3 Dokument - Glavi 1-7 kniga na prorok Daniel

Proro{tvoto na

Daniil i

negovite simboli

Daniil go vide izdigaweto i padot na ~etirite svetski carstva/imperii prika`ani vo ~etiri fantasti~ni yverki koi {to izlegoa od moriwata; mu be{e isto taka ka`ano vremeto koga }e zapo~ni sudot na nebesata; va`ni nastani {to }e se slu~uvaat pri krajot na vremeto; i doa|aweto na carstvoto nebesno (najdolgoto proro{tvo vo Biblijata - 2300 godini).

_____________________________________________________________________________________________ Proro{tvoto na Daniil 2

Predgovor

RED da po~nime so prou~uvawe na Daniilovoto proro{tvo, najprvo treba da svatime dve raboti:

a) [to treba da pravime za da ja razberime Biblijata, i P

b) Zo{to nekoi lu|e ne moàt da ja razberat Biblijata. No pred da go vidime seto ova, treba da odgovorime na pra{awe od drug vid. [to re~e Samiot Hristos za knigata na Daniil?

koj ~ita, neka razbere, Matej 24:15. Da se razbere knigata na Daniil e od mnogu golema va`nost za nas. Zborovite razbere, razbirawe, razberat se iskoristeni pove}e pati vo ovaa kniga vo odnos na proro{tvata. Vo poslednoto poglavie od Daniil, angelot veli:

Ne~estivite }e po~nat pak ne~esno, i nikoj od niv nema toa da go razbere, samo mudrite }e razberat, Daniil 12:10.

KOLKU MU BE[E VA@NO NA HRISTOS: PRORO[TVATA [TO PI[UVAAT ZA NEGO DA BIDAT PRAVILNO RAZBRANI I POVERUVANI?

O, bezumni i tvrdi po srce, da veruvate vo se {to rekle prorocite!, Luka 24:25. Sprema Hristos, kolku proroci od Biblijata zboruvaat za Nego?

Pa, kako po~na od Mojseja i od site proroci, im zboruva{e {to e kaàno za Nego vo celoto Pismo, Luka 24:27.

I navistina taka e! Knigata na prorokot Isaija e polna so proro{tva za Hristos - kako }e dojdi, zo{to }e dojdi, {to }e pravi, kako }e le~i, kako }e go zboruva Pismoto, i skoro celiot ìvot na Hristos e opi{an vo ovaa kniga (prorokot Isaija ìvee{e okolu 850-ta godina pred Hristos). David vo Psalmite, zboruva kako i Isaija, za celiot ìvot na Hristos, Negovoto doa|awe, patewe, itn. Prorokot Zaharija duri gi spomnuva 30-te srebrenici so koi Juda go predade Hristos (vidi vo Zaharija 11:12), kako {to i se slu~i (vidi vo Matej 26:15). No i pokraj ovie proroci, isto taka i Jeremija, Ezekiil, Daniil i mnogu drugi proroci zboruvaat za Hristos vo podrobnosti. Zatoa apostolot Luka zapi{a deka Hristos go u~e{e narodot za Sebe po~nuvaj}i od Mojseja i od site proroci, Luka 24:27. Sega da se vratime nazad na na{iot predmet so koj go zapo~navme ova pismo. Proro{tvoto na Daniil 3

Proro{tvoto na Daniil 4

A) [TO TREBA DA PRAVIME ZA DA JA RAZBERIME BIBLIJATA?

go primija slovoto so golema usrdnost i sekoj den go ispituvaa Pismoto, dali e toa taka, Dela 17:11.

Eve kako lu|eto pravea za vremeto na apostolite. Apostolot Luka ni kaùva deka, kako prvo, treba da go prifatime slovoto na Gospod, da ja ~itame Biblijata postojano, so razbirawe, so voqa i so radost, za da moìme da vidime dali toa {to lu|eto, ili bilo koj drug ni kaùva ne{to vo vrska so Gospod, e to~no ili ne. Samo na ovaj na~in moìme da znaeme dali sme na praviot pat ili na pogre{niot.

Na èdniot }e mu dadam Jas od izvorot na ìva voda darum, Otkrovenie 21:6.

Ova Hristos go re~e, a Jovan go zapi{a vo Otkrovenieto. Zna~i treba da sakame da znaeme, da bidime èdni za znaewe na slovoto Bo`jo, da bidime èdni za qubov sprema Gospod, da bidime èdni da Mu sluìme na Gospod, itn. Hristos re~e deka na èdnite }e im dade od izvorot na ìvata voda bez pari.

Blaèn e onoj, koj ~ita, i onie, {to gi slu{aat zborovite na proro{tvoto i pazat na napi{anoto vo nego; za{to vremeto e blisku, Otkrovenie 1:3.

Zna~i treba da ~itame, i ne samo da ~itame tuku i da slu{ame {to ni kaùva Biblijata, i da go izvr{uvame toa {to go bara Gospod od nas. So drugi zborovi, ako Gospod bara od nas da go sledime Nego i Negoviot Svet Zakon, toga{ treba Nego da go sledime, a ne da sledime tradicija, koja ni e predadena od dedovci i pradedovci. No zatoa se veli deka blaèn e onoj, koj ~ita, i onie, {to gi slu{aat zborovite na proro{tvoto i pazat na napi{anoto vo nego. Ako ~ovek ~ita, slu{a, i go pazi (go izvr{uva) toa {to e napi{ano vo Pismata, toga{ kako moì toj ~ovek da odi po pogre{en pat? Nevozmo`no!

Osveti gi so Svojata vistina, Tvoeto slovo e vistina, Jovan 17:17. Gospod nas n# pravi sveti so Svojata vistina, a vistinata e slovoto Bo`jo i zakonot na Gospod. David pi{uva:

Tvojot zakon e vistina, Psalm 118:142 (vo nekoi Biblii Psalm 119:142). Eve u{te eden dokaz deka e mnogu va`no nie da ja poznavame Biblijata dobro, oti na ovaj na~in Gospod n# Osvetuva. So ~itawe na slovoto Negovo, so vera, so poslu{nost, pazewe na svetite zakoni, Gospod n# blagoslovuva i osvetuva. Hristos re~e:

Jas za toa se rodiv i za toa dojdov na svetot, za da svedo~am za vistinata; sekoj, koj e od vistinata, go slu{a glasot Moj, Jovan 18:37.

Hristos re~e deka e mnogu va`no da se znae vistinata. Zatoa Hristos dojde na svetot, za da svedo~i za vistinata. A vistinata e slovoto Bo`jo, kako {to vidovme pogore.


Zna~i mora da ja poznavame Biblijata dobro i da ja znaeme vistinata dobro. Pra{awe e: zo{to treba da ja znaeme vistinata (slovoto Bo`jo-Biblijata)? Odgovorot glasi:

I }e ja poznaete vistinata, i vistinata }e ve oslobodi, Jovan 8:32. Tuka Hristos zboruva za sloboda koja vodi vo ve~en ìvot. Vistinata osloboduva od lancite na grevot. No i Otecot bara od nas da mu sluìme vo vistina, a za toa da se slu~i morame da go poznavame slovoto Bo`jo mnogu dobro, za{to slovoto e vistinata. Eve {to u{te re~e Hristos:

No ide vreme i do{lo ve}e, koga vistinskite poklonici }e Mu se poklonuvaat na Otecot so duh i vistina, za{to Otecot saka takvi da bidat onie, koi Mu se klawaat. Bog e Duh i onie, {to Mu se klawaat, treba da se poklonuvaat so duh i so vistina, Jovan 4:23, 24.

A kako moì ~ovek da Mu se klawa na Gospod so vistina, ako ne ja ni poznava vistinata (slovoto Bo`jo)! Razmisli za ova dobro. B) ZO[TO NEKOI LU\E NE MO@AT DA JA RAZBERAT BIBLIJATA?

Za{to Gospod isprati vrz vas duh na uspivawe i gi zatvori va{ite o~i, o proroci, i gi sokri va{ite glavi, o jasnovidci! I sekoe proro{tvo za vas e ona isto, {to se zborovite vo zape~atenata kniga, {to mu ja davaat na onoj, koj znae da ~ita kniga, i velat: Pro~itaj ja, a toj odgovori: ne moàm, za{to e zape~atena. I mu ja davaat knigata na onoj, koj ne znae da ~ita, i velat: Pro~itaj ja; i toj odgovara: Ne znam da ~itam. I re~e Gospod: Bidej}i ovoj narod se pribliùva kon Mene so ustata svoja, i so jazikot svoj Me po~ituva, a srceto negovo mu ostanuva daleku od Mene, i po~ituvaweto nivno pred Mene e samo nau~eno ~ove~ko pravilo [tradicija]; zatoa, ete, Jas }e postapam pak neobi~no so ovoj narod, ~udno i ~udesno, taka {to mudrosta na mudrecite negovi }e zagine, i razum vo razumnite nema da ima, Isaija 29:10-14.

Eve, povtorno moì da se vidi od tuka deka Gospod ne gi prima tie lu|e koi Go sakaat samo so zbor, a ne so celoto nivno srce. Takvite lu|e nema nikoga{ da go razberat slovoto Bo`jo. I zatoa denes ima mnogu lu|e koi ne moàt da ja razberat Biblijata kako {to treba. îtaat, no ne moàt da razberat. Kade e problemot? Isaija ni dava odgovor. Gospod tuka zboruva za tie {to sledat tradicija, od dedo-pradedo, zatoa veli nau~eno ~ove~ko pravilo, vidi vo Stih 13. Lu|eto go sledat nau~enoto ~ove~ko pravilo, a ne go sledat slovoto Bo`jo i Gospod. Za da moìme da ~itame i da razberime, mora da prifatime {to ni kaùvaat Pismata.

Jas go ~uv toa no ne go razbrav, pa zatoa pra{av: gospodare moj, {to }e bide potoa? Toj odgovori: Odi si Daniile, oti tie zborovi se sokrieni i zape~ateni do poslednoto vreme. Mnogumina }e se o~istat, }e se izbelat i }e bidat isku{ani; ne~estivite }e po~nat pak ne~esno, i nikoj od niv nema toa da go razbere, samo mudrite }e razberat, Daniil 12:10.

Daniil pra{uva{e {to }e se slu~i koga }e dojdi krajot na svetot. Gospod ne mu kaà, mu re~e deka zborovite {to se odnesuvaat za samiot kraj, }e bidat zape~ateni s# do poslednoto vreme. A nie ìveeme vo toa vreme. Zatoa ima sega lu|e (no za àl ne mnogu) koi ja ~itaat Biblijata kako {to bara Gospod da se ~ita (kako {to napi{avme vo pogornite sekcii). Tie {to ~itaat taka, moàt da razberat s# {to }e bidi do krajot na svetot. No Gospod mu re~e na Daniil deka tie {to }e si prodolàt po starata pesna, nema da ja razberat Biblijata, samo mudrite }e razberat. A za da bidi ~ovek mudar, treba da go po{tuva toa {to go bara Gospod od nas, a ne nau~enoto ~ove~ko pravilo.

Kako {to zboruva za toa i vo site svoi poslanija, vo koi ima nekoi raboti te{ki za razbirawe, {to neu~enite i neutvrdenite gi izopa~uvaat, kako i drugite Pisma, za svoja pogibel, 2 Petrovo 3:16.

Zna~i koi se tie {to ne razbiraat? Tie {to se neu~eni i neutvrdeni. Ne moì nikoj da bidi u~en, ako ne po~ni da ja poznava Biblijata dobro. Ne moì nikoj da bidi utvrden za Gospod, ako ne go poznava slovoto Bo`jo dobro. I {to pravat tie {to mislat deka ima vo Pismata raboti koi se te{ki za sva}awe? Po~nuvaat da si igraat igra~ki so Biblijata i Pismata. Apostolot Petar ni kaùva deka po~nuvaat da gi promenuvaat Pismata. A kolku ima promeneto! Kolku narod ima {to sledi tradicija denes, i si nemaat pojma za {to zboruva Biblijata. No Petar veli deka site tie {to pravat taka, si pravat za svoja pogibel.

Du{evniot ~ovek ne go prima ona, {to e od Bo`jiot Duh; za nego toa e bezumstvo; i ne moè da go razbere, oti treba duhovno da se ispita, 1 Korintjanite 2:14.

Pavle apostolot veli deka ~ovekot {to ìvee za svetot e du{even ~ovek, a ne duhoven. Toj ~ovek {to ne ìvee za Gospod (ne ~ita, ne slu{a, ne pazi {to e napi{ano vo Pismata, ne veruva, ne go saka Gospod) toj ~ovek ne moì da ja znae vistinata. Vistinata za nego e bezumstvo. Zna~i koi se tie {to ne moàt da gi razberat Pismata? Samo tie {to ne sakaat da razberat. Otkako doznavme {to o~ekuva Gospod od nas - za da moìme da razberime {to ni kaùva preku Pismata i prorocite, sega }e navlezime vo preveduvawe na Daniilovoto proro{tvo, koe navistina e mnogu va`no da se razberi. Ova proro{tvo n# priprema za krajot na svetot. Gospod ni kaùva {to treba da o~ekuvame pred da dojdi krajot, i {to }e se slu~i pri krajot. Daniilovoto proro{tvo e najdolgoto proro{tvo vo Biblijata. Se protega preku 2300 godini, po~nuvaj}i vo 457-ta godina pred na{ata era, pa s# do 1844-ta godina na{a era, koga sudot na nebesata otpo~na so rabota, i Hristos se priprema za skoro doa|awe. Seto ova }e go uvidime vo podrobnosti, prou~uvaj}i go ova navistina prekrasno proro{tvo od Daniil.


