1 Štrucl M. :LEKCIJA I.3: HOMEOSTAZA ŽIVČNE FUNKCIJE Živčevje je zelo zahtevno tkivo ! CILJI: • Poznavanje zakonitosti in pomena hematoencefalne bariere • Znanje o vrsti in vlogi glie • Poznavanje principov dinamike cerebrospinalne tekočin • Analiza posebnosti nadzora cerebralne cirkulacije • Opis sklopitve med nevronsko aktivnostjo in lokalnim metabolizmom ter pretokom krvi Hematoencefalna bariera; vloga endotelija in astrocitov Hematoencefalna bariera Hematoencefalna bariera; odvisnost prepustnosti od topnosti v lipidih IZJEME!
8
Embed
3 homeostaza zivcne funkcije 10 za pdfLEKCIJA 3: HOMEOSTAZA ŽIV ČNE FUNKCIJE ; povzetek • Hematoencefalna bariera lo čuje plazmo in ekstracelukarno teko čino ;endotelij in vloga
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
1
Štrucl M. :LEKCIJA I.3: HOMEOSTAZA ŽIVČNE FUNKCIJE
Živčevje je zelo zahtevno tkivo !CILJI:
• Poznavanje zakonitosti in pomena hematoencefalne bariere
specializirane ependimske celice jih ločijo od ostalega
dela živčevja.
Vrsta glije Funkcije:Ločitev
(ependim.c)
Mikrookolje(astrocit)
Izolacija (MS) (oligodendrog.)
Fagocitoza(mikroglia)
Vrsta glije
3
Predstavitev astrocita in oligodendrocita Oddelki volumov tipičnih tekočin v lobanjski votlini
• Celokupni volumen je konstanten: V(t)=V(krvi)+V(likvor)+V(ekstrac.)+V(intrac.)
• Ekspanzivni proces zveča intrakranialnitlak!!!
• Obstaja hematoencefalna bariera
Dinamika likvorja
• Resorpcija (vili arachnoidales)
• Sekrecija (koroidni pleksus)
• Prehod (iz notranjega v zunanji prostor cerebrospinalnetekočine)
Spremljanje intrakranialnega tlaka
4
Cerebralna cirkulacija
Posebnosti:• Relativno stalen totalni
pretok, neodvisen od simpatične vazomotorneaktivnosti, arterijskega tlaka in cirkulirajočihvazoaktivnih snovi.
• Velika obč. možgan na ishemijo (N sekund)
• Slab vpliv simpatika
• Občutljivost na pCO2, pO2
• Lokalna aktivnost-lokalni pretok sklopljena
Območja prekrvitve cerebralnih arterij
Circulus arteriosus Prekrvitev hrbtenjače
5
Venski sistem možganov Možganske ovojnice in subarahnoidalni prostor
Nadzor možganskega krvnega pretoka Nadzor globalnega MKP
Dva glavna mehanizma:
1. Avtoregulacija: pri nenadnem povečanju arterijskega pritiska se uporovne žile v možganih zožijo, obratno se zgodi pri nenadnem padcu arterijskega pritiska. Po miogeni hipotezi naj bi se gladke mišične celice v steni cerebralnih žil odzivale na spremembe transmuralnega pritiska. Majhne arterije in arteriole se ožijo ali širijo glede na povečanje ali zmanjšanje transmuralnega pritiska. Autoregulatorniodgovor se prične v nekaj sekundah in je končan v 15 do 30 sekundah.
Zgornja meja avtoregulacije: srednji arterijski pritisk 160 mm Hg.
Spodnja meja avtoregulacije: srednji arterijski pritisk srednji arterijski pritisk 50 mm Hg.
6
Histološke značilnosti možganskega žilja
(Iz: Girouard H, Iadecola C. Neurovascular coupling in the normal brain and in hypertension, stroke, and Alzheimer disease. J Appl Physiol 2006; 100 (1): 328-35.)
Avtoregulacija
Nadzor globalnega MKP
Dva glavna mehanizma:
2. Vpliv krvnih ali tkivnih plinov in pH na možganski krvni pretok: pri hiperkapniji pride do dilatacije možganskih arteriol in povečanja MKP; obratno se zgodi pri hipokapniji. Spremembe vrednosti arterijskega kisika imajo obratne, vendar ne tako izrazite učinke. Vazodilatatorniučinek hiperkapnije je verjetno povezan s spremembami v ekstracelularnem pH, formacijo NO, pomembna je tudi vloga lokalnih koncentracij kalija in adenozina. Ti mehanizmi ščitijo možgane z zvišanjem dostave kisika ob hipoksiji, ishemiji ali tkivni poškodbi.
Funkcionalno lahko razdelimo možgansko žilje na:
• Ekstraparenhimalno (ekstracerebralno, ekstrinzično): sestavljajo glavne cerebralne arterije na bazi in konveksiteti možganov skupaj z njihovimi bogatimi razvejitvami v obliki majhnih pialnih žil, ki tečejo skozi subararhnoidni prostor. Nekatere med njimi tudi prodirajo v možganovino, obdane z Virchow-Robinovim prostorom.
• Intraparenhimalno (intracerebralno, intrinzično): prične se, ko okoli mikrožilja izgine Virchow-Robinov prostor. Sestavljeno je iz mikroarteriol, kapilar in malih ven znotraj možganskega parenhima.
7
Oba žilna kompartmenta se ločita po:
• velikosti in lokalizaciji pripadajočega žilja• izvoru in vzorcu oživčenja• področju irigacije
Velike arterije in zlasti pialne žile: so glavne uporovne strukture, ki kontrolirajo globalno preskrbo možganov s krvjo.
Intraparenhimalne žile: so udeležene pri regulaciji lokalnega možganskega krvnega pretoka in prepustnosti krvno-možganske bariere.
Histološke značilnosti možganskega žilja
Intraparenhimalno žilje
Nadzor regionalnega MKP – mehanizem živčnožilne sklopitve
Najbolj edinstvena lastnost možganskih žil je njihova tesna povezava z nevroni in glijo.
Nevroni, glija (astrociti, mikroglija, oligodendrociti) in žilne celice (endotelijske, gladkomišične, periciti, adventicijske celice) so povezane razvojno, strukturno in funkcionalno. Zato se uporablja tudi izraz »nevrovaskularna enota« ali »nevronsko-astrocitno-vaskularna tripartitna enota«.
V mehanizem živčnožilne sklopitve naj bi bile udeležene številne snovi: