2 Vsebina · 2016. 2. 25. · 2 Vsebina Samo PASTIRK , Miran MOŽINA Uvodnik 5 ZNANSTVENI ČLANKI Günter SCHIEPEK Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja 7 STROKOVNI

1

2

VsebinaSamo PASTIRK, Miran MOŽINAUvodnik 5

Z N A N S T V E N I Č L A N K I

Günter SCHIEPEKPsihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja 7

S T R O K O V N I Č L A N K I

Romana KEBEUčna terapija 23

Marjeta M. RITCHIEShema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji 33

Hilarion G. PETZOLD, Johanna SIEPERVolja, nevrobiologija in psihoterapija 45

Robert MASTENIntegracija smeri v psihoterapiji 53

Karolina RADOVANOVIĆOnkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu 63

Janko BOHAKReligija in nasilje – psihoanalitični pristop 73

D R U G I P R I S P E V K I

Klavdija Š. MAŽGON, Andreja G. SELJAKPredstavitev edukativnih delavnic na temo »skupaj premagajmo depresijo« 83

Bogdan ŽORŽGestaltistični pristop v kratki terapiji 89Psihoterapija in duhovnost 95

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Bogdan Žorž 99

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Ingo Klimkus 100

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Janko Bohak 102

Jože RAMOVŠPogrebni govor za dr. Janeza Ruglja 105

Šesti študijski dnevi SKZP 109

Kairos 2/1-2/2008 Kazalo

3

ContentsSamo PASTIRK, Miran MOŽINAEditorial (in Slovene) 5

S C I E N T I F I C P A P E R S

Günter SCHIEPEKPsychotherapy as Evidence-Based Process Management 7

P R O F E S S I O N A L P A P E R S

Romana KEBETraining Therapy 23

Marjeta M. RITCHIESchema-Focused Approach to Cognitive Behavioral Psychotherapy 33

Hilarion G. PETZOLD, Johanna SIEPERWill, Neurobiology and Psychotherapy 45

Robert MASTENIntegration of Approaches in Psychotherapy 53

Karolina RADOVANOVIĆBeyond Empathy: A Therapy of Contact-in-relationship 63

Janko BOHAKReligion and Violence – the Psychoanalitical Approach 73

M I S C E L L A N E O U S

Klavdija Š. MAŽGON, Andreja G. SELJAKPresentation of Educational Workshops on the Theme “Together over Depression” 83

Bogdan ŽORŽGestaltistic Approach in Short Therapy 89Psychotherapy and Spirituality 95

Kairos 2/1-2/2008 Kazalo v angleškem jeziku

4Kairos 2/1-2/2008 Beseda urednikov

Uvodnik

Drage bralke, dragi bralci! Veseli naju, da tudi z novo dvojno številko naše revi je leto dni po začetku izhajanja dodajamo lepo darilo

za praznovanje dese tega rojstnega dneva Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 1998 se je v njej povezala ve či na slovenskih društev in inštitutov in s tem vnesla v slovensko psihoterapijo novega duha, saj je spodbudila dialog, sprejemanje, povezovanje in vključevanje različnih psihoterapevtskih pristopov. Tudi Kairos je otrok tega duha in je dokaz, da ni potrebno, da izgubljamo moči v ma lih rivalstvih, ampak da se psihoterapevti različnih pristopov lahko uspe šno povezujemo v uvelja vlja nju skupnih interesov – ZA slovensko psihoterapijo kot celoto, za njeno uveljavljanje kot avto nomne dejavnosti v širšem družbenem prostoru. Zato, še na mno ga leta, naša zveza!

Leto, ki je za Kairosom, ni bilo leto revolucije, temveč evolucije, potrpežljivosti in trdega de la. Kot smo obljubili, smo v preteklem letu izdali dve dvojni številki revije. Po­stopno se veča šte vilo naročnikov, pripravljeni so osnovni pogoji za vstop v znanstvene baze, širi se število avtorjev, ki so objavili svoje prispevke, postopno oblikujemo bazo recenzentov itn.

V uredniškem odboru si želimo, da bi postavili trdne temelje revije, ki bo povezovala in ohra njala žlahtnost psihoterapije ter omogočala dialog. Prav dialog je v današnjem času ena od ključnih tem, ki daje ton vsakdanu, bodisi da ga bogati ali pa ga otežkoča. Do nas prihaja nes kon čno število informacij, pogledov in prepričanj in pogosto je v tej poplavi težko najti trdna tla pod nogami. To je možno le s strpnostjo, ko stališča, drugač­na od naših, vzamemo kot izziv, kot potencial, kot možnost za dialog in ne le kot grožnjo ter osnovo za postavljanje zidov med na mi in za ločevanje. Strpnost in dialog sta osnovni vrlini, ki ju želimo gojiti z našo revijo in s tem pri spe vati k premoščanju razlik med nami in h kvalitetnejšemu vsakdanu.

Po letu dni prvih korakov se še jasneje zavedamo, da je pot ustvarjanja revije dolga, včasih napor na, a kljub vsemu lepa. Prižgane luči v nočeh, ko večina že spi, so poplačane s kot žemljico toplo in dišečo revijo, ki jo z veseljem ponudimo bralcu, ki ceni naš trud. Veseli smo vseh, ki bi kakorkoli stopili v korak z nami na tej poti ustvarjanja novega. To­plo vabimo k sodelovanju nove naročnike, avtorje prispevkov, recenzente in druge sode­lavce, ki se želijo izraziti, biti slišani ali pa »zgolj« informirani o dogajanju na slovenski psihoterapevtski sceni.

Kratko skupaj prepotujmo novo številko Kairosa, ki je pred nami. Tokrat smo med znanstvene članke uvrstili prispevek profesorja Günterja Schiepka,

uveljavljenega evropskega raziskovalca psihoterapije, ki je v naši reviji že objavljal. V članku »Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja« ponuja razlago terapevt­skih intervencij, ki temelji na principih kompleksnih samoorganiziranih sistemov in nas orientira v pasteh in novih možnostih sodobnih načinov raziskovanja psihoterapije.

Romana Kebe nam predstavi jedrno temo letošnjih šestih študijskih dni: »Osebnostna rast psihoterapevtov« v prispevku »Učna terapija«. Romana je psihologinja, ki je diplo­mirala na Centru za transpersonalno psihologijo v Londonu in leta 2004 postala članica Britanske zveze za psihoterapijo. Najprej nas preko legende o Parsifalu povabi v razmiš­ljanje o osebnostni rasti, nato pa poda zanimiv prerez trenutnega stanja osebne izkušnje in učne terapije v različnih psihoterapevtskih pristopih.

Doktorica znanosti in klinična psihologinja Marietta Ritchie, ki je študirala psiho­logijo in psihoterapijo v Kanadi (University of British Columbia) in Ameriki (Fielding Graduate University), je predavateljica na univerzah v Kanadi in ZDA. Ritchieva pa ni le predavateljica, marveč tudi človek bogate izkušnje na področju kliničnega dela (psihote­

5Samo Pastirk Miran Možina

rapevtka za žrtve zločinov v ZDA, psihoterapevtka za žrtve nasilja v Kanadi, ima zasebno prakso na naši obali) in vodenja (bila je direktorica Vancouver General Hospital, Kana­da). Avtorica nam poda jedrnat in nazoren teoretičen okvir in hkrati prikaz praktičnega dela v prispevku o »shema usmerjenem pristopu v kognitivno vedenjski terapiji«.

V začetku leta 2008 sta izšli dve novi knjigi o volji in psihoterapiji, ki sta jih skupaj s sodelavci izdala H. G. Petzold in J. Sieper. Jože Kociper, psihiater in psihoterapevt, je skrbno prevedel predgovora obeh knjig, ki ga predstavljamo bralcem. Petzold je večkrat­ni doktor znanosti in ustanovitelj integrativnega psihoterapevtskega pristopa v Nemčiji, tudi član francoske akademije znanosti in umetnosti. Je profesor in znanstvenik, ki pre­dava na različnih akademijah in univerzah v Evropi (Düsseldorf, Krems, Amsterdam …) Želja avtorjev je, da bi se psihoterapevti več ukvarjali z vprašanji volje, hotenja in svobo­de v terapevtski praksi in da bi uporabljali učinkovite metode za delo s problemi volje.

Doktor Robert Masten, asistent na Oddelku za klinično psihologijo v Ljubljani, je integrativni psihoterapevt. V prispevku razmišlja o integraciji na področju psihoterapije, tako da opiše štiri glavne principe integracije psihoterapije.

Karolina Radovanović v članku »Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu« predstavi osnove integrativne relacijske psihoterapije, ki jo je razvil Richard Erskine. Pri tem se dotakne bistvenih tem psihoterapije, kot so odnos, kontakt in potrebe.

Janko Bohak, ki ga ni treba podrobneje predstaviti, tokrat govori o religiji in na­silju. Opiše Freudovo in Frommovo pojmovanje agresivnosti in prispevek psihoanalize k osvetlitvi in preprečevanju agresivnosti. Ugotavlja, da je njen prispevek skromen, a ne zanemarljiv.

V informativnem delu Kairosa magistra Klavdija Š. Mažgon in magistra Andreja G. Seljak predstavita zanimivo edukativno delavnico »Skupaj premagajmo depresijo«. Kot je zapisal recenzent, je »v članku lepo predstavljen kvaliteten program delavnic, name­njenim ljudem z depresijo in njihovim svojcem. Predstavitev je prepletena z najdrago­cenejšim, to so osebne izkušnje, dileme, povratne informacije in nadgradnje osnovnega programa«.

V nadaljevanju Kairos prinaša dva prispevka izkušenega gestalt terapevta in avtorja številnih tako strokovnih kot tudi poljudnih prispevkov, Bogdana Žorža. V prvem prispev­ku avtor razmišlja o nekaterih ključnih pojmih gestalt terapije in razumevanjem kratke terapije v tem pristopu. V drugem prispevku povzema razpravo, ki je potekala na delav­nici »Psihoterapija in duhovnost« na Prvem mednarodnem psihoterapevtskem kongresu SKZP na Rogli leta 2007.

Veseli nas, da lahko objavimo tudi utemeljitve zlatih priznanj za razvoj psihoterapi­je treh psihoterapevtov, katerih delo je izjemnega pomena za slovenski psihoterapevtski prostor: Janku Bohaku, Bogdanu Žoržu in Ingu Klimkusu.

Dr. Jože Ramovš je eden najbolj znanih in plodnih avtorjev na področju zdravljenja alkoholikov v Sloveniji. Na svoji poti se je mnogokrat srečal tudi z dr. Janezom Rugljem, ki je umrl februarja 2008. Objavljamo pogrebni govor dr. Jožeta Ramovša.

V zaključnem delu Kairos prinaša še pregled programa in prispevkov 6. študijskih dnevov SKZP z naslovom »Osebnostna rast psihoterapevtov«.

Vsem vam, ki ste prispevali k novi številki Kairosa s svojimi dragocenimi prispevki, strokovnimi recenzijami, z lektorskim delom, z oblikovanjem in drobnimi deli, ki jih vča­sih težko opazimo, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako se za podporo in spodbude zahva­ljujemo tudi vam, drage bralke in dragi bralci. Zdaj pa le odprite novega Kairosa in naj vaše druženje z nami postane navada ter prijeten in zanimiv obred. □

Samo Pastirk in Miran Možina

ZNANSTVENI ČLANKI

7

8

Günter SCHIEPEK*Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja –

prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modelaKljučne besede:standardnimodel,intervencije,spremljanjevdejanskemčasu,processpremembe,zdoka-zipodprtapraksa

Povzetek: Tačlanekponujarazlagoterapevtskihintervencij,kitemeljinaprincipihkompleksnihsamoorgani­ziranihsistemov.Običajnoseraziskaveoučinkihpsihoterapijevokvirustandardnegamodelaosredoto­čajonaspecifičnefaktorjeznotrajspecifičnihintervencij.Podesetletjihraziskovanjapsihoterapijepasejenabralovsevečdokazovoempiričnihpomanjkljivostihstandardnegamodela.Alternativastandardnemumodelutemeljinaideji,daintervencijeučinkujejozaradiresonančnihučinkovmeddinamikosistema,kije vobravnavi (to je klienta) in dinamikopsihoterapevtskeobravnave ali drugihpomembnihokoljskihdejavnikovsistema(zunajaliceloznotrajklienta).Topomeni,dajeterapijastalnouresničevanjerobnihpogojevzasamoorganiziraneproceseklientovihmentalnihinnevronskihsistemov.Takorazumevanjenimetaforično,ampakimazelokonkretenpomen,kerrazpolagamoznaspletutemelječimisistemipovra­tnezveze, spomočjokaterih lahkomerimo inanaliziramodejanskostanje samoorganiziranihprocesov(ti.Sinergetskinavigacijskisistem).Tatehnologijaimaspecifičneprednostitakozaklientakotzaterapevta.Kajtipsihoterapijaspomočjotetehnologijepostaneprocesupravljanjaklientovesistemskedinamike,kijepodprtzdokaziinteoretičnoutemeljen.Temeljzaempiričnodokazovanjenamrečnisolerezultatikontro­liranihraziskavoiziduterapije,temvečpodatkiodejanskemprocesuspremembe.Vzaključkuprikažemposledicezavlogointervencijinzapsihoterapevtskoprofesijo.

Psychotherapy as Evidence-Based Process Management: A Contribution to Professionalism Beyond the Standard Model

Key words:standardmodel,interventions,real­timemonitoring,changeprocess,evidence­basedpractice

Abstract: Thiscontributiongivesaninterpretationoftherapeuticinterventionswhichisbasedontheprin-ciplesofcomplexself­organizingsystems.Usually,thestandardmodelofhowpsychotherapycreatesitseffectsisfocusingonspecificfactorscontainedwithinspecificinterventions.Decadesofpsychotherapyresearch, however, have produced an amount of empirical anomalies to thismodel.An alternative un-derstandingconsists in the idea that interventionsproduce theirpotentialoutcomeby resonanceeffectsbetweenthedynamicsoftheintervenedsystem(i.e.theclient)andthedynamicsofthetreatmentorothermeaningful systemenvironments (outsideorevenwithin theclient).By this, therapy is thecontinuousrealizationoftheboundaryconditionsforself­organizingprocessesoftheclient’smentalandneuralsys-tems.Actually, this understanding is notmetaphorical but has a very concretemeaning since Internet­basedfeedbacksystemsareavailabletomeasureandanalyzethepresentstatesofself­organizingprocesses(SynergeticNavigationSystem).Thistechnologywillhavespecificbenefitstotheclientaswellastothetherapist.Psychotherapybecomesanevidence­basedandtheoreticallyfoundedmanagementprocessoftheclient’ssystemsdynamics.Thebaseofthedatadrivenevidenceistheactualchangeprocess,notonlytheresultsofcontrolledoutcomestudies.Finally,theconsequencesfortheroleofinterventionsaswellasfortheprofessionofpsychotherapyarediscussed.

Anomalies of Standard Model

Psychotherapyworks.Theusualconception is that itworksdue to theappliedmethodsoftreatment.Thespecificfactorsofefficacyexistwithinthetreatmenttechniques;everything

elseisusedonlytofillintheblanksandisthereforenonspecific.Againstthisbackground,whenprovingtheefficiencyandthescientificnessofpsychotherapies(whicharefrequentlyinadmis-siblyequated),theexecutionofrandomizedcontrolledtrialsisregardedasthegoldstandard.It*GüNTER SCHIEPEK, PROF. DR. SCI., PSIHOTERAPEVT. PRIVATE MEDICAL UNIVERSITy, CHRISTIAN-DOPPLER-HOSPITAL, IGNAZ-HARRER-STR. 79, A-5020, SALZBURG; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Znanstveni članki

9

concernsquasi­experimentaldesignswhere—ideallywithdiagnosticallyhomogeneousgroupsofpatients—treatmentsystematicallyvariesandconfusingvariablesaretobeexcluded(e.g.byrandomizationofpatients to treatmentmodalities).Theeffectshouldbeattributedto theem-ployedtreatmentasclearlyaspossible.Todescribethisparadigm(whichisdominatingclinicalpractice aswell as research),Wampold (2001) uses the term “medicalmodel”. Since it alsodominatesinthefieldofpsychologyandcorrespondstothemethodologicalcanonofthegenerallinearmodel,wewillusetheterm“standardmodel”instead.

Thisstandardmodel,i.e.theconceptionthattheinterventionproducestheeffect,isembodiedinwidepartsofresearch, ineverydayunderstandingandin theaccountingpracticeofhealthinsurancefunds(e.g.MedicalFeeSchedule)tosuchanextentthatitcanbecomparedtoaKan-tian“apriori”:Anunquestionableproposition,suchas theacceptanceofa three­dimensionalEuclideanspace,acontinuouslyflowingtime,ortheprincipleofcausality.Themodelishighlyplausibleandseemstobeconfirmedanewwitheveryeffectivetherapy.Butithasablemish—itisfalsified.

“Falsified”inasensethatwithinempiricalsciences—i.e.wherethetruthvaluesof0or1basicallycannotoccur,butonlymoreorlessconfirmedhypotheses,moreorlessacceptedargu-ments(bothundercertainconditions)andmoreorlessempirical“corroboration”(Popper,1982)do—thingssometimesprove“falsified”.Here,itshouldhold:After50yearsofprocess­outcomeresearchthestandardmodelanomaliesareconsiderable:

1. Treatment techniquesandtechnique­specificfactorsofefficacyexplainonlya small por­tion of the outcome variance.Estimationsperformedonthebasisofmeta­analysesliebetween15%and1%of the explainedvariation for the therapyoutcome (e.g.Beutler et al., 2004;Shapiroetal.,1994;Wampold,2001;Lambert&Ogles,2004).Iftheintervention,especiallyifitcorrespondstothediagnosis,woulddeterminetheoutcome,thisshouldnotbeso,anditalsoshouldnotbethat

2. practically all therapeutic procedures, tested against each other in direct experimentalcomparisons, lead to nearly the same effects (“Dodo bird” effect) (e.g.Gaffan et al., 1995;Lambert&Ogles,2004;Luborskyetal.,1999;Shoham&Rohrbaugh,1999;Smithetal.,1980;Wampoldetal.,1997).Thisisparticularlytruewhen(A)onlybonafidetherapieswereincluded,i.e. treatment procedureswhich arewell­intentioned and realized by competent therapists asprobablyeffectivetreatmentmethods(notonlyashalfheartedcontrolconditions),andwhen(B)the“affiliation”,i.e.theidentificationbypractitionersandexaminerswiththeirmethodsandtheconsequentialmethodicalbiaseswaspartialedout(Luborskyetal.,1999).Accordingtocorre-spondingmeta­analyses,comparableeffectsaretobepresumedevenwhenspecifictreatmentsaresuitablyusedforspecificdiagnoses(e.g.IPT1orCBT2incaseofdepression)(Wampold,2001).

3. Early rapid responses.Specificeffectscanoccurevenbeforetheprobablyspecificcom-ponentswererealizedandbroughtintoactioninatreatmentprogram(Haasetal.,2002;Ilardi&Craighead,1994;Wilson,1998).Example:Cognitiverestructuringtakesplacebeforethebegin-ningofirrationalbeliefstreatmentincognitivebehavioraltherapy,orreductionofcompulsionstoactbeforethefloodingbegins.

4. Dismantling studies.Thecomponentsoftreatmentprogramscanbeusedinvariousways,indifferentorderandforthemostpartevenomittedwithoutessentiallyimpairingtheeffects(e.g.oncognitivebehavioraltherapy:Jacobsonetal.,1996;Reviews:Ahn&Wampold,2001;Lambert&Ogles,2004;Wampold,2001).

5. Efficacy of nonprofessionals and paraprofessionals. Laymen,i.e.peoplewithnospecificexpertknowledgeandpsychotherapytraining,andsocalledparaprofessionals,i.e.peopleactiveinthefieldofhealthcare,butwithnopsychotherapytraining,areastonishinglysuccessful.Indirectcomparisons,somemeta­analysescredit themwiththesameefficacyasthatofprofes-

Günter Schiepek

10

sionalpsychotherapists(e.g.Gunzelmannetal.,1997;Hattieetal.,1984).Similarconclusionsarebroughtbythefindingswhichshowhardlyanyoronlyverylittleconnectionbetweentrain-ing(i.e.extentoftraining)andtreatmentresults(e.g.Anderson,1999),thoughtheresultsarenotuniform(Lambert&Ogles,2004).Whileconsideringwhetherthisshouldbeinterpretedasanargumentfortheimportanceofnaturalsocialcompetenciesorotherconditions,itiscertainthatlaymendonotmasterspecifictreatmenttechniques.

6. Placebo effects. Ithasoftenbeendiscussedwhetherthetermplacebo—apartfromphar-macotherapy,whereonecanjustifiablydistinguishbetweenverumandplacebo—makessensewithinpsychological treatments. Ifweunderstand it asanonspecificattentivenessoffered topatientsincontrolgroupconditionstodistinguishbetweentreatmentsandnonspecificeffects,itshowsthatbonafidepsychotherapiesaremoreeffectivethanplaceboconditions(thosewhoequatetherapyeffectswithplaceboeffectarethussimplifying),butplaceboconditionsalsopro-duceclearlybetterresultsthannotreatmentorwaiting­listcontrolgroups(Grissom,1996).

7. Manualized therapies do not show any convincing successes (Beutler et al., 2004;Wampold,2001),andhighlystructuredtherapiesarenomoreeffectivethanthosedesignedbytherapistsinnaturalisticsettings(Lipsey&Wilson,1993;Shadishetal.,2000).Theskillsde-scribedandgiveninmanualscanbelearned,butdonotnecessarilymakebettertherapists(Oglesetal.,1999;Beutleretal.,2004).Neithercompliancenoradherence(treatmentintegrity)cor-relatescontinuouslyhighwithsuccess.Onthecontrary:Sometimesmanualintegrityseemstounderminethenaturalsocialcompetenciesoftherapists(Henryetal.,1993a,b).Manualsmainlyappearusefultobeginners.Therapistsobviouslyalsowaitforsuccessestoappear,beforeactu-allyemployingthemanual.Inanycase,theexecutionofmanualsmustleavespaceforthera-peuticexperience,competenciesandindicatorsforjustifieddeviations(e.g.whendegradationsappear).

8. Nonspecific factors.Numerousstudieshavepointedoutthemeaningoftheaspectsout-sideinterventions,e.g.thetherapeuticrelationshipquality,patient’sexpectationsandattitudesconcerningtherapy,thefittingofpatient’ssubjectivediseasetheoriesandtherapist’streatmenttheory,therapist’sreliabilityandauthenticity(genuineness),conditionsinthesocialenvironmentofthepatient(partnership,family,occupation),settingvariables,andsoon(e.g.Grencavage&Norcross,1990;Weinberger,1995).

9. Patient variablesseemtohaveaparticularimpactforthetherapysuccess(e.g.Clarkin&Levy,2004).Morethanaboutthediagnosisandproblemseverityitisaboutthepremorbidadjustment(personalitydisordersareconsideredanunfavorablepredictor)topersonalandinter-personalcompetenciesandresources,andparticularlyaboutthepatient’smotivation,self­relat-edness,andreceptivitytochange.

10. Research findings on self-organization and nonlinear dynamics.The classical therapyresearchalreadypointsoutthatpatientandtherapistvariablesunfoldina“dynamicandeverchangingcontext”,i.e.interactively,andonlythenstarttakingeffect(Clarkin&Levy,2004,p.215).OrlinskyandHoward’sgenericmodel(1986,1987)aswellasitsadvancements(Orlinskyetal.,2004)canberegardedasasynopsisofthesesystemeffects.Thompsonetal.(1995)sug-gestedthatolderpatientswhogainedmorefromadepressiontherapyexhibiteddiscontinuouschange trajectories. In themeantime, various studies have explicitly examined the nonlinearandnon­stationarydynamicsofacomplextherapysystemonanindividuallevel(psychologicalmeasurements:Haken&Schiepek,2006;physiologicalmeasurements:Perlitzetal.,2004),onthelevelofmicromatchingbetweenthetherapistandpatient(Kowaliketal.,1997;Schiepeketal.,1997),oronthelevelofinterpersonalprocessesatahospitalward(Haken&Schiepek,2006).Manyoutcomessuggestthat,ondifferenttimescales,therapyworksincascadesofinter-mittenttransitionsbetweenbiopsychosocialpatterns.

11. The brain does not function as a serial input-output system.Suitablecomputermetaphors

Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

11

of brain functioning are obsolete. It ismuchmore about a complex, self­organizing system,inwhich nonlinearities already start functioningwithin neurons, and evenmore so betweenneuronsandneuralassemblies(e.g.innumerousmixedfeedbackloopsofthebrain)(Freeman,1999;Haken,2002;Haken&Schiepek,2006;Kelso,1995).Builtuponthatarethenonlinearresonanceeffects,whicharethebasisforinnumerablehealthy(e.g.bindingprocesses,Singer&Gray,1995)aswellaspathologicalprocesses(Popovychetal.,2006).

Thesefindingsleadtoempiricallyfoundeddoubtsonthecontributionofinterventionstothetherapyprocess.Thefindingsalsocausedoubtsontheimportanceofrandomizedcontrolledtri-alsandpracticallyontheentirelinearstandardmodel.Therefore,theremightbenorealperspec-tiveincontinuingwiththismodeleveninanincreasinglycomplexandcomplicatedway,e.g.inso­calledmatchingstudies(alsodescribedasaptitudebytreatmentinteraction(ATI)research).Here,patient,therapist,andtreatmentvariablesaresystematicallyvariedandtestedagainsteachother.Onecaneasily imagine theexponential increasingfactorcombinationsandby this thenecessaryamountoftestpatientsevenifonlyarelativelysmallnumberoffactorswithoneortwocharacteristicseachshouldfindawayintosuchdesigns(seetheworkoftheProjectMATCHResearchGroup,1997,1978).Practical,economic,butalsoethicalbordersareobvious,whiletheexternalorecologicalvalidityandthepotentialpracticalbenefitsarereducedwiththein-creaseofeffort.

Anessentialunderstandingarisingfromdecadesofprocess­outcomeresearchcouldconsistinnotequatingscientificnesswithlineartreatment­outcomecombinations.Thequestionofsci-entificnesscannotbedecidedonthebasisofinterventions,letaloneofpsychotherapyschools.Here,thepathofconfessionintotheprofessionendsinadead­endstreet.Butwhatisthealterna-tive?Isthisargumentationanindicationofpsychotherapydismantlement?Shouldthetherapistsbedeprivedoftheirtechniques?Shouldthebasisoftheaccountingmethodusedbyhealthinsur-ancefundsorMedicalFeeSchedule,whichfollowtheactionsdescribed,becancelled?

Thisisnotaboutthedestructionordeconstructionofpsychotherapy,butaboutanopenques-tion.Theperhapsviolentconsequencesclarify,howdeep­seated thestandardmodel really isandhowfaritsintuitiveplausibilityreaches.Theaforementionedpointsthushavethevalueofanomaliesthat,inferringfromotherfieldsofsciencehistory,oftenremainmeaninglessfordec-adesandlieinadiscipline’scollectionofcurioscoveredwithdust.Also,theabovementionedanomaliesarenotaltogetherneworparticularlyspectacular,andpartiallyevenrepresentwell­knowntextbookknowledge.Theybecomevirulentandimportantonlywhenaparadigmatical-ternativeispresent.ExamplesarePoincare’sconfirmationthatthereisnostablesolutionfortheproblemofthreeinteractingbodies,whichwastakenupagainsevendecadeslaterinthemath-ematicsofnonlinearsystems,orchemicaloscillators,whichwereobservedinthefirstdecadesofthe20thcentury,butexplanationofwhichfollowedmuchlaterwiththemodelsofdissipativechemicalprocesses.

Throughoutthehistoryofsciencemanyexampleshaveappeared,showingthatapparentlyirrefutablewaysofthinking(apriories)mustbegivenupinordertoobtainprogress.Suchanex-ampleisbelievingthat,accordingtothespecialrelativitytheory,theflowoftimeisuniversallyequalandconstant.Thus,timedependsonspeed.Anotherexampleistheacceptanceofaunified,three­dimensionalEuclideanspace,independentofphenomenawhichtakeplaceinit.Withthegeneraltheoryofrelativityitbecameclearthatforthespace­timecurvede.g.bygravitationaleffectsadifferentmetrics isneeded.Alsoandespecially thefieldofquantumphysics is fullofexamplesofgivingupaprioriknowledge,separationfromwhichrequiredovercominganddiscussion(Heisenberg,1969,1979;Kanitscheider,1993).Leibniz’s“Natura non facit saltus” isoneof such, since theexistenceofdiscretequantumstates requires jumps.Anotherone istheidentityrelation,becausewherecomplementaritybetweenthewavenatureandtheparticlenatureofphenomena(e.g.light)orsmallparticles(e.g.electrons)isallowed,athingisnotnec-

Günter Schiepek

12

essarilyidenticaltoitselfanymore.Furtherexamplesarethe“generalization”ofbasiceverydaytermslike“space”or“time”,thetaskofdirectdescriptivenessbytrustingthenecessarymath-ematicaloperations,orabandoningtheconceptofclassicalcausality,becauseinthequantumworldthemeasuredinitialconditionscannolongerbeconnectedwiththemeasuredfinalstatesbycontinuoustrajectories;theirexistenceisnotreal,butpotential—astrangekindof“physicalrealityjustinthemiddlebetweenpossibilityandactuality”(Heisenberg,1979).

Alternative to an Evidence-Based Process ModelApossible renouncementof theapriori input­output interventionismbrings intoquestion

whatshouldonethenholdonto?Whatistheretoremain?Whatcanwechooseasanaxiomaticstartingpoint?Itishardlypossibletoavoidadefinition,which,however,againhasarelativelyrationalexplanation(thoughanontologicalfinalargumentishardlypossible).Wechoosetheconceptaccordingtowhichhumans(andbeingsingeneral)aresystems,whosepartsinteractinanonlinearway(Haken&Schiepek,2006;Strunk&Schiepek,2006).Theargumentsconfirm-ingitfillvolumesandtheirrepresentationstronglyexceedsthespaceavailable.Forthebrainthereferencetoneurobiologicalstandardknowledgemaybesufficientinordertoclarifytheexist-enceofahighlydynamicandflexiblenetwork(=system)ofparticles(=neurons)withpositive(activating)andnegative(inhibitory)feedbacksonthecellularlevel,wherethemutualinfluenceofpartsdependsontheconditionsoftheparts.Psychologicalprocessesalsoinfluenceeachotherjustlikesocialprocessesdo(indyads,groups,etc.).Theacceptanceofthenon­linearityofef-fectsis,bytheway,weaker(i.e.moregeneral)thantheacceptanceoflinearity,becausethefirstonecontainsthelatterasaspecialcase,andnottheotherwayaround.

With thisstartingpoint,phenomenalikespontaneouspatternformation,self­organization,ordertransitionswithcriticalinstabilities,synchronizationprocesses,nonlineardynamics,etc.are nowpossible in such systems.Their possibility is the logical consequence of the choicemade.Suchsystemscanfunctionadaptivelyandflexibly,theycombinestabilityandinstabil-ity,theyarepredictabletoalimitedextentonly,butstillresearchableandpossibletomodelbymathematicaltools.Environmentaleventscannotdefinethebehaviorofsuchsystems,whichiswhyasearlyasin1983KurtLudewigsuggestedthereplacementoftheterm“intervention”withitsimplicationoftheinput­dependenceofsystembehaviorbytheterm“disturbance”.

Thisway,psychotherapywouldnotrepresentanexecutionofinterventionsinthesenseofenvironmentalevents,bywhichthesystemistobeforcedtoaparticularreaction,butaconceptofconditionsforthepossibilityofself­organization.Theseconditionsforthepossibilityofself­organizationprocessesincomplexsystems(Table1)canbespecifiedonatheoreticalandem-piricalbasis(Haken&Schiepek,2006).Theycanbedescribedasgeneric principlesandsomeofthemcanevenbemeasuredonthebasisofacontinuousprocessmonitoring(repeatedself­evalu-ationsofthepatientduringthetherapyprocess).Genericprinciplesincludevariousconditionsforpsychotherapysuccess,whichweresofardescribedasnonspecificfactorsofefficacy.

Ifsystemsfunctiondynamically,thestatusdiagnosticsshouldbecomplementedwiththepro-cessdiagnostics.Factorsofefficacydonotworkbythemselves,butunfold—asalreadystressedabovewithaquotationofClarkinandLevy(2004)—onlywith their interaction,whichtakesplaceinindividualcases.Evaluationanddecisionsonindicationmustbebasedonasingle­caseprocessdiagnostics.Consistencyisprovidedwiththeuseofreal­timemonitoringprocedures,used for simultaneousconsiderationof thepatient’scurrent stateofmind,of their subjectiveperceptionsandtreatmentprogress,aswellasofthepatternsanddynamiccharacteristicsofthe“system”.Inthisconnection,theapplicationofanInternet­basedprocedure,wherepatientsareaskedforadailyestimationbyfillingoutatherapyprocessquestionnaireparticularlydevelopedforsuchrepeatedquestionings(Table2),hasprovedtobesufficient.Patients’dailyself­reflec-tionhasproventosupporting,stabilize,butalsotomotivatethepatient’schangeprocess,the

Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

13

moresoastheitemanswersonLikert’sandvisualanaloguescalesarecomplementedwithdiaryentriesconcerningimportanteverydayexperiences.

TABLE 1: GENERIC PRINCIPLES CONTAIN THE CONDITIONS FOR PSyCHOTHERAPEUTIC SELF-ORGANIZATION PROCESSES.

1. Stability conditionS: doeS the patient experience Structural and emotional Security, iS there a foundation of truSt, iS their SenSe of Self-worth Supported?2. identification of SyStem patternS: recognizing the “SyStem” for which the changeS are intended. exampleS: individual behaviour, thoughtS or feelingS, interaction patternS in partnerShipS, familieS, or groupS. to recognize the changeS and the intervention objec-tiveS, a deScription and an analySiS of theSe patternS or SyStem proceSSeS are neceSSary.3. connotation: clarifying and promoting the SenSible claSSification and evaluation of the change proceSS in regard to the patient; conSideration of patient’S life-Style and perSonal development taSkS. what Sort of challengeS are patientS facing at the moment? what iS their current life Situation? appreciation in relation to patientS’ life planS.4. control parameterS/energizing: activation of intrinSic motivation for a change; activation of reSourceS; conSideration of patient’S approach goalS and requeStS.5. deStabilization/fluctuation reinforcement: behavior experimentS; pattern interruptionS; incluSion of diStinctionS and differentia-tionS; exceptionS; teSting unuSual, new behaviour, etc.6. conSidering “kairoS”/enabling reSonance and Synchronization: timing and coordination of therapeutic procedureS and communica-tion StyleS with patient’S pSychological and Social proceSSeS/rhythmS.7. planning deliberate Symmetry breaking: goal orientation, anticipation and planned realization of Structural elementS of the new condition.8. reStabilization: meaSureS for the Stabilization and integration of new cognitive-emotional-behavioral patternS.

therapy proceSS queStionnaire factorS/SubScaleS1 therapeutic progreSS / confidence / Self-efficacy2 intenSity of problem treatment / therapy motivation3 development of new perSpectiveS / innovation4 therapeutic relationShip quality / openneSS / truSting the therapiSt5 Stationary climate (Stationary therapy) or interperSonal relationS quality (non-Stationary therapy) 6 dySphoric emotionS / Self-relatedneSS7 Symptom Severity

TABLE 2: FACTORS (SUBSCALES) OF THE THERAPy PROCESS qUESTIONNAIRE (TPq) USED FOR DAILy ESTIMATES OF VARIOUS TREATMENT PROCESS ASPECTS WITHIN THE SyNERGETIC NAVIGATION SySTEM.

Dailyestimates(adailytimeschedulehasproventobeveryuseful)areorganizedandvisu-alizedinaformoftimeseries.Furtherprocessingstepsgive—alsoopticallyprepared—infor-mationonthecomplexityandentropyoftimeseries,existenceofcriticalinstabilities,onthetypeandintensityofsynchronizationbetweentheitemsandsubscales(fieldsofexperience,onrepetitiveornon­repetitivepatterns, and thuson theconnectionsbetween thecontent­relatedeventsfromthepatient’sviewandthequantitativecharacteristicsoftherapydynamics(Schi-epek,2007).

Therapistandpatientcanusethisformoffeedbackasabasisforregularconversations,inwhichthecourseoftreatmentandpatient’spersonaldevelopmentarereflectedanddiscussedinaformofsuitablefuturesteps.Itisan“eye­level”therapy,wherethepatientcanuseanddeveloptheirself­managementresources.Possiblefunctionsofsuchacontinuousprocesssummarization

Günter Schiepek

14

andafeedbackconcerninga“tertiumdatur”,whichinthiscaseconsistsofmeasurementresultspresentedonthescreen,areshowninFigure1.

Thus,theconditionsarecreatedforconsideringpsychotherapyasa“management”ofself­or-ganizationprocesses(Figure2)withanequalcontributionofthetherapistandthepatient.Thestartingpointisthetheoreticalcoreofsynergeticsaswellasthemathematicalformalismofthetheoryofcomplexdynamicsystems,whichsynergeticsreferstoanduses.Inordertoproduceconcretespecificationsoftheformaltheoreticalcoreforcertainapplications,reinforcementbyadditionalsuggestionsandphenomenon­specificrelationsisneeded.Onlysuchcoreextensionleadstoprovabletheoriesforintendedapplications,e.g.forpsychotherapeuticchangeprocess-esorneurodynamics(forthestructuralistviewoftheoriesseeStegmueller,1973;Westmeyer,1992).Forthis,accesstophenomenon­specificknowledgeisnecessary.Afteraphenomenon­re-ferredcoreextension,thederivationofhypothesesispossiblewhicharesubmittedfortestingwithsuitableoperationalizationsandmeasurementprocesses.Equipment,necessaryforthear-rangement, representation and analysis of acquired data,which through the use of real­timemonitoringproceduresusuallyappearinaformoftimeseries,isthespectrumofmethodsforlinearandnonlineartimeseriesanalysis.

IntheSynergetic Process Managementasetofproceduresisemployed,whichenablethepresentationof functioningandnetworkstructuresof the systems involved. InFigure2 theyareassignedtopractitioner’spropositionalknowledgeandcompetence.Examples:idiographicsystemmodeling (ISM,Schiepek, 1991),methodsof plan and schemaanalysis (PA,Caspar,1996),configurationanalysis(identificationof“StatesofMind”[SM],Horowitz,1987)andac-

Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

Figure 1: Functions of repeated Internet-based self-evaluations (by the use of a therapy process questionnaire or other usual instruments) and of the therewith possible feedback for patient and therapist. The existing interac-tions and intra-individual feedback loops are supplemented by an external source of information, which is special-ized for measuring and visualizing the characteristics of nonlinear dynamics and therapeutic self-organization.

15

quisitionofresources(resourcesinterview[RI],Schiepek&Cremers,2003).Theseproceduresareusedtoidentifyanddescribepatients’cognitive­emotional­behavioralpatternsintheirlivingenvironmentorintheirinteractionwiththetherapist.Thecrucialfactorwiththecaseconceptsis tounderstand theextent and thebordersof theobservedandchangeable system, the timeand spaceofmodelingresolutionandtheobservedsystemlevel(s)(biological,psychological,social­interactionallevel).

An important aspect of the propositional competence consists in acquiring informationaboutdynamic characteristicsof self­organizingprocesses.Process summarizationwith real­timemonitoring(Synergetic Navigation System)offersvariousfunctions,e.g.representationofitemdynamics(rawscores)andaggregatedcourses(subscales)aswellasanalysesofdynamic

Günter Schiepek

Figure 2: Structure and components of synergetic process management with reference to the field of psychotherapy.

16

fluctuationintensityandtimeseriescomplexity.Bymeansofconfidenceintervals,anestima-tionofstatisticsignificanceofcomplexityandfluctuationmeasuresisrealized.Thedegreeofsystem coherency or synchronization (average item inter­correlation) is also observable dur-ingthesystemdevelopment,aswellasthecontinuouslychangingcorrelationmatrices,whichprovideinformationoncurrentsubsystemcouplings.Theseanalysistoolsallowforastabilityandcoherencediagnosticsofadynamicsystem(SCD).Thesensorwithinthetherapyprocessdynamicsdoesnotneedtobelimitedtosubjectiveestimates,gatheredwiththetherapyprocessquestionnaire(Schiepeketal.,2003).Otherinformation(e.g.fromthetherapistorfrompatient’ssocialenvironment),physiologicaldataorimmuneparametersarejustasdetectableandanalyz-able.Proceduresofcomputer­basedreal­timemonitoringaretheheartofthesynergeticprocessmanagement,sincetheyenableadata­basednavigationthroughtheturbulencesofthesystem’sself­organizeddevelopmentprocesses.

Naturally, therapistsmustpossessa repertoireof interventionmethodsandspecific thera-peutic techniques,acquiredwithsuitable trainingandadvancedstudies.Aslongas therapistscangoback to theexperiencesandfindingsofvariousschools,while theirownpreferences,theirpersonalcompetenceprofileandtheirpersonalstyleareconsidered,thesynergeticprocessmanagementonthelevelofinterventionmethods–andonlyonthelatter!–canbedescribedaseclectic.

Interventiontechniquesareusedforrealizationofgenericprinciplesandenablepractition-er’sfreedomofmaneuverandchoicewithinthefunctionalequivalenceofseveraltechniquesfortherealizationofaparticularprinciple.However,oneshouldconsiderthattreatmenttechniquescan,intheiroriginalcontextofemployment,befoundwithinparticularbeliefcontextsandex-planatorymodelswhicharenottobetakenoverorarechangedinactualcontextsofusing.

This freedomof choiceconcerning techniquesplaces the synergeticprocessmanagementin a position independent of therapy schools,without having to resign valuable experiencesandfindingsconcerningtheeffectofvarioustreatmentmethodsaspresentedwithinparticularschools.Theindependenceofthesynergeticprocessmanagementfromclassicaltherapyschoolscontinuestobebasedonthefactthatsynergeticsasageneraltheoryofchangeandinnovationprocessesoperatesonasubstantiallymoregeneralandabstractformallevelthanusualpsycho-therapytheories.

Availableinterventionpossibilitiesandinformationarereflectedandexaminedagainstthebackgroundofgenericprinciplesinordertoachieveapatient­fairtherapeuticoffer,i.e.anoffersuitableforthepatient’scurrentdevelopmentandsystemcondition.Genericprinciplesserveasfiltersandcriteriaforcontinuous,adaptiveindicationdecisions.Thereisamodelofa“relativelyrationaljustification”oftherapydecisionsinthebackground(Westmeyer,1997).InFigure2thefilterandscreeningfunctionofgenericprinciplesissymbolizedwitharrowsrunningfromreal­timemonitoring,clinicaldiagnosticsystemmodeling(propositionalknowledgeonthebasisofappliedassessmentprocedures)andfromtheavailableinterventionmethodspooltowardsthegenericprinciples.

Thepatientisactivelyincludedintheprocessfeedbackandtheevaluationofprocessanaly-ses.Thus,partner­likecooperationdevelops,inwhichthepatientbecomesanindependentpro-cessdesignerandgraduallytakescontrolovertheprocess(Fahrenbergetal.,2002).Thisshouldalsohaveapositiveeffectontheirself­efficacyexperienceandtheirsenseofself­esteemaswellasonthetherapeuticrelationship(Figure1).

Thecomputer­based system,with theassistanceofwhich theprocessdocumentationandthecontinuousprocessanalysiscomeabout,alsoincludesapossibilityoftherapyevaluation.Atvarioustimepointsquestionnairescanbeapplied,diagnosesentered,andsocial­demographicandtherapy­referreddatagathered(e.g.atthefirstcontactbeforethebeginningoftreatment,atthebeginningoftreatment,attheendoftreatmentandatcatamnesticintervals).Theevaluation

Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

17

resultscanflowintothequalitymanagementofapracticeoratreatmentcenterandbecomethebasisforfurtheroptimizationsofprocessesandtreatmentresults.

TheSynergeticNavigationSystemproducesacompleterecordofthetreatmentprocessandresultsofeach individual therapy, the individualcasedatabeingaggregatedandsummarizedintogroupstatistics.Thus,process­outcomeresearch ispossible inamoreecologicallyvalidwaywithinanactualpracticesetting.Theresultsandexperiencesfromthefeedbacksystemcanretroactonvariousmodelcomponentsandlevelsandcanbeusedforfurtherpracticalinterven-tionimprovementaswellasforanalysesofscientificquestions(feedbackarrowsinFigure2).

A Changed Meaning of Interventions and Evidence-Based Practice in PsychotherapyThemodelofsynergeticprocessmanagementprovidesanewcontextfortheuseofinter-

ventionsinthepsychotherapeuticprocess.Asinquantumphysics—atleastinits“Copenhageninterpretation”—,where contactwith ameasuring apparatus is required in order to turn pri-marily potential quantum conditions to a real occurrence, i.e. an occurrence expressible andconsequentlymanifestinginaformofclassicalphysics(Heisenberg,1979),thesameholdsforinterventions.Theyareonlypotentiallypresent—atleastfromtheviewpointofthe“patientsys-tem”—evenifappliedpurposely,deliberatelyand,fromthetherapist’sperspective,objectively.However,deliberatelyperformedtreatmentsarenottheonlypossibleinterventions—basicallyallenvironmentaloccurrencesare.Aninterventionisanoccurrencewithinthepatient’s“systemenvironment”,inwhichitproducesaresonanceeffect.Inadditiontotheseenvironmentaloc-currences,dynamicsinsidethesystemcanalsoleadtochangesofcognitive­emotional­behavio-ralpatternsevenwhennorecognizableenvironmentaloccurrencecorrespondstothem.Tomyknowledge,atermsuitableforthisspecialself­referentialdynamicsdoesnotyetexist,butthereisacurrentneurobiologicalresearchdirectiondealingwithbrainactivitywithoutanyexternalinfluences—theso­calleddefault mode(Raichleetal.,2001).Here,thefunctionalandanatomi-calmid­linestructuresofthebrainplayanimportantrole.

Iftheintervenedsystemdefinesthemeaningofamanifest(incontrasttoaninitiallypoten-tial)intervention,whatroledointerventionsthenstillplaywithintherapy?Besidethereinforce-mentofintrinsicandself­referentiallyarisingfluctuationsoftheintervenedsystem(seeTable1,Principle5)theirfunctionsalsoexist(i)intheprovisionofstructuralhelpforthetherapist,(ii)intheprovisionofplausiblemodelsandthusofcognitiveandemotionalsecurity(Principle1),and(iii)inproducingconfidenceandtrustforeverybodyinvolved.

Inthismodel,evidence­basingrepresentstheuseofdata­basedevidence(processandout-comedata)fortheorganization,optimizationandqualityassuranceoftherapies.Thispresup-poses a routine employmentof real­timemonitoringprocedures inpractice,which should inthefuturebeapartoftreatmentqualitystandards.Adaptiveindicationsandrelativelyrationaljustificationsofinterventionstherebyreceiveasuitabledatabasefromthecurrentprocess.Real­timemonitoringalsoofferscompletelynewpossibilitiesforpracticeresearchandconsequentlyfortheprofessionandprofessionalismofpsychotherapy.Inaddition,suitablydetailedprocessanalysescanofferavalidcounterpartonthepsychologicalsidefortheneurobiologicaloutcomeandprocessresearch.Onlyahigh­qualitydocumentationofthenonlineardynamicsofprocessespermitsareasonableemploymentofcomplementaryfunctionalneuroimagingprocedures,e.g.repeatedfunctionalMRIduringthetherapyprocess(Schiepek&Schönfelder,2007;Schiepeketal.,inpress).

Thevalueofthetechnologypresentedinthiscontributionliesinthefieldofthesofarexisting,predominantlyverbalface­to­facepsychotherapies,butalso inInternet­basedtherapies—irre-spectiveofneurobiologicalargumentations.Ifthefutureshouldofferpossibilitiesforproducingdirectchangesofneuralnetworksincasesofpsychologicaldisordersonthebasisofmoreinvasive(e.g.deep­brainstimulation)ornoninvasive(e.g.sensorystimulation)techniques(e.g.Popovych

Günter Schiepek

18

etal.,2006;Tassetal.,2003),thestatusofinterventionswillhavetobereconsidered.However,preciselythedevelopmentswithintherangeofactualdemand­dependentdeep­brainstimulationdemonstrate the actual importanceof the (concretely:mathematical) understandingof neuralresonanceandsynchronizationprocesses,nonlineardynamicsandneural self­organization.□

LiteratureAhnH,WampoldBE(2001)Whereohwherearethespecificingredients?Ameta­analysisofcomponent

studiesincounsellingandpsychotherapy.JCounselPsychol48:251­257AndersonT(1999)Specifyingnon­“specifics”intherapists:Theeffectoffacilitativeinterpersonalskillsin

outcomeandallianceformation.Paperpresentedatthe30thannualmeetingoftheInternationalSocietyofPsychotherapyResearch,Braga,Portugal

BeutlerLE,MalikM,AlimohamedS,HarwoodTM,TalebiH,Noble,WongE(2004)Therapistvariables.In:LambertMJ(Ed)BerginandGarfield’sHandbookofPsychotherapyandBehaviorChange.Wiley,NewYork,pp227­306

CasparF(1996,2.Aufl)BeziehungenundProblemeverstehen.EineEinführungindiepsychotherapeutischePlananalyse.Bern:Huber,Bern

ClarkinJF,LevyKN(2004)Theinfluenceofclientvariablesonpsychotherapy.In:LambertMJ(Ed)BerginandGarfield’sHandbookofPsychotherapyandBehaviorChange. Wiley,NewYork,pp194­226

FahrenbergJ,LeonhartR,FoersterF(2002)AlltagsnahePsychologie.DatenerhebungimFeldmithand­heldPCundphysiologischemMess­System.Huber,Bern

FreemanWJ(1999)HowBrainsMakeUpTheirMinds.Weidenfeld&Nicolson,LondonGaffanEA,TsaousisI,Kemp­WheelerSM(1995)Researcherallegianceandmeta­analysis:Thecaseof

cognitivetherapyfordepression.JConsultClinPsychol63:966­980GrencavageLM,NorcrossJC(1990)Wherearethecommonalitiesamongthetherapeuticcommonfactors?

ProfessionalPsycholResPractice21:372­378GrissomRJ(1996)Themagicalnumber.7+­.2:Meta­meta­analysisoftheprobabilityofsuperioroutcome

incomparisonsinvolvingtherapy,placebo,andcontrol.JConsultClinPsychol64:973­982GunzelmannT,SchiepekG,ReineckerH(1987)LaienhelferinderpsychosozialenVersorgung:Meta­Analysen

zurdifferentiellenEffektivitätvonLaienundprofessionellenHelfern.Gruppendynamik18:361­384HaasE,HillR,LambertMJ,MorrellB(2002)Doearlyresponderstopsychotherapymaintaintreatment

gains?JClinPsychol58:1157­1172HakenH(2002)BrainDynamics.Springer,BerlinHakenH, SchiepekG (2006) Synergetik in der Psychologie. Selbstorganisation verstehen und gestalten.

Hogrefe,GöttingenHattieJA,SharpleyCF,RogersHF(1984)Comparativeeffectivenessofprofessionalandparaprofessional

helpers.PsycholBull95:534­541HeisenbergW(1969)DerTeilunddasGanze.Piper,MünchenHeisenbergW(1979).QuantentheorieundPhilosophie.VorlesungenundAufsätze.Reclam,StuttgartHenryWP,SchachtTE,StruppHH,ButlerSF,BinderJ(1993a)Effectsoftrainingintime­limiteddynamic

psychotherapy:Mediatorsoftherapists’responsestotraining.JConsultClinPsychol61:441­447HenryWP,StruppHH,ButlerSF,SchachtTE,BinderJ(1993b)Effectsoftrainingintime­limiteddynamic

psychotherapy:Changesintherapistsbehavior.JConsultClinPsychol61:434­440HorowitzMJ(1987)StatesofMind.PlenumPress,NewYork.Ilardi SS, Craighead WE (1994) The role of non­specific factors in cognitive­behavior therapy for

depression.ClinPsycholResPract1:138­156JacobsonNS,DobsonKS,TruaxPA,AddisME,KoernerK,GollanJK,GortnerE,PrinceSE(1996)A

componentanalysisofcognitive­behavioraltreatmentfordepression.JConsultClinPsychol64:295­304

Kanitscheider B (1993) Von der mechanistischen Welt zum kreativen Universum. Wissenschaftliche

Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

19

Buchgesellschaft,DarmstadtKelsoJAS(1995)DynamicPatterns.TheSelf­OrganizationofBrainandBehavior.MITPress,Cambridge

MSKowalikZJ,SchiepekG,KumpfK,RobertsLE,ElbertT(1997)PsychotherapyasachaoticprocessII:

Theapplicationofnonlinearanalysismethodsonquasitimeseriesoftheclient­therapist­interaction:Anonstationaryapproach.PsychotherRes7:197­218

LambertMJ,OglesBM (2004)The efficacy and effectiveness of psychotherapy. In:LambertMJ (Ed)BerginandGarfield’sHandbookofPsychotherapyandBehaviorChange.Wiley,NewYork,pp139­193

LudewigK(1983)DietherapeutischeIntervention:EinesignifikanteVerstörungderFamilienkohärenzimtherapeutischenSystem.In:SchneiderK(Hrsg)FamilientherapieinderSichtpsychotherapeutischerSchulen.Junfermann,Paderborn,S78­95

LipseyMW,WilsonDB (1993)The efficacyof psychological, educational, andbehavioural treatment:Confirmationfrommeta­analysis.AmPsychologist48:1181­1209

LuborskyL,DiguerL,SeligmanDA,RosenthalR,KrauseED,JohnsonS,HalperinG,BishopM,BermanJS,SchweizerE(1999)Theresearcher‘sownallegiances:A“wildcard”inthecomparisonsoftreatmentefficacy.ClinPsycholSciPractice6:95­106

OglesBM,AndersonT,LunnenKM (1999)The contribution ofmodels and techniques to therapeuticefficacy:Contradictionsbetweenprofessional trendsandclinical research. In:HubbleMA,DuncanBL,MillerSE(Eds)TheHeartandSoulofChange:WhatWorksinTherapy.APA,WashingtonDC,pp201­225

OrlinskyDE,HowardKJ(1986)Processandoutcomeinpsychotherapy.In:GarfieldSL,BerginAE(Eds)HandbookofPsychotherapyandBehaviorChange(3rdEd).Wiley,NewYork,pp311­381

OrlinskyDE,HowardKJ(1987)Agenericmodelofpsychotherapy.JIntegrativeEclecticPsychother6:6­27

OrlinskyDE,RonnestadMH,WillutzkiU(2004)Fiftyyearsofpsychotherapyprocess­outcomeresearch:Continuityandchange.In:LambertMJ(Ed)BerginandGarfield’sHandbookofPsychotherapyandBehaviorChange. Wiley,NewYork,pp307­389

PerlitzV,CotukB,LambertzM,GrebeR,SchiepekG,PetzoldER,Schmid­SchönbeinH,FlattenG(2004)Coordinationdynamicsofcirculatoryandrespiratoryrhythmsduringpsychomotorrelaxation.AutonomicNeurosci115:82­93

PopovychOV,HauptmannC,TassPA(2006)Controlofneuralsynchronybynonlineardelayedfeedback.BiolCybern95:69­85

PopperK(1982,7.Aufl)LogikderForschung.JCBMohr,TübingenProjectMatchResearchGroup (1997)Matching alcoholism treatments to client heterogeneity: Project

Matchposttreatmentdrinkingoutcomes.JCounselPsychol28:40­46ProjectMatchResearchGroup(1998)Therapisteffectsinthreetreatmentsforalcoholproblems.Psychother

Res8:455­474RaichleME,MacLeodAM,SnyderAZ,PowersWJ,GusnardDA,ShulmanGL(2001).Adefaultmodeof

brainfunction.PNASUSA98:676­682SchiepekG(1991)SystemtheoriederKlinischenPsychologie.Vieweg,BraunschweigSchiepekG(2007)NavigationdurchselbstorganisierendeProzesse–NeueTechnologienveränderndie

Grundlagen von Interventionen und Entscheidungen in komplexen Systemen. In: Leiber T (Hrsg)DynamischesDenkenundHandeln.PhilosophieundWissenschaftineinerkomplexenWelt.SHirzel,Stuttgart,S145­161

SchiepekG,CremersS(2003)RessourcenorientierungundRessourcendiagnostikinderPsychotherapie.In:SchemmelH,SchallerJ(Hrsg)Ressourcen.EinHand­undLesebuchzurtherapeutischenArbeit.DGVT,Tübingen,S147­193

Schiepek G, Kowalik ZJ, SchützA, Köhler M, Richter K, Strunk G, Mühlnickel W, Elbert T (1997).

