo najprej okrasili stanovanje in smrekico. OËka bo nato visoko dvignil naπo Iris Ano, da bo lahko sama na vrh smre-kice nataknila veliko boæiËno zvezdo. Skupaj bomo postavili tudi jaslice. Za boæiË bomo doma in na boæiËno ve-Ëerjo bomo povabili babico. Prazno-vanje bomo nadaljevali pri dedku na

Dolenjskem, novoletno noË pa bomo praznovali spet doma z naπimi prijatelji, ki imajo tudi majhne otroke. Tako je za vse najbolj prijetno.«

Iris Ana: ≈Pri mamici v sluæbi me je æe obiskal Miklavæ. BoæiËek pa mi bo prinesel novo veliko blagajno.«

Mirko: ≈BoæiËek bo za Iris Ano pod smrekico dodal tudi eno preseneËenje, ki pa je πe velika skrivnost... Saj je prav v tem Ëar daril in praznovanja...«

Griπa ©kerlec, Anja Viπnjevar, Maj ©kerlec (7 let)

Griπa: ≈Mi bomo BoæiË praznovali ≈na easy«... Nismo πe vsega dorekli. Vem pa, da bomo praznovali v druæin-skem krogu. NiË æura! (smeh)... ©efi so nas v sluæbi povabili na interno pred-novoletno zabavo. Za nas kar dobro poskrbijo. Je pa seveda odvisno, kje si v sluæbi... Novo leto pa bomo verjetno doËakali na trgu v Kamniku. NiË se z nikomer ne dogovarjamo, ker na tak veËer ne æelimo obveznosti in prilagaja-nja, Ëe pa se takrat sreËamo s kakπnimi prijatelji, smo vedno veseli...«

Anja: ≈Maj nam vedno prepeva in pleπe brake dance, zato imamo tudi letos prednovoletni koncert kar doma... (smeh). Ja, na trgu je prijetno doËakati novo leto. Pa dobro kuhano vino ima-jo... Tudi drsalke si lahko sposodimo in drsamo. Vsekakor bo zabavno.«

Maj (7 let): ≈Zabavno bo zato, ker bom jaz na trgu spuπËal rakete! Prinesel mi jih je Miklavæ. BoæiËek pa mi bo prinesel telefon. Tak ∑ Ëisto pravi. Ga potrebujem za igrice. Potem bom pa shranil πtevilke od soπolcev in se bomo lahko poklicali... Seveda sem bil priden. Pa πe dobro pleπem brake dance. Evo — lahko takoj pokaæem kar na ploËniku. Ni problema! Ampak sem prehiter, da bi me lahko fotografirali... (fotka na ploËniku je vseeno uspela).

Mira LozanËiË in kuæa Raπ≈BoæiË praznujemo v druæinskem krogu — z

moæem in najinima dvema sinovoma. Tradi-cionalno na boæiËno veËerjo æe petnajst let vabimo tudi prijatelje. Prej mi posel tega ni dovoljeval, ker sem pevka in sem vse praz-nike pela... (smeh). Pred kratkim sem pela v Parizu za ≈naπe«, ki so me vedno zelo veseli. Za novoletno noË pa bom letos spet pela v Bosni. Povabili so me v Sanjski most v Hotel ≈Zlata dolina« pri Husotu in Emini. Prepevam orientalsko juæno glasbo, pa tudi urbano folk muziko. Ob takπnih Ëudovitih dnevih, kot je danes, pa se sprehajam s svojim kuækom. Zelo rada prideva v ta park, kjer naπ Raπ kljub zimi in ledeni vodi rad namaka taËke v Kamniπki Bistrici...«

Saπo ©alamun in Manca PreπerenManca: ≈Lansko leto sva boæiË praz-

novala na turistiËni kmetiji Apartmaji Koroπec. Letos pa si bova priËarala Ëa-robno boæiËno praznovanje kar doma. Jaz sem zrasla v katoliπkem duhu, zato bova postavila pod najino smreËico tudi jaslice. Poskrbela bom za slastne slaπËice in diπeË ËajËek. Tako bo boæiË v dvoje najlepπi... Za naju je praznova-nje novega leta s prijatelji le ≈krona« zabav, ker se s ≈klapo« druæimo prav vsak vikend in se zabavamo ob druæabnih igrah. »e pa je dosti snega, se sku-paj sankamo — kot prejπnji vikend. Danes pa je tako Ëudovito sonce, da sva se odloËila za daljπi sprehod.«

Saπo: ≈Midva imava vse leto veliko obiskov, za boæiË bova pa sama. Novo leto sva do zdaj vedno praznovala doma, ker je povsod v tem Ëasu preveË gneËe in se ji rada izogneva. Ko si mlajπi, ti veliko pomeni, da hodiπ ven in æuraπ. Raje bova povabila prijatelje in se bomo ob hrani in pijaËi zabavali do jutra. ©efi v moji sluæbi so æe organizirali prednovoletno zabavo, kamor sva bila povabljena oba, povabljeni pa smo πe na interno praznovanje. Za medosebne odnose v sluæbah je zelo pomembno, da se zaposleni druæimo, spoznavamo in sprostimo tudi na takπen naËin. Z obdarovanjem pa je pri nama tako — pri Manci nosi Miklavæ, pri meni pa od nekdaj Dedek Mraz. BoæiËek je za najin okus preveË ≈ameriπki«... »e bo Manca pridna in bo πe naprej zbirala zlate zvezdice, ji bo Dedek Mraz gotovo prinesel lepo darilo (smeh)...«

Pogovarjala se je Nina Irt

Æivljenje v Argentini in Sloveniji

Janez in Brigita Jereb sta se rodila slovenskim starπem v Bue-nos Airesu, kjer æivi veËina slo-venskih Argentincev. Janezova druæina je æivela v San Justu, ki je del predmestja Buenos Airesa. Zelo blizu domaËe hiπe je stal Slovenski dom, kjer se je odvi-jalo kulturno, πportno in versko æivljenje priseljenih Slovencev.

SLOVENSKA DRUÆINA Z ARGENTINSKIM TEMPERAMENTOM

Bliæajo se prazniËni dnevi, boæiË æe tradicionalno zaznamuje-mo kot enega izmed najpomembnejπih druæinskih praznikov v letu. Praznik druæine, Ëloveπke bliæine in miru.

Druæina Jereb - Janez in Brigita ter njuni trije otroci Jani, Kata-rina in Peter so se pred tremi leti preselili v najeto hiπo v GodiË, kjer si æelijo tudi ostati, pot pa jih je iz rojstnega Buenos Airesa v Argentini pripeljala v Ljubljano pred skoraj osmimi leti.

Druæina Jereb: Janez, Peter, Brigita, Katarina in Jani ogromno Ëasa preæivi skupaj, saj v Argentini ni v navadi, da se otroke puπËa same. V vasi GodiË se poËutijo odliËno, Ëeprav na trenutke πe vedno pogreπajo Argentino in domaËe, ki so tam ostali.

V Buenos Airesu, kjer æivi veËji del izseljenih Sloven-cev, je v Slovenskih domovih za praznike v navadi postavitev æivih jaslic. Zadnji boæiË v Argentini so sveto druæino uprizorili Brigita, Janez in Jani, saj je bil Jani najmlajπi dojenËek v skupnosti.

Jani, Katarina in Peter zelo uæivajo na snegu in v naravi okoli hiπe, medtem ko se za njihove vrstni-ke v Argentini konec decembra zaËenjajo glavne poletne πolske poËitnice.

PrviË je priπel Janez v domovino svojih starπev na dopust z oËetom in mlajπo sestro tik pred osamo-svojitvijo, nepriËakovano doæivel tudi vojno, in zapustil naπo deæe-lo z æeljo, da se πe vrne. Zagotovo se v krvi Janeza in Brigite, ki sta se spoznala na enem izmed ple-sov v Slovenskem domu, pretaka tako slovenska kot argentinska kultura, vendar so starπi obeh izredno pribliæali slovenski jezik in kulturo svojim otrokom, ve-dno so bili zelo aktivni v sloven-ski skupnosti. Janez in Brigita sta mnenja, da ju je æivljenje v dveh tako raznolikih kulturah zelo obogatilo, po drugi strani pa tudi razdvojilo.

Seveda je moderna tehnologi-ja pripomogla, da se neskonËne razdalje med Slovenijo in Argen-tino vsakodnevno zbliæajo preko elektronske poπte ali skypea, pa vendar oba pogreπata sorod-nike, ki so ostali v Argentini, in se veselita domaËih, ki so se tako kot onadva vrnili v Slovenijo.

Janez razlaga, kako so Argentin-ci bolj sproπËeni od Slovencev. V deæeli v Juæni Ameriki se pri-jateljstvo sklene hitreje kot pri nas, so bolj odprti in Ëlovek se med njimi hitreje poËuti sprejete-ga kot pri nas. Zagotovo pa je v Argentini veliko πibkih toËk, med drugim velika neurejenost na po-droËju dela. »eprav so Argentin-ci ekonomsko v dosti slabπem

poloæaju kot Slovenci, razlaga Janez, so veliko bolj sproπËeni in umirjeni. Kot opaæa v Sloveniji, je za marsikaterega Slovenca delo neke vrste zatoËiπËe, beg pred druæbo. Meni, da Slovenci ne znamo dobro deliti teæave z dru-gimi v primerjavi z Argentinci, kjer lahko nekoga prviË sreËaπ na ulici, pa ti takoj pove æivljenjsko zgodbo in si tako olajπa duπo.

Janez je bil v Argentini za-poslen v slovenskem podjetju

Iskratel iz Kranja. Leta 2002 je v Ëasu argentinske krize dobil moænost, da se zaposl i v Slo -veni j i a l i s i iπËe novo zaposl i tev v Argentini. Tako Janezu kot Brigiti slovenska kultura vsekakor ni bi la tuja, Ëeprav imata oba obËutek pripad-nosti tako sloven-ski kot argentinski narodnosti, vendar sta se po tehtnem razmisleku odloËila, da sprejmeta novo æivljenjsko izkuπnjo in sta se z enolet-nim Janijem pre-selila v Slovenijo. Oba z nasmeπkom pripomnita, da je vËasih potrebno bolj posluπati srce kot razum, Ëeprav priznavata, da je srce na trenutke π e v e d n o m a l c e razdvojeno med Slovenijo in Argen-tino.

Janez in Brigita ponosno povesta, da jima je njuna druæina v Argentini predala slovenski jezik z ljubeznijo, veliko pa sta govorila slovensko tudi s pri-jatelji v Slovenskih domovih. Danes s svojimi tremi otroki govo-rita tako slovensko kot πpansko, vendar otrok nikakor ne silita k uËenju πpanskega jezika. Otroci so se spontano pridruæili, ko sta se med seboj pogovarjala v πpanπËini. Dandanes se v Argen-tini veliko mladih Slovencev πe vedno druæi v Slovenskih domo-vih, so pa tudi zelo vkljuËeni v argentinsko druæbo, zato mlajπe generacije teæje ohranjajo stik s slovenskim jezikom. Ko sta Janez in Brigita πe æivela v Buenos Ai-resu, sta bila vselej vesela obiska Slovencev, πe posebej pa jima je ostal v spominu koncert ansam-bla Slovenija, ki je gostoval skupaj s Kamniπkimi koledniki.

V GodiËu, kjer druæina Jereb uæiva v naravi, so jih vaπËani sprejeli zelo lepo, zadovoljno pove Janez. PoËutijo se odliËno, predvsem poleti, ko je na vasi veliko otroπkega æivæava. Sosedje vedo, da prihajajo iz Argentine, s sosedo, ki je bila na obisku v Ar-gentini, veËkrat poklepetajo na to temo.

Tudi druæinski prijatelji bi radi nekoË odπli na ogled Argen-tine. Druæina Jereb se je skupaj s tremi otroki podala na obisk k

domaËim v Argentino leta 2007, kdaj bo naslednji obisk, πe ne vedo. Najstarejπi osemletni Jani, ki se je rodil v Argentini, Ëuti pri-padnost Argentini, saj ga v nek-danjem okolju πe vedno Ëaka æel-vica, za katero sedaj skrbi dedek. Janez pojasni, da je Argentina za slovenske razmere ogromna deæela, kjer ni tako preprosto narediti nedeljskega izleta z en-ega konca dræave na drugega kot v Sloveniji, zato mu je æal, da ni videl toliko Argentine, kot bi si æelel. Navduπilo ga je okolje Men-doze in BariloË, æeli pa si nekoË ogledati Ognjeno zemljo.

Praznovanje po slovensko in argentinsko

V Argentini je zelo prisotno æivljenje v skupnosti, tudi med prazniki. BoæiË je velik druæinski praznik. Na Nochebuena, sveti veËer, se zberejo πirπe druæine skupaj in se ves veËer druæijo ob dobri hrani. Argentinski tem-perament se zagotovo pozna tudi pri druæenju za praznike. Tudi Slovenci v Argentini praznujejo boæiËne praznike tako kot v Slo-veniji, posebej zanimiv je boæiË-ni zajtrk v Slov-enskem domu, kjer se prijatelji druæijo ob slov-enski in argen-tinski hrani. V Argentini otroke o b d a r i ‘ P a p á Noel’ (BoæiËek), v Slovenij i pa o s e m l e t n e g a Janija, sedemlet-no Katarino in πtiriletnega Pe-tra obdari Mikla-væ. Za novoletne praznike zaËnejo v Argentini s po-letnimi πolskimi poËitnicami in v s e p r a z n i k e preæivijo zunaj v naravi, prevej drugaËe kot pri nas. VËasih se je Janezu in Brigiti zdelo normalno, da praznujejo boæiË sredi vroËine, danes pa jim je vπeË, Ëe je zunaj pobeljeno s snegom.