GLAVA

1

Koga Gospod }e gi Soedini Naciite

E[E otprilika 6 vekovi pred Hristos, pove}e od 2500 godini. Poznatiot car i vladetel na Vavilonskoto carstvo Navuhodonosor, legna da se odmori. Toj se

pra{uva{e, dali negovoto ogromno carstvo koe {to go izgradi }e se dodrì, ili }e se raspadni na mali del~iwa kako {to se raspadnaa Egipet i Asirija? Vakvi misli mu doa|aa na pametot koga legna da se odmori.

B

CAROT SONUVA

Toga{ carot soni son. Tolku mnogu stra{en i vaèn be{e sonot {to duhot mu se smati i sonot pobegna od nego, Daniil 2:1. ûdno, no carot ne moè{e nikako da go zapamti sonot. Zaboravi {to sonuva{e.

Dlaboko rastroen, gi povika site gata~i, gleda~i i ma|epsnici od carstvoto negovo:

Kaète mi {to sonuvav, i objasnete mi go sonot. Ako ne mi kaìte, site }e izginite; }e ve ise~am na par~iwa, (pro~itaj vo Daniil 2:3-12).

Toa go pobara carot od lu|e, koi {to se ra~unaa deka imaat darba da objasnuvaat sonovi.



Fateni vo slepa ulica, gleda~ite, gata~ite i ma|epsnicite mu rekoa na carot: Na zemjava nema ~ovek {to moè da mu go otkrie na carot sonot, sonot, {to go bara carot, e tolku teòk, {to nikoj drug ne moè da mu go otkrie na carot, osven bogovite, koi ne ìveat so smrtnicite, Daniil 2:10, 11. Ose}aj}i deka gata~ite, gleda~ite i ma|epsnicite se samo {arlatani, Navuhodonosor, carot na Vavilon, izdade naredba da se pogubat site gata~i, gleda~i i ma|epsnici.

GOSPOD SE VME[UVA Izme|u mudrecite na Vavilon ima{e i novodojdeni - Daniil, i tri drugi mladi Evrej~iwa. Nekolku godini pred da go soni sonot, Navuhodonosor go ima{e osvoeno Izrael. Mnogu od zarobenite Izraelci bea odvedeni vo Vavilon, pome|u koi Daniil i negovite tri drugari. Do ova vreme tie go imaa ve}e zavr{eno nivnoto {koluvawe vo Vavilon, i bea isto taka ra~unati kako mudreci. Zatoa {to i ìvotot na Daniil be{e vo pra{awe, toj pobara dozvola za da moì da zboruva so carot. Carot re{i da se sretni so nego i da vidi dali Daniil so negovite drugari }e moàt da mu go kaàt sonot. Taa ve~er Daniil i drugarite se molea. Toga{ tajnata mu be{e otkriena na Daniila vo no}no vreme, Daniil 2:19. Povtorno Daniil be{e donesen pred carot, i u{te pred da progovori, carot pra{a: Moè{ li da mi go kaè{ sonot {to go vidov i {to ozna~uva toj?, Daniil 2:26. Slednite dva stiha velat:

Daniil mu odgovori na carot i re~e: Tajnata za koja carot pra{uva ne moàt da mu ja otkrijat na carot ni mudrecite, ni ma|epsnicite, ni jasnovidcite ni gleda~ite. No na nebesata ima Bog, Koj otkriva tajni.

Pred da mu go kaè sonot na carot, Daniil mu dade na znaewe deka, A mene taa tajna mi se otkri, ne za da bidam pomudar od site ìvi, Stih 30. Daniil ne se pokaà kako deka toj samiot ima{e sila da go kaì sonot. Srceto ne mu se voobrazi. Ne se vozdigna voop{to. No sepak, toj dodade deka sonot mu be{e kaàn so pri~ina, Za da mu bide otkriena na carot smislata, Stih 30. I taka Daniil mu dade na carot na znaewe deka Gospod mu go dade sonot. Gospod mu go prevede sonot na slugite svoi. Tie pokasno mu go kaàa zna~eweto na carot. Nivnite ìvoti bea spaseni. Okoto na Gospod e sekoga{ vrz negoviot narod.

GOSPOD POSTAVUVA I SOBORUVA CAREVI Vo negovata molitva Daniil re~e, Neka e blagosloveno imeto na Gospoda: On gi menuva vremiwata i godinite, soboruva carevi i postavuva carevi, Daniil 2:20, 21. Silata dadena na sekoj car, vojskovodec, monarh, imperator, pretsedatel itn. e dadena od Nebesata. Kako }e se iskoristi taa sila, od toa }e zavisi uspehot na carot, imperatorot, pretsedatelot itn.

Na sekoj eden ~ovek zborot od Gospod mu veli, Jas te prepa{av, iako ne me poznava{e, Isaija 45:5. Otkupi gi grevovite svoi so pravda, i bezzakonijata tvoi - so milosrdie sprema bednite; ete so toa moè da se prodolì tvojot mir, Daniil 4:24. Mu re~e Gospod Bog na Navuhodonosor: Za da znaat ìvite deka Sevi{niot vladee nad ~ove~koto carstvo i go dava komu saka i postavuva nad nego ponièni me|u lu|eto, Daniil 4:14. Daniil istakna deka sonot na Navuhodonosor se odnesuva za idninata, idnoto vreme.

Daniil re~e: Na nebesata ima Bog, Koj otkriva tajni; i On }e mu otkrie na carot Navuhodonosor s# {to }e se zbidne vo poslednite denovi Ti care, na legloto svoe si misle{e {to }e se slu~i posle, i Onoj Koj otkriva tajni, ti pokaà {to }e se slu~i za da gi uznae{ mislite na srceto svoe, Daniil 2:28-30.

GOSPOD JA POKA@UVA IDNINATA (AMOS 3:7)

Daniil po~nuva da go objasnuva sonot na carot. Tvoeto videnie, care, e vakvo; ete nekakov si golem, ogromen be{e toj lik, stoe{e pred tebe vo golema svetlina, i pogledot mu be{e stra{en. Glavata na toj lik be{e od ~isto zlato, gradite i racete od srebro, dodeka stomakot i bedrata negovi bea bakarni. Potkolenicite èlezni, a nozete del èlezni, del glineni. Ti go gleda{e, dodeka eden kamen ne se otka~i od planinata sam, udri vo idolot, vo negovite èlezno-glineni noze i go skr{i. Toga{ zaedno s# se razdrobi: èlezoto, glinata, bakarot, srebroto i zlatoto stanaa kako prav na letno gumno; vetrot gi odnese, i traga od niv ne ostana, a kamenot {to go razbi idolot stana golema planina i ja ispolni celata zemja, Daniil 2:31-35.


Daniel, Bo`jiot prorok, mu go kaùva na Navuhodonosor, kralot na Vavilon, zna~eweto na golemiot metalen kip {to go vide kralot vo sonot i go zaboravi.

Carot slu{a{e. Samiot si re~e Toa e navistina {to vidov vo sonot. I so golem interes prodolì da slu{a za da go doznae sega zna~eweto na sonot. Ovie bea prvite zborovi {to gi slu{na od Daniil:

Ete, toa e sonot, a sega da kaàm pred carot i {to ozna~uva toj. Ti care, car nad carevite, komu nebesniot Bog mu podaril carstva, vlast sila i slava, Ti si taa zlatna glava, Daniil 2:36-38.

Zna~i Vavilon ja simbolizira zlatnata glava od kipot. Zapazi kako mu re~e Daniil na Navuhodonosor,

Ti si taa zlatna glava. Eve kako znaeme deka zlatnata glava na kipot go simbolizira Vavilonskoto carstvo. Kolku dobro mu zvu~ele zborovite na carot. Zar ne be{e toj priznaen od Gospod kako car na Vavilon? Zar toa ne go potvrdi i Daniil? No {to }e se slu~i sega vo idnina?

VAVILON ]E PADNI (605-538 pred n.e.)

Daniil prodolì so objasnuvaweto na sonot i re~e: Po tebe }e se krene drugo carstvo, pomalo od tvoeto, Daniil 2:39. Kako? Zar negovata mo}na zlatna imperija }e podpadni pod vlast na srebrena imperija, kako {to e srebroto ponevredno od zlatoto?

Vavilon be{e prvoto carstvo od golemite ~etiri carstva {to postoeja, koi {to istorijata gi priznava. Eve karta od Vavilonskoto carstvo:

Glavniot grad na Vavilon navistina be{e prekrasen. Dokazi najdeni od nau~nicite pokaùvaat deka vo gradot imalo gradini, nare~eni vise~ki gradini (koi spa|aat vo 7-te svetski ~udesa). Proro{tvoto na Daniil 10

Vo ovie vise~ki gradini se odgleduvaa cve}iwa i zelen~uk. Golemo prostranstvo od gradot be{e pokrieno so zlato. Rekata Eufrat te~e{e niz centarot na gradot.

Ru{evinite na Vavilon sega se nao|aat vo dene{en Irak, okolu 250 km jugo-zapadno od Bagdad, kade {to e pronajden glavniot vlez vo gradot Vavilon, nare~en I{tar.

No, Vavilon, glavata od zlato, mora{e da propadni. Gospod ova go ima{e predvideno preku prorokot Isaija, u{te 250-300 godini pred da propadni Vavilon.

Vavilon, ukrasot na carstvata, gordost na Haldejcite, }e bide soboren od Boga, kako Sodom i Gomor, Isaija 13:19.

Vavilon }e treba{e da bidi pretvoren vo totalni ru{evini:

Nema da se naseli nikoga{, vo nego nema da ima `iteli od rod vo rod; nema Arabiec da go raspne {atorot svoj, ov~ari tamu so stadata svoi nema da pladnuvaat. No vo nego }e `iveat yverovi; buvovi }e se naselat vo nivnite domovi, i besovi }e potskoknuvaat i }e igraat. [akali }e vijat vo dvorcite nivni i hieni vo domovite za veselba, Isaija 13:20-22. Vavilonskoto vreme blizu e, denovite negovi nema da zadocnat, Stih 22. (Pro~itaj isto taka i vo Jeremija 51:6, 7).

Toga{, Darij Midijaninot go prevzede carstvoto, Daniil 5:31. Proro{tvoto na Daniil 11

Kir Persijanecot povede uspe{en napad na Vavilon 538-ta godina pred Hristos. Medo-Persija zavladea. Zna~i Medo-Persija gi simbolizira gradite i racete od srebro na kipot.

Gospod mu ima{e ka`ano na Navuhodonosor, Po tebe }e se krene drugo carstvo, Daniil 2:39. Medo-Persija be{e toa drugo carstvo (vidi vo Isaija 13:17).

MEDO-PERSIJA (538-331 pred n.e.) I CARSTVOTO NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI (331-168 pred n.e.)

]E SE IZDIGNAT I PROPADNAT Ova srebreno carstvo gradite i racete od srebro na kipot, Medo-Persija, vladee{e otprilika 200 godini. No treba{e da propadni i da bidi prevzemeno od drugo carstvo.

I treto carstvo, bakarno, }e vladee nad celata zemja, Daniil 2:39. Ova treto svetsko carstvo be{e carstvoto od Aleksandar Makedonski.

Zna~i carstvoto na Aleksandar Makedonski gi simbolizira stomakot i bedrata na kipot. Vo Daniil 8-to poglavje ova carstvo e nare~eno Gr~ko Carstvo. No toa e gre{ka vo preveduvawe. Nie znaeme deka toa e Carstvoto na Aleksandar Makedonski. Ako go pro~ita{ celosno 8-to poglavje od Daniil }e uvidi{ deka carstvoto na Aleksandar Makedonski (po gre{ka prevedeno kako Gr~koto carstvo) }e go nasledi Medo-Persijanskoto carstvo.


Aleksandar Makedonski gi otfrli Medo-Persijancite vo Bitkata na Arvila, 331 godina pred na{a era, ili 207 godini otkatko Vavilon padna. Vo 5 godini, Aleksandar, so svoeto superiorno napa|awe (Flangite) kako {to znaeme od istorija, postana golem vojskovodec na vozrast od 25 godini. Sedum godini pokasno umre, na vozrast od 32 godini. Odlu~uva~kata Bitka od Pidna, 168-ta pred n.e. ja otpo~na propasta na carstvoto na Aleksandar Makedonski. I bakarnoto carstvo pomina, stomakot i bedrata na kipot.

RIMSKOTO CARSTVO E SLEDNO (168 pred n.e. 476 n.e.)

Daniil go prodolùva svoeto objasnuvawe za idninata, dodeka Navuhodonosor slu{a so golem interes, {to }e se slu~i vo idnina so svetot.

A ~etvrtoto carstvo }e bide cvrsto kako èlezo; oti kako {to èlezoto tro{i i drobi s#, taka i toa èlezo {to kr{i s#, }e drobi i }e uni{tuva, Daniil 2:40.

Rim treba{e da vladee so svetot. @eleznata monarhija na Rim poni{tuva{e, drobe{e, uni{tuva{e za skoro 600 godini. Hristos be{e roden za vremeto na Rimskata imperija, i be{e raspnat pod vlasta na Rimskata imperija. Seti se deka Pilat vo toa vreme be{e guverner vo Judeja, ispraten od Cezar.

Zna~i Rimskoto carstvo gi simbolizira potkolenicite èlezni od kipot.

RIMSKOTO CARSTVO ]E BIDI PODELENO Na ednostaven na~in Daniil mu kaà na carot za izdigaweto i propa|aweto na carstva i imperii koi {to u{te ne ni postoeja vo negovoto vreme. Carot slu{a{e so za~uduvawe.


A toa {to si gi videl nozete i prstite na nozete napraveni del od grn~arska glina i del od èlezo, toa carstvo }e bide razdeleno i vo nego }e ostane samo ne{to od cvrstinata na èlezoto, bidej}i si videl èlezo, izme{ano so grn~arska glina. I kako {to prstite na nozete bea del od èlezo, a del od glina, taka i carstvoto }e bide delum silno, a delum slabo, Daniil 2:41, 42.

êtiri od pette delovi na kipot ve}e se slu~ija i pominaa sprema Daniilovoto proro{tvo, a koe moìme da go uvidime od istorijata. Nie sega ìveeme vo vremeto od stapalata na nozete od kipot pome{ani so èlezo i glina.

Rimskoto carstvo treba{e da bidi podeleno. No zabeleì go ova vnimatelno, deka, posle Rimskoto carstvo, nema drugo carstvo. Tuka proro{tvoto zavr{uva so carstvata. Toga{, {to }e se slu~i potoa?


Rimskata imperija po~na da propa|a. Germanskite plemiwa po~naa da go napa|aat carstvoto, i Rimskata imperija se podeli, to~no kako {to predvide proro{tvoto na Daniil deka }e se slu~i. Carstvoto se podeli na deset glavni delovi. Desette glavni delovi, ili desette prsti na nozete od kipot, gi pretstavuvaat:

1. Alemanni - Alemani (Germanci) 2. Franks - Franks (Francuzi) 3. Burgundians - Burgundijci ([vajcarci) 4. Suevi - Suevi (Portugalci) 5. Anglo-Saxons - Anglo-Saksonci (Englezi) 6. Visigoths - Visigoti ([panci) 7. Lombards - Lombardi (Italijanci) 8. Heruli - Heruli (nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni) 9. Vandals - Vandali (nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni) 10. Ostrogoths - Ostrogoti (nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni)

Eve go ova prikaàno na karta:

Istorijata ni kaùva deka Rim po~na da propa|a vo 476-ta godina n.e., koga Imperatorot Augustulus (Avgustin) be{e pobeden od Germanskite plemiwa.

Modernite, ili dene{nite nacii na Evropa proizlegoa od ovie plemiwa, koi {to proizlegoa od raspadot na Rimskata Imperija. Nekoi bea pojaki, nekoi bea poslabi. Taka be{e toga{, taka e i denes. Nekoi Evropski zemji se pojaki i ponapredni, nekoi se poslabi i ponenapredni. Zo{to? Prodolì ~itaj.

I kako {to prstite na nozete bea del od èlezo, a del od glina, taka i carstvoto }e bide delum silno, a delum slabo, Daniil 2:42.

Zna~i, naciite na Evropa gi simboliziraat nozete del èlezni, del glineni od kipot.

MO@AT LI NACIITE DA BIDAT SOEDINETI OD ÔVEK?

Daniil sega po~na da mu kaùva na Navuhodonosor za dolgoto, naporno i tragi~no probuvawe na razni carevi, i imperatori da gi soedinat naciite na Evropa, i da se obezbedi stabilizacija i mir vo svetot.


Niz vekovite - od propasta na Rim, ambiciozni voda~i probuvale, na smetka na mnogu milioni `rtvi, da go osvojat svetot.

Prodolùvaj}i so objasnuvaweto na prstite od nozete na kipot, Daniil re~e:

A ona, pak, {to si videl èlezo, izme{ano so grn~arska glina, toa zna~i deka tie preku ~ove~koto seme }e se izme{aat, no nema da se sleat edno so drugo, kako {to èlezoto ne e sleano so glinata, Daniil 2:43.

I taka Biblijata kaùva deka ovie nacii ne }e moàt da se soedinat zasekoga{. Mnogu carevi imaat probano da gi soedinat ovie nacii, no bez uspeh. Prviot {to proba be{e Charles The Great Charlemagne, (ârls Golemiot, ili [arlemaw). Toj postana vladetel na vozrast od 29 godini. Ova be{e okolu 800-ta godina n.e. Dve pri~ini postoeja koi go nateraa [arlemaw da proba da gi soedini naciite od Evropa. Prvo: crkvata vo toa vreme saka{e soedinuvawe na Evropa i zatoa go postavija [arlemaw za Imperator. Vtoro: grupa na Mohamedanci gi voznemiruvaa naciite na Evropa, napa|aj}i gi od stranata na Pirineite vo [panija. Se veruva{e deka, ako nekoj }e moì da gi spoi naciite od Evropa, toa be{e samo [arlemaw. No Gospod re~e:

A ona pak, {to si videl, èlezo izme{ano so grn~arska glina, nema da se sleat edno so drugo, kako {to èlezoto ne e sleano so glinata, Daniil 2:43.

[arlemaw umre, premoren od borbi i krvoprolevawe niz cela Evropa, koi gi vode{e skoro polovina vek. [arlemaw ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata. Charles V, (ârls 5ti) imperator na Svetata Rimska Imperija, i Louis XIV (Luj 14ti) od Francija, isto taka probaa da gi soedinat naciite na Evropa, no bez uspeh. Zo{to? Zatoa {to Gospod re~e:


ârls 5ti, i Luj 14ti ne uspeaa da gi spojat èlezoto i glinata. Toga{ dojde na scena ~ovekot na idninata Italijanec po krv, Korsikanec roden, Francuzin po nacionalnost Napoleon Bonaparta! Roden vo 1769, toj porasna do visina od 1.50 m. No negoviot karakter be{e mnogu jak. Na vozrast od 26 godini, vo 1796, dva dena pred negovata svadba so @ozefina, be{e unapreden vo general, i tretina od vojskata vo Francija be{e pod negova vlast. Dva dena posle svadbata, otpatuva vo vojna.



Tri godini pokasno, Napoleon ja otfrli vladata vo Francija i prevzede vlast samiot. Toga{ po~na da kroi planovi da ja soedini Evropa - da vospostavi Eden voda~, eden zakon, eden sud, edna valuta. Ova be{e plan na ~ovek koj {to izvojuva{e pobedi na site bitki za poslednite 16 godini, ~ovek {to ne znae{e za poraz. Plan na ~ovek koj ja saka{e vlasta i silata kako {to ja saka muzi~arot svojata violina, i ~ij {to kapacitet za rabota i postignuvawe pobedi be{e beskraen. Za da ostvari politi~ko edinstvo, Napoleon se razvede od @ozefina i se oèni so Mari-Luiz od Avstrija. Toga{ Napoleon po~na da ureduva maèwe i ènewe pome|u vladeteli i kralevi, za da uspee da gi soedini naciite. Ovaj metod be{e predviden od Gospod u{te pred 2500 godini deka }e bidi iskoristen, za da se soedinat naciite. Biblijata veli:

Tie preku ~ove~koto seme }e se izme{aat, no nema da se sleat edno so drugo, Daniil 2:43.

Otkako Napoleon izgubi vo Rusija vo 1812, negovata Evropska federacija se raspadna kako kula od karti. Kaj Waterloo - (Vaterlu), na 18 Juni, 1815, kako {to zajduva sonceto, taka i idninata na Napoleon zajde. Napoleon be{e poni{ten.

Gospod Bog Sevi{niot be{e premnogu za mene, - pokasno izjavi Napoleon. Zo{to ispadna seto toa taka? Zatoa {to Gospod re~e:


I Napoleon ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata. Kajzer od Germanija, isto taka proba da gi spoi naciite od Evropa. Toj ima{e najdobra {ansa i uslovi da gi spoi naciite vo Evropa. Vo negovo vreme skoro site carevi i carici vo Evropa bea familijarno povrzani. Kralot na Engleska, Imperatorot od Germanija, Kralicata na Grcija, Caricata od Rusija, Kralicata od [panija, Kralicata od Norve{ka, site ovie bea vnuci i vnuki na Kralicata Viktorija od Engleska. No Gospod re~e:


I Kajzer ne uspea da gi spoi èlezeto i glinata. Adolf Hitler, skoro go poni{ti cel svet za da uspee da ja soedini Evropa i da vospostavi Germansko vladeewe i superiorna rasa na narod, koi }e vladeat barem za 1000 godini. No i Hitler ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata. Posle I-ta svetska vojna se sozdade Legijata na Naciite (League of Nations). Ovaa organizacija treba{e da iznajdi na~in na koj }e vovedi mir i edinstvo vo Evropa i vo svetot. Se veruva{e deka Legijata na Naciite }e vodi smetka da nema pove}e vojni, tuku da se vospostavi mir, edinstvo i politi~ki dijalog pome|u site zemji i nacii.

No znaeme deka i tie planovi kratko traea, i na kraj propadnaa. Vo nedolgo vreme, II-ta Svetska Vojna izbi, i svetot pak se najde vo nemir. Legijata na Naciite ni{to ne postigna. Zo{to? Gospod ni dava odgovor:


I Legijata na Naciite ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata. Posle II-ta svetska vojna, Soedinetite Nacii (United Nations) bea stvoreni za da moàt da osiguraat deka nema povtorno da izbie vojna kako {to be{e I-ta ili II-ta svetska vojna, i da osiguraat mir, i stabilnost. I novi pregovori po~naa za soedinuvawe na naciite vo Evropa. Vo toa vreme komunizmot se razvi, i ne dozvoli da se soedini ni{to. Evropa be{e podelena. I posle sozdavaweto na Obedinetite Nacii do denes, povtorno vojni se slu~uvaat vo svetot. Zna~i mir seu{te ne e postignat. [to moìme da zaklu~ime od seto ova? Vodej}i se sprema istorijata, nitu vladetel, nitu vladeteli, nitu legija na naciite od bilo kakov sostav, nitu federacija na razni religii, }e moàt bilo koga da ja spojat Evropa ili svetot zasekoga{. Gospod re~e, Nema da se sleat edno so drugo, Daniil 2:43. Zar ova ve~no vaka }e trae? Zar nikoga{ nema da vidime mir i edinstvo? Do koga }e odi ova vaka? Prodolì ~itaj ponatamu!

GOSPOD ]E GI SPOI NACIITE Vo ovaj moment Kralot Navuhodonosor sigurno be{e mnogu zbunet. Daniilovoto proro{tvo go predvide raspadot na Vavilon, Medo-Persija, Aleksandar Makedonski, i Rimskoto carstvo. Toga{ ja predvide i novata situacija - podelbata na Rimskata Imperija i bezuspe{noto probuvawe na vladeteli da gi spojat naciite na Evropa, koi proizlegoa od raspa|aweto na Rimskata Imperija. Zar idninata na moderniot ~ovek }e bide ve~no podelena, nikoga{ da ne uspeat da se soedinat? Daniil go kaà odgovorot na ova pra{awe:

I vo denovite na tie carstva [carstvata, ili naciite na Evropa] nebesniot Bog }e podigne carstvo, koe nema da se razru{i nikoga{, i toa carstvo nema da bide predadeno na drug narod; toa }e gi pobedi i razru{i site carstva, a samo toa }e ostane ve~no. Bidej}i ti vide deka kamenot {to padna od planinata sam, go razdrobi èlezoto, bakarot, glinata, srebroto i zlatoto. Velikiot Bog mu dade na carot da razbere {to }e se slu~i potoa. I veren e toj son i to~no e negovoto tolkuvawe, Daniil 2:44, 45.

Vidi{ kako veli Daniil deka, sonot e veren i tolkuvaweto e to~no. Kako {to re~e Gospod, taka be{e, taka i }e bidi. I nemame pri~ina zo{to da ne go veruvame Gospod. Ti kaùva deka vo denovite na modernite nacii na Evropa, Gospod toga{ }e postavi Negovo Carstvo na zemjata koe }e trae ve~no. Toa e krajot na svetot. A nie sega ìveeme vo tie denovi.


Dobro e da se pro~itaat znacite koi {to Hristos im gi dade na Negovite apostoli za krajot na vremeto. Tie se nao|aat vo Matej 24-to poglavie i Luka 21-to poglavie. No isto taka za Znacite na Hristovoto Vtoro Doa|awe, za Sedumte Posledni Zla, za Mileniumot - 1000ta godini i kakvi }e bidat znacite pred da dojdi krajot na svetot, imame napi{ano vo golemi podrobnosti vo pismoto Prema Kade Odime. Vidi za site ovie poglavija vo toa pismo. Zna~i, vo pismoto Prema Kade Odime }e gi razgledame site tie znaci od koi se gleda deka navistina ìveeme vo poslednoto vreme od istorijata na ovaj svet. Zatoa treba vnimatelno i so razbirawe da ja prou~uvame Biblijata. Gospod s# ni ima pokaàno {to }e se slu~i do samiot kraj. Slava mu na Gospod {to ne n# ima ostaveno vo temnica, tuku ni dade svetlina i razbirawe, i spasenie!

A za sega, eve samo kratok pregled od znacite {to gi kaà Hristos, koi se odnesuvaat za krajot na vremeto:

[EST GLAVNI PRIMEDBI [est glavni vistini/primedbi se izdignuvaat na povr{ina od ova proro{tvo: 1. Ima Bog na nebesata. 2. Gospod ima slugi na zemjava (proroci, apostoli). 3. Negovata raka se vme{uva vo nastanite na zemjava. 4. Gospod ja predvide istorijata na svetot od Vavilon, s# do Medo-Persija,

Aleksandar Makedonski, Rimskata Imperija i nejzinata podelba na deset glavni dela.

5. Gospod go predvide neuspehot na lu|eto da gi soedinat naciite na svetot povtorno. Kralstvoto na Gospod nema da dojdi preku vodewe politika, ili religija i politika.

6. Bo`joto carstvo }e dojdi otkako ~ove~kite planovi bezuspe{no }e propadnat. I veren e toj son i to~no e negovoto tolkuvawe, re~e Daniil 2:45. Denes ìveeme vo vremeto od nozete i prstite na kipot. Hristos }e dojdi skoro da go poni{ti |avolot, da go poni{ti grevot, da ja poni{ti ovaa gre{na zemja i da ja stvori povtorno sveta, i da go vospostavi Svoeto ve~no carstvo. Proro{tvoto na Daniil 19

GLAVA

2

Ve~noto Bo`jo carstvo

DVE GOLEMI PRA[AWA

RVOTO, i najglavno pra{awe za nas e: Kako moìme da vlezime vo toa carstvo od Gospod?

P Apostolot Pavle napi{a, Zar ne znaete deka nepravednicite nema da go nasledat carstvoto Bo`jo?, 1 Korintjanite 6:9. I nie site sme nepravedni site zgre{ija i se li{eni od slavata Bo`ja. Nema nieden praveden, Rimjanite 3:23, 10. Na Nikodim, moralen, uviden, cenet voda~ na sinagogata vo Izrael, Hristos mu re~e: Vistina, vistina ti velam: ako nekoj ne se rodi odozgora, ne moè da go vidi carstvoto Bo`jo, Jovan 3:3. Zatoa samo preku novoto ra|awe (duhovnoto promenuvawe) nie moìme da vlezime vo carstvoto nebesno. Carstvoto na Gospod mora prvo da dojdi vo nas, pred nie da bidime pripremeni da vlezime vo nego. Gospod ima dve carstva: duhovno carstvo, i bukvalno/vistinsko carstvo.

DUHOVNO CARSTVO Duhovnoto carstvo e vo ~ovekot:

Zapra{an od fariseite, koga }e dojde carstvoto Bo`jo, On im odgovori: Carstvoto Bo`jo nema da dojde zabele`livo, nitu }e kaàt: Eve, ovde e, ili: Ene, onde e. Za{to carstvoto Bo`jo e vo vas vnatre, Luka 17:20, 21.

Carstvoto Bo`jo donesuva mir i radost:

Oti carstvoto Bo`jo ne e jadewe ili piewe, tuku pravda i mir i radost vo Svetiot Duh, Rimjanite 14:17.

Carstvoto Bo`jo e svetlinata - znaeweto na zborot na Gospod:

Blagodarej}i Mu na Boga i Otecot, Koj n# napravi sposobni da u~estvuvame vo nasledstvoto na svetiite vo svetlinata [znaeweto na zborot na Gospod]; n# izbavi od vlasta na temninata [neznaeweto vodi vo propast] i n# vovede vo carstvoto na Svojot vozquben Sin, Kolosjanite 1:12, 13. A ovoj sud e za toa {to Svetlinata dojde na svetot, no na lu|eto im omile pove}e mrakot otkolku svetlinata, Jovan 3:19.


BUKVALNO/VISTINSKO CARSTVO Bukvalnoto/vistinskoto carstvo e seu{te idnina.

A koga }e dojde Sinot ôve~ki vo Svojata slava i site sveti angeli so Nego, toga{ }e sedne na prestolot na slavata Svoja, i }e se soberat pred Nego site narodi; pa }e gi oddeli edni od drugi, kako {to ov~arot gi oddeluva ovcite od kozite; i }e gi postavi ovcite od Svojata desna strana, a kozite od levata. Toga{ Carot (Hristos) }e im kaè na onie {to Mu se od desnata strana: Elate, blagosloveni od Mojot Otec; nasledete go carstvoto, prigotveno za vas od po~etokot na svetot Toga{ }e im kaè i na onie {to se od levata strana: Odete od Mene, prokleti, vo ve~en ogan, prigotven za |avolot i negovite angeli, Matej 25:31-34, 41.

Ovie raboti, - podelbata na narodot u{te ne se ima slu~eno. Zatoa Bo`joto bukvalno carstvo e u{te idnina. No skoro }e dojdi, kako {to vidovme pogore, sega ìveeme pri samiot kraj na svetot.

Koga Bo`joto carstvo }e dojdi, toga{ carstvata/naciite/dràvite od svetov }e postanat carstvo na Otecot Bog i na Negoviot Hristos, na{iot Gospod:

Zatrubi i sedmiot angel, i po neboto odeknaa silni glasovi, koi vikaa: Carstvoto na svetot stana carstvo na na{iot Gospod i na Negoviot Hristos, i On ]e caruva vo site vekovi!, Otkrovenie 11:15.


TOROTO glavno pra{awe za nas e: [to treba da napravime da bideme povtorno rodeni, da bideme rodeni za toa carstvo?

V Odgovorot e, Nie mora da go uvidime Krstot i Golgota vo na{eto srce. Mora da ja uvidime qubovta na Otecot {to go dade Svojot Edinoroden Sin da dojdi na ovaa zemja polna so grev, za da umri za na{ite grevovi, za na{ite nepravdi {to nie gi imame napraveno sprema Svetiot Zakon koj {to e nepromenliv i ve~en.

Za{to Bog tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta sekoj {to veruva vo Nego, da ne pogine, no da ima ìvot ve~en, Jovan 3:16.

Ako na{eto srce ne ja odbie ovaa qubov {to Gospod ni ja ima pokaàno prema nas, toga{ }e n# napravi da se pokaeme od s# srce i da po~nime da go sledime Gospod. Toga{ qubovta sprema Gospod i Negoviot Zakon }e izlezi na povr{ina. No tuka se zboruva za Bo`jiot Zakon kako {to e originalno daden od Gospod, a ne kako {to be{e promenet od narodot vo vremeto posle Hristos i apostolite. Nema nikakvo drugo mesto kade {to moìme da odime, ili da izbegame - samo pri Krstot i Golgota i qubovta na na{iot Bog Stvoritel Isus Hristos.

PASO[OT ZA VLEGUVAWE VO CARSTVOTO Paso{ot potreben da se vlezi vo carstvoto Bo`jo e krstot na Hristos. Nikodim go pronajde koga vide kako Hristos umre za negovite grevovi. Neka i nie, kako i Nikodim, go iznajdime vlezot vo carstvoto Bo`jo.

Izguben vo beskrajnite pe{teri na grevot, ~ovekot se bori da najdi pat {to vodi nadvor. No postoi samo eden pat - vratata od krstot. Edinstveno preku ovaa otvorena vrata moì da se najdi patot na slobodata.

Krstot se dviì na dva pati{ta. Otvora pat prema na{ite srca, i Duhovnoto carstvo vleguva vo nas (ova go vidovme vo pogorna sekcija). No eden den, }e go otvori bukvalniot/vistinskiot pat, i nie }e vlezime vo ve~noto, blagosloveno carstvo Bo`jo. Proro{tvoto na Daniil 22

Ponekoga{ moì si velime vo sebe:

Jas ne sum mnogu dobar Hristijanin, no gledaj}i gi lu|eto okolu mene koi se narekuvaat Hristijani, a odat vo crkva i se bavat so sekakvi gnasotii, i ogovarawe i omraza, toga{ jas imam dobra {ansa da bidam spasen.

Ako ~ovek vaka razmisluva, nema nikoga{ da bidi spasen.


Eve eden primer za da moìme polesno da svatime. Vo Rim, Italija, pred mnogu godini, vleze vo Amerikanskata ambasada ~ovek koj izgleda{e mnogu rastroen. Koga ambasodorot se nafati da go vidi ~ovekot, toj mu gi kaà problemite negovi na ambasadorot, koi bea mnogu seriozni problemi, i pobara pomo{ od ambasadorot. Ambasadorot vedna{ go zapra{a ~ovekot: Dali si ti dràvjanin na SAD - Soedinetite Amerikanski Dràvi? ôvekot mu odgovori: Jas ìveev vo SAD 25 godini. Ja odgledav mojata familija tamu. Najdobrite godini gi pominav vo SAD. Sekoga{ gi pla}av na vreme dràvnite danoci, i pridonesuvav mnogu - i pari~no i fizi~ki. No, go prekina ambasadorot, Dali si dràvjanin na SAD? ôvekot odgovori poleka: Ne, nikoga{ nemav zemeno Amerikansko dràvjanstvo, no veruvam deka jas si ja otsluìv dol`nosta sprema dràvata na isti na~in kako i tie {to postanaa dràvjani na SAD. Ambasadorot mu re~e: Mi e àl za tebe, no jas ne moàm da ti pomognam zatoa {to ne si dràvjanin na mojata zemja. Nekolku godini podocna istiot ~ovek pak vleze vo Amerikanskata ambasada, zboruva{e so istiot ambasador, povtorno mu gi prikaà negovite problemi i pobara pomo{. Ambasadorot go zapra{a istoto pra{awe kako i porano: Dali si dràvjanin na SAD? Toga{ so miren glas mu re~e na ambasadorot: Pred da dojdam vo Italija i da ja napu{tam Amerika, podnesov molba za dokumenti da postanam dràvjanin na SAD. Na denot na patuvaweto dokumentite pristignaa. Pi{uva{e deka SAD me napravija nivni dràvjanin. Ambasadorot toga{ mu re~e: Toga{ ti si dràvjanin na mojata zemja - vlasta i pravata i za{titata na SAD sega celosno }e te pokrijat.

Kakva pouka moìme da izvle~ime od ova? Nitu eden stranec ne moì da postani dràvjanin bez da se re{i da podnesi molba za da dobie dràvjanstvo. Sekoj e stranec po priroda {to se odnesuva do nebesnoto carstvo.


No nie moìme da postanime soìteli (dràvjani) so svetiite na nebesata. Pavle apostolot napi{a: I taka, vie ve}e ne ste tu|i i pridojdeni, tuku ste im soìteli na svetiite i svoi na Boga, Efesjanite 2:19. I Pavle prodolùva i ni kaùva zo{to e toa taka:

Oti se utvrdivte na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i Go kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos .. vrz kogo i vie }e se sozidate vo ìveali{te Bo`jo preku Duhot, Stih 20, 22.

Ete u{te eden dokaz deka ne treba da se sledi i po{tuva predanie, tuku Pavle veli da se sledi i po{tuva samo toa {to apostolite i prorocite go rekoa. Tie {to se utvrdeni na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i Go kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos tie se tie {to }e go nasledat carstvoto Bo`jo. Da se drìme za BIBLIJATA! Ne za ~ove~kite predanija! Zna~i, treba da proverime dali imame podneseno molba za dràvjanstvo vo nebesnoto carstvo. Ne e pra{awe dali eden ~ovek e podobar Hristijanin od drug ~ovek, tuku dali go ima obezbedeno paso{ot koj }e mu dozvoli da vlezi vo ve~noto carstvo. Dali Hristos e Carot na na{eto srce? Ti moì }e re~i{, Ne znam kako da podnesam molba za dràvjanstvo vo nebesnoto carstvo. Ako ~ovek e spremen da go priznae Hristos kako negov li~en Spasitel i nikoj drug, da Go sledi celiot svoj ìvot - se do krajot na vremeto, toga{ Toj }e go prifati kako dràvjanin na Negovoto carstvo. Nikoj ne moì da ja po{tuva voljata na Gospod bez Negova pomo{. Prema toa, nepolezno e da mislime dali }e bidime spaseni ili ne, ako ne Mu dozvolime da vlezi vo na{eto srce i go kontrolira na{iot ìvot, taka, da moìme da ja po{tuvame voljata Negova i da bidime primeni vo Negovoto carstvo. Na{a obvrska e da ja po{tuvame voljata na Gospod.

Hristova obvrska e da ni ja dade taa sila za da moìme da Go po{tuvame. Na bolniot ~ovek, koj be{e faten, opi{an vo Luka 5:18, mu be{e re~eno od Hristos da stani i da odi. Kako moì da odi? Zar nema{e probano mnogu pati da proodi? No koga Hristos mu naredi da odi, toj posaka da odi, i proodi. Hristos mu dade sila, no toj treba{e da go posaka toa. Toj ja ispolni svojata obvrska (da pokaì vera), i Hristos ja ispolni svojata obvrska (Go napravi toa {to be{e nevozmo`no za ~ovekot sam da go napravi).

Hristos dojde da go oslobodi ~ovekot, ne samo od grevot tuku i od bolest. Koga Toj be{e na zemjava dopirot od Negovata milostiva raka donese lek i zdravje na mnogu, i mladi i stari.

Ne treba nitu eden ~ovek na zemjava da go oddolùva vremeto. S# {to e vo svetot }e bidi poni{teno. Ne treba da se koncentrirame na raboti na svetov. Jovan veli:

Ne sakajte go svetot i s# {to e vo nego. Ako nekoj go saka svetot, vo nego nema qubov od Otecot. Za{to, s# {to e vo svetot - pohotta na teloto, èlbata na o~ite i gordosta na ìvotot, ne e od Otecot, tuku od ovaj svet. A svetot pominuva i pohotite negovi, a onoj, {to ja izvr{uva voljata Bo`ja, ostanuva doveka, 1 Jovanovo 2:15-17.

Sekoj ~ovek treba da re{i za Hristos sega, dodeka u{te milosta na Gospod ne se ima zavr{eno, da go prifati Krstot od Golgota, i da Go sledi Spasitelot i Gospod svoj, Isus Hristos.

Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, da go zeme svojot krst i da odi po Mene, Matej 16:24. Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene, Marko 8:34. Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene!, Luka 9:23.


GLAVA

3

êtiri Yverki ili êtiri Carstva

OSPOD ja znae idninata: Jas go navestuvam vo po~etokot ona {to }e bide na krajot, Isaija 46:10. I, Gospod Bog ne pravi ni{to dodeka ne im ja otkrie

tajnata Svoja na Svoite slugi - prorocite, Amos 3:7. G Nekolku dena pred Hristos da bidi raspnat, Toj kaà deka e mnogu va`no da se ~ita i razberi proro{tvoto na Daniil. Hristos re~e: Pa taka, {tom ja vidite merzosta na zapustenieto da stoi na sveto mesto, za koja e zboruvano preku prorokot Daniil - koj ~ita neka razbere, Matej 24:15, 16.

Proro{tvata od Daniilo 2-ta glava i Daniilo 7-ta glava se vo nivnite posledni fazi. Zatoa, so golema zabrzanost Nebesniot angel n# potsetuva deka vremeto za ovaj svet e skoro iste~eno.

Daniil be{e mladi~ koga Gospod mu dade vizija za idninata simbolizirana preku kipot {to Navuhodonosor go vide vo son vo Daniil 2-ta glava. Vo 7-ta glava, na Daniil mu be{e dadena u{te edna mnogu va`na vizija. Toj be{e sega starec. Vavilon isto taka be{e mnogu oslabnat vo sila, i vo skoro vreme }e be{e prevzemen od Medo-Persijancite.

ÊTIRITE VETROVI OD GOLEMOTO MORE I po~na da zboruva Daniil, pa re~e: Vidov vo no}noto svoe videnie, a tamu, ~etiri nebesni vetra se borea nad golemoto more, Daniil 7:2. Vo simboli~en Biblijski jazik ~etirite vetrovi simboliziraat nevolji. Eve eden primer:



I }e ispratam protiv Elama ~etiri vetra I }e gi porazam Elamcite so strav pred nivnite neprijateli, Jeremija 49:36, 37.

Moreto, ili voda, vo Biblijata e simbol za lu|e, nacii, ili narod. Eve primer za toa:

Vodite {to gi vide ti, toa se lu|eto i narodite, plemiwata i jazicite, Otkrovenie 17:15.

Kako {to moì da se vidi od seto ova, Gospod nikoga{ svojot narod ne go ostava vo temnina za da ne znae, da bidi poni{ten. Sekoga{ Gospod ni dava odgovor na se. Samo nie treba da Go po{tuvame i slu{ame, da barame-molime, i veruvame vo toa {to ni go kaùva. Zatoa Hristos na mnogu mesta koga kaùva{e proro{tva vele{e toj {to ima u{i neka slu{a. Samo tie {to sakaat da slu{aat i da razberat, }e znaat, i }e razberat. Petar napi{a: Nie imame ne{to u{te poverno, a toa e proro~koto slovo; Znajte go prvo toa deka niedno proro{tvo od Pismoto ne e sopstveno kaùvawe na prorokot. Oti nikoga{ spored ~ove~kata volja ne e izre~eno proro{tvo, tuku svetite Bo`ji lu|e zboruvale prosvetuvani od Svetiot Duh, 2 Petrovo 1:19, 20, 21. Pavle napi{a: Bra}a, ve izvestuvam deka Evangelieto, koe jas go blagovestiv, ne e ~ove~ko, za{to ni jas go primiv, nitu go nau~iv od ~ovek, a preku otkrovenieto na Isusa Hrista, Galatjanite 1:11, 12. Pavle, pi{uvaj}i mu na Timotej re~e:

A lo{ite lu|e i la`livcite }e napreduvaat vo zloto, zabluduvaj}i drugi kako i sebesi. No ti ostani vo toa, {to si go nau~il, i {to ti e povereno, znaej}i od kogo si go nau~il, bidej}i u{te kako mal gi znae{ Svetite Pisanija, {to moàt da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista Isusa. Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i polezno za pouka, za izobli~uvawe, popravawe i pou~uvawe vo pravdata, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i goden za sekoe dobro delo, 2 Timotej 3:13-17.

Ete kako Pavle mu veli na Timotej da se drì za Pismata, oti samo preku niv moìme da bidime spaseni. Pro~itaj u{te edna{ na po~etokot od ova pismo kako zboruvavme: [to treba da pravime za da ja razberime Biblijata, i Zo{to nekoi lu|e ne moàt da ja razberat Biblijata. Potseti se na toa u{te edna{.

ÊTIRI YVERKI - ili ÊTIRI CARSTVA

Daniil gleda{e kako golemoto more be{e razbranuvano so stra{ni vetrovi:

I ~etiri golemi yvera izlegoa od moreto, sekoj poinakov od drugiot, Daniil 7:3.

Zna~eweto na ova e objasneto vo stihot 17:

Ovie golemi yverovi, ~etiri na broj, ozna~uvaat deka ~etiri cara }e se izdignat od zemjata, Daniil 7:17.

Deka ovie carevi pretstavuvaat simbol za carstva (a ne carevi kako lu|e - individualci) se gleda od Daniil 7:23:

êtvrtiot yver go ozna~uva ~etvrtoto carstvo {to }e postoi na zemjata. Zatoa moìme da uvidime deka istorijata na svetot, od vremeto na Vavilon pa se do krajot - doa|aweto na Hristos po vtor pat, e povtorno zapi{ana vo Daniil 7-ta glava, kako {to e zapi{ana vo Daniil 2-ta glava. Sprema proro{tvoto, treba da postojat samo ~etiri golemi carstva vo svetot koi }e bidat univerzalni, politi~ki (toa zna~i sekoe carstvo da ima vlast vrz celata zemja - zemjata kako {to be{e vo tie denovi). I vo dvete poglavija od Daniil 7 i 2, ovie ~etiri carstva sledat edno po drugo - edno }e propadni, drugo }e se pojavi. Posle ovie carstva doa|a Carstvoto na Gospod. Istoto ova e napi{ano i vo 7-ta glava, no objasneto podrobno.

LAVOT SO ORLOVI KRILJA êtirite yvera se pojavija vo redosled.

Prviot be{e kako lav, no so krilja orlovi: gledav dodeka ne mu gi iskubaa kriljata i potoa be{e krenat od zemjata, se ispravi na nozete kako ~ovek i mu se dade ~ove~ko srce, Daniil 7:4.

Lavot so orlovi krilja go pretstavuva, ili simbolizira, carstvoto na Vavilon koe e povrzano so glavata od zlato na kipot opi{an vo Daniil 2-ta glava. Kako znaeme za ova? Prodolì ~itaj.

Segde vo istoriskite knigi, istori~arite otsekoga{ pi{uvaa i imaa iznajdeno - preku iskopini vo Vavilon (koj se nao|a{e vo dene{en Irak) deka lavot so orlovi krilja be{e najgolem simbol na Vavilon. Skoro napraveni iskopini vo Irak go potvrdija u{te edna{ ovaj fakt. Lavot obi~no e poznat kako kral na yverkite, i orelot kako kral na pticite. Taka i Vavilon be{e poznat kako ukras na carstva i gordost na Haldejcite (vidi vo Isaija 13:19). Vavilon be{e glavata od zlato, najskapiot metal sostoen vo kipot od Daniil 2-ta glava. Vo knigata na Avakum 1:8, Haldejcite, ili Vaviloncite, se pretstaveni na ovaj na~in: Naletuvaat kako orli, {to se spu{taat vrz plenot. Ova ja ozna~uva nivnata brzina so koja zavzemaa dràvi, na na~inot na koj {to se borea - bea mnogu brzi.


No kriljata treba{e da bidat iskubeni, i lavot treba{e da se ispravi na nozete kako ~ovek i da mu bidi dadeno ~ove~ko srce (vidi vo Daniil 7:4). Kolku e to~en Zborot na Gospod! Eve {to pi{uva prorokot Jeremija:

Vavilonskite borci prestanaa da se borat, sedat vo svoite tvrdini; se iscrpi silata nivna, stanaa kako èni, ìveali{tata nivni se izgoreni, reziwata nivni se skr{eni, Jeremija 51:30.

I to~no taka se slu~i. Vavilon propadna taa ve~er koga site bea opijaneti i zavzemeni so èni (pro~itaj vo Daniil 5 glava cela, seto ova e objasneto tamu). Vavilon go pretstavuva zlatoto, ili glavata od kipot: Ti care, car nad carevite. ti si taa glava, Daniil 2:37, 38. Eve kako znaeme deka Vavilon ja simbolizira glavata od zlato na kipot. Daniil toa samiot go re~e. Ova carstvo trae{e od 605-538 godina pred na{a era.

ME^KA KOJA STOE[E NA EDNA STRANA

I ete, u{te eden yver, vtor, sli~en na me~ka, stoe{e od ednata strana i ima{e tri rebra vo ustata negova, me|u zabite; nemu mu be{e re~eno ova: stani i jadi mnogu meso, Daniil 7:5.

Me~kata go simbolizira carstvoto na Medo-Persija. Stoe{e na ednata strana (toa zna~i ednata sila be{e pojaka od drugata). Ova carstvo be{e dvojna monarhija na Medija i Persija. Medija be{e prva kako nacija, (vidi vo Daniil 5:30, 31 i vo Jeremija 51:11). Persija se pojavi otposle.

Trite rebra vo ustata na me~kata moàt da go simboliziraat trojstvoto na Vavilon, Libija, i Egipet koi se soedinija za da se branat od naezdata na Medo-Persijancite. No toa trojstvo izgubi, zatoa e pokaàno kako tri rebra vo ustata na me~kata, pobednikot. Medo-Persija go pretstavuva srebroto, ili gradite i racete na kipot vo Daniil 2 glava. Ova carstvo trae{e od 538-331 godina pred na{a era.

LEOPARDOT SO ÊTIRI GLAVI

Potoa vidov, pak, u{te eden yver, kako leopard: na grbot ima{e ~etiri krilja od ptica, i ~etiri glavi ima{e toj yver, i mu be{e dadena vlast, Daniil 7:6.


Leopardot so ~etiri glavi i ~etiri krilja e carstvoto na Aleksandar Makedonski. Kriljata od ptica ja simboliziraat brzinata so koja {to Aleksandar Makedonski go zavzede skoro celiot toga{en svet. Toj ja pobedi Medo-Persija za vreme od 5 godini, i za 8 godini pomina prostor od okolu 6500 kilometri, s# do Indija.

êtirite glavi na leopardot ja simboliziraat podelbata na carstvoto negovo na ~etiri dela, podeleno posle smrtta na Aleksandar Makedonski. Negovoto carstvo be{e podeleno pome|u negovite ~etiri generali. Kasander (Cassander) go zede zapadniot del od carstvoto; Lisimakus (Lysimachus), severniot del; Seleukus (Seleucus), isto~niot del; i Ptolemi (Ptolemy), ju`niot del. (Pro~itaj go Daniil 8:8, 21, 22). Slednava karta go pokaùva carstvoto na Aleksandar Makedonski podeleno pome|u negovite generali Seleukus i Ptolemi.

Carstvoto na Aleksandar Makedonski go simbolizira bakarot, ili stomakot i bedrata od kipot vo Daniil 2-ta glava. Ova carstvo trae{e od 331-168 godina pred na{a era.

STRA[NIOT, U@ASEN I MNOGU SILEN YVER

Potoa vidov od no}nite videnija i ete, ~etvrti yver, stra{en i uàsen i mnogu silen; ima{e golemi èlezni zabi; toj jade{e i zdrobuva{e, a ostatocite gi gaze{e so nozete; toj se razlikuva{e od site porane{ni yverovi, i ima{e deset rogovi, Daniil 7:7.



Desette rogovi se objasneti so ovie zborovi:

A desette rogovi zna~at deka od toa carstvo }e se krenat deset carevi, Daniil 7:24.

Desette rogovi simboliziraat deset carevi. Car e simbol za carstvo (vidi vo Daniil 7:17, 23). Zna~i deset carstva }e treba{e da proizlezat od Rimskoto carstvo. Ovie bea objasneti vo prethodniot del od pismovo. Kako {to vidovme, modernite, ili dene{nite nacii na Evropa proizlegoa od raspadot na Rimskoto carstvo. No Gospod veli deka, iako tie }e probaat da se soedinat, nema da uspeat da bidat soedineti (vidi vo Daniil 2:43).