Günter Schiepek

20 Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

PsychotherapyasachaoticprocessI.Codingtheclient­therapist­interactionbymeansofsequentialplananalysisandthesearchforchaos:Astationaryapproach. PsychotherRes7:173­194

SchiepekG,SchönfelderV(2007)MusterhafterWandel.Gehirn&Geist10/2007:52­58SchiepekG,TominschekI,KarchS,LutzJ,MulertC,BornC,PogarellO(inpress)Acontrolledsingle

casestudywithrepeatedfMRImeasuresduringthetreatmentofapatientwithobsessive­compulsivedisorder:Testingthenonlineardynamicsapproachtopsychotherapy.WorldJBiolPsychiatry

ShadishWR, NavarroAM,Matt GE, Phillips G (2000) The effects of psychological therapies underclinicallyrepresentativeconditions:Ameta­analysis.PsycholBull126:512­529

ShapiroDA,HarperH,StartupM,ReynoldsS,BirdD,SuokasA (1994)The high­watermark of thedrugmetaphor.Ameta­analyticcritiqueofprocess­outcomeresearch.In:RussellRL(Ed)ReassessingPsychotherapyResearch.GuilfordPress,NewYork,pp1­35

ShohamV,RohrbaughMJ(1999)Beyondallegiance tocomparativeoutcomestudies.ClinPsycholSciPract6:120­123

SingerW,GrayCM(1995)Visualfeatureintegrationandthetemporalcorrelationhypothesis.AnnRevNeurosci18:555­586

SmithML,GlassGV,MillerTI (1980)TheBenefitsofPsychotherapy.JohnHopkinsUniversityPress,BaltimoreMD

StegmüllerW(1973)TheorieundErfahrung.ZweiterHalbband:TheorienstrukturenundTheoreindynamik.Springer,Berlin

Strunk G, Schiepek G (2006) Systemische Psychologie. Einführung in die komplexen GrundlagenmenschlichenVerhaltens.SpektrumAkademischerVerlag,Heidelberg

TassPA,KlosterkötterJ,SchneiderF,LenartzD,KouluosakisA,SturmV(2003)Obsessive­compulsivedisorder:Developmentofdemand­controlleddeepbrainstimulationwithmethodsofstochasticphaseresetting.Neuropsychopharmacology28:27­34.

ThompsonMG, Thompson L, Gallagher­Thompson D (1995) Linear and nonlinear changes in moodbetweenpsychotherapysessions:Implicationsfortreatmentoutcomeandrelapserisk.PsychotherRes5:327­336

WampoldBE(2001)TheGreatPsychotherapyDebate.Models,Methods,andFindings.LawrenceErlbaumAssociates,Mahwah,NJ

WampoldBE,MondinGW,MoodyM,StichF,BensonK,AhnH(1997)Ameta­analysisofoutcomestudiescomparingbonafidepsychotherapies:Empirically,“Allmusthaveprizes.”PsycholBull122:203­215

WeinbergerJ(1995)Commonfactorsaren’tsocommon:Thecommonfactorsdilemma.ClinPsycholSciPract2:45­69

WestmeyerH(1997)MöglichkeitenderBegründungtherapeutischerEntscheidungen.In:CasparF(Hrsg)ProblemanalyseinderPsychotherapie(S.20­31).DGVT,Tübingen,S20­31

WestmeyerH(Ed)(1992)TheStructuralistPrograminPsychology:FoundationsandApplications.Hogrefe&HuberPublishers,Toronto

WilsonGT(1998)Manual­basedtreatmentandclinicalpractice.ClinPsycholSciPract5:363­375

OpOmbe1 INTERPERSONAL PSyCHOTHERAPy2 COGNITIVE-BEHAVIORAL THERAPy

21

STROKOVNI ČLANKI

23

24

Romana KEBE*Učna terapija

Ključne besede:osebnaizkušnja,psihoterapevtskoizobraževanje,legendaoParsifalu,terapevtskiodnos

Povzetek: Temeljeučneterapijeježepreddobrimi100letizastavilSigmundFreud,kijezahteval,dasekandidat v psihoanalitičnem izobraževanju sampodav lehranalyse in na sebi preizkusi psihoanalitičniproces.Stemnajbizačelspoznavatiobstojindelovanjenezavednihvsebinvsvojilastnipsihiinsenaučiluravnavatiprotiprenos(kontratransfer)tako,datanebibilmotečprianalitičnemudeluspacienti.—Sodo­bnopsihoterapevtskoizobraževanjepostandardihEAPimatriglavnestebre:teorijo(najmanj500­800ur),terapevtskodelosklientipodsupervizijo(najmanj300­600ur)inosebnoizkušnjooz.učnoterapijo(najmanj250ur).VSlovenijiimamo10različnihpsihoterapevtskihšol,kiizvajajoedukacijopostandardihEAP,invsesestrinjajo,dajeosebnaizkušnjapomembensestavnidelnjihovegapsihoterapevtskegaizobraževanja.Vnjejimaštudentpriložnost:(1)spoznatisvojonotranjomotivacijozaizbirotegapoklica;(2)spoznatiin razvijati notranjo terapevtsko držo, ki temelji na brezpogojni pozitivni naravnanosti in empatiji dosebe indrugih in je temeljdobrega terapevtskegaodnosa; (3)spoznati specifične tehnike inmetode,kijih bo uporabljal pri svojemdelu s klienti; (4)potrditi izbrani pristop in sebe kot avtentično osebnost,ki jeprimernazapsihoterapevtskipoklic.—LegendaoParsifalusimboličnopredstaviproces integracijenotranjihelementovčlovekovepsihe,skozikateregaosebnostnozorimo.Tojeproces,vkateregasepoda­movučniterapiji,dabibiliboljeopremljenizapsihoterapevtskodelozljudmivstiski.

Training TherapyKey words:mandatory personal experience, psychotherapy education, theParzival legend, therapeuticrelationship.

Abstract:Atthebeginningofthe20thcenturySigmundFreudsetthefoundationsfortraininganalysis.Hewasadamantthatacandidateinpsychoanalyticeducationhadtoundergolehranalysehimselfinordertogainaninsightintothedepthofhisownunconscious.Healsoneededtolearnaboutthecountertransfer-enceandhowtodealwithitinanappropriatewaysothatitisnotanimpedimentinhisanalyticworkwithpatients.—According to the current EAP standards psychotherapeutic education consists of threemainparts:theory(minimum500­800hours),supervisedtherapyworkwithclients(minimum300­600hours)andmandatorypersonalexperience(minimum250hours).Thereare10psychotherapyschoolsinSloveniaandtheyallagreethatthemandatorypersonalexperienceisaveryimportantpartoftheeducation,whichtheyrunaccordingtoEAPrequirements.Mandatorypersonalexperienceprovideseachstudentwithanopportunity:(1)tobecomeawareofhisinnermotivationforchosingahelpingprofession,(2)toexperi-enceandthustodevelophisownunconditionalpositiveregardandempathyonwhichgoodtherapeuticrelationshipsarebased,(3)toexperienceforhimselfdifferentmethodsandtechniqueswhichhewilllaterputintopracticewithhisclients,(3)tovalidateboththeselfandthechosentherapeuticapproachasanef-fectivepsychologicalintervention.—TheParzivallegendissymbolicoftheprocessofintegratingvariouspartsofourownpsychewhichenablesustogrowanddevelop.Itisaprocesswhichweourselvesundergoduringmandatorypersonaltherapysothatwearebetterequippedforworkingwithpeoplewhocometousforhelp.

But where and how is the poor wretch to acquire the ideal qualifications which he will need in his profession? The answer is: in an analysis of himself with which his preparation for his future activity begins ... It has accomplished its purpose if it gives the learner a firm conviction of the existance of the unconscious, if it enables him, when repressed material emerges, to perceive in himself things which would otherwise be incredible to him, and if it shows him a first sample of the technique which has proved to be the only effective one in analytic work.

S. Freud

*ROMANA KEBE, UNIV. DIPL. PSIHOLOGINJA, PSIHOTERAPEVTKA; BLOČICE 36, 1384 GRAHOVO; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

25

Vendarkjeinkakonajsiuboginesrečnikpridobiidealnekvalifikacije,kijihbopotrebovalzasvojpoklic?Odgovorje:vsvojiosebnianalizi,skateropričenjasvojebodočedelo...Namenanalizejeizpolnjen,česikandidatustvaritrdnoprepričanjeoobstojunezavednega,čemuomogočiuvidinsprejetjepotlačenihvsebin,kibisemusicerzdeleneverjetneinčemupokažezačetneprimeremetode,kisejeizkazalakotedinaučinkovitavpsihoanalitičnemdelu.

S.Freud

Uvod

ZačetkiučneanalizesegajovčasSigmundaFreuda,kiježepreddobrimi100letipostavljaltemeljepsihoanalitičnegaizobraževanja.Polegteoretičnegaznanjainpraktičnegadelaspa­

cientipodsupervizijojezahteval,davsakbodočianalitiktudinasebipreizkusipsihoanalitičniproces.S temnajbi spoznalobstojnezavednegapodročja inkompleksnostdelovanja lastnihnezavednihdejavnikov.Hkratipanajbisezačelzavedatipomembnostisvojegačustvenegaod­zivaoz.protiprenosavpsihoanalitičnisituacijiinseganaučiluravnavatitako,datanebibilmoteč.

Kersozgodnjepsihoanalitičnešole težilek»psihoanalitičnipurifikaciji«kandidata,sosezahtevane ure in leta učne analize neskončno podaljševale. J.Bohak (2004: 36) se sprašuje:»...kolikoučnaanalizavtolikšnemobsegu(tuditisočinvečur)nepostanenadomestekza'pra­voživljenje',tudizatistidelprakticiranja,kijespričoizkušenjvdrugemletuživljenjaostajalvesčasdeficitaren?«Kritikisestrinjajo,dadolžinaučneanalizenepomenisamaposebitudivečjekvalitetepsihoterapevtskegadela,pačpajetrebadatikandidatumožnostpraktičnegaučenjaodstarejšihinboljizkušenihkolegov.

Zadanašnjepsihoterapevtskešole, intehjemnogo,nivečvospredjupurifikacija,ampakpsihoterapevtovaširšakompetentnostprideluzljudmi.EAPjepredletipostavilakriterijepsiho­terapevtskegaizobraževanja,insicersejetežiščepremaknilonamnogoboljeuravnovešennivo:500do800urteorije,300do600urterapevtskegadelapodsupervizijoinnajmanj250urosebneizkušnje.Gledekvalitativnihzahtevznotrajomenjenihstandardovpaobstajanačeloodprtostidotradicijrazličnihpsihoterapevtskihšoloz.pristopov.

Tepredpostavkesmosprejelitudiprinasvokvirufakultetnegaštudijazapsihoterapijo.Ose­bniizkušnjikottretjemuglavnemustebruizobraževanjaposvečamovelikopozornostiincelotne6.študijskednevenaRogli.Pojemučneanalizesmorazširilinaosebnoizkušnjoinučnoterapijoter povabili predstavnike vseh desetih psihoterapevtskih pristopov, da nam predstavijo svojetemeljnekoncepte,napodlagikaterihizvajajoučnoterapijo.Talahkovvečinipristopovpotekaindividualnoalipavmanjšihskupinah,insicerzdvojnimnamenom:

­spoznatitehnikeinmetode,kisospecifičnezadoločenpsihoterapevtskipristopinkijihbobodočipsihoterapevtpredajalsvojimklientom;

­omogočitištudentuboljšepoznavanjedinamikeinelementovsvojepsiheinstemlastenpsihološkirazvoj.Osebnaizkušnjajetakomedpsihoterapevtskimizobraževanjemedinstvenapriložnostzapoglobljenodelonasebiinzatoizrednodragocena.

Arhetipske osnove psihoterapevtskega poklicaKotprivsakisilniželji,kiizhajaizglobinenašeduše,jetudiželjapopsihoterapevtskem

poklicuvezananaarhetipskeosnove.Izhajaizpotrebeporazumevanjuinzdravljenjučlovekovenotranjestiske,kijevčasihtakohuda,damuonemogočinormalnodelovanjeinkrativeseljedoživljenja.Kerjetopodročjekolektivneganezavednegainzatomalopoznano,željopopsihotera­pevtskempoklicumogočelahkošenajboljerazumemopolegendioParsifalu,kiizhajaiz12.stoletja,časavitezovinkrvavihbitk,atudičasaizrednegaduhovnegarazcveta.

Legenda govori o vladarju, ki je preživljal dneve in noči v boleči agoniji zaradi rane na

Romana Kebe

26

stegnu.Ta je nastala zaradi njegove neuslišane ljubezni do ženske, ki ga je hladno zavrnila.Obsedenaželjapoposedovanju teženskega jepripeljala takodaleč,da jezačelzanemarjatisvojevladarskedolžnosti,inšehuje,zanemariljeskrbništvosvetegagrala,čemurjevprisegizaobljubilsvoježivljenje.Bolečaranasenikakornihotelazacelitiinnjegovoživljenjesejeskr­čilonaskorajdanegibnoležanjevpostelji.Brezaktivnegavladarjastavnjegovemkraljestvuzavladalanered inbrezdelje,podložniki so ravnodušnopostopali naokrog indela soostajalanedokončana.Vtakšnembrezdušjusosestariljudjespomniliprerokbe,kijenapovedala,dabonjihovemuvladarjulahkopomagallečlovek,kimuboznalzastavitipravovprašanje.

Parsifaljebilmladjunakviteškegarodu,čigaročejeumrlssabljovroki,materipasejevbolečiniizgubezmešalo.Dabigaodvrnilaodtradicijeviteštva,gajekotnovorojencaodneslavdivjinoingatamvzgajalavstikuznaravo.Kojevpozniadolescencispoznal,dasopolegnjijutudidrugiljudje,jeodšelkmateri,daseodnjeposlovi.Inkotvsakaskrbnamati,mujedalanapotkezaživljenjeingapredvsemposvarila,najnepostavljanepotrebnihvprašanj.Parsifalajevodilobčutekposlanstvainpaambicija,dapostaneplemenitvitez,kisebobojevalzapravicešibkejših.Kosonaprvemdvoruvidelinjegovootroškonaivnost,sosemuposmehovaliinmudodelilimestodvorneganorčka.Zatosejeodnjihposlovilinssklonjenoglavonasvojemstaremkljusetupočasiodjezdildalje.Globokoprizadetinužaljenjerazmišljal,kakobisenaučilveščin,ki sopotrebnedobremuvitezu.Kerpa je svojopot iskalv iskreniželji,da služiplemenitimnagibom,mu je bilo življenje naklonjeno in ga je postopoma vodilo do ljudi, ki so ga učilipotrebnihveščin.Učilipasogatudioblikvedénja,zakateresomenili,dasovitezuprimerne.

KerjebilParsifalbisterfant,sejehitroučilinkmaluzmagovalvdvobojih.Venemodnjihsijeosvojilsrceprelepeprinceseinseznjoporočil.Njunasrečajebilapopolnaintuditisti,kisosemuprejposmehovali,sogaspoštljivosprejelimedseingapriznalizadobregaviteza.Dobremuvitezunemanjkapogumaprivojskovanju,hkratipaznapokazatitudisvojomehkejšoinnežnejšoplat,šeposebejpristarejšihljudeh,otrocihinženskah.

Nekegadnepasejevpogovoruzljubljenoženoodločil,dabopoiskalsvojoostarelomaterintudinjejomogočillepšeživljenje.Šeistegadnesejeodpravilnapot,vendarsenikakornimogelspomniti,kakonajpridedosvojegastaregabivališča.Vtemijetavaliniskalprenočiščeinkončnojesrečalstaregaribiča,kigajenapotilvgradobpotoku.Vgradusogaleposprejeliinponudilivsepotrebnoudobje inkmalu jebilvabljennavečerjoprikralju.Videl je,da jevladar ranjen indamuobvsakemnajmanjšemgibubolečinapreveva telo,vendar jeohranilsvojoprijaznodržoinpovzrokubolečineniupalvprašati.Spomnilsejenasvetovsvojematereindrugih,najnekažesvojenaivnostiinneznanjainnepostavljanobenihnepotrebnihvprašanj.Takosejekmalupovečerjiposlovilinodšelkpočitku.Njegovanočjebilamorastainzjutraj,kojeodhajal,nibilovgradunobenegačlovekaveč.Ševedno,vpopolninevednostinadmogočnostjosituacije,sejeodpravildaljeinsrečalžensko,kimujeočitalaignorancoinzaverovanostvaseingapreklelazaradizapravljenemožnostiozdravitvenjihovegavladarja.Kakojetosplohmogoče,se jespraševalParsifal,kopa jevendarvesčas ravnalvdobriveri inponajboljšihnasvetihsvojematere.VesskrušenjeParsifalobupovalnadsvojousodoinsezmedenzačelspraševatiosmisluživljenja.Vglobokemobupujeprepustilvajetisvojemukonju,dajimabreznačrtautirapotdalje.

Instinktivnažival ju jepripeljaladostaregamodreca,ki jesvoježivljenjepreživljalvsa­motiinmolitvi.VpogovoruznjimsejeParsifalučil,dajenjegovobuptemnastranponosainnezaupanjavvišjosilostvarstva.Začeljespoznavati,danemoreiskrenosleditisvojemunotra­njemuklicu,česebopritemopiralnanauke,kijihjedobiloddrugih;koneckoncevsotonjihoveresniceinnenjegove.Modrimožgajepozval,najostaneprinjeminsivtihikontemplacijiterbrezstremljenjaksamopovzdigovanjuzačneiskatisvojoresnico.Parsifaljezačutil,dajevabiloiskreno,indamoranareditinaslednjikorakvsmeriraziskovanjasvojedušeinnevečvsmerireševanjaljudivstiskinegledenato,kakoplemenitesonjegovenamere.Injevabilosprejel.

Učna terapija

27

Vneštetihkonfliktnihsituacijahinneštetihnotranjihbojihjezačelosebnostnoinduhovnozoreti,doklernibilpripravljensrečatisvojegatemnegabrata.Vnjemjevidelmnogopodobnostiinvendar je srečanjeodnjega zahtevaloogromnopoguma inponižnosti.Združenje s temnopolovicokotdelomsebe,odkateregasenebonikolivečločil,gajenaredilocelostnegainšelekottakšenjeimelmožnostponovnosrečatiranjenegavladarja.Kojeponovnouzrlodbolečineiznakaženobraz,sogaspreletelivsispomininapreteklebolečine,tiste,kijihjeprejelintiste,kijihjesamprizadejaldrugim.Pomisliljenavseljudi,kisedanzadnemborijostemačnimivsebinamivsvojidušiinjihnesprejmejozasvoje,ampakjihprojicirajovdrugeinsetakovrtijovzačaranemkroguprizadejanjainprejemanjanovihbolečin.Pritemjezačutilsvojomajhnostinzglobokimsočutjem,sajdrugeganiimel,zastavilvprašanje,kijebilopotrebno,dajeprerokbaizgubilamočnadčlovekom:»Kajtijeprizadejalorano?«Mogočnosttegavprašanjajebilatakozdravilna,dasijevladarponovnoopomogel.Parsifalpasijeznjimpriklicalsvetigralinsvojoljubljenoženo.Inzmočjonjuneljubeznijezemljaponovnopostalaplodnainssvojimisadovihranilačloveštvo.

Vloga in pomen učne terapijeLegendaoParsifalusimboličnonakažerazvojčlovekovepsiheodobdobjaotroškenedolžnosti,

vkaterizaupamo,dajevsakglasbožjiglas,padozrelegaobdobja,dokateregasmoseprebiliskozirazrešitevinintegracijonotranjihkonfliktovinkriz.Pritemmoramorazumeti,dasovseosebeizParsifalovezgodbedelinašepsihe,kissvojodinamičnointerakcijonakazujejonašenotranjedogajanje.Šelekosprejmemotodogajanjekotsvoje,postajamocelostniinšeletakšnismosposobnizastavitivprašanje,kizdravi.Topajesevedazelorelevantnovprocesupostajanjapsihoterapevtinbitisposobenzastavitiodrešilnovprašanječloveku,ki trpi.Invtemprocesuzorenjajeravnoučnaterapijaodločilnegapomena.

Vnjejsečlovekzačnezavedatisvojegaotroštvanarazvojnospecifičennačin,kimurazkrivastaredogodkevnoviluči,insitakopridobiuvidvprevladujočodružinskoatmosfero,vkaterisejeosebnostnooblikoval.Vneštetihprimerihsobilesituacijetakšne,dajekototrokmoralprevzetiskrbzapomembneodraslevsvojemživljenjuinjimpomagati,dasonekakozvozilivsvojistarševskivlogi.Kototroksijerazvijalsenzibilnostzaljudivstiski,kijepotempostalapsihičnaosnovazabodočegapoklicnegapomočnika.Danebopomote,otrok,kimoraskrbetizasvojestarše,delatonaračunzanikanjasvojihlastnihrazvojnihpotreb.Učnaterapijamuvtemprimerunudipriložnostspoznatikompenzatorneoblikesvojepoklicneodločitve.

Spomnimseprimeraizsvojihštudijskihdni,kosmocelotenvečerposvetilivprašanju:»Kajtijebilovpomoč,dasipreživelakrizevotroštvu?«Inkolegicajeodvrnila,dajijebilovpomočponuditisesvojimstaršemvoblikiemocionalnegasmetnjaka,dastavanjlahkometalasvojoje�zo,žalostinrazočaranje.Učiteljicasejenasmejalatejmetaforiindodala,daimaogromnopokli­cnihpomočnikovnasvojihnagrobnihkamnihravnoto:»Zanesljivkontejner,vkateregalahkoizpraznitevsačustva,kijihsaminezmoretenositi.«Mojakolegicajestemozavestila,zakajjijepoklicpsihoterapevtketakoprivlačenindomač,inpotrebovalanekajletvučniterapiji,dasejenaučilatenkočutnegaločevanjasvojegačustvenegajazaoddrugihinpostavljanjeprimernihmeja.

Poleg odkrivanja nezavedne motivacije za izbiro psihoterapevtskega poklica ima učnaterapija seveda tudi drugenamene.D.Murphy (2005:28) navaja4ključneprocese, ki so seizkazali kot pomembni v njegovi raziskavi z vprašalnikom: refleksija, empatija, avtentičnostin potreba po nadaljevanju.Refleksija se nanaša na kognitivno spoznanje, da so študentovenepredelanepsihičnevsebine(preteklealipatiste,kijihjenanovoodkrilmedpsihoterapevtskimizobraževanjem)motečepriopravljanjupsihoterapevtskegapoklica.Kandidatisosebrezizjemestrinjali,dajeučnaterapijaprimerenprostorzanjihovopredelavoindasobilipoozaveščanjuboljučinkovitiprisvojemdelu.Predelavanotranjihvsebinpanujnoprivededonekeposebne

Romana Kebe

28

notranjedrže,značilnezapsihoterapevtskodelo.Brezpogojnapozitivnanaravnanostdosebeindrugihtervečjaempatijastaključnavnjejinkojihštudentdoživivlastniterapiji,jihpotemlažeprenesetudivsvojedelo.Topapomenivečjezavedanjesebeinodnosov,vkaterihsena­hajamo.Nadaljelahkoštudentuporabiučnoterapijovnamenepoklicnesamopotrditveoz.kotvalidacijo, da je kot avtentična osebnostvreduinprimerenzatodelo.Ravnotakojepotrjenizbranipsihoterapevtskipristopkotefektivnapsihološkaintervencijazapomočljudemvstiski.ZadnjokategorijoMurphyjeveraziskavepabilahkoimenovalipotreboponadaljevanjuučneterapijeskozicelotenprocespsihoterapevtskegaizobraževanja.Vprašanimjebilaučnaterapijavelikegapomenavsmisluutrjevanjasebevpoklicuinizrednopozitivnaosebnaizkušnja.Zatososemnogiodločili,dazučnoterapijonadaljujejoizvenzahtevanihstandardovBACP.

Avtornadaljesprašuje,kateraoblikaučneterapijejeboljučinkovita:individualnaalisku­pinska.Inodgovarja,dajetopredvsemodvisnoodposameznikainnjegovegaosebnegastilapridobivanjanovegaučenja.Možnopajetudi,daseposameznikpočutivarnejezenimterapevtomin bov individualnem setingubolj pripravljen za delo na sebi.Takokot jeParsifal srečevalrazličneljudi,kisogaučiliviteškihveščin,setudištudentpsihoterapijeučiodrazličnihučnihterapevtovveščinpsihoterapevtskega ravnanja. Invendarseučenjenedogaja lev interakcijizdrugimi,ampakpridemodotočke,kostapotrebnitišinainkontemplacija,vkaterihzorinašnotranji terapevt in namomogoči, da postajamo celostni. Šele takšni smo sposobni zastavitivprašanje,kizdravi.

Učna terapija v psihoterapevtskih pristopih pri nasČeravnosmomajhnadežela,imamo10različnihpsihoterapevtskihšol,kiizvajajoizobra­

ževanjepostandardihEAP.Imetiizbirojedragocenoinraziskavevevropskihdeželahnavajajopredvsemprednosti.Zerbetto inTantam(2001:398)pravita:»...dokazov,dabibilkaterikolipsihoterapevtskipristopsuperiorennaddrugimi,ni, imamopamnogodokazov,dasi različniljudjeizberejorazličnepristope.Klienti,kijimnekdoločenpristopuniblizu,bodopsihoterapijozavrnili.Topajezelodoberrazlog,daseobdržicelotenspekterizbire.«VsipasemorajodržatizahteveEAP,da jepristoppsihoterapevtskoučinkovit,da je razvidnanjegovadrugačnostoddrugihpristopovindajeznanstvenopotrjen.

Enakoveljapriizbiripsihoterapevtskegaštudijaprinasinvnjemvključenihučnihterapij.Dabiboljespoznalinjihoveraznolikostiinpodobnosti,smopovabilivseh10,danamnakratkopredstavijosvojetemeljnekoncepte,pokaterihizvajajoučnoterapijo.

»Osnovna premisa didaktične psihoterapije v transakcijsko analitičnem edukacijskemprocesutemeljinaspoznanju,dajevlogaosebnostipsihoterapevtavpsihoterapevtskemodnosuenatemeljnihučinkovinuspešnegapsihoterapevtskegadela.Imanameropreventivnerestruktura­cijeosebnostištudentavsmisluzmanjšanjamožnostikontratransfernegareagiranjavtretmanihsklientom.Pomeninciljiučnepsihoterapijepasovečplastni:razrešitevključnihvidikovosebne­gapredzavestnegaživljenjskeganačrta,kirezultiravboljšikvalitetiživljenjaštudentov,osebnaizkušnjaprocesov,kijihkasneještudentvodivvlogipsihoterapevta,inpovečanjediagnostičnihterintervencijskihizborovpridelu.

VseedukacijeTAvokviruEvropskeasociacijezatransakcijskoanalizopredvidevajosku­pinsko in individualnoosebno izkušnjo,kiobičajnoobseganajmanj50–100urskupinske, inpodobenobsegindividualneterapije,vendarveljaglavnonačeloindividualnostizaposameznegaštudenta. Odgovornost za posameznikovo didaktično psihoterapijo je v celoti prenesena naučitelja, ki za vsakega študenta posebej predvidi vrsto, trajanje in obseg učne psihoterapije.Vosnovi ni pomembno, da je študent vključenv psihoterapijoTA, temvečda je vključenvkvalitetnopsihoterapijo.TovrstnaaktivnostštudentaimavTAtudi izrazitetičenznačaj,sajstempsihoterapevtpovečujetudiosebnipotencialzaučinkovitoskrbzasvojekliente.«M.Bertok(2008:osebnakomunikacija)

Učna terapija

29

»Vgestalt psihoterapevtskem pristopujeosebnaizkušnja(polegučnihdelavnicinsupervi­ziranegadelasklienti) temeljnakomponenta izobraževalnegaprocesa.Študentjesoobvezanibitivrednitedenskiterapijiodvstopavizobraževanjedonjegovegazaključka.Razlogizatosotakosplošnenarave(tj.negledenapsihoterapevtskipristop)kottudispecifični(tj.vezaninasamonaravogestaltterapije).

Osebnaterapijaedukantajeključnegapomenazanjegovoprofesionalnorastkotpsihotera­pevtanegledenamodaliteto.Neizogibnidelprofesionalnostiterapevtaje,dajesamvzadostnimeripredelallastneproblematičneosebnevsebine,sajpomembninezaključeniosebniprocesipsihoterapevtapredstavljajoprinjegovemdelusklientimotnjo,kibistvenovplivanakvalitetoinpotencialnotudinaetičnostnjegovegadela.

Polegtegajevgestalt terapijiodnosmedklientominterapevtom(sevedaobupoštevanjuspecifičnegaodnosaterapevt­klient)horizontalen.Tovpraksipomeni,daterapevtklientovegavedenjaneinterpretira,temvečgassvojimiodzivivzpodbuja,dasampridedolastnihneposrednihuvidovv to, kakonekajpočne, indopomena tega, karpočne.Poudarek jenavzpodbujanjuklientovega zavedanja, da bi lahko znova vzpostavil polno možnost izbire in sprejemanjaodgovornostizasvoježivljenjena tistihpodročjih,kjer jebila tamožnostzaradinezavednihvzorcev kontaktiranja (fiksnih gestaltov) v preteklosti omejena. Pri takšnem načinu vodenjaterapevtskegaprocesajeterapevtovasposobnostkontakta,kijorazvijainpoglabljaspomočjolastneterapije,bistvenegapomena.

»Učnaterapija«sevgestaltedukacijiod»praveterapije«razlikujelevtem,dajeedukantnemoreprekiniti,čeobenemneželizaključitiprocesaedukacije, inv tem,da lahkosstraniterapevtadobipoglobljenastrokovnapojasnilaonjegovihdejanjih,posegihinintervencijah.«T.Flajs(2008:osebnakomunikacija)

»Gestalt izkustvena družinska terapijapoudarja,daučnaterapijapotekaskozivsaletaizobra­ževanjakotprocessamorefleksijeinopazovanjesamegasebeterdelonasebi:

- vizobraževalniskupinizosebnimizkustvenimučenjemindelomnasebivoblikiindivi­dualne,partnerske,družinskealiskupinskepsihoterapije;

- vindividualnisuperviziji,supervizijskiskupiniinizobraževalniskupinikot»supervizijavživo«,kovodimoterapijosklientivprisotnostiučiteljev;

- vintervizijskihskupinahinindividualniučniterapijisterapevtom.GIDTjeusmerjenavmedčloveškeodnose,procesetukajinsedaj.Bistvenoje,daterapevt/­ka

razvije zavedanje innenehno refleksijooosebnih reakcijah inpotrebah terprepoznavanje inuravnavanjesvojihkognitivno­čustvenihinvedenjskihvzorcev,odkrivanjelastnihvirovmočiterneposrednostinkongruentnostvodnosusklienti.Klientaseznanizosebnoreakcijo,kinepripadaizključnoterapevtu/­ki,ampakjepomembendelterapevtskegaprocesainimaprednostpredanaliziranjemstrukture,tehnikeinuporabljenihpostopkov.Končniciljterapijejeskupnosoustvarjanje tukaj in sedaj tako, da terapevt/­kauporabi sebe, svojeosebne reakcije, znanjein izkušnje konstruktivno in profesionalno.« I.Matko­Lukan s sodelavkami (2008:osebnakomunikacija)

»Integrativna psihoterapija(IT)jebiopsihosocialnipristop,kjerčlovekagledamokottelesno,psihičnoinmentalnobitje(izraz»mentalen«polegkognicijevključujetudičlovekovvrednostnisisteminkulturnenorme)vsvojemsocialneminekološkemokolju.

Terapija ustvarja neko socialno realnost med klientom in terapevtom, ki se spreminja vdoločenemkontekstuinkontinuumu.Bistvenielementterapijejeterapevtskiodnos,ki izhajaizklientovihfenomenov»tukajinzdaj«insespreminjapočasovnemkontinuumupreteklost­sedanjost­prihodnost.Zdravilnostterapevtskegaodnosatemeljinateoretičnipredpostavki,daječlovekovaosebnost(identiteta,selfinsebstvo)posledicaintersubjektivnostiinselahkospremi­nja(zdravi)samovodnosu.

Učnaterapijajebistvenisteberizobraževalnegaprocesaintegrativneterapije.Bodočiterapevt

Romana Kebe

30

moraspoznavatirazličnenačinedelatudiprekoizkustvenegaučenja.Z»učenjemnalastnikoži«ozavešča,spoznavainrazlagasvojelastneosebnostnestruktureinobrambnemehanizme.Po­membnanalogaučnegaterapevtajeomogočitiaktivnospoznavanjerazličnihmetodinterapevt­skihintervencij,skaterimilahkobodočiterapevtprekozaznavanja,spoznavanja,razumevanjainrazlaganja(hermenevtskaspirala)prihajadonovegadoživljanjasebeinokoliceinstemdonovihizbirobnašanja.Bodočiterapevtsetakoutrjujevdinamikicentriranja(zaznavanjelastnihfenomenov) inekscentricitete(opazovanjasamegasebe).Zobveznimdelomnasebi terapevtpreprečuje»okužbo«terapevtskegadonosazlastniminezavednimivsebinami.

Osebnaizkušnjaalidelonasebisevusposabljanjuintegrativnihpsihoterapevtovpridobinadvanačina:zučnoanalizopriučnemterapevtu(160obveznihur)inzdelomnasebivskupini(460ur).«M.Vidmar(2008:osebnakomunikacija)

Učna terapija v izobraževanju – usposabljanju iz realitetne terapije:»Osebnoizkušnjorazu­memo kot nadredni pojem, ki vključuje tudi učno terapijo v bolj klasičnem, ožjem pomenubesede kot osebno izkušnjo terapije.Vpetletnem izobraževanju iz realitetne terapije (RT) jeosebnaizkušnjaintegriranjateorijeizbire(TI),nakaterijeutemeljenaRT,vrazvijanjekakovostilastnihodnosovinživljenjskihprakskotrdečanitprisotnaskozicelotenprocesizobraževanja–najmanj250ur.Potekakotprvoosebnoraziskovanje(samorefleksija,osebnaanaliza,sodelovalnasamopresojainzavedanjesebe)terpreverjanjeidejteorijeizbirevlastnemživljenju.

Od2.do5.letnikaudeležencipridobivajoosebnoizkušnjoterapijekotklientivučnisituaciji,tojevokviruigranjavlog,nakateresepripravijoskoziposebenpostopekvživljanjavproblemskesituacije,kisicernisonjihoveosebne,sepavanjelahkoosebnovživijo.Avtentičnostklientajenamreč na drugi strani ključnega pomena tudi za avtentičnost terapevta, odnos je stvarnejši,terapevtpaimavigrivlogtakovečmožnostizarazvijanjeodnosainapliciranjeteorijeizbireprivodenjupogovora.Od3.do5. letnikajeudeležencemizobraževanjaomogočenaizkušnjaindividualneučneterapijezizkušenimpsihoterapevtomvpristopuRT.Osebnoučnoizkušnjoterapijesiudeležencipridobijotudivokviruterapevtskeskupine(t.i.skupineTI),insicerv4.letniku,kijenamenjendelusskupinami,njihovemuvodenjuinskupinskipsihoterapijiinjovodiizkušenpsihoterapevtvpristopuRT.«J.Bras(2008:osebnakomunikacija)

»Logoterapijaalieksistencialnaanalizajeusmerjenavpomoččlovekupriiskanjuinuresni­čevanju smiselnega doživljanja in delovanja v običajni vsakdanjosti v trenutkih blaginje inobilja,pravtakopatudivtrenutkihrešljiveinnerešljivetragikeintežav.Tausmeritevjeosnovanjenemetodikepriterapijičloveškihtežavinstisk,paliativnipomočivneozdravljiviboleznihali nerešljivi tragiki kakor tudi pri preventivi patologije pri posamezniku, družini in drugihskupinahalivskupnosti.Logoterapevtskoinantropohigienskodelojevednoosredotočenonarealnesmiselnemožnostivsedanjemtrenutku,pričemerstapomembnadvaenakovrednadeladelovnegaokvira:človekovepretekleizkušnjeinnjegovevizijezaprihodnost.

VtemkontekstujeElisabethLukasrazvilaprogramenoletneosebneizkušnjeinučneterapijepri štiriletnem logoterapevtskem usposabljanju. Program je sestavljen na zgoraj navedenihizhodiščih,takodasoštirjemeseciposvečenilogoterapevtskemupredelovanjulastnepreteklosti,sledi človekova sedanja situacija,nato jenavrsti štirimesečnapredelava smiselnečlovekoveusmeritvevprihodnostvsedozadnjestopnje.Programseposvečaosebnimpsihičnihdanostih,enakovrednopaupoštevatudisocialneineksistencialne,sajjeučnaenotaprvegamesecasvetpredzačetkommojegaživljenja,kolikordoločačlovekovoživljenje,doživljanjeinravnanje,zadnjaenotapasvetpočlovekovismrti,kolikorbospremenjenznjegovimživljenjem,doživljanjeminravnanjem.«J.Ramovš(2008:osebnakomunikacija)

»Učnaterapijajevizobraževanjuizintegrativne relacijske psihoterapijeosrednjegapomena.Namenjenajeintegracijipsihoterapevtainomogoča:

­prepoznavanjelastnihnerazrešenihvsebinpridelusklienti;­integracijopsihoterapevtovihodcepljenihdelovsebe;

Učna terapija

31

­ modelno učenje psihoterapije in zmožnost spoznavanja, kako terapija deluje z vidikaklienta;

­integracijoosebneizkušnjeinteorije.Poteka v obliki redne individualne psihoterapije (najmanj 150 ur) in obliki izkustvenega

delavskupini(karvključujeskupinskopsihoterapijo,procesneskupine,individualnoterapijovskupiniindelovtrojkah:klient,terapevt,opazovalec).

Ker v Sloveniji primanjkuje integrativnih psihoterapevtov, poteka učna terapija v okvirusorodnihrelacijskoinintegrativnousmerjenih,šol–gestalt,integrativnagestalt,TAinpsiho­analitične terapije.Relacijskipristopgledana terapevta inklientakotnasistemrecipročnegavzajemnegavpliva,karzahtevaodterapevtakapacitetozaprepoznavanjelastnihnerazrešenihvsebin in stalno spremljanje kvalitete terapevtske alianse. Integrativne šole pa še posebejupoštevajodelostransferjeminkontratransferjem.«M.Žvelc(2008:osebnakomunikacija)

»Enaodznačilnostipsihoterapevtskegadelavsistemskem pristopuje,daimadvojnifokus.Edenjenametodahdela,drugipanaprocesu,karmeddrugimpomeni,dajefokusna»tukajinsedaj«ternaprihodnosti(kakonaprejvsmerirešitev),četudiobravnavamooz.govorimoopreteklosti.Pritemsopomembniodnositakoznotrajklientskegasistemakotmedterapevtominklientskimsistemom.Iztegarazlogaimamotudivprocesuizobraževanjadvojnifokus:edenjenaprenašanjuznanja(konceptualnoučenje,učenjeveščininspretnosti),drugipanatem,dapomagamoedukantuozaveščatilastnoosebno(so)udeleženostvprocesuučenjaindelasklienti,karpočnemoodsamegazačetkaizobraževanjaskoziizkušnjeprocesa»tukajinsedaj«,sajbotokasnejenjegovatemeljnaterapevtskadrža.

Doosebneizkušnjevokvirunašegaizobraževanjazasistemskipristopedukantiprihajajovrazličnihkontekstih:navelikihtridnevnihseminarjih,seminarjuzapare,naminiseminarjih,koudeležencidelajonasebivokvirutrojk,vokvirusupervizijevživo.Ktemunameravamovnaslednjifazirazvojanašegaizobraževanjadodatišeizkušnjolastnegaterapevtskegaprocesa,ko je posameznik vključen v individualno, partnersko, družinsko ali skupinsko sistemskopsihoterapijo.Tooblikobipoimenovaliučnaterapija.«M.Kačič(2008:osebnakomunikacija)

»Učna terapija je v modelu izobraževanja v relacijski družinski terapiji opredeljena kot osebnaizkušnja,kištudentupomaga,dapospešisvojprocesosebnegazorenja,potrebnegazaterapevtskodelo.Zagotovi, da se študent zavedaosebnevpletenosti vprocesu terapije, ki joizvaja,insvojegaprispevkavtemprocesuterjetosposobenustreznoobvladovati.Prepletenaje s procesom izobraževanja, t. j. osvajanjemnovih teoretičnih znanj in povezovanjem teh zdogajanjemnapraktičnihtreningih,kipotekajovmanjšihzaprtihskupinahinspecifičnioblikiigrevlog.

Vloga klienta postavlja pred študenta možnost predelave osebnih zapletov in ovir zaosebnostnorast,soočasezodkrivanjeminspredelavolastneganotranjepsihičnegadogajanja,učizavedanja,prepoznavanjainubesedenjarazličnih(pogostoodcepljenih)čutenj,mislitertelesnihsenzacij.Prinaša izzivpristnosti in ranljivosti, vnjej se sooča s terapevtovim razumevanjemoz.nerazumevanjem,stežavamiporočanjaosvojemnotranjepsihičnemdogajanjuitd.Vvlogiterapevtapaseštudentvvarnemokoljuučiterapevtskihveščin,doživljanemočinnegotovostzačetnika,prejemapovratnoinformacijoučiteljevinklienta.Igravlogsezaključizrefleksijo.Obsegtakšneoblikeučneterapijeje250ur,razporejenihskozidveleti.«ZdruženjezakonskihindružinskihterapevtovSlovenije(2008:osebnakomunikacija)

»DovzpostavitvefakultetnegaštudijapsihoterapijevSlovenijijeprocesedukacijeizglobin­sko psi ho loškega psihoterapevtskega pristopapotekalpodokriljemSlovenskegadruštvazaglobin­skopsihološkopsihoterapijo(SDGP).VzačetkujepotekalvsodelovanjuzedukatorjiizNemčijeinNizozemske,kasnejepazedukatorjiizNemčijeinSlovenije.Globinskopsihološkapsihotera­pijavključujepsihodinamskepsihoterapevtskemetode,psihoanalitičneinteraktivneintelesnoorientiranemetodedela.Učnaterapijapotekatako,daedukantiskoziosebnoizkušnjopsiho­

Romana Kebe

32

terapevtskegaprocesaspoznavajoprobleme,ki izvirajoiznevrotičnihkonfliktov, travmatskihdoživetij in primanjkljajev iz različnih obdobij osebnostnega razvoja, tudi iz predverbalnegain prenatalnega obdobja.Obravnava vse tisto, kar vpliva na trenutno življenjsko situacijo insimbolno doživljanje na osebni in odnosni ravni, s spremljajočo psihično in psihosomatskoproblematiko.Terapevtskiprocesjeizkustvenoučenjenatelesni,psihološki,socialniinduhovniravni.Izkušnjapovezanostivokviruindividualneterapijeinterapevtskeskupinejepodlagazaspoznavanjeinrazrešitevosebnostnihinodnosnihtežavvrealnemživljenju.Znanjeouporabirazličnihpsihoterapevtskihtehnik,kijihzdružujeglobinskopsihološkipsihoterapevtskipristopvpostopkuobravnave,omogočacelostnoobravnavoemocionalnihvsebininosebnostnestrukture.Celotenprocesedukacijevnazivglobinskopsihološkipsihoterapevttraja9letingasestavlja:3letaosebneizkušnjevskupiniinindividualnipsihoterapiji(600ur),3letaučneterapije(trening),poudarek je na treningu terapevtskih metod in tehnik ter spoznavanju teoretičnih modelovtelesno orientiranega psihodinamskega pristopa, spoznavanju metanivoja lastnega procesainprocesadrugihvskupini(900ur)in3letaasistencevterapevtskiskupiniinsupervidiranapraksavindividualniterapiji(nadaljnjaosebnaizkušnja,teorijainpraksa)(900ur).«L.Pečjak(2008:osebnakomunikacija)

ZaključekVsipsihoterapevtskipristopisestrinjajo,dajeučnaterapijakottretjisteberpsihoterapevtskega

izobraževanjaključnegapomenavprocesupostajanjakompetentnipsihoterapevt.Poudarekjepredvsemnanaslednjihvidikih:

­Terapevtskiodnosmedučnimterapevtominklientom,kislednjemuomogočaozaveščanjelastnepsihičnedinamikeinnjenovlogovinterpersonalnihodnosih.Doberterapevtskiodnos,kitemeljinatoplini,empatijiinneizbežni»človeškosti«terapevtaterklienta(Daw,2007:228),jezdravilen.ČesepovrnemoklegendioParsifalu,jetoprostor,vkateremseklientlahkosrečastemnimbratomoz.svojosencoinpričneprocesintegracije.Topomeniosebnostnoinduhovnozorenjeklientadotakšnemere,dajedovoljdoberterapevtvstrokovneminetičnemsmislu.

­Spoznavanjemetodintehnikpsihoterapevtskegadela.Različnipristopisorazvilirazličnemetodedela,kitemeljijonafilozofskihinteoretičnihosnovahrazumevanja,kajčlovekjeinkakopridedospremembe.Učnaterapijajevtemprimerupriložnostizkusitinasvojikožidoločenemetode,kijihboklientvvlogiterapevtauporabljalnasvojihklientih.Včasihsezgodi,daklientopraviučnoterapijovsvojempristopu,potempagreizzanimanjaalipapotrebekterapevtudrugačnegapristopa, neredkopsihoanalitične.Nekateri učni terapevti (Bertok,Žvelc) klientevzpodbudijo,dasipridobijodoločenoštevilouručneterapijetudivdrugihsorodnihpristopih.Kriterijjekvalitetnapsihoterapijainnelenjihovpristop.Pomembnovlogoigratudidejstvo,dajevSlovenijivnekaterihpristopihpremaloučnihterapevtov,dabipokrilipotrebonaraščajočegaštevilaštudentov,kipaseboizletavletosamoševečala.

­Trajanjeučneterapijeskozicelotenprocespsihoterapevtskegaizobraževanjaomogočaštu­dentusprotnorazreševanjeinboljcelostnorazumevanjeintrapersonalneininterpersonalnedina­mike,šeposebejkonfliktnihsituacij.Toprispevatudikpoglobljenimdružabnimodnosommedštudentiinjimdajeobčutekpripadnostiinpoklicneidentitete.□

LiteraturaBellows, K. (2007). Psychotherapists’ personal psychotherapy and its perceived influence on clinical

practice.Bulletin of the Menninger Clinic, 71 (3),204–228.Bohak,J.(2003).Smopsihoanalitikispecies,kijenatem,daizumre?Zbornik prispevkov: Kompetentni

psihoterapevt,Rogla2003.Maribor:Slovenskakrovnazvezazapsihoterapijo.Clarke,L.(2001).Parzival and the stone from heaven.London:HarperCollingsPublishers.Daw, B., Joseph, S. (2007). Qualified therapists’ experience of personal therapy. Counselling and

Učna terapija

33

Psychotherapy Research, 7 (4), 227–232.Murphy,D.(2005).Aqualitativestudyintotheexperienceofmandatorypersonaltherapyduringtraining.

Counselling and Psychotherapy Research, 5 (1),27–32.Zerbetto,R.,Tantam,D.(2001).SEPT3:WhatpsychotherapyisavailableinEurope?European Journal of

Psychotherapy, Counselling and Health, 4 (3),397–405.

34

Marjeta M. RITCHIE*Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

Ključne besede:self,kognitivno­vedenjskaterapija,schematerapija,posttraumatskastresnamotnja

Povzetek:Shema­usmerjenpristopvkognitivnovedenjskipsihoterapijipomenirazvijanjedinamičnegainsočutnegaodnosapsihoterapevtadoklienta.Namenpristopajepomagatiklientudosečiinohranjatinajbolj­šepsihofizičnodelovanjeinzdravje.Sočutenpristop,kotavtentičnočloveškodejanje,terapevtizražasko­zi kvalitete sočutja, kompetentnosti, vestnega ravnanja, zaupanja in zavezanosti.V shema­usmerjenempristopuvkognitivnovedenjskipsihoterapijijepoudareknakogniciji,afektuinvedenjuznamenom,daseponovnoojačajoinpovečajoviri,spomočjokaterihseosebnostklientavpsihoterapijiredefinira.Modelshemapsihoterapijepredpostavlja,daseshemerazvijejokotrezultatnapačnevzgojealinezadovoljenihključnihčustvenihpotrebvotroštvu.Vnjemjeosemnajstmočnihinškodljivihshem,kijihrazvrstimovpetshemoz.področij:prekinitevinzavrnitev,motnjeavtonomijeindelovanja,motnjemeja,usmerjenostvdrugegainpretiranačuječnostterzavrtost.Obgrožnjirazvijeosebnosttrimožneneprilagojenestileveden­ja:prekomernokompenzacijo,izogibanjeinpredajo.Shematerapijaimatrifaze:intervju,edukacijoinspre­membo.Ciljshemausmerjenegapristopavkognitivno­vedenjskipsihoterapijijepreusmeritiklientovsamo­destruktivniprocestako,dasamprepoznazgodnjeneprilagojeneshemeinjihpopraviterstempreprečinadaljnjaizkrivljanjain/alifragmentacijo.

Schema-Focused Approach to Cognitive Behavioral PsychotherapyKey words: self,cognitive­behavioraltherapy,schematherapy,post­traumaticstressdisorder

Abstract:Idefineschema­focusedapproachtocognitivebehavioralpsychotherapypracticeasadynamic,caring,helpingrelationshipinwhichapsychotherapistassiststheclientinachievingandmaintainingopti-malfunctioningandhealth.Caring,anauthentichumanactionisexpressedthroughattributesofcompas-sion,competence,conscience,confidence,andcommitment.Theschema­focusedapproach tocognitivebehavioralpsychotherapyfocusesoncognition,affect,andbehaviorinanattempttoincreasetheresourcesuponwhichtheselfdrawsintheprocessofredefiningitselfinpsychotherapy.Theschemapsychotherapymodelpostulatesthatschemasdevelopasaresultoftoxicupbringingorunmetcoreemotionalneedsinchildhood.Inthismodel,18possibledamagingandpowerfulschemasgroupedintofiveschemadomains(Disconnection andRejection, ImpairedAutonomy andPerformance, ImpairedLimits,Other­Directed-ness,andOvervigilanceandInhibition)emerge. Inresponse toa threat theselfdevelops threepossiblemaladaptiveschemacopingstylesofsurrender,avoidance,andovercompensation.Theschematherapyhasthreephases:theAssessment,theEducation,andtheChange.Thegoalofschema­focusedapproachtocognitivebehavioralpsychotherapy is to reverse theclient’s self­destructiveprocessbyenabling theindividualtorecognizetheearlymaladaptiveschemasandtocorrectthem,preventingfurtherdistortionsand/orfragmentation.

Psychotherapy with the Reference to Self

Psychotherapy, as a human science, is concernedwith the experience of human beings inrelationtohealthandillness.Humanexperienceisshapedbyhistory,relationships,politics,

socialstructure,genderandculture.Psychotherapists areconcernedwithhowtheseperspectivesshapetheactionsandreactionsofhumanbeings.Psychotherapy seekstomaximizetheclients’strengths,assetsandpotentials,aswellascontributetotheirqualityoflife.

