-
Chipolo v Vegasu3 7 11Pogovor: Matevž Luzar Lep dan Mitje Duha
19 Kam v srednjo šolo? www.zasavc.net
[email protected]/zasavskitednikčetrtek, 28.
januar 2016Letnik 3, številka 1
FASNGA
Janez Žlak je ob tem dejal: »Moje vodenje RTH bo temeljilo na
pro-gramu zapiranja Rudnika Trbo-vlje-Hrastnik. Zakonodaja je
ja-sna. Tople vode ni treba odkrivati, važno je dobro delo.«
Povedal je še, da namerava zelo tesno sode-lovati z nadzornim
svetom RTH. »Zavzemam se za transparentno in pravočasno
izpolnjevanje pro-grama zapiranja na vseh področ-jih, tudi na
kadrovskem in pri sanaciji površin, kjer so stvari v zaostanku.«
Žlak je zadovoljen, da mu je nadzorni svet zaupal vodenje
NovostiNovo leto je priložnost za spre-membe. Znane so zaobljube
o tem in onem. Po navadi so povezane s cigaretami, bolj zdravim
življe-njem, čisto drugačnih odnosih. Že znan slovenski pesnik
Tomaž Domicelj je pel Saj po novem, saj po novem, saj po novem letu
boljše bo.Jasno, da bo. Pred vami je prva šte-vilka našega časopisa
v letu 2016. Oblikovan je malo drugače kot doslej, bolj sodobno, so
dejale mla-de sile v uredništvu. Ponuja nekaj zanimivih novosti in
upamo, da so vam všeč.Počasi preoblikujemo tudi vsebi-no časopisa.
V njem boste časoma našli več malo daljših člankov, nekatere nove
vsebine, kakšno prenovljeno stran. Spremembe ne bodo zaplule med
vas naenkrat, ampak bodo pljuskale počasi. Upa-mo pa, da boste
zadovoljni s časo-pisom in ga boste še naprej radi jemali v
roke.Nekatere vsebine smo prenesli na naš spletni časopis. Na
sple-tni strani www.zasavc.net lahko dnevno spremljate dogajanje v
Za-savju. Poskušamo zajeti čim več dogodkov na različnih področjih.
Prejšnji teden smo zagnali novost, ki bo prav gotovo postala ena
bolj uporabnih zasavskih spletnih vse-bin. Na enem mestu namreč
lahko najdete napoved vseh dogodkov v Zasavju. Od tekem pionirčkov,
do vrhunskih kulturnih dogod-kov, kino predstav, prireditev v
delavskih domovih, mladinskih centrih in knjižnicah do različnih
rekreativnih srečanj.Današnji časopis prinaša precej zanimivega
branja. Ne spreglejte pisanja o zasavskih podjetnikih. O njih
pišemo na različnih straneh. Pa pogovorov z Zasavci, ki premi-kajo
meje na različnih področjih. Pa - srednje šole vabijo mlade v svoje
učilnice. Pa tudi veliko drob-nih vesti iz Zasavja prinaša
današ-nji časopis.Všeč mi je razmišljanje, da mora-mo vedno znova
in povsod iskati priložnosti, da lahko vsak nov dan prinese nekaj
novega, dobrega in zanimivega. Da si lahko vedno zložimo kockice
tako, da smo lah-ko kadarkoli v življenju srečni za umret. Za dobre
želje ni neprimernega časa. Torej: leto 2016 naj bo po va-šem
okusu.
M Marko Planinc
Katapult naj bi zaživel v nekaj me-secih, Dewesoft namerava vanj
vložiti okrog 500 tisoč evrov. Kot je povedal vodja projektov v
Dewe-softu Mišo Gornik, je osnovni cilj nove družbe odpiranje novih
delovnih mest v zasavski regiji. Dewesoft je od NLB odkupil 1800
kvadratnih metrov prostorov. S tem bodo zagotovili prostor za
delovanje Katapulta in družb, ki bodo delali pod njegovim okriljem.
»Katapult bo pomagal in podpiral firme z dobro poslovno idejo.
Za-gotovili jim bomo kompletno pod-porno infrastrukturo:
administra-tivne, računovodske, marketinške storitve, najem
prostorov po ugo-dnih cenah, pomoč pri postavitvi
proizvodnje, mentorje, pomembna bo tudi pomoč pri prodajnih
aktiv-nostih, marketingu, skupni naba-vi, pridobivanju virov
financiranja in nepovratnih sredstev,« je dejal Gornik. Za
podjetnike – začetnike bo po-membna sprejemljiva cena najema
prostorov, možnost odložnega pla-čila, mentor, ki bo vsakodnevno na
razpolago, izjemno pomemben bo nabavni bazen. Vanj bodo vključili
že delujoča podjetja in nova. S tem bodo drastično zmanjšali
nabavne stroške. Zavedajo se tudi, da je pri uspehih podjetja še
vedno glavni človek in ekipa. Iskali bodo pri-merne kadrovske
rešitve, nadejajo se, da bodo našli dobre kadre tudi
za krovni Dewesoft. Zanimiva je tudi ideja za sofinanciranje
start up firm, ki bo v Sloveniji zanimiva novost.Osnovne dejavnosti
družbe Kata-pult bodo: pospeševanje razvoja poslovne ideje,
usposabljanje pod-jetnikov in strokovnjakov, sistem servisnih
storitev in iskanje fi-nančnih virov za uresničitev po-slovnih idej
in delovanje družb. Z bogatimi izkušnjami strokovnja-kov, ki delajo
v Dewesoftu bosta gonilni sili tega podjetja dr. Jure Knez in
Andrej Orožen skušala pomagati novim podjetnikom do hitrejše in
bolj varne rasti njihovih dejavnosti. In prispevati svoj delež k
hitrejšemu razvoju Zasavja.
M Marko Planinc : arhiv Dewesofta
Dewesoft kupil IskroTrboveljsko uspešno podjetje Dewesoft je 26.
januarja od NLB kupilo del prostorov nekdanje Iskre. V novih
prostorih nameravajo urediti nov podjetniški center, saj
ustanavljajo družbo za pospeševanje podjetništva Katapult.
Janez Žlak na RTHVodenje Rudnika Trbovlje-Hrastnik je 25.
januarja prevzel nov direktor. Na to mesto je nadzorni svet RTH, ki
ga vodi Ervina Jarc, imenoval Janeza Žlaka, ki je do likvidacije
opravljal naloge pomočnika direktorja TET. Med sedmimi kandidati,
ki so ustrezali pogojem, so se za Žlaka odločili zato, ker jih je
prepričal s svojo predstavitvijo in prijavo.
podjetja, ki bo v naslednjih letih še kako pomemben pri razvoju
oko-lja. »Brez odličnega sodelovanja z vsemi tremi zasavskimi
občinami, predvsem seveda Trbovljami in Hrastnikom, si ne
predstavljam, da bi lahko normalno oddelal svoj mandat na tej
odgovorni funkciji,« je še povedal novi direktor RTH.V.d.
direktorja RTH Stanislav Sotlar pa je 15. januarja javnosti
sporočil, da je nadzorni svet druž-be RTH seznanil, da prekinja
po-stopek izbire direktorja v družbi Spekter. Razpis bodo torej
pono-
vili, izbiro novega direktorja pa bo opravil novi direktor
družbe RTH.
M MP : arhiv TET
-
2četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Zasavje v središču sveta vsak dan na
www.zasavc.netZASAVJE
1. Slovenija se duši v prekoračenih dovoljenih mejnih
koncentracijah prašnih delcev. Rekord leta 2015 imajo s 36
preseganji Zagorjani. Stroka svari, da stalna izpostavljenost
prašnim delcem skrajša življenje za leto dni. V Sloveniji zaradi
tega vsako leto umre 1500 ljudi, največ v Zagorju.
2. Novoletni pohod na Kum se spet odvije na drugega januarja,
kot pred ukinitvijo prazničnega dneva. Na vrhu Kuma naštejejo tisoč
udeležencev.
4. Eko sklad objavlja milijon evrov vreden javni poziv za
nepovratne finančne spodbude socialno šibkim na degradiranih
območjih, ki želijo zamenjati stare kurilne naprave na trdna goriva
z novimi na lesno biomaso. Med degradirane spadajo tudi občine
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
5. Jame Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) so zaprte, devetim od 83
zaposlenih teče odpovedni rok, rudnik mora bankam do 2018 vrniti
12,5-milijona evrov in do konca 2016 odpustiti okrog petdeset
ljudi. Leta 2018 bo podjetje glede na plan države likvidirano.
Zapiranje je v petnajstih letih »požrlo« 215 milijonov evrov.
6. V kinodvorani na Dolu pri Hrastniku se z vodstvom občine
sestanejo stanovalci dolske Gmajne. Preprečiti želijo, da bi občina
z novim prostorskim načrtom del Gmajne legalizirala sporen
»kamnolom« in deponijo družbe Pavčnik.
11. Eden najbogatejših Slovencev in nesporno najbogatejši
Zasavec Sandi Češko v MC Trbovlje izjavi, da je še zmeraj
najpomembnejša zdrava kmečka pamet.
12. 2016 Gabrijel Brezovar, največji upnik trboveljske STTIM, ki
mu njen lastnik Peter Kotar dolguje 808.000 evrov, za Delo izjavi,
da ne bo potrdil predlaganega poplačila upnikov.
13. Država se namerava še letos lotiti prve faze trimilijonske
investicije v urejanje obvoznice pod Ruardijem; najprej bodo podrli
»bejlija« in zgradili nov most čez Kotredeščico.
15. Država bo Litijanom, Šmarčanom, Zagorjanom in Radečanom
povrnila dodatne stroške pri gradnji centralnih čistilnih naprav. K
27-milijonskemu projektu bo primaknila skoraj 1,8 milijona.
16. Trboveljski podžupan Tadej Špitalar potrdi kandidaturo za
v.d. direktorja nove Regionalne razvojne agencije Zasavje. Podporo
dobi tako pri hrastniškem kot zagorskem županu, z domačo,
trboveljsko županjo, se zatika …
18. Predstavnike verskih skupnosti z območja Trbovelj
tradicionalno sprejmejo na občini Trbovlje.
20. Podružnična šola na Podkumu zmaga na natečaju
informacijskega pooblaščenca za najboljšo učno uro zasebnosti in
varstva podatkov.
22. Janija Žlaka, nekoč drugega človeka Tet, imenujejo za
direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
23. Vseslovenski projekt Mreža postajališč za avtodome po
Sloveniji se predstavlja na največjem sejmu za turizem in prosti
čas CMT Stuttgart 2016. V projekt je vključenih 65 slovenskih
občin – med njimi Zagorje.
24. Alenka, Sašo in Jure Knez ob 18. uri zaženejo portal
sos-sola.si, namenjen staršem in otrokom prvih treh razredov
devetletke s težavami pri matematiki.
25. V hrastniškem Vrtcu bodo že tretjič razpisali prosto delovno
mesto ravnateljice. Doslej sta se ponesrečila dva poskusa: pri
prvem je napako zagrešil svet zavoda, pri drugem nobena od treh
kandidatk ni dobila dovolj glasov.
26. STTIM Trbovlje grozi stečaj, ljudje so doma, poenostavljena
prisilna poravnava ni uspela. STTIM upnikom dolguje 4,4 milijona
evrov.
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj
Marko PlanincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo:
Marko Planinc (Pogovor, Tema Zasavje), Tatjana Polanc Kolander
(Kultu-ra, Zasavje), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek
(Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za
mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko
Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt:
[email protected], uredništvo: 070/727-810, marketing:
070/788-510.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Koledar dogodkov januarUrgentni center deluje
Zimski pohod je tokrat minil brez snega, ki je pričel naletavati
šele popoldan, ko je bila večina udele-žencev že v dolini.
Organizatorji, člani PD Kum Trbovlje, so letos zaradi davčnih
blagajn ukinili prijavnino, zato je število udele-žencev le
približno. Vendar, kot je dejala predsednica PD Kum Trbo-vlje
Marjeta Bricl: »Spet je bilo na Kumu okrog tisoč pohodnikov z vseh
koncev Slovenije, v bajti dren, zunaj pa veselica.« Pohodni-ki so
uživali v druženju, vzpon so prekinjale dobre želje, stiski rok in
planinski pozdravi.
M MP : arhiv PD Kum Trbovlje
Letos so prvega novorojenca v trboveljski bolnišnici pozdra-vili
na novega leta dan malo čez osmo uro zjutraj. Jasno, dekleta imajo
prednost in prva novorojenka je bila ženskega spola.Zadnji
novorojenček se je v letu 2015 v trboveljski porodnišnici rodil 30.
decembra, mamica je po-vila dečka. V novem letu se je prva rodila
deklica. Na svet je priveka-la 1. januarja ob 8.10 uri. Mamica jo
je bila zelo vesela, a je ni želela predstaviti širši javnosti.
Nasled-nji dan, 2. januarja, ob 1.20 uri je Jasmina Ramić iz
Hrastnika rodila sina Maida.