V Sloveniji je teæko dobiti ar-gentinsko hrano, zato je pri Jere-bovih za praznike na mizi predv-sem slovenska kulinarika. Janez in Brigita sta vesela, da sta odkri-la, kje lahko kupujeta argetinski Ëaj Mate, saj je za argentinsko kul-turo pitje mateja tako pomemben obred kot za Slovence pogovor ob kavi. Vedno se razveselijo, ko jim uspe dobiti na mizo ‘dulce de leche’ (argentinske mleËne marmelade), ‘galletitas de agua’ (vodenih piπkotov)... Za praznike

pogreπata argentinsko govedino, saj je zaradi paπe goveda na tra-vnikih skozi vse leto meso veliko mehkejπe kot slovensko. Argen-tinska govedina se stopi v ustih kot maslo, pravi Janez, zagotavlja pa, da se zares v Argentini poje ogromno mesa. Lahko, da so ljudje v Argentini bolj revni kot pri nas, vendar hrane nikoli ni manjkalo, saj ima druæenje ob hrani tudi pomembno socialno komponento.

V Buenos Airesu je meπanica evropskih priseljencev, zato se prazniËni obiËaji le ne razliku-jejo tako veliko od naπih. Tako, kot v Sloveniji, se postavlja no-voletne jelke z okraski in piπkoti, pripravi se jaslice, ki pa niso tako raznolike kot pri nas. Druæina Je-reb z veseljem vsako leto okrasi hiπo z jelko in jaslimi, pogreπajo pa obiËaj æivih jaslic, ki jih red-no uprizarjajo v Argentini. Tam je obiËaj, da najmlajπi dojenËek moπkega spola v skupnosti sku-paj s starπi predstavlja sveto druæino v æivih jaslih in po nakl-juËju je pripadla ta vloga pred leti druæini Jereb, ki je z vese-ljem sodelovala s sinom Janijem v tem posebnem obiËaju, preden

se je odpravila v Slovenijo novim dogodivπËinam naproti.

Zanimivo je obdarovanje za novoletne praznike, ko deloda-jalci obdarijo svoje usluæbence s ‘pan dulce’, posebnim sladkim kolaËem, in ’sidra‘, alkoholnim jabolËnikom.

Janezu in Brigiti se zdi zelo pomembno, da spremljata svoje otroke pri odraπËanju, jih spod-bujata pri njihovem razvoju in samostojnosti. Veliko Ëasa pre-bijejo skupaj, saj v Argentini ne znajo pustiti otroka samega. Za praznike bodo skupaj πe veË. Uæivajo v skupnem druæenju, pogovorih in glasbi. Slovenski in argentinski.

BOJANA KLEMENC

Planinsko druπtvoKamnik

æeli vsem planincemin ljubiteljem goralepe praznike.V letu 2011 pa sreËno potin veliko uæitkov ob obiskovanjunaπih lepih gora in narave.

10 17. december 2010 JASLI»ARSTVO IN BOÆI»NI »AS

V GodiËu je Tone Podjed tudi le-tos postavil jasli, ki v predboæiËnem Ëasu kar vabijo k ogledu, saj so res nekaj posebnega. Zavzemajo po-vrπino okrog 50 kvadratnih metrov, navduπijo pa nas z neverjetnimi ma-ketami bajt z Velike planine, plan-πarskim stanom, Preskarjevo bajto, kapelico Marije Sneæne, zgornjo in spodnjo postajo æiËnice na Veliko planino, domom v Kamniπki Bistrici, hiπo in cerkvijo na Svetem Primoæu ter drugimi maketami in figurami. Vse podrobnosti v zvezi z izdelavo in postavitvijo jaslic Tone z veseljem razloæi obiskovalcem. Dobre volje jih priËaka na domaËem dvoriπËu na naslovu GodiË 81 c, kjer si jasli lahko ogledate vsak dan od 9. do 20. ure vse tja do sveËenice.

U. L.

Prihaja boæiËni Ëas, za mar-sikaterega najlepπi Ëas v letu. Kaj vam pomeni boæiË, kako doæivljate ta Ëas?

BoæiËni Ëas in priprava na boæiË je pri vsakem Ëloveku nekoliko drugaËna. Zelo velik vpliv na moje

O adventnem Ëasu, boæiËu in jaslicah s πmarskim æupnikom Janezom GerËarjem

≈Jaslice, ki sem jih izdelal, sem poklanjal ljudem«

doæivljanje adventnega in boæiËne-ga Ëasa ima spominjanje na otro-πka leta, na domaËo druæino, na skupne svete veËere in priprave na ta veËer, na obisk polnoËnice, vËasih tudi z baklami do cerkve, ki je bila od naπega doma oddaljena

pribliæno 4 km. Druæinske jaslice smo skupaj s starπi postavljali v ≈hi-πi« (danes bi rekli v dnevni sobi), ob naπi druæinski hiπi pa stoji kape-

lica in v njej smo jaslice postavljali otroci. ©e prej smo jih izrezljali iz vezane ploπËe ali pa smo naredili modelËke iz gline, vlivali figurice iz mavca, tudi svinca. Na boæiËni veËer smo skupaj okrasili boæiËno drevesce, po poboænosti svetega

postavijo pod boæiËno drevo, v bohkov kot. Simbolizirajo rojstvo Jezusa. Sami izdeluje-te jaslice?

Otroπko izdelovanje in druæin-sko postavljanje jaslic je pri meni vzbudilo veliko navduπenje, ki tra-ja πe danes. Kot æupnik v Trebnjem sem bil mesec dni v Rimu in tam naπel trgovino, ki je prodajala kalu-pe za izdelovanje jaslic. Z velikimi teæavami sem jih prinesel Ëez mejo in se takrat odloËil, da jih nikoli ne bom prodajal. Vlil sem veliko jaslic. Vendar poudarjam, da to vlivanje jaslic iz mavca ni nobena umet-nost, jaz nisem jasliËar. Zanimivo je æe, ko sem se na primer malo ≈preveË« zanimal pri kakπen jasli-Ëarju, kako se jaslice barva, sem bil kaj hitro zunaj njegove delavnice. Zame je pomembno to, da so moje jaslice πle v svet, med ljudi.

Namesto z gledanjem televizije sem se pribliæno dva meseca v letu zamotil z vlivanjem, barvanjem jas-lic. Te jaslice, vËasih tudi po dvaj-set na leto, sem potem poklonil ljudem. Ko sem s Trebnjega priπel v ©marco, jaslic nisem izdeloval veË le sam, temveË tudi skupaj z mladino. To je bilo posebno doæi-vetje, velik uæitek. Z mavcem smo naredili ≈svinjarijo« po celi hiπi. Jaslice smo namreË izdelovali v garaæi, mladinci pa so hodili tudi v nadstropje in raznesli mavec vse-povsod. Kalupe jaslic sem posodil tudi sosednjim æupnijam, da so jih mladinci lahko izdelovali. Ne mo-rem opisati, kakπno navduπenje, kakπno veselje je bilo prisotno pri otrocih in pri meni ob izdelo-vanju.

Jaslice vlivam in barvam πe se-daj, vendar veliko manj. Izdajati so me zaËele oËi, veË modelov, ki sem jih posojal, pa se tudi ni vrnilo ali so se vrnili uniËeni in razrezani, nekateri so razpadli. Vse, kar mi je ostalo, sem zato lani izroËil ©ma-rËanu Simonu, ki zdaj nadaljuje z izdelovanjem jaslic.

V πmarski cerkvi se oko vsa-ko leto nauæije pogledov na drugaËne jaslice.

V cerkvi smo skupaj z mladinci v preteklih letih res postavili veË raznovrstnih jaslic, razliËnih ve-likosti in iz razliËnih materialov. Kljub temu, da je zgodba v ozadju jaslic vedno enaka, se mi zdi lepo in zanimivo, da nam boæiË v ©mar-

ci vsako leto priËarajo drugaËne jaslice. Pred leti je bilo v mladinski skupini tudi dekle z imenom Tina (sedaj je æe mamica treh otrok), ki ima poseben Ëut za umetnost in je eno leto za cerkev izdelala jaslice iz gline, drugo leto iz pleksi stekla. V ©marci imamo tudi jaslice, ki jih je iz Filipinov prinesel misijonar Joæko Kramar. Lani smo imeli po-sebej velike, za letos pa imam æe zasnovano idejo, jaslice pa bomo v cerkvi zaËeli postavljati teden pred boæiËem. V æupniπËu nimam veliko prostora, a jaslice vedno po-stavim tudi tam.

Izdelovanje, postavljanje jaslic, okraπevanje boæiËnega drevesca ... Kaj adventnemu Ëasu v ©marci πe daje Ëar?

V tem tednu bomo v πmarski cerkvi priËeli z boæiËno devet- dnevnico. Povabimo otroke, poje-mo, molimo... Na zaËetku adventa smo pri verouku razdelili advent-ne koledarje. Nekateri otroci v ad-ventno dogajanje povabijo starπe, da skupaj ob adventnem venËku zveËer molijo. To so lahko zelo prijetni skupni druæinski trenut-ki doæivljanja adventnega Ëasa. Vem, da so v nekaterih druæinah naπe æupnije to res lepi veËeri. Po-seben Ëar daje Ëasu upanja in pri-Ëakovanja LuË miru. Tistega leta, ko sem priπel v ©marco, je bila ta ≈luËka« prviË v Sloveniji. Takrat je skavti πe niso nosili tako kot da-nes. SluËajno sem izvedel, da se ≈luËka« nahaja v Sloveniji in pri-nesel sem jo v cerkev. Na zaËetku svete maπe na sveti veËer smo jo razdelili med ljudi in ko sem πel pozno zveËer iz cerkve v æupni-

πËe, so na oknih gorele te ≈luËke«. Ne morem opisati, kakπni obËutki so me takrat prevzeli. ObËutki, ko Ëutiπ, da so ljudje LuË miru, ki je priπla iz votline Kristusovega roj-stva in katere namen je πirjenje miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi, vzeli za svojo.

Blagoslovljene boæiËne praz-nike æelim vsem bralcem Kam-niπkega obËana; ob praznova-nju pa ne pozabimo na tistega, Ëigar rojstni dan obhajamo, in na tiste, zaradi katerih se je ta rodil na svet. (æupnik æupnije ©marca Duplica)

Katja Trotoπek in Andrej GraπiË

Z modeli πmarskega æupnika jaslice danes izdeluje ©marËan Simon Zor-man. Jaslice postavi na prostem pred druæinsko hiπo, ogleda pa si jih lahko vsak od boæiËa do sveËnice.

©marski æupnik Janez GerËar med izdelovanjem (barvanjem) jaslic. Jaslice je rad poklanjal razliËnim ljudem, veËim je posodil in konËno ©marËanu Simonu tudi poklonil modele za izdelovanje jaslic.

Oko se v πmarski cerkvi vsako leto nauæije pogleda na druge jaslice.

Jaslice pod kamniπkimi planinami

Ata in mama, pa topla (samo ena!) soba. Kako lep je bil ti-sti Ëas in tisti boæiË! Ljubezen in veselje, da imaπ nekoga, ko prideπ domov, je nadomestila vse tisto, kar je ljudem takrat manjkalo.

Pa danes? Vedno pogostejπi so skrhani in odtujeni odnosi med starπi in otroki, osamljenost starejπih, teæje premostljivo je pomanjkanje, ameriπki stil æivljenja je dodobra posegel v sræ starega kontitentalnega æivljenja. Vse to se odraæa tudi v praznovanju boæiËnih praznikov.

Pot nas je tokrat pripeljala na lepo ravnico v najjuænejπi del naπe obËine v ©marco, kjer stoji cerkvica sv. Mavricija. Zapletli smo se v pogovor s tamkajπnjim æupnikom Janezom GerËarjem, ki je spregovoril o svojem doæivljanju in pomenu adventnega in boæiËnega Ëasa ter o izdelovanju, postavljanju in poklanjanju jaslic ljudem. Topel pogovor z njim naj nam priËara zdruæitev simbolnega in tistega starega, lepega duha boæiËa nekoË s sodobno druæino in Ëasom ter nas s tem popelje v Ëim lepπe prihajajoËe boæiËne in novoletne praznike.

veËera, to je obhodom vseh pros-torov z molitvijo, kropljenjem in kajenjem, je oËe zaigral na klavir, ostali pa smo kljub malo slabπemu posluhu zapeli sveto noË. Posebno otroπko veselje so prinesli bonbo-ni sorodnikov iz Amerike, ki so se na sveti veËer iznenada znaπli med jaslicami, otroci pa smo rekli, da nam jih je prinesel JezuπËek. Vsi sveti veËeri naπe druæine, imam pet bratov in pet sester, so bili zelo dragoceni. Za vedno ostanejo del tebe.

BoæiË ima pomen v globokem doæivljanju svetega veËera, v roj-stvu Jezusa, v upanju, ki se je zaËe-lo. »ar boæiËa je v domaËem praz-novanju, v toplini, v druæinskih sreËanjih, druæinskih vrednotah, majhnih, a tako pomembnih po-zornostih.

Je πe kakπen boæiË, poleg druæinskih praznovanj iz otro-πtva, postavljen pri vas na prav posebno mesto?

Kot otrok sem boæiË praznoval v veliki druæini. Preden sem priπel za æupnika v ©marco, sem sluæboval v Trebnjem. Tam sem bil na sveti ve-Ëer skupaj s kaplanom in gospodi-njo. V ©marci pa sem bil prvo leto povsem sam. Nikoli ne bom poza-bil tistega boæiËa. V cerkvi je bilo krasno vzduπje, ko pa sem priπel v æupniπËe, ni bilo nikjer nikogar. Blagoslovil sem prostore, potem pa je sledila priprava ≈slavnostne veËerje«. PoËutil sem se osamlje-nega. Zato razumem, kako je ne-katerim ljudem hudo in teæko, ko so za praznike sami. Takrat sem se vzpodbujal z besedami, da vendar-le nisem sam, sem z Gospodom, ki ga zdaj oznanjam.