Psychologicalliteratureissaturatedwithreferencestothe self.Arandomsamplingofsomerecenttitlesrelativeto“self”,includesVittorioGuidano(1991)The Self in the Process;StevenandSybilWolin(1993)The Resilient Self;JohnKing­FarlowandSeanO’Connell(1988)Self-Conflict and Self Healing;RoyBaumister(1991)Escaping the Self;RebecccaCurtis(1991)The Relational Self; andGerritGlas(2006)Person, personality, self and identity: A philosophically informed conceptual analysis.*MARJETA M. RITCHIE, DR. SCI., SPEC. KLIN. PSIH., PSIHOTERAPEVTKA

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

35

What Constitutes Self?Theterm“self”hasbeendefinedinvariousways.HallandLindzey(1957)delineateselfasa“process”whichcontrolsbehaviourandadjustment, includingsuchmentalactivitiesasthinking,rememberingandperceiving.Epstein(1990)positsthateachper-sonpossessesassumptiveconstructsabout the self and theworld.Hehypothesizes thateachpersonstructuresapersonal theoryofreality(composedofaself theoryandaworld theory)whichservesfourbasicfunctions:(a)maintenanceofbalancebetweenpleasureandpain;(b)as-similationofnewinformation(reality);(c)preservationofpositiveself­esteem;and(d)supportofrelatedness(theneedtobeincontactwithothers).

Epstein(1990)furtherdefinesthreefundamentalbeliefsthatmakeupapersonaltheoryofrealityas:(a)theworldiskindandsourceofhappiness,(b)theworldismeaningfulandcontrol-lable,and(c)theselfisworthy.Janoff­Bulman’s(1985)threebasicassumptionsabouttheselfandtheworldarecongruentwithEpstein(1990)hypothesis.Janoff­Bulman’s(1985)supposi-tionisthat(a)theselfisvulnerable,(b)theworldiscomprehensibleandmeaningful,and(c)theselfisviewedpositively.

Rogers(1951)arguesthathumanbehaviourisgovernedprimarilybyeachindividual’ssenseofself,or“self­concept”—whichanimalslack.Both,heandMaslow(1954),maintainthattofullyunderstandpeople’sbehaviour,psychotherapistmust take into account the fundamentalhumandrivetowardpersonalgrowth.Theyassertthatpeoplehaveabasicneedtocontinuetoevolveashumanbeingsandtofulfiltheirpotentials.Theselfalsomediatestheindividual’sinter-actionwiththeenvironment.Meaningisafunctionofhowapersonconstruestheenvironmentasaresultofinteractionwithsurroundings(Blumer,1969).Itistheverysystemofcognitive­af-fectivemake­upaboutpersonalselfthatdeterminesandcreatesthemeaningoftheindividual’sexperience(Markus&Nurius,1986).

Selfcanalsobedefinedasthecompositeofbeliefsandfeelingsanindividualholdsaboutoneselfatagiventime.Thesebeliefsandfeelingsareprimarilyformedfromourperceptionsandourinterpretationofothers’reactions.Theydirectourbehaviour(Driever,1976).However,Glas(2006)professesthatselfcannotbereducedoridentifiedasasetoffunctions,capacitiesormentalstatessinceselfwillremaintoexistasamystery.

Ibelievetheperceptionofself—whatwethinkofas‘I’,‘me’,or‘myself’—isavitalpartofthehumanexperience.Noconstruct,atleastatthetheoreticallevel,issointegraltothehumanbeingasthe“self­concept”.Thoughtsmaybereorganizedandacteduponbyfurtherthoughtinmuchthesamewaysasourexperienceismodifiedbynewinputsfromthephysicalorsocialenvironments.

Theoretical OrientationCognitive Model of Processing Information: Schema. Mytheoreticalpositionisthatbehav-

ioriscausedbybothbiologicalandsocialfactors;andpersonalityandadjustmentarebasedoninteractionbetweenbothbiologicalandenvironmentalfactors(Gentry&Kobasa,1984).Inanygivensituation,howanindividualdiscriminatesbetweenrelevantandirrelevantinformationisbasedonanddictatedbyrules.Theserules,situation­specificpatternsofinformation­processing,arecalledschemas.Whatisofinterestisnotthecognitionbutthemoreelusivemeaningthatweassigntoagivenevent.

Thisinformation­processingmodel,thatIespouse,hasbeenpopularinexperimentalcogni-tivepsychologyforsomeyears.Inmakingashiftfromanearlyassociationisticsuppositiontoamoreconstructivisticperspective, theconceptofschemaemerged.Itpostulatesthatseveralunconsciouscognitiveprocessesoperateonbothincomingandstoredinformation.Iassertthatthisconceptofschemaisimportantinthecognitivemodelbecauseitexplainsthemechanismofdistortedperceptions(cognitiveerrors)thatleadstopsychopathology.Asindividualsinteractwiththeirenvironment,distortionsmayoccurthroughselectiveattention,inappropriateclassifi-

Marjeta M. Ritchie

36

cationofevents,idiosyncraticstorageofinformation,and/orinaccurateretrievalfrommemory.Thoughtsmaybereshapedandreorganizedandacteduponbyfurtherthoughtinmuchthe

samewaysasourexperience ismodifiedbynewinputs fromthephysicalorsocialenviron-ments.“Thereisconstantrestructuringofmaterial;memoryisneversimplyaprocessofpassivestorage”(Singer,1987,p.108).Cognitivetheoriesalsoassumethatsomeattitudes,beliefs,orpatternsof informationaremorecentralor self­oriented thanothersand, therefore,aremorelikelytoevokecomplexaffectiveresponses.Ourwaysofknowingtheworldareintrinsicallyboundupwithourwaysoffeeling(Rychlak,1981;Zajonc,1980).

Therearevaryingdefinitionsofa schemaI regardas important. (1)Segal (1988)definesschemaasanorganizedclusterofknowledge,composedoftheelementsofpastreactionsandexperience(aboutaparticularobjectorsequenceofevents)guidingsubsequentperceptionandevaluation.(2)Markus(1977)explainsself­schemataas“cognitivegeneralizationabouttheself,derivedfrompastexperiencethatorganizesandguidestheprocessingofself­relatedinformationintheindividual’ssocialexperiences”(p.63).(3)Young(1990)describesschemaas“anex-tremelystableandenduringpatternofthinkingdevelopedduringchildhood...importantbeliefsaboutoneselfandtheenvironmentwhichtheindividualacceptswithoutquestion”(p.70).

IparticularlyembraceYoung’s(1990)interpretationofschemasasthemes,learnedataveryyoungage,whichoperatetointerpretnewinformationinwaysthatarecongruentwiththeex-periences.With the passage of time, schemas are reinforced.Life events trigger the schemathatactivatesautomaticthoughtsleadingtoemotionalandbehavioraldischarge(Epstein,1990).Schemas,informationprocessingskills,arethentemplatesthatorganizeandstructureourreality(Lassen,1992;Lassen&Elliott,1993).—Insummary,Idefineaschemaasacognitiverepre-sentationofone’sexperiences,whichservesanindividualincontinuallyconstructinghisorhercurrentperceptionofevents.

Pathology.Ourschemamaybeadaptiveormaladaptive.Themaladaptiveschemaisshapedbysystematiccognitivedistortion,asthecontentofautomaticthoughtstemsfromanunderly-ingschema(Collard,2004).Errorsincognitiondistortdatafromtheintrinsicorextrinsicworld,whichfurthermodifytheindividual’sperceptionofreality.Theseearlymaladaptiveschemasofemotionaldisturbancesarecharacterizedbyanindividual’sunconditionedbeliefabouthim/her-selfinrelationtotheenvironmentandareinfluencedbythecognitivedistortions(negativein-terpretationsandpredictions)ofeverydayevents(Young,1990).—Insummary,themaladaptiveschemasareself­perpetuating,dysfunctional,activatedbytheenvironment,tiedtoahighlevelofaffect,andareinfluencedbyearlyexperiences.Maladaptivebehaviorsdevelopasaresponsetodysfunctionalschemas.

Young,KloskoandWeishaar(2003)categorizemaladaptiveschemasintermsofDiscon-nectionandRejection,ImpairedAutonomyandPerformance,ImpairedLimits,Other­Directed-ness,andOvervigilanceandInhibitiondomains.Theseschemasfunctionbythreemaladaptivecopingstyles/survivalprocesses:surrender,avoidance,andovercompensation,thatexertpower-fulinfluenceonourbehaviortoinsuretheirexistence.

Atthecognitivelevelanindividualfosterstheprocessofschema surrender throughcogni-tivefiltering(informationisacceptedastrue)andself­defeatingbehaviors(whichperpetuatetheschemabyacceptance,complianceandpassivity).

Anindividualdevelopsschema avoidance,anautomaticprocessforavoidingeitherthetrig-gering of the schema, or the experience of affect connectedwith the schema.An individualmayexperiencecognitiveavoidance(theautomaticattempttoblockthoughtsthatmighttriggertheschema),affectiveavoidance(blockingfeelingsthatmightunleashschema),andbehavioralavoidance(avoidanceofreal­lifesituationsthatmightevokeschema).Theseprocessesofemo-tional/affectiveorcognitiveavoidancecanbeautomaticorvoluntarybutareevokedtopreventthinkingaboutdisturbingeventorfeelingextremelypainfulemotion.Thisprocesscanalsobe

Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

37

describedasaversiveconditioning(Young,1990).Anindividualexhibitsschemaovercompensationwhenadoptingacognitiveandbehavioral

styleoppositetothatwhichisexpected,inanattempttohavehis/herneedsmetand/ortochal-lengehis/herschemas(Young,1990).Overcompensationdevelopsasmeansofescapefromthesenseofhelplessnessandvulnerabilityandservestohelpindividualcopewithcorefeelingsofemotionaldeprivationanddefectiveness(Young,et.al,2003).

Schema Approach to Psychotherapeutic Change Process. Young’s(1990)psychotherapeuticapproachendeavors toassistpeople toovercomeemotionalproblemsbycorrectingdistortedconceptualizationsanddysfunctionalbeliefsunderlyingthesecognitionswhichdirectbehavior.Schematherapyincorporatescognitive­behavioral therapy,Gestalt therapy,attachment theoryandobjectrelations(Young,2005).

Cognitive­behavioral psychotherapy (Schema­focused approach) is my psychotherapy ofchoicebecauseIacceptitssuppositionsthataffectandbehaviorareprimarilydeterminedbythewaywestructureourworld.

Thepsychotherapyconsistsofchangingnegativeinterpretationsandnegativepredictions;inotherwords,itconsistsofchangingmaladaptiveschemas.Apsychotherapisthelpsaclientrestructurehis/her thinkingbyweakening theEarlyMaladaptiveSchemas,whichprevent re-buildingclient’shealthyself.Overtimemomenttomomentthetherapyproceedsthroughnotmutuallyexclusivestagesof(a)bondingandemotionalregulations,(b)schemamodechange,and(c)individuation(Young,2005).

Thestepsintherapeuticprocess:1.Anallianceisformedbetweenthetherapistandthehealthyselfoftheclientagainstthe

maladaptiveschema.Thetherapistbondsandestablishestrustwiththeclient.2.Comprehensiveassessmentisconductedtoidentifywhichschemasaremostimportantin

client’spsychologicalmake­up.Atherapist,whileconductinganassessmentandobtaininginfor-mationregardingrecentevents,isalert,whilediscussingclient’slifehistory,forpatterns/themesrelatedtoschema

3.ClientiseducatedaboutschemaswiththehelpofaSchemaQuestionnaire.TheSchemaQuestionnaireisassignedtotheclientashomeworkassignmentduringthesecondsession.Thisquestionnaireservesasaguidetoidentifyclientspecificmaladaptiveschemawithinaffectivedomain,cognitiverealm,andbehavioralfunctioning.Italsoprovesasausefultooltodirecttheprocessoftherapy.

4.Schemas are elicited in a number ofways during the sessions.To assess how schemaareplayedoutLassenandElliott(1993)suggestreviewinglife/developmentalhistorytoattainmemories(i.e.,”fatherignoredme”,forexample,denotesabandonmentschema);resortingtoimagery(i.e.,”closeyoureyesandtellmethefirstimagefromyourchildhoodthatcomestoyourmind”)andanalyzingdreamswhichtendtovalidatetheearlymaladaptiveschemas.

5.Schemasurrenderbehavior,schemaavoidancebehavior,andschemaovercompensationbehaviorsareidentifiedandconfronted.

6.Primary,secondary,andassociatedschemasaredistinguished.7.Thecoreschemasaretargetedforthechangeprocess.Theclientisassistedtotransferthe

workinsessiontooutsideliving.8.Inthefinalstageofindividualizationtheclientdevelopsasecuresenseofselfandisem-

poweredtoliveahealthyandsatisfyinglife.Psychotherapist’s Interventions. The four categories of techniques, to be used toweaken

client’sschemas,are:emotive,interpersonal,cognitive,andbehavioral.Emotive Technique en-couragesaclienttoexpresstheemotionalcontentofthedysfunctionalschema(themoreoftenthefeelingisexpressed,thegreaterthedistancefromtheschema).Interpersonal Techniques are thosewhereschemasthroughclient’sinteractionwithotherscanbeexposed.Atherapist­client

Marjeta M. Ritchie

38

dyadserves thispurpose.Cognitive Techniques highlightandchallengetheschema­cognitivedistortions.Behavioral Techniques encourage theclient tochangebehavioralpatterns so thatschemamaladaptivebehaviorsarereducedandhealthycopingresponsesarestrengthened.

Psychotherapeutic Change Outcome: The Assimilation Model. My conceptualization ofevaluatingtheprocessofpsychotherapeuticchangedrawsontheworksofPiaget(1969),Rogers(1951),andStiles,Barkham,Shapiro,andFirth­Cozens(1992).Theassimilationmodelpurportsasystematicsequenceofchangesintheclient’scognitivestructure,aschema,thatoccurduringthetherapist­clientinteractions.Stilesetal.(1992)refertotheassimilationcontinuumwherebyaclientgraduallyassimilatesaproblematicexperience into itssystemofassociations thoughpredictablestages.Duringthesestagesaschemaisbeingwardedoff,isenteringawarenessasunwantedthoughts,isbecomingclarifiedasaproblem,isattainingunderstandingandinsight,iscontributingtoadaptivechanges,andfinallyitisbeingmasteredandintegratedintoevery-daylife.Inotherwords,thestagesofassimilationare:wardedoff,unwantedthoughts,vagueawareness,problemstatement/clarification,understanding/insight,application/workingthrough,problemsolution,andmastery.Furthermore,Stilesetal.(1992)specifythatinassimilatinganexperience,theencounteralsopassesthoughthesequenceandspectrumofaffectivereactionsfromacutepaintojoyfulmastery.

Beck,Rush,Shaw,andEmery(1979)andHorowitz(1991)incorporatetheroleofuncon-scious experience under the term “schema” in the cognitive­behavioral approach to psycho-therapy.Theirpostulatesblendwithmypremisethatfromtheendlessboundsofexternalinflu-encesandthedepthsoftheinnerworldemergecrucialaspectsoftheself.Toukmanian(1990)schema­basedinformationprocessingconceptmodelonclientchangespecifiesthathowclientsexpressthemselvesduringthepsychotherapyrevealsthatallclientssharecommonperceptualprocessingcharacteristicsdespiteoftheirmanydifferences.Consequently,thedynamicactivi-tiesofhumanmindsuggestthattheselfisnotmerelythecenterandthecircumferenceofthepsyche,butisalsoaprocess—theprocessofintegratingandsynthesizingdisparate,unconsciouselementsintoconsciousandunconsciousentities.

Inordertoillustratetheprocessofidentifyingandchangingschemas,Iwillpresentaclientcasestudy.

Psychotherapeutic AssessmentName:WayneWood(Alias)Date of Birth:May06,1962Sex:MaleDate of Evaluation:June2,9,16,23,2007Date of Report:June30,2007Marital Status:MarriedOccupation:Pilot(Captain)

Referral Source:B.Rob,MD(Alias)Suicide Risk:YesSource and Reason for Referral: Captain WoodwasreferredfortherapybyBillRob,his family medical doctor, who reportedthatCaptainWoodhasbeensufferingfrommooddisorder.

Psycho­socialHistory1.History of Present Problems. CaptainWoodreportsthathewaswellandabletofunction

inhisprofessionasapilotofmidsizeandheavyjetsuntilthespringof2005.AtthattimehewasappointedasDirectorofSafetyforNationAir.OnJuly11,2005therewasamajorcrashinSaudiArabiaofNationAirwith200deadpeople.Withintwentyfourhours,CaptainWoodwasonthescenehelpingtofindthecauseoftheaccidentwhichwascausedbyamechanicalfailure(theairlineused“cheap”worn­outtires).Hewasprofoundlyshakenbythatexperience.Somethreeweekslaterontheplanehomehefoundhimselftobefearfullyanxiousandhewasweepingonthisflighthomeasapassenger.Soonafterwardsheflewagainaspilotbuthefoundhimselfprogressivelymoreandmorefearfulofflying.HedidpoorlyoncheckridesandbyNovember

Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

39

ofthatyearhedidpoorlyinasimulatorride.Inthefallof2006,oneyearlater,hecouldnotpassnewtrainingonthe757.CaptainWoodexplainsthathehadanumberofsignificantpsychologi-calsymptomsatthattime.Hewasexperiencingvividandintenserecallofeventsfromthecrash,suchas,siftingthroughtherubbleoftheplane(thathehadknownandflown)andfindingdeadbodiesandpartsofpeople.Sincethenhehashadnightmaresandintrusivememoriesoftheseevents;hehasviolentemotionalreactions,particularlytosenseofsmells,suchassmellingabarbecue,whichrecallstheeventofburningbodies.

AsCaptainWoodwasexperiencingpsychologicalsymptomshewasinvolvedwithinun-pleasantpoliticalargumentswithhissuperiorsoverthecausesandsequelofthecrash.AftertheaccidenthewasdebriefedbyDr.Muffet(alias)whohelpedhimunderstandwhathewasexperi-encing.However,CaptainWood,whohasalwayspridedhimselfonbeingsupremelyincontrolofhimself,couldnotbelievethathisfeelingswerenotundercontrol;norcouldhecomprehendthathedidnothaveasmuchpoliticalpowerashehadthought.Heattemptedtoplaceblamewhereblamewasdue(NationAir)butfoundhimselfinthemidstofthemassivecover­upbytheairlineandhewasmadetobeascape­goat.Thisresultedinbeing“blackballed”leadingtoCaptainWoodexperiencingonerejectionafteranother.

2.Psychological and Psychiatric History. Priortotheairplanecrashin2005CaptainWooddeniesanypreviousexperienceofdepressivedisordernoristhereanyfamilyhistoryofsuchillness.

3.Family History.CaptainWoodwasborninEdmonton,theonlysonofhisbiologicalfatherandmother.Hisfatherdiedwhenhewasaboutsixmonthold.Withinayearhismotherremarriedandgavebirthtotwosons.HersecondhusbandwasanRCMPflyingofficerwhosoonmovedtoAirCanadawherehebecameacaptain.Heretiredafterthirtyyearsofservicewiththatcom-pany.ThoughCaptainWoodstatesthathischildhoodwasverygood,hedescribeshisfatherasverystrong,distant,insensitive,emotionallyabsent,aspilotsoftenare.CaptainWoodidealizedhimandstrovetomeethisfather’sdemandstobe“theverybest.”Hefeelshiseffortspaidoffbecauseeverynowandthenhisfatherwouldacknowledgehisaccomplishmentsandwouldsaythathewaspleased.Bycontrast,CaptainWoodwasveryclosetohismotherandtwoyoungersiblings.Theonlymajorjoltinhislifesurfacedatagetwelvewhenhewastoldofhisbiologicalfather’sdeathandthefacthewashisfather’sneveradoptedstepchild.

4.Personal/Developmental History:a)Prenatal and birth occurrences:Uneventful.b)Physical and medical problems/injuries:None.c)Developmental milestones: Unremarkable.d)Emotional difficulties in childhood: Noenuresis,tempertantrums,ornightmares.e)School experience:CaptainWooddidwellinschoolandwasverygoodinsports.Infact,

hehadevencontemplatedtoregisterforadegreeinaPhysicalEducationatuniversity.However,heenjoyedflyingmoreandthroughanAirCadetscholarshipobtainedhispilot’slicense(again,inanattempttoshowhisfatherthatheisworthyofhisloveandrecognition).

f) Social development and adjustment (including legal matters): Normal.g) Ethnic and/or religious influence: None.h) Sexual experience: Currentlyexperienceslowsexualdrive.i) Occupational history:CaptainWoodstartedingroundcrewatAirCanadawhenhewas

inhis20’s.AftereighteenyearsofservicewithAirCanada,hehadleftairlinetojoinWardairwherehe achievedon­goingpromotions, including captaincy.However, in oneyearWardairwentbankrupt,which,CaptainWoodstates:“Effectivelypulledtherugoutfromundermyfeet.”ForthefirsttimeCaptainWoodbegantofeelinsecureabouthiscareerandhisposition.FromthedefunctWardair,CaptainWoodwenttoNationAirin1991whereheachievedrapidpromotionsaswell.FromLinePilothewaspromotedtoCheckPilotandthantoChiefofSafety,theposition

Marjeta M. Ritchie

40

heachievedjustbeforetheSaudiArabiacrash.Forpasttwoyearshehashelpedhiswifemanagedoughnutshop.

j) Marital status and adjustment: CaptainWoodstatesthathehasalwayshadgoodrelationswithwomen.Hestated,“Iwasalwaysverysureofmyself.”Hemarriedatageeighteen.Thismarriagelastedonlysixmonthsanditwasfollowedbyafiveyearcommon­lawrelationship.Currentlyheisinamarriagewhichhaslastedforthepasttwelveyears.Therearetwosonsfromthismarriageandonestepdaughterfromhiswife’sfirstmarriage.

Mental Status5. Appearance. CaptainWood appears as a tall, distinguished lookingman.Hepresents

himselfasanunhappy,prematurelyoldmanoffortytwowithgrayhair,apaleface,andawor-riedexpression.Helooksdepressedandsad.

6. Personality. CaptainWoodexhibitscooperative,sensitive,andrespectfulpersonalitypat-tern.Heisorientedtotime,place,andname.Thereisnodisorderofthoughtformorcontent(i.e.,nohallucinations,delusions,loosenessofassociation).

7. Behavioral Functioning. He feelsoverlyalert, jumpy, ‘likeafirecracker’.Heappearstense.Hehadlost40lbsimmediatelyaftertheplanecrashaccident.Hestartleseasily.Hehasagoodapproachtotesting.Hisspeechisfluid,fluent,emotional,slowandcareful.Astheinter-viewprogressed,hebecameprogressivelymoreanimatedandleanedforwardinhischair,hisspeechbecamequickerandhisfacebrighter.Heevensmiledoccasionally.Hedescribedvegeta-tivesignsofdepression.

8. Intellectual and Cognitive Functioning. CaptainWood is preoccupiedwith being “letdown”.Hestateshecantrustnoonealthoughhecommunicatesopenlyandanswersalltheques-tionsfreely.Hedescribespoorconcentration,avoidanceofpeopleandsenseofalossofcontroloverhisinabilitytofunctionmoreeffectively.Particularly,lossofcontrolisaverythreateningand distressing feeling for him. Intelligence is above average.His judgment and insight arewithinacceptablelimits.

9. Affective Expression. CaptainWood feelsashamed,unhappy,andoverall, sad.Hede-scribeshimselfbeinglabilewithhisemotionsupanddownandfeelingattimessuddenintenseanger.

10.Self-Perception: Heexperienceshimselfasweak,unappreciated,havingnoconfidence.11.Interpersonal Conduct: CaptainWoodispolite,frankandcooperative.12.Assessment Instruments and Evaluative Procedures: Clinical Interview,MentalStatus

Evaluation, MMPI­2, Young Schema­Questionnaire, and Mood Disorders Assessment Tool(BeckDepressionInventory).

TheresultsofMMPI­2arevalid.Theyshowahighdegreeofturmoilandconfusion.Thetestindicatesthatheistellingthetruth.HehasanunusuallylowKscoreof30.Thisscoreischaracteristicofpeoplewhotendtobeverycriticalofthemselvesandothersandwhoareself­dissatisfied,ineffectual,sociallyconformingandrelativelycomplianttoauthority.Heisclearlynotmalingering.

Thepersonalityscalesshowaclear1,8score.Thisindicatesanxiety,depressionandoverallinhibition.Typically suchpeople report cynicaloutlook toward life, agitation, tenseness, andjumpinessaswellasinabilitytoconcentrateandconfusedthinking.Theytendtobeinefficientcarryingoutresponsibilities.Theyoftenpresentthemselveswithphysical illnessandsomaticcomplaintswhile they resist psychological interpretations of problems.These people greatlyfearlossofcontrol,tendtoexpressthemselvesdirectly,theycanbeirritableandresentfulwhenthreatened,theytendtobeoversensitiveandrathersuspiciousofothersmotivationsandactionstheytendtoberatherdistantinterpersonallybecausetheyfeelvulnerable.

Clinical interview combinedwith psychodiagnostic tests provided enough information toruleourNarcissisticPersonalitytraits,Malingering,andAnxietyDisorder(elevatedScalesHs

Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

41

andPascoresonMMPI­2).BeckDepressionInventory:Scoreof45isindicativeofseverede-pressivemood.SchemaQuestionnaire:Highscoresonlackofindividuation,unlovability,loss,emotionaldeprivation,failure,andunrelentingstandards.Thefindingsreflectedonpsychodi-agnostictestingcertainlybearoutandreinforcethefunctionalevaluation(clinicalfinding)ofCaptainWoodduringtheclinicalinterview.

14.Formulation (DSM IV):Axis I: PostTraumaticStressDisorder(chronic),CodeNo:309.81(RuleoutAnxietyDis-

ordersandMalingering)Axis II: Nodiagnosis,narcissisticpersonalityfeatures,CodeNo:V71.09Axis III: NoneAxis IV: Psychosocial andEnvironmental Problems:Occupational, (plane crash; sex dif-

ficulties,argumentswithspouse,changeofresidence,workinginadough­nutshop)Axis V: GlobalAssessmentofFunctioning,Current:50,highestlevelinpastyear:50,(eri-

ousimpairmentinoccupationalfunctioning–unabletoflyasapilot)15. Impressions. CaptainWoodissufferingaverysignificantposttraumaticstressdisorder

precipitateddirectlybytheconditionsofhisworkplace,specificallythecrashofajetforwhosesafetyhewasheldresponsiblein2005.Inaddition,CaptainWoodalsoexhibitssignificantde-pressivesymptoms(asevidencedbyhisweightloss,lossoflibido,inabilitytoconcentrate,lossofhopeandsuicidalideation,thathedidvolunteer,whichreflectsasignificantdepressiveepi-sode).Themainreasonforhislossofhopeisthathehasatremendousfearofflyingandflyingisthecenterofhispersonaluniverse.Asaresult,heistotallyincapableofpursuinghiscareeraspilot.

16. Summary and Recommendations. ThereisnodoubtthatCaptainWoodisstillsufferingfromasignificantposttraumaticstressdisorderprecipitatedbyhisinvolvementintheaccidentatJedda.Hehassymptomsevolvingaroundrelievingtheevent.Inaddition,heexperiencesin-creasedarousalandalienation.Thesethreeclassesofsymptoms(re­experience,avoidance,andincreasedarousal)meetdiagnosticcriteriaforPTSD.Furthermore,becauseoftheplanecrash,hefeelsisolated,alienatedfromhiswife,hischildren,andhispeers.Asaresultheisincapableofpursuinghiscareerasapilot.Allthefailuresandrejectionsduringhisflyingcareerfurtherfueltheposttraumaticstressdisorder.

17. Treatment Management Plan:a) Goals treatment/management:

(i) Resolve post­traumatic stress disorder (assimilate the experience into personaltheoryofreality)

(ii) Restorehisbeliefthatheisworthyhumanbeing(alterthesenseofhelplessnessandimprovelevelofselfesteem);

(ii) Improverelatednessandrelationshipswithothers;(iii)Restorehissenseofconfidenceintohiscompetence;(iv)Alterhisunreasonableexpectationsofself;and(v) Providehopethatlifecanbemeaningful.

b) Methods of intervention:Schema­FocusedApproach(CognitiveBehavioralTherapy).c) Anticipated length of treatment/management: 30Sessions

An Illustrative Example of Schema Driven Behaviors and InterventionsTherapyGoalforJuly14,20071.Changenegativeinterpretations(notlovedbyhisstep­daughter)andnegativepredictions

(Iamafailureunlessshelovesme)oftheschemadrivenbehavioralprocesses.Earlyschematobealtered:Domain:DisconnectionandRejectionPrimary Schema:EmotionalDeprivationexperiencedfromhisstep­fatherandnowmain-

Marjeta M. Ritchie

42

tainedbyhisstep­daughter,Leslie­Anne.Associated Schema:(1)Abandonment/Loss,(2)Socialisolation/Alienation,(3)Unrelenting

Standards2.Strengthen adaptive behaviors (will have amutual relationshipwith his step­daughter,

withequalgiveandtake).

A. Supporting Evidence. Throughouthislife,Waynefeltthathecouldneverobtainhisfa-ther’slove,affection,andrecognition.Hestates:“Praisewasearnedandreluctantlygiven.”

B. Presumed Origin of Schema. Wayne’s fatherdiedwhenhewas6monthsold.Hewasneveradoptedbyhisstep­father.Waynewasnottolduntilage12thathis“father”wasnothisbiologicalfather,whoWayneidolized.

C. Schema-Driven Behavioral Process(1) Schema Surrender. Waynepursueshisstep­daughter,Leslie­Annwhoisnotemotion-

allyavailabletohim(ortoanyotherperson).Therefore“rejection”andthefeelingofaban-donmentbyhisstep­daughterareconstant.

(2) Schema Overcompensation Behavior. WaynedemandsthatLeslie­Anngiveshimat-tention.Hecontinuouslyfollowsher,sitsnexttoher,orsleepsonthefloorofherroom(inordertobeclosetoher)orasksherquestionswhensheisquiet.

(3) Schema Avoidance Behavior. Wayne avoids intimacywith hiswife.He hasmanyargumentswithherwhichmakeheremotionallywithdrawfromhim.D. Schemas Interactions. ThemoreWaynepursuesLeslie­Anne(abandonment/lossschema),

thelesshisneedsforconnectednesswithheraremet,andthemorehefeelsalienatedfromher(socialisolationschema).

E. Schema Change Strategies:(1)EmotiveTechniques

­Continuetoexpresspainfulexperiences/emotionstothepsychotherapist.­Haveimaginarydialoguewithfather.

(2)InterpersonalTechniques­ContinuewithsupportivealliancebetweenthetherapistandWayne.­Bekindertothewife(donotstartafight)sothatthedaughterwouldnotfeelshehastoprotectthemother.

(3)BehavioralTechniques­Walkawayfromtriangle(daughter­father­motherwheredaughteractslikeaRes-cuer,wifelikeaVictimandWayneendsupbeingPersecutor).­DonotaskaquestionofLeslie­AnnwhenWayneknowsthatsheisnotinterestedintalking.­DonotfollowLeslie­Annaround.­Donotgointoherroomunlessasked.

(4)CognitiveTechniques­Continuetoidentifydysfunctionalthoughtsandconsiderevidenceforandagainstthem.Confront and challenge schema­driven conduct by verbalizing the evidenceagainsttheschema.­Begintoletgoofthefather’sinfluencebybeingacceptingofhimasapersonwithhumanfrailties.­Begintoacceptthathisfatherwasnotcapableofbeingthereforhim.

Progress Notes and Termination (December 23, 2007). Wayneattended27sessions.OnDe-cember23,2007RotterIncompleteSentenceBlank­AdultFormwas(RISB)administered.TheRISBresultsindicateCaptainWood’scompleteassimilationofearlymaladaptiveschemas.Theproblematicfeelingoffailureandselfblamefortheplaneaccidenthadbeenfullyassimilated.

Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

43

EarlyMaladaptiveSchema(i.e.,othersfailedhim,inparticularhisfather)weresynthesizedandincorporatedintoemotionalandbehavioralchange.CaptainWoodwasabletospecifythat“Myfatherwasagoodmanwithmanyweaknesses”(RISBitem35).CaptainWoodisonceagainpursuingflyingcareer.–Closefileifnocontactin3months.

DiscussionIidentifywithcognitive­behavioralschemafocusedtherapybecauseitoffersanintegrative

approach for treating challenging and treatment resistant patients. Schema focused treatmentapproachfocusesoncognition,affect,orbehaviorinanattempttoincreasetheresourcesuponwhich theselfdraws in theprocessof redefining itself in therapy.Thegoal is to reverse theclient’sself­destructiveprocessbyenablingtheindividual torecognizetheearlymaladaptiveschemasandtocorrectthem,preventingfurtherdistortionsand/orfragmentation.

Muchresearchhasbeenconductedoneffectivenessofschema­focusedcognitivepsycho-therapy. Stiles et al. (1992) report successwith individuals seeking psychotherapy at differ-entphasesoftheirproblemformulation,insight,orapplicationrequiringsystematicsequenceofschematherapeutictechniquesapplications.Forster(1996)notessuccessfultreatmentusingschemaapproachtotreatment.Thisisinaccordancewithothercasestudiesreportingtheeffec-tivenessofconsideringschemastherapy.

Insummary,myphilosophyofpsychotherapy,asahelpingprofessionisthatanyspeculationabouthowthe“mind”worksmustbeinaccordancewiththeobservablebehaviorofpeopleintheirnatural/culturalsettings.Inabroadsense,myhelpingtheories(cognitive­behavioralpsy-chotherapy–SchemaFocusedApproach)emphasizecopingtechniques,individual’sadaptationto personal renewal or critical life experiences (or chronic illness), and self­responsibility inrecoveryprocessorpromotionofwellness.Mygoalistoassistindividualsin(a)expandingtheirawarenesstoeffectivelydealwithissuesthatobstructstheircurrentfunctioning,(b)regainingcontrolovertheirlifesituations,and(c)resolvingpainandsufferingwhichkeepsthemfromexperiencinglifeandmovingtowardgrowthandenhancement.□

ReferencesAlba,J.W.,&Hasher,L.(1983).Ismemorysemantic? Psychological Bulletin, 93,207­231.AmericanPsychiatricAssociation.(1994). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (4thed.).

Washington,DC:Author.Baumeister,R.F.(1991).Escaping the self: Alcoholism, spirituality, masochism, and other flights from the

burden of selfhood.NewYork:BasicBooks.Beck,A., Rush,A. J., Shaw,B. F.,&Emery,G. (1979).Cognitive therapy of depression. NewYork:

Guilford.Blatt,S.J.&Maroudas,C.(1992).Convergencesofpsychodynamicandcognitive­behaviouraltheoriesof

depression.Psychoanalytic Psychology, 9,157­190.Blumer,H. (1969).Symbolic interactionism: Perspective and method. EnglewoodCliffs,NJ: Prentice­

Hall.Campbell,R.J.(1989).Psychiatric dictionary (6thed.).NewYork:OxfordUniversityPress.Chesney,A.P.,&Gentry,W.D.(1982).Psychosocialfactorsmediatinghealthrisk:Abalancedperspective.

Preventative Medicine, 11, 612­617.Collard,P.(2004).InterviewwithJeffreyYoung:reinventingyourlifethroughschematherapy.Counselling

Psychology Quarterly, 17,1­11.Curtis,R.C.(1991).The relational self. NewYork:TheGuilfordPress.Driever,M.J.(1976).Theoryofself­concept.InC.Roy(Ed.),An adaptation model.EnglewoodCliffs,

NJ:Prentice­Hall.Epstein,S.(1990).Beliefsandsymptomsinmaladaptiveresolutionsofthetraumaticneurosis.InD.Ozer,

Marjeta M. Ritchie

44

J.M.Healy&A.J.Stewart(Eds.),Perspectives on personality, Vol.3.London:JessicaKingsley.Foster,F.(1996).Schema­focusedbriefcognitivepsychotherapy.The Behavior Therapist, 19,65­73.Gentry,W.D.,&Kobasa,S.C.O. (1984).Social andpsychological resourcesmediating stress­illness

relationshipinhumans.InW.D.Gentry(Ed.),Handbook of behavioural medicine(pp.87­116).NewYork:TheGuilfordPress.

Glas,G. (2006).Person, personality, self and identity:Aphilosophically informedconceptual analysis.Journal of Personality Disorders, 20, 126­138.

Guidano,V.F.(1991).The self in the process.NewYork:GuilfordPress.Hall,C.S.&Lindzey,G.(1957).Theories of personality. NewYork:Wiley.Horowitz, M. J. (1991). Person schemas. In M. Horowitz Ed.), Person schemas and maladaptive

interpersonal patterns.Chicago:TheUniversityofChicagoPress.Janoff­Bulman, R. (1985).The aftermath of victimization: Rebuilding shattered assumptions. InC. R.

Rigley(Ed.), Trauma and its wake: The study and treatment of post-traumatic stress disorder.NewYork:Brunner/Mazel.

King­Farlow, J. & O’Connell (1988). Self-conflict and self-healing. New York: University Press ofAmerica.

Lassen,M.(1992,July).Cognitive behavioural tract.PaperpresentedattheSummerSessionSeminaroftheFieldingInstitute,Raleigh,NC.

Lassen,M.,&Elliott,C.(1993,July).Schema polarities.PaperpresentedattheSummerSessionSeminaroftheFieldingInstitute,Danvers,MA.

Markus,H.,&Nurius,P.(1986).Possibleselves.American Psychologist, 41,954­969.Maslow,A.(1954).Motivation and personality.NewYork:Harper&Row.Piaget, J. (1969).Piaget’s theory of intellectual development: An introduction. Englewood Cliffs, NJ:

Prentice­Hall.Rogers,C.(1951).Client-centered therapy.Boston:HoughtonMufflin.Rychlak,J.(1981).Logical learningtheory:Propositions,corollaries,andresearchevidence.Journal of

Personality and Social Psychology, 40, 731­749.Singer,J.L.(1987).Privateexperienceandpublicaction:Thestudyofongoingconsciousthought.InJ.

Aronoff,A.I.Rabin,&R.A.Zucker(Eds.),The emergence of personality.NewYork:Springer.Stiles,W. B., Barkham,M., Shapiro, D.A.,& Firth­Cozens, J. (1992). Treatment order and thematic

continuitybetweencontrastingpsychotherapies:Exploringanimplicationoftheassimilationmodel. Psychotherapy Research, 2,112­124.

Toukmanian, S. G. (1990). A schema­based information processing perspective on client change inexperientialpsychotherapy.InM.G.Lictaer,J.Rombauts,&R.v.Bolen(Eds.),Client-centered and experiential psychotherapy in the nineties.(pp.310­326).Leuven,Belgium:LeuvenUniversityPress.

Wolin,S.J.&Wolin,S.(1993).The resilient self.NewYork:VillardBooks.Young,J.(1990). Cognitive psychotherapy for personality disorders: A schema-focused approach.Sarasota,

FL:Practitioner’sResourceExchange.Young, J. (2005). Schema­focused cognitive therapy and the case ofMs.S. Journal of Psychotherapy

Integration, 15,115­126.Young,J.,Klosko,J.S.,&Weishaar,M.E.(2003).Schema Therapy: A practitioner’s guide.NewYork:The

GuilfordPress.Zajonc,R.B.(1980).Feelingandthinking:Preferencesneednointerferences. American Psychologist, 35,

151­175.

Shema-usmerjen pristop v kognitivno-vedenjski psihoterapiji

45

46

Hilarion G. PETZOLD* Johanna SIEPER** Jože KOCIPER***Volja, nevrobiologija in psihoterapija

Ključne besede:volja,svoboda,kreativnost,psihoterapijavolje

Povzetek:Vzačetkuleta2008staizšlidvenoviknjigiovolji inpsihoterapiji,kistajihskupajssode-lavciizdalaH.G.PetzoldinJ.Sieper.Nekajletprej(2001in2004)jeizšlonekajknjigovolji,kjerpašenisobilaupoštevanaspoznanjanevroznanosti.Prevedenastapredgovoraizobehnajnovejšihknjig.—Deloje zamišljenokotdvojnaknjiga.Prvagovorio teoretičnih temeljnihvprašanjih,ki seukvarjajo s temovoljekottakeinnjenimrazumevanjemvpsihoterapiji,natoslediproblem»usklajenosti«vterapevtskemodnosu in v problemu odnosa »duše in telesa« oziroma telesa, duše in duha (Petzold 2007).To je biltudiizbirnikriterijzaavtorjetemeintekste.—Drugaknjigaseukvarjaspraktičnimiinzmetodološkimivprašanji,kakoravnatizvoljovpsihoterapiji,injeusmerjenanakliničnopraktičnoterapijovoljeinraz-vojavoljevsalutogenetičnemsmislu.Natopredstavljamoudejanjanje inpovezavozustvarjalnostjo,kioznačujevedenjeljudiskozievolucijoinvkliničnipraksi,kijeistočasnoumetnostinterapija(Petzold,Orth2007).Vterapijinastopajotemevolje,svobodeinkreativnosti.Obeknjigiselahkoberetatudisamos-tojno.—Upamo,dabostatidveknjigivzpodbudilipogovornapsihoterapevtskempodročjuovprašanjihvolje,svobodnegahotenjainvoljevkliničnemkontekstu,indabiprebudilizanimanjenevroznanstvenikovterdialogmedpsihologijo,filozofijoinnevrobiologijo.Željaavtorjevje,dabisepsihoterapevtizačelivečukvarjatizvprašanjivolje,hotenjainsvobodevterapevtskipraksiindabiuporabljaliučinkovitemetodezadelosproblemivolje.

Will, Neurobiology and PsychotherapyKey words:will,freedomandcreativity,psychotherapyofwill

Summary: Inthebeginningof2008twonewbooksaboutwillandpsychotherapywerepublished.TheywerewrittenbyH.G.Petzold,J.Sieperandtheirassociates.Althoughacoupleofyearsearlier(2001and2004),somebooksaboutwillhavebeenpublished,theydidnotcovertheascertainmentsofneuroscience.Prefacestobothbooksaretranslated.—Bothbookscanbeconsideredasone.Thefirstonefocusesonfun-damentaltheoreticalissues,thatdealwithwillanditsunderstandinginpsychotherapy.Thenitcoverstheproblemof“fit”inatherapeuticrelationship.Secondly,ifconsiderstheproblemofrelationship“bodyandsoul”andbody,soulandspiritrespectively(Petzold2007).—However,thesecondbookdealswithpracti-calandmethodologicalquestions,firstly,howtodealwithwillinpsychotherapy.Itisorientedonclinicallypractical therapyofwilldevelopmentinsalutogeneticalsense.Thenwepresentactivityandconnectionwithcreativity,thatdepictspeople’sbehaviourthroughevolutionandinclinicalpracticethatisatthesametimeartandtherapy(Petzold,Orth2007).Intherapywecanfindthemesofwill,freedomandcreativity. Bothbookscanalsobereadedseparately.—Wehopethatthesebookswillencouragepsychotherapiststodebateaboutquestionsofwill­freevolitionandwillinclinicalsense­andtoawaketheinterestofneu-roscientistsandthedialoguebetweenpsychology,philosophyandneurobiology.Thewishoftheauthorsis, thatpsychotherapistsstartdealingmorewithquestionsofwill,volitionandfreedomintherapeuticalpracticeandtouseeffectivemethodsforworkwithproblemsofwill.

Predgovor k 1. knjigi: Med svobodo in določenostjoHilarion G. Petzold / Johanna Sieper (Ur..)(2008) Der Wille, die Neurobiologie und die Psycho-therapie, Bd. I: Zwischen Freiheit und Determination 331 strani, 12 poglavij., str. 7-15.

Omejitveindejanjaprisile,kinedovolijoosebnegaizražanjavoljevrazličnihskupnostih,družinialinadelovnemmestu,povzročajokonflikte,ustvarjajo»socialnistres«tervodijok

odporuinagresivnosti.Česetakšenrepresivennačinnadaljuje,nastaneobčuteknemoči,motnjealitudibolezni.Ljudjenimajovečvrokahsvojegaživljenja,izgubijo»prostorkontrole«innisovečučinkoviti(Bandura1969),doživljajoizgubo»osebnesuverenosti«(Petzold2004).Posledi-

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

*HILARION G. PETZOLD, PROF. DR. SCI., PSIHOTERAPEVT. EVROPSKA AKADEMIJA ZA PSIHOSOCIALNO ZDRAVJE, DüSSELDORF/HüCKESWAGEN**JOHANNA SIEPER, DR. SCI., PSIHOTERAPEVTKA. ***PREVEDEL IN PRILAGODIL.

47

categaso»naučenanemoč«,oslabljenobčuteksamospoštovanja,pasivnostinštevilnemotnje.Potiskanjepotreb,želja(kijihmotivirajopotrebe)innamenovvoljepovzročastres,napetostinvelikopripomoreknastankurazličnihobolenj,kijihpovzročastres.Vpsihoterapiji,sociotera-pijiintelesniterapijiseukvarjamozvsemtem.Negledenato,izkaterepsihoterapevskesmerigledamonapsihopatologijo,pridemozmerajdoteorijeostresu.Mati,kiodpoveduje,oče,kijeprevečoster,podobeizpsihoanalitičnegapodročja,ustvarjatastres.Tudinapačnakomunikacijavdružinskihsistemihvodidostresa.Izražanje voljeinuresničevanjenamenovinciljevjeome-jenoalicelokaznovanointakoseprostorkontrole(locusofcontrol)določaodzunaj,delovanjevoljepaomejuje.Znevrobiološkeperspektiveugotavljamo,datanačinpovzročaobremenjujočestresnodoživljanje,utirijosenapačnenevrološkepotiindisfunkcionalnestrategijerazbremeni-tve,zavirapaseustreznovedenjeinustvarjalnoreševanjeproblemov.Takoustvarjenivzorciinobvladovalnimehanizmiobičajnonisozadostniprirazvojnihnalogah,obvladovanjuživljenjainuresničevanjupotencialov.Intakozopetnanovonastajajotežave,trpljenjeinmotnje.Tepos-tanejotakomočnoutirjene,dajihnaporzavestne voljenezmorevečuspešnoobvladovati,kajtimedtemutirjanjemsepojavi»drugačnohotenje«:nanovonaučenivzorci,navade,utirjenipo-tekivnevrološkihpovezavah,drugačninevrotransmiterskiprocesi.Kočlovekrazvijepsihičnoalipsihosomatskoobolenjestakimimočnoutirjenimivzorci,mulahkopomagasamopsihološkoinnevroznanstvenostrokovnosvetovanjeinobravnava.Samotomulahkopokažepotiinnačine,kakolahkoteregulacijeučinkovitozavreinjihspremeni,ustvarjanovepotiterznovapridobinazajmoč svoje volje.Takolahkoučinkovitejšeinustreznejeobvladujesvoježivljenjeinuresni­čuježivljenjskecilje.Takšnoterapevtskodelojemogoče,čeobstajaobojestranskaodločenostinpripravljenostzasodelovanje.Za terapevtskozvezo jenujnaodločitev inpripravljenostzasodelovanjevterapevtskemdogovoru,torejvključitevvolje.Pri uspešni terapiji se nikakor ne moremo odpovedati volji.

Voljajepomembnanaosrednjihpodročjihčloveškegaživljenja,osebnegarazvoja,socialne-gaindelovnegaokolja.Gledetegasesevedavsistrinjamo.Zaraditegabimoralabitivoljatudiosrednjatemapsihoterapije.Postavljamotorejvprašanje,zakajtemavoljetakodolgonibilainšezmerajnivospredju.Voljanipostalapredmetrazvojnihteorijintudivterapevtskipraksinimanobenegaizrazitegapomena.Kakojelahkonastalatakšna»kolektivnaslepapega«napsihotera-pevtskempodročju,nimožnorazložitisamonanivojuteoretičnegadiskurza,temvečsemorajoterapevtiozreti tudi samivase,čeproblemuvoljenisoposvečalidovoljpozornosti.Odgovornatoizjemnointeresantnovprašanjejeonstranracionalizacijingalahkonajdemovlastnibio-grafiji,podrugistranipatudivkolektivnihdiskurzihpsihoterapijekotpoklica»strokovnjakovzaduševnost«inrazmišljanjihsorodnihznanosti(npr.psihologija,biologija,medicina,sociolo-gija).Obtemjetrebaupoštevatitudidružbenotradicijoindružbenodnosdoduševnihbolezni.Odgovornatovprašanje jepovezans temamimoči,nemoči,prisile,prevlade,določenosti in svobode.

Gledenaosrednjovlogovoljevcelotnemkontekstujepravzapravčudno,kakodolgojebilatemavoljevpsihoterapijispregledana.Vokviru»integrativneterapije«smotakovpraksika-kortudivkonceptihinmetodahterapijezmerajpoudarjalipomenvolje in hotenja.Zaraditegasejepojavilavsevečjamotivacijainnamen,karpomenitudivoljo,dabiseteoretičnoglobljeukvarjalistemovolje.Vvečrazmišljanjihinpredhodnihiskanjihsmoseodločili(decision),daselotimotetematike.Tojebilnašcilj.Udejanili(conversion)smotaprojektinbilinatovrstoletob temstalnoangažirani invztrajali (persistence).Tavztrajnost sevedazahtevadoločenomoč volje. Odločitev, udejanjenje in vztrajanjesotribistvenapodročjadejavnostivolje.Vpsi-hoterapijijezelomaloliteratureotejtemi.Obstajajosamostarejšadelazmejnihpodročij:R.Assagioli,O.Rank,R.May,I.D.Yalom.Potrebenjetorejnovizačetek.Takojvzačetkunamjebilojasno,dajetakšnopočetjemožnosamointerdisciplinarno.Leta2001jebilaizdanaprvaknjiga,kiseukvarjastemovoljezvidikafilozofije,psihologije,pedagogike,teologijeinpsiho-

Hilarion G. Petzold Johanna Sieper

48

terapije(Petzold2001).Vnadaljnjiraziskavismopregledalistališčavelikihpsihoterapevtskihšolovprašanjuvoljeodpsihoanalizeinglobinskepsihologijeprekohumanističnopsihološkihpostopkovvsedovedenjsketerapije,sistemskegainintegrativnegapristopa.Publikacijaotemivolje,kipresegaposameznešole,predstavljazapletenopionirskodelo(Petzold,Sieper2004).Pritemsejepokazalo,davečinašolnimaspecifičnegastališčadotemevoljeinhotenja.Avtorjiposameznihprispevkovsonaredilinekakšnotemeljnodeloizpredhodnegaznanja,predstavterkonceptov.Bistvenovprašanjeo»svobodnivolji«jebilopritemobčasnoizpuščenoalipasamonakazano.Iztehknjigjerazvidno,dajebilaosrednjatemazelodolgozanemarjenaindabotre-baševelikodelavpsihoterapevtskempoklicu,daseteluknjezapolnijo.Predvsemjevzbujalopozornostto,darazeneneizjemeninobedenodavtorjevpokazalnanevroznanstvenepovezaveinliteraturo.Tojebilrazlog,dasmoseodločiliizdatidvojnoknjigoosvobodni volji in hotenju, kjersoobjavljenitudičlankiiznevroznanostiinnevroznanstvenoorientiranihpristopov,kisopomembnizapsihoterapijoinpsihoterapevtskodelozvoljo.

Ta tema jedobilašedodatnoaktualnost,ker je togibanjepostalopomembno tudinapo-dročjupsihoterapije.Psihoterapijasejezačelaodpiratinevroznanostim(Petzold,VanBeck,VanderHof1994,Petzold2002,Grawe2004,Schiepek2003).Izkristaliziralosejespoznanje,daukvarjanje s psihoterapijo pomeni spreminjanje možganov (Grawe2004).Takšnostališčepo-trebujenekajčasa,daseuveljavi,trebagajeinterpretiratiinseonjempogovarjati,pridobitijetrebapovezavezdosedanjimpsihoterapevtskimdelom.Trebajepostavitivprašanjeoodnosumed»subjektominmožgani«(Schuh2006).Azačetkisonarejeni.Temavoljejeponovnonašlapozornostvpsihologijiinraziskavah,karimaposledicetudizapsihoterapijo.

Vprašanjeo»svobodnivolji«jepritemsamoedenodpredmetovtakšnegapoliloga.Čepravjetemavoljeizjemnopomembna,papogovornikakornemorebitiomejensamonanjo.Klini­čnapomembnostvoljelahkostopivozadje,čejopovežemozvprašanjemsvobode,karjetrebavsekakorpreprečiti.»Aliimamosvobodnovoljoaline?«»Kakodalečsmodeterminirani?«Tavprašanjaindiskusijevzvezistemsovjavnostizelopopularne(Mayer2007).Selektivnosepogovarjamoo spoznanjihnevroznanosti.Filozofi,psihologi innevrobiologi imajoognjevitepogovoreotem.Vsakdanjirazumodgovarjanatovprašanjespogledomnavsakdanjepostavlja-njeciljevinuresničevanjeciljev,preprostostjoinenopomenskostjo:»Vsekakorja,nekateriveč,nekaterimanj.«Zapacientejetovprašanjepogostoakademskointudimarsikateremupraktikuvterapijisezdipodobno.Zanjihpasepostavljajodrugavprašanjaovolji,kisozakontekstte-rapijeizjemnopomembna:»Alibopacientuuspelo,daopustisvojeodvisniškovedenje?«,»Aliimadovoljmoči,volje,dapremagasvojestrahove?«,»Alibopotejdepresijiponovnozmogelpritidosposobnostiodločanjaindoseganjaciljev,kijopotrebujevsvojivodstvenipoziciji?«,»Alibonašelmoč,daserešiiztegadestruktivnegaodnosa?«,»Boozdravelaliboostalvsvo-jemregresivnemumiku?«…Vprašanjaovoljiinhotenjunaszmerajznovapeljejonazajktemi»svobodnevolje«.