M : Irena Vozelj
Zasavci so se od starega leta poslo-vili na različne načine. V
Trbovljah posebne zabave niso pripravljali, so pa svojim občanom
omogočili brezplačen avtobusni prevoz na silvestrovanje v Zagorje.
Tja so se odpeljali tudi tisti Hrastničani, ki jih nizke
temperature niso zadr-žale na domačem kavču. Za udobje svojega doma
se je na zadnji dan starega leta namreč prav zaradi vremena
odločilo veliko Zasavcev in toliko Hrastničanov, da je napo-vedano
silvestrovanje v hrastniški športni dvorani odpadlo. So se pa
zadnje dni leta številne prireditve in množično občinstvo zgostili
pred Gasilskim domom v Zagorju. Na pripravljenem odru so že v
sredo, 30. decembra, publiko zabavali Folk idoli in Jelena Rozga.
Na Silvestrovo pa so kljub mrazu prireditveni prostor najprej
ogreli
Strategija LASLokalna akcijska skupina LAS Zasavje je sprejela
strategijo lokalne-ga razvoja. Obsežen dokument Strategije
Partnerstva LAS Zasavje (na skupščini so preimenovali partnerstvo)
za obdobje 2014-2020 je napisal KGZS – zavod Ljubljana, partnerji
LAS-a pa so jo sprejeli na seji skup-ščine 26. januarja. V upravni
odbor Partnerstva LAS Zasavje sonadome-stno izvolili Lojzeta Čopa
iz Podkuma.
M MP
Urgentni center je bil kot eden iz-med desetih v predvideni
mreži urgentnih centrov v Sloveniji ve-činoma financiran iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zgra-jen in opremljen je
bil kot drugi
Urgentni center pri Splošni bolnišnici Trbovlje je 1. januarja
sprejel prve paciente.
urgentni center v Sloveniji, for-malno pa so ga 23. decembra
odpr-li med zadnjimi.V urgentnem centru deluje tudi dežurna služba
trboveljskega zdra-vstvenega doma, urgentna pedia-
trična in ginekološka porodna am-bulanta pa sta še vedno na
starih lokacijah. Po besedah direktorice bolnišnice Marine
Barovič je delo z novim letom dobro steklo kljub pričakovanim
začetniškim teža-vam.
M ZT
Prva punčka
Tisoč pohodnikovTradicionalnega, letos že 34. novoletnega pohoda
na 1219 me-trov visok Kum, se je 2. januarja udeležilo okrog tisoč
pohodni-kov.
Silvestrovanje
Zasavci, potem pa do konca napol-nili Modrijani. Z njimi sta
Zagorje in župan Matjaž Švagan odštevala letu zadnje sekunde. Ko je
odbila polnoč, je župan odprl penino in
občanom in obiskovalcem izrekel svoje voščilo.
M ZT : Klemen Vukič
-
GOSPODARSTVO 3četrtek, 28. januar 2016
FASNGAZasavske gospodarske novice na Zasavc.net
MOJSTRI RAČUNOVODSTVO
Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56
497 00
GRADBENIŠTVO
Rekonstrukcije d.o.o., Pot Hameršak Emila 17, Dol pri Hrastniku,
041 466 066
VULKANIZERSTVO
JPS MM AVTOSERVIS d.o.o.Trg revolucije 8 B, Trbovlje 041 704
663
KROVSTVO
Ketos plus d.o.o., krovsto, kleparstvo, tesarstvo, Selo pri
Zagorju 3, Zagorje, 040 436 590
INŠTRUKCIJE
BIBA Instrukcije, Hrastnik, 040 996 275
FOTO
Foto Weiss, fotografska dejavnost d.o.o., Obrtniška cesta 21,
Trbovlje 03 563 41 15 / 041 798 342PE center: Ulica 1. junija 11
041 647 342
ROLETARSTVO
Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje,
041 691 785
TAPETNIŠTVO
Tapetništvo in dekoraterstvo Solina Branislav s.p., Obrtniška
cesta 24, Trbovlje, 040 165 013
GOSTILNE, PIZZERIJE
Gostilna Bigman, Gorazd Bigman s.p., Klek 32, Trbovlje, 041 790
589 03 56 32 997
Pizzerija Dimnik, Obrtniška cesta 1, Trbovlje, (03) 562 84
99
ROČNA DELA
TinaMalina, 031 523 134, [email protected]
Za objavo v rubriki Mojstri pokličite 070 788 510
»Mrežo distributerjev imamo sko-raj po celem svetu, manjka nam
še nekaj držav, ki jih želimo dodati v letošnjem letu,« pravi
direktor Primož Zelenšek. So pa njihovi cilji za leto 2016 še
ambicioznejši. Prodati nameravajo kar pol milijo-na Chipolov,
oziroma 40.000 teh izdelkov mesečno in tako doseči dobrih štiri
milijone prihodkov. Tudi nova delovna mesta bodo letos še odpirali.
Kot pravi Zelen-šek, bodo zaposlili še najmanj pet do sedem
programerjev in drugih razvojnikov na področju operacij-skega
sistema Android in iOS ter inženirjev elektrotehnike
elektro-nike.Proizvodnja izdelka je zahtevna, so jo pa osemdeset
odstotkov v
»V prvem trimesečju lanskega leta je bil promet bolj skromen,«
je povedal direktor Tomaž Kralj, »potem pa se je začel povečevati
in tudi dela na področju storitev je bilo dovolj.« Še vedno
ustvarijo največ prometa s trgovino in ka-belskimi sistemi, vse
bolj pa tudi s sistemi ogrevanja na biomaso
Ceroz zaživelRegijski center za ravnanje z od-padki Ceroz je z
letošnjim letom za-čel poskusno obratovati in zagnal tudi čistilno
napravo.
»Proces čiščenja izcednih vod pote-ka pod nadzorom izvajalca
gradnje in trenutno tudi v skladu s progra-mom,« je ob tem povedal
direktor Ceroza Vili Petrič. Sortirnica in kompostarna sta začeli
obratova-ti z zagonskimi kapacitetami. Te sestavljajo odpadki iz
petih občin od Litije do Radeč. »Po zagonu proizvodnje v obratu
sortirnice se s časovnim zamikom prične z delom v obratu za male
biološke odpadke. To pomeni tako v delu stabilizacije ostanka
odpadkov po sortiranju kot tudi v procesu pri-dobivanja komposta,«
je pojasnil Petrič. Dodal je še, da pričetek no-vih dejavnosti v
centru predstavlja predvsem velik preskok v našem razmišljanju. Med
prioritetami pa je izpostavil, da se vsi procesi čim hitreje
stabilizirajo in se prične ob-delava odpadkov v polnem obsegu.V
Cerozu so v novo leto starta-li tudi z novimi zaposlenimi. Že
oktobra so zaposlili dva delavca za opravljanje del na premični
meha-nizaciji, s 4. januarjem letos pa še
Chipolo v VegasuV lanskem letu so v zasavskem Chipolu, podjetju
za raziskave in razvoj na področju elektronike, povečali promet za
skoraj trikrat, in sicer z 865.000 na 2.400.000 evrov. Na novo so
zaposlili deset ljudi, prodali pa skoraj 250.000 izdelkov.
zadnjih dveh letih avtomatizirali. Na vprašanje, ali se na trgu
pojav-ljajo podobni in cenejši izdelki iz drugih držav, predvsem
Kitajske, Primož Zelenšek odgovarja: »Ki-tajci niso problem. Sam
sem bil v tovarni, kjer proizvajajo kopijo, ampak me ni prepričala.
Duša iz-delka je programski del, ki ga je težje kopirati in tukaj
je naša pred-nost. Soočamo se z drugo močno konkurenco, ki se v
večjem delu nahaja v Združenih državah Ame-rike.« Prav tam,
natančneje v Las Vegasu, se je podjetje v začetku leta predstavilo
na sejmu CES. »Na sejmu smo se dobro predstavili,« je povedal
Zelenšek, »pridobili smo kar nekaj novih potencialnih kup-cev in
distributerjev. Srečali smo
se tudi z našimi obstoječimi par-tnerji in osvežili odnose.
Imamo pa že rezervirano mesto za CES 2017, ki bo na bistveni boljši
loka-ciji in z večjo kvadraturo. Z novim produktom ciljamo tudi na
nagra-do CES Award.« Sicer pa so svoj produkt že konec lanskega
leta prenovili in mu do-dali veliko novih programskih
funkcionalnosti. Do konca marca
naj bi izpilili še vse malenkosti in s tem razvoj produkta
Chipolo zaključili. »Po tem obdobju bomo začeli intenzivno
razvijati nove produkte, ki bodo nadaljevali našo zgodbo z naslovom
Nič ni izgublje-no (angl. Nothing is lost),« še pravi Zelenšek.
M TPK : arhiv podjetja Chipolo
in kogeneracije. Med letošnjimi cilji je najpomembnejši
postavitev proizvodne linije pelet, ki bodo narejeni izključno iz
slovenskega lesa. Proizvodnja naj bi po besedah Kralja stekla sredi
februarja, z njo pa bodo kupcem, ki bodo prešli na ogrevanje s
peleti, ponudili ugo-dno kombinacijo montaže in doba-
ve kuriva. Podjetje bo pomagalo tudi tistim, ki bodo izkoristili
stoodstotno fi-nanciranje Eko sklada za nakup nove kurilne naprave.
»Ob dobavi in montaži kurilne naprave bomo upravičencem podarili
dva metra drv ali tono pelet, pomagali pa jim bomo pripraviti tudi
razpisno do-kumentacijo za povračilo denarja.«Sicer bodo v podjetju
letos pove-čali obseg spletne trgovine, na ka-teri že zdaj ponujajo
okrog 1500 izdelkov, v kabelskem sistemu pa število programov HD in
hitrost do interneta, je povedal direktor in dodal: »Če bomo
uspešni na raz-pisu za soproizvodnjo toplotne in električne
energije, bomo povečali moč naše elektrarne na lesno bio
maso.«Novih zaposlitev letos ne načrtuje-jo. Lani so na novo
zaposlili mon-terja elektroinstalacij, zanimajo jih tudi monterji
ogrevanja in strojnih instalacij. Vendar bodo, če se bo pojavila
potreba po kadrih, najprej preverili možnosti notranje
preza-poslitve.
M TPK : arhiv EVJ
Postavitev linije peletV kisovškem podjetju Evj Elektroprom, ki
trenutno zaposluje 90 oseb, so leto 2015 zaključili pozitivno in za
tri odstotke povišali prihodek v primer-javi z letom prej.
osem novih sodelavcev za potre-be delovnega procesa v
sortirnici. Novi zaposleni so prebivalci KS Marno in zaposleni za
nedoločen čas s poskusno dobo.
M ZT
-
4četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje
ZASAVJE
Odpiralni čas: Vsak delavnik 9 – 12 in 14 - 18
Sobota 9 – 12
Pridite pogledat novo trgovino MAPO
Dama trboveljskega športa, kot je dvorano Partizan ozna-čil
podžupan Trbovelj Tadej Špitalar, je po tridesetih letih dobila
novo obleko. V humanitarni akciji, ki jo je ob svoji 140-letnici
pripravilo pod-jetje JUB v sodelovanju z Anino zvezdico, jo je v
nove barve ode-lo šest slikopleskarjev lokalnega samostojnega
podjetnika Fran-ca Merzela. Vsi zaposleni, ki so pleskali dvorano
teden in pol, sku-paj 470 ur, so en svoj delovni dan darovali v
humanitarne namene. Za prenovo dvorane, ki obsega 2.400 kvadratnih
metrov stenskih površin, so porabili 400 litrov bar-ve Jupol, 200
kilogramov Jubog-leda in 72 kilogramov emulzije, 20 litrov lateksa,
6,5 litra Jubin Decorja, za pripravo toplih barv-nih odtenkov pa
tudi niansirna sredstva. Dvorana je prepleskana v skoraj beli
barvi, hodnik pa v ro-žnati pralni barvi.
Eko sklad je objavil javni po-ziv, po katerem bo financiral
nakup nove kurilne naprave na lesno biomaso osebam, ki živijo na
določenem obmo-čju (tudi Zasavju), so lastniki, solastniki ali
etažni lastniki stanovanjske stavbe ali stano-vanja ter prejemniki
denarne socialne pomoči.Skupaj je na voljo milijon evrov. Za novo
kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno
ogrevanje, bo Eko sklad upravičencu priznal celotni stro-šek.
Vendar ne več kot 8.000 evrov za malo kurilno napravo na polena in
kombinirano kurjavo, ne več kot 6.000 evrov za malo kurilno
na-pravo na pelete in ne več kot 4.000 evrov za peletno peč z
vodnim toplotnim prenosnikom (kamin).