SIMBOLITE OD DANIIL 2-ta I DANIIL 7-ta glava SE EDNAKVI

Prou~i go sega dobro sledniov dijagram. Ottuka moì da se vidi kako simbolite od Daniil 7-ta glava (~etiri yverki i deset rogovi) se isti kako i simbolite od Daniil 2-ta glava (~etiri metali, i nozete od èlezo i glina) koi gi spomnavme vo prethodniot del od pismovo.

DANIIL 2 - glava êtiri Metali

DANIIL 7 - glava êtiri Yverovi

Simbol Carstvo Simbol Carstvo zlato . Vavilon (stihovi 37, 38)

lav . Vavilon (stih 4)

srebro . Medo-Persija (stih 39)

me~ka . Medo-Persija (stih 5)

bakar Aleksandar Makedonski (stih 39)

leopard ... Aleksandar Makedonski (stih 6)

èlezo .. Rimskoto carstvo (stih 40)

~etvrti yver .. Rimskoto carstvo (stihovi 7, 19, 23)

èlezo i glina .. Rimskoto carstvo podeleno (stihovi 41-43)

deset rogovi .. Rimskoto carstvo podeleno (stihovi 7, 8, 20, 24)

Stra{niot, uàsen yver go simbolizira Rimskoto carstvo. @eleznoto carstvo od Daniil 2-ta glava, tuka e prikaàno so golemi èlezni zabi. Sporedi gi Daniil 2:40 i Daniil 7:7, 19, 23.

GLAVA

4

Borbata Pome|u Yverkite

OGA ~ovekot gradi ku}a, najprvo go stava temelot. Potoa go gradi ostatokot od ku}ata po~nuvaj}i od temelot.

K Temelot za da se razberi edno istorisko proro{tvo e vtorata glava na Daniil, opi{uvaj}i go kipot od zlato, srebro, bakar, i glina. Ovaj kip gi pretstavuva carstvata na Vavilon, Medo-Persija, carstvoto na Aleksandar Makedonski, Rimskoto carstvo, i desette nacii koi otposle proizlegoa od raspa|aweto na Rimskoto carstvo, i postanaa dene{nite nacii na zapadna Evropa. Bo`joto carstvo, koe sega doa|a, e simbolizirano so kamenot koj be{e odvalen od gorata bez race i gi sotri glinata, bakarot, srebroto, i zlatoto. Sedmata glava od Daniil e prodolènie na vtorata glava. êtirite golemi yverki gi simboliziraat ~etirite carstva: Vavilon, Medo-Persija, carstvoto na Aleksandar Makedonski, i Rimskoto carstvo. Desette rogovi gi pretstavuvaat desette nacii koi proizlegoa od raspa|aweto na Rimskoto carstvo, a istoto go pretstavuvaat i desette prsti od nozete na kipot opi{an vo Daniil 2-ta glava. Maliot rog ja pretstavuva silata (politi~ka i religiozna sila, papstvoto-inkvizicijata) so koja se gonea lu|eto na Gospod, bea ma~eni, paleni na loma~a, tepani, zatvorani, progonuvani itn. Papstvoto vladee{e 1260 godini (od 538 - 1798 na{a era). Posle periodot na 1798, Bo`jiot sud treba{e da otpo~ni i doa|aweto na Negovoto carstvo da se pribliì. Navuhodonosor go vide sonot od kipot otprilika vo 602-ta godina pred na{a era. Daniilovata vizija od ~etirite yverki se slu~i otprilika {eeset godini posle sonot na Navuhodonosor, ili otprilika 540-ta godina pred n.e. Daniilovite vizii od glavite 8 i 9 bea dadeni vo vremeto na Vavilonskoto pa|awe pod vlasta na Medo-Persija, ednata vizija vo vremeto na Valtazar, i drugata vo vremeto na Darius. Sega }e gi spoime ovie glavi za da go razgledame proro{tvoto podetalno.

DANIILOVATA VIZIJA OD 8-TA GLAVA Posle dve godini od vizijata na ~etirite yverki, Daniilo ima{e i druga vizija. Vavilon treba{e da propadni vo taa godina, i zatoa ovaa vizija po~nuva so Medo-Persija, koja go otfrli Vavilon. Duri i malo dete koe {to moì da ~ita, moì da ja razberi ovaa vizija. Sega da ja pro~itame.

I vidov vo videnieto, i koga gledav, jas bev vo Suza, prestolninata na Elamskata oblast, i vidov vo videnieto kako da bev pri rekata Ulaj. Gi krenav o~ite i vidov; a tamu pri rekata stoi eden oven; toj ima{e dva roga i rogovi visoki, no edniot be{e povisok od drugiot i povisokiot se izvi{i podocna. Vidov kako toj oven bode{e kon zapad, kon sever i kon jug i nieden zver ne moè{e da ustoi protiv nego, i nikoj ne moè{e da se izbavi od nego; toj vr{e{e {to saka{e i se osili, Daniil 8:2-4.


Koja nacija e pretstavena so ovaj oven? Eve go odgovorot vo stihot 20: Ovenot so dvata roga {to gi vide toa se midijskiot car i persijskiot, Daniil 8:20.

Kako {to me~kata (Medo-Persija) od Daniil 7:5 be{e potkrenata na edna strana, taka i eden od rogovite na ovenot e poizdignat od drugiot, ozna~uvaj}i deka edna od silite na ovaa monarhija }e bidi pojaka od drugata. Daniil 8-ta glava dodava deka poizdignatiot rog se pojavi posleden. Medija be{e prva kako nacija, (vidi vo Daniil 5:30, 31, i vo Jeremija 51:11). Persija se pojavi otposle. Na gornata scena e pokaàna bitka pome|u ovenot i jarecot. Daniil zapi{a:

So vnimanie go gledav toa i ete, od zapad ide{e eden kozel, koj ja izodi celata zemja, ne dopiraj}i se do nea; i toj kozel ima{e znamenit rog me|u o~ite svoi. Se vpu{ti vrz onoj oven {to ima{e rog i koga go vidov kako stoi kraj rekata, toj se frli vrz nego so silna jarost. I vidov koga toj se pribliì do ovenot, svirepo se frli na nego i mu gi skr{i dvata roga; i na ovenot ne mu stigaa silite da ustoi protiv nego, pa zatoa go kutna na zemja i go zgazi, i nema{e nikoj ovenot da go izbavi od nego, Daniil 8:5-7.

Tuka ne bi ni bilo potrebno da se objasnuva kogo go pretstavuva jarecot. Nie znaeme od istorija deka Medo-Persijanskoto carstvo potpadna pod vlasta na Aleksandar Makedonski, a ova seto be{e predvideno od Daniil vo glavite 2 i 7. No i pokraj seto ova, da vidime {to ni kaùva Biblijata za ova vo stihot 21: A kosestiot kozel e carot na Grcija, dodeka golemiot rog {to se nao|a me|u negovite o~i, toj e nejziniot prv car. Toa {to tuka pi{uva Grcija, nie znaeme od istorija deka toa e carstvoto na Aleksandar Makedonski, i tuka e pogre{no prevedeno. Aleksandar Makedonski, posle otprilika 200 godini otkako Vavilon propadna, znaeme od istorija deka go pobedi Darius III vo Bitkata za Arbila vo 331-ta godina pred na{a era. Jarecot (Aleksandar Makedonski) mu zadade mnogu nezgodi na ovenot (Medo-Persija, vidi vo Daniil 8:20). Proro{tvoto na Daniil 33

Leopardot so ~etiri krila od ptica vo 7-ta glava na Daniil, be{e mnogu brz. Jarecot, ozna~uvaj}i ja istata sila, be{e tolku brz {to ne ja ni dopira{e zemjata (vidi vo Daniil 8:5). Eve od ova gledame deka dvata simboli se sli~ni i go pretstavuvaat Aleksandar Makedonski. [to se odnesuva do golemiot rog na jarecot - Aleksandar Makedonski, ~itame: Toga{ kozelot mnogu se vozgordea; no koga se zasili, golemiot rog mu se skr{i i na toa mesto mu izniknaa ~etiri, svrteni sprema ~etirite vetra nebesni, Daniil 8:8. Nie znaeme od 7-ta glava kogo gi pretstavuvaat ~etirite rogovi. Tie se isti kako i ~etirite glavi na leopardot vo Daniil 7:6. No sega da pro~itame za skr{eniot rog vo stihot 22: Toj e zdroben i mesto nego izlegoa drugi ~etiri: toa se ~etirite carstva {to }e se izdignat od toj narod, no ne so negova sila. ^etirite rogovi gi pretstavuvaat ~etirite podelbi na carstvoto na Aleksandar Makedonski. Ova se slu~i 22 godini posle negovata smrt, otkako po Bitkata za Ipsus (301-ta godina pred n.e.) negovite generali go podelija carstvoto na ~etiri dela - istok, zapad, sever, i jug - sprema ~etirite vetra nebesni, Daniil 8:8. Generalite na Aleksandar Makedonski bea:

Kasanders (Cassanders), Lisimakus (Lysymacus), Seleukus (Seleucus), Ptolemi (Ptolemy).

Sega }e vidime {to se slu~i so eden od tie ~etiri rogovi (~etirite generali na Aleksandar Makedonski). I od edniot od niv izleze sreden rog, koj narasna mnogu sprema jug i sprema istok i sprema ubavata strana, Daniil 8:9. Ovaj mal rog e paganskiot (mnogubo`e~ki) Rim. Seleukus (eden od generalite na Aleksandar Makedonski - vidi pogore) be{e pozadi stvoraweto na Rimskoto carstvo.



Za da ne odzemame mnogu prostor so pi{uvawe i objasnuvawe za ovaj rog, sega na kratko }e ja razgledame negovata kariera: Maliot rog go pretstavuva Rim, slednoto carstvo po redosled - Rimskoto. Znaeme od istorija deka posle carstvoto na Aleksandar Makedonski dojde Rimskoto carstvo. Ova se slu~i vo 168-ta godina pred na{a era. 1. Maliot rog od Daniil 7 e religiozniot (papskiot) Rim, ili papata od Rim, koj

be{e postaven na vlast od Justinijan imperatorot. 2. Maliot rog od Daniil 8 e paganskiot (mnoguboè~ki) Rim. 3. Ovaj rog proizleze od eden od ~etirite rogovi vo Daniil 8:9, vo 168-ta godina

pred na{a era. 4. Be{e mnogu jaka, golema, poni{tuva~ka sila (stihovi 23, 24). 5. Izrasna mnogu golem (stih 9). 6. Otide prema jug (stih 9). Rim go zavladea Egipet vo 30-ta godina pred na{a era. 7. Otide na istok (stih 9). Rim ja zavladea Sirija 65-ta godina pred na{a era. 8. Otide prema ubavata zemja (stih 9). Rim ja zavladea Judea (Izrael) 63-ta godina

pred na{a era. 9. Se izdigna protiv Hristos (stih 25). Ovaj rog proizleze od eden od ~etirite

rogovi. Rimjanite gi pobedija Makedonskite vojski vo 168-ta godina pred n.e. Ova be{e zapadniot del od carstvoto na Aleksandar Makedonski, rogot Seleukus (eden od generalite na Aleksandar Makedonski) koj otide na zapad od carstvoto. Od toga{ natamu, Rimskoto carstvo prodolì da zavzema zemji. Paganskiot (mnoguboè~ki Rim) postana mnogu silen i stra{en (Daniil 8:24, 25). Se slu~i deka pod vlasta na Rim i Hristos Knezot nad knezovite, Stih 25, be{e osuden i raspnat (seti se deka Pilat be{e Rimski guverner vo Judea).

VIZIJATA SE PROTEGA SE DO POSLEDNITE DENOVI Deka silata na maliot rog od 8-ta glava na Daniil }e se protega s# do poslednite denovi e faktot deka vizijata gi vklu~uva poslednite denovi. Angelot Gavriil, kako {to po~na da mu ja objasnuva vizijata na Daniil, re~e: znaj sine ~ove~ki deka videnieto se odnesuva na krajot od vremeto, Daniil 8:17. Pri krajot na 8-ta glava toj veli: oti toa se odnesuva na dale~ni vremiwa, Daniil 8:26. Bidej}i nie sega se nao|ame i ìveeme vo poslednite denovi (krajnoto vreme), tuka mora da ima ne{to za nas {to treba mnogu dobro da go znaeme i da go razberime.

Jas, Daniil, isto{ten i bolen bev nekolku dni, Stih 27. Pod golemata sila na angelot Gavriil, Daniil se onesvesti. Proro{tvoto mu be{e objasneto mnogu vnimatelno, za da moì Daniil da go razberi, so isklu~ok na stih 14, koj glasi: Dve iljadi i trista ve~eri i utrini; toga{ svetili{teto }e se o~isti. Kakvo zna~enie moì ova da ima? Daniil be{e mnogu nasekiran i ispla{en. Toj re~e: se ~udev na toa videnie i ne go razbirav, Stih 27. Dali angelot povtorno }e se vrati da mu go objasni i ova zna~enie na Daniil?