Vtemkontekstumedkliničnopraktičnimivprašanji,nevrobiološkimiinfilozofskimiteme-ljismotudizasnovalitodeloovolji,sčimersevpsihoterapijiukvarjamoževrstolet.Todelonaszmerajznovanavdihuje,nesamozato,kertrenutnopotekaživadiskusijaotehvprašanjih,temvečtudizato,kerjeprišlodovečjegazavedanjaoznanstveneminkliničnempomenuvoljeinhotenja.Vsetopoudarjaosnovnopraktičnospoznanje:V psihoterapevtskem delu se ne zgodi ničesar brez volje pacienta oz. pacientke, niti pravno veljavna privolitev na podlagi informira­nega soglasja. ničesar se ne zgodi brez volje za dobro skupno sodelovanje med terapevtom in pacientom.

Temeljnipogojzaterapevtskiuspehjedoseganjeskupnemotivacije,namenov,naporovinhotenjatakopacientakotterapevtazaponovnoozdravitev,rešitevproblemovinobvladovanjerazvojnihnalog.

»Terapevtskiodnos«sevmnogihsmerehterapijepredstavljakotnajpomembnejšiučinkoviti

Volja, nevrobiologija in psihoterapija

49

dejavnikvpsihoterapiji.Psihoterapevtske raziskave so tonespecifičnopotrdile.Nespecifičnozato,kersoobtempotrebnešedrugepotencialneanalizeotem,kajpomenidoberterapevtskiodnos.Alijetovresnicivečkotdobermedčloveškiodnos(Martens,Petzold1998)?Inkajjebistvenasestavinatega?Pritemjepotrebnonatančnoopazovanjedogajanjavodnosu.Dobroujemanjealiskladnostjetisto,kardelaterapevtskiodnosučinkovit.Volitivnopsihološkorazmi­šljanjekaže,dajevtemusklajevanjunujnakoordinacijaskupnevolje,kiomogočazdravljenje.Zapiskiseans,kiopisujejodobroskupnodelo,žeponekajsrečanjihnapovedujejoterapevtskiuspeh(Petzoldinsodelavci2000,Steffan2002).Breztakšneusklajeneinsinhronizirane volje v odnosih,kjerniodpora,nesodelovanja,disfunkcionalnegareagiranja,senezgodiničesar.Kjernenajdemodobreterapevtskezveze,jeterapijaobsojenananeuspeh.Inkajjevtakšnizvezibi-stveno? Skupno sodelovanje volje!Vglobinskopsihološkiparadigmisesstranipacientazahtevavoljazaodpiranjeobremenjujočihbiografskihizkušenj,sstraniterapevtapavolja,datejzgodbiprisluhne,jorazumeinskupajspacientompredeluje.Vtakoimenovanihumanističnopsiholo-škiparadigmijepotrebnavoljatakopacientakotterapevta,dasepodatanaintenzivnoodnosnoizkušnjo,kikotizkušnjazaupanjaodpiranovemožnostidoživljanjaindelovanja.Vvedenjskokognitivniorientacijipacientpotrebujevoljoobkonkretnihvedenjskoterapevtskihpostopkih,daopravljavajeintreningsamopotrjevanjaalipagrevnapornoizkušnjoizpostavljanjadražljajupriobravnavistrahu,prisilealitravmatskihobremenitev.Vnoviintegracijskiparadigmi,kijozastopatudiintegrativnaterapija,temovolje naredimo za predmet dela na sebi, tako da pacient zavestnoinčimboljsvobodno in suvernosprejmeodločitevzaterapevtskoskupnodelo.Paci-entapodpiramopritem,davztrajavodločitviinohranivoljodoskupnegadela.Mnogipacientiimajopremalosposobnostiodločanja(decision),močiudejanjanja(conversion)terzmožnostivztrajanja(persistence),karsoosrednjekvalitetevolje.Mnogisoimelizlomljenovoljoalipasobiliprisiljenivpodreditev.Tosobilizanjihpatogenidejavniki,kisezaraditegavterapevtskisituacijinebismeliponoviti.Pritemgrepogostozasituacije»totalnihinštitucij«(bolnišnica,dom),kjerobstajajostrukturiraneprisile.Zodpiranjemprocesovodločanja,zvključevanjemtersuverenimodločanjemdobipacientmoč inopogumljanje („empowerment“),dazačuti lastneimpulzevoljeinizpeljesvojeodločitve,daskupajsterapevtomdoločiinizdelanačrt,danaj-detaskupnovoljo.Tojezačetekobravnavekotskupne poti hotenjanaprostorukontrole(„locusofcontrol“),področjurazpolaganjaindoločanja,kisesedajskupaj upravlja.Procesekrmilimovzajemno,kjerkolijetomožno(sevedamejopritempredstavljaakutnapsihozaalidemenca).Pritemselahkoustvarjamotivacija in namen,karpomeniodločitveinvztrajnostvoljezapo-trebnepostopkegledenaindikacijoinsituacijo.Vintegrativniusmeritvigrezavečkotza»com-pliance«(sodelovanje,pripravljenost)invečkotinformiranosoglasje.Pacientnajbiizkustvenodoživelvoljo,zakaterolahkostojissvojocelotnoosebnostjotudikotsuverenpravnisubjektinkotdržavljan.

Inkajpomeni»onthebrainlevel«,nanivojunevrobiologije?Ustanoviteljmodernenevrop-sihologijeAleksanderR.Luriadojemavoljokotfunkcijocelotnihmožganov,karpomenicelo-tneosebeinnelekotnekoposamičnofunkcijo.Voljajeenaodsposobnosti,skaterorazpolagačloveškisubjekt.Voljasevsvojihzavestnih in izvenzavestnihprocesihopiranaprefrontalneproceserazumainmišljenjainsečustvenokrepivdejanjihvolje.Z»vajamivolje«lahkovoljokrepimo.Tukajsedogajaenakokotprivsakidrugimožganskifunkciji,kojouporabljamo,jovzdržujemo.Kojeneuporabljamo,postanešibkejšainslabi.»Vajevolje«sotakosterapevtske-gavidikaizjemnegapomena.

Alijevoljasvobodna?Pritemmoramonajprejpojasnitipojemsvobode(Steinworth1994,Walde2006).Vnajširšemsmislusvobode,kotjopojmujenemškiidealizem,voljapravgotovonisvobodna.Evolucijskobiološkiprocesi,kijihprehodimov„mezokozmosu“(Vollmer2008,vprviknjigi),imajosvojeomejitve(Vuketits2008–vprviknjigi).Tudiokolniživljenjskipogoji,hkaterimspadahotenjedrugihljudi,soomejujoči(Schlimme2008,vprviknjigi).Obolenja,ki

Hilarion G. Petzold Johanna Sieper

50

voljoomejujejokotnpr.prisilnemotnje,pravtakopredstavljajomeje(Wedekind,Huter2008,vdrugiknjigi).Inkakomajhniotroci?Njihomejujevoljastarševinmarsikajdrugega.Vokvirihtehdeterminizmovnašegahotenja razpolagamoz omejeno stopnjo svobode.Skozi izkušnjessaboinzdrugimivživljenjulahkozdelomnalastnisuverenosti(Petzold,Orth1998)terzoseb-niminskolektivnimraziskovanjeminspoznavanjemsvobodoširimo.Prostor»dovoljsvobo­dnegahotenja«,dovolj,kerjebiloinjedovolj,daseuspešnopotrjujemovevoluciji,lahkotakozasubjektkotzaskupinesubjektovširimo.Vtemjeenabistvenihrazvojnihnalog(Havighurst1948)odraslegaživljenja,kijolahkopodpirapsihoterapija.

To so stališča, ki jih z različnimi poudarki zastopajo smeri kompatibilizma, epifenome-nalizma inepistemičnega libertalizma (Walde2006) invsaka imazasedovoljdobre razloge.Spoznanjanevrobiologijenenasprotujejotemvidikom(Walde2006),kajtinjihovo»branje«in»razlaganje«kažerazličnevidikeinpozicije.Vdanašnjemtrenutkuraziskavindiskusijejetakoprav.Kotdrugačneperspektivelahkogledamotiste,kisoseizkazalekotustrezne.Knjigakažetorazličnostvidikov.

Temavoljeniedina,kijebilapriskorajvsehmodalitetahnapsihoterapevtskempodročjuza-nemarjena.VnašihsoočenjihzbistvenimikliničnimitemamismosevzadnjihletihindesetletjihskupajzIlseOrthzavestnoukvarjalistakšnimizanemarjenimitemamiinjihkliničnoobdelali,raziskovali,zbiralimaterial inpublicirali.Greza teme,kotso telesnost, razvojna psihologija v celotnem poteku življenja, psihoterapija s starimi ljudmi in z umirajočimi, delo s kreativnimi mediji in z estetsko izkušnjo, poezija in zdravilna moč govorice, doživljanje narave in ekopsiho­somatikakotpotipsihoterapije.Načelismoteme,kotsosmisel,izkušnjasmislainživljenjskismisel, psihoterapija in filozofija, nepravičnost in pravičnost, teme o miru in lepih občutkih, o tolažbi in o pomiritvi, o moči, izničenju identitete in političnem angažiranju, o škodah, tveganjih in stranskih učinkih psihoterapije, o pravicah pacientov.Hotelismoinhočemo,datetemeneizpadejoizdialogainpraksepsihoterapevtskegapodročjaaliostanejonaobrobju,kajtispadajokpomembnemutematskemukompleksuantropologije,podobečlovekainvrednot,kijihimamozajedrnopodročjevsakepsihoterapije.Tetemesozačlovekainzdravjepacientovpogostocen-tralnegapomena.Hotelismoinhočemokotpsihoterapevti,kotsamisebetudirazumemo,stemdelomopravitipomembnoinvendaršezmerajpostranskotemozadelomnogihnašihkolegovinkolegicvpsihoterapevtskempodročju,neodvisnoodpripadnostišole,insicerkotdoprinosktemu,dabipsihoterapijakotpartnerskodelospacientipoglobilasvojočloveškoinmedčloveškoterstrokovnokvaliteto.

Predgovor k 2. knjigi: Psihoterapija volje, teorije, metode in praksaHilarion G. Petzold / Johanna Sieper (Hgg.) (2008) Der Wille, die Neurobiologie und die Psyc­hotherapie. Bd. II: Psychotherapie des Willens. Theorie, Methoden und Praxis, 419 strani, 16 delno barvnih slik., str. 335–339.

Volja in hotenje, »svobodna volja« igra v psihoterapevtski praksi izjemno pomembno vlogo. To se kaže na mnogih področjih. Odločitev pacienta za začetek terapije običajno zahteva veliko časa in je predpostavka za uspešno terapijo. Pacient bi moral priti na terapijo iz lastne motiva­cije, kar govori večina terapevtskih šol. Toda ali je ta odločitev v resnici »svobodna«, praviloma sploh ne razmišljamo. Psihoanaliza govori o »bolezenskem pritisku«, gestaltterapija zahteva, da naj bi bil pacient pripravljen »rasti«, prevzeti nase tveganje (risk taking), kar zahteva nujnost sprememb, npr. poklicne probleme ali probleme v partnerskem odnosu. Toda morda je najbolj potrebna »radovednost do samega sebe«, ki motivira. Ali je radovednost, ki jo imamo ljudje v sebi, naš genetski program, naša določenost? Svoboda hotenja zmeraj znova trči ob omejitve.

Pacientnajbiimel»voljodosodelovanja«,kijovečinomadojemamosamo„psihološko“,karpanezadošča.»Svobodnavolja«jeistočasnovpravnemsmislutemeljzadelovniodnos.Voljapacientajepomembnatakozacelotnoterapevtskoobravnavokakortudizaposameznepo-

Volja, nevrobiologija in psihoterapija

51

stopke,očemerjeterapevtdolžandatipojasnilo.Terapevtovapojasnilnadolžnostzadevavsako-kratnegapacienta.Trebajepojasnitituditemeljnanačelaobravnave,npr.zahtevopo»globinskispremembiosebnosti«(Freud)oz.osebnostnispremembi,kotjozagovarjaklasičnapsihoana-liza.Trebajepojasnititudi»tveganjainstranskeučinke«psihoterapije(npr.razvojmalignegatransferja,samomorilnost,poslabšanjesimptomov,ponovnatravmatizacija.Prim.Martens,Pet-zold2002).Stempacientve,vkajsespušča,koseodloči:»Začelbomstoobravnavo.«

Nadrugistraniterapevtpriobravnavisledipravnimokvirjem,kijihdajenesamokodeksetike,ampaktudizakonopsihoterapiji,kjeržeobstaja.Ravnovtaokvirsodidolžnostpojas-njevanja.Nikakornipreprostospregovoritioponovnitravmatizacijialitveganjusamomora.Otemobstajazelomalomodelovinraziskav.Vprašanjeje,kolikosoposameznipsihoterapevtiin»skupnostipsihoterapevtov«opremljeniin»voljni«soočitisestemipravnimizahtevami.

Ovsehtehvprašanjihbimoralirazmišljatiinsiustvariti»stališča«,dabitakoustvarilidovoljtrdentemeljzapacientovoodločanjeinsklenitevterapevtskegadogovora(Greenson1962)zaspreminjanjesamegasebenapodročjusimptomatike,problemovali»disfunkcionalnihživljenj-skihstilov«.Letakolahkouresničujemoterapevtskecilje.Taodločitvenimomentjetrebapre-našativpraksoingavzdrževativesčasterapevtskeobravnave.Vztrajnostjeizjemnopomembnazaskupnodelo,delonasebiinnasimptomatiki,uresničevanjuciljevobravnaveitd.,skratkazauspehterapije.Uresničevanjeterapevtskihciljevjepomembnopodročjepsihoterapevtskegarazi­skovanja,kiugotavljaučinkovitostterapevtskihpostopkov.

Terapevtskosodelovanjeinterapevtskiuspehnajboljovirajoinonemogočajoravnoneodlo­čnost, nezmožnost odločitve, šibkost volje, pomanjkanje konkretizacije in vztrajnosti.Zaradivsegategajetrebavterapijirazmišljatiovoljiinrazvijatistrategijedelazvoljo.Osrednjitera-pevtskicilji,npr.»avtonomija«(psihoanaliza),»samoudejanjanje«(vedenjskaterapija),»samo-uresničitev« (pogovorna terapija),»samoodgovornost in samouresničevanje« (gestaltterapija),»samoregulacijainosebnasuverenost«(integrativnaterapija)(Petzold,Sieper,2004),zahtevajo»zadostnosvobodovolje«innepotekajosamodejnokot»organizmičnisamoregulacijskiproce-si«(Perls,1969).Nobenaodzgorajomenjenihšolseotemnesprašuje.Trebasijetorejpostavitivprašanjeosvobodi in določenosti.Stemodpiramotudivprašanjeoodnosumeddušointelesomteropojmovanjučloveka,predvsemkarsetičevolje.Pojasnitijetrebavprašanjeoavtonomiji in odvisnosti(alisemorapacient,kotzahtevagestaltterapija,podvrečipravilu»tukajinzdaj«aliFreudovemu»temeljnemupravilu«alistalnemu»izpostavljanju«,kotgazahtevaEMDRterapijatravmeitd?Alimorapacientzdravnikupovedativseinsenavezatinanjoz.naterapevta?Aliterapevtski odnosvresnicivključujetakomočnonavezanost,kotjozahtevatradicionalnapsiho-analiza?Mnogešoletemusledijo.Inkajtakrat,kopostanetakšnazvezajatrogenoškodljivaalijeizrazdominantnostialivoljepomočipriterapevtu?Inkajtakrat,kooviraemancipacijo,avtono-mijoinsuverenost?Prisodelovanjuinuresničevanjuciljevvpsihoterapijisenemoremoodpo-vedatiodločitvamvolje,skupnemuhotenjuinskupnivolji.Vsetopanesmepostatiodločitevza»poslušnost«(compliance),kotzahteva»psihoanalitičnotemeljnopravilo«,pokaterem»jetrebanekritičnosporočitivse,karnamprihajanamisel«.Topravilosezahtevabrezobrazložitve.Zdise,kotdasezahtevaotroškaposlušnost,brezkritičnegarazmišljanjainbrezupoštevanjalastnevolje.Freudjevtemsmislutrdilleta1912:»Pacientsemorapredvsemnaučiti,karvsekakornilahko,dasenitizduhovno dejavnostjorazmišljanjanitizvoljoinpozornostjonerešiugankanevroze,temvečsamospotrpežljivim sledenjempsihoanalitičnegapravila,kilahkoizklopikri-tičnostzoperzunajzavestno«(Freud,1912poševnitiskpoudarilaavtorja).

Zaradivsegategajetrebatemeljnorazmišljanjeoteorijivoljezvidikaetike,antropologijeinpraktičneobravnave.Volja in svoboda postaneta temeljni temi, ki se dotikata temeljev teorije in prakseslehernegaterapevtskegapostopka.Intujemordatudirazlog,zakajniprišlodosoočenjastemitemami.Vpraksiobravnavejetrebanačetineposrednavprašanjacilja in sredstva:Kajjenujnopotrebno,dadosežemocilj»avtonomije«?Kakovzpodbujati»samoučinkovitost«?Pravila

Hilarion G. Petzold Johanna Sieper

52

settingaobravnaveinmetode,kiustvarjajoodvisnost,(klasičnaanalizanakavču)obistočasnemciljukavtonomijivodijobrezdvomavkonfliktemedcilji in cilji in med cilji in sredstvi, kar je izjemnoproblematično(Petzold2007).Slehernašolamorapreizkusitisvojopraksoinmetodovzvezistemikonflikti,alimordanepridevterapijidoreprodukcijetemeljnihsocializacijskihkonfliktovodvisnosti,avtonomijeoz.paradoksa,kotjevprimarnidružini:»Prevzemiodgovor-nost,todadelajto,kartijazpovem(Petzold2001)!«Problem»mojevoljeinvoljedrugih«terstempovezaniproblemsvobodejebildoslejvteorijivoljepsihoterapevtskihšolpremalotema-tiziranpredvsemzvidikareproduciranjaponavljanja,vkateregavodiokvirterapevtskegapro-cesa.Sevedajetrebapritehrazmišljanjihupoštevativprašanja,kijihnačenjajonevroznanosti.Ssprejemanjemtegadialogainupoštevanjemtehspoznanjvstrategijipsihoterapijeinpraktičniobravnavijetrebačimprejzačeti.□

Opombe: Prevod z uvodnim komentarjem: Jože Kociper

LiteraturaAssagioli R (1982). Die Schulung desWillens, Methoden der Psychotherapie und der Selbsttherapie.

Paderborn:Junfermann.BanduraA.(1969b).Sociallearningtheoryofidentificationprocess.V:D.A.Goslin:Handbookofsociali-

zationtheory.Chicago:RandMcNally:213–263.FreudS,(1982)Ratschlage,Studienausgabe.Erganzungsband,Frankfurta.M:Fischer.GraweK(2004)Neuropsychotherapie.Gottingen:Hogrefe.GreensonR.(1966)DasArbeitsbundnisunddieUbertragungsneurose.Psyche2,81.103.HavighurstR.J.(1948)Developmentaltasksandeducation.NewYork:DavidMcKay.MartensM,PetzoldH.G. (2002)Therapieschaden.Risiken undNebenwirkungenvonPsychotherapie.

Mainz:Grunewald.MayR.(1969)ExistentialPsychology.NewYork:RandomHouse.MayerH.(2007)NeueszurWilenfreiheit.EineDebatte,dienichtvergehenwill.FrankfurterAllgemeine

Zeitung94(23.4.2007)37.Petzold, H. G. (Hrsg.) (2001i)Wille undWollen. Psychologische Modelle und Konzepte. Göttingen.

Vandehoeck&Ruprecht.Bd.I.MartensM., Petzold H.G. 2002) Therapieschaden. Risiken und Nebenwirkungen von Psychotherapie.

Mainz:Grunewald.Petzold,H.G.,Sieper,J.(Hrsg.)(2004)WilleundWolleninderPsychotherapie.Vandehoeck&Ruprecht.Bd.II.

PetzoldH.G.(2007)FurPatientenengagiert–Werte,Grundregeln,EthikprizipienfurdiePsychotherapie.Schulenubergreifende,integrativePerspektiven.Wien:KramerVerlag.

RankO.(1958)BeyondPsyhology.NewYork:DoverPublications.SchiepekG.(2003)NeurobiologiederPsychotherapie.Stuttgart:Schattauer.SchuhW.(2006)EinigekritischeAnmerkungenundFragenzumGeltunganspruchderNeurobiologieaus

der Sicht der Integrativen Psychotherapie: Krems. Department fur psychosozialeMedizin. Donau­Universitat.

Steffan A. (2002) Integrative Therapie in der Praxis. Ergebnisse einer Psychotherapie­Evaluation imambulantenSetting,Berlin:Logos.

SteinworthU(1994)FreieheitstheorienindderPhilosophiederNeuzeit.Darmstadt.WaldeB.(2006)WillensfreiheitundHirnforschung.Paderborn:Mentis.WaldeB. (2006)Was istWillensfreiheit?V:Fink,H.Rosenzweig,R.FreierWille–FrommerWunsch?

GehirnundWillensfreiheit.Paderborn:Mentis.

Volja, nevrobiologija in psihoterapija

53

54

Robert MASTEN*Integracija smeri v psihoterapiji

Ključne besede:psihoterapija,metateoretičnaintegracija,skupnifaktorji,eklekticizem,asimilacija

Povzetek: Integracija napodročjupsihoterapije je povezana s porastom števila psihoterapij, z boljšimimožnostmiraziskovanjavpsihoterapiji,spotrebopoboljoperacionaliziranihopisihpsihoterapevtskihteh-nikinstrategij,problemskousmerjenopsihoterapijoitd.Obstajajoštirjeglavniprincipiintegracije:principskupnihfaktorjev,eklekticizem,metateoretičnaintegracijainasimilacijskaintegracija.Vprihodnostičakapsihoterapijopotrebapoteoretičnihinkonceptualnihrazjasnitvahvsehusmeritev,potrebaporaziskavipro-cesapsihoterapije,učinkovitostipsihoterapij.

Integration of Approaches in PsychotherapyKey words:psychotherapy,metatheoreticalintegration;commonfactors,eclecticism,assimilation

Abstract:Integrationonthefieldofpsychotherapyisbasedonmanycircumstances,forinstanceincreaseofdifferentpsychotherapeuticmodalities,onimprovedresearchcapabilities,ontheneedforbetteropera-tionalisationofpsychotherapeutictechnicsandstrategies,ontheproblemcenteredpsychotherapiesetc.Itdescribesfourmainprinciplesofintegration:commonfactors,eclecticism,metatheoreticalintegrationandandassimilation.Inthefuturepsychotherapywillcontinuetointegrateandtheproblemsoftheoreticalandconceptualclarification,researchevidenceandofthepsychotherapyeffectivenessshouldbesolved.

Napodročjupsihoterapijejeizrazintegracijapoznaninaktualen.Pogostoopažamo,daprav-zapravnijasno,kajizrazpomeni,nakajsenanaša.Pravtakoseporajavprašanje,povezano

zzgodovinooz.okoliščinami,ki sopripeljaledoaktualnostiomenjenegapojma.Namenpri-spevkajerazpravaoomenjenihvprašanjihinmožnihpotehintegracijepsihoterapevtskihsmeriinpsihoterapijenasplošnovprihodnosti.

TakovprimerljivemzahodnemsvetukotsevedatudiprinasvSlovenijisepsihoterapevtiprecejmočnoidentificirajos»svojimi«terapevtskimismermi,torejtistimi,vokvirukaterihsoseizobraževali,inposledičnozzdruženji(prinasZPSinSKZP),inštituti,scentri,zdruštviipd.,kisoposvečenidoločenimmodalitetaminobvladujejopsihoterapevtskosceno.Vendarjezani­mivoinmordanekolikokontradiktorno,dasepodrugistraniprecejterapevtovneidentificiraspravdoločenousmeritvijo,pačpasejihmnogoopredeli,dasovsajdonekemereeklektičnialiintegrativni(Norcross,Prochaska,1988).Verjetnotoveljatudizasituacijoprinas.Prinasobstajatadve(nominalno)integrativniusmeritvi:integrativnapsihoterapija(www.fpi­slo.org) in relacijskaintegrativnapsihoterapija(www.institut­ipsa.si).NajboljpoznaniustanoviteljprvejeHilarionG.Petzold,drugepaRichardG.Erskine.Vendartudipsihoterapevtskemodaliteteselahkoprepoznajoinoznačijokotdonekemereintegrativne,vsajvdoločenihsmislih,kotbomovidelikasneje.Identifikacijazlastnimipsihoterapevtskimiusmeritvamipanetemeljinaznan-stvenihdokazih,kibijasnooznačilidoločenomodalitetokotnasplošnoučinkovitejšo.Dokazov,dabibilakateraod400­tihusmeritevnasplošnoučinkovitejšakotpreostale,namrečniveliko(Karasu,1986).

Čemulahkopripišemopredpostavko,dasemnogousmeritevalipsihoterapevtomprepoznavintegraciji?Doba,vkateriživimo,jeizrednoradodarnazdostopomdoinfomacijinstemzmožnostjopogledačezograjolastnegavrta.Integracijovpsihoterapijijemožnopovezatizra-dovednostjoalipavčasihtudikotodzivnanezadovoljstvozenostranskimipristopi.IntegracijolahkorazumemotudikotodzivnaboljšemožnostiraziskovanjainopredeljevanjaučinkovitostiPTternapomanjkanjejasneevidenceorazlikahučinkovrazličnihPT.Lambert(1986)inSmith(1986)poročataometaanalitičnihprocedurah,kisonatančnejeopredelilenačinezapregledin*ROBERT MASTEN, DR. SCI., DOCENT. UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA, ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO, LJUBLJANA; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

55

primerjavorezultatovrazličnihštudij.Teštudijesotakratpokazalepredvsemizrednomaloraz-likmed rezultati različnihpsihoterapevtskihusmeritev.Sevedamoramobiti pri interpretacijitehizsledkovizrednoprevidni,kerjemetodologijaraziskovanjanatempodročjuzahtevnainrezultatiraziskavizrazličnihrazlogovnenujnoprimerljivimedseboj.

Naslednjaokoliščinaintegracijejebilaporastštevilaspecifičnihterapij,kisonavoljo.Inte­reszaintegracijopsihoterapevtskihusmeritevjepravzapravpotekalistočasnosporastompsiho-terapevtskihšolinporastomvariacijznotrajposameznihusmeritev(Karasu,1986).Tapestrostjeimeladveglavniposledici:poenistranisopostaledostopnejšeštevilnetehnikeinteorije,kijihjebilomožnonekakozdruževati,podrugistranipajetopovečalonepreglednostpodročja,kerjebilotehusmeritevnaenkrattoliko.Slednjejemordatudizmanjšalointereszaiskanjenovihopcijinusmeriloterapevtenaboljkreativnenačineuporabeobstoječihmožnosti.Skupajzrasto-čimštevilompsihoterapijpajeobstajaltrendkboljspecifičniminoperacionalnimdeskripcijampsihoterapevtskihtehnikinstrategij.

Čas,vkateremživimo,jessvojimhitrimtempomposvojetudilahkorazumljenkotokoli­ščina integracijev temsmislu,da imajo ljudjenavoljovsemanjčasa.S temse jevzadnjihdvajsetih letih povečal interes za kratkotrajne terapije (Budman, 1981).Zato so terapije boljozkodefiniranenaspecifičneprobleme,karpripeljedotega,dajeterapijaboljoznačenazvrstoproblemakotpazoznačbomodalitete.Karsetičeobstoječihglavnihtokovnapodročjupsiho-terapije,jebila,recimoodsedemdesetihletprejšnjegastoletjanaprejinješezelopopularnainuspešnakognitivnateorijainpsihoterapija.Nekateriavtorji(Norcross,1991;Beck,1991)za-govarjajostališče,dakognitivnoPTusmeritevlahkorazumemokotintegrativno,kerkombiniravedenjsketehnikeskognitivnimitehnikamiinteorijo.Izhajajočizprejomenjenegadejstva,dajebilapsihoterapevtskadejavnostpogostoprevladujočedefiniranaznaravo težav, skaterimisejeukvarjala,jetopomenilonovemožnostizastikspsihoterapevti,kisoizhajaliizrazličnihusmeritev.

LondoninPalmer(1988)omenjata,dajerazlogzaintegracijousmeritevtudivtem,dasoseterapevtirazličnihPTusmeritevvečdružilimedsebojvspecializiranihklinikahzazdravljenjedoločenihmotenj.Poletu1970jebiljasentrendpoustanavljanjuklinik,kisobilespecializiranezaspecifičnemotnje,npr.agorafobijo,seksualnedisfunkcije,obsesivno­kompulzivnemotnje.Nastanekmrežpsihoterapevtovjetorejmogočerazumetikotposlediconaproblemusmerjenihpsihoterapijinhkratitudinaslednjidejavnikzanimanjazaintegracijorazličnihpsihoterapevtskihusmeritev.Leta1983jebilaustanovljenaSEPI(SocietyfortheExplorationofPsychotherapyIntegration),kiseboljzanimalazaraziskovanjeintegracijekotpazapromocijokakšneposebneoblikeintegracije.

Poprelomutisočletjajeintegracionističnogibanjemočnokotšenikolidoslej.Približnopolo­vicavsehpsihoterapevtovposvetusebedefinirakotintegrativnealieklektične(Carere,2005).Podrugistranipaje termin„integrativen”,kotrečenovuvodu,nejasen,slabodefiniraninjetežkoločljivodpojma„eklektičen”.Nejasniprincipi integracijeprivedejodotega,da„vsak“lahkogovoriosvojiintegrativniusmeritvi,šeposebejtisti,kiimajotežavezuvrstitvijosebevenoodštevilnihobstoječihmodalitet.Jeintegrativniterapevtintegrativnizato,kerjetakood-prtegaduhainniomejenalipazato,kerjeprepotenteninsenemorenajtivokvirihnobeneodobstoječihšol?Nekajresniceverjetnoobstajavvsakiodtehmožnosti.

Torejjeintegrativnapsihoterapijasvojateoretičnoprakseološkainpraktičnaentitetaaliparešitev zaoznačbo številnihheterogenih invčasihnekompatibilnihpraks?Kaj splohpomenibitiintegrativnipsihoterapevt?Spominjamse,dasemimelnazačetkulastnegaizobraževanjaizintegrativnepsihoterapijevokviruInštitutaFritzPerlstežavezrazumevanjem,nakajseoznačba»integrativen«splohnanaša.Aligrezapoudarjanjepomenaosredotočanjanainterakcijokogni-cije,vedenjainčustvovanjapriklientih/pacientih?Aligrezaoznačbo,izhajajočoizprepoznane-gapotencialarazličnihmodalitetzamedsebojnodopolnjevanje?Aligreobdejstvupoudarjanja

ROBERT MASTEN

56

pomenanaevidencitemelječeprakseologijeinpraksezaželjo,dabibiliterapevtskipostopkiutemeljenizempiričnimidokazi?Pravzapravsedajtakratnozmedenostgledeimenadojemamkotpovezanozvsemitemidilemami.Polegtegapa,kotrečenonazačetku,vedenjeoobstoju»drugihsvetov«odnekdajženečlovekak temu,da jih spozna inzvrstivodnosdo lastnegasveta.Torejvjezikupsihoterapijegrezanekevrstepotrebopoorganiziranjuskupnihvsebinvsprejemljivoinrazumljivometateoretičnoceloto,kikolikortolikopojasnjujeterapevtskespre-membe.Sevedapajetrenutek,koprestopimonekomejo,označenotudispotrebopoustreznikomunikaciji,torejspotrebopominimalnihstandardihskupnegaizrazoslovja.

Nakratkopoglejmovzgodovinointegracijevpsihoterapiji.Predletom1970nibiloposeb-negazanimanjazaintegracijovpsihoterapiji.Tojenaraslovsedemdesetihletih,vosemdesetihpasejeintereszaintegracijovidnopovečal.Norcross&Goldfried(2005)opisujetaštiriglavneprincipeintegracije.

Prvipristopjeusmerjenkiskanjumorebitnihskupnihjedervrazličnihmodalitetah(Wam-pold,2001;Miller,Duncan&Hubble,2005).Značilnozatapristopkraziskovanjuintegracijejepoudareknaskupnihpostopkihv terapiji,kisose izkazalikotučinkoviti.Slabastran tegapristopajevtem,dazavržetisto,karjedobregavspecifičnempristopuinniskupnozdrugimipristopi.Torejdaviskanjuhomogenostiprezremotistoheterogenost,kiscenodelazanimivoinbarvito.PoznanskyinMcLennan(1995)celopovzemata,daanalizeštevilnihštudij,kisopri-merjalepsihoterapevtskepostopke,nisonašlebistvenihrazlikmedpristopi.

WildmaninWildman(1967)stapredštiridesetimiletiugotavljala,dajeeklekticizem»naj-boljobetavnapot zapraktikavpsihoterapiji«.Kelly idr. (1978)pravijo,da sevZDAkonecsedemdesetihlet50%praktikovpojmujekoteklektičnih.Eklekticizemrelativizirapozicijekla-sičnihpsihoterapevtskihmodalitet.Logikoeklekticizmabilahkopovzelivizreku:»Uporabimvse,karlahkopridepravzaposameznegapacientavposameznisituaciji.«Značileneklektičnipristop predstavljaLazarusovkoncept (Lazarus, 1986) »BASIC ID (angl.Behaviour,Affect,Sensation,Imagery,Cognition,Interpersonal,Drugs/Biology).

Eklektičnipristopsejerazviloddivjegaeklekticizmaprekopraktičnegadosistematičnegaeklekticizma(Garfield,1982).ZnačilenzastopnikeklekticizmaFrederickC.Thorne (Thorne,1950)seježepreddobrimipetdesetimiletizavzemalzasistematičnieklekticizem,imenovantudi»razsvetljenieklekticizem«(»enlightedeclecticism«,Thomas,1990)alieklekticizemzuvi-dom(»skilledeclecticism«,Goldstein,Stein,1976).

Eklekticizem,imenovantudipluralističnaorientacija(Petzold,2001),setorejnanašanapo-skusdefinicijenajboljšihmožnihtehnik,kinajboljustrezajoposameznemuklientuinnjegove-muproblemu.Tetehnikesolahkoizbraneizrazličnihpsihoterapevtskihpristopovoz.šol.Vtemprimerupotrebujemozadostnoinkvalitetnobazo,kizagotoviinformacije,kateripristopisozakaterevrstetežavdalinajboljšerezultate,npr.vedenjskapsihoterapijazafobije,zaobčeživljenj-skeproblemepogovori,zatežkeosebnostnemotnjepsihoanaliza,zapsihosomatikogestalt,zakomunikacijskeproblemeskupinskapsihoterapijaitd.

Pritemnasteoretičnaozadjatehtehniknezanimajooz.vsajnisovospredju.Toimalahkoslaboplatvtemsmislu,dasezdi,kotdapreskočimoprakseološkinivoinkonceptualniokvirinseprehitroznajdemomedsamimitehnikami,kiselahkoboljalimanjposrečenoznajdejonaistemmestu.Primerzaeklekticizemjesistematičnaeklektičnapsihoterapija(BeutlerinClarkin,1990)alipamultimodalna terapija (Lazarus,2005).Tisistemizagotavljajometodezadelozdoločenimiklientivdoločenih fazah terapije.Npr.Beutlerjev inClarkinoveklektičnipristop(BeutlerinClarkin,1990)sezačnezobravnavoštevilnihpredispozicijklienta,kivključujejoresnostinkompleksnosttežav,stilspoprijemanjastežavami,stopnjoodporaitd.Kersevedatuditeterapevtsketehnikenemorejobitiločeneodkonteksta,npr.odterapevtskegaodnosa,kliento-vegastilaspoprijemanja,seeklektičnipristophkonkretnemuprimeruvpraksirazlikujegledenadržo,kijoterapevtzavzamedorazličnihklientov,npr.toplina,direktivnost.Obstajajopaseveda

Integracija smeri v psihoterapiji

57

omejitvegledefleksibilnostiposameznegaterapevta.Modificiranjepristopovindržegledenaklientaotežkočaopredelitevgledeteoretičneorientacije.Npr.vprašalnikikottistiPoznanskegainMcLennana(kijevtekstunakratkopredstavljenkasneje)vsebujejopostavke,kisenanašajonatoplino,stopnjoaktivnosti,poudareknanezavednihprocesih.Vprimerueklektičnegapristo-pajenatakepostavketežkoodgovoriti,kerseletospreminjagledenakliente.

Naslednjiprincipintegracijesmerinapodročjupsihoterapije,tretjipovrstijeprincipobliko-vanjametateorije,kipredstavljanadgradnjoalikombinacijoteorijizkaterihizhaja.Zarazlikoodpristopaskupnihfaktorjev,kipredstavljaintereszaiskanjeaspektov,kisoskupneprirazličnihusmeritvah,aliposkusdefinicijenajboljšihmožnihtehnikkotprieklekticizmu,metateoretičnaintegracijavsebujekombinacijoaspektov,kisomedpristopirazlični(Arkowitz,1992).Primerzatovrstniprincipintegracijejeintegracijapsihodinamičnih,družinsko­sistemskihinvedenjskihteorijvkoncept»cikličnepsihodinamike« (Wachtel,Kruk,&McKinney,2005).Wachtel(1987)predlaga,dajeakcija(vedenje)lahkosredstvozavpogledinnjegovpristopvključujetakove-denjskekotpsihodinamičnemetode.

Poznanski inMcLennan (1995) sta analizirala nekatere obstoječe teoretične orientacije vpsihoterapiji.Predlagalastadvepolarnidimenzijiteoretičnihorientacij:analitičnoprotiekspe-rimentalni (izkustveni, empirični) tersubjektivnoprotiobjektivni.Poskusilastanekatereglavneteoretičneopredelitve(psihodinamične,vedenjske,humanistično­izkustvene)uvrstitivpredla-ganikoncept.Vendarkaže,datedimenzijeneopišejodovoljnatančnokombinacijoz.integracijbazičnihteorij.Posamezenintegrativnipristopimalahkopomembnepoudarkenavečkombi-nacijahtehdvehdimenzijoz.štirihpodročij.Npr.Wachtelovateorijaintegrirapsihodinamičneinbehaviorističnekonstrukte.Psihoterapevti,kisosvojpristopocenjevalispomočjotehdvehdimenzij,sopokazali,dajevtejkonkretniintegracijskiopcijipomembentakosubjektivnikotobjektivni pol. Zato bi bilomorda bolj primerno vsako od štirih celic pojmovati kot ločenodimenzijokotpa razumetikonstruktekotbipolarne.Takobi imeli štiridimenzije:analitično,eksperimentalno,subjektivnoinobjektivno.Vsakaintegracijskaopcijabiseopredelilagledenato,kolikosoanalitični,kolikotemeljijonaizkustvu,kolikosoobjektivnioz.kolikoobjektivni.Wachtelov pristop bi lahko uvrstili v kombinatorično podskupinometateoretične integracije,kjer,kotrečeno,ciljnizgoljintegracijanapraktičnemnivoju,ampaktemeljnaintegracijakon-ceptov.

Primerzametateoretičnoorientacijojetudiintegrativnapsihoterapija(Petzold,2002),kijezačelanastajativšestdesetihletihprejšnjegastoletja,kiimapoudareknanadgradnjiomenjenihteorij,nelenakombinatoriki.ZdružujeFerenczijevoaktivnoinelastičnopsihoanalizo,Perlsovogestaltterapijo,Morenovopsihodramo,Iljinovoterapevtskogledališče,terapije,orientiranenateloingibanje(Petzold,1988)tervedenjskemodifikacije.Tametateoretičnimodellahkorazu-memotudikotnadgradnjateorijvlučizajemanjarazličnihaspektovčlovekovegabivanja,kijeopisanovkonceptu»drevesaznanosti«(Petzold,2002).

Nekaterimetateoretičnipristopizdružujejomanjšešteviloizhodiščnihteorijnaglobljemni-voju,drugipaopisujejoodnosemedpsihoterapevtskimisistemi.Primerzatovrstointegracijejemodelkognitivneanalitične terapije(Ryle,2005),ki integrira teorijoobjektnihodnosovinkognitivnopsihoterapijotertudi»transteoretičnimodel«(Prochaska,DiClemente,2005).

Primetateoretičniintegraciji,kigrelahkoboljvsmerkombiniranjainzdruževanjarazličnihsmerialipaintegracijozvečjimpoudarkomnanadgradnjiizhodiščnihsmeri,jesmiselnodo-dati,dagrežeznotrajsamihglavnihteoretičnihsmeripogostozapremikevsmisluintegracije,npr.znotrajpsihodinamičnih(selbstpsihologija,teorijaobjektnihodnosov).Neobstajaenotenpsihodinamičnipristopintudineenotenbehaviorističnipristop,kibilahkoslužilkotosnovazauniformnopozicijo(Goldfriedindr.,1990;Norcross,1988).Znotrajvsakegapristopaobstajavelikorazličnihteorijoz.podteorij,kisopogostomedsebojnokompetitivneinvsakaposvojepojasnjujejokliničneproblemeinterapevtsketehnike(Kazdin,1984).

ROBERT MASTEN

58

Primetateoretični­kombinatorični integraciji,kjer jenekolikoboljvospredjuzdruževanjeteorijkotnjihovanadgradnja,grezaintegracijoboljnanivojutehnikkotpametod,pavendargrezanadgradnjosistematičnegaeklekticizma, torejneveč»zgolj«zaeklekticizem.Npr.zagestaltističnipristopznačilnatehnika»vročisedež«(»hotseat«),kijeinterpretiranavteoretičnihokvirihtransakcijskeanalize.Trebajevedeti,kajjeinkajnikompatibilno,kjesomočneinšibkeplatiposameznihpostopkov(ProchaskainDiClemente,1984).

Metateoretičnaintegracijajeprincip,kinaprakseološkemnivojuintegrirarazličnemetodeintehniketernateoretičnemnivojurazličnekoncepteinmodele.Pravzapravgrezanadaljevanjetega,karjeponudilsistematičnieklekticizem,ledatunegreza»skupnefaktorje«,ampakzapovezavoteorijeinpraksenavišjemnivoju.Zgodnjeobliketegapristopapredstavljajonpr.»ra-cionalno­emotivnaterapija«(Ellis,1962),»terapijasčustvi«(»feelingtherapy«,Hart,BinderinCorriere(1972),»nevrolingvističnoprogramiranje«(Bandler,Grinder,1988).

Innakoncu,četrtiprinciptuopisaneintegracije,sevpraksizdiprecejsprejemljivmodel,kipredpostavljapotreboposolidniosnovi,torejobvladovanjuizbranegateoretično­praktičnegapristopa,kipalahkoasimiliradoločeneintervencijeinrazlagedrugihpristopov(Messer,1992)ingazatolahkoimenujemoasimilacijskaintegracija.Tovrstnaintegracijapredstavljaprimernopotk integraciji tudizosebnegavidika,kerpač terapevtunudiobčutekvarnosti,doklerstojinatrdnihtlehpristopa,kigapozna,tegapalahkoobogatizdrugimispoznanjiinstehnikami.Kotopisano,jetolahkonekevrsteneformalnaintegracija,formalniprimertovrstneintegracijepanpr.temeljinapsihodinamičnihtemeljih(Stricker&Gold,2005)inkognitivno­vedenjskihtemeljih(Castonguay,Newman,Borkovec,Holtforth,&Maramba,2005).

Naj sezazaključekposkusimoozretivprihodnost integracijevpsihoterapijioz.psihote-rapije na splošno.Kot zanimivost želim predstaviti kratko raziskavo, ki se nanaša na ocenoprihodnostipsihoterapije(Norcross,Freedheim,2005).Vraziskavojebilovključenihštiride-setstrokovnjakovspodročjapsihoterapijeinintegracijevpsihoterapiji.Pripadalisorazličnimpsihoterapevtskimusmeritvam.Reševali sovprašalnik,ki senanašanaocenopsihoterapijevprihodnostinapetihpodročjih.Udeležencisoodgovarjalinavprašanja,povezanaspredikcijoouporabiterapevtskihintervencijvprihodnosti(npr.uporabaaudio/videopripomočkov,kogniti­vnorestrukturiranje,ekspozicija»invivo«…),kdobonudilpsihoterapijo(karje,šesplohnji-hoviodgovori,zelokrivovernovprašanjevnašemčasu),katerebodoprevladujočeterapevtskemodaliteteoz. teoretičneorientacije,kakoboorganiziran sistempsihoterapevtskepomoči terkakoocenjujejonatančnostsvojihodgovorov.

Nakratko sobili odgovorinaslednji.Vprihodnosti bodonajpogostejše terapevtske inter-vencijetistezuporabovideoinavdiofeedbacka,tehnikereševanjaproblemov,kognitivnore-strukturiranje, tehnike „samopomoči“, ekspozicija (in vivo), veščinekomuniciranja.Najmanjuporabljanetehnikebodo:negativnopogojevanje,prosteasociacije,interpretacijesanjitd..Torejstrukturiraneindirektivnetehnike,usmerjenenasedanjost,najbibilepomnenjuudeležencevomenjeneštudijenajpogostejeuporabljanevprihodnosti.Inobratno,nestrukturiranetehnikezrelativnopasivnoudeležboklientabodomanjuporabljane.

Vrste„terapevtov”,kibodoaktivnipridelusklienti,bodovnajvečjimeriskupinezasamo-pomoč,medicinskesestrevpsihiatriji,usposobljenisocialnidelavci inšelenačetrtemmestukliničnipsihologi.Najmanjpogostobodovtejvlogipsihiatri,diplomiranipsihologi,duhovniki,psihologi­svetovalci.Nasplohnajbiimelazaradimanjsocialnousmerjenegazdravstvenegasi-stemavečjivplivfarmakoterapijavškodopsihoterapije.Tanapovedsežalvsedanjostipogostopotrjuje.Stemsevedanegovorimoprotinujnostifarmakoterapijetam,kjerjezaradinaravedo-ločeneboleznitapotrebna,ampakgovorimoopotrebiinželjipouravnoteženostialicelostnostipristopakzdravljenju.

Integracija smeri v psihoterapiji

59

Najpogostejše terapevtskemodalitetebodoizrazitokratkotrajne terapije invskladus temnegativnapričakovanjaglededolgo trajajočih terapij. Individualna terapija in„spletna terapi-ja”bostaostaliaktualni.Rahelporastsoudeležencipričakovalitudizaizobraževalneskupine,terapije parov, krizne intervencije in skupinsko terapijo.Teoretičneorientacije, ki naj bi bilenajpogostejše,sotiste,kitemeljijonateoretičniintegraciji,tehničnemeklekticizmu,kognitivnipsihoterapiji,sistemskiindružinskipsihoterapiji.Innajmanjnajbibileaktualnetransakcijskaanaliza,psihoanaliza,NLP,eksistencialnapsihoterapija.—Specialistispodročjapsihosocialnehigienebodošenaprejvključenivnačrtnezdravstveneoskrbe,psihoterapevtibodospecialisti,nepasplošnipraktiki.Psihoterapevti,kisosodelovalivtejraziskavi,sonakoncuodgovorili,dasonjihovepredikcijeohlapne,torejdagrelezaocenodogajanjavprihodnosti.

Čeposkušamopovzetirazmišljanjeointegracijivpsihoterapijisposkusompogledavpri-hodnostterupoštevajočkontinuum(zgodovino)inkontekst(trenutneokoliščine),lahkorečemo,dajepredintegracijonekajbistvenihnalog,kisenanašajonaštiriglavnapodročja:teoretičnaalikonceptualnarazjasnitev,raziskovanjeprocesapsihoterapije,raziskovanjeučinkovitostiin-tegrativnihoz.sistematičniheklektičnihusmeritevintreningtersupervizijaintegrativnihpsiho-terapevtov.

Kotlastenkomentarkrezultatomraziskavedodajamopažanjaoz.vtis,dasepogostozdi,dajepsihoterapijanadstandardnadejavnost.Menim,daještevilopsihoterapevtovnižje,kotsopapotrebeponjih.ZakonskovSlovenijipodročjeniurejeno,karpredstavljanevarnoststrokiinposledičnoškodouporabnikompsihoterapevtskedejavnosti.Tukajveljapregovor:Kjerseprepi-ratadva,tretjidobičekima.PsihoterapevtiobehzdruženjvSlovenijiimajovmarsičempodobnoizobrazbenokariero,dobičekpaimajotisti,kisetudirazglašajozapsihoterapevte,papogostonimajoustrezneizobrazbe.Najktemukomentarjudodamšeenoverjetno»heretično«trditev,dabokotparadnikonjinformacijskedobevsevečjovlogoimelinternet.Stemnemislim,dabonadomestilpsihoterapijo,kotjopoznamodanes,ampakdabolahkokonkuriral»klasični«oblikipsihoterapijevdoločenihsegmentih,npr.informiranje,zmožnostjointeraktivnosti,spodbujanjedoločenihveščinipd.

Poglednatrenutnosituacijonatempodročjulahkosklenemozzačetnougotovitvijo,dapsi-hoterapevtiraditrdnostojijonatlehpsihoterapevtskegapristopa,izkateregaizhajajo.Tosemizdiizvečrazlogovrazumljivointudiprav.Grezašekakopotrebenlastenobčutek»mojstrstva«psihoterapevtov,kijepalahko»nevaren«vsmisluobtičanjanatemistemmestu.Zatomenim,davsmisluizreka»don’tpushtheriver«nitrebahiteti,ampakjetrebaintegracijivpsihoterapijiinsevedapsihoterapevtomkotnjenimnosilcemdatičas.Integracijavpsihoterapijiniimelatakovelikevlogev integracijikotprizbližanjupsihoterapevtskihsmeri.Topomeni,dapsihotera-pevtskesmeriinzdruženjavmarsičemševednostojijodalečvsakaksebi,podrugistranipasositudizaradiintegracijskihprizadevanjmanjoddaljenakotpredčasom,torejmanjsegregirana.Meniosebnosmeri,kisomimanjpoznane,nepredstavljajogrožnje,ampakzanimanje.Zatoselahkoointegracijipogovarjamo,karjedobrodošlo.Nekateri(Wolfeindr.,1988;Lief,1985)celomenijo,dapodročjepsihoterapiješenizrelozaintegracijo.Kvečjemusezdi,pravijo,dajevfazidesegregacije,zakaterojeznačilno,dapopuščajopregrademedrazličnimišolamiinori-entacijami.Šelekobodopregrademedšolamidovoljzrahljane,lahkopričakujemoučinkovitoinplodnointegracijousmeritev.Menim,davkolikorpopuščajopregrade,točnodotemerejeobupoštevanjuzgorajomenjenihštirihnalogpsihoterapijevprihodnostipodročjezrelotudizaintegracijo.Menim,dasointegrativneperspektivekataklitičnevsmisluiskanjanovihpotiraz-mišljanjainterapevtskeprakse,kipresegateorijoinpraksoposameznemodalitete.

Odprlesonekaterenovepotirazmišljanja.Vendarpogostinobstoječproblemintegracijejeto,danismopovsemprepričani,kakšnopodobointegrativneterapijevresniciimajo.Včasihsezdi,dagrezanepovsemdokončnehibride.Dostikratsoteteorijeboljsplošneperspektivekotformalneteorije.Dostikratjenaosnovinjihtežkopostavitipreverljivehipoteze.Največjiizziv

ROBERT MASTEN

60

integrativnih teorij jenajtinačingeneriranja inpreverjanjahipotez,ki temeljijona tehnovihpogledih.

Kotvidimo,enotnaintegrativnateorijaneobstajaintudineenotennačinintegracijerazličnihpristopov.Obstajanekajpristopov,kisoobetajoči,npr.transteoretičnipristop(Prochaska,Norc-ross,DiClemente,1995),ki temeljinaenostavni ideji,da jespremembamogoča,»čeobstajakorespondencamedstopnjamiinprocesomspremembe«.Določenprocesspremembejemogočoz.učinkovitle,česezgodinadoločenistopnjispremembe.Razumetimoramosekvencespre-memb,skozikateremorajoitiljudje,čehočemo,dabodotetrajne.—Obetavenjetudigeneričnimodelpsihoterapije (Orlinsky,Howard,1995),kitemeljinaštevilnihraziskavahpsihoterapijeinjihželitudivzpodbujati.Želidefiniratipomembnespremenljivkeinhipoteze,kisopomemb-nevprocesupsihoterapevtskespremembe.—Pomemben je tudimodel selfakot integrativne-gakonstrukta (Greenbergindr.,1993),kitemeljipredvsemnanapredkukognitivneznanosti,konceptihsebstva(selfa)insheme,kistaosrednjinavelikorazličnihpodročjihpsihoterapijeinpsihoterapevtskeintegracije.Wolfe(1995)jesintetiziralogromnoliteraturenapodročjusebstvaingovoriotem,dapatologijasebstvapredstavljažariščeintegrativnegatretmajazarazličnePTpristope.—Omembevrednisointegrativnipristopi,kiobravnavajoodpordosprememb. Razu-mevanjeodporado sprememb lahkopripeljedo razumevanjaprocesa spremembe.Nemore-monamrečgovoritiospremembah,čenerazumemoprincipainpomenastabilizacijeinnjunekomplementarnosti.Pomembni avtorji s tegapodročja soArkowitz,Mahoney,Omer idr.—Kpomembnimpristopomštejemtudimetateoretičnipristopkintegraciji,kotgaopisujeHilarionPetzold,inzajemavečkotsamopsiho(emocija,motivacija,volja…)inzatogovorio»terapijičloveka«(»humantherapy«).Kottakmejinapodročjeintegracije,okateremnatemmestunibilogovora,transteoretičniintegraciji,ki(psiho)terapijoobravnavakotinterdisciplinarnotemoinvanjovključujetudidrugevede.□

Viri: Arkowitz,H.(1992b).Psychotherapyintegration:Bringingpsychotherapybacktopsychology.The General

Psychologist, 28,11–20.Bandler, R.,&Grinder, J. (1979).Frogs into princes: Neurolinguistic programming.Moab, UT: Real

PeoplePress.Beck,A.T.(1991).Cognitivetherapyastheintegrativetherapy.Journal of Psychotherapy Integration,1,

191–198.Beutler, L. E., & Clarkin, J. (1990). Differential treatment selection: Toward targeted therapeutic

interventions.NewYork:Brunner/Mazel.Budman,S.H.(Ed.).(1981).Forms of brief therapy.NewYork:GuilfordPress.Carere(2005).TheProblemofPsychotherapyIntegration.svet.spletmarec2008,http://www.cyberpsych.

org/sepi/sepidocs.htm.Castonguay, L. G., Newman, M. G., Borkovec, T. D., Holtforth, M. G. & Maramba, G. G. (2005).