Vrtec brez ravnateljiceSvet zavoda hrastniškega vrtca naj bi 13.
januarja izvolil novo rav-nateljico. Za to mesto so kandidirale
Mateja Funkl, Maja Petan in Barbara Vodeb. Vse tri kandidatke so na
občinskem svetu že dobile pozitivno mnenje, izbor ravnateljice pa
je v političnih in drugih kro-gih dvignil precej prahu. Na svetu
zavoda nobena kandidatka ni do-bila večine, zato bodo morali
celotni postopek zbiranja ponoviti. Do nadaljnjega vodi hrastniški
vrtec vršilka dolžnosti ravnateljice Sla-vica Pavlič.
M ZT
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo letos končno za-čelo
obnavljati pred trideseti-mi leti prizadeto območje od upravne
zgradbe Zavoda za gozdove do križišča Čemše-nik-Trbovlje.Zagorje bo
tako do leta 2018 dobilo novo cesto od odseka pri avtobusni postaji
na Cesti 9. avgusta ob tako imenovani trafo postaji do križi-šča
Čemšenik-Trbovlje v vznožju Slačnika (nasproti Skrinjarja).
In-vesticija je ocenjena na tri milijone evrov, prvo etapo pa naj
bi izvedli že letos. Kot je povedal vodja od-delka za gospodarske
javne službe Občine Zagorje ob Savi Ivo Vrtač-nik bo letos spomladi
objavljen razpis za izvedbo prve etape inve-sticije, za katero je
namenjenih ok-rog 300.000 evrov. V tej fazi bodo
Prepleskan Partizan Baily bo vzel slovozgradili nov most za
dvosmerni promet čez Kotredeščico. Ta bo stal više glede na strugo
potoka, po njem pa bo potekal dvosmerni pro-met. Območje bodo v
nadaljevanju uredili tako, da bo promet potekal lažje, predvsem
brez ostrih zavo-jev. Ko bo nov most zgrajen, bodo tako imenovani
most Baily, name-ščen čez Kotredeščico po naravni nesreči leta
1987, vrnili obramb-nemu ministrstvu.Občina Zagorje se bo lotila
tudi popravila mostu pri IGM in ne bo več čakala države. Most je
bil po-rušen v jesenskih poplavah leta 2010. Za nov most bodo iz
pro-računa zagotovili okrog 300.000 evrov, razpis za izvajalca pa
naj bi bil objavljen še ta mesec.
M : TPKDvorano so pred slovesno otvorit-vijo 13. januarja
pomagali očistiti prostovoljci Anine zvezdice, ki jih v Trbovljah
vodi Tina Kos. Na prireditvi so nastopili otroci trbo-veljskega
vrtca in prikazali nekaj
od dejavnosti, ki jih dvorana ponu-ja najmlajšim. Sicer v njej
potekajo pestri programi tudi za srednješol-ce, rekreativce in
starejše.
M ZT : TPK
Prav tako bo Eko sklad upravičen-cem povrnil stroške za novo
eno-sobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti
ogre-vanju prostora, vendar največ v višini 2.000 evrov.
Upravičencem se bodo priznali stroški celotne naložbe, torej nakupa
in vgradnje naprave. Ne morejo pa upravičenci dobiti denarne pomoči
za nakup in vgradnjo prototipnih in rabljenih naprav ali
opreme.Celotna dokumentacija z obrazci je na voljo na spletni
strani Eko sklada. Zanjo lahko zainteresirani zaprosijo tudi po
telefonu: 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13. in
15. uro. Sredstva bodo na voljo do objave zaključka javnega poziva
v Uradnem listu Republike Slovenije.
M TPK
Direktor JUB-a Željko Kovačevič, Ana Lukner in Tina Kos (Anina
zvezdica), podjetnik Franc Merzel in podžupan Trbovelj Tadej
Špitalar.
Za nove kurilne napraveSrečanje aktivnih Zasavk
PustolovščineMladinski center Zagorje po-nuja mladim kar nekaj
nepo-novljivih priložnosti, da udo-bje domačega kavča zamenjajo za
noro dogodivščino v tujini. Tisti, ki jih zanima novinarstvo in so
vešči angleškega jezika, se lahko prijavijo na mladinsko
no-vinarsko akademijo, ki bo od 15. do 23. marca potekala v Puli na
Hrvaškem. Za tiste, ki jih zanima delo z migranti, antirasizem in
medkulturni dialog, je namenjana mednarodna mladinska izmenjava z
naslovom »Mobile and friendly«. Potekala bo od 17. do 24. aprila v
mestu Kazanlak v Bolgariji s 35 udeleženci iz šestih evropskih
držav, od tega pet Zagorjanov. Na-menjena je poglabljanju
medkul-turnega dialoga. EVS, Evropska prostovoljna služba, je
projekt, ki podpira prostovoljno delo mladih v Sloveniji in tujini.
EVS je del pro-grama Erasmus+, ki ga financira Evropska komisija. V
programu lahko sodelujejo mladi ne glede na študentski in
zaposlitveni status. Prostovoljcem organizacija krije vse stroške
bivanja, prehrane in prevoza. EVS bo potekal na Cipru in v Španiji
v različnih terminih.Informacije o vseh projektih s na voljo na
spletni strani Mladinske-ga centra Zagorje ob Savi.
M ZT
V prostorih Regionalnega cen-tra za razvoj v Zagorju so 19.
ja-nuarja pripravili srečanje zasa-vskih aktivnih žensk in žensk,
ki bi se želele aktivno vključiti v poslovno in družbeno okolje.
Projekt je potekal v okviru mre-že za enake možnosti, imenovane
Network MEMA. Zbrane sta poz-dravili gostiteljica Marta Turk in
direktorica Gospodarske zbornice Zasavje Staša Baloh Plahutnik.
Mojca Fon Jager je predavala o sistemu SDI. Predstavila je
oseb-nostne tipe in profile. Ženske se v manjšem deležu odločajo za
sa-mostojno poslovno pot ali prev-zemanje vodilnih položajev v
go-spodarskih družbah. Njihov delež je majhen tudi pri vključenosti
v procese odločanja na vseh nivojih.V Zasavski regiji je med skoraj
44 tisoč prebivalci 51 % žensk, samo 31 % jih zaseda vodilni
položaj, sa-
mostojnih podjetnic je 30 %. Pros-tora za spodbujanje
podjetništva in vključevaje žensk na vodilne položaje je še veliko.
V mreži ugo-tavljajo, da so ženske manj uspeš-ne pri povezovanju in
ustvarjanju mrež. Projekt, ki ga koordinira več partnerjev s
pomočjo norveških partnerjev, si je zastavil cilj ustva-riti
regijske mreže za spodbujanje žensk k aktivnejšemu vključevanju v
poslovno in družbeno okolje.Tega so se lotili tudi v zasavski
regiji. Udeleženke srečanja so se spoznale s pomočjo »hitrih
zmen-kov«. Dogovorile so se, da se še dobijo, izpostavile nekaj
zasavskih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju,
pričele bodo tudi z ustanavljanjem mreže zasa-vskih podjetnic in
aktivnih žensk.
M KM
-
5četrtek, 28. januar 2016
FASNGAŽelite oglaševati? Pokličite 070/788-510. ZASAVJE
KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče tel.: 01 7231
200 - fax.: 01 7231 084 | www.nissan-krulc.si | e-mail:
[email protected]
NUDIMO VAMCenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih
znamk (kasko zavarovanje).• Zavarovalnica Triglav• Zavarovalnica
Maribor• Zavarovalnica Generali• Zavarovalnica Adriatic Slovenica•
Zavarovalnica Tilia• Zavarovalnica ERGO
NOVO• popravila vseh znamk vozil (servisiranje,
popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumu-latorjev ...)
• priprava vozila za tehnični pregled• polnjenje in vzdrževanje
klimatskih naprav• premontaža gum• optične nastavitve podvozij•
ročno pranje in notranje čiščenje vozil• poliranje vozil
V Domu starejših občanov Iz-lake so v okviru delovne tera-pije
pridobili nove prostore, namenjene sproščanju in tera-piji
stanovalcev.Soba se nahaja na varovanem od-delku v enoti Rožmarin
in je na-menjena stanovalcem z demenco in tudi ostalim.
Multisenzorna soba ali snoezelen je prostor, koris-ten za osebe s
telesno in duševno okvaro, motnjami pozornosti, sen-zornimi
okvarami, z demenco in starejše osebe, ki se težko vključijo v
socialno okolje. Snoezelen je ak-tivnost, pri kateri se koristi
čutna terapija. Spodbuja se senzibilnost čutil, s katerimi oseba
sprejema informacije iz okolja, jih organi-
Tudi letos je hrastniški fotograf in filmski snemalec, direktor
fotografije v uspešnih celove-černih filmih Simon Tanšek na zadnji
dan leta 2015 naredil skupinsko fotografijo ljubiteljev Chicaga
pred hrastniškim gostinskim lokalom Chicago.
M MP : Simon Tanšek
Županja Jasna Gabrič in pod-župan Tadej Špitalar sta 18.
januarja na tradicionalnem ponovoletnem srečanju spre-jela
predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju
Trbovelj.Sprejema so se udeležili predstav-niki župnije Sv. Martin
Trbovlje ter župnije Trbovlje, Župnijskega urada Dobovec,
predstavnik Bap-tistične cerkve in Islamske skup-nosti, medtem ko
so bili povablje-ni tudi predstavniki Skupnosti za zavest Krišne,
predstavniki Jeho-vovih prič ter Pravoslavne cerkve. Županja je
njim in njihovim ver-nikom zaželela vse dobro v letu 2016 ter se
zahvalila za celoletno duhovno oskrbo občanov. Tradi-cionalno
ponovoletno srečanje, ki
Poln nahrbtnik darilZavarovalnica Triglav je na-mesto novoletnih
poslovnih daril v dveh letih podprla že več kot 50 preventivnih
lo-kalnih projektov pod skupnim imenom Za boljši jutri.Letos je
sodelovala v 31 pro-jektih, od tega je sredstva na-menila tudi
Zagorju. Podprla je nakup nahrbtnikov s potro-šnim sanitetnim
materialom za Rdeči križ Slovenije – Ob-močno združenje Zagorje ob
Savi in mobilnega LED prika-zovalnika hitrosti v cestnem
prometu.
M ZT
Multisenzorna sobazira in interpretira ter omogoča pozitivno
reakcijo. Vsi predmeti, ki se nahajajo v prostoru, spodbu-jajo
prijetno počutje in sproščanje, saj omogočajo stimulacijo čutov in
doživetji s pomočjo svetlobe, zvo-ka, vonja in otipa. Terapija se
izva-ja skupinsko ali individualno pod vodstvom delovnega
terapevta. V prostoru je potrebno ustvariti mir-no in prijetno
vzdušje, kar dodatno vpliva na sprostitev. »Vpliv snoe-zelna se
kaže v izboljšanem delo-vanju imunskega sistema, manj depresij in
tesnobe, izboljša se sa-mopodoba in bolj smo sproščeni,« je
povedala diplomirana delovna terapevtka v domu Petra Potisek.
M ZT
Sprejem verskih skupin
je eno redkih v Sloveniji in poteka že od 70-ih let, je v prvi
vrsti na-menjeno izmenjavi pogledov na položaj verskih skupnosti v
občini
in spodbujanju medsebojnih odno-sov.
M ZT : arhiv občine Trbovlje
Letos so že četrtič pripravili po-hod na Ostri vrh. Družba okrog
30 pohodnikov je bila mešana, imeli so najlepše vreme doslej, le
jutro je bilo zelo mrzlo. Pot iz megle je vodila čez Rurovco, sadni
predel Marnega, znanem kot velika zak-ladnica jablan. Za hojo do
vrha Ostrega vrha so potrebovali dob-
Na Ostri vrhKrajani Marnega imajo svoj krajevni praznik 12.
januarja, na dan, ko so okupatorji odpeljali v smrt krajane.
Njihova imena so zapisana na spomeniku blizu gasilskega doma, na
katerega Marnčani vsako leto položijo venec.
ro uro. Spremljalo jih je zimsko cvetje, predvsem teloh. Po
pov-ratku okoli 13. ure je sledil kratek kulturni program. Nekaj
besed je povedal Jože Velikonja, predse-dnik KS, ki je spomnil na
največjo pridobitev lanskega leta – odprtje Ceroza in posledično
pridobitev novih delovnih mest. Občino je
predstavljal podžupan Vinko Ža-gar, ki je pohvalil obojestransko
sodelovanje in še posebej dejstvo, da so sprejeli center za
ravnanje z odpadki v svojem okolju. Sledilo je družabno srečanje z
odličnim go-lažem.
M FM
Fotkanje pred Chicagom
-
6četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.TEMA
Ne jokatDanašnji časi niso rožnati. »Čeprav je težko, je v vseh
situaci-jah tudi veliko priložnosti,« pravi Češko. In pove zgodbo o
migrantki iz Pakistana, ki je v ZDA na enem večjih srečanj
spregovorila o tem. Povedala je, da je v mladosti veli-ko
prejokala. Vse do takrat, ko ji je oče dejal: »Ne jokat, najdi
rešitev.« Našla jo je v Ameriki. Kako znano, kajne? (op.p.)