Nekaj dni zatem je k meni pri-πla neka faranka in mi rekla: ≈Go-spod, vem, da ste sam, vendar ne mislite, da nihËe ne misli na vas,« in mi poklonila pecivo - praπiËke. Takrat mi je bilo tako lepo. Da ne-kdo name takrat pomisli ... To so take majhne stvari, ki pa nekomu ogromno pomenijo. In tudi to je lepota boæiËa.

Spomnim se svetega veËera pri vojakih. Takrat sem imel æe nare-jeno prvo stopnjo teoloπke fakul-tete, zato sem bil poslan na Ohrid, najdlje kot se je takrat dalo. Dan pred boæiËem smo, tako kot vsak drug dan, gradili avtokamp za vo-jaπke stareπine. Z delom oziroma garanjem smo zaËeli zarana in konËevali v mraku. Po konËanem delu nas je Ëakala le πe veËerja in spanje. Z domæalskim in hrvaπkim bogoslovcem smo πli med prvimi k veËerji, hitro pojedli in si nato ukradli Ëas zase. Ob skromni sve-tlobi æepne svetilke smo v odmak-njenem delu parka prebrali iz pre-tihotapljenega majhnega Svetega pisma odlomek o Jezusovem roj-stvu in zmolili tretjo desetko ve-selega dela roænega venca. Kmalu so nas iskali in æe smo hiteli v po-stelje. Vendar, to je bil zame en najlepπih boæiËev. Tisti ukradeni trenutki, naπi trenutki, v okolju, kjer so bili naπi predpostavljeni veËinoma nasprotne vere, so ne-pozabni in obËutki nepopisni. To so bili tudi trenutki brez vsakrπne skrbi, ali bodo gorele vse sveËe ali bodo priπli ministranti, ki me da-nes pred veËjimi prazniki nekoli-ko vznemirjajo.

BoæiËne jaslice so figurice, ki se v boæiËnem Ëasu obiËajno

Bliža se najlepši Ëas v letu,

ko bo Ëarobnost na široko odprla vrata do naših src.

Naj bo sreËa v majhnih stvareh,

toplih ljudeh in v stisnjenih dlaneh.

Želimo vam veliko lepih trenutkov,

za vse ostalo bomo poskrbeli

v Zavarovalnici Triglav,

ki za vas vse dni v letu

ustvarja varnejšo prihodnost.

podjetje za avtomobilske storitved.o.o.

NUDIMO VAM VSA AVTOELEKTRI»NA POPRAVILA NA OSEBNIH, DOSTAVNIH IN TOVORNIH VOZILIH

ZAMENJAVA ALTERNATORJEV IN ZAGANJA»EVPO SISTEMU STARO ZA NOVO

Borut PangerπiË, s.p.Markovo 1a, Kamnik,

Tel./faks: 01/831 72 20, GSM: 041/636 556GSM: 051/636 556

SERVIS IN PRODAJA AKUMULATORJEV

AKCIJA AKUMULATORJEV

Vsem strankam, poslovnim partnerjem in ostalim voπËimo vesele boæiËne praznike

ter sreËno, predvsem pa zdravo v letu 2011.

POPUSTA PRI NAKUPU NOVEGA AKUMULATORJA

- KONTROLA VA©EGA AKUMULATORJA- DEPONIRANJE IZTRO©ENEGA STAREGA AKUMULATORJA

1117. december 2010PRAZNI»NI »AS

Kmetija Jamšek - Sveže domače mleko Kmetija Jamšek - Sveže domače mleko

Moste 103, 1218 Komenda, www.kmetija-jamsek.si

Srečno 2011in pr ijetne božične pr aznike

MLEKOMATI: • na Steletovi ulici

ob Mercator centru• Bakovnik

v bližini Pošte• Medvedova ulica

v bližini gostišča Cesar

������������������������������������������������������������������������������������������������

���������������������������������

����������������

������

Občani Kamnika izkoristite 15 % popust na kopanje v Termah Snovik, ki vam ga s subvencijo omogoča občina Kamnik.

Srečno 2011!Terme Snovik - Kamnik, Tel.: +386 (1) 83 44 100, [email protected], www.terme-snovik.siTe

rme

Snov

ik- K

amni

k d.

o.o.

I

R IM

AG

E

Praznični december v Termah Snovik25. 12. ob 17. uri OBISK BOŽIČKA NA BAZENU

26. 12. ob 17. uri OGLED ŽIVIH JASLIC Z GIANNIJEM RIJAVCEM PRI TERMAH SNOVIK

29. 12. ob 20. uri KONCERT VIOLINE IN GONGA NA NOČNEM KOPANJU

31. 12. od 20. ure dalje SILVESTROVANJE NA BAZENU, igra TRIO ŠE PA ŠE, cena 60,00 €

ZVEZDA SEM - jubilejne desete æive jaslice

Skavti Mamutovega stega Kam-nik 1 letos æe jubilejno deseto leto pri franËiπkanih v Kam-niku pripravljamo uprizoritev æivih jaslic. Letos smo ji dali na-slov ZVEZDA SEM.

Za uvodno motivacijo smo se voditelji in voditeljice zbrali sku-paj, odprli kuharske knjige in se lotili izdelovanja piπkotov v ob-liki zvezdic. Potrebovali smo kar nekaj ur in konËni rezultat so bile polne posode piπkotnih zvezdic raznih velikosti. Z veseljem so jih naslednji dan pozobali naπi skav-ti in skavtinje, ko smo predstavili

BoæiËni Ëas tudi letos v znamenju æivih jaslic in LuËi miru

Sprejemi v cerkvah kamniπke obËine:18. 12: ©martno v Tuhinju ob 18. uri 19. 12: Nevlje ob 10. uri, franËiπkani ob 8.30 in 10.30 20. 12: Mekinje ob 18. uri, Stranje ob 18. uri, Zgornji Tuhinj ob 18. uri21. 12: Sela ob 17. uri22. 12: ©utna ob 18. uri

Kamniπki skavti so minulo nedeljo v Ljubljani prevzeli LuË miru iz Betlehema in jo ponesli v svoje mesto. Foto: Sebastijan KavËiË.

Podvodniki in vodniki so æe spekli okusne piπkote. Foto: Matej Za-bret.

Naπe najmlajπe zvezde. Foto: Erika Klemenc.

Zate imam LuË - naslov letoπnje poslanice LMB.

podrobnosti letoπnjega scenarija. V tem trenutku so vloge razdelje-ne, izdelujejo se kostumi in scena, otroci se uËijo besedila, usklaju-jejo se zadnje podrobnosti glede æivali, ki bodo popestrile dogaja-nje. Skavti in skavtinje se zbirajo v manjπih skupinah in izdelujejo piπkote, ki jih boste tudi vi - obis-kovalci lahko poskusili. Na boæiË-ni veËer, 24. decembra, bomo ob 18. uri s svojim sodelovanjem popestrili otroπko polnoËnico in predstavili glavno zvezdo in osta-le zvezdice boæiËne noËi. Po sveti maπi, ob 19. uri, se bomo preselili na samostanski vrt, kamor se bo naselil vrveæ v mestu Betlehem, angelsko petje, urejena bo pot na Betlehemske poljane, pastirci

bodo pasli ovËke, zakurili ogenj, izdelovali darila za Jezusa, angel bo oznanil veselo novico, trije kralji bodo modrovali... V hlevË-ku na slamci bo drobno dete v

bo glavni sprejem pri franËi-πkanih 19. decembra pri mla-dinski sveti maπi ob 18. uri.

LuË miru iz Betlehema bodo 22. decembra na zadnji letoπ-nji seji sprejeli tudi æupan, ob-Ëinski svetniki in svetnice.

Letoπnji plamen nosi s seboj poslanico Zate imam LuË. Ponesi-te v svoj dom to LuË in jo delite s svojimi domaËimi, sosedi in prija-telji. Na sveti veËer naj ta plamen gori tako na vaπih okenskih poli-cah kot tudi v vaπih srcih. Skav-tinje in skavti vam æelimo obilo miru in topline ter vse dobro v prihajajoËem letu.

voditelji in voditeljice Mamutovega stega Kamnik 1

TuristiËno druπtvo Tuhinjska dolina, ki je poznano po organizaciji etno-grafskih prireditev, bo tudi letos boæiËno praznovanje obogatilo s prireditvijo v Bizjakovih dolinah. ©e preden se bo v Betlehemu z æivimi jaslicami zaËela odvijati boæiËna zgodba o rojstvu odreπenika, pa bo nedaleË stran oæivela kmeËka izba na predboæiËni veËer. Kar tri mesece Ëlani TuristiËnega druπtva Tuhinjska dolina in sosednjih druπtev pripravljajo predstavo, ki bo po scenariju sodeË prava posebnost. Oæiveli bodo obiËaji iz naπe bogate preteklosti, za-diπalo bo po kadilu in potici ob neænih boæiËnih pesmih in druæinski molitvi ob jaslicah.

Predsednik TuristiËnega druπtva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je na tiskovni konferenci 15. decembra v Termah Snovik s ponosom govoril o letoπnjem nad-vse zanimivem boæiËnem dogajanju v Bizjakovih dolinah, upajo, da jim ga bo uspelo predstaviti πirπemu krogu ljudi preko TV Slovenija. ≈Dolina v Snoviku je velika, sprejme lahko veliko ljudi, zato vsi prijazno vabljeni. V ta obseæen projekt je vloæeno veliko energije in volje tudi drugih druπtev Tuhinjske doline in je sad dobrega sodelovanja«, je med drugim poudaril Ivan Hribar.

Zdenka KlanËnik in Manja Æebaljec, Ëlanici organizacijskega odbora, sta predstavili potek programa domaËih igralcev, ki bodo pred priËetkom predsta-ve BoæiËne zgodbe z æivimi jaslimi prikazali priprave na Sveti veËer v idiliËnem kmeËkem ambientu ob soæitju treh generacij, hlapcev in vaπkih posebneæev. Po druæinskih pripravah na veliko praznovanje bo sprevod krenil proti Betlehemu in naprej do Ëudeænega kraja rojstva in sreËanja s pastirji, konjeniki, tremi kralji. Velik dogodek bodo naznanjali pristni zvoki Ëisto pravih zvonov v kapeli. BoæiËno zgodbo bo obogatil ambasador miru in veËni romantik Gianni Rijavec

s projektom Beli golob - to je dobrodelna fundacija, katere glavni namen je πirjenje ideje o miru v Sloveniji in po svetu. Vse to je poslanstvo boæiËa. ≈Da bi bil del æivih jaslic v tako lepem naravnem in kmeËkem okolju se mi πe ni zgodilo. Ta dogodek ima dobrodelno noto, kar lahko naredijo le dobri ljudje, in ljudje iz te doline imajo duπo. Vesel in poËaπËen sem, da bom del teh jaslic na povabilo Ivana Hribarja. BoæiËne pesmi bom pel v æivo ob jaslicah med pastirji ob spremljavi klavirja«, je bil navduπen Gianni.

Zdenka in Manja zadovoljni ugotavljata, da je zanimanje domaËih igralcev, drugih sodelavcev in ustvarjalcev precejπnje. Projekt je velik, v njem bo sodelo-valo pribliæno sto domaËinov in okoliËanov, ki so se vsi odpovedali honorarju.

Predstava bo na ogled 26. decembra s priËetkom ob 17. uri in bo trajala dobro uro. V primeru deæja jo bodo prestavili na 2. januar, saj je, po besedah

Hribarja, v letoπnjo predstavo vloæeno ogromno dela in bi bilo πkoda, Ëe je zaradi deæja ne bi izvedli. Vstopnina bo 5 evrov za odrasle in 2 evra za otroke, za skupine pa 4 evre. IzkupiËek od prodanih vstopnic bo name-njen druæini iz Slovenije, ki so jo prizadele poplave, denarna sredstva ji bodo osebno izroËili. V vstopnini je vkljuËena dobro-doπlica z aperitivom, Ëajem in domaËimi dobrotami. Obisko-valci se bodo lahko pogreli ob ognju in uæivali v soju boæiËne svetlobe. Tako edinstvenega dogodka ne smemo zamuditi!

VERA MEJA»

Kar sto Tuhinjcev se pripravlja na edinstveno uprizoritev boæiËne zgodbe

Letoπnja boæiËna predstava v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik bo prava posebnost. 26. decembra bodo obudili æive jaslice, neda-leË stran bo oæivela kmeËka izba z druæinsko zgodbo na predboæiËni veËer, zadiπalo bo po potici, kadilu, zapeli bodi zvonovi...«, sta na novinarski konferenci v Termah Snovik povedali Ëlanici organizacij-skega odbora Zdenka KlanËnik in Manja Æebaljec. BoæiËno zgodbo bo obogatil znan pevec in ambasador miru Gianni Rijavec s petjem v æivo med pastirji.

varnih rokah Marije in Joæef bo skrbel, da bo obema udobno in toplo. Novorojeni Kralj je naπa zvezda, ki se rojeva za nas in nam daje upanje. Vabljeni!

LU» MIRU IZ BETLEHEMA - dvajseto leto zapored

V teh dneh prihaja LuË miru iz Betlehema - plamen, ki je vsako leto priægan na kraju Jezusovega rojstva. Kamniπki skavti smo LuË miru prevzeli v Ljubljani minulo nedeljo, 12. decembra, kamor je prispela iz Dunaja. V Kamniku

ObiπËite nas od torka do sobote od 10. do 22. ure, ob nedeljah od 12. do 15. ure.