Cognitive­behavioralassimilativeintegration.InJ.C.Norcross&M.R.Goldfried(Eds.),Handbook of psychotherapy integration(2nded.,pp.241–260).NewYork:Oxford.

Ellis,A.(1962).Reason and emotion in psychotherapy.NewYork:LyleStuart.Garfield,S.L.(1982).Eclecticismandintegrationinpsychotherapy.Behavior Therapy,13,610–623.Goldfried,M.R.,Greenberg,L.S.,&Marmar,C.(1990).Individualpsychotherapy:Processandoutcome.

Annual Review of Psychology,41,659–688.Goldstein,A.P.,&Stein,N.(1976).Prescriptive psychotherapies.NewYork:PergamonPress.Greenberg,L.S.,Rice,L.N., & Elliott, R. (1993). Facilitatingemotionalchange:Themoment­by­moment

process.NewYork:GuilfordPress.Hart,J.,Corriere,R.,&Binder,J.(1975).Going sane: An introduction to feeling therapy. NewYork:

JasonAaronson.

Integracija smeri v psihoterapiji

61

Karasu,T.B.(1986).Thespecificityversusnonspecificitydilemma:Towardidentifyingtherapeuticchangeagents.American Journal of Psychiatry,143,687–695.

Kazdin,A.E.(1984).Integrationofpsychodynamicandbehavioralpsychothera­pies:Conceptualversusempirical syntheses. InH.Arkowitz& S. B.Messer (Eds.),Psychoanalytic therapy and behavior therapy: Is integration possible?(pp.139–170).NewYork:Plenum.

Lambert,M.J.(1986).Implicationsofpsychotherapyoutcomeresearchforeclecticpsychotherapy.InJ.C.Norcross(Ed.),Handbook of eclectic psychotherapy (pp.436–462).NewYork:Brunner/Mazel.

Lambert,M.J.,Shapiro,D.A.,&Bergin,A.E.(1986).Theeffectivenessofpsychotherapy.VS.L.GarfieldA.E.Bergin(Ur.).,Handbook of psychotherapy and behavior change(3izd.).NewYork:Wiley.

Smith,D.(1982).Trendsincounselingandpsychotherapy.American Psychologist,37,802–809.Lazarus,A.A.(1986).Multimodaltherapy.InJ.C.Norcross(Ed.),Handbook of eclectic psychotherapy

(str.65–93).NewYork:Brunner/Mazel.Lazarus,A.A. (1989).Why I am an eclectic (not an integrationist). British Journal of Guidance &

Counselling,19,248–258.Lief,H.I. (1985,June).Psychotherapy:Integrationorsegregation?Paperpresentedat theFirstAnnual

ConferenceoftheSocietyfortheExplorationofPsychotherapyIntegration,Annapolis,MD.London,P.,&Palmer,M.(1988).Theintegrativetrendinpsychotherapyinhistoricalcontext.Psychiatric

Annals,18,273–279.Messer,S.B.(1992).Acriticalexaminationofbeliefstructuresinintegrativeandeclecticpsychotherapy.

InJ.C.Norcross,&M.R.Goldfried,(Eds.),Handbook of psychotherapy integration(pp.130–165).NewYork:BasicBooks.

Miller,S.D.,Duncan,B.L.,&Hubble,M.A.(2005).Outcome­informedclinicalwork.VJ.C.Norcross,&M.R.Goldfried(Eds.),Handbook of psychotherapy integration(2nded.,pp.84–102).NewYork:Oxford.

Norcross,J.C.(1988).Theexclusivitymythandtheequifinalityprincipleinpsychotherapy.Journal of Integrative and Eclectic Psychotherapy, 7, 415–421.

Norcross, J. C. (1990). Commentary: Eclecticism misrepresented and integration misunderstood.Psychotherapy, 27, 297–300.

Norcross,J.C.,&Freedheim,D.K.(2005).Intothefuture:retrospectandprospectinpsychotherapy.V:J.C.Norcross,&M.R.Goldfried(Eds.),Handbook of psychotherapy integration(2.izdaja,str.881­9000).NewYork:Oxford.

Norcross,J.C.,&Prochaska,J.O.(1988).Astudyofeclectic(andintegrative)viewsrevisited.Professional Psychology: Research & Practice,19,170–174.

Orlinsky, D. E., &Howard, K. I. (1995). Unity and diversity among psychotherapies:A comparativeperspective.InB.Bongar&L.E.Beutler(Eds.),Comprehensive textbook of psychotherapy: Theory and practice (pp.3–23).

Petzold,H.G.(1988).TherapieundIntegration(uvodnik).Integrative Therapie, 4,88,259–268.Petzold (2001g). Integrative therapy in a nutshell: „Integrative Therapy“: History, Development and

Concepts of an Innovative Approach to „Biopsychosocial“. Psychotherapy and Body OrientedIntervention. Polyloge, sneto 4.4.2008 http://www.fpi­publikationen.de/polyloge/Petzold­Nutshell­Polyloge­01­2001.pdf.VerlagPetzold+SieperDüsseldorf/Hückeswagen

Petzold,H.G.(2002).Integrative Therapie(3zvezki).Paderborn:Junfermann.Poznanski,J.McLennan,J.(1995).ConceptualizingandMeasuringCounselors’TheoreticalOrientation.

Journal of Counseling Psychology.42(4):411–422Prochaska, J.O.,&DiClemente,C.C. (1986).The transtheoretical approach. In J.C.Norcross (Ed.),

Handbook of eclectic psychotherapy (str.163­200).NewYork:Brunner/Mazel.Prochaska,J.O.,&Norcross,J.C.(1994).Systems of psychotherapy: A transtheoretical analysis(3.izdaja).

PacificGrove,CA:Brooks/Cole.Prochaska,J.O.,Norcross,J.C.,&DiClemente,C.C.(1994).Changing for good.NewYork:William

ROBERT MASTEN

62

Morrow.Stricker,G.&Gold, J. (2005).Assimilativepsychodynamicpsychotherapy. In J.C.Norcross&M.R.

Goldfried (Eds.), Handbook of psychotherapy integration (2. izdaja., str. 221–240). New York:Oxford.

Dowd, E. T. (2002). Memory Processes in Psychotherapy: Implications for Integration. Journal of Psychotherapy Integration.12(2):233–246.

Thorne, F. C. (1950). Principles of personality counselling; an eclectic viewpoint. Journal of Clinical Psychology,1950.

Wachtel,P.L. (1977).Psychoanalysis and behaviour therapy. Toward an integration.NewYork:BasicBooks.

Wachtel,P.L.(1984).Ontheory,practice,andthenatureofintegration.InH.Arkowitz&S.B.Messer(Ur.).Psychoanalytic therapy and behavior therapy: Is integration possible?(str.31–52).NewYork:Plenum.

Wachtel,P.L.(1987).Action and insight.NewYork:GuilfordPress.Wachtel,P.L.,Kruk,J.C.,&McKinney,M.K.(2005).Cyclicalpsychodynamicsandintegrativerelational

psychotherapy.InJ.C.Norcross&M.R.Goldfried(Eds.),Handbook of psychotherapy integration (2.izd.,str.172–195).NewYork:Oxford.

Wampold,B.E.(2001).The great psychotherapy debate: Models, methods, and findings.Mahwah,NJ:LawrenceErlbaum.

Wildman,R.W.,&Wildman,R.W.,II(1967).ThepracticeofclinicalpsychologyintheUnitedStates.Journal of Clinical Psychology,23,292–295.

Wolfe,B.E.(1995).Selfpathologyandpsychotherapyintegration.JournalofPsychotherapyIntegration,5,293–312.

Wolfe,B.E,Goldfried,M.R. (1988).Research on psychotherapy integration:Recommendations andconclusions from an NIMH workshop. [References]. [Journal; Peer Reviewed Journal] Journal ofConsultingandClinicalPsychology.Vol56(3),448–451.

Integracija smeri v psihoterapiji

63

64

Karolina RADOVANOVIĆ*Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu

Ključne besede:integrativnapsihoterapija,odnos,kontakt,relacijskepotrebe,modelključavnice

Povzetek: Izhodiščno točko integrativne relacijske psihoterapije, ki so jo razvijali Richard Erskine insodelavci,predstavljajoodnosi.Pomembnisozasamoučlovečenjeinhkratinaljudidelujejozelotrav­matično, kadar so neustrezni.Terapevtski odnos je odločilnega pomena pri zdravljenju v psihoterapiji.Trijevidikiterapevtskegadela,tj.povpraševanje,uglaševanjeinudeleženost,omogočajo,daterapevtskiproces postane v kar največjimeri zdravilen za klienta, pri čemer je obvezno razumevanje relacijskihpotreb.Modelključavnicepredstavlja,kakosotirazličnividikimedsebojnoprepleteniterkaterifunkcijiposamezenvidiksluži.Ciljintegrativnepsihoterapijejeintegracijaodcepljenihdelovosebnostinapodlagikontakta.Skozikontaktzuglašeniminudeleženimterapevtomklientpridobinovoizkušnjoodnosainstemmožnostnadomeščanjaavtomatiziranihprepričanjinobnašanj.Terapevtskikontaktpriskrbivarnost,daselahkoklientodpoveobrambnimmehanizmom,kisogavarovali,inpričneizkušatiterintegrirativse,karonjeinkarlahkopostane.

Beyond Empathy: A Therapy of Contact-in-relationshipKey words:Integrativepsychotherapy,relationship,contact,relationalneeds,keyhole

Abstract:HumanrelationshipsrepresentthestartingpointofIntegrativerelationalpsychotherapy,devel-opedbyRichardErskineandhisco­workers.Therelationshipsareimportantforbecomingfullyhumanbutatthesametimecanbeverytraumatic,whentheyareinappropriate.Thereforetherelationshipbetweenthetherapistandthepatientisveryimportantpartofthetherapy.Threeaspectsoftherapist’swork–inquiry,attunementandinvolvement–makeitpossiblefortherapeuticprocesstobecomeahealingprocessfortheclient,whereitisindispensabletounderstandtherelationalneeds.Thekeyholemodelpresentshowaretheseaspectsintervenedandwhichisthefunctionofeachaspect.Thegoalofintegrativepsychotherapyistointegratethesplitpartsofpersonalitythroughcontact.Throughcontactwithattunedandinvolvedthera-pist,theclientexperiencesanewkindofrelationship,andwiththatreplacespreviousautomaticbeliefsandbehaviors.Thecontact­in­relationshipwithatherapistprovidessafetytodropdefensesthatservedasaprotection,andcanthenstarttoexperienceandintegrateallthattheclientisandcouldbecome.

Uvod

Zintegrativnopsihoterapijosemseprvičsrečalanadvodnevnidelavnicienegaizmednjenihutemeljiteljev,dr.RichardaErskina,kijepoleti2006prišelvSlovenijopredstavitumetnostter znanost terapevtskega odnosa. Polna radovednosti, ne pa tudi nekih večjih pričakovanj,semseprvidanjavilazadelonasebivoblikiindividualneterapije.Zelokmalu,žepoprvihizmenjanihstavkihsemugotovila,dasedogajanekajzelonenavadnega,popolnomadrugačnegaodvsehmojihdosedanjihizkušenjspsihoterapevti.

Že takojnazačetkupogovorasemzačutila,dase jevmenivhipusesulovečobrambnihzidov.Kosedajpremišljujemotakratnemdogajanju,semizdi,kotbimedr.Erskinezeloosebnoinposebnovprašal:‘Kakosi?’Takosežedolgočasaninihčezanimalzamojepočutje,česplohsejekdajkdo.Tojenačin,skaterimpredanamativprašasvojegaotroka,kakosepočuti,inizvprašanjaječutitivsonjenobrezpogojnoljubezeninčutenjestemotrokom.Takokomunicirajozaljubljencivnajslajši innajmočnejšifazisvojezaljubljenosti,kovpopolnostisprejemajoinčutijodrugdrugega.Tojevprašanje,nakateregasenitiprinajboljšivoljinemorešzlagati,nepretvarjati.Izmenesovodgovorsamoprivrelačustva:nekabolečina,zakateronajverjetnejevem,damevednospremlja,ajouspevamobvladovati,držatinamočnihvajetih.Terapevt,dr.Erskine,jebilssvojonaklonjenostjo,kimejeglobokoganila,močnejšiodmojepotrebe,da*KAROLINA RADOVANOVIĆ, UNIV. DIPL. KULT., ŠTUDENTKA 2. LETNIKA FAKULTETNEGA ŠTUDIJA PSIHOTERAPIJE. TRG PREKOMORSKIH BRIGAD 7, LJUBLJANA; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

65

obvladujemtevajeti.Ponudilmijevarnookolje,vkateremsemsijihupalazatrenutekspustiti.Takosejezačelamojaterapevtskaura,vkaterisemdelalapopolnomadrugačekotprejdveletisterapevtko,skaterosembilasicerzelozadovoljna.Zapričujočičlaneknipomembno,kajsemtistourodelala.Radapabipovedala,kakosemsepočutila:zelopristno.Jazkotjazsama,ssvojobolečinovredinbrezpotrebepoobrambi.

Ironijaje,damidr.Erskinesplohninikolizastaviltegavprašanja‘kakosi’.Koseposkušamspomniti,kajtočnojenaredil,dasemsejaztakopočutila,ugotovim,daješlopravzapravzacelspekterneverbalnihsignalov,kijihjetežkodefinirati.Šlojezanjegovpomirjujočmehakglas,kijessvojimtonom(nezbesedami)sporočal,dajevsevreduindasemnavarnem.Šlojezatolažilenpogled,kijesporočal,dasempomembna,sprejetaindasemtaka,kotsem,popolnomavredu.Terapevtmijedalobčutek,dabozameposkrbelindamulahkozaupam.

Ressemmuzaupalainuspešnodelalatistouro.Aučinek,kigajeterapevtimelname,minišelizglave.Spraševalasemse,alisemslučajnonaletelanakarizmatičnegaterapevtaalipajemordasamintegrativnipristoptakoposeben,daklientakar‘razoroži’vprviminuti.Zatosemsezvelikimzanimanjemlotilabranjaknjige,kijebilapredstavljenanadelavnici Onkraj empatije: Terapija s kontaktom v odnosu, avtorjevRichardaG.Erskina,JanetP.MoursundoveinRebecceL.Trautmannove(1999).Nisembila razočarana.Knjigagovorioposebnikvalitetiodnosa innjenizdravilnimočiterkakotokvalitetodosečivterapevtskemodnosu.Tosotuditeme,kijihbomskušalapredstavitivpričujočemtekstu.

1. Osnovne predpostavke v integrativni psihoterapijiIntegrativnapsihoterapijaseosredotočanaodnose.Ljudjepotrebujejodobreodnosezdrugi­

mi,dabibilipsihološkozdraviterdabiserazvilivljudivpolnempomenubesede.Zauspešno(so)delovanjevzdravihodnosihmorabitiosebasposobnaustvarititerohranjatikontakttakossamimsebojkotzdrugimi.Kontaktvodnosujetemeljodnosa,šeleskontaktomseodnoslahkovzpostavi.Terapevtovaprvainnajpomembnejšanalogajeusposobitiklienta,daohranjakontakt:notranji(ssamimseboj)terzunanji(zdrugimiljudmi).Notranjikontaktobsegapolnozavedanjeolastnemnotranjemdoživljanju,vključnozmislimi,sčustvi,zželjami,občutji.Zunanjikontaktpodobnovključujevse,kar jedostopnovzunanjemokolju,šeposebno tistidelokolja,kigatvorijodrugiljudje.Vpsihološkozdravemposameznikuzunanjiternotranjikontaktsodelujeta.Odvisnastaedenoddrugegainnobedenodnjijunemoreživetivizolaciji(Erskineidr.,1999).

1.1. Pomen odnosov za učlovečenje.Enaprimarnihčloveškihpotrebjepotrebapokontaktuzdrugimiljudmi.(Bowlby,1988;Erskineidr.,1999).Človeškimladičekjenajboljnedonošenmladičekodvsehživalskihvrstvpsihološkeminfizičnemsmislu.Kontaktzdrugimiljudmijeosnovnimotivacijskifaktorvčloveškemvedenju.Ljudjehrepenijoponjemodrojstva.Kadarotrokovapotrebapokontaktuzdrugimiljudminiustreznozadovoljena,jeogroženocelonje­govoživljenje.Otemobstajajoprepričljividokazi.Mordajenajboljznanaraziskavaovisokiumrljivostisocialnodepriviranihotrok,torejotrokbrezzadostnegačloveškegakontakta,kijojeizvedelpsihoanalitikRenéSpitz(Spitz,1954,vErskine,MoursundinTrautmann,1999).

Tudičeotrokfizičnopreživiodsotnostprimernegačloveškegakontakta,bokasneje težkodelovalvčloveškemokolju.Spomnimosenanekajprimerovnajdenihnesocializiranihotrok,naprimervolčjideklici,kinikolinistauspelirazvitisvojegačloveškegapotenciala.Čepravstabilinajdenihindujskidekliciposvojigenetskizasnovi,anatomijiinfiziologijičloveka,seni­kdarnistamoglizarespočlovečiti(MaturanainVarela,1998).Človeškijazjeproduktodnosa,odnosa,kijedelotrokovegaokoljaodrojstva(Erskineidr.,1999;Stern,1985).

EmileDurkheim(1997)ječlovekaoznačilzadružbenožival.Bistvonašečlovečnostijene­ločljivopovezanoznačini,kakosepovezujemozdrugimi.Tinačinisozunanji(kosezdrugimipovezujemovečinočasa)innotranji(kosmozdrugimipovezanivesčas,naprimerskozifan­

Karolina Radovanović

66

tazije,pričakovanjainspomine).Bitičlovekpomenibitivodnosihzdrugimi.»Odnosi,vkaterihjeotrokzanemarjen,fizičnozlorabljenaličustvenoogrožen,sotravmatičnizaotroka,vendarsituacijebrezkakršnihkoliodnosovsoševelikoslabše«(Erskineidr.,1999,str.4).

Vnovejšemčasusonavoljotudipresunljiveugotovitveraziskavspodročjanevrobiologijeinsorodnihznanostiodrugačnemrazvojumožganovdojenčkovbrezustreznihodnosov.Nekatereraziskave sopokazale, da so imelimožganiotrok iz romunskih sirotnišnic (ti otroci so sicerimelizadovoljenefiziološkepotrebe,vendarnisomoglistkati tesnejšihvezizodrasloosebo)manjaktivnolevoorbitofrontalnoskorjo,amigdalo,hipokampusinobmočjasenčnegarežnjakotmožganiotrokpodobnestarosti(Gerhardt,2004).

Skoziodnosezdrugimiseotroknaučivsehbistvenihelementov,kimuomogočijo,dapostanečlovekvpravempomenubesede.Sprvaseskoziodnosenaučiločitisebeoddrugih.Natopostanesposobensprejematiterustreznoravnatizvsemividikinotranjegakontakta:prepoznavatisvojepotrebe,obvladovatiterizražatičustva.Naučisepovezovatinotranjeterzunanjekontakte,torejprositizapomočinuživativmedosebnihtransakcijah.Inkončno,skoziodnoseotrokrazvijesocialničut,kinasnaredizares ljudi.Tasekaževoblikiobčutkapripadnosti insposobnostiempatijetersočutja,karnampomagapreživetikotvrstanatemplanetu(Erskineidr.,1999).

1.2. Odsotnost ustreznih odnosov.Odnosnostjenegujoča,stimulativnaterobnovljiva.Med­temkoreagiramonadrugeinsetudidrugiodzivajonanas,raziskujemo,kdosmo,kajželimo,kajčutimoterkajmislimo.Čejeprocessamospoznavanjamotenzaradineodzivajočegasealiodsotnegadrugega,nampreživetvenimehanizmi,kijihrazvijemo,zmotijonotranjiinzunanjikontakt,takodapridedodelitveinzanikanjapomembnihdelovsebe.Kadarsootrociprikrajšanizaodnose,skaterimibizadovoljevalisvojepotrebe,zeloverjetnorazvijejoobčutek,dazanjeninikogar,kibijimzarespomagal:sedajalivprihodnosti.

AvtorjiErskine,MoursundinTrautmann(1999)natemmestuopozorijonapomembnospo­znanje,kigaprejšenikjernisemzasledila.Namrečvelikojebiloženapisanegaotravmahinkakotravmatičnidogodkipustijopsihološkebrazgotine,kivplivajonačlovekovodelovanjevživljenju.Vendar»travmatičnaizkušnjanisamaposebitista,kipovzročibrazgotino.Brazgotinopovzročitravma,kinipotolaženaoziromazaceljenaznotrajodnosa«(Erskine1993/1997,1997,vErskineidr.,1999).Posameznatravmatičnaizkušnjajesamoizkušnja.Čejoimaotrokmožnostpreboletiobskrbnemljubečemodraslem,bopostalalešeenspominveč.Karjeresničnoškodljivo,jeodsotnostzdravegaodnosa,kisleditakiizkušnji.Hkratijeodsotnosttakšnegaodnosasamaposebineprimernainškodljiva,tudičenepridedoaktivnihzlorabalitravm.Zanemarjanjeinizolacijaproizvajajokumulativnotravmo–rastočinizpričakovanj,danamdruginikolinebodonarazpolagoterdaježivljenjetežkoinboleče(Erskineidr.,1999).

1.3. Nastanek in funkcija obrambnih mehanizmov. Kadar zanesljivi drugi ni dosegljiv, jeotrokovapotrebapoodnosuzadovoljenasamoobčasnoternepredvidljivo,česplohjezadovo­ljena.Čepridedozlorabe,sepolegbolečineintenzivirapotrebapoodnosu.Odsotnostdrugegazabolišemočneje.Otroksepredmočnobolečinozavarujetako,dajoposkušaizrinitiizzavesti:‘Nečuti!’Samsebeprepričuje,danitakohudo,poskušapozabitialikakorkolizanikatioziromazatretibolečino.Takosezačneprocesumikanja,izključitveizkušenjin,predvsemvtežavnejšihsituacijah,celoizrinjanjadoločenihdelovsebeizzavesti.Bolečinajepremočna.Otrokspraviosamljeniprestrašeniinobupanidelsebenekam,kjerpostaneimunnaintegracijozdrugimideli.Integracijamedsebojnihdelovsebejeposledicaodraščanja.Askritidelsebeprebivakotnepre­bavljenagmota,kiostajanatistirazvojnistopnji,nakaterijenastala.Senerazvijanaprej,senikolineprebavi.Tudispremljajočačustvaostanejonespremenjena,ledasoizrinjenaizzavestiinsejihposamezniknezaveda(Erskineidr.,1999).

Temuprocesupravimoobramba:zaščitapredbolečinonezadovoljenihpotrebinneizraženih

Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu

67

čustev,kivključujetakoodzivnaprvotnotravmokottudiodzivnaodsotenalineprimerenod­nos.Vkakršnikolioblikiseosebazavaruje,taobrambnimehanizemslužiohranjanjustabilnosti,zmanjševanjuzavestneganeugodja terosvoboditviodbolečinezaradinezadovoljenihpotreb,zatodabiosebalahkonaprejživela.Kotpreživetvenastrategijajeobrambnimehanizemkoristen,mordacelonujenproces,kipaimavisokoceno.

Kosevnaspojavidoločenapotreba,jozadovoljimo.Potešenapotrebaizgineinosebagrelahkonaprej,knovimizkušnjam.Kadarpapotrebanizadovoljena,neizgine,temvečvztrajavnasterzahtevanašopozornostinenergijo.Zatomoraotrokpoiskatidrug,umetennačin,dabiposkrbelzatopotrebo.Topomenivečzanikanja,večpotlačitev.Kotiotrociodraščajo,razvijejocelozbirkostrategij,načelomazunajzavesti,dabiseosvobodilizahtevnezadovoljenepotrebe.Sčasomapostaneumetnastrategijanavadaaliživljenjskiscenarij(skript)(Erskineidr.,1999).Primer tipičnegaskriptnegaprepričanja je: ‘Kopotrebujemdotik,ninikogarobmeni.’Dabilahkoshajalistakšnimprepričanjem,seprepričamo:‘Vresnicinepotrebujemdotika,lahkosesamzabavam.’Potrebepodotikupomnogihokrepitvahneprepoznamovečkottake,temvečpostanepotrebapozabavanjusamegasebe.Toimenujemotudifiksnigestalt(Erskineidr.,1999).Takonebopotrebapodotikunikolizadovoljenainkottakanebonikolipopolnomautihnila.Fiksnigestalti so izjemnoodporninaspremembe.Poleg tega,dasozunajzavesti, se tudinezavedamooriginalnegaizvoratežav(torejdasepraviproblemnahajavpotrebipodotiku).

1.4. Terapevtski odnos.Simptomi,zaradikaterihseklientobrnepopomočkpsihoterapevtu,sosenekočzačelikotpreživetvenestrategije.Sozunanjamanifestacijafiksnihgestaltovozi­romanjihovaposledica.Zatosepomoč,kijoklientpotrebuje,nahajavrazgraditvitehfiksnihgestaltov.Čepsihološkirazcepinemocionalnobolečinopovzročapomanjkanjepolneganotra­njegainzunanjegakontakta,potembivzpostavitevkontaktamoralapozdravitirazcepinublažitibolečino (Erskine idr., 1999).Terapevtovanaloga je, dapomagaklientupri soočenju s starotravmo,povezovanjuinozaveščanjurazdvojenihdelovsebeterpriponovnempridobivanjupol­negazunanjegaternotranjegakontakta.Tojetežkodelo,kiselahkoodvijeizključnoznotrajodnosa.

Ključ, pravijoErskine idr. (1999), je v kontaktu.Kontakt pomaga raztapljati obrambo intako dopuščati širitev zavesti.Ko temuprisluhne terapevt z zanimanjem, rahločutnostjo in sspodbudo,dobiklients temnovoizkušnjoodnosa,ki jedrugačnaodvsehprejšnjihodnosov(ali neodnosov).Cilj terapije je, da se razgradijofiksni gestalti (torej skupaj zlepljeni vzorcirazmišljanja,čutenja inobnašanja),zatoda lahkoklientove izvornepotrebeprivrejovzavest(Erskineidr.,1999).Zozaveščenostjoprihajamožnostponovnevzpostavitvekontaktassaboin z drugimi ter s temmožnost nadomeščanja starih avtomatiziranih prepričanj in obnašanj.Negledenakombinacijotežav,skaterimiprihajaklient,innegledenaterapevtovoteoretičnoperspektivojebistvenielementuspešneterapijevodnosuskontaktom.Terapevtskikontaktjetisti,kipriskrbivarnost,daselahkoklientodpoveobrambnimmehanizmom,kisogavarovali,inpričnečutiti,sespominjati,poizkušatinovavedenja,izkušatiterintegrirativse,karonjeinkarlahkopostane(Erskineidr.,1999).

2. Temeljni vidiki terapevtskega dela Trije temeljni vidiki in hkrati metode terapevtskega dela, ki jih poudarja integrativna

psihoterapija, se imenujejo povpraševanje, uglaševanje ter udeleženost [inquiry, attunement,involvement]. Vsakega od njih si bomo pobližje pogledali, vendar Erskine, Moursund inTrautmannova(1999)poudarjajo,davpraksitipristopinisostrogoločeni.Medsebojsenenehnoprepletajoindopolnjujejo.

Karolina Radovanović

68

2.1. Povpraševanje.Povpraševanjepredstavljatemeljvsakegaterapevtskegadelanegledenapristop,diagnozoalitipklienta.Vsiuporabljajovprašanja,dabipričelipotprotisamoraziskovanjuinzdravljenju.ŽeFreud(Vaughan,1998)jepsihoterapijooznačilkotzdravljenjespogovoromintapogovorseponavadizačnezvprašanjem.

Integrativnapsihoterapijapodrobnejeoznačujepovpraševanjekotproces,skaterimterapevtvabi klienta k raziskovanju svojega doživljanja.Nanaša se sicer na spraševanje, a še zdalečnesamozvprašanji.Trditev, tonglasu,geste,obraznamimika,celodvigobrvi lahkopozivakodkrivanjunovih stvari.Terapevtpovprašujepovsehvidikihklientove rastočezavesti.Obtemmusporoča,dasejeotemdobropogovarjati,dajekoristnoraziskovatiterpredvsemdanitiendelčlovekovegadoživljanjaniprepovedan,nesprejemljivaliprevečogrožajoč,dabibilnedopusten.Klientmuboverjel,čebozačutilsterapevtovestranispoštovanjeterpristnozani­manjezanj.Spoštovatiklientapomenispoštovatigakotčloveškobitje,kisizaslužiljubezeninkijedragocenosamoposebi.

Primarninamenpovpraševanjasenahajavtem,dapomagaklientuodkritinačine,skaterimisejenaučilprekinjatinotranjiinzunanjikontakt(Erskineidr.,1999).Šelekotevzorceprepozna,lahko razvije novepristnejše načinepovezovanja s samim seboj in z drugimi.Za razlikoodklasičnihpovpraševalnihsituacijsevterapevtskemprocesunesprašujeznamenom,dabisakmidobiliodgovor, temvečdaklientnajdeodgovor.Vintegrativnipsihoterapijinedelamonaklientu,temvečsklientom.Takoklientpredstavljanašegapartnerjapriraziskovanju,skaterimsodelujemonapotizdravljenja.Neterapevtneklientnevesta,kamjuboskupnoraziskovanjepripeljalo(Erskineidr.,1999).

Znotraj terapevtskegaprocesa se je treba zavedati, da je vsakagesta, premikdrže telesa,vsakaizjavapovezanaznekimvidikomklientovegadoživljanjainkottakavrednaobravnave.Akerječlovekovodoživljanjeizjemnoširoko,obstajadesetpodročij,kinajbislužilakotvodilopri povpraševanju v terapevtskem procesu. Ta področja so: fizična občutja, fizične reakcije,čustva,spomini,misli,zaključkiinodločitve,pomeni,pričakovanja,upanjainfantazije(Erskineidr.,1999).

2.2. Uglaševanje.Uglaševanje je odgovor na željo vsakega človeka, da bi bil razumljen.Verjamem,da je to tisto,kar jeDanielSternpoimenovalvznameniti frazi»Vem,daveš,davem«(Stern,1985).Občutek,dasmorazumljeni,obsegavečkotsamoto,dadrugaosebarazu­melogičniracionalnipomennašihbesed.Vključujeto,dadrugive,kakosedejanskopočutimonapodlaginašihbesedterdamičutimo,daznamidelinašaobčutja.Uglaševanjesezačnezempatijoinpredstavljatistokvalitetoodnosa,nakateriuspevamedsebojnikontakt.Kolikorjeterapevtuglašensklientom,tolikoseklientpočutispoštovanegainhkratizaščitenega.Občutekvarnostivterapevtskemodnosunemorebitiprevečpoudarjen.Levstabilneminvarnemokoljusiklientlahkouparegresirativtravmatičneizkušnjeterpreboletibolečino,kinastane,koprimerjapropadleodnoseinnezadovoljenepotrebevpreteklostispolnostjoterapevtskegaodnosa.Skoziuglaševanjeklientodkriva,kakojebitivdružbinekoga,ki jepozorennanjegovepotrebe inčustva,kigazanimajostvari,kisobileprejneprestanoprezrtealirazvrednotene(Erskineidr.,1999).

Takokotpripovpraševanjulahkozaradi lažjegapredstavljanjarazdelimopodročja,potre­bna uglaševanja, v več kategorij (Erskine idr., 1999). (1) Kognitivno uglaševanje se nanašanauglaševanjenaklientovekognitivneprocese,pričemerjeboljpomembno,kakorazmišlja,kotočemrazmišlja.Terapevtjepozoreninuglašentudinaskritipomenpovedanega.(2)Pričustvenem uglaševanju gre terapevt onkraj empatije.Torej ne samo, da čuti, kar čuti klient,temvečsenaklientovačustvaodzovesprimernimlastnimterpristnimčustvenimodzivom.(3)Z ritmičnimuglaševanjemse terapevtuglasi sklientomv ritmu,kiustrezaklientu,hkratipaprepoznavalažneklientoveritme,kisosicerpostaliklientovanavada,amuvresnicinisolastni.

Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu

69

(4)Razvojnouglaševanjepomeni,danajbiseterapevtmedregresijonaklientaodzvaltako,dagaboregresiraniklientrazumel(npr.5­letnikvklientu).Istočasnonajbiterapevtspoštovalcelotnoklientovointegritetoinposledičnonebibilnespoštljivdoodraslegadelaklienta(torejprisotnega30­letnika). Razvojno uglaševanje omogoča vrsto psihičnega starševstva, prepoznavanja terodzivnazgodnjepotrebe,kisobilebolečenezadovoljenevrealnosti.

2.3. Udeleženost.Čejepsihoterapijapoenistraniveščinainpodrugiumetnost,potemjeudeleženosttistidelpsihoterapije,kispadaboljnaumetniškostran.»Bititerapevtskoudeležen,pomenibitipolnoprisotenvpolnemkontaktu«(Erskineidr.,1999).Čepravjezamnogeterapevtetežavna,jeudeleženostzauspešnoterapevtskodelonujna.Zakaj?Kerseterapijaodvijaznotrajodnosa,odnoszahtevakontakt,kontaktpazahtevaudeleženost.

Udeleženostsezačnesterapevtovopripravljenostjo,dasegabodogajanjesklientomdota­knilo.Trebajetvegati.Udeleženterapevtopazuje,kajsesklientomdogaja,asehkratitudireci­pročnoodzivananj.Odzačetkamorabitizavezanklientovemublagostanju,karločiterapevtskiodnosodprijateljstva.Obastatukajzaradiklientainnjunskupenciljjeklientovoblagostanje.Pomembenvidikudeleženostijetudiprofesionalizem,kizagotavljasmerinstrukturoterapevtovezavezanosti.Vključujeznanje,spretnostinvrednote,hkratipazahtevakonstantensamonadzor,kiskrbizato,daseklientuposvečamoavtentično,primernoterpopolnomaozaveščenisvojelastnepsihološkeprtljage(Erskineidr.,1999).

Udeleženostsekažeskozištiriprocese,kisoobenemtudinjenicilji:prepoznavanje,cenjenje,normalizacijainpolnaprisotnost(Erskineidr.,1999).(1)Prepoznavanjeklientapomenipotrditevobstojaklienta,njegovihtežavaliizkušenj.Pričnesezuglaševanjem.Koseterapevtuglasisklientovoprisotnostjo,tudisampostaneprisoten.(2)Cenjenjejeposebnaoblikaprepoznavanja,sajgrezapriznavanjepomembnostiklientovegadoživljanja.Pomeni,daklientajemljemoresno.(3)Bistvonormalizacijejepomagatiklientupritidouvida,dajenjegovovedenjeinnotranjedoživljanjenormaleninpredvidljivodzivnanjegovoživljenjskosituacijoinokolje.Velikokratsepojavivobliki (večkratnega) informiranja,da jeklientovopočutje indelovanjenormalno.(4)Prisotnostjenajpomembnejšividikudeleženosti.Čepravjenajboljintuitivnoočitna,jojenajtežjedefinirati.Prisotnostvključujevseinformacije,zbranespovpraševanjem,tervsorahlo­čutnostuglaševanja,dabiomogočilapristen,skrbeninodgovorenodnos,znotrajkateregalahkoklientpridobivsopodporo,kijopotrebujezasvojopsihološkorastinspremembo.Zaterapev­tovopolnoprisotnostsoznačilnikontakt,zanimanjeinradovednost,odprtost,ranljivost,potrpe­žljivostinčvrstostterprofesionalninameninveščina.

Koterapevtspretnopovprašuje,jeuglašensklientovimritmom,čustvi,kognicijoinzrazvo­jnostopnjo,jeudeleženvklientovemprocesuterkovterapevtskiodnosvnašaprimerneveščineinznanje,pridedovečspecifičnihposledic,kijihklientobčuti.Tosoobčutekvarnosti,razširjenemejezavedanja,vpogledvnotranjedoživljanjepatudinoveoblikevedenja(Erskineidr.,1999).Kosevsetozdruži,jetomagičentrenutek,kontaktvodnosupresežepravilanavadnečloveškeinterakcije.Zdravi.

3. Relacijske potrebeVsiljudjeimamorelacijskepotrebeinprisotnesovvsehodnosih.Česiničesarneželimali

nepotrebujemodnekoga,nitionodmene,potempreprostonebovavstopilavodnos.Običajnoserelacijskihpotrebzavemošeletakrat,konisozadovoljene.Zdravilniodnosjetisti,vkateremse relacijske potrebe prepozna ter nanje ustrezno odzove (Erskine idr., 1999).Takmora bitituditerapevtskiodnos,zatopomembendelterapevtovihspretnostipredstavljarazumevanjeinprepoznavanjenaraverelacijskihpotrebterrecipročniodziv,pokateremtepotrebekličejo.

Obstajaosemosnovnihrelacijskihpotreb(Erskineidr.,1999).(1)Potrebapovarnosti:klientnajbi imelobčutek,dajevodnosulahkotisto,karje,brezstrahu,daboizgubil terapevtovo

Karolina Radovanović

70

spoštovanjealinaklonjenost. (2)Potrebapospoštovanju inpotrditvi: temeljinarazumevanjudrugega.Vterapevtskemodnosujezadovoljena,koterapevtcenifunkcijoklientovihbesed,mi­sli,čustevinvedenj.(3)Potrebaposprejemanju:pomembenvidiktepotrebejeto,daklientnepotrebujesamo,dajesprejet,temvečdajesprejetsstranimočnega,stabilnegainzaščitniškegaterapevta.(4)Potrebapodeljenjuosebneizkušnje:klientujepomembnospoznanje,daterapevtve(izlastnihizkušenjaliempatično),kakoječutiti,delati,prenašatienakestvari,kotjihklientčuti,dela,prenaša.(5)Potrebaposamodefiniciji:klientnajbiimelmožnostdoživetiinizrazitilastnoedinstvenosttervideti,daterapevtsprejemainspoštujenjegovoenkratnost.(6)Potrebapovplivanjunadrugega:pritemnegrezanačrtnospreminjanjedrugeosebeposvojihželjah,temvečzaoblikoupoštevanja.Pomembennamjeobčutek,dasmodovoljpomembni,zanimivi,upoštevanjavredni,dapustimopečatvživljenjunekogadrugega.Terapevtnajbipreprostodovo­lil,daklientnanjvpliva,daseganpr.njegovazgodbadotakne.(7)Potrebapotem,dadrugiprevzameiniciativo:čemoraosebavodnosuvednozavsesamaposkrbeti,bonanekitočkirazo­čarana.Zatonajbituditerapevtvčasihprevzelodgovornost,dasekajzgodi,kadarjetoustreznoterklientuvprid.(Čepravnajbinačelomasledilklientunanjegovipotiodkrivanja.)(8)Potrebapo izražanju ljubezni:ker je terapevtskiodnos,ki temeljinakontaktu, edennajbolj intimnihčloveškihpovezav,selahkozgodi,daklientzačutimočnačustvadoterapevta.Dobroje,čeznaterapevttovrstnačustvasprejeti.

Mednaštetimipotrebaminebomonašlipotrebepoljubezni,kajtiljubezenjetista,kijihvsepovezuje.»Kdorimazadovoljenevserelacijskepotrebe,sečutiljubljenega«(Erskineidr.,1999,str.151).

4. Model ključavniceDosedajsmoterapevtskiprocesinznjimpovezanevidikerazstavljaliznamenom,dabijih

podrobnejespoznalioziromanatančnejepreučili.Vrealnostisevedastvarinedelujejotako,sajsomedsebojmočnoprepleteneinučinkujejokotcelota.Zatobomovtempoglavjuposkušalistvari nazaj sestaviti v celoto. Pri tem si bomo pomagali zmodelom ključavnice, kot so gapoimenovaliavtorjiErskine,MoursundovainTrautmannova(1999).

Vmodeluključavnicesovsredinizgornjegadelapredstavljenenotranjeprekinitvekontakta:klientselahkonezavedaproblema,nepriznavanjegovepomembnosti,neverjamevnjegovorešitev ali pa ne verjame v lastno zmožnost razrešitve problema.Kadar težava nastopi že vprvi fazi (gledanoprvovodoravno linijo), torejprepoznavanjuobstojaproblema, terapevtskopovprašujemopofenomenologijiproblema.Želimo izvedetivse,kar jemogoče.Terapevtovaudeleženostsenajboljkaževpriznavanjuklientovihodgovorov.Vdrugifazi,priraziskovanjupomembnostiklientovegadoživljanja,lahkoterapevtnajvečizvespovpraševanjempoklientovipreteklostialinjegovihpričakovanjih,karmoratudiustreznocenitiinspoštovati.Vtretjifazi,če klient kljub zavedanju problema in njegove pomembnosti ne verjame v možnost rešitveproblema, poskuša terapevt s povpraševanjem ozavestiti klientove dosedanje izbire oziromaodločitvetergapripeljatidospoznanja,dasosenjegovadoživljanjapričelakotpreživetvenastrategija.Koseklientznormalizacijozave,dajeklientovapreživetvenastrategijanastalakotsmiselnodzivnaobremenjujočeokoliščine,muboudeleženterapevtnudilpodporo,kijotakratnajboljpotrebuje.Vzadnjifazijekontaktžezeloblizu.Klientsezačnezavedatisvojihčustev,misliinzaznavtako,kotšenikoliprej.Spomočjoterapevtovegapovpraševanjabozačutilsvojoranljivostvpolnimeri,zatopotrebujeobsebiterapevta,kibotamzanj,zvsosvojoprisotnostjo,inmubostalobstrani.

Uglaševanje predstavlja osnovo za vso opisano delo in procese, podobno kot deblo pridrevesu.Vsefazevključujejouglaševanjeternanjemtemeljijo.Samozuglašenimterapevtomlahkopridedotakšnihpovpraševanjintovrstneudeleženosti,karvodikvsevečjiuglašenostiklientassamimseboj.–Modelključavnicenamsicerlahkoolajšarazumevanjeteorije,kistoji

Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu

71

za integrativno terapijo, vendar ne smemo pozabiti, da je terapevtski proces živ in enkratenproces,vkateregaterapevtvstopapredvsemssvojimposluhomzasočloveka.Teorijasenahajavozadju.

5. ZaključekČenasvojoizkušnjozintegrativnimterapevtom,opisanovuvodutegačlanka,pogledamz

novopridobljenjimznanjemotejterapiji,semšeboljfasciniranakotnasamidelavnici.Karsemdoživela,torejninaključje.Obstajasistematičen,smiselninučinkovitnačrt,skaterimlahkotera­pevtipomagajoljudemvstiski.Čepravsemijeindividualnaterapijazdelapovsemspontana,sedajvem,dazatemstojidobropreučenopoznavanječloveškeganotranjegadoživljanja,kigajeterapevtvskladuzlastnimdoživljanjemuporabil,dabimipomagal.

Kot študentki psihoterapije semi poraja vprašanje, kako postati terapevt, sposoben tako

Slika 1. Model ključavnice v integrativni psihoterapiji (Erskine idr., 1999)

Karolina Radovanović

72

globokegačutenjazdrugimčloveškimbitjem,kakosenaučiti itionkrajempatije?Naprvemmestu je potrebno intenzivno delo na sebi, tako v času izobraževanja kot pravzaprav celoživljenje.Potrebnoječimboljpredelatiinpredelovatipretekleizkušnje,dasenebivmešavalevnašedelosklientom.Pomembnojetudi,dasmopozorni,kdajinkakoprekinjamokontaktssamimseboj.Prekinjanjukontaktasežalnemoremoizogniti,apomembnoje,datoopazimoinsprejmemo.Odprtinajbibilizanenehnoraziskovanjenašenotranjosti.Čepravjetakopolna,da je pravzapravnikoli nebomomogli dokonca spoznati, nas bovseenovsakoozaveščenodoživljanjedragocenoobogatilo.To sebopoznalopri našemdelu s klienti, pa tudi pri vsehdrugihodnosihinposledičnoprisamikvalitetinašegaživljenja.

Verjamem, da lahko s pomočjo profesionalnega izobraževanja in še bolj z lastno anga­žiranostjopostanemoterapevti,kizdravijo tudissvojoširino,zodprtostjo,spozitivnostjo,zvsemsvojim(zdravim)bitjem.Ssvojimsrcem,zdobriminneskončnim,kotjeotroškosrce,dokateregasoponovnonašlipot.Tapotnilahka,ajepotrebna,čeželimoresničnopomagatidrugim.Menim,dajetapottudivrednavsegatruda.Starižidovskipregovorpravi:Rešienooseboinrešilbošvessvet.Vnašemkontekstubilahkorekli:Rešisebeinrešilbošvessvet.Zzgledomindobrotovplivamonavseljudi,skaterimipridemovstik.Tudičejetastiknaprvipogledneznaten,lahkopredstavljasemezanaprej,kibovelikovečje,kobovzklilo.Lahkopajevplivogromen,naprimernanašeotroke,njihoveotrokeinnekatereprihodnjegeneracijealipanakliente,njihovebližnjeinnjihoveprihodnjegeneracije.Vrednojepostatiboljšičlovek.□

LiteraturaBowlby,J.(1988):Asecurebase:clinicalapplicationsofattachmenttheory,London:Routledge.Durkheim,E.(1997):TheDivisionofLabourinSociety,NewYork:TheFreePress.Erskine,R.,Moursund,J.,inTrautmann,R.(1999):BeyondEmpathy:ATherapyofContact­in­Relationship,

Philadelphia:Brunner/Mazel.Gerhard,S.(2004):Whylovematters:howaffectionshapesababy’sbrain,NewYork:Routledge.MaturanaH.R.inVarela,F.J.(1998):Drevospoznanja,Ljubljana:StudiaHumanitatis.Stern,D.N.(1985):Theinterpersonalworldoftheinfant:aviewfrompsychoanalysisanddevelopmental

psychology,NewYork:BasicBooks.Vaughan,S.C.(1998):TheTalkingCure,NewYork:HoltPaperbacks.

Onkraj empatije: terapija s kontaktom v odnosu

73

74

Janko BOHAK*Religija in nasilje – psihoanalitični pristop

Ključne besede: nasilje,religija,agresivnost(biološkoadaptivnainzločesta),identifikacijazagresorjem,psihoterapija,duhovnost

Povzetek: VprvemdelupovzemamFreudovopojmovanjeagresivnosti,kisejespreminjalotako,kotjeutemeljiteljpsihoanalizepoglabljal svoje teorije.NadaljujemsFrommom,ki ločujemedbiološkoada­ptivnoinbiološkoneadaptivnoalizločestoagresivnostjo.Vdrugemdeluodgovarjamnavprašanje,kajlah­kopsihoanalizaprispevakosvetlitviinpreprečevanjubiološkoneadaptivneagresivnosti.Vsklepuugotav­ljam,dajenjenprispevekskromen,anezanemarljiv.Karsetičepogostepovezanostinasiljazreligijo,palahkoizvajanjapovzamemvugotovitev,dajevtemprimerureligijazgoljalibizatežnjopooblasti,umazanihzemeljskihdobrinahinzasužnjevanjučloveka,sepravipravto,česarnajbisečlovekvpristnireligioznostiosvobajal.

Religion and Violence – the Psychoanalitical ApproachKey words:violence,religion,agression,(biologicaladaptiveandmaligne),indentificationwiththeagre-sor,psychotherapy,spirituality

Summary: In thefirstpart IsummarizeFreud’sconceptionofagressivnes,whichhaschangedthroughtimeasFreudmodifiedhistheories.IcontinuewithFrommandhisdistinctionbetweenadaptivebiologicalandnon­adaptivebiologicalagressivnes.InthesecondpartItrytoanswerthequestionofwhatcanbethecontributionofpsychoanalysistotheelucidationandpreventionofnon­adaptivebiologicalagresivness.IntheconclusionIcometotheconclusionthatitscontributinismodestbutnotnegligible.Asfortheconnec-tionbetweenviolenceandreligion,Icansummarizemythoughtsinthestatement,that,religionismerelyanalibyforanaspirationforpower,comoditiesofquestionablevalueandenslavementofman.Theseareexcatlythethingswhichcontradicttheessenceofanygenuinereligiousity.

Mordaninaključje,daježesamFreudovmitonastankureligije(Freud,1927)povezanznasiljem.Nekakotakolenajbisepofantazijiutemeljiteljapsihoanalizerodilareligija.–

Poglavarprvotneprahordesijetudivspolnemozirulastilvseženskeinjesvojimžeodraslimsinovomprepovedovalspolneodnoseznjimi.Kosinovinisovečhoteliprenašatiočetovetiranije,sosemuuprli inzagrešiliprviočetomor.Todaobčutkikrivdezaradizločinanadočetomjihnisomučiliničmanjkotnekočočessvojimiprepovedmi.Razrešilisojihtako,dasomrtvemuočetuzačeliopravljatidaritveingapobožječastiti.Odtodtudipodobasivolasegastarca,kijošedaneszamenjujejoneredkizarealnobožjopodobo,protikaterisemorajoboriti,dabiseosvobodilinjenetiranijeinnesvobode.

GledenanašesedanjevédenjepoveFreudovmitvečonjemsamemkotoizvoruinrazvojureligije.Pavendarsevnjemdotaknedvehključnihtem,kizbistvomreligijekottakšnesicernimataničesarskupnega,ajihposameznereligijemedsvojozgodovinokottudiposamezniver­nikivsvojihlastnihindividualnihživljenjihlestežkapreraščajoinsejihosvobajajo:nasiljeinobčutkikrivde.Čeizpostavimodejstvo,dasoobčutkikrivdeinternaliziranonasilje,ostaneenasama,večnoaktualnatemaFreudovegamita:nasilje.—Nadrejenipojemnasiljajeagresivnost.Čehočemorazumetipojavnasilja,sejevrednovprašati,kakopsihoanalizapojmuječlovekovoagresivnost,intozlastivtistihpredstavnikih,kisopomembnoprispevaliknjenemurazumevanju.MednjimiizstopataFreudinFromm.

Agresivnost pri FreuduZaFreudovoraziskovanjeagresivnostijeznačilno,dajidoprvesvetovnevojneniposve­

čalposebnepozornosti,čemursejevNelagodju v kulturisamčudil(Freud,1930).Tudivtem*JANKO BOHAK, MAG. SCI., KLINIČNI PSIHOLOG, PSIHOTERAPEVT; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Strokovni članki

75

ozirujeinternaliziraloptimističnodržoevropskegameščanstva,kijeimelozanjonekajrealnihrazlogov.Od1871.letanibilovečvelikevojne.Meščanstvojenapredovalotakonapolitičnemkotnasocialnempodročju,ostrarazrednanasprotjasosespostopnoboljšimpoložajemdelavstvablažila.Svetjepostajalvsajnazunajvednoboljciviliziran,tegavtisanisomotilimedijispodobamiskrajnebedevAfriki,AzijiinJužniAmeriki.Človeškadestruktivnosttemnegasrednjegavekajemedtempostalažeboljalimanjoddaljenazgodovina,nadomestilastajorazumindobravolja.Človekjebilpripravljenusmeritipogledvlastnonotranjost,kamorgajevabilapsihoanaliza.NaFreudasoškodljiveposlediceizrinjanjaspolnihimpulzovkotposledicapretiranostrogegamoralnegakodeksanaredile takomočanvtis,daproblemuagresivnosti innjenemuizrinjanjunipripisovalposebnegapomena.Zdise,dajenitiniopazil.TudijeniprepoznalvAdlerjevempoudarjanju»voljepomoči«(Adler,1999)kotgibaluosebnostnegarazvoja.

ŠeleprvasvetovnavojnapomenimejnikvrazvojuFreudoveteorijeagresivnosti.Sprvajevidelvnjejkomponentospolneganagona.Akotdavtonipovsemprepričan,senimogelodlo­čiti, da bi poleg znanega nagona po samoohranitvi in spolnih nagonov predpostavljal enakopomembenagresivninagon.Dejanskopa ježe skoraj istočasnougotavljalnadrugemmestu,dajesovraštvostarejšeodljubezniindakoreninivnagonihjazaalinagonihsamoohranitve,kidazavračajodražljajezunanjegasvetainpredstavljajoantitezoseksualnimnagonom.Malčeknajprejzavračazunanjedražljajeinzaradinjihovegavdiranjavanjsovražisvet.Tosevedanivskladuznovejšimiugotovitvami,dajedojenčekodvsegazačetkanaravnanvzunanjedražljaje,kisomuneobhodnopotrebni.Doleta1920zasledujemovFreudovihspisihdvojenasprotujočihsistališč:pojmovanjeagresivnostikotsestavnidelseksualneganagona,kiseizražakotoralniin analni sadizem, in pojmovanje agresivnosti kot sestavni del nagonov jaza, neodvisnih odspolneganagona.

VdeluOnstran od načela ugodjaFreud (Fromm,1981:492–525)temeljitorevidiracelotnoteorijo nagonov.Značilnosti nagonapripiše »prisili ponavljanja« in oblikuje dihotomijomednagonipoživljenjuinnagoniposmrti,mederosominthanatosom,namestostaredihotomijemed nagoni jaza in spolnimi nagoni.V teoriji nagona po smrti se z vso silo izrazi njegovoprepričanjeočlovekovidestruktivnosti.Destruktivnostmupostaneenpolčlovekoveeksistence,kivbojuprotidrugemupolu,erosu,predstavljasamobistvoživljenja.Destruktivnostpostaneprafenomenživljenja.