IzgovoriVsak lahko najde ogromno izgovo-rov za neuspeh. Vedno in
za vsa-ko stvar. Tisti, ki znajo, pa bodo pomanjkljivost spremenili
v svoje prednosti. Karkoli delaš, moraš poskusiti biti
najboljši.
Slovenski ponosSlovenci imamo mnogo prednosti. Smo tekmovalni, v
tem smo izje-mno uspešni. Veliko Slovencev je izjemno uspešnih
ekstremnih športnikov. Ne popustimo, vedno
skušamo biti najboljši. Imamo po-tencial.Moramo biti ponosni
nase. V ne-katerih stvareh smo največji, naj-boljši. Pol Nemčije
pleše po sloven-skih notah, Avsenikovih notah. Ne vem, zakaj ne bi
otroke naučili, da morajo biti ponosni, ker je Slove-nec napisal
največkrat predvajano skladbo na svetu – Golico. Ne smemo več
prisegati na krščan-sko - komunistično logiko, ki je učila, da
moraš biti v »špuru«, da ne štrliš ven, da si ponižen. To je slabo.
Uveljavljati moramo ponos, pokončnost in to, kar Slovenci še znajo
- razmišljati z zdravo kmeč-ko pametjo.
Studio ModernaStudio Moderna je pričel z direk-tnim marketingom
v časih, ko je bil takšen način prodaje šele v po-vojih. Mnogi so
se takšni prodaji posmehovali, danes je cel internet direktni
marketing. Studio Moder-
na je danes poznana in prepoznav-na v svetu, na bankah,
univerzah, podjetjih, v veliko državah.
ŠpurEna izmed najbolj dobrih Češkovih lastnosti je po njegovem
mnenju ta, da se ni nikoli pustil voditi: »Ni-koli me niso spravili
v špur. Nih-če. Vedno sem razmišljal po svoje in vleke poteze, ki
so se mi zdele smiselne. Seveda sem sprejemal
predloge, naredil sem tudi napake, ampak nikoli nisem delal
nekaj za-radi tega, ker je bil to trend, moda, družbena zahteva.
Pomembno je, da vidiš nove izzive.«
Izbor sodelavcevČeško vedno išče sodelavce, ki hočejo nekaj več,
ki se odlikuje-jo z vztrajnostjo, motiviranostjo. Takšne, ki hočejo
biti najboljši in cenijo vrednote, kot je disciplina pri delu. Pri
izpeljavi stvari ne sme biti kompromisov.
Zakaj v podjetništvoLjudje se podjetništva lotijo na različne
načine. Nekdo, ki bo pos-tal podjetnik zaradi denarja, bo bolj
kratke sape. Iskati moraš per-fekcijo, nekaj perfektnega moraš
narediti za cel svet. Loviti je treba perfekcijo, to te mora gnati,
če te to ne žene, nisi pravi podjetnik.
Tvegani kapitalV Sloveniji je največji problem, da ni tveganega
kapitala, s katerim bi podrli podjetniške ideje. V ZDA fi-nancirajo
30 projektov, če je eden uspešen, je to dobro.
UspehUspeh je varljiva stvar. Lahko pri-de do občutka, da ne
moreš naredi-ti napake. Tudi v Studiu Moderna se to dogaja. Čeprav
ob napakah veliko izgubiš, je res tudi to, da je napaka najboljša
šola.
PotrošništvoSvet se danes spreminja tako hitro, kot se še nikoli
ni. Danes potro-šništvo ni več takšno, kot je bilo. Potrošništvo
umira. Ljudje za-vestno spoznavajo, da je bil »fake. Kako narediti
stvari vzdržne? »V Studiu Moderna skušamo delati tako, da so stvari
za ljudi socialno in ekološko zanimive. Kdor tega ne bo naredil, bo
ugasnil. Pri nas npr. podpiramo lokalno pridelano hra-no. Povezali
so se z malimi kme-tijami, ki nimajo kapacitete, da bi prodajali na
veliko. Preko 600 za-poslenih je v našem podjetju, po-nudili smo
jim izdelke in enkrat na 14 dni jim jih mali proizvajalci
pri-peljejo. Cene so podobne kot v tr-govini, ker ni posrednikov,
hrana je naravna, zaposleni jo dobijo na delovna mesta. Podobno je
z darili. In smo zadovoljni.«
FilantropijaRoparski baroni so včasih ugled lovili z dobrodelno
dejavnostjo. Danes podjetja pokažejo družbeno odgovornost z
dejavnostjo. Cela vrste projektov se odvija na ta na-čin, društva
in podjetja se znajdejo za isto mizo. Znanje nevladnih or-ganizacij
skušajo podjetja čim bolj vključiti v svoje poslovne modele.
Podjetja to znanje potrebujejo, ker morajo spremeniti koncept
svojega dela.
Ljubljana in ZasavjeZasavje je blizu Ljubljane. V Lju-bljani se
odvija vrsta dejavnosti, reševati mora veliko težav. Tu lahko najde
svojo priložnost tudi Zasavje. Servisiranje različnih de-javnosti
je lahko ena od možnosti Zasavja. Podjetniki morajo ugo-toviti, kje
so največji problemi in ponuditi rešitve. Težava nekoga je vedno
priložnost za nekoga dru-gega.
Prazni prostoriV Ameriki za najem prostora v npr. Dallasu
odšteješ 2,8 dolarja na kvadratni meter na mesec. Raje vzamejo to,
kot pa da imajo prazne prostore. In teh je veliko. V Zasav-ju pa,
slišim, računajo najemnino
celo 11 evrov na kvadratni meter. No, v Ljubljani dobiš po 10
evrov na kvadrat prvovrsten pisarniški prostor v centru mesta. Tu
pa ima-jo rajši prazne prostore kot pa, da bi jih oddajali pod ceno
in vsaj ne-kaj iztržili zanje.
LogistikaVse se seli v metropole. Največji problem metropol pa
je logistika. Obstoječi sistemi prometa in po-vezave niso več
učinkoviti. Prevoz je največja težava velikih mest. Prihaja obdobje
prevozov od okna do okna. Zrak je še prost in ljudje ga bodo
najprej množično pričeli izkoriščati v velikih mestih.
Svet na dlaniDanes se ljudem ponuja več prilož-nosti, kot
kadarkoli v zgodovini.
Svet je povsem odprt, ljudje po-slujejo po vsem svetu. To se
pozna tudi pri poslovnih rešitvah. Češko: »V TV prodaji smo v našem
pod-jetju med vodilnimi v svetu. Smo med tremi največjimi
oglaševalci
v Zahodni Evropi. O naših rešit-vah in razmišljanjih predavam po
vsem svetu. Npr. Microsoft me je povabil, da jim predstavim
neka-tere zamisli, predvsem okrog tega, kako uporabiti določene
aplikacije. Danes je na razpolago ogromno tehnoloških rešitev,
manjka pa pa-metne vsebinske podpore.«
Nacionalni interesi Slovenska samooskrba je le tre-tjinska. V
naši državi ne znamo izkoristiti svojih možnosti, niti ne znamo
zaščititi naših interesov. ZDA so npr. jasno postavile na-cionalne
interese. Delovna mesta se vračajo. V Sloveniji pa obstaja po eni
strani cela vrsta potreb za nakup določenih izdelkov, ki bi jih
lahko brez težav proizvajali, pa jih ne. Studio Moderna npr. ne
more v Sloveniji kupiti lesenih okvirjev za postelje, kupujejo jih
v Italiji.Državne institucije bi morale ku-povati od lokalnih
ponudnikov, npr. hrano. Vsem bi to moral biti
interes in bi bilo lahko tudi čisto ekonomsko upravičeno.
Seveda, če ne bi spet nekateri dajali v svoje žepe.
O financiranju projektovNa vprašanje, če bi financiral za-nimive
zasavske projekte, je Češko odgovoril: »Trenutno imam sam preveč
projektov, ki jih moram finančno zapreti. Lahko pa poma-gam s
kontakti.«
Nove vrednoteNemci so po drugi svetovni vojni vse vlagali v
avtomobile. V zadnjih letih se je v Nemčiji ta trend pri-čel
spreminjati. In trgovska veriga Lidl že postavlja nov format
trgo-vin, saj hočejo Nemci dobro jesti. Zato kupujejo preverjene
izdelke, nič več anonimnih proizvodov.
Rad hodim po robu Za današnjo temo smo izbrali nekaj zanimivih
in iskrivih misli podjetnika Sandija Češka, Zagorjana in Zasavca,
ki vodi Studio Moderna. Z njo je oral ledino na različnih
področjih, v različnih državah in v različnih družbenih omrežjih. O
svojih izkušnjah je januarja spregovoril v Mladinskem centru
Trbovlje, pogovor, ki ga je vodil Mitja Adamlje, pa so pripravili
Zasavsko društvo seniorjev in vsi trije mladinski centri iz
Zasavja. Iz pogovora smo skušali izluščiti čim več njegovih
razmišljanj.
Zabaviščni park V zadnjem času se poraja veliko idej, kaj
narediti z objekti TET. Zakaj ne bi tam zgradili zabaviščnega
parka, zakaj ne. Iz problema lahko naredimo prednost. Ekstremne
stvari privlačijo. V današnjem svetu, če ni noro, ne bo delovalo.
Ne vem, ponudimo dimnik in ga prepleskajmo v steklenico coca
cole.
Želja za leto 2016 Na vprašanje, kaj si želi v letu 2016, je
Češko odgovoril: »Želim si, da bi mi vsak dan ostala vsaj ena ura
za tek. Doslej sem nekako 25 odstotno uspešen pri tem«.
Poganjanje kolesa Češka štejejo med najbogatejše Slovence. Sam
odmahne z roko: »To je tako, kot če imaš kolo. Če ga ne poganjaš,
nikamor ne prideš. Od tebe je odvisno, kako hitro se voziš z
njim.«
Kriminalizacija neuspehovV Sloveniji ni pravega odnosa do
podjetniških projektov. Vsak ne-uspeh je kriminaliziran. Pri nas,
če enkrat nisi uspešen, nimaš več pristopa do kreditov.
Nov danVsak dan je nov dan, ni garancij, ni zagotovil, da bo
uspešen. Velikok-rat se zalomi, vsak dan se moraš boriti, d ga boš
čim bolje izpeljal. Enkrat tedensko poskuša obiskati vsaj eno izmed
svojih trgovin. Ne beži pred nezadovoljnimi kupci. Zaradi ene
stranke, ki ji odgovar-ja ali se z njo pogovarja, lahko v tistem
času zanemari tisoč strank. Ampak se večinoma splača. Vse se
spreminja in treba se je prilagajati. Vsak dan je treba iskati nove
rešit-ve, drugačne kot včeraj.
Starost in mladostIzkušeni in mladi morajo sode-lovati med sabo,
se povezovati. Ljudje pri 60, 70 letih niso stari. Partner v ZDA je
star 82 let, pa vodi podjetje, vredno 3 milijarde dolarjev.Ne
zavedamo se, kako lahko sta-rejši pomagajo mladim, so dobri
mentorji, zdrava kmečka logika, ta manjka. Že moralna podpora je
ve-likokrat vredna ogromno. Znanje je bogastvo in nihče pameten se
ga ne bo branil.
Hoja po robuRad hodim po robu, tu je najmanj konkurence.
Čarobna palicaNekateri vidijo v uspešnih poslov-nežih rešitelja
vseh težav. Tudi v Zasavju se lahko srečamo z mne-njem, da bi lahko
ljudje, kot so Če-ško, rešili z migljajem prsta težave ali dileme.
Češko odgovarja: »Ni-mam čarobne palice. Lahko svetu-jem, ne
pričakujte pa, da bom re-ševal vaše probleme. Vsak se mora sam
spopasti z njimi in jih skušati najbolj učinkovito rešiti.«Odgovor
Sandija Češka, kako re-ševati težave, je v odgovoru, kaj si želi v
letu 2016: »Želim si, da bi mi vsak dan ostala vsaj ena ura za
tek.«
M Marko Planinc : Fanči Moljk
-
7četrtek, 28. januar 2016
FASNGAŽelite oglaševati? Pokličite 070/788-510. POGOVOR
Kako je prišlo do vašega sode-lovanja z RTV Slovenija?Uredniku
Janiju Virku je bila zgodba všeč, tako da sem se lotil projekta.
Kot režiser sem z RTV Slovenija sodeloval prvič, prej pa sem delal
z njimi kot asistent pri drugih projektih.Kakšen je idealni
interval sne-manja filmov slovenskih reži-serjev?To je težko reči.