GLAVA

5

Glavniot Klu~ za razbirawe na Bibliskoto Proro{tvo

A@NOSTA na vizijata vo 9-ta glava od Daniilo, koja {to sega }e ja razgledame, be{e dadena vo prvata godina od vladeeweto na Darius od Midija,

samo posle nekolku meseci od vizijata vo 8-ta glava na Daniilo. Vavilon ve}e padna pod Medo-Persijancite i Valtazar be{e poni{ten. No Daniilo prodolì da funkcionira vo vladata na novoto carstvo.

V

DANIILO BARA OBJASNUVAWE

Otkako angelot Gavriil ne dade objasnenie za 2300-te denovi i pra{aweto za svetili{teto vo Daniilo 8:13, 14, Daniilo sega po~na da gi studira dobro zapisite na stariot zavet, da se moli iskreno, i da gi priznava grevovite, velej}i: A sega ~uj ja, Boè na{, molitvata na Tvojot sluga i negovoto molewe, pa zaradi Tebe, Gospodi, pogledaj so svetloto Tvoe lice na opusto{enoto Tvoe svetili{te, Daniilo 9:17.

ANGELOT GAVRIIL DOJDE POVTORNO Koj e Gavriil? Osven Mihail Arhangel, Gavriil e edinstveniot drug angel koj {to e spomnat po ime vo Biblijata. Toj e spomnat dva pati vo Daniil 8:16, i pokasno vo 9:21. 500 godini posle sredbata so Daniil, Gavriil se pojavi iznenadno pred kadilniot `rtvenik vo hramot Gospodov. Toj mu kaà na sve{tenikot Zaharija, za ro|aweto na negoviot sin - Jovan Krstitelot, Jas sum Gavriil koj stoi pred Boga, toj mu re~e (vidi vo Luka 1:19). Pokasno toj be{e ispraten od Boga (Luka 1:26) vo Nazaret, kade {to % re~e na Marija deka }e ima Sin, ~ie {to ime, Gavriil re~e, }e bide Isus (vidi vo Luka 1:31), i deka na carstvoto Negovo nema da ima kraj (vo Luka 1:33). I kako {to ~itame ponatamu vo Daniil 9:21-23, prorokot Daniil ni veli deka:

Dodeka ja prodolùvav molitvata, ~ovekot Gavriil kogo go bev videl vo porane{noto videnie, doleta brzo, se dopre do mene vo vremeto na ve~ernata `rtva, me vrazumi, govore{e so mene i re~e: Daniile, sega izlegov za da te nau~am da razberi{. Vo po~etokot na tvoeto molewe se pojavi tvojot zbor i jas dojdov da ti go soop{tam, za{to ti si ~ovek sakan; pa taka, vnesi se vo zborot i razberi go videnieto.


Razberi kakvo videnie? Najverovatno izgleda deka ova se odnesuva na vizijata od pred nekolku nedeli, del koj {to ne be{e objasnet, i go ima{e Daniil ostaveno vo za~uduvawe. Koj be{e predmetot na neobjasnetiot del od vizijata? Toa be{e vreme - 2300 denovi, i svetili{teto. Kako {to }e probame sega da go studirame vremeto dadeno od Gavriil, najprvo treba da se potsetime deka vo proro{tvo: den - zna~i godina. Prema toa 2300 denovi se vsu{nost 2300 godini. KAKO ZNAEME DEKA DENOVI (VO PRORO[TVO), ZNAÂT GODINI? Na Daniil ova proro{tvo mu e dadeno vo denovi, ama tie se vsu{nost godini; oti za Gospod eden den, za nas e edna godina. Eve kako znaeme deka denovi (samo vo proro{tvo - koga preveduva{ proro{tva, a ne vo drugi raboti) zna~at godini:

... i koga }e gi ispolni{, povtorno legni, no sega na svojata desna strana i ~etirieset denovi nosi go bezzakonieto na domot Judin, den za godina, den za godina ti opredeliv, Jezekiil 4:6;

Ova be{e prviot primer kade {to Gospod mu re~e na Jezekiil deka treba da ra~una den za godina. Eve u{te eden primer:

... spored brojot na ~etirieset dena, vo koi ja razgleduvavte zemjata, vie }e stradate za grevovite va{i ~etirieset godini, godina za den, pa da ja razberete jarosta na mojot gnev, 4 Mojseeva 14:34.

Vo ovaj primer isto taka Gospod mu re~e na Mojsije da ra~una den za godina.

GAVRIIL OTPO^NUVA SO OBJASNUVAWETO

NA PRORO^KIOT PERIOD OD 2300 GODINI

Ovaj golem proro~ki period, Gospod go ima podeleno na nekolku zna~ajni periodi. Prvite zborovi na Gavriil ukaùvaat bez pogre{ka deka toj navistina saka da ja objasni ovaa vizija. îtame vo Daniil 9:24:

1-ot period na golemoto proro{tvo od 2300 godini glasi:

Sedumdeset sedmici se opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad za da bide pokrien prestapot, za da bidat zape~ateni grevovite i izbri{ani bezzakonijata, za da bide dovedena ve~nata pravda, za da bide zape~ateno sekoe videnie i prorok i da bide pomazan Svetiot na svetiite.

Kolku denovi pretstavuvaat sedumdeset sedmici? Ovie 70 sedmici koga }e gi pomnoì{ so 7 dena (1 sedmica = 7 dena), zna~i, 70 x 7 = 490 dena. Toa zna~i 490 proro~ki denovi, ili 490 bukvalni godini, kako {to vidovme pogore vo pismoto. Proro{tvoto na Daniil 37

Ovie godini bea posledna {ansa - naro~ita milost, dadena od Gospod na Evreite, kako na izbran narod (zabeleì deka go podvlekov toa kade {to angelot zboruva i mu veli na Daniil deka 70 sedmici mu se opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad). Kade {to veli za tvojot narod toa zna~i deka e narodot na Daniil, a negoviot narod bea Izraelcite. Ova e dadeno za Izraelcite da se pokajat i vratat pri Gospod, koi tie, toa ne go iskoristija. Sledniot del od vizijata e deka tie 490 godini }e bidat oddeleni, ili opredeleni. Od {to }e bidat tie oddeleni? Najnormalno e tie da bidat oddeleni od 2300-te godini od vizijata, zar ne re~e Gavriil, Razberi go videnieto? Zatoa ova moìme da go stavime na ednostaven dijagram:

70 sedmici, ili 490 godini, oddeleni od

Do 2300 dena (godini); toga{ svetili{teto }e bidi is~isteno, Daniilo 8:14

Vo ovie 490 godini (oddeleni od 2300-te godini) i koi bea odredeni za Evrejskiot narod, ne{to treba{e da se slu~i. [to be{e pri~inata za davawe 490 godini na Izraelskiot narod? [to treba{e Izrael da pravi za ova vreme? Treba{e da bide: pokrien prestapot, toa zna~i grevot - (Daniil 9:24) zape~ateni grevovite, toa zna~i da prestanat so gre{ewe - (Daniil 9:24) izbri{ani bezzakonijata, - (Daniil 9:24) dovedena ve~nata pravda, - (Daniil 9:24) zape~ateno sekoe videnie i prorok, - (Daniil 9:24) pomazan Svetiot, - (Daniil 9:24) obnovuvaweto na Erusalim, - (Daniil 9:25)

Kakva specijalna osoba }e dojdi za vreme na ovie 490 godini?

Hrista Vladikata, (vidi vo Daniil 9:25).

POÊTOKOT NA SEDUMDESETTE SEDMICI (70 sedmici)

Ako moìme da ja iznajdime datata na zapo~nuvaweto na sedumdesette sedmici, ili 490 godini, toga{ isto taka }e ja imame i datata na zapo~nuvaweto na 2300-ta godini, od koi {to 490-te godini se prviot period od tie 2300 godini. îtaj}i ponatamu, gi nao|ame ovie zborovi vo Daniil 9:25, koj {to ni ja dava datata {to ni treba, a isto taka ni dava i podrobno objasnuvawe na sedumdesette sedmici:

I taka, znaj i razberi: od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na Erusalim, do Hrista Vladikata se sedum sedmici i {eeset i dve sedmici; i }e se vrati narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovi, no vo te{ki vremiwa, Daniil 9:25.


Koga treba{e da otpo~nat ovie 490 godini (70 sedmici)?

Od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na Erusalim, Stih 25. Ovie 490 godini se protegaat od 457-ta godina stara era, do 34-ta godina, na{a era. [to se slu~i vo 457-ta pred na{a era? Se slu~i to~no toa {to Biblijata re~e deka }e se slu~i - zapovest be{e izdadena od carot Artakserks da se izgradi Erusalim. Vaviloncite go poni{tija Erusalim za nivnoto vreme. Medo-Persijancite izdadoa naredba da se izgradi. Eve go toa vo Prvata kniga na Ezdra 6:14:

I Judejskite stare{ini gradea i uspevaa spored proro{tvoto na prorokot Agej i Zaharija, sinot na Ada. Izgradija i zavr{ija spored voljata na Boga Izrailev i spored voljata na Kira, Darija, i Artakserksa, carevi persiski.

So ovaj dijagram e prika`ano najdolgoto vremensko proro{tvo vo Biblijata na mnogu ednostaven na~in. Ova proro{tvo se protega 2300 godini po~nuvaj}i od 457-ta godina pred na{a era, pa se do slu~ki {to }e se slu~uvaat na zemjava pred da dojdi samiot kraj na vremeto - Vtoroto Doa|awe na Hristos.

I taka se slu~i vo godinata 457 pred na{a era, deka zapovest od Artakserks be{e izdadena da se izgradi Erusalim (kako {to se gleda na slikata). Ova se slu~i vo sedmata godina od vladeeweto na kralot Artakserks.


Na{iot dijagram sega izgleda malku poinaku.

DO 2300 DENA (GODINI); TOGA[ SVETILI[TETO ]E BIDI IS^ISTENO, DANIILO 8:14

70 SEDMICI, ili 490 GODINI, (ODDELENI OD) ZA TVOJOT NAROD 490 GODINI

457 P.N.ERA 408 P.N.ERA 27 N.ERA 34 N.ERA

7 SEDMICI 49 GODINI

7 SEDMICI i 62 SEDMICI 434 GODINI

1 SEDMICA 7 GODINI

69 SEDMICI 483 GODINI

Tie 70 nedeli (ili 490 godini) podeleni se na tri dela koi }e gi razrabotime posebno.

Prv del (7 sedmici) Sedum sedmici (7 x 7 = 49 dena, odnosno 49 godini) opredeleni mu bea za gradewe na hramot, koe {to vreme dostigna do 408-ta godina stara era (od 457 pred n.e. 49 godini = do 408 godina pred n.e.). Vtor del (62 sedmici) 62 sedmici (62 x 7 = 434 godini) da se izgradi Erusalim i ulicite, koe vreme dostignuva do 27-ta godina na{ata era (od 408 godina pred n.e. 434 godini = do 26 godina na{a era).


Rezime na Prviot i Vtoriot del od proro~kiot period od 490 godini (7 sedmici i 62 sedmici). Seti se {to mu re~e angelot Gavriil na Daniil. Eve go toa u{te edna{:

I taka, znaj i razberi: od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na Erusalim, do Hrista Vladikata se sedum sedmici i {eeset i dve sedmici; i }e se vrati narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovi, no vo te{ki vremiwa, Daniil 9:25.

Prati go seto ova sega mnogu vnimatelno:

(7 sedmici x 7 dena vo sedmica) = 49 dena/godini + (62 sedmici x 7 dena vo sedmica) = 434 dena/godini 69 sedmici x 7 dena vo sedmica = 483 dena/godini

Koga treba{e da se zavr{at ovie 483 godini? Do Hrista Vladikata. Hristos Vladikata be{e pomazan kako Mesija. Ova se slu~i za vremeto na Negovoto kr{tevawe od Jovan Krstitelot (vidi vo Matej 3:13-17; i Dela 10:38). Toa be{e vo 27-ta godina na{a era, toga{ Hristos be{e krsten od Jovan i postana Mesija. Luka vaka go zapi{al:

A koga se krsti siot narod, i koga Isus, po kr{tavaweto, se pomoli na Boga, se otvori neboto, i Svetiot Duh sleze na Nego vo telesen vid, kako gulab, i se ~u glas od neboto, koj vele{e: Ti si Mojot vozquben Sin, vo Tebe e Mojata volja, Luka 3:21, 22.

... kako Go pomaza Bog so Duh Sveti i sila Isusa od Nazaret, i kako On ode{e vr{ej}i dobri dela i isceluvaj}i gi site {to be{e gi napadnal |avolot, za{to Bog be{e so Nego, Dela 10:38.

Godinata 457 pred na{a era e po~etnata data od 490-te godini, 483-te godini, i 2300-ta godini. Sega u{te edno ima ostanato nere{eno od sedumdesette sedmici, a toa e ednata sedmica, ili sedum godini, koi {to }e zavr{at vo godinata 34-ta na{a era. Angelot, vo Daniil 9:24 re~e deka 70 sedmici se dadeni za narodot. Eve go toa u{te edna{:

Sedumdesette sedmici opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad za da bide pokrien prestapot, za da bidat zape~ateni grevovite i izbri{ani bezzakonijata, za da bide dovedena ve~nata pravda, za da bide zape~ateno sekoe videnie i prorok i da bide pomazan Svetiot na svetiite, Daniil 9:24.


Tret del (1 sedmica) [to se slu~i so ovaa 1 sedmica koja ni nedostiga (od 69 do 70 sedmici)?