Vsem æelimo prijetne boæiËne praznike, v novem letu pa obilo sreËe, zdravja in veselja!

12 17. december 2010 PRAZNI»NI DECEMBER

Tudi letos je v dvorano mekinjskega Doma priπel sveti Miklavæ. 4. decembra ga je v spremstvu starπev priËakalo blizu 90 otrok, najveË iz æupnij Nevlje in Me-kinje. Tudi prisotnosti mekinjskega æupnika g. Pavla Pibernika smo bili zelo veseli.

Za uvod je meπani otroπko-mladinski cerkveni pevski zbor iz Mekinj pod vodstvom zborovodkinje Katje Sa-nabor in ob spremljavi organista Aleπa Seduπaka zapel Miklavæevo pesmico.

In pred samim prihodom sv. Miklavæa so na njego-vo pisno proπnjo mekinjski veroukarji zaigrali pouËno igrico v πtirih prizorih z naslovom ≈»e ima Miklavæ zamudo«. Otroka Franci (Kristjan Suπnik) in njegova sestrica Mojca (Klara Strehar) sta ravno ugotavljala, da jima Miklavæ po svojih angelih ni prinesel tistega, kar sta si πe posebej æelela. Kakπne zveze s svetim Mi-klavæem imata njuna starπa, ki jima æe prej niso bile vπeË njune proπnje: za lak za nohte, za piπtolo, za novo igrico za raËunalnik.

A prezasedeni sveti Miklavæ jima je v priloæenem pismu zagotovil, da ju tudi letos, le malo pozneje,

KOSEC ALOJZIJ S.P.

R O L E T EÆALUZIJE

Tel. 01/723 72 84www.sencila-kosec.com

Lep boæiË in sreËno

2011!

Miklavæ v MekinjahobiπËe πe osebno. Franci in Mojca sta Ëas Ëakanja na Miklavæev obisk dobro izkoristila. Ubogala sta svojo mami (Neæa Jerman) in oËija (Leon Bernot). Pridno sta se uËila, pomagala stari teti Micki (Tina Opravπ) in v adventnih veËerih pridno molila v druæinskem krogu. Nista sledila slabim zgledom in predlogom prijateljev (Matej Strehar, Miha UrπiË). Seveda sta bila peklenπËka (Jan FtiËar in Ambroæ Krt) nad lepim vedenjem Francija in Mojce skrajno razoËarana. Njuna molitev je hudob-ca naravnost odpihnila.

Ob koncu igrice je zares priπel sveti Miklavæ. Lepo je obdaril Mojco in Francija in seveda vse ostale otroke v nabito polni dvorani.

Za reæijo igrice je zopet poskrbela uËiteljica Bernar-da Rifel, za celotno organizacijo sestra Sabina Vakselj, za ozvoËenje in razsvetljavo Tomo Smolnikar, za po-moË Miklavæu pri darilih pa neveljska Karitas. Hvala za dobro sodelovanje tudi KS Mekinje, ©KD Mekinje, mekinjskima ministrantoma Blaæu Letnarju in Gaπperju Slapniku,...

MILAN WINDSCHNURER

Damjana Humar Slanovec

Novi trg 26b, 1240 KamnikTel.: 01 831 75 75

DELOVNI ČASPONEDELJEK - PETEK 8.00 - 19.00SOBOTA 8.00 - 12. 00

frizerski STUDIO D

PRODAJA

1234 MENGE�, Gorenjska c.11, tel: 01 724 73 10, fax: 01 723 72 26, e-po�ta: [email protected]

TomπiËeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888

Po ugodnih cenah nudimo:

Velika izbira aranæiranih daril.»e nimate idej za darilo,

podarite DARILNE BONE.ObiπËite nas od 7h - 19h, ob sobotah od 8h - 12h!

NOVOLETNI PROGRAM

smrekice 0,5-2 m, okraski, luËke,

jaslice, pastirËki ...

VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, πpile, deæe za mast, RP sodi za vino, lonci veliki, pasterizator za vkuhavanje, PVC prti za mize, posoda, gospodinjski aparati ...

VSE ZA ©IVANJE: πivanke, sukanci, elastike

POHODNE DEREZEveË vrst

SVETI MIKLAVÆ PE»E PI©KOTEO t r o π k i s m e h i n

vriπË je na Miklavæevo nedeljo napolnil tudi Mercator center Kam-nik. Otroci s starπi, ded-ki in babicami so z ne-strpnim priËakovanjem priπli pozdravit prvega od treh dobrih moæ sv. Miklavæa, ki jih je prijaz-no sprejel, jih povpraπal ali so bili pridni in ubo-gali starπe, vzgojiteljice in uËiteljice. Ta pridne je pohvalil, tiste, ki so si upali priznati, da so kaj tudi uπpiËili, pa je priza-nesljivo oπtel, prav vse pa je razveselil s sladki-mi bomboni.

Tako otroci kot odra-sli so se z zanimanjem pridruæili animacijski predstavi o prijetnem prazniËnem opravilu - Miklavæevi peki piπko-tov, na pomoË pa mu je priskoËil pojoËi kuhar.

VERA MEJA»

Miklavæ je priπel z Malega gradu

December je prav poseben me-sec v letu, v znamenju luËi, voπËil, daril in obiskov treh dobrih moæ: Miklavæa, BoæiËka in dedka Mraza. Prvi in najstarejπi od njih — sv. Mi-klavæ je tudi letos obiskal otroke po razliËnih krajih naπe obËine. Osrednje Miklavæevanje v Kam-niku je v nedeljo, 5. decembra, pripravilo Kulturno druπtvo dr. Franceta Steleta. Na poboËju Ma-lega gradu so uprizorili predstavo in skupaj s πtevilnimi obiskovalci, ki jih mraz ni odvrnil od udeleæbe

na prijetnem dogodku, priklicali Miklavæa. V spremstvu sv. Petra, kljuËarja, angelËkov in parkljev se je Miklavæ podal med otroke in jih nagovarjal ter spraπeval o njihovi pridnosti in ubogljivosti, jim delil

bonbone in povabil tudi k stojni-cam, ki so jih pridne tunjiπke go-spodinje bogato obloæile z doma peËenimi prazniËnimi piπkoti, po-ticami in drugimi dobrotami.

VERA MEJA»

1317. december 2010MED MLADIMI

V okviru ©tudentsko izobraæe-valnega druπtva AIESEC KRANJ v VVZ Antona Medveda Kamnik gostijo praktikantko Poornimo Budime Santhosh iz Indije, ki bo z otroki in vzgojiteljicami pre-æivljala predprazniËne dni. Prak-tikantka bo v tem Ëasu obiskala vse enote vrtca ter se vkljuËevala v njihov vsakodnevni delovni

INDIJA V KAMNI©KIH VRTCIH

ritem. Otrokom v oddelkih bo predstavila indijsko kulturo; de-nimo pripravo indijskega Ëaja in hrane, tradicionalna indijska oblaËila, indijske pozdrave in otroπke pesmice, oblaËila otrok v Indiji, naËin njihove igre, pred-stavila bo osnove joge in Indijo preko fotografij, nauËila otroke preprostih izrazov, kot so ≈hvala,

prosim, dober dan«, ter se hkrati od njih uËila tudi naËina æivljenja in kulture pri nas. Ob prihodu je Poornima æe doæivela svojevrsten πok - vremenski, saj se v Indiji temperature ne spustijo pod 20 stopinj. PrviË v æivljenju vidi in tipa tudi sneg.

Svetovalni delavki Hele-na Hribar in Janja Hudej si prizadevata, da bi s projektom sledili ciljem, kot so zniæevanje netolerantnosti do kakrπnekoli drugaËnosti, vzgoja predπolskih otrok za sprejemanje drugaËno-sti, kulturno, jezikovno povezo-vanje, otrokom omogoËiti nova spoznanja, πiritev kulturnega ob-zorja, moænost za odprto disku-sijo praktikantke s strokovnimi delavkami o sprejemanju dru-gaËnosti z razliËno realnostjo, zgodovino, kulturo, omogoËiti povezavo na podroËju reπevanja problematike med vsemi izobra-æevalnimi ustanovami, izmenjava izkuπenj izobraæevalnih sistemov v Sloveniji in Indiji.

Indijsko kosilo v kamniπkih vrtcih

V okviru spoznavanja indijske kulture v vrtcu spoznavajo tudi ti-piËno indijsko kulinariko. V sode-lovanju z vodjo prehrane Aido »ekiÊ in Jahnavi Vaishnav, ki jim je prijazno ponudila pomoË pri izbiri receptov za pripravo in-dijske hrane, tako v vrtcu enkrat tedensko za kosilo okuπajo indij-sko jed. Na ta naËin tudi otrokom predstavljajo drugaËne okuse in barve hrane, katerih morda niso vajeni.

Globalna vasV okviru Aiesec bo predvido-

ma v zaËetku januarja organizira-na t.i. Globalna vas, kjer se bodo otrokom, starπem in strokov-nim delavcem vrtca predstavili

AIESEC PROJEKT: KULTURNO POVEZOVANJE V VVZ ANTONA MEDVEDA

Veseli december se je v Kotlov-nici zaËel z nastopom rap izvajalca N´Toko. Mesec dni po izidu novega albuma ≈Parada ljubezni« je s so-botnim koncertom navduπil kam-niπko mladino. Teden dni pozneje smo bili priËa avdio-vizualnemu dogodku Illtronika. Techno zvoki in elektronske variacije od vinilov do digitalizacije so produkt ustvarjalcev pod imenom Illusion art. Njihovo delo nastaja prav v prostorih Kot-lovnice, kjer imajo urejen glasbeni studio. Pred bliæajoËimi prazniki bo-ste v Kotlovnici lahko prisluhnili πe skupinam Nikki Louder in Carnaval v soboto, 18. decembra.

Do konca letoπnjega leta bo veË kot 20 milijonov otrok zaradi aidsa ostalo vsaj brez enega od starπev. Vsak dan se z virusom HIV okuæi skoraj 1500 otrok (velika veËina od njih kot novorojenËki). Samo 1 od 10 otrok je deleæen ustreznega zdravljenja. Vsi ostali so sooËeni z æalostno in kratko prihodnostjo. UËenci 3.F razreda srednje ekonomske πole ©olskega centra Rudolfa Maistra smo del klobËiËa zavzetih, ki skrbijo za otroke, prizadete zaradi aidsa. 1. decembra, v poËastitev dneva svetovnega boja proti AIDS-u, smo se zato pridruæili UNICEF-ovi akciji zbiranja sredstev. V avli πole je potekala æe tradicionalna prodaja zapestnic Zdruæeni za otroke — zdruæeni proti aidsu. Zbran denar od prodaje gre v sklad za pomoË obolelim otro-kom z virusom HIV, za preventivno osveπËanje prebivalcev v manj razvitih dræavah ipd. Akcijo je podprlo veliko πtevilo dijakov in profesorjev.

Petra, Medina, Sabina, Suzana in Jure, dijaki 3.FFoto: Tadej DidoviË

AIDS NE IZBIRA, TI LAHKO!

praktikanti iz razliËnih dræav, ki trenutno opravljalo prakso v raz-liËnih vrtcih in πolah po Sloveniji. Predstavili se bodo s svojo kultu-ro, tradicionalno hrano, oblaËili, plesom, zastavo.

Obisk Indijke Poornime Santosch v VVE Mojca

Alenka Jevπnik, Nada Spruk, strokovni delavki VVZ Antona Medveda iz enote Mojca: ≈Po-ornima se je otrokom predstavi-la in jih povabila, naj jo opazujejo in ugotovijo, ali jim je podobna, ali se morda v Ëem razlikuje od nas. Otroci so takoj ugotovili, da je njena koæa bolj temna od naπe. Opazili smo njen nakit, ki ga nosi na Ëelu. Povedala nam je, da je na-kit namenjen temu, da dekle po-lepπa in da preusmeri pozornost. Na veliko veselje smo njen nakit lahko preizkusili tudi sami in se pogledali v ogledalo. Poroonima nas je seznanila s simboli Indije. Bila je navduπena, ko ji je otrok pokazal Indijo na globusu in po-vedal, da smo Indijo in indijske zgodbe spoznavali v tem tednu. Tako smo spoznali, da je simbol Indije tiger, med rastlinami pa lotus. Seveda ni πlo brez spozna-vanja indijske znamenitosti Tadæ Mahala. Otroci so povedali, da je glavno mesto Slovenije Ljubljana, poznali pa so tudi glavno mesto Indije New Delhi. Poornima nam je predstavila indijske obiËaje, templje in oblaËila, ki smo jih tudi pomerili. Nato smo vsi sku-paj peli in plesali po slovensko in indijsko Poornima je otrokom na prijeten in zabaven naËin pri-kazala osnovne znaËilnosti Indije kot ogromne deæele, ki ima 1672 jezikov in takoj za Kitajsko najveË prebivalstva.

Otroci niso imeli teæav zara-di jezikovnih pregrad. Meni-mo, da je za otroke izjemnega pomena, da tudi na tako ne-posreden naËin spoznavajo svet in razliËne kulture.«

Konec oktobra je na Madæarskem v mestu Pecs potekalo svetovno prvenstvo v SHOW DANCE-u, katerega se je udeleæila tudi mala skupi-na iz plesnega kluba Miki Domæale. V kategoriji Show Dance Groups Children je osvojila prvo mesto in s tem naziv svetovnih prvakinj.