Vsak izmed nas ima drugačen ritem dela. Odvis-no je tudi od
priložnosti. Idealno bi bilo na vsake tri leta, ampak pri teh
pogojih v Sloveniji je to skoraj neverjetno. Če redno delaš, pa ja,
idealno bi bilo od tri do pet let, da narediš scenarij, posnameš,
zmon-tiraš.Kako ste izbrali igralke za film Dekleta ne jočejo?Ne
prek klasične avdicije. Z vsemi tremi igralkami sem želel enkrat
delati in zato so bile v ožjem iz-boru. Dobival sem se z njimi, se
z njimi skoz pogovor spoznaval …
Vsaka je svojevrstna igralka, v fil-mu igrajo različne like in
odlično ustvarijo ženski pakt.Glede na to, da imajo Zasavci Tanjo
Ribič kar za svojo, mo-ram vprašati: kako je delati z njo?Tanja je
zelo profesionalna igralka in se ne obnaša nič zvezdniško, če kdo
tako misli. Moje izkušnje na-sploh z medijsko prepoznavnimi ljudmi
so takšne, da so v zasebnem življenju profesionalni in povsem v
redu ljudje. Z njo je res super delati, ker želi opraviti stvari
pro-fesionalno. Režiserju zaupa in ga vpraša, ali je to tisto, kar
je od nje pričakoval. Pripravljena je tudi to-liko časa ponavljati
prizor, dokler ni zadovoljen.Ste kdaj skupaj po zasavsko
»zakleli«?Največji problem je bil v tem, ker smo bili na snemanju
trije Zasavci. Simon Tanšek, direktor fotografi-je, Tanja Ribič in
jaz. Vsi smo tolkli po zasavsko. Ko smo začeli snema-
ti, pa je avtomatsko tudi Tanja po-tegnila po zasavsko. To je
bila taka hecna zadeva. Kot je rekla, zasebno ne govori zasavsko,
ko pa pride v družbo Zasavcev, pa takoj potegne po trboveljsko.V
filmu Dekleta ne jočejo se je za točilnim pultom pojavil Andrej
Dolšina, gledališčnik z Izlak …Srečen za umret je edini film, v
ka-terem ga ni. Mislim, da takrat ni imel časa … Sicer pa se je
pojavil v vseh mojih amaterskih filmih in tudi v mojem zadnjem.
Ideja se mi zdi zabavna. Je pa tudi ena taka pojava, malo drugačen,
ima nekaj, kar morda pri kakšnem drugem igralcu ne najdeš. Vedno
rad malo tudi kombiniram igralce, amater-ske igralce in tako
imenovane na-turščike …Dekleta ne jočejo je delno kri-minalka,
vendar se prizori v njej ne menjavajo z »nadzvoč-no hitrostjo«, kot
smo vajeni v kakšnih akcijskih filmih?
Če gledaš na film samo kot krimi-nalko, potem film drugače
funkci-onira. Jaz sem film baziral na glav-nih treh karakterjih.
Bolj so me zanimali ženski liki v tistem oko-lju. Poleg tega so
televizijski filmi običajno dolgi od 75 do 90 minut, moj je na
koncu dolg 75.
Koliko časa pa ste ga snemali?Osemindvajset, sedemindvajset dni,
ne spomnim se več točno. V vsakem primeru se čas podvoji, ker delaš
običajno pet dni in imaš dva dni pavzo, pa spet pet dni delaš …
največkrat od četrtka do ponedelj-ka …Kako pa je z dialogi v filmu?
Bi jih lahko bilo več?Vedeti moramo, da je to stvar
okusa. Po mojem mnenju dialo-ga v filmu ni malo. Je pa res, da v
različnih, sploh televizijskih se-rijah, osebe veliko govorijo in
nič ne povejo … nekaterim gledalcem je to mogoče všeč. Stvar
odločitve režiserja. Kaj se s filmom zdaj dogaja?Bil je na
televiziji. Imel je dobro gledanost. Kolikor vem, ga bodo 8.
februarja ponovno predvajali v zagorski kinodvorani. Verjetno ga
bodo ponavljali tudi na televiziji.Tako kot domala pri vseh filmih
do zdaj sta tudi pri zadnjem sodelovala z direk-torjem fotografije
Simonom Tanškom?Če ima čas in mu je všeč projekt, rad pristopi,
nikjer pa ni napisano, da bi morala vedno sodelovati. Je pa res, da
dobro sodelujeva. Kar se dogovoriva, to drži. Vzpostavila sva tudi
že nek sistem, on skrbi za svojo ekipo osvetljevalcev, jaz pa za
svojo. Tako se nama na snema-nju ni treba niti pogovarjati. V filmu
ste prikazovali, kako se ženske znajdejo v moškem svetu. Pa se
znajdejo?Večje vprašanje je, ali se moški znajdemo v ženskem svetu.
Po mo-jem ne najbolje.
Se bo kdaj kakšen vaš celove-černi film odvijal v Zagorju,
Zasavju?Ta bi se moral. Pa nekako jaz ni-sem bil za to. Velikokrat
pomislim, kaj pa, če bi film snemal v Zasavju. Tokrat je tudi RTV
imel željo, da bi se film odvijal v Zasavju, ker tukaj že dolgo ni
bilo posnetega nobe-nega filma. V Zasavje smo poslali scenografa,
da si je ogledal lokaci-
je. Stvar pa je v tem, da je scenograf iz Trsta in je bilo
Zasavje zanj pov-sem drug svet. Bil je čisto navdu-šen. Vrnil se je
s kupom fotografij, ki jih je posnel. Navdušeno nam jih je pokazal,
govoril o tej ulici, tis-tem lokalu, onem kipu … Potem sem pa jaz
povsem nezainteresira-no pripomnil: »To je ulica, po kate-ri sem
hodil v šolo.« Simon Tanšek je pristavil podoben komentar gle-de
neke hrastniške lokacije. Pri fil-mu je zelo pomembno, da lokacijo,
kjer snemaš, maksimalno izkoris-
tiš. Mislim, da bi v Zasavju težko to storil, ker ne morem
gledati na okolje na tak način. Včasih se zgo-di, da mesta, v
katerem živiš, ne vidiš tako, kot nekdo, ki pride vanj od drugod.
Zato ste ga snemali v …… v Velenju. Šli smo si ogledat lo-kacijo in
tam sva pa midva s Simo-nom videla potencial, vse se nama je zdelo
zanimivo.Zdaj ste že v novih projektih, boste povedali kaj o
njih?Nič. O novih projektih nikoli ne govorim vnaprej. Vedno se
lahko zgodi kaj nepredvidljivega, včasih pa te lahko zamika vmes
kaj dru-gega in načrte spremeniš.
Matevž Luzar: O novih projektih ne govorimMatevž Luzar,
Zagorjan, sodi med talentirane slovenske režiserje nove
ge-neracije. Študiral je teologijo in kasneje vpisal režijo na
AGRFT v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 2009. Njegovi študentski
kratki filmi so osvajali žirije številnih mednarodnih festivalov. S
prvim celovečercem Srečen za umret je leta 2013 očaral publiko in
žirijo Festivala slovenskega filma. Konec lan-skega leta je v
produkciji RTV Slovenije režiral svoj drugi celovečerec z naslovom
Dekleta ne jočejo.
V filmu Dekleta ne jočejo je Luzar prikazoval, kako se ženske
znajdejo v moškem svetu. Se res znajdejo? »Večje vprašanje je, ali
se moški znajdemo v ženskem svetu. Po mojem ne najbolje,« pravi
Luzar.
»Največji problem je bil v tem, ker smo bili na snemanju trije
Zasavci. Simon Tanšek, direktor fotografije, Tanja Ribič in jaz.
Vsi smo tolkli po zasavsko. Ko smo začeli snemati, pa je avtomatsko
tudi Tanja potegnila po zasavsko. To je bila taka hecna zadeva. Kot
je rekla, zasebno ne govori zasavsko, ko pa pride v družbo
Zasavcev, pa takoj potegne po trboveljsko.«
V Zasavje smo poslali scenografa, da si je ogledal lokacije.
Stvar pa je v tem, da je scenograf iz Trsta in je bilo Zasavje zanj
povsem drug svet. Bil je čisto navdušen. Vrnil se je s kupom
fotografij, ki jih je posnel. Navdušeno nam jih je pokazal, govoril
o tej ulici, tistem lokalu, onem kipu … Potem sem pa jaz povsem
nezainteresirano pripomnil: »To je ulica, po kateri sem hodil v
šolo.«
O novih projektih nikoli ne govorim vnaprej. Vedno se lahko
zgodi kaj nepredvidljivega, včasih pa te lahko zamika vmes kaj
drugega in načrte spremeniš.
Kaj pa film o rudarjih, ki ga že-lite posneti?To sem nekoč rekel
in to si še ved-no želim. To vejo tudi kolegi iz filmskega sveta.
Trenutno se vsa-ko soboto zvečer dobivam z ekipo kolegov, pa so
vsakič tema knapi. Sprašujejo me, kdaj bom začel s projektom,
mečejo ideje na mizo, jaz pa samo poslušam in tu in tam prikimam …
Želim si delati film o knapih, ampak samo v primeru, da bom imel
res dobro zgodbo. Če je ne bom imel, potem ga nikoli ne bom
naredil.Kaj pa nanizanka Mamin dan?Glede na to, da smo posneli samo
eno sezono, se mi zdi, da se je zelo dobro zasidrala med gledalci.
Bolje rečeno, med gledalkami. Tu in tam me še vedno sprašujejo, če
jo bomo
še snemali, ampak to je odvisno od odločitve POP TV-ja. Ali sami
gledate trenutno kakšno slovensko nadaljevan-ko?Nobene.Pa
tujo?Trenutno ne, ker delam na svojih projektih. Zadnja stvar, ki
sem jo gledal, je bila serija Fargo.Se vam zdi, da v svojem
življe-nju igrate v komediji ali drami?Rekel bi, da prej v komediji
… Živ-ljenje moraš gledati s komičnega vidika. Razen, če gledam
poročila, takrat pa je to komedija absurda.
M Tatjana Polanc Kolander : Mitja Ličen in RTV Slovenija
-
8četrtek, 28. januar 2016
Prostor za oglas - največja dolžina je xxx znakov.
FASNGAZATE
Razpis ZaTeza podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so
na začetku poti
za nove programe
V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti z
ničle. Vemo tudi, kako pride na začetku kakršnakoli pomoč zelo
prav. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri
vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do
velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brez-plačno objavljali
tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam
bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.
Razpisni pogoji:• na razpis se lahko prijavijo vsa novanastala
podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v
letih 2013, 2014 ali 2015,• podjetja morajo imeti sedež v občinah
Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,• prijavijo se lahko tudi
podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2013, 2014 in
2015 pričeli uvajati novi izdelek ali storitev (* dodatek k
vlogi).
Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis,
oddajo kadarkoli na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s
pripisom: Razpis ZaTe.Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele
prej. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, ne bo
utemeljevala odločitev za objavo.
Pokličite 040 475 848Pišite na [email protected]
Dolska cesta 9
Imate neizkoriščen prostor, hkrati pa stvari nimate kam
zložiti?
Pohištvo po meri Obiles.
Alronida je novo nastalo gradbeno podjetje, specializirano na
področju polaganja keramike, montaže mavčnih (Knauf) plošč, zidanih
kuhinj, zidanih kaminov in ostalih gradbenih del, kjer je
natančnost in smisel za moderne dizajne bistvenega pomena. Če se
torej odločite, da boste v bližnji prihodnosti gradili, prenavljali
ali pa želeli pameten nasvet, pokličite podjetje Alronida. Naredili
bodo vse, da bo vaš dom v vrhunski formi, vaše bivanje pa
kvalitetno in udobno.
051 346 762 | [email protected]
Unikatni izdelki za dom, družino, obdarovanje. Sigurno boste
našli kaj
primernega za vas, prijatelje in sorodnike. Možnost
individualnega dogovora.
Obiščite spletno stran www.jo-ur.eu. Naročila po e-pošti
[email protected].
Trgovina
REFAN Trbovlje
Obrtniška cesta 11/a (nasproti Policije)
Trbovlje
041 793 988Delovni čas : pon - pet 9.00 - 17.00 sobota 8.00 -
12.00 nedelja in prazniki ZAPRTO
Masažni salon Beb'zT: 040 903 073
Več informacij najdete na spletni strani
www.filipinska-masaza.si
Center azijskega zdravljenjapomagamo vam lahko pri težavah kot
so celulit, bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu, križu, išijasu
...
darilni boni
Zanesljivost, kvaliteta
Izdelovanje ograj in kovinskih konstrukcij
051 218 185
Andi Podlesnik s.p.Pod gozdom 17
1420 [email protected]
ŠIROK SPEKTER KREATIVNIH IDEJ, Z OSEBNO NOTO ZA POSAMEZNIKA
[email protected]; www.mr-marketing.eu
Gostišče Planina vabi. Proč od mestnega nemira, pod zelenjem
Javorja in Planine, vam nudimo enolončnice,
nedeljska kosila, pizze in druge jedi. Primerno za posameznike,
družine in zaključene družbe.Upokojenci ob nedeljah 10% popust na
jedi! Vsak petek med 20. in 22. uro akcija pijač!
Dobimo se na Sveti Planini 46. Odprti od tor. do čet. od 9. do
22. ure, pet od 9. do 24. ure,
sob. od 7. do 24. ure in ned. od 7. do 20. ure. Rezervacije tel.
030 313 602 ali v lokalu.