SEDUMDESETTATA SEDMICA NA EVREITE - OD 27-TA GODINA N.E. DO 34-TA GODINA N.E.

Sega }e gi studirame poslednite sedum godini od 490-te godini (sedumdesettata sedmica). Kako prvo, 69-te sedmici, ili 483 godini, treba{e da n# donesat do vremeto na Hristos koga }e postani na{ Mesija vo 27-ta godina na{a era. Koga dojde denot, Hristos zastana na obalata od Rekata Jordan i pobara kr{tevawe od Jovan Krstitelot. Otkako izleze od vodata, Hristos go dobi Svetiot Duh vo forma na gulab, i Gospod re~e:

I ete, glas od nebesata govere{e: Ovoj e Mojot vozquben Sin, Koj e po Mojata volja!, Matej 3:17. no, koga se ispolni vremeto, Bog Go isprati Svojot Sin, Koj se rodi od èna i se pot~ini na Zakonot, Galatjanite 4:4.

So ova se zavr{uva {eeset i devettata sedmica, i sedumdesettata sedmica po~nuva. [to se slu~i vo ovaa posledna sedmica od sedum godini? îtame, I po {eeset i dvete sedmici [toa zna~i, posle 7-te sedmici i 62-te sedmici, ili s# na s# 69-te sedmici] Hristos }e bide predaden na smrt, Daniil 9:26.


Vo posiroma{en del od gradot vo edna zgrada izbi poàr. Na najvisokiot sprat tatko so svoite tri mali sinovi bea zaobikoleni od poàrot. Tatkoto se str~a sprema prozorot i vide prozor otvoren vo sprotivnata zgrada {to be{e odma do nivnata. Ete kone~no {ansa za malite deca da pobegnat. Tatkoto se spruì od eden prozor do drug drèj}i se so racete za eden prozor i so nozete za drugiot. Edno po edno malite deca preminaa preku negovoto telo vo sosednata zgrada na sigurnost. Samo {to uspea poslednoto dete da pomini preku tatkoto na drugata strana, silata na tatkoto mu otide i toj padna na ulicata i umre. Tatkoto umre za negovite sinovi. Mesijata be{e predaden na smrt za nas da ne pomiri so Gospod povtorno, stih 26.

Zastani pred Krstot, i vidi go Sinot Bo`ji kako umira od prekr{eno srce zaradi na{ite grevovi, i }e oseti{ dlaboka potreba za pokajuvawe. Ako ne go odbie{ povikot, }e dobie{ spasenie od Gospod. Eve {to re~e angelot Gavriil za ovaa 1 sedmica, {to }e napravi Mesijata (Hristos):

I vo edna sedmica }e go potvrdi zavetot za mnozina, a vo polovinata na sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot, a na kriloto od svetili{teto }e nastapi merzost na zapu{tuvaweto i krajot na predopredelenata pogibel }e go postigne opusto{itelot, Daniil 9:27.

Od 27-ta godina - koga Isus be{e krsten i pomazan, se do 31-ta godina, Isus obavuva{e slu`ba na zemjata koja trae{e tri i pol godini: propoveda{e za carstvoto nebesko, le~e{e, i sovetuva{e. No, vo 31-ta godina be{e raspnat. (To~no kako {to angelot Gavriil re~e, a vo polovinata na sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot, )

Koga Hristos umre na krstot kako Jagne Gospodovo, Evrejskite `rtvi i prinosi treba{e da zavr{at vo Hramot vo Erusalim. Gospod dade znak za ova so rascepuvaweto na te{kata zavesa od gore do dolu na dva dela koja se nao|a{e vo Hramot. Matej ni kaùva za ova: Isus, otkako povtorno izvika so visok glas, go ispu{ti duhot. I naedna{ se rascepi crkovnata zavesa na dva dela, od gorniot kraj do dolniot, Matej 27:50, 51. ôve~ka raka bi ja rascepil zavesata od dolu do gore. Jagneto Hristos, na{iot Mesija, se dade za nas edna{ za sekoga{, kako {to pi{uva Pavle. Zatoa zavesata se rascepi. Za{to @rtveniot sistem prestana. Site ovie raboti Daniil gi vide to~no vo svoeto videnie, u{te 650 g. pred da dojdi Hristos kako Mesija na ovaa zemja. Angelot Gavriil mu re~e deka:

I vo edna sedmica }e go potvrdi zavetot za mnozina, a vo polovinata na sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot,, Daniil 9:27.

Gleda{ kako kaùva angelot vo polovinata na sedmicata, a toa se 3 godini. Zatoa {to:

1 sedmica = 7 dena (ili 7 godini), toga{ sedmica = 3 dena (ili 3 godini)

{to zna~i, na 27-ta godina (koga Hristos postana Mesija) dodavame 3 godini, toa n# nosi do 31-ta godina (vo koja Hristos be{e raspnat), to~no taka kako {to mu kaà angelot Gavriil na Daniil. Proro{tvoto na Daniil 43

Eve go toa prikaàno na dijagram:


70 SEDMICI, ili 490 GODINI, (ODDELENI OD) ZA TVOJOT NAROD 490 GODINI 31 N.ERA

457 P.N.ERA 408 P.N.ERA 27 N.ERA 31/2 31/2 34 N.ERA

7 SEDMICI 49 GODINI


1 SEDMICA 7 GODINI

69 SEDMICI, ili 483 GODINI. Sega moì{ da ja vidi{ silata na Otecot. Vsu{nost, knigata na Daniil im e zabraneta na Evreite da ja ~itaat, zatoa {to tolku to~no opi{uva deka Hristos navistina e Mesijata, a Evreite koga Hristos dojde ne go prifatija, tuku go raspnaa oti tie o~ekuvaa deka }e bidi nekoj bogat, rasko{en car, {to }e stvori od Izrael golemo carstvo. No, zatoa {to ne go prifatija Zborot na Gospod, go proma{ija Hristos, ne go ni poznaa. Ete moì da se vidi kolku e va`no da se poznava dobro Stariot Zavet, a ne kako nekoi {to ne go ni priznavaat Stariot Zavet. Tuku se osuduvaat da go delat Zborot na Gospod, vo {to e va`no, i {to ne e va`no. Gospod }e se obra~una so site takvi koi {to go u~at narodot pogre{no. A seto ova mu odgovara na |avolot, za{to lu|eto {to ne znaat - }e bidat poni{teni. No, da prodolìme so proro{tvoto. [to se slu~i so drugite 3 godini (seti se deka 7 godini bea vo pra{awe)? Ostanatite tri i pol godini od sedumdesettata sedmica (ili 490 godini), dosegaat do godinata 34-ta n.e. Toga{ Sv. Stefan be{e kamenuvan do smrt od Evreite, i golemoto gonewe na crkvata vo Erusalim otpo~na (vidi vo Dela 7:59; 8:1).

Evrejskata nacija Izrael, ne go prifati Mesijata, i sega Toj gi napu{ti. Kako {to vidovme, 490-te godini predvideni za Evreite se zavr{ija.

Od toga{ isto taka Savle, postana Pavle Apostol - ne za Evreite, tuku za neznabo{cite. Hristos im zapoveda Biblijata da ja nosat niz celiot svet:

A Isus, koga se pribliì, progovori i re~e: Mi se dade sekakva vlast na neboto i na zemjata. Odete i nau~ete gi site narodi, kr{tavaj}i gi vo imeto na Otecot, i Sinot, i Svetiot Duh, i u~ej}i gi da pazat s# {to sum vi zapovedal; i ete, Jas sum so vas preku site dni do svr{etokot na svetot. Amin!, Matej 28:18-20. no }e primite sila, koga vrz vas }e sleze Svetiot Duh; i }e Mi bidete svedoci vo Erusalim i vo cela Judeja i Samarija, i duri do krajot na zemjata, Dela 1:8.


Pro~itaj ja glavata 7 od Delata na sv. Apostol od Luka, za da vidi{ kako deluval prvosve{tenikot vo ime na narodot, osuduvaj}i go Stefana, zatoa {to go objavuval Isusa kako vistinski Mesija.

2-ot period na golemoto proro{tvo od 2300 godini So golema to~nost se ispolni prviot period na proro{tvoto od 490 godini (70 nedeli), {to go diskutiravme dosega (od 457 godina pred n.e. do 34 godina na{a era). Ovie 490 godini koga }e se odzemat od 2300 godini, ostanuvaat u{te 1810 godini. Ovie preostanati 1810 godini koga }e mu gi dodade{ na 34-ta godina na{a era, dostignuvaat do 1844 godina na{a era, koga treba da se is~isti nebesnata Svetiwa. Eve {to mu re~e angelot na Daniil:

I mi re~e: dve iljadi i trista ve~eri i utrini; i toga{ svetili{teto }e se o~isti, Daniil 8:14.

Eve go toa na dijagram:


70 SEDMICI, ili 490 GODINI, (ODDELENI OD) ZA TVOJOT NAROD 490 GODINI 31 N.ERA

457 P.N.ERA 408 P.N.ERA 27 N.ERA 34 N.ERA 1810 GODINI 1844 N.ERA

7 SEDMICI 49 GODINI


1 SEDMICA 7 GODINI

69 SEDMICI ili 483 GODINI.

ili, za seto ova polesno da se razberi, eve go sega prika`ano istoto poslikovito na sledniov dijagram:

Mnogu preveduva~i na Daniilovoto proro{tvo ra~unaa deka vo toa vreme svetot }e se poni{ti. No kako {to pi{uva, ~isteweto na svetili{teto, ima sosem podrugo zna~ewe. Proro{tvoto na Daniil 45

Toga{ Isus vleze vo nebesnata Svetiwa nad svetiwite kako na{ Golemosve{tenik. I po~na istra`niot sud. Ako ima{ zaboraveno kako vo Stariot Zavet prvosve{tenikot go ~iste{e svetili{teto, i {to prave{e vo Svetiwata nad svetiwite vidi vo toj del od pismovo kade {to ti kaùvame za SLU@BATA VO ZEMNOTO SVETILI[TE za îsteweto na Svetiwata nad svetiwite, na stranite 147-157. Zna~i nie pove}e od 150 godini ìveeme vo vremeto na istra`niot sud. Ovaa vest Gospod ja smeta za tolku va`na, {to za nea ni dava slika na angel koj leta nad neboto i koj objavuva so silen glas:

Bojte se od Boga i podajte Mu slava, za{to nastapi ~asot na Negoviot sud, i poklonete Mu se na onoj, Koj go sozdal neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori!, Otkrovenie 14:7.

Eve Pavle toa kako go sva}a:

Pa, znaej}i go ova vreme deka do{ol ve}e ~asot, toa da se razbudime od sonot, oti spasenieto e sega poblisku do nas, otkolku koga poveruvavme, Rimjanite 13:11.

@iveeme vo vremeto na sudot, kade {to }e se pojavi i moeto i tvoeto ime, i na{ite ìvoti temelno }e se razgleduvaat. Koga }e zavr{i seto toa ne znaeme, ama Spasitelot ni ostavil znaci, oti posle toa sleduva Negovoto Vtoro Doa|awe na zemjata.


GLAVA

6

Silata Koja [to Vladee{e So Svetot

MALIOT ROG I PRORO^KIOT PERIOD OD 1260 GODINI

Gi gledav tie rogovi, i ete, me|u niv se pojavi u{te eden mal rog, a tri od prvite rogovi bea so koren, istrgnati pred nego; na toj rog ima{e o~i, kako ~ove~ki o~i, i usta {to zboruva{e nadueno, Daniil 7:8.

O proro~kite knigi na Daniil i Otkrovenieto, niz simboli~kite vizii i soni{ta, Bog upotrebuval vizuelni metodi za da im ja otkrie uspe{no

vistinata na lu|eto. V Vo knigata na prorokot Daniil vo 2-ta glava, Bog ja otkriva proro~kata istorija dolga 2300 godini preku simbolot pretstaven so figura na metalen kip. Vo Daniil 7-ta glava, istiot period podrobno e prikaàn vo slika na koja se pojavuvaat ~etiri yverovi. Vo istata kniga glavite 2, 7 i 11 pretstavuvaat ~etiri linii/pravci na golemoto proro{tvo. Sekoja od ovie glavi zboruva za ist vremenski period, no so razli~ni i so slikoviti podrobnosti ukaùvaat na posebnoto zna~ewe i na odlikite na poslednata generacija. Istorijata otkriva deka od vremeto na Daniil do denot na sovremenata istorija navistina bilo taka, kako {to obrabotivme pogore. Neobrabotena ima ostanato u{te temata koja se odnesuva na Maliot rog i proro~kiot period od 1260 godini, koi se del od dolgiot proro~ki period od 2300 godini. Za nas e mnogu va`no da go poznavame dobro ova proro{tvo, bidej}i silata koja e prikaàna preku Maliot rog }e igra dominantna uloga se do krajot na istorijata na zemjata, a pogotovo vo zavr{nite nastani pred da dojdi Hristos. Maliot Rog Vidovme deka stra{niot nepoznat yver ja pretstavuva svirepata sila na Rimskoto carstvo. @eleznata monarhija od Rim so svetot vladeela 600 godini, po~nuvaj}i od 168-ta godina pred Hristos pa se

3 Dokument - Glavi 1-7 kniga na prorok Daniel

Documents