Skupino sestavljajo Monika Karnar iz Kamnika, Laura Po-toËnik in Lana Smolnikar z Doba, Eva Smodiπ iz Kosez pri Vodicah, Eva Gorjup iz MoravË, Maja Greg iz Domæal in Lea Razpotnik iz Trzina.

V njihovi kategoriji je tekmovalo 26 ekip iz razliËnih dræav in vsaka izmed njih je prikazala svojo plesno zgodbo. Slovenska ekipa iz ples-nega kluba Miki je predstavila zgodbo lenih detektivov, ki poskuπajo ujeti nepridiprava, roparja. Zgodba je zanimiva, glasba pa πe popestri dogajanje na plesnem odru.

Malo skupino trenira Maja Lavrinc, ki je s svojimi dekleti in zanimivo plesno toËko z naslovom Leni detektivi osvojila laskave rezultate. Sku-paj so osvojile naslov dræavnih prvakinj in drugo mesto na svetovnem pokalu v Zagrebu.

Skupina se odliËno razume, druæi jih veselje in æelja po plesu, zato treningi ne pomenijo napora, paË pa veselje in hkrati tudi zabavno dru-æenje, kar pa je po besedah njihove trenerke bistvo dobrega plesa.

Dekleta so zelo vesela tako velikega uspeha, zato se skupaj s starπi zahvaljujejo vsem sponzorjem in njihovi trenerki Maji, ki skupino uspeπno usmerja in vzgaja.

Mala skupina plesnega kluba Miki osvojila naziv svetovnih prvakinj

Otroci v VVZ Antona Medveda so spoznali Indijo tudi preko zemljevida in globusa. V pomoË jim je bila razliËna literatura. Oblikovali so tudi plakat Indija — Slovenija, ki v igralnici visi na vidnem mestu.

Foto: N‘Toko (foto Bojan Teæak).

Mala skupina plesnega kluba Miki osvojila naziv svetovnih prvakinj v kategoriji Show Dance Groups Children — z leve: Laura PotoËnik, Monika Karnar, Maja Gregl, trenerka Maja Lavrinc, Lea Razpotnik, Eva Smodiπ, Lana Smolnikar in Eva Gorjup.

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo odprla svetu tako v gospodarskem kot tudi kulturnem smislu, to pa zahteva od sodobnega Ëloveka odprtost, pripravljenost sprejemati dru-gaËnost in se iz nje uËiti. Zaradi tega so se v letoπnjem letu v kamniπkem vrtcu Antona Medveda odloËili za izvedbo projek-ta Kulturno povezovanje, ker menijo, da toleranca do drugih kultur ni prirojena, ampak se je moramo nauËiti z aktivnim povezovanjem z drugimi kulturami. Dejstvo je, da lahko æe v predπolskem obdobju otrokom privzgojimo te vrednote, zato je tudi glavni namen projekta vzgoja za strpnost in multikul-turnost v predπolskem obdobju. V vrtcu Antona Medveda bo kulturno povezovanje rdeËa nit skozi celotno πolsko leto. Rav-nateljica vrtca Renata Hojs ter svetovalni delavki Janja Hudej in Helena Hribar so nam omogoËile, da smo na Indijo in indij-sko πtudentko Poornimo pogledali skozi otroπke oËi.

Iz kotlovnice

AKCIJSKA PONUDBASLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE

AGRO PRO MET CER KLJEUl. 4. okt. 10, Cer klje, tel.: 04/252 64 40

ÆITARICEJABOLKA za ozimnico, za preπanje in

æganjekuho PO UGODNI CENI!

VSE ZA KOLINE(zaËimbe, narava in umetna Ëreva, kolofonija, πpile ...)

Lep boæiË in prijazno leto 2011!

HRIBAR JOÆICA s.p.,Bevkova 22, KamnikTelefon: 01/8310-060 041/764-676

RA»UNOVODSKOSVETOVALNI SERVISSVETOVALNI SERVIS

Mesto Pecs na Madæarskem je mesto evropske kulture v letoπnjem letu. Vsekakor pa bo za vedno ostalo v srcih deklet male skupine iz plesnega kluba Miki KOT najlepπe in najprijetnejπe.

Bravo punce iz plesnega kluba Miki, bravo Maja Lavrinc! Veliko ples-nih uæitkov in plesnega veselja æelimo tudi v prihodnje!

M.D.

Vrednostni kupon lahko koris�te ob opravljeni katerikoli storitvi v vrednos� vsaj 100EUR. Ob uveljavitvi se vrednost kupona obračuna kot popust na znesek računa. Popus� se med seboj ne seštevajo! Kupon je veljaven do 31.03.2011.

14 17. december 2010 PLANINSTVO

Kamnik, Maistrova 32tel.: 01/839 12 [email protected]

HostelPrenoËiπËa Pod Skalo

Vesel boæiË, v novem letu pa

obilo sreËe, zdravja in uspehov.

Za ljubitelje domaËih in divjaËinskih jedi.

Stahovica 20, telefon 01/83 25 410odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto

GostiπËe ima tudi sodobne, a prijetno domaËe urejene nadstandarne sobe (LCD TV, raËunalnik in brezplaËni internet, klima, talno ogrevanje) in wellness studio s finsko savno, masaæno kadjo, masaæno prho in kotiËkom za poËitek.

V tem prijetnem prostoru, ki ga je lastnik Janez UrπiË poimenoval GORSKI MIR, se lahko sprostijo in razvajajo tako gostje kot tudi zunanji obiskovalci, prostor si lahko rezervirajo samo zase.

GostiπËe pri ≈Planinskem orlu«

VARSTVO, d.o.o. KAMNIK,Steletova c. 23a (kamniπka dvojËka)

Tel.: 01/8310 890GSM: 041/722 991e-mail: [email protected]

Vse stro kov ne na lo ge oprav lja mo v ok vi ru po de lje nih poo bla stil s stra ni pri stoj nih mi ni str stev in z na πi mi po slov ni mi part ner ji!

Var nost pri de lu:Sluæ ba var no sti pri de lu; Oce ne tve ga nja - Iz ja va o var no sti; Pre gle di de lov ne opre me; Pre is ka ve mik rok li me in osvet lje no sti; Teo re tiË na in prak tiË na uspo sab lja nja; Meritve hrupa; GradbiπËa - koordinacija in nadzor

Var stvo pred po æa rom:Iz de la va πtu dij po æar ne var no sti; Iz de la va Po æar nih re dov in na Ër tov; Teo re tiË na in prak tiË na uspo sab lja nja; Me rit ve elek triË ne in sta la ci je in stre lo vod nih na prav.

Ke mi ka li je:Na lo ge od go vor ne ose be za ne var ne ke mi ka li je; Iz de la va var nost nih li stov; Teo re tiË na in prak tiË na uspo sab lja nja.

Var stvo oko lja:Iz de la va na Ër tov gos po dar je nja z od pad ki, po slov ni kov; Ozna Ëe va nje od pad kov.

Æelimo vesel boæiË ter sreËno, varnoin poslovno uspeπno novo leto!

PLANINSKI KOTI»EK

Pri nesreËi vamponujamo naπo

pomoË in usluge.

Moænost izposojenadomestnega vozila.

Pogodbeno sodelovanjez zavarovalnicami.

Podjelπe 2, Kamniktelefon 01/8391 169GSM: 041/683 016

Prijetne prazniËne dni Vam æelimo, pa zdravja

in sreËe v letu 2011 obilo!

Ker Indijci tudi letos niso dali dovoljenja za naËrtovan obisk In-dijske Himalaje - skupine Rimo, se je Marko Prezelj (AO Kamnik) odzval povabilu Francoza Man-nuja Pellisierja, s katerim je leta 2000 preplezal Britansko smer v 7027 m visokem Spantiku v Karakorumu, in skupaj z Lukom LindiËem (AO CELJE - MATICA, najboljπi slovenski alpinist leta 2009; z njim je Marko lani pre-plezal nove smeri na 3 Bagiratije v Indijski Himalaji) odπel v Iran na mednarodni festival skalnega

Ideja o odpravi na to goro je æe nekaj let muËila turne smuËarje iz alpinistiËnega odseka Kamnik. V zaËetku leta smo formirali ekipo sedmih smuËarjev in πestih Ëlanov, ki smo se brez smuË æeleli povzpeti na vrh. Da je bilo vse skupaj πe bolj zanimivo, smo odpravo sestavljali tudi alpinistiËni pripravniki pod vodstvom izkuπenih alpinistov. Vinko BerËiË (vodja odprave), Janez Aæman, Igor GolËman, Lidija Honzak, Lado Kladnik, Irena Podbevπek, Vital Vek ter

MARKO PREZELJ V IRANUplezanja od 16. do 23. oktobra. Ta zbor alpinistov in skalnih plezal-cev, ki so ga organizirali Groupe de Haute Montagne iz Francije (GHM), Zveza πportnega pleza-nja iz Irana in Iranska planinska zveza, se je odvijal pod juæno steno Bisotuna (v pogorju Parau 3393 m) v provinci Kermanπah v zahodnem delu Irana. Namen zbora je bilo predvsem plezanje novih smeri in opremljanje starih (Ëe bi bilo potrebno), izmenjava alpinistiËnih in kulturnih izku-πenj, poleg tega πe skoki s pada-

lom z vrha stene, snemanje filmov in podobno. Æal je bila mednarodna udeleæba precej skromna - poleg dveh Slovencev in ene ©vicarke so na njej sodelovali samo πe Francozi in Iranci.

Skupaj s Fran-cozom Mannujem Pellisierjem, ki je tam plezal æe pred

desetimi leti, so v dneh od 16. do 22. oktobra preplezali prvenstve-no smer ocene 7a, 6c in visoke 1000 m. Stena se lahko pohvali z zelo kvalitetno apnenËasto skalo in je podobna pakleniπki. Ker pa je obrnjena proti jugu in leæi pre-cej juæneje od nas, na okoli 35° severne πirine, je bila eden od glavnih problemov vroËina. Da jim ne bi bilo potrebno tovoriti ogromne koliËine vode, so se spuπËali pod steno, pred zadnjim dnem pa so v steni bivakirali. Ker so jih oËarali Iranci, pa perzijske maËke in ≈maËke«, predvsem pa

Po πtirih dnevih napornega, predvsem pa vroËega plezanja - na vrhu z leve: Marko Prezelj Luka Lin-diË in Manu Pellisier (foto: Marko Prezelj).

V stenivelika ≈maËja glava« v drugi Ëetr-tini stene, preko katere poteka smer, so smeri dali ime Perzijska maËka. Bili so navduπeni nad deæelo, predvsem pa nad ljudmi zaradi njihovega izjemnega go-stoljubja. Je pa plezanje na vse tri naredilo moËan vtis, Luka je z zanosom izjavil: ≈Kaj takega pa πe ne«, Manu: ≈To je moja najteæja nova smer v kopni skali«, Marko pa je dodal: Doæivetje je bilo in-tenzivno in na tej ravni povsem primerljivo s plezarijo v bolj raz-vpitih gorah.«

Bojan Pollak

MUTAGH ATA 2010Julija smo se trinajstËlanska ekipa odpravili na Kitaj-

sko s ciljem povzpeti se na Muthagh Ato, ki leæi na seve-rozahodu kitajske v pokrajini Xin Jiang, v bliæini meje s Tadæikistanom, Kirgistanom in Pakistanom. Spada v gorsko skupino Kunlun Shan. Velja za tehniËno manj zahtevno goro, vendar pa je njena viπina toliko bolj iz-razita. Sam vrh leæi na 7546 metrov nadmorske viπine, zaradi velike koliËine snega in manjπe naklonine pa je zelo zanimiv smuËarsko turni spust z vrha.

pripravniki Pavel Oce-pek, Anæe Osolnik, To-maæ Pibernik, Matjaæ Vrhovnik, Rok Kvas in Peter Zarnik. Priprave na odpravo so se zaËele æe konec leta 2009, maja smo imeli urejeno æe veËino organizacij-skih in formalnih zadev.

V zaËetku julija smo se podali preko Ljubljane do Istanbula, od tod pa v Kirgizijo, natanËneje v me-sto Biπkek. Tam nas je po dogovoru sprejela agencija in nas nastanila v

hotelu. Po enodnevnem poËitku smo se odpravili proti Kitajski. Pot do Kitajske je trajala dva dni voænje z avtobusom, zaradi vedno slabπega cestiπËa pa smo se je kmalu naveli-Ëali. Po prihodu v Kitajsko smo od-πli v mesto Kashgar, kjer smo uredili πe zadnje formalnosti, na to pa po Karakorum highway nadaljevali pot proti gori. Natanko teden dni po odhodu od doma smo priπli v bazni tabor pod mogoËni Muztagh Ata. Pogled na to res veliko goro je marsikomu vzel sapo.

Po postavitvi baznega tabora smo kmalu zaËeli z aklimatizacijo ter postavitvijo viπinskih taborov, pri Ëemer smo si pomagali tudi z vi-πinskimi nosaËi. Med aklimatizacijo smo imeli res lepo vreme. Nekateri so imeli nekoliko teæav z zdravjem, vendar smo bili po dobrem tednu akli-matiziranja vsi pri-pravljeni za naskok na sam vrh. Formirali smo naveze in πe isti dan je prva naveza Vi-tal, Rok in Anæe odπla do tabora ena (5500 metrov), naslednji dan do tabora 2 (6300 metrov). Proti veËeru je zaËelo sneæiti in pihati. Po πtirih dneh Ëakanja, ko je bila na gori æe veËina Ëlanov, se je vreme le neko-liko popravilo, tako da so Vital, Cene in Tomaæ skupaj s πpan-skimi alpinisti do-segli tabor tri (6900 metrov). Naslednji dan pa se je vreme dokonËno pokvarilo in vsi smo se morali umakniti z gore zara-

di orkanskega vetra, velike koliËine snega in slabe vremenske napovedi. Zadnja naveza Irena, Igor in Matjaæ je kljub slabi vremenski napovedi poizkusila priti do tabora dve, a se vremenska napoved, æal, izkazala za toËno. Zaradi nadaljevanja slabega vremena smo 24. julija podrli bazni tabor, se vrnili v mesto Kashgar in se po dveh dneh ogledov po isti poti vrnili v domovino.