EKOLOŠKA TRGOVINA
Sansol d.o.o. | Ulica 1. junija 16 | Trbovlje041 505 582 |
[email protected]
Sadje pretočeno v naravne sokove in nektarje.
Objavo oglasov na tej strani so omogočili
-
www.zasavc.net 9četrtek, 28. januar 2016
FASNGAOGLASNA STRANOGLASNA STRAN
-
10četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA
Ponedeljek, 1. 2. ob 19. uri Knjižnica Toneta Seliškarja
Trbovlje Otvoritev razstave ob kulturnem prazniku, Mojca Čuk
Torek, 2. 2. ob 17. uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Pustna
ustvarjalna delavnica
Torek, 2. 2. Delavski dom Hrastnik Severina Trošt Šprogar,
otvoritev likovne razstave
Sreda, 3. 2. ob 19.30 uri Delavski dom Hrastnik Trio, gledališki
abonma in izven
Četrtek, 4. 2. ob 18. uri Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Zablode postsocializma, dr. Vesna Vuk Godina
Petek, 5. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Bogdan Barovič,
Retrospektiva; morje in soline
Petek, 5. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Proslava ob
kulturnem prazniku, Občina Trbovlje
Petek, 5. 2. ob 18. uri Galerija Medija Nikolaj Beer, likovna
razstava
Petek, 5. 2. ob 18. uri Delavski dom Hrastnik Proslava ob
slovenskem kulturnem prazniku
Sobota, 6. 2. ob 18. uri KC Delavski dom Zagorje Slavnostna
akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev plaket in
priznanj dr. Slavka Gruma
Torek, 9. 2. ob 19.30 uri Delavski dom Trbovlje Komedija
Tartuffe, SNG Nova Gorica (abonma in izven)
Sreda, 10. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Ob kulturnem
prazniku: Beseda – ples, Pavčkovanje
Četrtek, 11. 2. ob 18.30 uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje
Predstavitev pesniške zbirke Šlemunga, Vlado Poredoš
Četrtek, 11. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Novi filmi:
filmi študentov AGRFT
Sobota, 13. 2. ob 19. uri KC Delavski dom Zagorje Koncert
godalnega orkestra in komornih godalnih skupin Glasbene šole
Zagorje
Nedelja, 14. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Moška copata,
Špas teater
Sreda, 17. 2. ob 19. uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Arne Hodalič, potopisno predavanje
Ponedeljek, 15. 2. ob 19. uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje
Delavnica Biti ženska, Mirjam Korez
Torek, 23. 2. ob 18.30 uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Buklžur
Torek, 23. 2. ob 18.30 uri Dvorana Gasilskega društva Zagorje
Predstavitev pesniške zbirke: Knjiga, ki čas ter ime hrani,
Aleksander Ritter
Torek, 23. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Andrej Janža,
razstava
Četrtek, 25. 2. ob 18. uri Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Troheji, pesnik Matjaž Zorec
Četrtek, 25. 2. ob 19.30 uri KC Delavski dom Zagorje Moški so z
Marsa, ženske so z Venere, Špas teater (abonma in
izven)MarsVenera_68x98.indd 1 9/30/15 8:58 PM
KC DD ZAGORJE, 25. FEBRUAR OB 19.30
Predstavili so se s paleto različ-ne muzike. To je bil prvi
koncert, s katerim so zaznamovali 70-le-tnico Glasbene šole
Zagorje. Od prve skladbe (Petrovičev Vlak) do zadnje (Avsenikov
Pastirček) je orkester igral mehko, uglašeno in se odlično
prilagajal glasbenim gostom, ki so obogatili njihov dobro izbran
program. Dirigentka
Zasavski ljubiteljski filmar Goran Ajtič se je v Delavskem
domu Trbovlje predstavil s šti-rimi kratkimi filmi različnih
žanrov, vsi temeljijo na kon-ceptu nadrealnega. »Poleg žanra, ki se
najbolj spog-leduje s trilerjem, psihološko srh-ljivko ali celo
grozljivko, je namen filmov, da gradijo na močni vizu-alizaciji, še
posebej s kombinacijo črne in bele fotografije,« je dejal Goran
Ajtič, ki je s to projekcijo zaključil eno izmed poglavij svo-jega
ustvarjanja. »Projekcija je bila prerez mojega obdobja nemih
fil-mov, ki ga sedaj puščam za seboj, morda se nekoč k njim vrnem.«
Občinstvo si je lahko ogledalo psi-hološko dramo o notranjem boju
glavne junakinje, razklane med
Möderndorfer na obiskuKnjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje je
20. januarja gostila vsestranskega umetnika Vin-ka
Möderndorferja. Avtor piše pesmi, zgodbe, romane, drame, eseje,
radijske igre za otroke in odrasle. Podpisal se je tudi
pod številne filme. Je prejemnik mnogih nagrad s področja
gledališča, literature in filma. Z njim se je pogo-varjala
direktorica knjižnice Simona Solina.
M SS
V zabavni predstavi, ki je vsako leto uvertura v podelitev
nagrad, so odlično odigrali skeče, v katerih so humorno in
satirično predstavi-li popularno kulturo, migrantsko krizo,
politiko, prigode potnikov, ki se vozijo s slovenskimi vlaki, spore
med Zagorjani in Trboveljča-ni in druge življenjske situacije, ki
so Zasavčanom dobro poznane.Nato je sledila podelitev Štilčkov, ki
so jih prejeli Katra Kozinc in Ni-ves Dornik za
petje, Maša Kafel za ples, Neža Lesar in Nastja
Ab-dič za napredek in Tjaša Šuligoj za najbolj vneto igralko.
M MD : arhiv Mladinskega gledališča
Harmonikarji so zakon
Podelili Štilčke
V zagorskem Delavskem domu so 22. januarja člani harmonikarskega
or-kestra Glasbene šole Zagorje pod vodstvom dirigentke Ivice Obrul
z odlič-nimi glasbenimi gosti navdušili polno dvorano.
Igralci Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje so 22. januarja
v dvorani Svobode nasmejali občinstvo in pode-lili priznanja
najuspešnejšim članom v pretekli sezoni, Štilčke.
Ivica Obrul je orkester vodila su-vereno in z žarom. Uživali so
tako poslušalci, kot harmonikarji z di-rigentko na čelu in gostje:
klarine-tist Uroš Razpotnik, virtuoz na harmoniki Jure Tori,
vokalna so-lista Klara Veteršek in Matevž Vidic ter legendarni
Orleki.
M MP : Tomaž Zupan
lastno odrešitvijo in samomorom. Agony, nadrealni triler
Night-mare, ki preko podob predstavi koncept nočne more kot
rezultat zamolčanih notranjih travm po-sameznika, dramo The Visitor
in srhljivko Obraz zla o skupini po-sameznikov, ki med divjo zabavo
v starem gradu postane tarča nevi-dne demonske sile, katere obstoj
ni nikoli pojasnjen.
M : TVid Šteh
Ajtičevi kratki filmi
-
11četrtek, 28. januar 2016
FASNGAŠPORTMetri, stotinke, točke, goli, koši na
www.zasavc.net
Lep dan Mitje DuhaV kinodvorani Delavskega doma Trbovlje je 15.
januarja potekala svečana premiera celovečernega dokumentarnega
filma Lep je dan, ki pripoveduje življenjsko zgodbo nekdanjega
odvisnika, sedaj pa zagrizenega športnika in motivatorja Mitje
Duha.
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.:
03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654
176
[email protected]
Ulica 1. junija 19 (bivši lokal Borovo)Odprto od ponedeljka do
petka od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 12.
ure
Novo v Trbovljah! Vse za naše srčke!
V polni Dvorani Pungrt v Šmartnem pri Litiji so združili moči
rokometaši Šmartnega in Dola pri Hrastniku ter se v do-brodelni
tekmi za malega Jona pomerili z državnim prvakom RK Celje Pivovarna
Laško. Čeprav je bil rezultat drugotnega pomena, so prvaki slavili
z rezul-tatom 34:32 (18:14). Idejni vodja projekta in trener
Dolanov, sicer pa Šmarčan, Primož Cenkar, je dejal: »Ker osebno
poznam druži-no, smo se skupaj s soorganizatorji odločili, da z
dobrodelno rokome-tno tekmo pomagamo malemu Jonu uresničiti željo,
da bi lahko hodil. Radi bi se zahvalili RK Ce-lje Pivovarna Laško,
da so potrdili
Začelo se je s petim mestom na enem izmed najmočnejših
prven-stev na Balkanu »Grand prix« Sa-mobor, kjer je letos osvojil
drugo mesto. Sledila je zmaga na tek-movanju »Međimurje open« in na
državnem prvenstvu mlajših čla-nov v kategoriji do 67 kilogramov,
tretje mesto na Svetovnem pokalu za mlade v Umagu, na svetovnem
prvenstvu v Indoneziji mu je uspe-lo priti do četrtfinala, kjer je
moral premoč priznati kolegu iz Ukraji-ne. »Eden največjih uspehov
v moji karieri,« pravi Denis Gorenc, »pa je drugo mesto na
Balkanskem pr-venstvu v kategoriji mlajših članov do 67 kilogramov,
saj je bila ta tek-ma zadnja kontrolna tekma pred Evropskim
prvenstvom.«
Slej ko prej na stopničkahDenis Gorenc, član Karate kluba
Hrastnik, lansko sezono opisuje kot naju-spešnejšo v dosedanji
karieri. Za prosti čas skoraj nima časa, saj trenira tudi do
trikrat dnevno.
Denis Gorenc, ki bo maja dopolnil dvajset let, je začel
trenirati že z desetimi leti. »Že prej sem treniral rokomet, ampak
sem kmalu ugoto-vil, da ekipni športi niso po mojem okusu,« pravi
mladi športnik. Ko ga je mama vpisala v Karate klub Hrastnik, ga je
za ta šport navdu-šil Bojan Viktor Pižmoht, ki je še danes njegov
trener. Po prvih tekmah je ugotovil, da so zanj kate premalo
dinamične in začel je tek-movati v športnih borbah. »Kot pri vseh
tekmovalcih, so bili začetki najtežji, vendar me je trener znal
pripeljati do uspehov.« Prvi večji je bilo drugo mesto na državnem
prvenstvu, kmalu zatem pa meda-lja na turnirju »Trbovlje open«, ki
je bila njegova vstopnica v držav-
no reprezentanco, v kateri zastopa Slovenijo že peto leto. Vmes
so bili trenutki, ko je želel karate opustiti in se preizkusiti še
v kakšnem dru-gem športu, ampak so ga mama, prijatelji in trenerji
spodbujali in danes je vesel, da je vztrajal. Trenutno je študent
Fakultete za šport v Ljubljani. Tam dvakrat do trikrat dnevno
trenira, enkrat te-densko tudi s trenerjem članske reprezentance.
Pripravlja se na Evropsko prvenstvo februarja na Cipru, čaka pa ga
še veliko tekem s člansko reprezentanco. »Če bo
udeležbo na tekmi in so še enkrat dokazali, da so klub z velikim
srcem. Hvala tudi RD Herz Šmar-tno in RK Dol TKI Hrastnik, da so
kljub velikemu rivalstvu združili moči in s tem dokazali, da
dobro-delnost podira slovenske stereoti-pe. Gledalci so uživali v
spektaklu, kakršnega v Šmartnem še ni bilo, Jonu pa so tudi s tem
dejanjem pomagali pri uresničitvi sanj. Vsi prostovoljni prispevki
obiskoval-cev tekme so bili namreč namenje-ni malemu Jonu, ki marca
odhaja na operacijo v ZDA, družina pa potrebuje sredstva za
terapije, ki jih bo moral Jon opravljati še na-daljnja tri leta po
operaciji.
M : Zoran Zore
Film je režiral Matej Ocepek, ki se lahko pohvali že s
tridesetimi kratkimi filmi in sedmimi doku-mentarci. Film o Duhu je
zaradi pomanjkanja sredstev nastal kot kolaž intervjujev z
Mitjevimi pri-jatelji, sosedi, sestro in mamo, iz starih posnetkov,
fotografij in iz posnetkov današnjega življenja glavnega akterja.
Umeščen je v drugo polovico 90. let, ko se je v Trbovljah med
stanovanjskimi blo-ki in garažami začela prebujati za-savska punk
scena na čelu z legen-darnimi Not The Same. Aktivni član omenjenega
gibanja je bil tudi Duh kot vokalist skupine VVZ, v kateri je z
močno uporniško držo in pogostimi provokacijami pou-darjal
nasprotovanje vsem obli-kam avtoritete. Ko se je Duh zaljubil v
punk, je v drugem letniku srednje šole šel k frizerju, da ga
ostriže na irokezo. Začel je kaditi, piti alkohol in se
spogledovati z različnimi vrsta-mi drog. Od doma se je preselil v
Bevško, kjer pa je popolnoma izgubil kompas. Njegove psihoze so
botrovale ropu lekarne in kraji denarja. To ga je pripeljalo v
zapor, kjer se je začel boriti sam s sabo. V zaporu se je po treh
letih, ko je imel tudi velike psihične težave, odločil, da takšnemu
življenju na-redi konec. Začel se je ukvarjati s športom. Po težkih
treh letih je
nekako premagal sam sebe in se osvobodil dotedanjih okovov. Ko
se je vrnil v Trbovlje, je nadaljeval z discipliniranim življenjem.