Drugospoznanje,značilnozaFreudovonovoteorijo,papredstavljapravonasprotjepredhodniteoriji.Grezaspoznanje,datežieros,kijenavzočvvsakiceliciživesubstance,pozdruževanjuinintegracijivsehcelicinjepolegtegaintegrativnasilamanjšihenotvenotnostčloveštva.Freudodkrijenespolnoljubezen.Življenjskiinstinktimenujetudi»ljubezenskiinstinkt«.Ljubezenmupredstavljaživljenjeinrast,kivbojuprotinagonusmrtidoločačlovekovoeksistenco.

VsvojiprvotniteorijijevidelFreudčlovekakotizoliransistem,monado,kigapoganjatadvaimpulza:poenistraniimpulzpreživetja(nagonjaza)inpodrugistraniimpulzpoužitkusprema­govanjemnapetosti,kinastajajovtelesuskemičnimiprocesiinsolokaliziraniverogenihconah.Izolirančlovek stopavodnos spripadnikidrugega spola,dabi zadovoljil teženjepoužitku.OdnosemedspolomajeFreudpojmovalkotčloveškeodnosenatržnici.Vobehprimerihgrečlovekuzazadovoljitevnjegovihpotreb.Todapravzaraditezadovoljitvemorastopitivodnoszdrugimi,kimulahkoponudijoto,karonpotrebuje,inonipotrebujejoto,karlahkoonponudi.

V teoriji erosa je to drugače. Človek ni več primarno osamljen in egoističen,marveč jebitje,kijeprimarnonaravnanokdrugim.Življenje,ljubezeninrastsoenoinisto,soglobljezakoreninjeni in bolj temeljnega pomena kot spolnost in užitek.To spremenjeno držo izraziFreudvodgovoruEinsteinu,kisevslutnjiinstrahupredrazmahomčlovekovedestruktivnostisvetovnegaobsega,vkateremutegneigratipomembnovlogonjegovaznamenitaformula,obrnenanjspreprostočloveškoprošnjo:»Vi,kistepogledalivčlovekovodušoglobljeodkateregakolivašihpredhodnikov,steodkrilivnjejrazlogezaupanje,kakoobvarovatičloveštvopredusodno

Janko Bohak

76

kataklizmo?«InFreudmunajprejodgovori,dagamora,žal,razočarati,kajtivčlovekuniodkrilničesar,karbičloveštvozanesljivozaščitilopredlastnodestruktivnostjo.Protikoncupavendarlebudirahloupanje.Vse,karvzpostavljačustvenevezimedljudmi,moradelovatiprotivojni.Tevezi so lahko dvojne:Najprej gre za odnose kot do ljubezenskega objekta, čeprav tudi brezseksualnihciljev.Psihoanalizisenitrebasramovati,čegovorituoljubezni,kajtireligijapraviisto:Ljubisvojegabližnjegakakorsamegasebe.Tojelahkozahtevati,atežkoizpolniti.Drugavrstačustvenihvezinastanezidentifikacijo.Vse,karvzpostavljapomembneskupneznačilnostimedljudmi,porajatakšnaskupnačustva,identifikacije.Nanjihvdobršnimeritemeljizgradbačloveškedružbe.Innakoncudodaja,danajbisereligijeincerkvezoblikovanjemtehdvehvrstčustvenihvezimočnejeangažiralevdeluzamir.TojenapisalFreud,kijekomajtriletapredtemistozlatopravilokomentiralzbesedami:Čemutakoslovesnonastopajočpredpis,čenjegovoizpolnitevnemoremopriporočitikotrazumno?Lemalopredtemmujereligijapredstavljalailuzijo,kičlovekaovira,dabidosegelzrelostinneodvisnost,asedajmujerazumnopriporočatitotemeljnozapovedvsehsvetovnihreligij.

Frommmeni,daseFreudnizavedalnezdružljivostitehdvehteorij,zatojihjeskušalpovezati,nasprotjapremostiti,ustvaritiobčutekkontinuitetemednjima.Anjegovtrudjebilzaman,sajtemeljiprvateorijanamehanističnomaterialističnemznanstvenemmodelu,kiganajlepšezrcalidogmatskaizjavaBerlinskezdravniškedružbe:Priseglismouveljavitiresnico,davčloveškemorganizmuninobenihdrugihdejavnihsil,razensplošnihfizikalnokemičnih.Medtempanjegovadrugateorijanesleditemumehanističnomaterialističnemumodelu,ampakkrožiokrogbiološkeorientacije, pri kateri postanejo fundamentalne življenjske sileprasile, kimotivirajo človeka.Bistvocelice,sepravibistvovsakeživesubstance,postaneteoretskaosnovamotivacijsketeorijeinnefiziološkiproces,kisedogajavnekemorganu.

Agresivnost pri FrommuČeFreudobravnavaagresivnostvokvirusvojeteorijenagonov,pazanimaFromma(Fromm,

1981:207–235)predvsemnjena socialna razsežnost, zato so zanj izraz agresivnosti vsa tistadejanja,skaterimičlovekdrugemučloveku,živalialineživemupredmetupovzročiškodooziro­ma jo skuša povzročiti.Ključno razlikovanje vseh izrazov agresivnosti pa je v oceni, ali sočlovekovaagresivnadejanjabiološkoadaptivna,sepravi,daslužijoživljenju,alipasobiološkoneadaptivnainkottakšnadestruktivnegaznačaja.Vprvemprimerugrezabenigno,vdrugempazamalignoalizločestoagresijo.Biološkoadaptivnaagresijajereakcijanaogrožanjevitalnihinteresov, je filogenetsko programirana in je skupna živalim in ljudem.Ni spontana, ampakvedno le reaktivna in defenzivna. Zločesta, biološko neadaptivna agresija pa je destruktivnainokrutna,značilnajesamozačlovekainjebiološkoškodljiva,kerdelujeuničevalno.Njuniosrednjimanifestaciji,umorinokrutnost,lahkopostanetapovzročiteljuužitek.Niinstinkt,mar­veččloveškipotencial,zakoreninjenvpogojihčloveškeeksistence.

KoFrommraziskuje»pogoječloveškeeksistence«,vkaterihprihajadomnožičnezločesteagresije,opisuje tudi religioznomotivacijo inkotdrastičenprimernavajažrtvovanjeotrokvKanaanu(Fromm,1981b:18–53),ševčasujudovskegaosvajanja‘obljubljenedežele’,inKarta­gini,dokler jenisoRimljaniv3. st.predKristusomporušili.Žrtvovanjeotroksenivršilovdestruktivniokrutnistrasti,kibizadušilastarševskonaravnoljubezendootrok.ZatopričatudiopisAbrahamovegažrtvovanjasinaIzaka,vkateremčutimovsoočetovonežnostdolastnegasina.Avendargajepripravljenžrtvovati.Takosezdi,dajeAbrahamovrodšeomahovalmedbožjopoklicanostjoinneprimernoboljkrutimireligioznimipredstavamiinpraksamisosednjihljudstev,medtemkosonjegovidaljnipotomcivsvojinovidomovinibilizelotrdnivsvojizve­stobiJahveju,asobilitakšnitudizacenoštevilnihkrutostidotujcevinrepresijelastnegaboganadsabo.PritemjihjedodatnoščitilMojzesovdekaloginnjegoveksplicitenpoudarek,dajeBogBogživljenjainnesmrti,zatosepovsemzadovoljissadovizemljeinzživljenjemživali.

Religija in nasilje – psihoanalitični pristop

77

Frommnevidibistvenerazlikemedreligioznimžrtvovanjemotrokinsodobnimvojskova­njem,dokateregaprihajaizmešaniceekonomskihinteresov,častihlepnostiinnarcizmadržavnihinvojaškihvoditeljev.Kakorhitropavojnaizbruhne,čenežeprej,papostane»religiozen«fe­nomen.Država,narod,nacionalnačastpostanejoidoli,kijimobestraniprostovoljnožrtvujetasvojeotroke.Takosošemedprvosvetovnovojnonašislovenskiprednikiumiraliza»vero,dom,cesarja«.

InčeberemopetoMojzesovoknjigo,namJahvejevonaročilozvenikotukazvojaškegapo­veljnikavzadnjihbalkanskihvojnah,kijekulminiralvetničnemčiščenjuSrebrenice:»KotigaGospod,tvojBog,davroke(tujemesto),pobijvsemoškevnjemzostrinomeča!Leženske,otroke,živinoinvse,karjevmestu,vesplenvnjemzaplenizaseinuživajplensvojihsovra­žnikov,kitigadaGospod,tvojBog!«VnasprotjuzobičajnopraksovojaškihpoveljnikovpaJahveutemeljisvojukaz:»…davasnenaučijopočenjativsehgnusob,kisojihpočenjalisvojimbogovom,dasenepregrešiteprotiGospodu,svojemuBogu!«5Mz20,10–15.–Assman(2007)jeprepričan,dajetodevteronomijskovojnopravolečistafikcija,akotdelkulturnesemantikemonoteističnegagibanjajevsaktrenuteksposobno,daseudejanjikotzgodovinskastvarnost.

Poučno je tudi»kulturno«čiščenje (culturalcleansing)kraljaAntijoha iz2. st.pr.Kr.,kije hotel svoje kraljestvo spremeniti v nacionalno državo, v kateri bodo vladali eno pravo inenareligija.Podpritiskombrutalnenasilnehelenističneasimilacijejejudovskoljudstvostalopredeksistencialnoineksistenčnoodločitvijo:bitizaMojzesovopostavoaliprotinjej.VisokegajudovskegasvečenikaMatatijoje‘zgrabilsrdGospodov’,‘prevzelagajegorečnostzaPostavo’.Togorečnostpaniusmerilleprotisovražnemuhelenističnemuvladarju,marvečtudiprotilastnimrojakom.ČenajverjamemoknjigiMakabejcev,jepobilcelajudovskamesta,kisoseasimiliralavhelenizem.Tojeleedenodočitnihprimerovreligioznomotivirane,totalneizročitvelastnegaživljenjazahtevamlastnegaboga.Kasnejši,islamskiekvivalenttejdržipredstavljapojemdži­had.Negledenato,datudiknjigeMakabejcevnisozgodovinskeknjigevdanašnjempomenubesede,marvečsejevnjihudejanjilanekamnogostarejšazgodovina,kotpoudarjajonovejširaziskovalci,pavsebujejofundamentalističenelement,značilenzaekskluzivnimonoteizem,kinočebitilestvarkultainsplošnegaodnosadosveta,marvečhočeobvladovativesnačinživljenjadozadnjepodrobnosti.Karpomenitotalnokontrolovsegačlovekovegačutenjainvedenja.Total­nakontrolapapomeni tudi totalnoposest nad človekom.Takšenbogpa sevedanepriznavakakršnekoli človekove avtonomije, še manj pozna in sprejema človeka kot enakovrednegapartnerja,čepravodkrivajobiblicistitudipotezetakšnegaBogavstarozaveznemJahveju.Stemkopostanetaosnovnogibaloekskluzivnegamonoteizmamočinoblastinnereligioznapredanostinzaupanje,paizdatisto,karimajopomembnireligiologizabistvenidelreligioznedrže.Dabisizagotovilabsolutnokontroloinoblastnadčlovekom,semoraposluževatipolitičnegapritiska,izpodkatereganashočemonoteizemkotizjemendosežekvzgodovinireligijosvoboditi.Analizodinamikemed zasužnjevanjem in osvobajanjem tako notranjo kot zunanjo dinamiko podajaDostojevski(Dostojevski,1976)vVelikeminkvizitorju.InpomojemmnenjujeDostojevskemuuspelprodornejšipogledvčlovekovodušokotFreudustem,kojezagledalnajnevarnejšigene­rator človekove zločeste agresivnosti v »najnavadnejši želji po oblasti, umazanih zemeljskihdobrinahinzasužnjevanjučloveštva«.(Freudovaprednostjebilavtem,dajeuspelsvojpogledvčlovekovodušoprilagoditizahtevamnovodobneznanosti.)

TudiznanikrščanskifilozofP.Riceur(Tašner,2003)sezaveda,davsebujereligijakategorije,kinisoreligiozne,pripomorejopakpojavunasilja,kigapotempripisujemoreligijam.Enatakihjekategorijavsemogočnosti,kijevsekakorboljteološko­političnenarave,sajsereligioznostvnjihzlorabljazaustrahovanjeljudi.Pekeljeleskrajnidomettegrožnje.Prepričanje,dabisemoraliodpovedatitejidejivsemogočnostiinidejipekla,dabilahkopoiskalinovopredstavoomočibesedeinjopovezalispopolnošibkostjoljubezni,kiseprostovoljnopodavsmrt.

Azahteveboga,kisilastičlovekakottotalnoposest,sošeglobokovdušipostrazsvetljenskega

Janko Bohak

78

evropskegasvobodomisleca,sicerseslovenskemugeniju19.stoletjanebimoglozapisati:Trpi,čepokatisrce,/prahzBogomkregatsenesme.

Prispevek psihoanalizeČe se sedaj v sklepnem delu razmišljanja vprašamo, kaj lahko psihoanaliza prispeva k

osvetlitvi in reševanju problemanasilja,moramo reči, da je njenprispevek skromen, vendarnezanemarljiv.V tomisel lahkopovzamemo tudiFreudovodgovorEinsteinu (Freud1933a,WarumKrieg).

Pomembna je ugotovitev, da je človekova defenzivna agresivnost sestavni del njegoveganagonaposamoohranitvi,dapazločesteoblikeagresivnostinisoinstinktivnopogojeneinstemprirojene,marvečsonekaj,karsevčlovekuaktiviraobsovpadanjupovsemdoločenihnotra­njihinzunanjihokoliščinah.Indaječlovekzmožennajhujšihzločestihagresivnihdejanjtudibrezregresav»primarniproces«,karpomenibrezumikavpsihozo.Tegadolgonisemmogelrazumeti,doklermenipredletipretreslanovica,kakojeočeubilsvojidvehčerki,osnovnošolki,inkakojepotemmirnosedelnastopnicahterčakalnaženo,dapokončašenjo.Kostamidvapsihiatra,kistaseznesrečnimočetompogovarjalapostorjenemdejanju,povedala,danišlozadejanjevpsihotičniblodnji,marvečlezaglobokpsihičniregres,semsimoralpriznati,česaječloveksposoben»prizdravipameti«.Inpotemsenisemvečspraševal,kakosemorejodogajatigrozote,okaterihsonamnovinarjiporočalisprizoriščzadnjihbalkanskihvojn.(Tudivnjihješlozahudzgodovinskiregrespretežnegadelanarodnegaobčestva.)

Dejstvo,dazločesteoblikeagresivnostinisočlovekuprirojene,panamvendarledajekančekupanja.Čejetako,potemjesmiselnoraziskovatiinbitipozorennatisteprepletezunanjihinnotranjihokoliščin,kiutegnejosprožiti individualenalikolektivenplazzločesteagresivnosti.Žalsotuditunadelumočnikolektivniodpori,kijihspetgeneriramočnatežnjapoohranitvialipridobitvioblasti.Koberemvednonovaporočilaopobojihnaameriškihšolahinnepripra­vljenostioblasti,dabiotežiladostopdoorožja»svobodnimdržavljanom«,senemoremznebititegavtisa.

Pomembenprispevekkosvetlitvizločesteagresivnostidajetudipsihoanalitičnipojemiden­ti fi kacija z agresorjem. Grezačlovekovoobrambo,kijojeAnaFreudrazvojnoumestilavobdo­bje adolescence. Poslužujemo pa se je lahko vse življenje, če jo umestimo v svoj obrambnislog.Delujenezavednokotvečinanašihobramb,pričemergrezadejstvo,dapostajamovednoboljpodobnitistim,protikaterimseborimo.Koprodrevzavest,neredkoslišimvterapiji:»Ževotroštvusemsezaklela,danebomtakšnakotmojamati,sedajpazgrozougotavljam,dajipostajamvednoboljpodobna.«Pričemermoškizničmanjšogrozougotavljajo,kakopostajajopodobnisvojemuočetualipatudimateri,sajobaprimarnalikanajglobljezaznamujetačlovekovevzorcedoživljanja,obrambnegasloga invedenjazavseživljenje.Obrambopaopažamotudikot kolektivni pojav. Skupine, ki so bile žrtve zločeste agresivnosti v totalitarni družbi alivojni, razvijejozelopodobneoblikezločesteagresivnosti in jih izživljajonasvojihstarihalinovihsovražnikih.Tudizatoimamoštevilneprimereizzadnjihbalkanskihvojnkakortudiizpredhodnihtotalitarističnihrazmerkomunističnegasistema.Zvidikateobrambelahkodisidentaopredelimokotčloveka,kiseuprerepresivnimpraksamtotalitarističnegasistema,pričemerpanezapadeidentifikacijizagresorjem.Identifikacijazagresorjempautegnepostatitudizahtevaposameznikovaliskupinpopretiranialineupravičenireparacijivzačetnifazidemokracije,poprenehanjurepresivnegasistema.Tudizatoimamopoučnezgledepopadcukomunizma.

Ključni prispevekpsihoanalize pri premagovanju neprilagojenih oblik agresivnosti pa vi­dimvnjeniprogramskiusmeritvi.Kjerjebiloono, naj postane jaz (Freud1923). To je klic k ozaveščanjuvtukajinzdaj.Čimboljjenašobrambnislogrepresiven,čimvečlastnihvsebinizrinemovnezavednoinjihneprepoznamozasvojelastne,vtemvečjinevarnostismo,dabodoprejalislejprodrlevnašozavestvboljalimanjizkrivljenialimaligniobliki.Tosenamdan

Religija in nasilje – psihoanalitični pristop

79

za dnem dogaja v obliki obrambnegamehanizma projekcije in projektivne identifikacije, kosvojenotranje,izrinjeneinnepriznanevsebinepripisujemodrugim.Zatolahkozelopreprostospoznamočlovekabrezvsehpsihološkihpripomočkovinznanja.Dovoljje,dagapozornoposlu­šamo,kajinkakopripovedujeodrugih.To,karpripisujedrugim,veljavvečjimerizanjkotzatedruge.Inčeseobtemnadtemidrugimišezgražainjihobsoja,namjetododatennamig,dasestemborissvojiminepriznanimiinizlastnezavestiizrinjenimivsebinami.

Obrambni mehanizem projekcije in projektivne identifikacije pa nam tudi odgovori navprašanje,kakojemogoče,dalahkodoživljamoinopisujemoBogatakoagresivnegainmašče­valnega,panajsigrezastarozaveznegaJahvejaalikrščanskegaBoga,kinezvesteingrešneobso­janavečnepeklenskemuke.Tamehanizemprojekcije,pokateremprojiciramovBogalastnenesprejemljive inpogostonezavednevsebine, jeopisovalžefilozofSchopenhauer inzanjimmnogidrugi.Pravilnosougotavljali,kakosičlovekustvarjasvojegabogaoz.bogoveposvojipodobi.Miselnonapakopasozagrešilispogostosklepnosodbo:Bogniničdrugegakot…TejnapakisetudiFreudniizognil,kojeimelreligijozgoljzaprisilnonevrozo,kersoganekaterikrščanski rituali spominjali na kompulzivnomotnjo prisilne nevroze. Da je Bog neskončnovečodčlovekovihprojekcijvtobeloplatnovsepresegajočegaBitja,priznavajoznanstvenikiinreligiologi.ZaponazorilonajnavedemHustonaSmitha,kiugotavlja,dasoGrki,Rimljani,Sirijciinvečinadrugihsredozemskihljudstevoznačajusvojihbogovmenilipredvsemdvoje:nagnjenisokamoralnostiindoljudisoboljalimanjbrezbrižni.MedtempasoJudjevobehtočkahmišljenjesvojihsodobnikovpostavilinaglavo:»Medtemkoolimpskibogovineutrudnozalezujejolepeženske,BogSinajabdinadsirotamiinvdovami.MezopotamskiAnuinkanaanskiElhoditaposvojihosamljenihpoteh,JahvepaizgovarjaAbrahamovoimeinosvobodinjegovoljudstvoizsuženjstva,vEzekielovivizijipasposebnimzanimanjemopazujeotožnojudovskopregnanstvovBabilonu«(Smith,1996:169).Lepprimerpreseganjamehanizmaprojekcijevzgodoviniverstev.

Ssvojimagresivnostnimpotencialompaskušačlovekopravitišezdrugo,najboljarhaičnoobrambo: z obrambnim mehanizmom cepitve ali splitinga. Dojenček neobhodno potrebujepredstavodobregaobjekta,dobremamice,sajčuti,dabreznjenebipreživel.Kerpanjegovadejanskamamicanivednosamo»dobra«,sajmukdajneustreže takoj,aligapustipredolgočakati,porajatafrustracijavnjemjezoinbes,kipajenesmeusmeritivobjekt(starša),sajbigastemnekakoizničilinizgubil.Takousmeritabesvaseinčetearhaičneobrambeneprerasevkasnejšemživljenjuvdrugeljuditerčutinekakotakole.Čebibildovoljdober,bimemamicaimelarada.Kerpamineustrežeinmetorejnimadovoljrada,semslab.Tusezačenjajopoškodbesamopodobe.Četakšenčlovekvodraslidobipridevpsihoterapijo,neredkopripovedujenajprejo»zlatimamici«in»zlatemateku«,kisemupakmaluspremenitavpošasti,sajstamuprizadelinajhujše rane. Inkerkmaluzačneprenašativsebinezgodnjegaotroštvanapsihoterapevta,semutudisprva»čudovitpsihoterapevt«obnujnifrustraciji,nesporazumualimajhninerodnostispremenivslabobjekt,kigajepustilnacedilu,gaizdalinpodobno.Kerpatopočnosovražniki,se je trebaprednjimizavarovati.Topacientstori tako,dazbeži,prekinepsihoterapijoalipaagirasvojsovraženodnosdopsihoterapevta,sajjevendarnapadnajboljšaobramba.Karhaičniobrambicepitvepasezatekamokdajtudivsvojihodraslihodnosih,čepravsmojožeboljalimanjpresegli.Nenazadnjesetodogajatudinapolitičnisceni,kosinekdanjisoborcialipolitičnisomišljeniki postanejo sovražniki, potemko so drug drugega preveč prizadeli z razhajanjemlastnihinteresovpomočiinoblastialitudiboljoprijemljivihmaterialnihkoristih.Mehanizmidemokracijesosicerdobravarovalka,daseagiranjearhaičneobrambecepitvenesprevrževzločestonasilje,todadorazrednegaalizunanjegasovražnikasejevendartrebaboriti»zvsemisredstvi«.

Freudovidedičisopsihoanalizidodališedrugoprogramskousmeritev:Kjerjebilnadjaz, naj postane jaz.Vpsihoterapevtskemprocesujetoneredkopomembnejšifokusodprvega.Vnašem

Janko Bohak

80

nadjazusokotvdedičuojdipovegakompleksaspravljenevseotroškezapovedi,prepovedi,vse,karsmovotroštvuslišali,dajepravalidaniprav,dasespodobialidasenespodobi.Mordajeimelvotroštvušeustreznofunkcijo,danasjezobdobjemlatenceumirilinsmoselahkopo­svetilipridobivanjušolskegaznanja.Tudipredmarsikakšnonevarnostjonasjezaščitil.Todavodraslostijepostalnašnezavedentiran:vzbujanamobčutkekrivde,čeneizpolnjujemonjegovihrigidnihinneprilagojenihzahtev,znjimisemučimoinkaznujemo,vednoznovarazvrednotimožetakokilavosamopodobo.Vskrivenčenihoblikahpalahkoaktiviravnasrazlične,običajnolepsihične,sadomazohističnekonstelacije,kipanezavednoprežijo,dasebodolahkotudimotori­čnoaktivirale.Avpsihoterapevtskemprocesujeozaveščanjeteganezavednegatiranašetežjeinzahtevnejšeopravilokotozaveščanje onega.Pacientiletainletatožijo,kakosenemorejoprepu­stitiosvežilnemuspancu,kakosezjutrajprebujajoboljzmučeniinizžeti,kotsoleglikpočitku.Neredkoseprebujajopovsempreznojeni.Potem,kosododobra izključili telesnevzrokealimožnebolezniinverjetnost,dabivtehnočnihmorahpodoživljaliotrošketravmezrazvojnonajzgodnejšimstrahompredizničenjem,šelepodolgihletihtrdegadelazačenjajorazumetiinčutiti,dajejutranjaizžetostposledicacelonočnegadivjanjatiranskeganadjazassamokaznova­njeminsamorazvednotenjem.

Prispevekpsihoanalizesklasičnimpsihoanalitičnimsetingomjerazmeromaskromentudiza­radinjenegadometa,sajgrepravilomazavečlettrajajočezdravljenje,vkateremsevzpostavijonormalnarazmerjamočimedinstancamipsihičnegaaparata.Čejetozdravljenjeuspešno,sejaztolikookrepi,dapostanevsajvzadovoljivimeri»gospodarvlastnihiši«,sepravi,daselahkouspešnopogajazozaveščenimi impulzionega, zahtevaminadjaza inzahtevamivsak da nje ga živ lje nja.

Dometpsihoanalizesejesicerrazširilnavečoblikskupinskegasetingakakortudinavečposkusovpsihoanalitičnega»setingazalaike«,kiprehajavoblikesamopomoči.Edenodtak­šnih dokaj uspelih poskusov jeMoellerjevmodel partnerskegapogovora (Moeller, 1995), kijevprevodunjegovegapriročnikanaletelnadokajšenodmevtudiprislovenskihbralcih.Tudipsihoanalizakotorodjedružbenekritikejepomembenprispevekkozaveščanjurepresivnihdru­žbenihstrukturinnotranjihbojaznipredavtonomijoinodgovornostjo,kijihlahkopovzamemovFrommovosintagmo»escape from freedom«,skaterosešenajboljpribližaDostojevskemu.Zaraditenotranjedržeječlovekvvečniskušnjavi,daprineseinpoložisvojosvobodoinavtono­mijoprednogevelikegainkvizitorja,kisemuponujavpodobipolitičnegamogotcaalireligio­znegafundamentalista(česeomejimonazunanjisvetintuneizpostavljamoposebejnotranjisvettiranskeganadjaza).

Aplikacije psihoanalize, ki presegajo klasičen seting, se odvijajo pretežno na racionalniravni.Kerogovarjajočlovekakot racionalnobitje, imajo svojoupravičenost inučinkovitost,njihovamejainnemočpasepokažetapritežjihosebnostnihmotnjahinnajzgodnejšihtravmahoz.razvojnihdeficitih,kjersejeklasičenpsihoanalitičnisetingizkazalzaedinoučinkovitega,inzanjveljaznana,večkratpotrjenaizkušnja:»Thereisnootherway«(Nidrugepoti).

Izkušnjo,kakojelahkočloveknatem,dapovsemizgubi»status gospodarja v lastni hiši«, semneredkodoživelvdolgoletnemopravljanjupsihološkihpregledov.ČemijepacientnaRor­schachovepredlogeodgovarjalpretežnozagresivnimiinsseksualnimiodgovori,semvedel,dajevhudistiskiinnujnopotrebentakojšnjepomoči.Inpogostomejepotem,vstikussvojolastnostiskoinzačudennadlastnimiodgovori,prosil:»Pomagajtemi,menisebozmešalo.«Takšendogodekpamijepomeniltudinovopotrdilo,dasovčlovekudvevrstinagonskihsil,skaterimitoliko težeavtonomno inodgovornoupravlja,kolikoboljpomanjkljivo razvitealioslabljenespričopsihičnekonstelacijesonjegovefunkcijejaza.

Novoupanjeprihajaodizjemnegazanimanjazaduhovnostvzadnjemdesetletjualidveh.Tozanimanjepaimadvapredznaka:progresivnegainregresivnega.Čeduhovnapotaliduhovnapraksaneprispevakčlovekovemuozaveščanjuv»tukaj in zdaj«,čenezagotavljauspešnehoje

Religija in nasilje – psihoanalitični pristop

81

v smeri transpersonalne zavesti, marveč pospešuje razvojno zgodnejše oblike simbiotičnegazlivanja,jeregresivna(Jäger,2005:54).Topaneveljazaklasične,preskušeneoblikemističneduhovnostitakovtrehvelikihmonoteističnihkotvvzhodnihverstvih,kjervskladuzizvirnomistično izkušnjoBogunepripisujejoosebnostnihatributov.Če jeK.Rahnerpreddesetletjizapisal:Kristjanprihodnostibomistikalipanebokristjan,pavodilniduhovnivoditeljidandanespoudarjajo,dačlovekprihodnostibomistikalipaganebo.Karpojasnijovsvojitemniviziji,lahkopsihoanalitičnorazumemotakole.Vsietičnipozivisvetovnihverstevčloveku,naj»ljubi svo je ga bližnjega kakor samega sebe« soostalinanivojuneintegriraneganadjaza,zatonisomo­glizagotovitiboljšegapotekazgodovine,kotgapoznamo.Šelevzpončlovekanatranspersonalnimističninivomuboomogočil,davisokihetičnihzahtevneboobčutilkotrepresijelastneganad­jazanadseboj,marvečkotnajboljnaravnotežnjolastnegatranspersonalnegajedra.TakolahkorazumemošedokajnegotovotipanjezačlovekomprihodnostiTeihardadeChardina(Chardin,1978),medtemkoŠriAurobindoistiprocesnadaljnjehominizaciječlovekaopisujeboljjasnoinmeni,da sta zanjpotrebnadvapogoja:»Potreben jeposameznik invečposameznikov,kisosposobninajti inzreti sebevDuhu ter se razviti inpreustvaritiponjegovipodobi,potempaposredovati svojo idejokot tudimoč te idejemnožici. Istočasnopa je potrebnamnožica,družba,kijesposobnasprejematiinvoljnasledititemucilju,nedabibilaspričolastnihnaravnihpomanjkljivosti inspričosvojepomanjkljivepripravljenostiprisiljena,daseustavinapoti inumaknenazaj,predenmoredospetidoodločilnespremembe«(Aurobindo,2004:321). Stemodgovarjatudinastarodilemokjezačeti:priposameznikualipridružbi.

Dotlej pa bomo tudi etično zahtevoDalajlame»Moji interesi so tvoji interesi« kot edino možnostpreživetjavčasuglobalizacijeinusodnihklimatskihspremembdoživljalikotzahtevopomanjkljivointegriraneganadjaza.□

LiteraturaAdler,A.(1999).Smisel življenja.Ljubljana:Sophia.Assmann,J.(2007).Monoteizem in jezik nasilja. UniverzavLjubljani:Fakultetazadružbenevede.AurobindoŠri(2004).Človeški ciklus.Ljubljana:Slovenskamatica.Dalajlama(2000).Etika za novo tisočletje. Ljubljana:Učila.DeChardin,P.T.(1978).Pojav človeka.Celje:Mohorjevadružba.Dostojevski,F.M.(1976).Bratje Karamazovi.Ljubljana:Cankarjevazaložba.Freud,S.(1930).Das Unbehagen in der Kultur:Zbranadela,zvezek14.Freud,S.(1927).Die Zukunft einer Illusion:Zbranadela,zvezek14.Freud,S.(1933a).Warum Krieg: Zbranadela,zvezek16.Freud,S.(1923).Das ich und das Es.Zbranadela,zvezek13.Fromm,E.(1981b).Ihr werdet sein wie Gott. ReinbergbeiHamburg:Rowohlt.Fromm,E.(1981).Anatomie der menschlichen Destruktivität. ReinbergbeiHamburg:Rowohlt.Jäger,W.(2005).Vsak val je morje.Petrovče:DruštvoZnamenje.Moeller,M.L.(1995).Resnicasezačenjavdvoje.Celje:Mohorjevadružba.Smith,H.(1996).Svetovne religije. Maribor:Obzorja.Sveto pismo Stare in Nove zaveze(1996).Ljubljana:SvetopisemskadružbaSlovenije(Slovenskistandardni

prevod).Tašner,V. (2003).Religija in nasilje.Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta,Oddelek za filozofijo

(diplomskodelo).

DRUGI PRISPEVKI

83

84

Klavdija Š. MAŽGON* Andreja G. SELJAK**Predstavitev edukativnih delavnic na temo

»skupaj premagajmo depresijo«Ključne besede: depresija,edukacija,izražanječustev

Povzetek:Depresijajenajpogostejšaduševnamotnja.Danessevednoboljzavedamopomenadepresije,sajslabšakakovostživljenja,manjšadelazmožnost,večaobolevnostzarazličnimidrugimiboleznimi.Pravzaradi tega je šekakopomembnouvajatinovealternativneoblikeobravnave tebolezni. Inena takšnihučinkovitihsotudiedukativnedelavnicenatemoskupajpremagajmodepresijo,kijihjevtanamenpripra­vilInštitutzavarovanjezdravjavLjubljani.Vemonamreč,dajeključnegapomenačimprejšnjeprepozna­vanjesimptomovdepresijeinzačetekzdravljenja.Takopustibolezenmanjposledic,zdravljenjejekrajšein uspešnejše.Delavnice so razdeljene na štiri sklope, in sicerNastanek depresije – vzroki, simptomi,Zdravljenjeinpremagovanjedepresije,Vplivmislinačustva,vedenjeinteloterPreprečevanjeposlabšanjinponovitev.Zadnjedodatnosrečanjenamenimoevalvacijidelavnic,občutkovindoživetijnanjej.Delavnicesoseizkazalezazelouspešneinkoristneinzanjetudisamiuporabnikikažejovelikozanimanje.

Presentation of Educational Workshops on the Theme “Together over Depression”

Key words: depression,education,expressingemotion

Summary: Depressionisthemostfrequentmentaldisorder.Today,wearewellawareofitsconsequences–depressionlowersthequalityoflife,itincreasesabsenteeismandtheriskofotherhealthproblems.Thisiswhyalternativewaysoftreatingthisdiseasearegettingmoreandmoreimportant.OneoftheseeffectivetreatmentsistheeducationalworkshopTogether we can overcome depression,whichwasforthispurposecreatedbyIVZLjubljana.–Weknowthataquickrecognitionofsymptomsandthebeginningoftreatmentisthekeyforpreventingdepression.Inthisway,theillnessleavesfewerconsequences,thetreatmentisshorterandmoresuccessful.Theworkshopsaredividedintofourparts:Beginningofdepression–causes,symptoms;Treatmentandovercomingdepression;Howthoughtseffectemotions,behaviourandbody,andPrevention.Thelast,additional,meetingisusedfortheevaluation.Theworkshopshaveproventobeverysuccessfulanduseful,andourusersgreatinterestinittoo.

Namen delavnic

Depresijajenajpogostejšaduševnamotnja,sajnajbibilaponekaterihpodatkihvsajpetinaženskindesetinamoškihvnekemtrenutkusvojegaživljenjavdepresiji.Danessezave-

damopomenadepresije,sajslabšakakovostživljenja,manjšadelazmožnost,večaobolevnostzarazličnimidrugimiboleznimi ipd.Vendarpapogostoosebenisodeležnepravilnepomoči.Razlogezatopajemogočeiskativpremajhnirazpoznavnostimotnjeinpremajhnizavzetostivseh,kinajbisodelovaliprizdravljenju.Dejstvopaje,dajetrebadepresijočimprejprepoznatiinjoustreznozdraviti,sajbotakokarnajmanjposledic,zdravljenjepabokrajšeinuspešnejše.

Inštitutzavarovanjezdravjajevtanamenpripravilizobraževanjezavodjedelavnicznaslo­vom:»Skupajpremagajmodepresijo«ingadopolnilspripadajočimučbenikomzavodjedelav-nic,kivsebujejotudidelovnelistezaudeležence.Glavninamengradivajeseznanitiudeležencedelavnic z značilnostmidepresije, s potekom in značinomzdravljenja ter jimomogočiti, dalahkospregovorijoosvojihtežavah,siizmenjajoizkušnjetersemedsebojpodprejo.Gradivodelavniceindelavnicesorazdeljenenaštirisklopeinpokrivajotematikoštirihdelavnic.Sami,čečasdopušča,pripravivašepetosrečanje,kijenamenjenododatnimvprašanjem,predvsem*KLAVDIJA Š. MAŽGON, MAG. SCI., UNIV. DIPL. SOC. DEL. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA; [email protected]**ANDREJA G. SELJAK, MAG. SCI., UNIV. DIPL. SOC. DEL. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA; [email protected]

Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

85

paevalvacijisamihdelavnic.Sicerpastaprvadvadelaboljnatrpanavsmisluprepoznavanjaosnovnihpojmov,vzadnjihdvehpajepodatkovmanj,večjepovezovanja,spremljanjaspre-membeprisebiipd.Vsebinavsakedelavnicebopredstavljenavnadaljevanju.

Delavnicesonamenjeneosebam,kiimajoizkušnjezdepresijotertudinjihovimsvojcem.ŽaltegavSlovenijiševednonipravveliko,osebepaseznjimiobičajnoseznanijovpsihiatričnihambulantah,kjersezdravijo.Samiizvajavadelavnicevokvirubolnišnice,vanjepasovključe-neosebe,kisetrenutnobolnišničnozdravijozatovrstnimitežavami.Knamajihusmerilečečizdravnik.Skorajvvsakidelavnicipajeprisotenšekdo,kisezdraviambulantnoinmujebilaudeležbanadelavnicahponujenapriambulantnemlečečemzdravnikuinsejezanjeodločil.Iz-vajavajihvciklusih.Topomeni,dadelavniceizvajava,kojezanjihdovoljkandidatov.Velikostskupinejenekjemeddevetindesetudeležencev,odvisnoodtrenutnepopulacijenaoddelku.Večjaskupinaseježeizkazalazaneučinkovito,tudipremajhnanajnebibilazaradiizmenjaveizkušenjipd.

Pomanjkljivost,kijoopazivaprisvojemdelu,je,danadelavnicahnisoprisotnisvojci,kiimajomedzdravljenjemzelopomembnovlogo.Razlogzatojepovsem»tehnične«narave,sajpreprostonemoremoorganiziratiprisotnost svojcevdvakrat tedenskozaradinjihovihvsako-dnevnihobveznosti.Kot enood terapevtskihnalogpamorajogradivo, ki je namenjeno tudisvojcem,predstavitisvojimbližnjiminseznjimotempogovarjati.

Delavnicetrajajoobičajnouroinpol,večnezaradivelikekoncentracije,kijodelavniceza-htevajoodudeležencev.Nazačetkuvsakedelavniceprejmejotudidelovneliste,kijihizpolnijodonaslednjedelavnice,kozapisanopregledamoinseovsebinipogovorimo.Meddelavnicamisesevedanenehnopojavljakopicavprašanjinsevedaseobčasnopojavitudivprašanje,nakaterosamineznavaalipanemorevaodgovarjati(predvsemokrogzdravil,diagnozipd.).Vtempri-merusvetujeva,dasivprašanjezapišejoinotempovprašajoustreznoosebo(zdravnika,psiho-loga,farmacevta…).Stemtudiudeleženecsamdobiizkušnjo,kakopomembnojepoznatipotdopomočioz.doustreznihinformacij.

Ponovnobipoudarili,dapritehdelavnicahnegrezazdravljenje,pačpazaedukativnede-lavnice,kjer, kot radi rečeva, zadeve samo»popredalčkamo«,bolezenkot takonamreč samizagotovopoznajonajbolje.

Predstavitev delavnicPrvo delavnicoposvetimonastankudepresije,njenimvzrokominsimptomom.Skupinosez-

nanivazosnovnimipojmi,skaterimisebodonadelavnicahsrečevali.Priposameznikusepre-pletajorazličnidejavniki.Dejavniki,zaradikaterihjeosebaboljdovzetnazarazvojdepresije,soprisotniprecejčasapredrazvojemdepresije:depresijavdružini,prirojenanagnjenostkde-presiji,zgodnjeneprijetneizkušnje(izgubastarševvotroštvu,težkootroštvo),kroničnetelesnebolezni.Kasnejegovorimoo dejavnikih,kisprožijodepresijoinsoprisotnitikprednastankomdepresije:različnineprijetnidogodkivokolju,zdravstvenetežave,izgube(smrtvdružini,raz-padzveze,izgubadelovnegamesta).Nakoncudelavnicespregovorimošeodejavnikih,kitostanjevzdržujejo.Včasihsotienakiprvimadvema,običajnopasejimapridružijošedrugeteža-ve(osebaslabšerešujetežaveinsetežjeznajde:brezposelnost,osamljenost,občutkimanjvred-nosti,izgubastikovzljudmivokolju).Depresivneosebezelohitro,obprimernemusmerjanju,prepoznajo,davrstedejavnikovnibilomogočekontroliratiindaukvarjanjeznjiminiprineslosprememb.

Kogovorimoosimptomihdepresije, jimposvetivakarnekajčasa in skupajzudeleženciugotavljava, koliko in katere simptome je nekdo imel. Depresijo je težko prepoznati, saj sepogostozavijevtelesnebolečine.Kosesimptomipoglobijoinznjimipovezanetežave,začnejoljudje ugotavljati, da je nekaj narobe.Večina ljudi sprva upa, da se bo stanje samo po sebipopravilo.

Klavdija Š. Mažgon Andreja G. Seljak

86

Sklopisimptomovdepresijeinnjihovoprepletanjeterprekrivanjevplivajodrugnadrugegainsemedsebojojačujejo,insicervmislih(semnevreden,niprihodnosti,semslab,nimasmisla,nimipomoči,umrlbom…),čustvih(žalost,potrtost,nemočnapetost,tesnoba…),telesu(bole-čine,utrujenost,mravljinci…)invedenju(jok,umikanjevsamoto,poležavanje,opuščanjeak-tivnosti,slabaskrbzase,nespečnost…).Pogovortečeoposameznihsimptomihintem,kakojihprepoznamo.Pomembnoje,daznamoločitisimptomeodnormalnegastanjaindasmopozorninapovezovanjeinojačevanjesimptomovmedseboj.Kerobstajaverjetnost,dasebodotežavešeponovileinkersemorebitnetežaveobičajnopričnejopojavljatienako,jepomembno,daosebezdepresijoinnjihovisvojcisimptomeprepoznajoinvedo,kakosotisimptominastajali.Srečanjezaključimospovzetkomprvedelavnice.

Vdrugi delavnici seusmerimonazdravljenjeinpremagovanjedepresije.Obstajatadvana-čina,tj.zzdravili(antidepresivi)indejavnostmi,kisoprijetneinvzpodbudne.Kersodelavniceedukativnenarave,samipanisvazdravnici,seotempogovarjamozgoljinformativno,zapo-drobnejšeinformacijeozdravilihinnjihovihučinkih,možnihzapletihipd.pajihusmerivanaležečegapsihiatra.Boljseposvetimovlogizdraviloz.zakajjepomembno,dajihjemljejo,terjihnaučimo,dajeosnovavsakegajemanjazdravilto,daposameznikve,katerazdravilajemljeinkakšnesokoličine.Zamarsikogajenovatudiinformacija,datovrstnazdravilapotrebujejokartridošesttednov,dasepokažeučinek,inpravzatosenemalokratzgodi,daposameznikprenehazjemanjemoz.samovoljnospreminjadozo.

Objemanjupredpisanemedikamentozneterapijejepomembnatudi»izbiraprijetneinvzpod-budnedejavnosti«.Tostorimotako,daudeležencinapravijoseznamdejavnosti,kijihimajoradioz.sojihradiizvajalivpreteklosti.Zatemizberejoeno,kijevezananaprevladujočoskupinosimptomov,skupajpadoločimoprimerneobremenitvezizbranodejavnostjo.Vednoznovasesrečujevasskeptičnostjoudeležencev,češčemujetopotrebno,nevidijosmislavizvajanjutehaktivnosti,sajtakoalitako»nebonikolibolje«.Poudarjava,dato,karsovpreteklostipočeliizčistegaveselja,sedajpočnejosterapevtskimrazlogom.Delavnicozaključimoznavodili,najudeležencipregledajoseznamzdravilterizberejoenoprijetnospodbudnodejavnostsamozaseinsedržijonavodilgledeodmerjanjaobremenitev.Seznanivajihzvsebinotretjedelavnice.

Tema tretje delavnicejevplivmislinačustva,vedenjeintelo.Namrečkoopazujemoživ-ljenjeokrogsebeindogajanjevsvojemtelesu,senamobtemporajajomisli.Nekateremislisonačrtneinpodnadzoromvolje,nekaterepasoavtomatskeinnampomagajobitivesčasvstikussebojinsvetom,kinasobdaja.Mislisopodvplivomnašihizkušenjizpreteklostiinnaučenihvsebin.Misli, ki tečejo avtomatsko, je ogromno, sokratke in se jih večinomane zavedamo.Misli,kisopodnadzoromvolje,jebistvenomanjinsejihzavedamo.Največjatežavapripre-magovanjudepresijesonegativneavtomatskemisli,kiosebomotijoinjipovzročajoneprijetnačustva, občutke v telesu ter vedenje, ki osebi ni v korist. In tu nastane nekakšen vrtinec, izkatereganimogočeizstopiti.Vdelavnicahprisebiizpostavijonekonegativnomisel,kisejimpogostoporaja,terpovedo,kakotavplivanatelo,čustvainvedenje.Obtempaspregovorimotudiomožnihnačinihprekinjanjatehvrtincev,insicernadomeščanjunegativnihmislizdrugomislijo,nadomeščanjunegativnihmislizmanjnegativno,menjavoprostora,fizičnoaktivnostjo,seznanimopajihtudizrazličnimidihalnimiinraztezalnimivajami.Zaudeležencedelavnicsotinačinizelodobrodošli,sajznjimipredhodnonisobiliseznanjeni.Predstavivajimševsebinozadnjedelavnice.

Četrto delavnico namenimopreprečevanju,poslabšanjuinponovitvidepresije.Kosepočutjepričneizboljševati,jetovečinomalekakšnouro,dvenadan,nekaterisepočutijoboljezjutraj,drugizvečer.Izboljšanjetorejprihajapostopoma.Tanihanjavrazpoloženjusozadepresijozna-čilnainpogostoslišivarečiudeležence,daješeslabše,kotjebilo.Karvečinomasevedanedrži,grelezato,dapostanejoboljpozorninatrenutke,kojimjebolje,instemtudinatrenutke,kosepočutijoslabše.Intusezlahkaujamejovpasti.Tesonaslednje:priprvipastiosebazdepresijo

Predstavitev edukativnih delavnic na temo »skupaj premagajmo depresijo«

87

neopazitrenutkov,kojijebolje,ampakseosredotočilenatrenutke,kojijeslabše.Pridrugipa-stiosebazdepresijosicerdoživiolajšanjeobizboljšanjustanja,vendarjezelorazočarana,kojepočutjezopetmaloslabše.Vobehprimerihosebaprehitrozaključi,dasovsanjenaprizadevanjabrezsmislainzatolahkoceloprenehazjemanjemantidepresivov,sajsklepa,dajizdravilanepomagajo.Prenehasetruditizdejavnostmi,kertudizanjemeni,dajinepomagajo.Tretjapastpajepovezanazdelovanjemprijetnihaktivnosti,kijihosebašeneznaobrnitisebivprid.Meni,dananjenodobropočutjelahkovplivajoledrugi,samapane.Vsakudeleženecdelavnicemedsrečanjiprisebiprepoznapastioz.ugotovi,vkateresenajpogostejeujame.Vnadaljevanjupaseposvetimošepreprečevanjuponovitevterkakožepriprvihznakihprepoznati,damordagrezaponovitevbolezni.Pomembnosejehitroodzvatiinstemšepravočasnopreprečitislabšanjebolezni.

Samiorganiziravašedodatno,peto srečanje,nakateremimamodovoljčasa,dasepogovo-rimoovsem,karjemedprvimištirimisrečanjiostalonedorečeno.Taevalvacijasejepokazalazazeloučinkovitoinnanjejudeležencipogostospregovorijoostvareh,okaterihvzačetkunisozmogli.

Obkoncutegaprispevkasonavedenetudimisliudeležencev,kisonamajihoddalivpisniobliki.Prosivajihnamreč,danamanapišejosvojemnenjeodelavnicahsamih,sajjihlespov-ratnoinformacijolahkosprotišeizboljšujevainprirejavapotrebamudeležencev.

ZaključekDepresijajemotnja,kijonajboljpoznajoosebe,kiimajolastnoizkušnjo,zatonatehdelav-

nicahgovorijopredvsemoni.Vlogavodjejetorejpredvsemvtem,dajimpomagavzpostavitinekodistancodosimptomovdepresijeinrazumeti,kajsepravzapravdogajaznjimi.Zizmenja-voizkušenjmedudeleženciinosebnimizgodbamijimpomagamousmeritisevboljpozitivneinkzdravjuusmerjenenačinerazmišljanjaindelovanja.Delavnicenisonadomestilozazdravlje-nje,ampakzgoljdodatnapomoč.Vendarpatudipoprebolelidepresijinemoremopričakovati,dabomovednoveseliinsrečni.Žalost,stresinizgubesostvari,skaterimisenenehnosrečuje-mo.Bistvodelavnicpaje,danampomagajorazločitimedstresom,žalostjoinstrahovi,kisoskupnivseminjihpremagujemovsakodnevno,tersimptomidepresije,kimotijonaševsakdanjedejavnostiinzahtevajostrokovnoobravnavo.

Najineizkušnjeso,dasodelavnicezelouporabneinkoristnezaudeležence,radisejihude-ležujejo inpogostosesrečavaceloz»užaljenostjo«oseb,ki jih lečečizdravniknidoločilzaobiskovanjedelavnic.Sevedapa imava tudinekajnegativnih izkušenj.Predvsemvposkusihprovokacijnaskupini,očitnegaizražanjanezanimanjazadogajanjenaskupini,nerednimobis-kovanjemipd.Ampaktugrereszaposamezneprimere,karlešepotrjujenajinoprepričanju,dasotovrstneedukativnedelavnicedobrodopolnilovprocesuzdravljenja.

Evalvacija»Nadelavniciodepresijisemspoznalasamosebe,žalmijesamoto,dasejetozgodilosedemdoosemletprepozno.«»Delavnicesomibilezanimiveinpoučne.«»Spoznalasemvsesimptome,kakšenvplivimajotabletepritem,tuditemaomislihmijepo-magala,takodasibompomagalapripreusmerjanjumisli.«»Prvadelavnicamijebilazelotežka,kersemtežkogovorilaosebi.Mijepatadelavnicavšeč,kersemspoznala,dasemresbilavdepresiji,čepravnajprejnisemverjela.Sedajvem,kakosebomodzvala,česetoponovi.«»Terapevtskedelavnicesomenidalemoči,dasemzačelgledatinaživljenjepozitivno.«»Tusemnašelpraviprostor,dasemseizpovedal.«»Delavnicaodepresijimipomeniosvežitevdejstevinpoglobitevvase.«

Klavdija Š. Mažgon Andreja G. Seljak

88

»Vdelavnicisemnašelmeniskupnestvari.«»Enaizmedkoristnejšihaktivnostimedbivanjemvbolnišnici.Vnekajurahnadelavnicisemodepresijiizvedelvečkotprejvmesecu,odkarsemvbolnišnici.«»Nadelavnicisemugotovilastvari,kisosemidogajaleprejinsemopozorjenanamorebitnepasti.Oddrugihpacientovsemizvedelazavečobrazovindelovanjetezahrbtnebolezni.«»Zamejepredavanjeodepresijinekajposebnega.Spodbujatenasinporivatevnovoživljenje.«»Delavnicaprikazuje,daupanjeobstaja.«»Naučilasemsenekajvečosvojibolezniinpridobilanovesmernicezanaprej.«»Delavnicesomizelopomagale,dasemsplohizvedel,kajsezmanodejanskodogaja.«»Nadelavnicahsemsepočutilazelodobro.«»Zanimivo,sslikamiinopisi,mijedelavnicapribližalamojobolezen.«»Zamesobiledelavnicevelikpreskokkmojemuzdravju.«»Delavnicaodepresijimijedalavzvode,kakoseboritiprotidepresiji.«»Delavnicamijezelopribližalamojobolezen.«»Nadelavnicahmijebilovšečpredvsemto,dasmolahkopacientivelikogovorilioz.jebiltovašnajvečjinamen,dasmovsiaktivnosodelovali.«»Delavnicesodobrodošle.Človek,kijezbolel,govorimizlastneizkušnje,težkosprejmedej-stvo,dajeresbolan.«»Depresijskadelavnica jemenivelikopomagala, saj semzvedela stvari,ki someskrbele invzdrževaledepresijo.Pomagalmijetudipogovormedskupino,davidiš,danisisamstakimitežavami.«»Delavniceodepresijisodobroučinkovalename.«»Delavniceodepresijisozelouspešnaoblika,nakaterenismobilinavajeni.«»Nadelavnicahsemsiposebejzapomnilpasti,kimečakajo,kobomdoma.«»Takšnedelavnicedelujejopozitivnonanašodušo.Posebejsemsizapolnilapasti,kimečakajo,kobomdoma.«»Nadelavnicahsemsezelovelikonaučila,kjesemplavalainkješeplavam.«»Nadelavnicahsemsprvazačelaspoznavati,kajdepresijasplohje,potempasempričelaziz-ločanjemtistihsvetlihkamenčkov,kisotudiprinasšeprisotni,pajihnevidimoveč.Zeloradabisevključilašedodatnovpodobneskupine,sajsemedljudmispodobnimitežavamiinizkuš-njamilahkoresničnosprostim.«»Kerdepresijapostajabolezensodobnegačasa,siželim,dabitakedelavniceprirejalitudivna-šemkraju.Dabibililjudjenatanačinboljozaveščeniindabiznalipriznati,predvsemsebipatudidrugim,daseznjiminekajdogaja.«»Povsakiterapevtskiurisemojjaznekolikookrepi.Mojidnevispetpostajajolepši.«□

LiteraturaDernovšekZ.M.,MiščekI.,JeričekH.,TavčarR.(2005).Skupajpremagajmodepresijo.Ljubljana.Inštitut

zavarovanjezdravja.