Cilja same odprave sicer nismo dosegli, smo pa v to vloæili ogrom-no truda in energije, ter se nauËili in spoznali veliko lepega in novega. Predvsem pripravniki, ki smo se pr-viË sreËali z visokimi gorami, smo pridobili nove izkuπnje in znanja, za kar smo hvaleæni vsem alpinistom, posebej πe vodji Vinku BerËiËu.

Rok Kvas (Bagr)

NOVI KAMNI©KI ALPINISTI

V soboto, 11. decembra, zve-Ëer je bil v Kamniπki koËi na Kamniπkem sedlu tradicionalni krst oz. alpinistiËni sprejem. Med kamniπke alpiniste je bil sprejet Andrej Rezar, ki je æe poleti opravil vse izpite za naziv alpi-nist v okviru PZS. Poleg njega so pa med kamniπke alpiniste s pre-cej omiljenim krstom sprejeli πe Mateja Bizjaka, Ëlana idrijskega AO, in Primoæa Hostnika, Ëlana AO TræiËa, ki sta v svojih odsekih æe opravila vse potrebne izpite in formalnosti.

Pred iskanjem v naravi je potrebna temeljita in obseæna priprava, ne samo naprav, ampak tudi ljudi, saj uporaba GPS naprav zahteva do-datna znanja in usposobljenost. BojË

ISKANJE POGRE©ANIH OSEBEna izmed nalog gorske reπevalne sluæbe je iskanje pogreπanih oseb

na teæko prehodnem terenu, kjer bi bilo za druge sluæbe prenevarno ali za to niso usposobljene. Zato je 22 Ëlanov gorske reπevalne sluæbe Kamnik skupaj z dvema zunanjima sodelavcema 26. novembra zveËer na obmoËju okoli Volovljeka opravilo usposabljanje za iskanje ob pomoËi GPS naprav. Razmere so bile ≈idealne« - tema, 20-30 cm novega snega, veter in sneæenje. Ravno zaradi tega je bila vaja πe bolj uspeπna, saj so udeleæenci pridobili dragocene izkuπnje za primer, ko bo iskanje zares potrebno. GPS naprava ne more najti pogreπanega, lahko pa pomaga, da se ne iπËe po nepotrebnem, in pove, kje se πe ni iskalo.

Novi kamniπki alpinisti - Primoæ Hostnik, Andrej Rezar in Matej Biz-jak med krstom.

1517. december 2010ŠPORT

V nedeljo, 5. decembra, je v orga-nizaciji ©portnega druπtva ©martno v Tuhinju potekal tradicionalni 10. Mi-klavæev tek. V pravih zimskih razme-rah se je na progo podalo 152 tekaËev iz vse Slovenije. Konkurenca je bila iz-redno moËna, teka so se udeleæili tudi slovenski reprezentanti, ki zastopajo naπo dræavo v gorskem teku, marato-nu in duatlonu.

Proga Miklavæevega teka je bila razdeljena na dve razdalji: 1410 m za otroke in 5360 m za odrasle. Otroci so na progi poleg mraza premagali tudi 90 m viπinske razlike, tekaËi na daljπi razdalji pa 295 m. Start daljπe proge je bil pred Termami Snovik, krajπe pa iz ≈Klemenovega mal‘na«. Za popestritev ob progi so poskrbeli harmonikarji, ki so z znanimi melo-dijami na najteæjih delih vzpodbujali tekaËe, manjkal ni niti Ëisto pravi par-kelj. V cilju pri cerkvici sv. Miklavæa je tekaËe priËakalo sonce in bogata izbira domaËih dobrot, ki so jih pri-pravile Ëlanice TD Gora-Sv. Miklavæ. Za vzduπje je skrbel Toni Tuhinjski, po zakljuËku teka je tudi izærebal te-kaËe, ki so prejeli praktiËne nagrade. Posebnost Miklavæevega teka je vsako

BLAÆ BRI©KI TRETJI NA DRÆAVNEM PRVENSTVU V KARATE BORBAH

V soboto, 4. decembra, je v Æalcu potekalo dræavno prvenstvo v karateju za starostne kategorije do 21 let. V borbah in katah se je pomerilo preko 400 tekmovalcev iz 53 slovenskih klubov. Karate klub Virtus Duplica in kamniπke barve so zastopali πtirje tekmovalci: Matic KlanËnik, Matija Jerin, Blaæ Briπki ter Meta Motnikar.

Najprej je na boriπËe stopila Meta Mot-nikar, ki se je zelo dobro borila in v Ëetrt finalu izgubila boj s tekmovalko, ki je na koncu postala dræavna prvakinja. Za tretje mesto bi se morala pomeriti v repesaæu, a se, æal, ni zaradi trenerjeve napake. Spre-gledal je sodniπko odloËitev sodnice v boju tekmovalk, katerih izid je vplival na Metino nadaljevanje tekmovanja ter uvrstitev. Oba s trenerjem sta bila veË kot razoËarana, saj je glede na pokazane boje imela vse mo-ænosti, da bi osvojila tretje mesto.

V kategoriji starejπih deËkov ∑ 40 kg, borbe, se je pomeril Matija Jerin. V prvem krogu tekmovanja ni imel nasprotnika, v drugem pa je boj izgubil πele po podaljπku in sodniπki odloËitvi, ta je zmago doloËila tekmecu, ki je bil za malenkost bolj aktiven skozi ves boj.

Tretji je na tatami stopil Blaæ Briπki, ki je takoj na zaËetku pokazal, da si æeli dobre uvrstitve. To se je tudi zgodilo, saj je v kate-goriji mlajπih deËkov +45 kg, borbe, zasedel 3. mesto. Da je Blaæ dober tekmovalec, se je pokazalo tudi na tretji pokalni tekmi, kjer je prav tako osvojil 3. mesto. V skupni uvrstitvi je med 46. tekmovalci zasedel 6. mesto, kar je odliËen rezultat glede na to, da je to njegova prva tekmovalna sezona. Naj omenimo tudi Meto Motnikar, ki je v skupni uvrstitvi 29. tekmo-valk osvojila 13. mesto.

Na koncu se je v borbah pomeril πe Matic KlanËnik, ki si je v Ëetrt finalu poπkodoval miπico desne noge. Kljub poπkodbi je borbo izgubil πele v po-daljπku.

S tem tekmovanjem se je letoπnja tekmovalna sezona za karateiste Virtusa zakljuËila, se pa æe pripravljajo na novo in upamo, da bodo tudi v novem letu pokazali veliko dobrih bojev ter dosegli veliko dobrih rezultatov.

B.S.

Odbojkaricam Calcit Volleyballa je vËeraj uspelo doseËi zgodovinski uspeh kamniπke æenske odbojke. S prvima zmagama v evropskih po-kalih so se KamniËanke uvrstile v osmino finala Pokala Cev, ki je stopnjo viπje tekmovanje kot lani (ko so dvakrat izgubile s Solunom). Pred leti so kamniπki odbojkarji v tem pokalu, takrat se je imenoval Top teams, zasedli sedmo mesto. Le tega bodo KamniËanke napadle v tekmi s ©vicarskim Neuchatelom.

KamniËanke so v prvi tekmi v domaËi dvorani brez teæav s 3:0 odpravile zagrebπko Mladost, ki je bila v zaËetku devetdesetih let kar trikrat v Finalu Lige prvakinj in ga leta 1991 tudi osvojila. Prav tako je bila ta ekipa petkrat jugoslovanski in desetkrat hrvaπki prvak, kar go-vori o tem, kakπno ekipo je Calcit Volleyball izloËil iz nadaljnjega tekmovanja. Od vrhunske ekipe je danes ostala le Ëetica mladih, a visokih in nadarjenih odbojkaric, ki pa jim KamniËanke v tekmi pred domaËimi navijaËi niso dale dihati in so jih z odliËnim serviranjem popolnoma oddaljile od mreæe,

kar je bilo dovolj za visoko zmago. O lahki zmagi priËa tudi dejstvo, da so vse kamniπke igralke dobi-le priloænost za igro. Tudi drugo tekmo v Zagrebu so KamniËanke odliËno zaËele in z odliËnim ser-viranjem nadigrale domaËinke. Le te so vrnile v drugem setu, ko se je razigrala KlariËeva, KamniËankam pa je ob koncu zmanjkalo Ëasa. Vse pa so nadoknadile v tretjem in Ëetrtem setu, ko domaËim zopet niso pustile dihati in na koncu so se zasluæeno veselile tega velikega mednarodnega uspeha. V osmini finala jih tako Ëaka švicarska ekipa Neuhatel, ki je kar malce presenet-ljivo zlahka izloËila nizozemsko ekipo Weerta.

V Interligi pa so KamniËanke zabeleæile pomembno zmago na gostovanju pri Celovcu in se tako zopet povzpele na Ëetrto mesto, ki πe vodi na zakljuËni turnir. Najbolj pomembne tekme pa πe prihajajo. Prva tekma bo æe to nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri, ko v Kam-niku gostuje ekipa Bratislave Doprastav, ki je nevarna tekmica KamniËankam.

Drugi poraz fantovSvoj drugi poraz v dræavnem

prvenstvu pa so na gostovanju pri Panviti Galex v Murski Soboti doæiveli igralci Calcit Volleyballa. KamniËani so po gladko dobljenem prvem setu enostavno preveË po-pustili, kar so domaËi izkoristili in tekmo odloËili v svojo korist. V predzadnjem kolu so KamniËani gostovali pri neugodni ekipi Frama in po hudem boju tekmo odloËili v svojo korist s 3:1. Tako KamniËani ostajajo na prvem mestu prvoliga-πke lestvice in le malokdo dvomi, da ne bodo prvi tudi pred novolet-nim odmorom, saj v soboto, 18. decembra, ob 20. uri v goste prihaja ekipa Maribora, ki v tem trenutku ne bi smela biti resnejπa ovira za kamniπke fante. Z zmago bi se KamniËani tudi teoretiËno uvrstili v modro skupino.

Mladinke v finalu dræavnega prvenstva

Kamniπkim mladinkam je minuli konec tedna v stranjski dvorani v konkurenci Olimpa iz Ljubljane, Luke Koper in Ankarana Hrvatini uspel veliki met in najveËji klub-ski uspeh v tej kategoriji, saj so se z drugim mestom uvrstile v veliki Finale πtirih najboljπih slovenskih ekip. Kazalo pa je πe veliko bolje, saj so prvi set proti ljubljanskemu Olimpu dobile, a nato popustile in tako bodo imele LjubljanËanke v finalu laæjega nasprotnika. Kam-niËanke v polfinalu Ëaka ekipa Alianse. Ob dobri igri pa po tihem lahko raËunamo tudi na stopniËke. Naj igralka turnirja je bila Valenti-na Zaloænik, naj napadalka pa Petra Vrhovnik.

Kar je uspelo dekletom, pa æal v Æirovnici ni uspelo fantom.

Želimo vam prijetno in udobno leto 2011.

PIROTEHNIKA

Ljubljanska 45, 1241 Kamnik - IOC STOLLjubljanska 45, 1241 Kamnik - Lj blj k 45 1241 K i IO

ZDRAVO,

SRE�NO

IN

USPE�NO

2011 !KUPON ZA

10%POPUST

Popust velja do 25.12.2010

in ne velja za

akcijske artikle !

leto bolje zastopana kategorija teka-Ëev, ki tehtajo 100 kilogramov in veË. Posebno nagrado je prejel Zdravko Volkar, ki je edini tekmoval na vseh desetih tekih. PrviË je prireditev ob-iskal kamniπki æupan Marjan ©arec, ki je podelil nagrade najboljπim. V moËni moπki konkurenci, ki so jo se-stavljali Ëlani Slovenske reprezentance v gorskih tekih in maratona, je prvi

v cilj pritekel Robert Kotnik (Remax Slovenija) pred Boπtjanom Hrovatom (THB) in Gaπperjem Bregarjem (KGT Papeæ). Med tekmovalkami je prvo mesto zasedla Mateja ©imic (KGT Papeæ), pred Andrejo Godec (TK La-πko) in Karmen Orehek (KGT Papeæ). Kotnik je za progo potreboval do-brih 23 minut, ©imiËeva pa 28:01:48. Najhitrejπi na kratki progi je bil Ma-tevæ Planko (TK Trisport) s Ëasom 7 minut, najhitrejπa pa Ana Majnik (KGT Papeæ), za progo je potrebovala 7:53:82. Organizator je za vse najhi-trejπe pripravil posebne nagrade, naj-boljπih pet tekmovalcev in tekmovalk pa je prejelo πe denarne nagrade. Vsi rezultati so objavljeni na spletni strani www.sd-smartno.si.

M.H.

Iz odbojkarskih vrstCALCIT VOLLEYBALL PI©E ZGODOVINO

ZIMSKA PRAVLJICA NA 10. MIKLAVÆEVEM TEKU

Blaæ Briπki, odliËen tretji na dræavnem prvenstvu.