Vsak dan teče, dviguje uteži, ustanovil
je humanitarno društvo Človek, sodeloval in organiziral
humani-tarni tek na sto in petdeset kilo-metrov, pa tudi pohod
nagcev na Kum. Njegova partnerka mu bo povila otroka. Tako
življenje mu prinaša veliko veselja, saj je pestro in ni več
obremenjeno s težavami, kakršne je imel nekoč. Ocepek je poleg
klasične biografije skušal ustvariti iskren portret ra-zvoja
zasavskega punka v 90. letih: »Kot filmski ustvarjalec zelo rad
delam portrete ljudi in njihovih osebnih zgodb. Z Mitjo se poznava
že od otroštva. Njegova življenjska zgodba me je povsem
fascinirala, zato se mi je zdela vredna doku-mentarnega filma.« Duh
tudi da-nes brez dlake na jeziku spregovo-ri o svoji preteklosti,
katere se ne sramuje: »Nič več se ne sprašujem, zakaj je moralo do
tega priti.«
M Vid Šteh in Irena Vozelj : Vid Šteh
Za malega Jona
šlo vse po načrtih, se bom skušal kvalificirati še na evropsko
prven-stvo za člane, ki bo konec leta v Franciji.« Želja vsakega
vrhunske-ga športnika je stati na olimpijskih stopničkah. Ker pa
karate še ni olimpijski šport, si Denis Gorenc želi stati vsaj na
stopničkah evrop-skega ali svetovnega prvenstva, za kar je
prepričan, da mu bo slej ko prej uspelo.
M Marko Planinc : osebni arhiv
-
12četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Hrastnik, kjer sonce vedno izide prvo, vsak dan na
www.zasavc.netHRASTNIK
Posvetili so se socialnim igram, v katerih so utrjevali
medsebojne odnose. Za učence prve triade so pripravili malo šolo
lepega vede-nja, za učence 4. in 5. razreda de-lavnico o varni
uporabi interneta z naslovom Spletno ustrahovanje in spletna etika,
učencem sedmih in osmih razredov pa je odvetnica mediatorka
predavala o odgovor-nosti, ki jo mora vsak posameznik sprejeti za
svoja dejanja. Šola je tudi potem učence opozarjala na pomen dobrih
medosebnih odno-sov, saj so razobesili plakate s slo-gani o želenem
vedenju, ki so jih ob dnevu šole izdelali devetošolci. »Glavni
namen naših projektov,« je ob tem povedala ravnateljica
Ta se bo izvajal v okviru Opera-tivnega programa za izvajanje
Evropske kohezijske politike v ob-dobju 2014-2020, prednostna os
št. 4: Trajnostna raba in proizvo-dnja energije in pametna omrežja,
prednostna naložba št. 4.4: Spod-bujanje nizkoogljičnih strategij
za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s
spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in
ustreznimi omilit-venimi prilagoditvenimi ukrepi, specifični cilj:
Razvoj urbane mo-bilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v
mestih.
Občine, ki ne bodo imele izdelane CPS ter potrjenega akcijskega
na-črta za njeno izvedbo, se ne bodo mogle potegovati za sredstva,
ki bodo na voljo v okviru nadaljnjih razpisov. Ti bodo namenjeni
iz-vedbi ukrepov v okviru potrjenih CPS ter predstavljajo ukrepe
traj-nostne mobilnosti, kot so defi-nirani v Operativnem programu
za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020.
Izdelana CPS mora biti skladna s Smernicami za pripravo CPS
(Trajnostna mobilnost za uspešno
Telekom Slovenije je lansko jesen obvestil Občino Hrastnik, da
na-merava v letu 2016 izvesti optične priklope za krajane krajevne
skup-nosti Boben, in sicer v naseljih Bo-ben, Ravne, Goveji Potok
in Čeče. V omenjenih naseljih bodo imeli krajani možnost priklopa
na op-tično omrežje, kakršno je v centru Hrastnika že na voljo.
Prva faza izgradnje je že stekla, pri tem pa se je glavni kabel
položil v novo zgrajeno kabelsko kanalizacijo v naselju Boben. Na
sestanku stro-kovnih služb so predstavniki Te-lekoma Slovenije
članom sveta KS Boben predstavili traso izgradnje ter sprejeli
dogovor, da Telekom Slovenije in svet KS Boben obve-stita krajane o
nameri izgradnje optičnega omrežja na omenjenem območju.
Dogovorjeno je bilo tudi,
»Tako kot vsak mozaik, bo tudi mozaik v MC Hrastnik imel svo-jo
zgodbo, ki jo bodo povezovali barviti delci in elementi, značilni
za naš kraj,« je povedala Stanka Bantan. »Izdelava mozaikov
zah-teva veliko priprav, delo poteka po-
Prometna strategijaMinistrstvo za infrastrukturo Republike
Slovenije je 12. oktobra lani ob-javilo razpis za sofinanciranje
operacij »Celostne prometne strategije« (CPS).
prihodnost, Smernice za pripravo Celostne prometne strategije,
Lju-bljana; Ministrstvo za infrastruk-turo in prostor, 2012).
Občina Hrastnik je do predpisane-ga roka, 19. novembra lani,
oddala prijavo na razpis z vso potrebno dokumentacijo. 20. januarja
je sprejela sklep o dodelitvi 50.000 evrov nepovratnih sredstev za
pri-pravo CPS, ki ga mora dokončati do 30. 6. 2017.Financira se 85
odstotkov javnih upravičenih izdatkov posamezne operacije. Sredstva
do te višine se zagotavljajo iz namenskih sredstev Evropske unije,
Evropskega kohe-zijskega sklada in sredstev prora-čuna RS v
razmerju 85:15. Občina kot upravičenec mora zagotavljati 15
odstotkov javnih upravičenih izdatkov in sredstva za neupravi-čene
izdatke.
V februarju se načrtuje izvedba postopka izbire izvajalca tega
pro-jekta po ZJN. O samem poteku priprave CPS in sodelovanju
jav-nosti v procesu pa bo več znano po podpisu pogodbe z
izvajalcem.
Optično omrežje v Boben
da se o tem v prihodnjih tednih skliče informativni sestanek za
krajane, kjer bodo predstavljene podrobnejše informacije v zvezi
z
omenjeno investicijo, izčrpneje pa bodo predstavljeni tudi
posamezni Telekomovi paketi, ki bodo ponu-jeni na tem območju.
Mozaik v mladinskem centru
Likovnice, ki se pod mentorstvom umetnice Severine Trošt
Šprogar, te-densko zbirajo v prostorih hrastniškega mladinskega
centra, so se odloči-le prostor opremiti z mozaikom.
Za dobre odnoseUčenci OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastnika in
podružnice na Dolu pri Hrastniku so 8. januarja obeležili dan
šole.
Učenci so se med dejavnostmi tudi sprostili v rekreativnem
odmoru, ko so zamigali ob glasbi.
M TPK : arhiv OŠ NHR
Marina Kmet, »je ozaveščanje, kako preprečevati konflikte in
kako ravnati, če do njih pride.«
časi in zahteva veliko potrpljenja.«»Pri izdelavi našega mozaika
gre v bistvu za sodelovanje in vključe-vanje vseh, ki si to želijo.
Zbiramo material, ki je v bistvu namenjen za odpad, zbiramo
elemente, ki značilno predstavljajo Hrastnik
in življenje v tej dolini, zbiramo dobro voljo in spodbujamo
med-generacijsko sodelovanje. Velik bo približno 18 kvadratnih
metrov,« dodaja Severina Šprogar Trošt. Mozaik bo uradno dokončan
in predstavljen javnosti 11. februarja.
M FM : arhiv skupine Mozaik
-
www.zasavc.net 13četrtek, 28. januar 2016
FASNGAOGLASNA STRAN
Malgaj�d.o.o.,�Gabrsko�30,�1420�Trbovlje
servis:�03/56-33-160,�prodaja�vozil:�03/56-33-155,�nadomestni�dei:�03/56-33-164
www.malgaj.eu,�[email protected]
Renault�Captur
13.690€
e�za
Renault�Kangoo
14.300€
e�za
Renault�Twingo
8.990€
e�za
Renault�Megane
13.700€
e�za
Renault�Scenic
15.000€
e�za
Renault�Clio
9.990€
e�za
Sprejemamo�naroèila�za
NOVI�MEGANE!!!
SIMPLY�CLEVER
-
14četrtek, 28. januar 2016
FASNGA O Zagorju kot najboljši občini daleč okrog vsak dan kaj
na www.zasavc.netZAGORJE
Vsebinsko pobudo je občina Za-gorje ob Savi že pred časom
posla-la na vlado, odločitev o lokaciji pa-viljona še ni sprejeta,
argumenti, zakaj umestiti paviljon na lokacijo v Zagorju ob Savi,
pa so dovolj pre-pričljivi. Občina Zagorje ob Savi je za to že
namenila lokacijo in obli-kovala vsebinski okvir dejavnosti, ki bi
potekale v paviljonu. Slovenija se je na svetovni razsta-vi Expo
Milano 2015 predstavila s samostojnim paviljonom in slo-ganom »I
feel SLOVEnia, Green.Active.Healthy.« Zgodba Slovenije je zgodba o
ljubezni do narave, v besedi SLOVEnija je tudi angleš-ka beseda
»LOVE«. Zgodba »5 zrn ajde za ohranitev zelene, aktivne in zdrave
Slovenije« je bila obi-skovalcem slovenskega paviljona
predstavljena na interaktiven način in z multimedijskimi elementi.
Z obiskom slovenskega paviljona je Slovenija želela spodbuditi k
zave-danju, da lahko z majhnimi koraki tudi sami naredimo nekaj
dobrega za sebe, za Slovenijo, za planet.Na sporočilo s praktično
enako vse-bino je Zagorje ob Savi naslonilo vizijo graditve
Regijskega centra znanja oziroma vozlišča znanj za boljšo kakovost
bivanja, ki ga je poimenovalo »Zasavski ekosistem prihodnosti«.
Zamisel je plod treh zasavskih razvojnih forumov, na katerih je
doslej sodelovalo 160 strokovnjakov, mnenjskih vodite-ljev in
proaktivnih posameznikov
iz gospodarstva, državljanskih po-bud in nevladnega sektorja,
javnih institucij in akademije. Na podla-gi izkristaliziranih mnenj
želimo v Zagorju vzpostaviti prostor, ki bo nudil varno in podporno
oko-lje vsebinam in aktivnostim, ki so skladne s sonaravnim
trajnostnim razvojem in omogočiti skupinam in posameznikom v regiji
delovanje v skladu z usmeritvijo sonaravnega razvoja. Z
vzpostavitvijo tovrstne-ga prostora se bo v regiji začel
sis-tematičen prenos in uvoz znanja, zasavska skupnost bo dobila
celo-vit vpogled v prihajajoče smernice prihodnosti, mladim pa bo
omo-gočen neposredni stik z aktualnim svetovnim dogajanjem na
področju ustvarjalnosti, tehnologije, znano-sti, družbe in
umetnosti. Za udejanjenje tega koncepta zasa-vska regija želi
zagotoviti prostor prihodnosti, odprt javnosti, pri-marno namenjen
zasavski skup-nosti, vendar vpet v mednarodno okolje, kot objekt pa
mora biti s svo-jo vsebino in izgledom atraktiven tudi za turizem.
Slovenski paviljon s svetovne razstave izpolnjuje vse tovrstne
kriterije in bi s postavi-tvijo v zasavski regiji nadaljeval svoje
temeljno poslanstvo: zgodbo o ljubezni do narave in aktivne-ga
sonaravnega bivanja. Izjemna arhitekturna stvaritev bi
simbo-lizirala usmerjenost k ustvarjal-nosti in inovativnosti
zasavske regije kot prostor za izobraževanje
Zakaj slovenski paviljon iz Milana v Zagorje?Župan občine
Zagorje ob Savi Matjaž Švagan nadaljuje aktivnosti za po-stavitev
slovenskega paviljona s svetovne razstave Expo Milano 2015 na
območje Zasavja.
ga programa kot so kreativne re-zidence ter festivali in
konference.Zamisel »Zasavski ekosistem prihodnsoti« bo z
vzpostavitvijo Regijskega centra znanja v praksi postala vozlišče
znanj za boljšo kakovost bivanja. Postavitev slo-venskega paviljona
s svetovne raz-stave Expo 2015 Milano v zasavski regiji, prostor za
objekt s pripada-jočo infrastrukturo je že določen, in sicer na
vhodu v Europark v Zagorju ob Savi, bi bila izjemna spodbuda zagonu
projekta, hkrati pa tudi izraz podpore države Slo-venije zasavski
regiji, kot regiji, ki ima določene razvojne probleme, vendar je
trdno odločena stopiti na pot ustvarjalne in inovativne gra-ditve
prihodnosti.