Predstavitev edukativnih delavnic na temo »skupaj premagajmo depresijo«

89

90

Bogdan ŽORŽ*Gestaltistični pristop v kratki terapiji

Ključne besede:kratkaterapija,mladiklient,risanje,klientovafigura,tuinzdaj,zaključevanje

Povzetek:Vprispevkuželimpredstavitigestaltističnipristopvkratki terapiji.Tudivgestaltterapijikotmarsikjekratkaterapijaneuživaustreznepozornosti,čepravjevelikoklientov,kiiščejopravto,pomočobtrenutnihstiskah.Posebejpogostosepotrebapokratkiterapijikažeprimladostnikihinmladihklientih,kjernitinimotivacijezadolgotrajnejšiterapevtskiproces.Vprispevkusemusmerilpozornostnanekajključnihpojmovizgestaltterapijeterposkušalpredstaviti,kakosledimotempojmomvkratkiterapiji,princip»tuinzdaj,načelo»figura­ozadje«,zavedanjeinodgovornost.Posebnopozornostpasemnamenilzaključevanju,kimorabitivkratkiterapijiprisotnopravzapravodsamegazačetka.

Gestaltistic Approach in Short TherapyKey words:shorttherapy,youngclient,drawing,client’sfigure,hereandnow,ending

Abstract:InthearticleItrytopresentthepossibilitytouseshorttherapyfromthegestaltisticpointofview.IntheGT,asinotherpsychotherapeuticmodalities,shorttherapyisn’tverypresent.Butinpractice,alotofclientswantshorttherapy–assomehelpintheirdistresseshereandnow.Veryfrequentlyinthepsy-shotherapywithyoungpeopleandadolescentsisappropriate,astheyaren’tmotivatedforalongtherapy.InthearticleItrytoorientateonsomegestaltisticconceptionsas:hereandnow,figure­ground,awareness,responsability.Finaly,Itrytopayattentiononendingasaveryimportantthinginshorttherapy.

Vgestaltterapiji(vnadaljevanjuGT)senasplošnoneposvečavelikopozornostikratkiterapi-ji.DelomatonajbržizhajaizpoudarkovnaprocesuvGT,klientoviodgovornostiinkrepitvizavedanja,zakarjepotrebenčas.Tudisicerjevpsihoterapijirazmeromamaloliteratureokratkiterapijivprimerjavizdolgotrajnopsihoterapevtskoobravnavo.Obtemsevčasihvsiljujenekiomalovaževalenodnosdokratketerapijekotdonekajmanjvrednega,manjkakovostnega,manj»resnega«.Mordajepogostotudivpraksitako,dajekratkaterapijapravzapravboljnekakosve­tovanjekotpapravaterapija.

Vsvojilastnipraksisepogostosrečujemsklienti,kineiščejodolgihterapij,natonisopri­pravljeni.Zdise,dajetegavednovečinzdise,dajetopovezanozdanašnjimčasominnačinomživljenja, s hitenjem, naglico, pomanjkanjem časa in hlastanjem za instant rešitvami.Mnogiklientipravzapravnitinepridejozizraženoželjopopsihoterapiji,ampakziskanjemnasveta,svetovanja,pravzapravziskanjemnekečarobneformulezasrečo(»Povejtemi,kajjenarobezmano,kajnajspremenim,kajnajnaredim,dabobolje«…).Vtakihprimerihjevsekakornamestu,vsajnasamemzačetku,svetovalnipristop.Klientujetrebaobrazložiti,kajjepsihotera-pevtskipristop,kakopoteka,kakšnisociljiintudikakojestrajanjem.Pravtakopotrebujejonekajinformacijotem,kakoseoblikujejoprocesi,doživljanjainodnosi,kijihsamiobčutijokotboleče,obremenjujoče,obkaterihdoživljajostrahinogroženost.Sevedagretuzanekesplošneinformacije,nezainterpretacijenjihovihstisk.Vsetovresnicipotekanaravnisvetovanja.Sepatuzastavljatehtnovprašanje,alinajvsetudiostanenaravnisvetovanjaalilahkoževtejfazistečepravipsihoterapevtskiproces.Vsekakorjepritemzeloresnovprašanjetudiodpiranjakli­entovihglobokihran,čenevemo,alibomoimelimožnosttudipomagatipriceljenjutehran,kakovostnemzapiranjutehtravmatičnihtem.

Vliteraturinajdemopodatke,dasekratkaterapija,tudispodpororazličnihtehnikinpristo-pov,obnesepridoločenihskupinahklientov,šeposebejpogostosoopisanitakipristopizadelozmladostnikiindelospasivnimiklientisslabosamopodobo.Stakimiklientisepogostosreču-jem.Vendarpameizkušnjeučijo,davnaprejšnjaocenakottudivnaprejšnjeopredelitveklienta*BOGDAN ŽORŽ, UNIV. DIPL. PSIH., PSIHOTERAPEVT.

Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

91

samegapogostoneobveljajo.Psihoterapevtskiprocesprivededospremembeobojega.Zatovpraksibrezpomišljanjasprejemamklientetudivkratkoterapijo,kilahkopomenitudidogovorzasamonekajsrečanj.Lahkobicelodejal,davečinoterapijzačenjamkotkratketerapije.Skli-entomsedogovorimzanekajsrečanj(običajno5)zjasnimdogovorom,danazadnjemsrečanjuopraviva»inventuro«,kjerseklientodloči,aliseterapijazaključialipanadaljujevaspogloblje-nimdelom.Česeklientodločizazaključek,jetozadnjesrečanjenamenjenozaključevanju,sajjeprikratkiterapijipravzaključevanješeposebejpomembno.Klientnesmezaključitizlažnimiobčutki,daje»vserešil«,ampakskolikortolikojasnimiinkvalitetnimipredstavami,kakonajsesoočassvojimitežavami.Zelokoristnosejepokazalozaključevanjetakegaprogramatako,daklientsprejme,seodločizaizziv,tveganje,preizkušanje,kolikoinkajzmoresam.Pomembnopritemje,daklientuostanejasnozavedanje,dalahkokadarkolispetpoiščepomoč,dagatorejterapevtni»zavrgel«kottudi,dazanjninobena»sramota«,čevtemnebouspelinbospetiskalpomoč.Izkušnjemeučijo,dasezelovelikdeltakihklientovresničnovrnečezdoločenčas,am-paktonepomenineuspešneterapije,sajsetakklientpravilomavrnevelikoboljpripravljeninodločenzaresnoterapevtskodelo,pačetudisetudiobvrnitvispetodločale»zaparrazgovorov,vkaterihbisiradšenekajrazjasnil«.

Kratkaterapijasekažekotizrazitopomembnaprideluzmladostniki,kjerpogostonitinimotivacijezadolgotrajnopsihoterapevtskodelo.Mladostnikpačsebenedoživljakot»motenoosebo«,ampakdoživljakot»motene«svojestarše,učiteljeindrugeljudiizokolja.Vzadnjihletihpasevsvojipraksivsepogostejesrečujemtudizmladimiljudmi,vstarostitjado30let,kiodklanjajopsihoterapijo(»nisemzmešan«),iščejopapomoč,ker»takonegrevečnaprej«.Mnogimednjimisožeobremenjeniznegativnimiizkušnjamipsihiatričneobravnave,tudipsi-hiatričnihhospitalizacij,zatojenjihovodporšeizrazitejši,vospredjupajenjihovobčutek,dajihnihčenerazume,dajihvsipodcenjujejo,»imajozazmešane«…

GTimaizhodišča,kisozelopomembnainkoristnazakratkoterapijo:princip»tuinzdaj«,načelo»figura­ozadje«,zavedanjeinodgovornost.

»Tu in zdaj« Klientobičajnopridenarazgovorzzeloposplošenimiopisisvojihtežav.»Ničnemorem,

povsembrezenergijesem!«,»Ničesarsenemoremlotiti,kernemorem!«,»Problemjevtem,damenepustijoprimiru,karnaprejsevtikajovame,mitežijo!«,»Ničmenezanima!«,»Vsegamejestrah,vsegasetakobojim!«…Vtakihprimerihjetrebausmeritiklientovopripovedv»tuinzdaj«,usmeritinjegovopozornostvsedanjitrenutek.Poglejmonaprimeru.

Klient:»Ničesarsenemoremlotiti,povsembrezenergijesem,ničnemorem!«Terapevt:»Pogostodoživljatetakobčuteknemoči,brezenergije?«(Sponavljanjemnjegovih

izjavmudamsporočilo,dagaposlušam,dasemznjim,damezanima.)K:»Oh,vedno!«T:»Vedno,pravite,kakojepasedaj,vtemtrenutku?«(Usmeritevpozornostivtuinzdaj.)K:»Kotvedno!«(Klientostajavsvojisplošnidrži.)T:»Kotvedno,pravite,pavendarstedanesnekajnaredili.Odpravilisteseoddoma,prišli

sem,sedajsepogovarjatezmenoj!«(Krepitevzavedanjatuinzdaj,opora.)K: »Ja, je že res, ampak počutim se ne nič bolje!« (Še vedno vztraja v svoji posplošeni

drži.)T:Kakopasepočutite,poskusiteopisati,kakosepočutitesedaj,vtemtrenutku,kosteprišli

seminsepogovarjatezmenoj!«K:»Ja,saj,sedaj,kosetakopogovarjam,jeresmalobolje!«(Začenjasedoživljanjetuin

zdaj,aševednonedoločno,sposploševanjem.)T:»Poskusiteugotoviti,kajjedrugače,kajstenaredili,dasesedajboljepočutite!«…

Bogdan Žorž

92

Takpogovorokrepiklientovoprisotnosttuinsedajinstemtudimožnost,davzpostavistiksterapevtom.Doklerseklientumikavsvojaposplošenastanjaindoživljanja,doklernipolnoprisotentuinzdaj,pravzapravznjimnimogočevzpostavititerapevtskegastika.Zatakpogovorpravzapravnitinipotrebenjasenterapevtskidogovor,lahkosetakoodzovemonasamemzače­tku,obprvemstikuinlahkotakpristoppripomorektemu,dasetudižesamoenkratenpogovorspremenivterapevtskegaalipadaimamočneterapevtskeprvine.

»Figura – ozadje«VGTjenačelofigura­ozadjezelopomembno.Potemnačelujezačlovekavvsakemtrenutku

najpomembnejšatistastvar,kijevsrediščunjegovegazanimanja,pozornosti,kiizstopaizvseganjegovegasplošnegadoživljanjainizkustva.Temupravimofigura,vseostalopajeozadje.To,karjevdanemtrenutkufigura,ninujnonekajnasplošnonajpomembnejšega,nekajživljenjskonajpomembnejšega,ampakjepreprostonekaj,karjepospletukakršnihkoliokoliščinizstopiloizozadjavtemtrenutku.Vterapevtskempogledujezelopomembnosleditiklientovimfiguram,kerjeterapevtskodelonajučinkovitejšepravsfigurami.

Čeostanemoprizgornjemprimeru,vidimo,dajevse,očemergovoriklient,pravzapravoza-dje,brezfigure.Ostanimoprizgornjemprimeruinpoglejmo,kakobilahkousmerilipozornostnaklientovofiguro.

T:»Dobro,sedajstemiboljnasplošnopredstavilivašetežave.Ampakdanes,venempogo­voru,vsehtehtežavzagotovonebovamoglapredelati.Dabibilonekajkoristiodnajinegapo-govora,poskusiteizluščitienkonkretenproblem,okateremseželitenekolikoboljkonkretnopogovoriti.«(Poskususmerjanjaklienta,dabiprinjemizozadjaizstopilafigura.)

K:»To,danimamenergije«!(Klientostajavsvojidrži,potrebuješespodbude.)T:»Tostemižepovedali,torazumem,ampakteganebovamoglarešitivenempogovoru.

Jaztudinimammagičnihprijemovzakrepitevenergije.Lahkopaposkusivatopreveritinakon-kretnemprimeru,navašikonkretniizkušnji,kivamjevtemtrenutkupomembna.«

K:»No,recimodanes,prej,kosemprišelkvam.Kosemprišeldovrat,davstopim,bisenajrajekarobrnilinšelnazaj.Nisemimelenergije,dabivstopil.«

Tujenastopilzelodragocentrenutek,kilahkoomogoči,daklientzelohitropridedopomem­bnegauvida.Najprejjepomembnoto,dasejeiznjegovegameglenegadepresivnegaozadjaiz-luščilafigura,kijekonkretna.Vterapevtskemprocesu,kitraja,bivtakemprimeruklientalahkousmerjali, da ozavešča to izkušnjo, jo povezuje s svojimi preteklimi izkušnjami in postavljamejomedpreteklimiinsedanjimiizkušnjami,prepoznava»novo«vtejnoviizkušnji.Čegrezaklienta,skaterim(še)nimamodogovoraoterapijialiprikateremjejasno,dagrezakratkotera-pijo,potemsitegapreprostonemoremoprivoščiti,kerbilahkopriklientuodpiraliteme,kijihnebibilomogoče(nebibiločasa)zapreti.Vendarpasopravtakšnesituacijezakratkoterapijošeposebejpomembne.Deloosredotočimonafiguro,pričemerposkušamousmerjatipozornostnadetajle,kisejihklientnezavedaalisejihvsajnezavedadovolj,dabijihlahkouporabilkotkoristnoizkušnjo.Vnadaljevanjugornjegapogovorabitorejusmerilpozornostnato,kakojeklientzmogelvztrajati,vstopiti,kjejenašelenergijo.Iztegabimulahkopomagaliizoblikovatispoznanje,davdoločenemtrenutku(konkretnovtejsituaciji)samlahkoregulirasvojoenergijoinbigaspodbudilktemu,daposkušatonovo izkušnjoševečkratuporabiti.

Večkratpaklientpridetudizzelokonkretnimvprašanjem,torejzzelojasnofiguro.Vtemprimeru je zadevanekako lažja.Grepravzapravza spoštovanjeklienta innjegoveodločitve.Čeonvdanemtrenutkuželipredelatisamoensvojodprtproblem(nezaključengestalt,kotbitemureklivGT),kijevtemtrenutkuzanjfigura,jetrebatosprejeti.Tosevpraksipogostodo-gaja.Klientpogostopridesprošnjoponasvetu,nepoterapiji(recimoobpartnerskihkonfliktih,

Gestaltistični pristop v kratki terapiji

93

težavahsštudijem,vslužbi…).Grezato,datuditakemupogovoru,kijevosnovisvetovalni,dodamoprvinekratketerapije.Prednosttegajevtem,daklientneboodšeldomovleznekimnasvetom(karjeiskal),ampaktudiznekonovoizkušnjoinmordatudiznovimuvidomvsvojproblem,kigabopamoralreševatitudivprihodnje.

ZavedanjeKrepitevzavedanjajeproces,pravilomadolgotrajen,kiga(vsajpomojihizkušnjah)nimo-

gočeopravitipo»skrajšanempostopku«intojezelojasnaomejitevzakratkoterapijo.Trebajeupoštevati,dalahkovkratkiterapijinapodročjuzavedanjadosežemolenekeminimalnere­zultate.Vendarpatonepomeni,davkratkiterapijinemoremoničesarnareditizzavedanjem.Najmanj,karlahkonaredimo,je,dasprožimoproceszavedanjaindamoklientuusmeritve,kakolahkonaprejsamkrepisvojezavedanje.Prikratkiterapijijesmiselnozavedanjeusmeritivna-slednjapodročja:zavedanjesvojegatelesa,občutkov,čustev,misli,želja,odzivanjananotranjeinzunanjedražljaje.

Izlastnihizkušenjpovzemam,dajetošeposebejpomembnopravprideluzmladostnikiinmladimiljudmi.Primladostnikihinmladihklientih,skaterimisesrečujem,jezelovelikotakihzzelozoženimzavedanjem.Tosopasivni,depresivniinbrezvoljnimladiljudje,kizelopogostonepridejonasvojoželjo,ampaknaželjoalizahtevosvojcev(običajnostaršev).Pravtiobičajnonisozainteresiranizaterapijo.Običajnopovedo,dajeznjimivsevredu,lez»onimi«(običajnosotostarši)nivsevreduin»oni«sopotrebnipsihiatra…Običajnopajevvedenjskisliki,kotjopredstavijostarši,prisotnopolegpasivnostiinbrezvoljnostišekajdrugega(nasilniizbruhi,izkoriščanje, destruktivni izbruhi, samomorilnegrožnje…),karpa takmladostnikpravilomazanika.

Vtakihprimerihjeobveznotistodobrostarostandardnovprašanje»kakosepočutiš«,priče-merseterapevtnesmeprehitroustavitiobpravtakostereotipnemodgovoru»Dobro!«.Izkušnjemeučijo,dajetrebavztrajatiinvdovoljtrdnemvztrajanjubotakmladklientdovoljkmaluprišeldozavedanja,dasepravzapravsplohnepočutidobro,nitinasplohinnitivsedanjemtrenutku,kosejepustilprivlečisem»nevemzakaj«.Stempasmožepriboljkakovostnemzavedanju,izkateregalahkosplohzrastemotivacijazaspremembe,tudizasprejemterapevtskepomoči.

Posebnopodročjezavedanja jezavedanje lastnihželja. Izkušnjemeučijo,dase ljudje,ki»nimajoželja«,karsevedanemorebitires,svojihželjanezavedajo.Tudivkratkiterapijijemogočevelikonareditizzavedanjemsvojihželja,skrepitvijotegazavedanjainstempreitinapodročjeodgovornosti.

OdgovornostPravpriljudeh,kipridejo»samoponasvet«,jezelopogostoprisotnanejasnostvpogledu

odgovornosti.Žestem,ko»prosijozanasvet«,mnogipravzapravbežijoododgovornosti.Odsvetovalcapravzapravnepričakujejonasveta,ampakto,dabonamestonjihpoiskalrešitevpro-blema,senamestonjih(zanje)odločilintorejprevzelodgovornost.Vendartoneveljazavseiskalcenasvetov.Mednjimisotuditaki,kisejasnozavedajosvojeodgovornostiinzelojasnopovedo, da ne iščejo rešitve, ampak le nekoga, ki jim bo samo pomagal nekoliko razjasnitimeglenonejasnosituacijo,kervedo,dabodoproblemmoralirešitisami.Pritakšnihklientihjesvetovanjeindajanjenasvetovsmiselno.

Tudiodgovornostprevzemanja inoblikovanjaodgovornosti jekarpočasen indolgotrajenproces.Kotprizavedanjupatudituvelja,dajemogočevsajnastavitiprocestudivkratkiterapi-ji.Šeposebejtoveljazamladostnikeinmladeljudi,zakaterejelahkovčasihtudipotvodgovor­nostmožnazuvidom.Sevedadoteganepridesprepričevanjem,zrazlagamialiinterpretacijami,ampakspomočjokrepitvezavedanjasvojegalastnegadeležavsituacijah,kijihklientdoživljakotneprijetne,ogrožujoče,obremenjujoče…Koklientpripovedujeotakšnihsituacijahindo-

Bogdan Žorž

94

živetjih,gavselejpovprašamtudiotem,kajdela,dabisetospremenilo.Pazitijetrebalenato,dapritemnisemprevečnasilen,daklientustakimivprašajinezbujamdodatnihobčutkovkrivdeinmanjvrednosti.

Poglejmotonazgorajomenjenemprimeru.Ževprvemdialogu»tuinzdaj«jezadnjazapisanaterapevtovaintervencijausmerjenatudivodgovornost.Koterapevtreče:»Poskusiteugotoviti,kajjedrugače,kajstenaredili,dasesedajboljepočutite«stemžesprožavprašanjeodgovorno-sti.Vnadaljevanjujemogočeklientapripeljatidotega,dajevsajdelomatudisamodgovorenzasvojepočutje,pričemersevedapojem»odgovoren«nimanikakršnega»krivdnega«podpomena,ampaksenanašalenato,datudiklientsamuravnavasvojoenergetskoopremljenost.

Vnadaljevanjuistegaprimera(podpodnaslovom»figura­ozadje«)jeprikazano,kakojekli-entprišeldofigure,kojenašelkonkretenprimersvojenemoči,pomanjkanjeenergije.

K:»No,recimodanes,prej,kosemprišelkvam.Kosemprišeldovrat,davstopim,bisenajrajekarobrnilinšelnazaj.Nisemimelenergije,dabivstopil!«

T: »Ampak vidim, da ste vendar vstopili, da ste nekako zbrali energijo!Kako vam je touspelo?«

Ževvprašanju»Kakovamjetouspelo«seskrivajasnausmeritevodgovornostinato,dajetodosežekklientasamega,njegovaizbira,njegovaodgovornost.Vztrajanjenatempogovorujelahkozaklientačistonovaizkušnja.Vnasprotjusposplošenopredstavoosamemsebi(dajebrezenergije)odkrije,dajevtejsituacijipravvtrenutku,kosejepočutil»povsembrezenergi-je«,vendarlevsebišeodkrilenergijo.Čepravvnadaljevanjutakklientobičajnotežiktemu,datakkonkretenprimerpodcenjuje,gaimazanepomembnega,lahkoterapevtzvztrajanjempritejizkušnjipripomorektemu,dajoklientkončnolesprejmekotnovokoristnoizkušnjo,uporabnotudizavsakdanježivljenje.

»Domače naloge«Prizavedanjuinodgovornostismopoudarili,dajeobojestvardolgotrajnegaprocesa,kigani

mogočeprehitevati.Vendarpamepraksauči,dajevdoločenihprimerihtudinekoprehitevanjemožno, insicer tako,daklientnedelalevterapevtskiseansis terapevtom,ampakprevzemanekenaloge inzadolžitvemedseansami.Te»domačenaloge«,kot jimpravim,sousmerjenepredvsemvkrepitve,utrjevanjetistihuvidov,novosti,dokaterihjeprišelklientvseansi.

Pritakih»domačihnalogah«jetrebapaziti,daklientteganedelazaterapevta,zaraditera-pevta,kersestemoblikujenezdravaodvisnostodterapevta.Vendarpajevkratkihterapijahtanevarnostzaoblikovanjeodvisnostimanjša,zatosodomačenalogešeposebejprikladnepravzakratketerapije.

Najpogostejesedomačenalogepovezujejozvprašanjizavedanjainodgovornosti.Najzgoljnaštejemnekajtakihprimerov:

­dnevnizapiskiopočutju­ listeželja­ zapisikonfliktnihsituacij(vdružini,službi)­…Koklientpridevterapevtskiseansidouvida,dajevendarlenekajzmogel(jasnopovedati,

izraziti,narediti),zakarjeprejmenil,danezmore,dobinalogo,datošeposkušaeksperimenti-ratiinutrjevativodnosihzljudmi,kisomubližje,kijimvsajnekolikozaupaindapritemzelonatančnoopazujenjihoveodzive.

Kogrezatežavevsprejemanjusamegasebe,svojegatelesa,zaslabosamopodobo,klientudamnalogo,dadomaopazujesvojetelo,segadotika,spoznava,odkriva…Kerjeslabasamo-podobaobičajnopovezanasprepričanjem,da»vsenaredinarobe«,sedogovorim,dasivestno

Gestaltistični pristop v kratki terapiji

95

zapisujedonaslednjeseansevsestvari,kisomuuspele,kijihje»prav«,dobronaredil,panegledenato,aligrezazelopomembne,velikestvarializatake,kisemuzdijonepomembne.Priproblemihssprejemanjemsamegasebesepogostoposlužujemtudirisanjaavtoportretov.Pred-nosttega,daklientrišeavtoportretedoma,jevklientovemprepoznavanju,kakosotipovezanistrenutnimrazpoloženjem,zokoliščinami.Zatoklientunaložim,daopišeokoliščine,vkaterihjenastalavtoportret,indasvojavtoportrettudiinterpretira.Postopomapaseobavtoportretihspreminjatudisamopodoba.

Zaključevanje ZaključevanjejevGTzelopomembendelterapevtskegaprocesa,kinajbimuposvetilikar

nekajzadnjihseans.Vkratkiterapijijetonemogoče,sajjeseanszelomalo.Vtemjenevarnapast.Vželji,dabiteseanse»čimboljeizkoristili«,lahkoterapevtizpustizaključevanje.Topajelahkozaklientažeresnoškodljivo,sajzapustiterapijospovsemzgrešenimipredstavami(npr.,dajesedaj»vserešeno«).Torejbilahkozapisaliparadoksalnotrditev,dajepravvkratkiterapijizaključevanješeposebejpomembno.

Vkratkiterapijijezelopomembno,dajezaključevanjesestavnidelvsakeseanse,tudipr-vegarazgovora,dasevsakaseansazaključiskorajtako,kotbibilazadnja.Prvi,pomembnidelzaključevanja, jenekakaorganizacija izkušnje.V tanamenobzaključku(tosicernevelja lezakratkoterapijo)povprašamklienta,kakojedoživelsrečanje,kajmupomeni,kajodtegabolahkouporabiltudivvsakdanjemživljenju.Drugi,pravtakopomembnidel,pajetisti,kinajspremljadejanskizaključekkratketerapije.Dobršendelzadnjegasrečanjajetrebazatokljubtemunamenitizaključevanju.Klientmoradobititerapevtovooporozazaključek,vendarmorabititaoporausmerjenapredvsemvkrepitevklientovepripravljenostzatveganje,eksperimenti-ranje,odgovornoiskanjerešitevzaklientovestiske.Klientseobzaključkumorazavedati,dasebošesrečevalstežavamiindabodostareutrjenenavadevztrajale,dasebodostari(neustrezni,zanjboleči)vzorcivedenjašepojavljali,šeposebejvboljobremenjujočihsituacijah…Klientmorabitinatopripravljen,intojevprašanjezaključevanja.Obtemjepomembnoto,datakšnenove­staretežaveklientvnaprejsprejema,sejepripravljenznjimisoočiti,popotrebipatudispetpoiskatipomoč.Pravpotrebepovnovičnemiskanjupomočinesmedoživetikotnovo(do-končno?)razočaranje,ampakkotbodisinovotežavo,kispetpotrebujepomoč,bodisitežavo,kipravzapravpomenikoraknaprejvosebnostnirasti.

Vsvojipraksisezelopogostosrečujemstem,dameklientipozaključkukratketerapiječeznekajčasaponovnopokličejo.Nekaterimenijo,da»jimnegre«inseželijovključitivresnejšoterapijo.Vtemprimerumenim,dajebildoprinoskratketerapijepravvtem,dajeklientapri-peljaldoteodločitve.Nekateriseznajdejoprednovotežavoinspetželijo»vparrazgovorih«predelati,karpomeni,dasekratketerapijelahkonadaljujejovkrajšihalidaljšihpresledkih.Sopatuditaki,kimesklicempresenetijo,komisporočijo,da»soodkriličistonovopotzareševa-njesvojihstisk«indasozadovoljni.□

96

Bogdan ŽORŽ*Psihoterapija in duhovnost

Ključne besede:duhovnost,religioznost,predsodki,doživljanje,kontakt,presežnostbivanja

Povzetek:Prispevekjelepovzetekrazprave,kijepotekalanadelavnici»Psihoterapijainduhovnost«naPrvemmednarodnem psihoterapevtskem kongresu SKZP,Rogla 2007.Delavnice se je udeležilo nekajnad trideset udeležencevkongresa, kar kaženaveliko zanimanje.Tudi v razpravi je sodelovalovelikoudeležencev.Žaljetonskizapisrazpraveslabinnibilomogočepripravitiverodostojnegazapisa,ampaklepovzetke.Tudiimenvsehsodelujočihvrazpravinibilomogočerazpoznati,zatosevsemsodelujočimopravičujem.

Psychotherapy and SpiritualityKey words:spirituality,religiosity,prejudices,experience,contact,transcendence

Abstract:Thisarticleisasummaryofadiscussion,whichwasgoingonattheFirstInternationalCongressforPsychotherapySKZP–Rogla2007.Atthework­shop»PsychotherapyandSpirituality«30participantsparticipatedofthecongress,andalotofthemparticipatedinthediscussion.BecauseofbadrecordingofthediscussionIpreparedonlyasummaryofthediscussion.

Povzetek delavnice

Vokviru Prvega mednarodnega znanstvenega psihoterapevtskega kongresa SKZP, Rogla2007,sempripravildelavnico»Psihoterapijainduhovnost«.Delavnicosemsizamislilkotodprtpogovoronekaterihkonkretnihvprašanjih,kisosepokazalapomembnaženapodobnidelavnicizenakimnaslovom.Zanimanjezadelavnico(prisotnihjebilonekajnadtridesetudele­žencev)jepokazalo,dagrezapomembnotemo,kišekličepoobdelavi.

Vpogovorsejevključevalovelikošteviloudeležencev,karspetpotrjuje,dajetotema,kimnogezanimainskaterosesoočamoprisvojemdeluterkijojetrebačimboljdetabuizirati.Obenempajetuditrebapostavitičimboljjasnaetičnapsihoterapevtskanačela.–Zaradivelikegaštevilaudeležencevježaltonskiposneteknekolikoslabinnedopušča,dabipripraviliverenza­pisvsehrazprav.Pravtakotudinibilomogočerazbrativsehimenrazpravljavcev.Zatosemseodločil,dapripravimlepovzetekbistvenihrazprav.Vsemsodelujočimsezatoopravičujem.

Ženazačetkudelavnicejebilopostavljenovprašanjerazmejitvemedduhovnostjoinverskimprepričanjem.Udeleženci delavnice so soglašali z opredelitvijo, ki je bila postavljena že nadelavnici»Duhovnost inpsihoterapija«naRogli2006.Podpojmom»duhovnost« razumemočlovekovapresežnatranscendentnaiskanjaodgovorovnatemeljnabivanjskavprašanja,kisegajonapodročjesmislaživljenja(kdosem,odkodsem,zakajsem…)indoživljanja,kijihuvrščamona področje posameznikove osebne svobode ter doživljanja in odnose, ki jih opredeljujemos pojmom ljubezen.Duhovnost pa lahko poimenujemo tudi vse tisto, za kar pravimo, da jepresežno, transcendentno,kočlovekpreseženeko svoje trenutnozadovoljevanjepotreb (npr.altruizem,dobrodelnost…).Zatosmemoreči,dajetudivseto,čemurvpsihoterapijirečemo»odnos«(medljudmi,tudiodnospsihoterapevt–klient),žeduhovnost.Verskoprepričanjepajenekboljalimanjizdelansistem,model,vzorec,kičlovekuponujaodgovorenatavprašanja,kottudisistempraksindelovanj,skateriminajbiposameznikizpolnjevalteodgovore.

Zadelavnicosempripravilvečvprašanj.Velikodzivinželjaporazpravljanjupasta»kriva«zato,dasmovdelavniciodprliletri.

1. Kako naj se psihoterapevt odziva na klientovo sklicevanje na svoje versko prepričanje?Grezasklicevanjenarazličnevidikeverskegaprepričanja,kisetakoalidrugačepojavljajo

*BOGDAN ŽORŽ, UNIV. DIPL. PSIH., PSIHOTERAPEVT

Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

97

v terapevtskipraksi.V svojipraksi semse srečal z različnimi tovrstnimi sklicevanji.Naj jihkotprimernaštejemlenekaj:»Sajtakovelikomolim,dabisetetežaverešile…«,»Veste,jazvelikomeditiraminsetakorešujem…«,»Moramvampovedati,dasemdoživelnekposebendogodek,kigajazrazumemkotnekakosporočilozonostranstva,insečutimdolžan,dagaupo­števam…«

Vrazpravisobilapostavljenanaslednjastališča.­Terapevtsedoverskihprepričanjklientanajnebiopredeljeval,nitinesmevpsihoterapevtsko

delovnašatisvojihlastnihverskihprepričanj.­Psihoterapevtmoraznatiklientupredvsemprisluhniti,garazumeti,začutiti.Enakoveljatudi

zaklientovaverskaprepričanja.Zapsihoterapevtajezelopomembno,daznaločitihalucinacijooduvida,globokeganotranjegadoživetja,kijelahkotudimističnoobarvano.Tarazmejitevnipovsemjasna,natančnodoločljiva,vendarjopsihoterapevtzizkušnjamizmoredoseči.Ključnegapomena za razmejevanje je klientov odziv na to, o čemer govori. Resnični uvid, spoznanjeprinaša človeku pristen notranji duhovnimir, umirjenost, gotovost.Ob takšnih doživetjih niprisotenstrah,pravtakopaobtakšnihdoživetjihčloveknečutiposebnepotrebe,dabionjihvelikogovoril,sonjegova.Nasprotnopahalucinacijeobičajnosprožajonekistrah,negotovost,tesnobo,nemir…Kopsihoterapevtposumi,dagrezahalucinacije,sejesmotrnopovezatispsihi­atrom(oziromaklientanapotitikpsihiatru)inposkušatizdravititudispsihofarmaki.

­Kogrezavprašanje razmejevanjameduvidi inhalucinacijami,pa je treba izhajati tudiiztega,dastatozačlovekapodobnistvari.Vdanemtrenutkuinokoliščinahmupredstavljatarešitevproblema,odgovornanjegovazelotežkavprašanja.

­Trebajerazlikovatimedtem,aliklientvverskihritualihiščerešitvezasvojestiskealipaiščevsebinoinodgovorenatemeljnaduhovnavprašanja.Iskanjerešitvezasvojestiskevver­skihritualihjelahkonezdružljivospsihoterapijo,čepovzroči,daklientpostanepasiveningazaustavljavnjegovemaktivnemodnosudonjegovestiske.Iskanjevsebinevverskihritualihjeposameznikovaosebnaizbira,kijojetrebaspoštovati.

­Čeklientodpretemo,kijepotencialnonamejiobjektivnopreverljivega,čespregovorionekihglobljihbivanjskihalimističnihtemah,jezapsihoterapevtatovednoizziv,kigajevrednosprejeti.Šeletakobolahkopočasiinzgotovostjoprepoznal,aligrezahalucinacijealizanekapristnanotranjadoživetja.Tujesicertrebarazlikovatimedpogovorom,kijepraviterapevtskipogovor,induhovnimpogovorom.Priduhovnempogovoruvstopamoneposrednovvsebinodo­življanjainklientubodisipritrjujemo,gapodpiramobodisigaprepričujemoozgrešenostitega,očemergovori.Vterapevtskempogovorusprejemamoinspoštujemovsebine,okaterihklientgovori,sepadonjihneopredeljujemo.

­Kogrezaklientovaprepričanjakottaka,gajetrebasprejeti.Klientamoramosprejetikotcelostnoosebo,skupajznjegovimiverskimiprepričanji.Čeklientnavaja,damumolitev,medi­tacija,alikakadrugapraksakoristi,pomaga,gajetrebapritempodpreti.

­Tudipsihoterapevtimasvojalastnaprepričanjainnegrelezaverskaprepričanja,ampakzakakršnakoli,lahkosotudiznanstvena.Grezaprepričanjaotem,kakotazunanjisvetdeluje,kakojazurejamodnosstemzunanjimsvetom,kakoobvladujemstvari…Tudito,očemerdanesgovorimo,sonašaprepričanjainpredvsemjedobro,dasejihčimboljjasnozavedamo.

2. Ali obstojajo verska prepričanja, ki bi lahko ovirala terapevtski proces?Žeprvovprašanjejejasnoopredelilostališče,danajpsihoterapevtsprejmeklientakotceloto,

skupajznjegovimiprepričanji.Psihoterapevtnajsenepostavljavvlogorazsodnikavsmislu,ali jenekoprepričanje»pravo«ali»napačno«.Vendarpasepostavljavprašanje,alimorebitiobstajajoprepričanja,kibilahkobilaresnaovirazapsihoterapevtskiproces.Posebejsepostavljavprašanje,kakolahkopsihoterapevtdelasklientom,kipridezzelodeterminističnimiprepričanji.Senpr.potožizaradisvojihstisk,istočasnopapove,daseje»totakoalitakomoralozgoditi,da

Bogdan Žorž

98

setemunimogočeizogniti…«.­Determinističnaprepričanjasolahkoposameznikutudivsiljenaodzunaj,lahkojimposa­

mezniknaivnonasedeinjihsprejme...Vtakihprimerihjetrebačlovekupomagativskladuzetikoindoktrinopsihoterapije.

­Včasihjemožnotudidobroterapevtskodelatisklientom,kiimazelotrdnaozkaverskaprepričanja,kisonaprvipoglednezdružljivaspsihoterapijo.Vendarjepridelustakšnimikli­entitrebapostavitijasnemejemedsvojimi(terapevtovimi)inklientovimiprepričanjiterpsiho­terapevtskodelatiznotrajtehmejaizključnonavprašanjih,stiskah,skaterimijeklientprišelkpsihoterapevtu.Vtehprimerihsepačpsihoterapevtskiproceszaustavinanekitočki,kijomorapsihoterapevtprepoznatiinsprejeti.

­Čepsihoterapevtzačuti,dabizaradiprevelikihrazhajanjvprepričanjihnemogeldelatiznekimklientom,jevskladuspsihoterapevtskoetikodolžan,datakšnegaklientanezavrne,am­pakgausmerikdrugemupsihoterapevtu,kibigabilpripravljensprejeti.

­Tudivzelotrdihprepričanjih,kilahkoresnoovirajopsihoterapevtskiproces,izkušenpsiho­terapevtsprejmeizzivinsklientomdelapravnatehprepričanjih,takodaposkušaodkriti,kakojeklientsprejel,izoblikovaltaprepričanjainvtemprocesupridevdoberstiksseboj.Pogovorovsebiniklientovihprepričanjnikoliniterapevtskipogovor,ampakjerazprava.Tuditakpogo­vorpajelahkoterapevtskiinprivedeklientadonekihpomembnihuvidov,čegremovraziskavosamegaprocesaoblikovanjaprepričanj.Vtemsmislulahkocelozaključimo,daneobstojajover­skaalidrugaprepričanjaklienta,kiovirajoterapevtskiproces.Resnaovirazaterapevtskiprocessolahkoleterapevtovaprepričanja.

­Obtemsevselejpostavljavprašanje,kdojetisti,kiozdravljaklienta.Odgovornatovpra­šanjejenejasen,jasnojeleto,danipsihoterapevttisti,kizdravi,dapsihoterapevtlesodelujevtemprocesuzdravljenja.Vterapevtskemprocesujepomembenodnos.Lahkorečemo,dajeodnostisti,kizdravi,pričemersmoževuvodudejali,dajeodnosžesamnasebinekajduhov­nega.Klientobprihodunapsihoterapijoželinajprejnekoga,kigaborazumel,gasprejeltak­šnega,kotje,insemgotovosodijotudiprepričanja.Pomembnojetorejzdržatiobklientu,ostatiznjim,ampaktošenidovolj.Trebaješe»nekajveč«.Intuselahkopokažeceloparadoks:zaklientajelahkopomembneje,dagarazume,sprejmenekdo,kiimadrugačnaprepričanjakoton.Torejjezelopomembno,dapsihoterapevtvosebnemterapevtskemprocesupredelatudilastnaprepričanjakottudi,dajihstalnoraziskuje,intakojasnopostavljamejemedlastnimiprepričanjiinklientom.

­Trebasejetudivprašati,čeobstojajoterapevtskeprakse,kibilahkooviraleklientovduho­vniproces. Izkušnjekažejo,daso terapevtskipristopi,ki lahkoresnoovirajoklientovprocesduhovnerasti.Vtakihprimerihlahkoresnopredpostavljamo,dasovozadjupravzapravnekapre­večtogaterapevtovaprepričanja,mordacelovsiljevanjelastnihprepričanjklientu.Šeustreznejšiodizraza»prepričanje«pajeizraz»pripadnost«.Tudipsihoterapevtimanekosvojopripadnost,tj.pripadnostdoločenimprepričanjem,veri,ideologiji,miselnosti,življenjskidrži…Potrebnoje,dajepravtapripadnostzaterapevtajasna,daznapostavljatimeje,dasenečutiogroženobklientuzdrugopripadnostjo,danečutiželjealipotrebepospreminjanjuklientovepripadnosti.

­Posebenproblemsoklientistežavamissvojimsmislomživljenja,spomanjkanjemsmislaživljenja.Tupogostosamosprejemanjeklientoveprazninenezadošča,soklienti,kiiztesvojeprazninenemorejobreztrdnejšeterapevtoveopore.Vtehprimerihsezastavivprašanje,kjejemejamedpsihoterapijoinduhovnimvodenjem.

­Sprejetiinrazumetiklientapomenisprejetitudinekoga,kiimazelomotenorealitetnokon­trolo,kiživivobupu,strahu…Psihoterapevtseobtem,kotakegaklientasprejme,znjegovimistrahoviinobupom,njegovimisamomorilnimitežnjami,trudi,daganepustivtakemstanju,ampakdamupomagaizboljšatirealitetnokontrolo.Včasihtopomeni tudinekakšenobračunznekimivsiljenimiprepričanjipriklientu.Vendar je tudižepresojao tem,kdaj je realitetna

Psihoterapija in duhovnost

99

kontrolaresnomotena,kdajgrezabolezen,žestvarterapevtovegaprepričanja.Pritemterapevtnikolinipovsemnevtralen.

3. Kako naj se psihoterapevt odzove, če ga klient naravnost povpraša po njegovem verskem, nazorskem ali podobnem prepričanju?

­To jestvarodnosa terapevt–klient.Čepostavi tovprašanjeklientvodprtem,pristnemodnosu,nirazloga,damunebipoštenoodgovorili.Zapsihoterapevta,kijedovoljkvalitetnopredelalsvojaprepričanja,tonebismelopredstavljatiovir,lahkopajihpredstavljaklientuinzatomoraterapevtpresoditikvalitetotegaodnosa.

­Pojasnjevanjesvojihprepričanjjelahkotudistvarpsihoterapevtskeetike,poštenegaodnosadoklienta.Vendarsetupostavljaresnovprašanje,alitopojasnjevanjepotrebujeklientalipagrezaterapevtovopotrebo.

­Psihoterapevtselahkotemuvprašanjutudiizognetako,dausmeripogovorvozadjeklien­tovegazanimanja,zakajklientpotrebujetoinformacijo,kajmupomeni…

­Pomembnoje,daklientudovoljjasnopokažemo,dagakotosebospoštujemo.Čebotospo­štovanjedovoljjasno,tudirazhajanjavprepričanjihinpripadnostinebodopomembna.Vendarsetovčasihprekriva.Čeklientunismopripravljenirazkritinekajosebi,bodvomilvnašespošto­vanje.

­Alilahkospoštujemčlovekazdrugačnimprepričanjem?Tojeresnovprašanjezapsihotera­pevtaintoklienttudizačuti.Spoštovanjanimogočehliniti,igrati,alijealipagani.

­Naklientovovprašanjeonjegovihprepričanjihsejetrebaodzvatikotnapomembnovpra­šanje.Kakosebopsihoterapevtodzval,pajeodvisnoodmnogihdejavnikov,innimogočeposta­vitinekegajasnegapravila.Trebajeupoštevatitudito,vkaterifaziterapevtskegaprocesaklientpostavitovprašanje.□

100

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Bogdan Žorž

Bogdan Žorž se je rodil v Dornberku na Vipa­vskem, kjer je tu di obiskoval osnovno

šo lo, gim na zijo pa v Novi Gorici. Po maturi ga je pot privedla v Lju blja no, kjer je študiral psiholo gi jo in 1971 diplomiral.

Očitno pa je svoje delovno okolje kmalu opozoril na se ne le kot uspešen in zanesljiv stro kovni delavec, marveč tu di s svo ji-mi vodstve nimi sposo bnostmi in premišljenimi sta li šči in odlo-či tva mi ka kor tu di s kvalitetnim odnosom do so lju di. Ta ko je opra vljal razne vodstvene fun kcije do leta 1994, ko je domi slil izvi ren program kratkotrajne izvendružinske obrav na ve otrok in mladostnikov v Čepovanu. Do leta 1998 je izva jal pro gram v okviru Centra za soci alno delo Nova Gorica, te ga le ta pa je ustanovil zasebni zavod za pomoč otrokom, mla do stni kom in dru ži nam v stiski. V tem programu so se mnogi otro ci in mla do-stn i ki, nad katerimi so druge strokovne ustanove že obu po vale in dvi gni le roke, ponovno začutili stik s seboj, se umirili in notra nje uredili, da so se lahko do volj pri la go je ni vrnili v svoje družine in svoje šole, še obvezne ali že izbirne. Leta 2006 je usta no vil Sve to val ni co Tabor za svetovalno in psihoterapevtsko pomoč odraslim, otrokom, mlado stni kom in dru ži nam.

Kljub nespornemu prirojenemu talentu za svetovalno in psihoterapevtsko delo z ljudmi pa ne bi dosegal tako izjemnih uspehov brez razvijanja lastnih ustvarjalnih resursov pa tudi brez vseživljenjskega izobraževanja. Tako je že leta 1974 obiskoval dvosemestrski študij psihoterapije pri Medicinski fakulteti, ki mu je dal osnove psihodinamskega razumevanja človeka.

Leta 1988 se je prvič srečal z gestaltpsihoterapijo pri Nadi in Mladenu Kostiću. In čeprav se je pred tem in med tem seznanjal še z drugimi psihoterapevtskimi pristopi, tako z družinsko te ra pijo in logoterapijo, se je vedno znova vračal h gestaltu, v katerem se je udomačil in v mno-gih letih izobraževanja in prakse pri različnih domačih in tujih učiteljih dosegel moj str stvo. Zanj pri čajo številne dosežene diplome, zlasti diploma Evropske zveze za gestaltterapijo in di plo ma Evro pske zveze za psihoterapijo. Zanj pa pričajo tudi številna priznanja in nagrade, ki jih je pre jel; omenimo le nagrado Mestne občine Nova Gorica za razvoj projekta »Mladinski dom Če po van«.

Bogdan Žorž je bil vedno pripravljen deliti svoja bogata znanja in izkušnje, ki si jih je pri­dobil. V tem smislu je deloval v okviru Društva za gestaltterapijo kot učni terapevt in supervizor in je kot takšen vedno bolj iskan in priznan s strani študentov. Njegova odprtost kot značajska poteza se kaže v vsakem njegovem dejanju in nehanju; pokazala se je tudi pred desetimi leti, ko je postalo »njegovo društvo« eno od ustanovnih članov SKZP. Od 1998–2004 je bil predsednik Slovenskega društva za gestaltterapijo SLOGES. Leta 2004 je skupaj z dr. Rudijem Kotnikom in Tomažem Flajsom ustanovil GITA – Inštitut za gestaltterapijo, Ljubljana, v katerem aktivno so­deluje pri oblikovanju in izvajanju izobraževanja za gestaltterapevte.

Doslej še nismo omenili ene pomembnejše in plodnejše Bogdanove dejavnosti, s katero pre-sega ožji okvir psihoterapevtske prakse in deluje za ozaveščanje pomena psihoterapije v slo­venski javni zavesti, ne nazadnje je Bogdan s svojo kleno pisano in govorjeno besedo v medijih pokazal, kako pomembna je lahko psihoterapija kot preventivna mentalno higienska dejavnost.

Širši sloj ljudi je nagovarjal že s svojim novim strokovno poglobljenim načinom odgovar janja na vprašanja bralcev v dnevniku »Slovenec«; najbolj pa je slovenske bralce ogovoril z mono­grafijo »Razvajenost«s podnaslovom »raksodobnevzgoje«. Knjiga je postala prava uspe šnica, kar potrjuje, da visoko vrednotenje nekaterih strokovnjakov s hrbtne strani ni le kolegialno trep­

Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

101

ljanje po ramenih. Tako zaključi prvi: »Sodobni človek jo potrebuje kot suha zemlja rahlega in vztraj nega dežja.« In drugi: »Avtor je nazorno, z mnogimi vsakdanjimi primeri, obenem pa stro­kovno poglobljeno razgrnil pogubno starševsko in vzgojiteljsko razvajanje.« In tretji: »Sodo bno starševstvo je polno dvomov in zahteva veliko truda. V teh dvomih in v tem trudu bo nova knjiga Družinske knjižnice Mohorjeve družbe dragocena pomoč.«

Kolikor ni bil že prej, pa je od izida te uspešnice Bogdan neprestano prisoten v slovenskih medijih; s svojo pisano in govorjeno besedo je gotovo med najbolj prisotnimi psihoterapevti v slovenskih družbenih občilih kakor tudi v strokovnih publikacijah SKZP.

Za to vztrajno požrtvovalno in kreativno dejavnost, ki jo že desetletja opravlja z velikim eti-čnim angažmajem in s človeško toplino, mu SKZP izreka zahvalo z zlatim priznanjem za razvoj psihoterapije. □

Odbor za podelitev priznanj za razvoj psihoterapijo: Janko Bohak, Jernej Vidmar, Samo Pastirk

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Ingo Klimkus

S svojim dolgoletnim izobraževalnim delom v Slo­veniji je Ingo Klimkus obogatil slovensko

psi ho tera pev tsko sceno. Politolog, psiholog in psihoterapevt Ingo Klimkus je iz Berlina prišel v Slovenijo leta 1997 na pova­bilo ne ka terih posameznikov, ki so si želeli skupinsko psihotera­pevtsko izkušnjo iz globinsko psihološke telesne psihoterapije.

Takšno obliko psihoterapije je takrat predvsem v nemškem prostoru izvajala skupina psiho te ra pevtov, združenih v Gesel-lschaftfürtiefenpsychologischeKörpertherapie(Združenje za

globin sko psihološko telesno terapijo). S psihologinjo in psihoterapevtko Anjo Luchner sta av­gusta leta 1997 izvedla prvo delavnico globinsko psihološko telesno orientirane psihoterapije v Marezigah s prvimi šestimi udeleženci.

Marca 1998 sta po treh uvodnih delavnicah z osemnajstimi udeleženci zastavila psihotera-pevtsko delo v Sloveniji, ki je zajemalo devet let rednega srečevanja z edukanti, to je usposab­ljanja terapevtov za individualno in skupinsko delo. Prva tri leta so bila namenjena predvsem osebni izku šnji, drugo triletje edukaciji, tretje pa superviziji.

Vložek v projekt umeščanja globinske psihološke psihoterapije v slovenski prostor je bil velik. Skozi vseh deset let je skoraj vsak mesec prihajal in vodil petdnevne psihoterapevtske de lav nice. Svoj honorar sta s soterapevtko Anjo Luchner velikodušno prilagodila sloven skemu stan dar du in zmožnostim. Zavedala sta se, da gre za pomemben pionirski projekt, ki je imel za cilj samostojne strokovnjake na področju globinsko psihološke telesno orientirane psihoterapije. Pri tem so ju podprli tudi trije kolegi iz Nemčije, ki so v projektu tri leta aktivno sodelovali kot terapevti. V Sloveniji je vrednost projekta prepoznal in ga s svojim bogatim teoretičnim in psihoterapevtskim znanjem podprl tudi tedanji predsednik SKZP, klinični psiholog in psihoanalitično usmerjen psi­hoterapevt Janko Bohak.

Doslej sta usposabljanje iz pristopa zaključili dve skupini. Več kot trideset posamezikov je za-klju čilo osebno izkušnjo, poglobljen trening psihoterapevtskih veščin pa petindvajset edukantov. Od teh se jih je vsaj deset odločilo za poklic psihoterapevta. Ti so že dejavni ali v zadnji fa zi pri­dobivanja pogojev za samostojno psihoterapevtsko prakso. – To je za udeležence velik dose žek, predstavlja pa tudi pomemben prispevek k psihoterapiji v Sloveniji.

Priznanje za razvoj psihoterapije

102

V okviru osebne izkušnje in edukacije so se udeleženci seznanili s tehnikami in z metodami ter teoretičnim ozadjem globinsko psihološke psihoterapije, ki vključuje znanje moderne raz­vojne analitične psihologije, teorije objektnih odnosov in self psihologije. Globinsko psihološka psihoterapija pri svojem delu vključuje telesne tehnike Wilchelma Reicha, Alexandra Lowena, Gerde Boysen, Moshe Feldenkreisa in mnogih njihovih učencev, kar je bila novost ob Ingovem prihodu v Slovenijo.

V svoji psihoterapevtski praksi Ingo Klimkus vedno znova daje v ospredje trebuh – enteralne mo žga ne (Michael Gershon). Vztrajno uči, da je izhodišče za delo z ljudmi občutek trebuha v šir šem pomenu besede, ki ga bodoči terapevt razvija skozi celoten proces, teoretično znanje pa mu služi iz ozadja. Naučil nas je postaviti občutek trebuha ob rob vsemu, kar vemo, in zaupati vanj ter mu dati čas in prostor v sebi. Tako je zagotovljena drža čutečega »nevednega« terapevta v odnosu do unikatnega in neponovljivega procesa klienta.

Čast in užitek je prisostvovati Ingovemu terapevtskem delu, ki odraža izredno senzibilnost in spoštovanje do intimno človeškega, hkrati pa ohranja ciljno naravnanost, podprto s širokim teoretskim znanjem o terapevtskem procesu. Ganljiva je njegova predanost, s katero se poglobi v človekovo doživljanje in njegova pristna opora porajajočim se vzgibom življenja. S svojo čustve­no globino je sposoben nastaviti neverjetno širok spekter zrcal. Ingo Klimkus je izredno nadarjen učitelj stika s seboj in sočlovekom, bivanja v »tukaj in sedaj«, zavedanja realnosti, diferenciacije ravni in razumevanja dinamičnih procesov pri sebi, drugem in v medosebnem prostoru, razume­vanja vsakokratnega dinamičnega odnosa med realnostjo in notranjim simbolnim sve tom, med preteklostjo in sedanjostjo, med telesnim in duševnim. Vse naštete kvalitete so za psi ho tera pevte izredno dragocene, še posebej za tiste, ki delajo s klienti z zgodnjimi motnjami.

Z odprtostjo do novih in drugačnih pristopov je Ingo vedno pripravljen postaviti ob stran sta re in iskati boljše, ki bolj spoštujejo klientovo integriteto in njegove osebne meje, nudijo boljši rezul tat ali so preprosto nekomu bolj pisane na kožo. S sprejemanjem drugačnosti in posveča­njem posebnostim vsakega edukanta je te spodbujal k odkrivanju in razvijanju lastnih potencia­lov v osebnem življenju in prepoznavanju osebnega psihoterapevtskega stila.