ObËinska kegljaπka liga

©D Soteska vodiV 9. Kolu obËinske kegljaπke lige so Mladinci premagali Zarjo elektroniko

6:2, Kam bus je odpravil Kegelj Teama, v derbiju kola pa je ©D Soteska od-pravila DU kar s 7:1. »eprav so igralci Kam busa zaËeli slabo in so πele v 4. kolu dosegli prvo zmago, so nadaljevali prvenstvo boljπe in po 9 kolih imajo 4 zmage. Izkazali so se tudi igralci Calcita in proti Alu Alprem izgubili drugo toËko za 5 podrtih kegljev. V Calcitovi ekipi sta bila najboljπa Samo Podjed s 557 in Simona Hren s 542 podrtimi keglji.

ObËinska liga je zanimiva in izenaËena, saj ima drugouvrπËena ekipa samo tri toËke prednosti pred sedmouvrπËeno ekipo. Pred tremi koli so bili Mladinci πe na zadnjem mestu, sedaj pa so æe 4.

Rezultati 9. kola: Zarja elektronika : Mladinci 2:6, DU Kamnik: ©D Soteska 1:7, Kam Bus : Kegelj team 6:2, Alu Alprem : Calcit 4:4, ©D Policist prost.

Lestvica:

1. ©D Soteska 8 7 0 1 142. Kegelj team 8 4 2 2 103. DU Kamnik 8 4 1 3 94. Mladinci 8 3 2 3 85. Zarja elektronika 8 4 0 4 8

6. Kam Bus 8 4 0 4 87. Au Alprem 8 3 1 4 78. Calcit 8 1 2 5 49. ©D Policist 8 2 0 6 4

Kegljaπki klub KamnikLEON PIRMAN

V prvi tekmi polfinalnega turnir-ja so premagali Salonit, nato v tek-mi za prvo mesto izgubili proti Krki in v odloËilni tekmi πe enkrat igrali s Salonitom. A tokrat so bili Kamni-Ëani slabπi in so na koncu osvojili 5. mesto v Dræavnem prvenstvu, kar pa πe vedno velik uspeh. Zanimivo je, da so se prav vsi πtirje seti, ki so jih v Æirovnici odigrali KamniËani s Salonitom, konËali na razliko, kar

priËa o tem, kako malo je manj-kalo do uvrstitve v veliki finale.

Tako mladinke kot tudi mladinci so ta konec tedna dosegli kategori-zacijo v mladinskem razredu.

CICO1

GLAVNI TRG 21, KAMNIK

TELEFON 01/839 11 36, 831 77 81

OD PONEDELJKA DO PETKA : 8 - 12, 15 - 18, SOBOTA : 9 - 12BREZPLAČEN OKULISTIČNI PREGLED (Ob izdelavi očal ali menjavi stekel)

PO PREDHODNEM NAROČILU OD PONEDELJKA DO SREDE

IZBIRATE PA LAHKO TUDI MED SON^NIMI O^ALIIN KOREKCIJSKIMI OKVIRJI ZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK

GUCCI , MAX MARA, VOGUE, HUGO BOSS, RAY BAN,OAKLEY, LUXOTICA, P IERRE CARDIN, CARERRA. . .

MEHKE KONTAKTNE LE^E NA ZALOGI DO -6.00 DIOPTRIJE

TELEFON 01/839 11 36, 831 77 81

EXPRESS IZDELAVA O^ALDO DIOPTRIJE +- 4 SPH

Darilni Bon20eur

(OB NAKUPU NAD 100 EUR)

PEROVO 30,KAMNIK01/8311 238

TRGOVINA IN SERVIS ©PORTNE OPREME

SreËno in πportnih uæitkovpolno leto 2011!

Vsem æelimo lepeboæiËno-novoletne

prazniketer uspeπno inprijazno leto,

ki prihaja!

Kamnik - Schlenk d.o.o. Fuæine 9 SI - 1240 Kamnik

www.sam.si

DRUÆ BA ZA PRE VOZ POT NI KOV,TU RI ZEM IN VZDR ÆE VA NJE VO ZIL d. d.Perovo 30, KamnikInformacije: 01/8309-414, 415www.kam-bus.si [email protected]

N O V O N O V O N O V ONaπi potniki lahko od 3. januarja 2011 koristijo tudi postaji na kamniπki obvoznici pri πolskem centru in na Perovem po sledeËem voznem redu:

Perovo smer Kamnik Kamnik smer Perovo05:00 08:10 06:00 09:1006:25 10:0007:15 11:0008:10 14:1009:20 15:4010:20 16:1011:20 19:5514:20 www.kam-bus.si [email protected]

Informacije: 01/8309-414, 415

Druæba KAM-BUS, d.d.æeli vsem svojim potnikom in ostalim

uporabnikom naπih storitev, vesele boæiËne praznike ter sreËno, zdravo in

uspeπno novo leto 2011!

06:00 09:1006:25 10:0007:15 11:0008:10 14:1009:20 15:4010:20 16:1011:20 19:55

NEOSTIK DRÆI.

Vesele boæiËne praznikein sreËno v novem letu 2011

Vam æeli kolektivBELINKE KEMOSTIK d.o.o.

Lepe boæiËne praznike

in sreËno vletu, ki prihaja!

KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.

KAMNIK, Cankarjeva 11

Lepe boæiËno-novoletne praznike,

novo leto 2011 pa naj bo za vse sreËno in prijazno!

% 01/83 91 311, 041/662 450www.kamnik.sie-poπta: [email protected]

Vsem vam in vaπim ljubljenËkom voπËimo vesel boæiË in sreËno,

zdravo leto 2011!

Perovo 20, KamnikTel. ambulante: 01/830 95 77deæurni tel.: 051 626 [email protected]

Ambulanta za male æivali je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure,ob sobotah od 7. do 11. ure.

Veterinarska ambulanta, lekarna in trgovina s hrano za male æivali.

TEHNI»NA TRGOVINAÆELITE ZA SVOJ DENAR KUPOVATI NAJCENEJE?!

Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203Vesel boæiË insreËno 2011!

AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLA»ILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOGUGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NA©I PRODAJALNI

UGODNE CENEDVB-C SPREJEMNIKOV,

LCD TV

MALI GOSPODINJSKI APARATI, POSODA,

SESALNIKI

-15%

www.egro.net

1717. december 2010ZANIMIVOSTI

Ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembra, se je dvajset dijakov in dijakinj iz centra CIRIUS Kamnik sreËalo z novim kamniπkim æupanom Marjanom ©arcem. Dijaki in dijakinje so æupanu predstavili tri predloge za izboljπanje njihovega æivljenja in bivanja v lokalni skupnosti, ki so jih iz-oblikovali na veË delavnicah in sreËanjih pod mentorstvom Roka Kralja, Katje Anto-siewicz in Vesne Nemec. Celotna aktivnost je potekala v okviru projekta Aktivni dræ-avljan, ki je namenjen aktivnejπemu vklju-Ëevanju mladih v druæbo, πe zlasti mladih z manj priloænostmi.

Prvi predlog, ki so ga mladi predstavili kamniπkemu æupanu, se nanaπa na finan-ciranje prevozov do prireditvenih lokacij in kulturnih ustanov, s Ëimer bi se dijaki in dijakinje lahko pogosteje udeleæevali raz-liËnih prireditev v obËini; drugi predlog je povezan z vkljuËitvijo dijakov na delovno prakso in moænost poznejπe zaposlitve v okviru obËine; zadnji predlog pa je proπnja obËini za pomoË pri odprtju stanovanjske skupnosti na podroËju Kamnika. Æupan in vodja oddelka za druæbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa sta dijakom in dijakinjam obljubila, da bodo na obËini

njihove predloge prouËili in jih v okviru zmoænosti tudi uresniËili. Vsekakor pa je æupan pripravljen za nadaljnji dialog in sodelovanje z dijaki ter dijakinjami.

SreËanje dijakov in dijakinj iz centra CIRIUS Kamnik s kamniπkim æupanom je potekalo v prijetnem vzduπju. SreËanje je dokaz, da aktivno dræavljanstvo, πe po-sebej mladi z manj priloænostmi, ni samo ≈mrtva Ërka na papirju«, temveË æiv pro-ces, ki vkljuËuje tako dijake, uËitelje, vzgo-jitelje, kot tudi politike.

Rok Kralj, Katja Antosiewicz in Vesna Nemec, CIRIUS Kamnik

Leto je naokoli in v Mercator centru Kamnik so minulo soboto ponovno praz-novali. Æe devet let je, kar je Kamnik dobil prvo veËje nakupovalno srediπËe. Da je postalo tudi prostor prijetnih kulturnih, glasbenih in druæabnih dogodkov za vse generacije, se je potrdilo tudi tokrat.

Kupcem in obiskovalcem Mercator centra Kamnik so ob jubileju pripravili kar nekaj preseneËenj. Za razvajanje oku-sa so poskrbeli z velikansko Kranjsko klobaso, ki je tehtala kar 82 kilogramov, in seveda æe tradicionalno torto velikan-ko, ki sta jo zarezala Joæica Rupar, vodja centra, in Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega obmoËja 9. Najmlajπim je bila namenjena nagradna odkrivanka s privlaËnimi nagradami. Za glasbeno obarvanost dogodka so veË kot odliËno poskrbeli Ëlani ansambla Svetlin, ki so s poskoËnimi in priljubljenimi viæami pripomogli k temu, da je marsikateri obiskovalec zapel ali vsaj mrmral z nji-mi. Razpoloæenje je bilo res pravi uvod v prazniËno decembrsko vzduπje.

VERA MEJA»

9. rojstni dan Mercator centra Kamnik

Okusno praznovanje ob poskoËnih viæah Tudi letos je zaËetek smuËarske sezone naznanil æe tradicionalni sejem smuËarske opreme, ki ga æe vrsto let organizira SmuËar-ski klub Kamnik. V telovadnici osnovne πole Toma Brejca je bilo v soboto, 4. decembra, izredno æivahno, nedelja je bila malce bolj umirjena. Novega lastnika je iskalo precejπ-nje πtevilo parov smuËi, smuËarskih Ëevljev, Ëelad, drsalk, pa tudi oblaËila.

Zanimalo nas je kako so v SmuËarskem klubu zadovoljni z obiskom in izkupiËkom. Predsednik kluba Tomaæ Rode nam s πtevi-lËnimi podatki o obisku ni mogel postreËi, saj je vstop na sejem prost. Je pa bil obisk in tudi promet veËji od lanskoletnega, kar gre pripisati tudi zgodnejπi beli zimi.

Lastnika je zamenjalo nekaj veË kot 700 artiklov, kar se odraæa tudi v prometu, ki je navkljub krizi viπji kakor lansko leto, so pa bile cene v povpreËju niæje kot lansko leto.

≈Vsako leto je tako, da je v soboto naj-bolj æivahno, kar se prodaje tiËe, saj v ne-deljo zadnji dve uri ljudje veËinoma pridejo po izplaËila. VeËinoma velja, da se v soboto naredi dobri dve tretjini prometa«, razlaga predsednik kluba. NajveË je bilo prodanih smuËi, boardov in smuËarskih palic, nekoli-ko manj smuËarskih Ëevljev in drsalk ter 120 kosov oblaËil..

IzkupiËek sejma v klubu namenijo za uspo-sabljanje strokovnih kadrov, vzdræevanje opreme (kamera, vrtalke, smuË. koliËki,....) in skupni izlet na enodnevno smuËanje.

Kot nam je Tomaæ Rode zagotovil ob kon-cu pogovora, smuËarski sejem nadaljuje tra-dicijo tudi prihodnje leto, ob tem pa dodal, da gre zahvala za to vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi sejma.

SA©A MEJA»

SmuËanje ni nujno drag πport

Namiznoteniπka sekcija osnovne πole Toma Brejca je minulo nedeljo, 12. decembra, uspeπno organizirala prvo odprto prvenstvo Kamnika v namiznem tenisu.

V telovadnici naπe πole se je zbralo 41 igralcev in igralk ter nekaj navijaËev, katerih smo sicer priËakovali veË. Tekmovanje se je zaËelo s predvajanjem himne republike Slovenije in nato s prijateljsko ekipno tekmo med reprezentancami mest Kamnik in BeËej (Srbija).

Za reprezentanco Kamnika so nastopili sedanji in nekdanji uËenci naπe πole: Nejc Erjavec, Jan Fink, Tomaæ Prezelj, Æiga Erjavec in Saπo Hribar.

Zmagali so gostje z izidom 2:3 . Zmagi za Kamnik sta dosegla Nejc Erjavec in Saπo Hribar.Nadaljevali smo s turnirskim delom tekmovanja.

V kategoriji æensk so na zmagoval-nem odru nasmejane stale: 1. mesto: Ana GoriËan,Trojane, 2. mesto: Polona Leskovec, Mengeπ in 3. mesto: Barbara Koæelj, Kamnik.

V kategorij moπkih nad 50 let je konËni vrstni red: 1. mesto: Boris ©koberne, Celje, 2. mesto: Dragutin StankoviË iz Ljubljane in 3. mesto Igor Varl, Nova Gorica.

V kategoriji moπkih do 50 let je konËni vrstni red: 1. mesto: Milutin Glavaπki, Be-Ëej (Srbija), 2. mesto: Bojan Maselj iz Do-mæal in 3. mesto: Alojzij Zore s Trojan.

V super finalnem dvoboju med zmago-valcema moπkih skupin je zmagal Milutin Glavaπki, ki je prejel prehodni pokal na-πega turnirja, za katerega æelimo, da bi postal tradicionalen. Vsi naπteti so prejeli pokale, zmagovalci tolaæilnih skupin pa kolajne.

S kvaliteto igre smo bili zelo zadovolj-ni, prav tako z organizacijo tekmovanja. Udeleæenci so bili stari od 11 do 72 let in vsi so veseli zapustili tekmovanje. V hodniku pred telovadnico nas je s svojimi

kulinariËnimi dobrotami razveseljeval kuhar Damjan, stregla pa je vedno nasmejana Tjaπa.