(trajnostni razvoj, podjetništvo, ustvarjalnost, inovativnost),
kot prostor medijske komunikacije, raziskovalni laboratorij,
razstavni prostor, prostor vsebin za sonarav-no bivanje in
trajnostni razvoj in kot vstopna točka za zasavsko regi-jo. Poleg
tega bi bil prostor izjemen poligon za krožno gospodarstvo in »zero
waste« aktivnosti, razvijanje elektronskih komponent na
od-prtokodnih sistemih in testiranje novih organizacijskih modelov.
Ne nazadnje bi bil prostor platforma za povezovanje sektorjev in
disci-plin, nastajanje družbenih inovacij in njihovo lansiranje ter
za podje-tništvo z družbenim učinkom. Koncept predvideva stalni
pro-gram centra:
• izobraževanje (neformalno in univerza)
• učilnica ustvarjalnosti• prototipna delavnica (podpora
razvoja prototipov in malih se-rij)
• knjižnica reči za kakovostno preživljanje prostega časa
• prostor za igro s poudarkom na uporabni znanosti
• bio program (akvaponika, bio-hacking, bio artcoworking
pros-tor)
• skupnostna kuhinja za družbene inovacije skozi hrano in
prehra-njevanje
• kavarna
Poleg stalnega programa je to prostor za izvajanje
priložnostne-
Center znanja in inovativnosti – slovenski paviljon na vhodu v
Evropark.
-
15četrtek, 28. januar 2016
FASNGAO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net
ZASAVKE IN ZASAVCI
Pred kratkim si presenetil z novico, da odhajaš z Radia Ak-tual
Kum. Kam te bo vodila pot in čemu si sprejel takšno odločitev?Pri
vsem skupaj je šlo za splet na-ključij. Moj dobri prijatelj Žiga
Gombač, sicer bolj znan kot pisa-telj, me je pred nekaj meseci
spra-vil v kontakt s predstavniki Rock Radia. Kot že samo ime pove,
gre za glasbeno orientirano radijsko postajo, katere namen je
širjenje rock kulture, obstaja pa že dobro leto in pol. Ker sem ob
tej glasbi tudi sam odraščal, mi je bila ideja o tovrstni radijski
postaji odlična. Sledili so meseci usklajevanja želja in
pričakovanj glede razvoja posta-je, nato pa se je pred mano
pojavila ponudba za povezovanje progra-ma na radiu. Seveda sem
prilož-nost nemudoma zgrabil, saj mi je takšno delo pisano na kožo.
Kako so novico o tvojem odho-du sprejeli sodelavci na radiu?Z vsemi
sem se razšel v zelo dob-
Primož Siter: »Moraš spreminjati sebe!«Primož Siter je
multipraktik. Glasbenik, pevec, aktivist, eden od najbolj
prepoznavnih glasov na slovenskih radijskih valovih in predvsem
človek, ki skuša z majhnimi koraki spremeniti svet na bolje. V
svoji karieri je uspel nanizati že vrsto uspehov, kljub
prepoznavnosti pa še vedno ostaja skro-men in zvest svojim
prepričanjem.
rih odnosih. Mojo odločitev so razumevajoče sprejeli, seveda pa
jim je bilo žal, ker me bodo »izgu-bili«, vendar to ne pomeni, da
se v prihodnosti naše poti ne bodo več križale. Prepričan pa sem,
da je Radio Aktual Kum v vseh teh le-tih sestavil kvalitetno ekipo,
ki bo lahko nadaljevala delo tudi brez moje vpletenosti (smeh).
Širša javnost te pozna pred-vsem kot radijskega napovedo-valca,
glasbenika in aktivista, ki venomer opozarja na druž-bene krivice.
Kako usklajuješ vse tri »vloge«?V prvi vrsti skušam biti dober
člo-vek oz. nekdo, ki želi ljudem dati razloge, da si ustvarijo
lepše življe-nje. Aktivizem danes večina razu-me kot širjenje
sporočil po družbe-nih omrežjih, vendar je mnogo več kot to.
Podobno velja za glasbo, ki jo lahko prav tako uporabljamo kot
orodje za »hujskanje« k lepšemu svetu. Sicer pa vsakdo izmed nas
uporablja več vlog v vsakdanjem
življenju, za katere se na koncu iz-kaže, da se medsebojno
dopolnjuje-jo. V mojem primeru ni nič druga-če; v tem trenutku
dajem intervju, čez eno uro berem novice na radiu, zvečer pa se bom
v garaži prepustil rockanju s svojimi prijatelji. Sedaj te
sprašujem kot akti-vista; ali bi rad spremenil svet?V prvi vrsti bi
rad spremenil sebe. Želim si biti še boljši človek in upam, da je
na svetu še več takšnih, ki se bomo povezali skupaj in s tem
premaknili svet vsaj za nekaj mi-limetrov na bolje. Sploh pa se bo
svet vedno obračal po ljudeh. Kako se razvija tvoj glasbeni solo
projekt, ki si ga pred leti začel z izdajo uspešnic Nova senzacija
in Nosil bom rdečo zvezdo?Počasi napreduje. V kratkem na-črtujem
izdajo prve samostojne plošče, ki se bo imenovala Greatest Hits oz.
Največji hiti. S tem naslo-vom nočem zbujati vtisa samov-šečnosti,
gre bolj za to, da bodo na albumu pesmi, ki so produkt vsega
najboljšega, kar lahko v tem tre-nutku izrazim preko glasbe. Česa
si najbolj želiš v letu 2016?Od vsega najbolj to, da bi se
Slo-venci nehali deliti in dokončno zaprli določena poglavja iz
naše preteklosti. Drug drugemu odpus-timo tisto, kar je bilo in se
raje sku-paj zazrimo v prihodnost, ki je bolj pomembna.
M Vid Šteh : Maša Kores
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
poster_final_curves.pdf 1 15.1.2016 21:30:49
RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do sobote od 9. do 17.
ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040
588 351Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec
-
16četrtek, 28. januar 2016
FASNGA Da generacije ne bodo zablujene, skrbi www.zasavc.netZA
MLADE
Podružnična šola Podkum je zma-govalka natečaja za najboljšo
učno uro zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki ga je
informacijski pooblaščenec izvedel v okviru evropskega projekta
Arcades in v katerem so lahko sodelovale osnovne in srednje šole v
Sloveniji ter druge vzgojno-izobraževalne ustanove. Podkumski
osnovno-šolci pod mentorstvom učiteljice razrednega pouka Nine
Jelen so
Po splošni definiciji je avtizem zelo kompleksna razvojna
motnja, ki se običajno pojavi v otroštvu in osebo prizadene z
občutno spre-menjenim vedenjem na področju verbalne in neverbalne
komuni-kacije. Kristianu je bila dokazana težja oblika avtizma, za
katero v Sloveniji zaenkrat ni predpisanega zdravljenja, kar je
močno priza-delo njegovo mamo: »Vse, kar je zdravstvo pri nas
storilo za mojega otroka, je to, da je bil označen za t. i.
doživljenjsko nesposobnega. Bila sem močno razočarana in jez-na,
vendar mi to ni vzelo poguma pri iskanju pomoči za Kristana. Za
svojega otroka sem pripravljena iti do konca.« Šerganova ob tem
po-udarja, da ni nikoli pomislila na
Matematika ob morjuOd 22. do 24. januarja se je 39 di-jakov
prvega in drugega letnika GESŠ Trbovlje odpravilo na že de-veti
matematični vikend v CŠOD Seča pri Portorožu. Pospremili so jih
učitelji Anton Leskovšek, Majda Škrinar Majdič, Ire-na Kovač
Gregorčič in Davor Drečnik.Dijaki so utrjevali tekočo snov in v
skupinah reševali tudi zahtevnejše matematične probleme. Reševa-li
so težave pri učenju in si med seboj pomagali. Svoje znanje so tudi
preverili s pisnima nalogama, boljša od ocen se jim je, če so
želeli, vpisala v redovalnico. So pa poskr-beli tudi za rekreacijo
in se pome-rili v namiznem tenisu, košarki in drugih športih z
žogo, se odpravili na krajši pohod in si ob morju na-polnili
baterije za nove matematič-ne izzive. Pridobljeno znanje pa je bila
tudi dobra popotnica za redne pisne naloge v naslednjem tednu.
M ZT
Dijaki prvega in drugega letnika športnega oddelka trboveljske
gimnazije so se 15. januarja podali na športni tabor v Kranjsko
Goro, kjer so bivali do nedelje. Preživeli so teden, poln športnih
aktivnosti, se udeležili zabave na pros-tem s slovenskimi
glasbeniki Rock ‘n’ Lauf in svetovnega pokala v teku na smučeh, ki
je potekal v Planici.
M JD : Foto: arhiv GESŠ Trbovlje
Za svojega otroka do konca!Kristian Božič se je rodil kot povsem
normalen otrok. Njegov razvoj do prvega leta starosti ni
napovedoval težkih časov, ki bodo doleteli njega in njegovo mamo
Katjo Šergan Božič. Nenadoma je namreč začel vedenjsko nazadovati;
pogosto se je zapiral vase, prenehal govoriti in jesti ter se z
glavo zaletaval v zid in okensko steklo. Po dveh letih napornega
iskanja rešitev, ki bi pojasnile fantovo obnašanje, mu je bila
naposled podana di-agnoza: avtizem.
predajo, saj za takšne razmisleke ni bilo časa. »Življenje me je
potis-nilo v kot in ni mi preostalo druge-ga, kot da ukrepam. Ko
slovenski zdravniki niso imeli posluha za Kristanove težave, sem
rešitve za-čela iskati v tujini. Žalostno, ven-dar resnično.«
In vztrajanje se je izplačalo. Šerga-nova je s pomočjo preiskav
na Nor-veškem in v ZDA dobila dovolj in-formacij, ki bi pomagale
izboljšati kvaliteto življenja njenega sina. Kmalu so se pokazali
prvi pozi-tivni rezultati, ki so omogočili, da je Kristian ponovno
krenil v vrtec in kasneje nadaljeval s šolanjem, prav tako pa se je
izboljšalo nje-govo obnašanje. S pomočjo strogo
predpisane diete, biomedicinskega zdravljenja in ogromno truda
se je Kristian razvil v fanta, ki se je danes sposoben družiti z
ljudmi ter reagirati na dogodke iz okoli-ce. Leta 2014 je uspešno
prestal operacijo, ki mu je še dodatno iz-boljšala življenje, tedaj
pa se je tudi začel ukvarjati s staro japonsko umetnostjo zlaganja
in zgibanja papirja, imenovano origami, pos-tal pa je tudi aktiven
na področju glasbe in pletenja.
Pozitivni vtisi ljudi na njegovo ustvarjanje so botrovali prvi
sa-mostojni razstavi Izzivi avtistič-nega otroka v Delavskem domu
Trbovlje. Slavnostno otvoritev je povezoval Bogdan Barovič, ki je
med drugim izpostavil tudi priza-devanja, da bi država bolje
skrbela za avtistične otroke: »Kristian je le eden od mnogih otrok,
katere je slovensko zdravstvo pustilo na ce-dilu, zato je prav, da
se na takšne krivice opozarja!« je še dodal. Na razstavi so se
zbirali tudi prosto-
voljni prispevki za financiranje nove operacije, ki bi mu
omilila stanje in pomagala še k dodatnemu
Podkumčani v Barcelono
prepričali s pesmico, v kateri skozi otroške oči predstavijo
svoj pogled na zasebnost in osebne podatke. Šola bo nagrajena s
tabličnimi ra-čunalniki ter izletom na podeli-tev nagrade v
Barcelono v Španiji. Nagrajena zgodba bo objavljena v evropski
brošuri na temo varova-nja osebnih podatkov, ki bo izšla za vse
države EU.
M MP : arhiv PŠ Podkum
izboljšanju osebnostne rasti. M : Vid Šteh
Četrtek, 28. 1. ob 18. uri Mladinski center Trbovlje Srečanje z
Barbko Špruk
Sreda, 10. 2. ob 18. uri Mladinski center Zagorje Tečaj ličenja
(obvezne prijave do 5. 2. na 040 457 079)
Četrtek, 11. 2. ob 19. uri Mladinski center Hrastnik Uradna
otvoritev mozaika skupine Mozaik
Vsak ponedeljek ob 17. uri Šivalnica Srednje šole ZagorjeTečaj
šivanja (obvezne prijave do 11.2. na 040 457 079)
Vsak četrtek ob 17. uri Telovadnica OŠ Ivana Skvarče
ZagorjeOdbojka (obvezne prijave na [email protected])
Vsak petek ob 17. uri Telovadnica OŠ Ivana Skvarče
ZagorjeKošarka (obvezne prijave na [email protected])
Vsako soboto ob 19. uri Šolska telovadnica Hrastnik Zumba
Vsak ponedeljek ob 16. uri Steklena soba CSD Zagorje Začetni