V imenu namiznoteniπke sekcije se vsem udeleæencem turnirja prav lepo zahvaljujem za sodelovanje, v upanju, da se naslednje leto spet sreËamo v Kamniku.

UËitelj namiznega tenisa Æeljko –uriÊ

Odprto mednarodno prvenstvo Kamnika v namiznem tenisu

9. oktobra sta se moπka in æenska ekipa udeleæili regijske-ga tekmovanja v pikadu v Bo-rovnici. Moπka ekipa v zasedbi Miha Prosen, Tone Hribar, Vili Kerec, Marjan Dokl in Erik Kos se je uvrstila na 3. mesto in le za las zgreπila nastop na dræavnem prvenstvu, na katerem nastopa-ta le prvi dve uvrπËeni ekipi.

Æenska ekipa v sestavi Mimi Vrhovnik, Dani VolËiË, Slavi Gorjup in Lojzka Vrankar pa je zasedla 1. mesto in se uvrstila na dræavno prvenstvo 6. novembra v Trbovljah. Naπa ekipa je zasedla odliËno 3. mesto, kljub oboleli Danici, ki jo je nadomestila Zdenka Dacar. Ta uspeh nam je dal πe dodatno vzpodbudo za nadaljnje treninge in tekmovanja. Lojzka Vrankar

Iz MedobËinskega druπtva invalidov Kamnik

Æenska ekipa tretja na dræavnem prvenstvu v pikadu

Obiskovalci Mercator centra Kamnik, od najmlajπih do starejπih, so kar nestrpno Ëakali na okusno tradicionalno torto velikanko, ki sta jo zarezala Joæica Rupar, vodja centra, in Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega obmoËja 9.

V kategoriji æensk so na zmagovalnem odru na-smejane stale (z leve): KamniËanka Barbara Ko-æelj, zmagovalka Ana GoriËan s Trojan in Polona Leskovec iz Mengπa.

www.peugeot.si

Privlačen avto za privlačno ceno!207 za 9.990€ | 308 že za 11.980€

Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/100 km): 3,8 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): 110 - 159. Oglaševana cena velja za model 308 CONFORT, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing).V nasprotnem primeru je cena vozila 12.290 EUR. Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/100 km): 4,4 - 7,8. Izpuh CO2 (g/km): 115 - 153. LIFECLASS je zaščitena blagovna znamka podjetja Istrabenz turizem d.d. Slika je simbolična. Vrednost darila je cca. 250 EUR. Vse dodatne informacije o akciji so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. Ponudba in darilo veljata samo za fi zične osebe za vozila dobavljena končnemu kupcu do 31.12.2010.

Posebna serija

Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR.

DARILO

VIKEND PAKET ZA DVA

Peugeot predstavlja prestižno serijo Lifeclass z bogato dodatno opremo po posebno nizki ceni. Vsem, ki boste do konca decembra 2010 kupili Peugeot 207 ali 308, podarimo vikend paket za 2 osebi v hotelih Lifeclass. Pridite v Peugeot salon in izberite svojega privlačnega Peugeota z izjemno privlačno opremo in še bolj privlačno ceno.

SreËno voænjo v 2011!

�������������������������������������

�������������������������������������������������������������������

����������������������������������������������������������������������������������������������������

SreËanje dijakov centra CIRIUS z æupanom

Za boljπe æivljenje v lokalni skupnosti

Spalnico dobro ohranjeno, skupaj z jogiji, poceni pro-dam. Tel.: 041/982-650.

Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem sta-nju. Tel.: 031/491-381.

V VARSTVO NA MOJ DOM V MENG©U SPREJMEM VA©EGA MAL»KA. Tel.:041/813-184.Breda Bartol, Finægarjeva 2, Mengeπ

DOSTAVAKURILNEGA OLJA

✴

✴

✴ ✴

✴

✴

LANEN CVETtekstilna trgovina

Moste pri Komendi 74,tel.: 01/8341-660

•»I©»ENJE IN VZDRÆEVANJEPROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IM-PREGNACIJE PVC - MARMOR - PARKET ...

•ZAKLJU»NA GRADBENA DELAMONTAÆA SEN»IL (ÆALUZIJE, LAM. ZAVESE)

•PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIKtel.: 01/83 17 801PRANJE IN LIKANJE VSEHVRST TEKSTILA

Sela 10 b, Kamniktel.: (01) 83 92 489, 83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046

Klavdija KovaËiË, s.p.Kamnik, Groharjeva 1a

% 01/831 17 87zaæeljeno naroËanjeObiπËite nas: pon.-pet.: 8h-19h

sobota: 7h-12h

Vesele praznikein prijaznoleto 2011 !

GOZDARSKE STORITVE

Lep boæiË, v novem letu 2011 pa sreËe in zdravja!

POSEK IN SPRAVILO LESA TER TRANSPORTOBÆAGOVANJE, ODKUP IN PRODAJA LESA

% 031 73 89 95MATIC ©U©TAR s.p., Kranjska pot 3, Komenda

Vsem naπim strankam in drugimæelimo prijetne boæiËne praznike.

Leto, ki prihaja, naj bo zdravo,sreËno in zadovoljno.

KME TIJ SKO GOZ DAR SKA ZAD RU GA z.o.o.Trg tal cev 1, KamnikTel.: 839-73-45

POGREBNIK d.o.o.Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje

TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com

• PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliπko veæico, na upepelitev ∑ po Sloveniji in tujini)

• PRODAJA POGREBNE OPREME• SPREJEM NARO»IL IN DOSTAVA CVETJA • NARO»ILA PEVCEV IN TROBENTE • POVE»AVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA• FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH• IZKOPI ÆARNIH IN KLASI»NIH JAM • UREJANJE POKOPALI©» IN GROBOV• VZDRÆEVANJE POSLOVILNIH VEÆIC• PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN

ZLATENJE »RK • OZVO»ENJE PRI POGREBU, NOSA»I • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matiËni, ZZZS)

Trgovina z meπanim blagomflPRI BRINU«

Gozd 10/a, tel.: 8325-484Odprto od pon.-petka 8h-12h in 14.30 -18h

sobote 8h-14h, nedelje 8h-11h.

Vesele praznike,se priporoËamo tudi v letu 2011!

Ko boleËina je prevelikase tudi solza posuπi,le srce nemo kliËe ...... zakaj te med nami veË ni.

V SPOMIN

18. decembra bo minilo pet let, odkar je med angelËke odπla naπa mala

TIA LANA PAJK

©e vedno te neizmerno pogreπamo!

ati Kristijan, mami Edina in sestrica Naya Lina

December 2010

Vse solze, ki namakajo lice,ves mrak, ki prekriva bledi obraz,ne morejo zbrisati bridke resnice,a rano zaceliti mora le Ëas. (A. Medved)

ZAHVALA

V 81. letu se je od nas poslovila draga mama, taπËa, babica, prababica,

svakinja in teta

DANICA KLEMENC(1930-2010)

Ob izgubi naπe drage Danice se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem VVZ Antona Medveda za

soËutje, tolaæilne besede, sveËe, cvetje, maπe. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ÆalujoËi vsi njeni

December 2010

»eprav tvoj glas se veË ne sliπi,beseda tvoja v nas æivi,povsod te sliπimo mi vsi,med nami si.

ZAHVALA

V 77. letu nas je po teæki bolezni zapustil moæ, oËe in dedek

FRANC SLABAJNA - ÆANIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za tolaæilne besede, izreËena soæalja,

podarjeno cvetje in sveËe ter spremstvo na zadnji poti.Hvala dr. PlavËevi in dr. Logarju za nesebiËno pomoË.

Posebna zahvala gre gospodu æupniku, pevcem kvarteta Krt in Marjanu Sitarju.

Vsi njegovi

Kamnik, december 2010

ZAHVALA

V 73. letu je po teæki bolezni odπel

METOD VELKOVRHHvala vsem za izreËena soæalja, podarjeno cvetje in sveËe.Iskrena zahvala osebju ZD Kamnik, dr. Nevenki ©eËer-Dolenc, sestri Jani in patronaæni sluæbi, πe posebej gospe Romani.

Jana in Todi

December 2010

ZAHVALA

Nenadoma je v 79. letu tiho odπla od nas naπa draga æena, mama, sestra

in teta

ANA PIRNATiz VolËjega Potoka

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolaæbe, izraze soæalja, podarjeno cvetje, sveËe in darove za svete maπe. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, g. æupniku za lepo opravljen

pogrebni obred in pevcem Krt za ganljivo petje.

Vsi njeni

November 2010

ZAHVALA

V 82. letu æivljenja je odπla od nas naπa draga æena, mama, stara mama,

prababica, sestra, teta in taπËa

IVANKA OCVIRKZahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in

sosedom za izreËena soæalja, podarjeno cvetje in sveËe.Zahvala gospodu æupniku za obred ter pevcem in trobentaËu.

Vsem πe enkrat hvala.

Vsi njeni

November 2010

Tja bi πel, kjer naπe bukve koπatesame zase stojijo,tja Ëez samotne naπe trate,tja Ëez poletne planinske trate,kadar po arniki bridko diπijo.Tam bi med bujno zelenje se ulegelin bi vse æalostne misli izpregelin bi jim rekel: Adijo!

ZAHVALAV 70. letu nas je zapustil naπ dragi dedi

STANE LEBAN(1940-2010)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izreËene besede tolaæbe, podarjeno

cvetje in sveËe ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.Hvala dr. PlavËevi in sestri Emi za nesebiËno pomoË, g. æupniku, pevcem, trobentaËu, Z©AM Kamnik in Z©AM

Dolomiti.

Vsi njegovi

Kamnik, december 2010

STEKLARSTVO IRMIHOMEC - DOMÆALE

* ALU in PVC okna in vrata* izdelava termopan stekla* bruπenje stekla in ogledal* izdelava izboËenih stekel* peskanje stekel* fuzije - vitraæi* okvirjanje slik

tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,041/676 198

faks: 01/722 89 98www.irmi.si, e-mail: [email protected]

KLINIKAZA MALE ÆIVALIVETERINARSTVOTRSTENJAK-ZAJC d.o.o.Ulica padlih borcev 23,Ljubljana

Tel.: 01/56-55-120www.klinika-vtz.si

POKLI»ITE 041/691-325.Lepe boæiËne praznikein sreËno v letu 2011!

Marjan Dragar, Vrhpolje 280, 1240 KAMNIKAkcija: brezplaËna dostava do 31. 1. 2011

�����������

P����������������������������������������.����������������������������������

B����������������������������������������

B���������������������������������������������������

������������������������������������������������������

���������������������������

�����������������������������������

Prijetne prazniËne dni tersreËno in uspeπno v letu 2011!

LESPAL d.o.o.Papirniπka 1, KoliËevo, 1230 Domæaletel.: 01/72 26 510, faks: 01/72 41 403,

e-poπta: [email protected]

Izdelujemo vse vrste lesenih palet in ostalo leseno embalaæo po naroËilu.

Po æelji lahko embalaæo termiËno obdelamo po standardu ISPM - 15.

Vesel boæiË in sreËno 2011!

V USTVARJALNEM KO

TI»KU

izreno pestra ponudba

MNOGO LEPIH DARIL- osebnih in poslovnihPISARNI©KI INPOSLOVNI PROGRAM

ObiπËite nas od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.

v novem Svetilniku, Ljubljanska 4a, Kamnik

FOTOKOPIRANJE Ëb, barvno

Vesel boæiË ter zadovoljno in ustvarjalno leto 2011!

Rajko Potokar s.p.KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389

MONTAÆA IN SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, MONTAÆA IN SERVIS PLINSKIH PE»I VAILLANT, BUDERUS.

Lepe boæiËne prazniketer sreËe in zdravja v letu 2011!

Redni obratovalni čas: PONEDELJEK-SOBOTA: 08.00-20.00 | NEDELJA: 08.00-13.00

petek, 17. december 2010

Praznična voščilaTudi ob tokratnih praznikih nam ne bo uspelo obiskati vseh nam dragih prijateljev in znancev,zato jim bomo lepe želje ob bližajočem se letu poslali v unikatni voščilnici. sobota, 18. december, ob 10.00 uri

Božički pojejo, Nune pojejoGlasbeno voščilo zbora Deorina, zbora z izkušnjami in nastopi tudi na TV ekranih. Voščila bodo pevke izrazile skozi čudovito petjeznanih filmskih uspešnic (Nune pojejo, Moje pesmi moje sanje) in slovenskih božičnih pesmi. torek, 21. december, ob 17.00 uri

Obisk Božička z Lumpi junakiObiskal nas bo tudi Božiček, ki bo skupaj z Lumpi junaki razveselil vse vas, obenem pa vam bo zaželelvesele praznike in vas obdaroval z manjšimi darilci. četrtek, 23. december, ob 8.00 uri

Piknik v MercatorjuVsi obiskovalci vabljeni v naš Mercator, kjer bomo za vas skuhali njoke z prilogami, za glasbo in prijetno vzdušjepa bo poskrbel glasbeni trio.

MARKET VeronikaKranjska cesta 3 c, Kamnik

Market Veronika na Kranjski cesti(tel.: 01/831 10 41) je odprt od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30,ob sobotah od 7.30 do 17.00, ob nedeljah od 8.00 do 12.00.

Naπi kupci so deleæni vseh Tuπevih ugodnosti in akcij in πe veË,saj pripravljamo πe dodatne lastne akcije.

OdliËna vina izberite v naπem vinskem kotiËku.

Pestra izbira mesnihizdelkov za prazniËne dni (prπuti, πunka, vratovina), potice z razliËnimi nadevi,

domaËi piπkoti ...

Mesne in sirne ploπËe pripravljamo po naroËilu!