V desetih letih druženja smo v vlogah klientov, edukantov, supervizantov in kolegov spozna-vali Inga Klimkusa tudi kot človeka, ki ob svojem poklicu živi običajno življenje, v kate rem uži va v stari rock glasbi, dobri nogometni tekmi, strastni igri tenisa, oboževanju severne Dalma-cije …

Spremljajo nas njegovi stavki: »Yes, yes, but how do you feel now?« da ostanem tu ... Nato: »Sorry, but it is like this!« v soočenju z realnostjo in »Reality works for us!« za novo zaupanje v isti, drugačen svet.

Slovenska krovna zveza mu podeljuje zlato priznanje, ker je z nesebičnim angažmajem in vi­soko strokovnostjo zasadil na slovenskih tleh in celo desetletje zalival nov znanstveno preverjen in učinkovit pristop daleč proč od svojega rodnega Berlina.

Ob podelitvi tega priznanja smo posebej ponosni njegovi edukanti in ob tej slovesni prilož­nosti mu izrekamo: “Dear Ingo, sorry, but it is like this!” □

Utemeljitev pripravili člani Slovenskega društva za globinsko psihološko psihoterapijo.

Odbor za podelitev priznanj za razvoj psihoterapije: Janko Bohak, Jernej Vidmar, Samo Pastirk

Priznanje za razvoj psihoterapije

103Priznanje za razvoj psihoterapije

Utemeljitev zlatega priznanja za razvoj psihoterapije – Janko Bohak

Psihoanaliza, ki se ji Janko posveča že več kot trideset let, daje velik pomen odkrivanju resni ce lastnega otroštva in išče korenine človeka v otroštvu.

Podoživljanje otroštva v terapevtske name ne je praviloma boleč proces, ki pa ima lahko pozi­tivne posledice, to je odkrivanje tudi do brih plati svoje osebne zgodovine. Janko sam nam daje dober zgled.

»… med tretjim in četrtim letom starosti sem se družil s svojim očetom. On je sedel na stolu, jaz poleg njega na pručki. Ničesar nisva govorila, a meni je bilo lepo. In kolikokrat sem med četr tim in petim letom starosti spremljal mamo pri delu ali na poti. Ona je s premikanjem ustnic ali šepetaje ponavljala svoje mantre (molitve). Ničesar nisva govorila, a meni je bilo lepo. Se mi svita, zakaj mi je bilo lepo. Zato, ker se je oče na ta način pogajal z belo ženo, ki je s svojo smr tno koso že opletala okoli njega. Morda je iztržil od nje vsaj nekaj mesecev ali celo kakšno leto življenja. In ker se je mama na ta način poravnala s trdo usodo socialističnega kulaka, ki ji ga je naklo nil povojni stalinistični režim. Oba sta s tem vsaj toliko presegla svoj obup, da sta opazila svojega otroka. Da se poleg njiju nisem počutil odveč, v breme. In ‘ne biti v breme’ je

bilo za otro ško doživljanje tistega časa očitno že lu­ksuz. Vsaj zame. In svita se mi, zakaj je potekalo moje življenje tako, kot je potekalo. In zakaj sem štirideset let kasneje s svojima sinovoma tako rad posedal na spodnji stopnici domače hiše. Malo smo žebrali, opa­zovali sončni zahod in meni je bilo lepo. Upam, da tudi njima.«

Janko se je rodil v Globokem pri Makolah. Diplo­miral je na Teološki fakulteti in Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za psihologijo. Svoja znanja je nabiral tudi v tujini, v Innsbrucku je opravil po­diplomski študij in leta 1976 magistriral. Leta 1992 je zaključil specializacijo iz klinične psihologije. Klinično psihološko in psihoterapevtsko delo je op­ravljal na Inštitutu za rehabilitacijo v Mariboru in nato v Dispanzerju za psihohigieno v Zdravstvenem

domu v Mari boru. Na obeh delavnih mestih je zapustil globoko človeško in strokovno sled. Od­kar se je pred leti upokojil, je v veliki časovni stiski, ker še nikoli ni toliko delal kot psihoterapevt in za psihoterapijo kot prav v tem obdobju od upokojitve.

Na stenah Jankove ordinacije visijo številne diplome. Psihoanalitično šolanje je pričel v sedem de se tih letih v Innsbrucku in ga zaključil leta 1997 v Gra škem centru za psihoanalizo, kjer je prido bil naziv psihoanalitik. Leta 2001 je prejel še evropsko diplo mo iz psihoterapije in leta 2004 status učnega terapev ta (»Training Therapist for Psychoanalysis«) pri Evropski konfede­raciji psihoanalitičnih psihotera pij. Leta 1996 je pridobil naziv psihoterapevt in su per vi zor pri Psiho tera pevtski sekciji Slovenskega zdrav niš ke ga društva, leta 2005 pa še slovensko diplomo iz psi ho te ra pi je pri Slovenski krovni zvezi za psihote ra pi jo.

Velika prelomnica v Jankovem življenje je bila, ko se je odločil za svojo prvo veliko separa-cijo, za iz stop iz duhovniškega poklica. Kot da bi zapustil veliko naročje matere Cerkve in tvegal lastno pot individuacije na področju, ki je bilo (in je še) družbeno neprimerno, bolj marginalno in dosti manj ugledno, tj. psihoterapija. Njegovo knjigo Srednjaleta lahko razumemo tudi kot do­kument, ki priča o tem njegovem prehodu in zavezanosti procesu individuacije. Na podlagi svo jih psihoterapevtskih izkušenj se Janko vedno znova v svojih člankih, objavah in nastopih vrača k vprašanjem vere, boga in duhovnosti. Tako je npr. v zborniku Rogla iz leta 2005 objavil kar dva

104

članka, kjer med drugim v zvezi s tematiko krivde opozarja na problematiko »tiranskega boga«, se zavzema za od »zastrupitve z bogom« do »znosnega boga« in v zvezi s svojimi izku šnjami ob­ravnave teme boga v psihoanalitični terapiji zaključi: »Ne glede na to, koliko postane bog eks­plicitna tema psihoterapevtskega procesa, pa je neredko novo odkrito zanimanje za duhov nost eden od znakov uspele psihoterapije.«

Jankovo psihoanalitično delo je igra aktivnega poslušanja in pretehtane besede, v kateri za­čutimo modrost. Kot je dejal o sebi, pogosto ni naredil nič in se je to pokazalo za dobro. Lahko pa dodamo, da je včasih naredil za slovenski prostor pogumne in smele poteze, ki so se pokazale za dobre. Jankova dejanja izhajajo iz idej, včasih tudi iz sanj. Takšna je bila ideja o povezavi različnih psihoterapevtskih združenj in pristopov, ki se je uresničila z ustanovitvijo Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) 1. aprila 1998 v Ljubljani. Janko je oče SKZP in njen prvi predsednik. Del njegovega dela za SKZP ponazorijo Tagorejeve besede: »Majhne stvari puščam svojim dragim, velike stvari so za vsakega.«

Janko je član različnih strokovnih združenj, kjer je znan po svojem občutku za sodelavce, umirjenosti, vztrajnosti, strokovnosti in jasni etični drži. Je redni član Graškega centra za psiho-analizo, predstavnik Slovenije v Evropski zvezi za psihoterapijo (EAP), član predsedstva in pod­predsednik Evropske konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij, vodja Slovenskega inšti tuta Univerze Sigmunda Freuda, podpredsednik in član upravnega odbora in strokovnega sveta SKZP.

Ob psihoterapevtskem delu je tudi ploden pisec. Od knjig naj navedemo le nekatere bolj zna­ne: Mladostmedstaršiinsamostojnostjo,Srednjaleta,Metodedelavskupinah,Mojasrečanjazljudmi. Janko neutrudno prevaja tako psihoterapevtska dela kot dela, ki se v širšem pomenu dotikajo duhovnosti. Najbolj znani so npr. njegovi prevodi del Viktorja Frankla, Lukasa Moel­lerja in zadnji prevod knjige Willigisa Jägra Vsakvaljemorje. Skupaj z Miranom Možino sta opravljala uredniško delo za zbornike ob Študijskih dnevih na Rogli.

Ob izidu Jankove knjige Mojasrečanjazljudmi je dr. Janez Mlakar zapisal: »Bohak je prej izjema in redek dragulj! Po eni strani izpričuje strokovno suverenost, po drugi strani pa ose bno moč integriranja zapletenih teoretičnih pogledov z nepokvarjenim odnosom do človeka. Že samo zato, ker je pokazal, kako je treba preiti z ravni obravnave duševnih mehanizmov, zavrtosti, odporov in kontratransferjev na raven človeškega pogovarjanja, bi ga predpisal v branje pre­nekateremu ‘analitiku’, ki si še ni upal zares potipati človeškega srca. Nestrokovnjaku pa, ki mu bo branje knjige vzbudilo upanje, da je v stiski mogoče najti strokovno in razumevajočo pomoč, želim, da bo potrkal na prava vrata.«

Leta 1999 je bil Janko eden ključnih pobudnikov in nosilcev študija propedevtike pri SKZP. Kot predavatelj se je pogumno soočil s svojo plašnostjo in iz leta v leto postajal vse bolj pri­ljubljen predavatelj in suveren v javnih nastopih. Odprt za potrebe trenutka se je posto pno vse bolj posvečal učnim analizam, saj je na njegova vrata trkalo vse več študentov prope devtike, ki so želeli zoreti skozi proces osebne analitične izkušnje. V zadnjih letih se je odločil še za eno tvegano potezo: postal je eden ključnih sodelavcev pri razvijanju fakultetnega študija psihote­rapije v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda z Dunaja, ki odpira izjemne možnosti razvoja psihoterapije v akademskem svetu. Pri Ministrstvu za zdravje je kot delegat SKZP član ekspert­ne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Po eni strani torej Janko ostaja zvest intimnosti terapevtskega dela, po drugi strani pa je aktiven in vztrajen v družbeni vlogi za promocijo psihoterapije kot samostojnega zakonsko reguliranega poklica in kot znan stveno utemeljene akademske profesije.

V svoji psihoterapevtski drži se je Janko držal Freudovega reka, da je vsako psihoanalitično zdravljenje poskus osvoboditi potlačeno ljubezen, in francoske modrosti »L’amour est l’enfant de la liberte« – Ljubezen je otrok svobode. Janko verjame v ljubezen, v kateri se sam osvobaja spon lastnih bojazni in ogroženosti, ter zaupa v svobodo tistih, ki ga imajo radi.

Priznanje za razvoj psihoterapije

105

Danes, na šestih Študijskih dnevih na Rogli, ob deseti obletnici SKZP, po številnih publikaci­jah, po več kot tridesetih letih psihoterapevtskega dela, štiridesetih letih dela za ljudi, se ti za tvoj izjemen prispevek k razvoju slovenske psihoterapije zahvaljujemo z zlatim priznanjem za razvoj psihoterapije. Želimo, da bi bilo tvoje srečevanje s kolegi, z učenci, s pacienti in z analizanti še naprej plodno in navdihujoče za vse. □

Odbor za podelitev priznanj za razvoj psihoterapije: Jernej Vidmar, Samo Pastirk, Miran Možina

106

Jože RAMOVŠPogrebni govor za dr. Janeza Ruglja

15. februarja 2008 je po hudi bolezni umrl znani psihiater in začetnik zdravljenja alkoholikov v Sloveniji, dr. Janez Rugelj. Zdravljenje alkoholikov vsekakor sodi v področje psihoterapije in socioterapije, zato v spomin na pokojnega pionirja na tem področju objavljamo pogrebni govor dr. Jožeta Ramovša.

Spoštovani domači in prijatelji pokojnega dr. Janeza Ruglja!

Dr.JanezRugeljjevmiruinspokojnostisklenilsvojedinamičnoživljenjeindelo.Predna�mistažaraznjegovimpepelominslikaizlet,kojebilpostavenmož.Vnas,kismotukaj

zbrani,invštevilnihljudehpoSlovenijiintujini,živespomininanj,doživetjainizkušnjeznjimkot očetom,možem, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, planincem, terapevtom,izzivalnimpredavateljem,piscemčlankov,knjig,televizijskiminradijskimgovorcem.

Predobličjemsmrti,tekrutesestre,kinasvsečakanakoncuživljenjskepoti,seposlavljamoodeneganajboljznanihSlovencevzadnjihdesetletij.Vnjegovemduhuradovednostinaneskon­čnipotidozadnjihodgovorovsesprašujemo,kdojebiltačlovekinkdoostajazanastudidanesinjutri.Kakšno je sporočilo tvojega življenja, Janez?

Tosesprašujemsamprisebikotčlovek,sajsemznjimsodelovalkotprostovoljecvečkotpoldrugodesetletje.Naželjonjegovihnajbližjihsesprašujemtudiglasnoskupajzvsemtemžalnimzborom.

Rodilsejepoleti1929naBrezovicipriMirni,sredimehkogričevnateDolenjske.Biljepo­nosennasvojrojstnikraj,hvaleženzavse,karjeprejelvotroštvudoma,inokolju,zlastidagajeučiteljicavosnovnišoliusmerilav»ukažejo«.Kotnadarjenemuinpridnemuučencujeomo­gočila,dajeenrazredpreskočil.

Šepredenjekončalosnovnošolo,jevzplamtelvojnipožar.ŠtirinajstletniJanezjepostalvokupiranidomovinivojak,partizanzorožjemvroki.Jetoizjemnojunaštvo,kotsonasučili?Jetotragika,kotgovorimodanespripogledunamobiliziraneotrokevAfriki?VsekakorjebistvenidelpotivnadaljnjemživljenjuJanezaRuglja.Izvojnejeprineselnezlomljivovoljodosvobodnesamostojnostipatudispominnaneznosnebolečineozeblihnog,opojnoveselje,daježiv,indivjiodpordonevidnegasovraga,kiljudizavajavstiske,odvisnosti,ožinoživljenjainsmrt.Igrivootroštvoinzaupanjevsvetstaprekrilirevolucionarnavoljainsila.

Žemedvojnoinponjejješelnahumanopoklicnopotzdravljenja.Odvojaškegasanitejcaobkoncuvojnejeimeldolgopotinvelikobojev,dajepovečkodvehdesetletjihpostalzdravnikinspecialistpsihiater.Četrtstoletjajekotvišjičastnikinkomunistzvsemisvojimisposobnostmislužilarmadivstrogemvojaškemsistemu.Natoješelvcivilnozdravniškoslužbo.Sprejelgajeznanislovenskipsihiater,dr.LevMilčinski,dabivzpostavilsodobnozdravljenjealkoholikov.ZatosvojeposlanstvoseješeltemeljitousposobitvZagrebkdr.VladimiruHudolinu,avtorjumednarodnoznaneinzelouspešnesocialnozdravstvenemetode.

Odtukajnaprejgaslovenskajavnostpozna.Vzačetkusedemdesetihletjebilanjegovanovoosnovana alkohološka bolnišnica na Škofljici v središčumedijske pozornosti in strokovnegarazvoja.Ustanoviljevečkot100KZApovsejSlovenijizokrog2.000zdravljenciinnjihovimidružinami,izobraževaljevečstozdravnikov,socialnihdelavcev,medicinskihsesterindrugihstrokovnjakovzaterapevte,slovenskaskupščinajesprejelanacionalniprogrambojaprotialkoho­lizmu…Za popolnejšo sliko je treba dodati kako zgodbo, npr.mladematere alkoholičarke,katere desetletni otrok je bil zasvojen z alkoholom še iz časa nosečnosti in skrajno vzgojnozanemarjen, dobesedno socializiran v bolnemživljenjskem in sožitnem slogu.Ko se jematizdravila,jedr.Rugeljpotegnilizrejeknjejvbolnišnicotudinjenegaotroka.Medicinskesestre,

Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

107

sozdravljenci,zdravnikiinsamadvapasoseskupajučiliživetitreznoinurejeno,dastaponekajmesecihsininmatikotzdravljenaalkoholikaodšlavlepšidelsvojegaživljenja.

RugljevapoklicnapotsejeodtedajvilaskozitesnimedSciloinKaribdosporovinbojevzadeloterzapriznanjeinrazvojnjegoveambulantnesocialnoandragoškemetode,skaterojevštevilnihterapevtskihskupinah,klubihinterapevtskiskupnostipomagaldružinamalkoholikov,»faliranim«študentomindrugimljudemvstiskah.Njegovaterapevtskasredstvasobilaštevilnedejavnostizatelesnomočinvzdržnost,nenehnodviganjeizobrazbeinkulturneširine,sproščanjenapetosti in obenem skrajno napenjanje sposobnosti z napori, zlasti pa iskrenomedsebojnokomuniciranje dobrih izkušenj v skupinah. V Rugljevem terapevtskem sistemu je polegvseh terapevtskih sredstev bila odločilna tudi njegova karizmatična osebnost avtoritativnegaočetovskegavodje.

Kaj torej ostaja na tej strani ob odhodu Janeza Ruglja v skrivnostni predor smrti?Nedvomnodajebilzačetnikslovenskealkohologijeinnatempodročjuvesčasnajboljviden

strokovnjak.Tojevelikastvar,kajtičezmernopitjejeprinasnajvečjibazenčloveškegatrpljenja,obdansstražopeklenskihjezdecev:nasiljem,zlorabami,nesrečami,razvajenostjo,nezrelostjo,nevrotičnostjo,neuresničenimiživljenjskimimožnostmiinzmožnostmi…

Gotovojebildr.JanezRugelj»izvenserijski«strokovnjakinčlovek,kotsogaradiimenovalinjegovihrvaškistrokovniprijateljisHudolinomnačelu.Izjemenjebilvprovociranjuposame­znika,družine,skupinealicelotnenarodneskupnostiizmrtvilavpatološkemravnotežjubolnihobrambnihmehanizmov.Vtemjebilanjegovanadarjenostpodobnastarimjudovskimprero­kom.Sevedaježelatakonavdušenjekotzgražanjeinnesporazume,posrednopajemnogeprebu­dila, da so se zganili in našli svojoboljšopot skozi življenje.Nobeno zdravilo pa ni za vsebolezniinnobenčlovekni»tavžentroža«zatežavevsehljudi,temmanjnas,današnjihljudi,kisevelikoboljzavedamosvojihpravicosamostojnostiinsvobodikakorsvojihdolžnostizalepomedsebojnosožitje.

Velikojedejstvo,dasejedr.Rugeljssvojimživljenjemindelomdržalponižanihinrazžaljenihljudi.Spristnoempatijojesprejelvsakogarvstiskiinnaredil,karjeznalinmogel.Uresničiljetemeljnokomunističnoinkrščanskovrednotosolidarnostizljudmivstiskah.

Nedvomno je bil nedosegljiv delavni garač, asket in človek železnega reda pri sebi in vokolju.Nedvomnojebilčlovek,kisejesposebnostrastjovseživljenjeučilinizobraževal.

Inzorel…Zarojstvočlovekdozorivmaterinemtrebuhu,zahojoingovordozorivprvemletuživljenja,zašolovprvihpetihletih,spolnodozorivpuberteti,zasamostojnopoklicnoindružinskoživljenjedozorivčasumladostništva,kotočealimatidozoridoosamosvojitveotrok,zavsefinesesvojegapoklicazoriprisvojemdeluinsodelovanjuvseživljenje…Vnekaterihstvarehpačlovekdozori šele,konemočanobstane,ko trpi in jepovsemodvisenodpomočidrugih.Ta zrelost je, da človek sprejme od življenja dobro in hudo, da sproščeno izpusti izkrčevitegaprijemasvojepriljubljeneživljenjskezmote,dazgostisvojoživljenjskoizkušnjovzadnjomodrost,namrečdačlovekninadčlovek,daseuresničujelahkolezrokovrokizdrugimi,daimajosvojnenadomestljivismiselvživljenjuinsožitjuljudi tudinemoč, trpljenje,zmote,smrtinnedoumljiveskrivnosti.Tozorenjenamvsemzeloovirajovelikezmote20.stoletjaonadčlovekuinpopolnidružbi.PokojniJanezjevzadnjemboju,kojedržalsvojotresočorokovtoplirokisvojcev,vdanosprejelsvojehudotrpljenjeinnemoč.Dopolniljekrogživljenjskegazorenjavsedozadnjemodrosti,kočlovekodložisvojbojnioklepinprejmenovomoč,sprejme,česarnimogočespremeniti,vtempaodkrijenovemožnosti.

DragiJanez!Hvaležensemti,dasemseodtebevelikonaučil.Pravtakomojažena,skaterosva se srečala pri tebi na Bohoričevi, hvaležni so ti številni strokovnjaki. Hvala ti v imenualkohološke stroke! S tisoči zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev po Sloveniji sem tihvaležen,dasiutrlpredorskozinajvišjogoročloveškegagorjaprinasinskorajštiridesetlet

Jože Ramovš

108

skozenjvodilljudinasončnostranživljenja.Posebejsemtihvaleženzazgledčloveškegazorenjavnemočizadnjihdnitvojegaživljenja.Edenodtvojihkolegovzdravnikovmijevčerajdejal:»TudiRugljevzgledumiranjanaszavezuje,dapreprečimozloevtanazijevprihodnjihletih,kobodružbozalivalvalmnožiceonemoglihstarihljudi.«

DragiJanez!Vsakposvojebomodelalidobronaprej,daohranimoupanjenasvetlobosoli­darnostivurahmraka.Delalibomotudivmočitega,karsmosenaučiliodtebe.

Svojceminvsemžalujočimizrekamsožalje!Spoštovani navzoči! Ker se je Janez držal starodavne tradicije, imam po stari slovenski

pogrebninavadišespravnodolžnost,davimenupokojnegaprosimvseživezaodpuščanje,karnibilodobro,inzaželimvsemnotranjopomiritevzahudo,čegajebilkdodeležen.

Janez,počivajvvečnemmiručloveka,kijedovršilsvoježivljenjskenaloge! □

Jože Ramovš, Rugljev prostovoljski sodelavec

Pogrebni govor za dr. Janeza Ruglja

109

110Kairos 2/1-2/2008 Drugi prispevki

ŠESTI ŠTUDIJSKI DNEVI SKZPROGLA 2008

OSEBNOSTNA RAST PSIHOTERAPEVTOV:OD UČNE ANALIZE

DO OSEBNE IZKUŠNJE IN UČNE TERAPIJE

od četrtka 5. junija do sobote 7. junija 2008

V organizaciji

Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP)

v sodelovanju z

Nacionalnim inštitutom za psihoterapijo Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici

in Univerzo Sigmunda Freuda

111

Spoštovanekolegice,spoštovanikolegi!

Potem ko smo v okviru Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) junija 2007organiziraliprvimednarodnipsihoterapevtskikongresSKZP,VasponovnovabimonaRoglo,tokratna6.študijskedneve.Imamopašedodatenrazlogzanaševabilo–daskupajproslavimo10­letnicoustanovitvenašekrovnezveze!1.aprila1998sejenamrečvLjubljanivnjopovezalosedemdruštevrazličnihpsihoterapevtskihpristopov­transakcijskaanaliza,geštalt,integrativna,realitetna,sistemskaterapijainlogoterapija.

O naslovni temiPostandardihEvropskezvezezapsihoterapijoimasodobnoizobraževanjeizpsihoterapije

triglavnestebre:­ teorijo(vobsegunajmanj500do800ur),­ terapevtskodelosklientipodsupervizijo(najmanj300do600ur)in- osebno izkušnjo (najmanj250ur).Letošnjatemaštudijskihdnijenamenjenatretjemustebru,kigajezačelpostavljatižeSig-

mundFreud.Odsamihzačetkovpsihoanalize jenamrečpostalaenaodnjenihnajboljprepo-znavnihznačilnostipravučna analiza(Lehranalyse).Bodočianalitikjemoralsamnakavč,dajenasebipreizkusilmetodo,kijojekasnejeuporabljalssvojimiklienti.Freudjehotelzučnoana-lizoodstranitimotečevpliveprotiprenosa(kontratransferja),nekako»očistiti«glavniterapevtskiinstrumentbodočegaanalitika–njegovoosebnost.VendarsosestvarivzvezizučnoanalizopoFreudovismrtivdrugipolovicidvajsetegastoletjazakomplicirale.

Žejunija2003jenatretjihštudijskihdnevihSKZPznaslovomKompetentnipsihoterapevtJankoBohaknastopilsprovokativnimprispevkom»Smo psihoanalitiki species, ki je na tem, da izumre?«.V njem je opozoril na krizo psihoanalize, ki v velikimeri izhaja iz pretirane-gapoudarjanjainpodaljševanjaučneanalizeterzanemarjanjadrugihvidikovizobraževanjaizpsihoanalitičneterapije(npr.zanemarjanjeteorije,praktičnegaučenjaobizkušenemanalitiku,usposabljanjazaraziskovalnodelo).Učnaanalizajemarsikjepostalanekakšna»superterapija«,kilahkotrajatuditisočur,njeniučinkipasovprašljivialicelokontraproduktivni.Pravtakojevmarsikaterihpsihoanalitičnihkrogihpostaloproblematičnodejstvo,daedukanteocenjujejokotpaciente,namestodabijihocenjevalipokvalitetinjihovegakliničnegadela.BohakzatopodpirapredlogeThomäja inKächeleja,kipredlagatanaslednje rešitve iz stranpotipsihoanalitičnegaizobraževanja:

­ dasedolžinaučnihanalizomejina300do400ur;­ dajeučnaanaliza»non­reportingsystem«,karpomeni,daučniterapevtneocenjujeedu-

kanta,pačpajepresojaprimernostikandidatapovezanazocenosupervizorja,kispremljaraz-vijanjenjegovekompetentnostipripraktičnemdelusklienti;

­ daseenostranskipoudareknaučnianalizikot»superterapiji«uravnotežizvečjimpoudar-komnateoriji,zlastipanausposabljanjuzaznanstvenoraziskovanjepsihoterapije;

­ dasedavečjipoudarekučenjukandidatovobmodelustarejšihkolegov;­ da se namesto pojma učna analiza uvede širši pojem »osebna izkušnja« (Selbst­

erfahrung).Kososepodrugisvetovnivojni razvili inrazširili različnipsihoterapevtskipristopi(npr.

humanistični, sistemski, vedenjsko kognitivni idr.), so na različne načine razvijali tudi idejoosebne izkušnje, ki je tudi zunaj psihoanalize ostala tretji ključni steber psihoterapevtskihizobraževanj.Vvečini pristopov so izobraževanja bodočih psihoterapevtovpotekala vmalihskupinah,kjersoedukantivadilipsihoterapevtskemetodemedsebojnalastnihosebnihtemah.Hkratipasoučiteljistalnodelalizedukantizdvojnimfokusom–poenistranisodemonstriralimetodeterapevtskegadela,podrugistranipasospodbujaliosebnostnorastedukantovvskupini.

112

Vnekaterihpristopih(npr.globinskopsihološkešole)pasopolegskupinskihoblikdelanasebiuvedlitudiindividualno učno terapijo.Nekatereintegrativneterapijepazahtevajotudidoločenoštevilouručneanalize.

Vokvirufakultetnegaštudijapsihoterapije,kigavSlovenijiSKZPvsodelovanjuzUniverzoSigmundaFreudaizDunaja,izvajažedrugoleto,jepostavljenakvantitativnazahtevavskladuzevropskimikriteriji–torej250urosebneizkušnje,kijihmoraštudentzbrativčasupetletnegaštudija (tri letaprva stopnja indve leti druga stopnja).Gledekvalitativnih zahtevpaobstajanačelnostališčeodprtostidotradicijrazličnihpsihoterapevtskihšoloz.pristopov.

Če danes med psihoterapevti obstaja soglasje, da je osebna izkušnja nujen sestavni delvsakegapsihoterapevtskegaizobraževanjainsevedatudifakultetnegaštudijapsihoterapije,paporazličnihpsihoterapevtskihšolahobstajavelikapestrostgledenjeneorganizacijeinizpeljave.Zato je eden glavnih ciljev letošnjih študijskih dni predstaviti modele osebne izkušnje oz.učneterapijevobstoječihpsihoterapevtskihpristopih,kibodovgrajenitudivfakultetništudijpsihoterapije.VSKZPjetrenutnovključenih10društevinstem10različnihpsihoterapevtskihpristopov(realitetna,logoterapija,gestalt,TA,integrativna–relacijska,integrativna/Petzold/,sistemska,relacijskadružinska,gestaltizkustvenadružinska,globinskopsihološkapsihoterapija).Naokroglimiziindelavnicahbomoimeliedinstvenopriložnostpogovoritiseonjihovihrazlikahoz.ujemanjugledekvantitativneinkvalitativneopredelitveučneterapije.Nadaljniciljjeizdelatiminimalne standarde za različne oblike učne terapije (npr. za kratkotrajne, dolgotrajne; zaindividualne,zapare,družinske,skupinskeitn.)inpostavititemeljzaNacionalniregisteručnihterapevtov in supervizorjev. Z večanjem obsega psihoterapevtskih izobraževanj v naslednjihletih,sebovSlovenijiskokovitopovečalatudipotrebapoučnihterapevtihinsupervizorjih.

Nenazadnjeveljaomeniti,dajepomembenokvirzatemoosebneizkušnjevizobraževanjupsihoterapevtovtudiizjemenporastgibanjzaosebnostno rastinzaduhovnorastvdrugipolovicidvajsetegastoletja.Šenikolivzgodoviničloveštvasevprašanjuosebnostneinduhovnerastiniposvečalotolikšnošteviloljudinaenkrat.Prejsosetemuboljposvečaliozkiinelitnidružbenikrogi.Tudipsihoterapevtiimajozaspodbujanjesvojeosebnostnerastištevilnedodatnemožnostipolegtistihvokvirupsihoterapevtskihizobraževanj.Intakosetudidogaja–velikoterapevtovserednoukvarjazmeditacijo,jogoitn.Patudiživljenjesamoprinašastalnonoveizzive,kiodnaszahtevajostalnoosebnozorenje.Navsezadnjeježivljenjenajvečjiučitelj.

O strukturi in programu študijskih dniŠtudijskidnevibodotrajali tridni inbodopolegplenarnihpredavanjvsebovalivelikoiz-

kustvenihdelavnic,paralelnihpredavanj,diskusij,demonstracijidr.,kjernegledenanaslovnotemolahkopsihoterapevtipredstavijo,karjezanjeaktualno.Ciljštudijskihdnijetudipromocijapsihoterapijeinseznanitevudeležencevznovostmivslovenskipsihoterapiji(npr.onovihdejav-nostihNacionalnegainštitutazapsihoterapijo,kismogavokviruFakultetezauporabnedružbe-neštudijevNoviGoriciustanovilijulija2007).PonovnobomopodeliliZlatapriznanjaSKZP,EvropskeinSlovenskediplomeizpsihoterapijeindiplomeizpropedevtike.Vsak/audeleženec/kabodobil/avokvirukotizacijepetoštevilkoKairosa - Slovenske revije za psihoterapijo, kibostemže zajadralavsvojedrugoletoizhajanja.

Vdružabnemdelubomonazdraviliinzaplesaliob10­letniciustanovitveSKZP!OnaslovnitemibopredavaltudigostIngo Klimkus, globinskopsihološkiintelesnoorientiran

psihoterapevtizNemčije.Rodilsejeleta1958vDelmenhorst­u,Niedersachsen.PoopravljenidiplomiizPolitologije

sejevpisalnaPsihologijoindiplomiralleta1994.Nadaljništudijjeposvetilrazličnimpsiho­terapevtskimpristopominsicer:usposabljanjuiztelesnepsihoterapije(1984­86vVilliBerlin,1986­90vGöttinger­škemInstitutu),deepdrainin(1988­89),rebirthing(1989­90),NLP­Master(1992­93),logoterapije(1993­94)indrugo.Medleti1994­97sejeusposabljalzaskupinskega

Šesti študijski dnevi SKZP

113

psihoterapevtainmed1997­99zaglobinskopsihološkegapsihoterapevta.Delovneizkušnjeimavterapevtskemdeluzotroci,kisozaostalivduševnemrazvoju,odleta1989padelakotsamo-stojnipsihoterapevtvzasebniambulanti­individualnoinsskupinami.

IngoKlimkusjenosilecEDP(EvropskeDiplomezaPsihoterapijo)inže10letvodiizobraže­vanjeizglobinskopsihološkeintelesnoorientiranepsihoterapijevSloveniji.

VečinformacijdobitepritajniciSlovenskekrovnezvezezapsihoterapijo:

IRENAPOŠTRAK, i rena.skzp@gmail .comRadovanovaul . 12, 2000MariborTel . 024296560, 031410919Fax024296561

NovostibodostalnoobjavljenenaspletnistraniSKZP:ht tp: / /marela .uni­mb.si /skzp

VeselimosenadaljnjegasodelovanjatersnidenjanaRogli!

Programski odbor:

Romana Kebe, predsednicaMartin Bertok, Janko Bohak, Janko Bras, Tomaž Erzar, Tomaž Flajs, Ingo Klimkus,MiranMožina,SamoPastirk,LanPečjak,TanjaPlankarGrgurevič,JožeRamovš,JanaRijavec,IngridRussiZagožen,MilenaVidmar,GregorŽvelc.

Organizacijski odbor:

Irena Poštrak, predsednicaJankoBras,RomanaKebe,ManuelaMežič,KatarinaMožina,SimonaPintar,NivesVrečič.

114

Program 6. študijskih dnevov

Č E T R T E K , 5 . j u n i j 2 0 0 89.00 - 10.30 Registracija10.30 - 11.00 POZDRAVNI GOVORI: Miran Možina, predsednik SKZP, Romana Kebe – vodja programskega odbora, Samo Pastirk – glavni urednik Slovenske revije za psihoterapijo KAIROS, idr.11.00 - 11.45 PLENARNO PREDAVANJE: Janko Bohak: Od učne analize do osebne izkušnje in učne terapije11.45 - 13.00 PLENARNO PREDAVANJE: Ingo Klimkus: Osebna izkušnja in učna terapija v globinsko psihološki psihoterapiji13.00 - 15.00 Kosilo15.00 - 17.00 PREDSTAVITEV OSEBNE IZKUŠNJE IN UČNE TERAPIJE V RAZLIČNIH PSIHOTERAPEVTSKIH PRISTOPIH17.00 - 17.30 Odmor s kavo in čajem17.30 - 19.30 DELAVNICE Delavnica učna terapija 1 Delavnica učna terapija 219.30 - 21.00 Večerja21.00 KULTURNI VEČER Peter Ternovšek: Sokratov zagovor (monodrama)

P E T E K , 6 . j u n i j 2 0 0 89.00 - 9.45 PLENARNO PREDAVANJE: Miran Možina: NOV IZZIV ZA SLOVENSKO PSIHOTERAPIJO: OSEBNA IZKUŠNJA IN UČNA TERAPIJA V OKVIRU FAKULTETNEGA ŠTUDIJA PSIHOTERAPIJE9.45 - 11.00 OKROGLA MIZA O UČNI TERAPIJI V RAZLIČNIH PSIHOTERAPEVTSKIH PRISTOPIH IN V OKVIRU FAKULTETNEGA ŠTUDIJA PSIHOTERAPIJE11.00 - 11.30 Odmor s kavo in čajem11.30 - 13.30 DELAVNICE DELAVNICA UČNA TERAPIJA 3 DELAVNICA UČNA TERAPIJA 413.30 - 15.30 Kosilo in odmor15.30 - 17.00 PLENARNA DEMONSTRACIJA: Ingo Klimkus: globinsko psihološki pristop17.00 - 17.30 Odmor s kavo in čajem17.30 - 19.30 DELAVNICE DELAVNICA UČNA TERAPIJA 5 DELAVNICA UČNA TERAPIJA 619.30 - 21.00 Večerja21.00 PLES z ALENKO GODEC in njenim ansamblom

S O B OTA , 7 . j u n i j 2 0 0 89.00 - 9.45 SVEČANA PODELITEV Zlatih priznanj, Evropskih in Slovenskih diplom iz psihoterapije ter Diplom iz propedevtike psihoterapije9.45 - 11.00 NOVOSTI V SLOVENSKI PSIHOTERAPIJI: predstavitev NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA PSIHOTERAPIJO, novosti v zvezi s Slovensko revijo za psihoterapijo Kairosom idr.11.00 - 11.30 Odmor s kavo in čajem11.30 - 13.30 DELAVNICE DELAVNICA UČNA TERAPIJA 7 DELAVNICA UČNA TERAPIJA 813.30 - 15.30 Kosilo15.30 - 17.30 DELAVNICE: DELAVNICA UČNA TERAPIJA 9 DELAVNICA UČNA TERAPIJA 10 17.30 - 18.00 SKLEP, plenarni zaključek

Šesti študijski dnevi SKZP

115

ČETRTEK 17.30 – 19.30 (število udeležencev)1. Flajs Tomaž: Pomen in vloga učne terapije v izobraževanju za Gestalt terapevta (20)2. Klimkus Ingo: Osebna izkušnja v Globinsko psihološki psihoterapiji (neomejeno)3. Ritchie M. Marjeta: Schema-focused approach to Cognitive Behavioural Therapy (12)4. Bohak Janko: Delo s sanjami v psihoanalizi (10 - že zapolnjeno)5. Kolarič Damjan; Savnik Alenka: Mali koraki na poti iz krize - izbor smeri rešitve v družinski terapiji (16)6. Virant Franja: Seminar biografije (21 - 27)7. Krajnc P. Milan, Krajnc Pavlica Simona: Kako v poslovnem procesu preprečiti prenašanje odgovornosti (neomejeno)8. Grdina Rožana: Lepota in njena moč revitalizacije (20)9. Mažgon Š. Klavdija, Seljak G. Andreja: Edukativna delavnica pri premagovanju depresije (neomejeno)

PETEK 11.30 – 13.30 (število udeležencev)10. Lojk Bosiljka, Lojk Leon: Osebna izkušnja v Realitetni psihoterapiji - avtentični klient v igri vlog (neomejeno)11. Ramovš Jože: Osebna izkušnja in učna terapija v Logoterapiji (15)12. Bohak Janko: Delo s sanjami v psihoanalizi (10 - že zapolnjeno)13. Mivšek Danijel: Primerjava pristopov prek analize primera (10)14. Žorž Bogdan: Eksistenčna kriza - kratki tretma z uporabo risanja (neomejeno)15. Kobal M. Leonida: Meditacija in psihoterapija (20)16. Kociper Lidija, Kociper Jožef: Imago partnerska terapija - kaj je imago? (-)17. Poljanec Andreja, Simonič Barbara: Empatija - temelj razvoja (-)18. Cvetko Heliodor: Risanje drevesa za zamudnike (12 - že zapolnjeno)19. Bider H. Nataša, Kutnar Barbara, Mejač T. Metka, Zabret Erika: Odnosi v delovnem kolektivu kot priložnost za osebnostno rast terapevtov (30)

PETEK 17.30 – 19.30 (število udeležencev)20. Mramor Majda, Verbnik D. Tatjana, Matko L. Irena, Kobolt Alenka, Petrič P. Meta: Osebna izkušnja v Gestalt izkustveni družinski terapiji - učenje skozi izkušnje v odnosih (40)21. Kociper Jožef, Smole D. Vasja: Učna terapija v Integrativni gestalt terapiji (16)22. Latini Alen: Objektni odnosi in osebna izkušnja (-)23. Tavčar Meta, Tavčar Rudi: Imago partnerska terapija - validacija in empatija v zavestnem partnerskem dialogu (-)24. Bertok Martin: Psihoterapevtov nezavedni življenjski načrt (Skript) in profesionalizem (-)25. Popović Božidar, Habdija Š. Ana: Što djeluje u psihoterapiji? (-)26. Šugman B. Lea: Življenjski svet klientskega sistema: raziskovanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (20)27. Pahljina Cvijeta: Brat zdrži! (20)28. Černetič Miha: Čuječnost - biti tukaj in zdaj (20)

SOBOTA 11.30 – 13.30 (število udeležencev)29. Bertok Martin: Skupinska učna Transakcijsko analitična psihoterapija (10)30. Žvelc Gregor, Žvelc Maša: Učna terapija v Integrativni relacijski psihoterapiji (-)31. Korenjak Marko: Zavestno sanjanje in prekinitev nočnih mor (-)32. Torkar Matej, Erzar Tomaž: Prepoznavanje in predelava sramu v zakonski terapiji (-)33. Kejžar Š. Anita: Core energetika - razvijanje sposobnosti ljubiti in zdraviti (20)34. Koprivc P. Anica, Tekalec Alja: Učenje prepoznavanja in ovrednotenja čustvenega dogajanja ter njegov pomen (20)35. Jerebic Drago, Jerebic Sara: Vloga voditelja/psihoterapevta in razumevanje dinamike v skupini mladih/odraslih po smernicah RDT (20)36. Krivec Bojan: Uspešen javni nastop - kako dobro predstaviti sebe in svoje delo (20)37. Lampreht Marinka, Grdina Simona, Zorko Martina: Supervizija - znanje za ravnanje (15 - 20)38. Benedik Emil: Predstavitev primera psihoanalitične psihoterapije pacientke z narcisistično motnjo (25)

116

SOBOTA 15.30 – 17.30 (število udeležencev)39. Kobal M. Leonida, Kačič Marino: Osebna izkušnja in učna terapija v Sistemski terapiji (-)40. Erzar Tomaž: Učna terapija v Relacijski družinski terapiji (-)41. Kociper Lidija: Poznavanje osebnostnih lastnosti in partnerski odnos (-) 42. Kebe Romana: Anima in animus (11 - zapolnjeno)43. Korenjak Marko: Osebna rast terapevta - delo z vrednotami in prepričanji v NLP (- odpade)44. Korenjak K. Ksenija: Psihoterapevt in konfliktni management (20 - odpade)45. Rajnar Pika: Praktični prikaz delovanja metode Emotional Freedom Technique (EFT) (-)46. Rahne Tina, Rožič Tatjana: Usposabljanje za supervizorja - učni in čustveni proces (15)47. Iršič Marko: Terapevtski učinki družinske mediacije (25)48. Oravecz Robert: Sekundarna poklicna tramvatizacija pri delu z duševno travmo (-)

Naslovi avtorjev prispevkov

Emil BENEDIK, hraše 37, 4248 lesce, [email protected] BERTOK, ob ljubljanici 26, 1000 ljubljana, [email protected]ša BIDER HUMER, center za družinsko terapijo kamnik, ulica toma brejca 4, 1241 kamnik, [email protected] BOHAK, nova ulica 32, 2241 Sp. duplek, [email protected] ŠUGMAN BOHINC, fakulteta za socialno delo, topniška ulica 31, 1000 ljubljana, [email protected] Heliodor CVETKO, zgornja Senarska 5c, 2235 Sveta trojica, [email protected] ČERNETIČ, ljubljanska 58, 2000 maribor, [email protected]ž ERZAR, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected]ž FLAJS, celovška cesta 85, 1000 ljubljana, [email protected] Rožana Grdina, nazorjev trg 2, 6000 koper, [email protected] Simona GRDINA, soavtorica marinke lampreht, varna hiša celjeAna HABDIJA ŠORŠA, soavtorica dinka Štajduharja, hrvaškaMarko IRŠIČ, kuzmičeva ul. 2, 1000 ljubljana, [email protected] JEREBIC, na otoku 10, 3000 celje, [email protected] JEREBIC, soavtorica draga jerebicaMarino KAČIČ, dolenjska cesta 45b, 1000 ljubljana, [email protected] KEJŽAR ŠKULJ, vidovdanska 3, 1000 ljubljana, [email protected] KLIMKUS, nemčijaRomana KEBE, bločice 36, 1384 grahovo, [email protected] Leonida KOBAL MOŽINA, ul. metoda mikuža 16, 1000 ljubljana, [email protected]

Alenka KOBOLT, jenkova 5, ljubljana, tel.: 041 44 77 22, [email protected]že KOCIPER, borštnikova 112, 2000 maribor, [email protected] Lidija KOCIPER, borštnikova 112, 2000 maribor, [email protected] KOLARIČ, pokopališka 2, 1000 ljubljana, [email protected] KOPRIVC PREPELUH, pavlova vas 76, 8255 pišece, [email protected] KORENJAK, kolmanova cesta 39, 2312 orehova vas, [email protected] KRAJNC PAVLICA, SiriuS.Si, podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o., zidanškova ulica 27, 2250 ptuj, [email protected]

Šesti študijski dnevi SKZP

117

Bojan KRIVEC, poljubin 24-k, 5220 tolmin, [email protected] Barabara KUTNAR, center za družinsko terapijo kamnik, toma brejca 4, 1241 kamnik, [email protected]

Marinka LAMPREHT, mistrova 3, 2380 Slovenj gradec, [email protected] LATINI, bezenškova 45, 2000 maribor, [email protected] LOJK, bleiweisova 6, 4000 kranj, [email protected] Leon LOJK, bleiweisova 6, 4000 kranj, [email protected] MATKO LUKAN, celovška 28 a, ljubljana, [email protected] MAŽGON ŠIRAJ, [email protected] MEJAČ, center za družinsko terapijo kamnik, toma brejca 4, 1241 kamnik, [email protected] MIVŠEK, cetore 28, 6310 izola, [email protected] MOŽINA, ul. metoda mikuža 16, 1000 ljubljana, [email protected] Majda MRAMOR, zd moste, prvomajska 5, 1000 ljubljana, [email protected] Robert ORAVECZ, rakuševa 8, 2270 ormož, [email protected] PAHLJINA, Šolska 3, 3215 loče, cvijeta.pahljina @siol.com

Meta PETRIČ PUKLAVEC, celovška 28 a, ljubljana, [email protected] POLJANEC, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected]židar POPOVIĆ, k. tomislava 188a, hr-31551 belišče, [email protected] RAHNE, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected] RAJNAR, rojčeva 17, 1000 ljubljanaJože RAMOVŠ, inštitut antona trstenjaka, resljeva 11, 1000 ljubljana, [email protected]

Marjeta RITCHIE, cankarjevo nabrezje 17 piran 6330, [email protected] ROŽIČ, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected] SAVNIK, prelog, breznikova 33, 1230 domžale, [email protected]; [email protected] SELJAK GRUDEN, [email protected] SIMONIČ, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected] SMOLE DUBROVNIKLučka ŠANTL, makedonska 31, 2000 maribor, [email protected] TAVČAR, hrastja 223, 4000 kranj, [email protected] TAVČAR, hrastja 223, 4000 kranj, [email protected] TKALEC, soavtor anice koprivc prepeluh, [email protected] TORKAR, frančiškanski družinski inštitut, prešernov trg 4, 1000 ljubljana, [email protected] VERBNIK DOBNIKAR, kotnikova 16, ljubljana, [email protected] ZABRET, center za družinsko terapijo kamnik, toma brejca 4, 1241 kamnik, [email protected] ZORKO, soavtor marinke lampreht, varna hiša celjeBogdan ŽORŽ, tabor 59, 5294 dornberk, [email protected]

Gregor ŽVELC, inštitut za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Stegne 7, 1000 ljubljana, [email protected]ša ŽVELC, inštitur za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Stegne 7, [email protected]

118

Pregled prispevkov 6. študijskih dnevov SKZPPLENARNA PREDAVANJA

Ingo Klimkus: Osebna izkušnja in učna terapija v globinskopsihološki psihoterapijiOsebnaizkušnjajeterapevtskikoncept,kiizviraizhumanističnepsihologije.Pojemjenastal

vzgodnjigestaltterapijiinencounterterapijahtersčasomadozorelvcelostenskupinskodina­mičenkoncept.

Pojemosebneizkušnjevključujedvadejavnika:sebstvoinizkušnjo.Sebstvojevliteraturipo­gostpojem,vendargaopisujejovrazličnihpomenih.Kognitivnipsihologigadrugačepojmujejokotjungovci.SpetdrugačegavidijoKernberg,Lowen,Laingindrugi.HunasiinšamanizJužnegamorjagarazdelijovtrojesebstev:globljesebstvo,kijeblizupsihoanalitičnemunezavednemu,srednje sebstvo, ki je najbliže jazu, in višje sebstvo, ki predstavlja povezanost z božanskim.Kohutjebilprvianalitičniteoretik,kijevsvojipsihologijisebstvadalsebstvuustreznomesto.VnadaljnjemrazvojusomudaliStolorov,Atkinsindrugišerazširjenpomen.Odtlejvidimosebstvotudikotinteraktivnipojav.Kjerkoliseukvarjamoznjim,sepojavljakotcelosten,nad­ali podrejen sistem, ki predstavlja zakladmožnosti jaza, hkrati pa kaže svoj transpersonalniznačaj.Zatolahkopostavimodelovnohipotezo:V sebstvu se povezujejo vse naše identitete.

Drugidejavnikjeizkušnja.Danesnevroznanostiboljkotkdajkoliprejporočajootem,kakopridemodosvojihizkušenj,kakojihkodiramoinsejihspominjamo.Vtemokvirjuseteminemoremo globlje posvetiti,marveč se omejimo naG. Edelmannovo načelo kot našo delovnohipotezo:Sedanjost doživljamo vedno kot preteklost, ki se je spominjamo, kajtivsenašenoveizkušnjevrednotimoinuvrščamoskozisitodosedanjegaizkustva.

Osebna izkušnja kot koncept. Izhajamo iz tega, da je vse izkustvo nekega človeka tudibiografskoizkustvonjegovegasebstva,torejtudibiografsko osebno izkustvo.Osebnaizkušnjakotterapevtskikonceptupoštevatookoliščino.Čeosebiomogočimo,daizkusisamasebe,sebostemdotaknilavsehbiografskihizkustevvsebstvu(spominjanasedanjost).Osebnaizkušnjakotkonceptjenajboljsmiselnavokviruskupinsketerapije.Poenistranivključujezahtevoporaziskovanjusebe,podrugistranipaimazaciljsamouresničenjepoMaslovu.Vpsihoterapevtski(kakortudivvsakršnidrugi)skupiniserazvijeneposrednoponastankuskupinskepovezanostioz.definiranegaskupinskegaprostoraskupinskadinamika.Ustvarjajopsihodinamskatakšnostvsakega udeleženca skupine. Skupinska dinamika je ena od glavnih delovnih orodij osebne izkušnje. Ustreza globokemu sebstvu osebe, kot se odraža v osebno zaznanem skupinskemdogajanjukotodrazbiografske izkušnjesebe.Topomeni,dapredstavljanezavednekonflikteosebe,kispotekomskupinskedinamikestopajovnjegovozavest.Drugo glavno delovno orodje je razgibanost vsake posamezne osebe znotraj skupine, takokognitivna,emocionalnakottudimotorična razgibanost.Golanavzočnostnekeosebezadoščanazačetku,kajti igra skupinskodinamskihsilsejevvsakemtrenutkudotika,razgibavainvznemirja.Nekočpapridetrenutekzavsakoosebo,dazačnegovoriti,seodpreinjoskupinasprejme.Stemsezačneprocesvzpostav­ljanjazaupanjaintakoseterapevtskiprocespoglabljainpostajaintimnejši.

Vtakšniskupinskidinamikidoživivsakudeleženec,daimatudidrugiboljalimanjenakeprobleme (v sebstvu so vse identitete združene). S tem vsak udeleženec vedno bolj čuti, daje njegov lastni problem (npr. sram) nekaj »normalnega«. Vsak udeleženec se lahko polegsvojeganeposrednegadelavskupinitudizopazovanjemdrugihspominjasvojelastnezgodbe(spominjana sedanjost) in jo pri nadaljnjem skupinskem dogajanju sam zase predeluje (učisenpr.copingstrategij).Takodoživivsakudeleženecvdrugihnekakšnopsihosocialnozrca­ljenje,karvodidovednovečjebližineinzaupnostivskupini.Stemdoživivokvirusocialnegapolja skupine korektivno izkušnjo kot terapevtski poskus razrešitve starih vzorcev. Povratneinformacijeskupinejidajopodporoinjipriustreznivelikostiskupineomogočijoneposreden

Šesti študijski dnevi SKZP

119

prenosvrealnost.Okoliščina,daseudeleženciskupinevečnaučijodrugoddrugegakotodskupinskegaterapevta

(Yalom,Skupionskaterapija1974),dajetudivodjiskupinedrugačnopozicijokotindividualnepsihoterapije.Kotnekakšensupervizorskupinskedinamikenadziraskupinskodogajanje.

Setingjeizkustveniprostor,vkateremseneprestanospreminjastrukturaskupinskedinamike,kipodobnokotfazniprostorvteorijikompleksnihsistemovkoličiokvirmožneosebneizkušnje.Zrazličnimiintervencijskimitehnikaminastanetrajnoosciliranjemedindividualnostjo(lastnoosebno izkušnjo) in kolektivnostjo (socialnim feedbackom/integracijo). To osciliranje medpolarnostjo individualnosti in kolektivnosti pogojuje na ozadju vsakokratne lastne skupinskedinamikebiografsko izkušnjosebe,karomogočispreminjanje lastnega izkustvenegaprostorainnazadnjeosebnoizkušnjosebe.VskladuzLuhmannovimnačelom,dabivavsakčloveklepodrugem,jeizkustvolastnegasebstvamogočelepodrugih.Konceptosebneizkušnjejetorejkoncept,kitemeljinaidejimrežekompleksnihsistemovinimacilj,dasepacientzavesamegasebeinsvojegasocialnegadelovanja,dabitakodosegelnajvišjiciljMaslovovepiramidepotreb–samouresničenje.

Vodjaskupinemorabitipozorennato,daostajajovsičlaniskupinevmedsebojnikomunikaciji.Sčasomapatonalogoprevzameskupinasama,karjitudipodelienkratnokohezivnost.Dejstvojenamreč,dasevsemojeskupinepotrehletihskupinsketerapiješenadalje»leaderless«sestajajokotnekakšneskupinesamopomočinavišjistopnji.Šenadaljesepodpirajoinsipomagajopriosebnihproblemih,takokotsosenaučilivskupiniosebneizkušnje.

Miran Možina: Nov izziv za slovensko psihoterapijo: osebna izkušnja in učna terapija v okviru fakul tet-nega študija psihoterapije

Zavezanoststalnemuspodbujanjuosebnegazorenjanajbikrasilavsakegapsihoterapevta,sajjekotosebasvojimklientomglavnozdravilo.Freudjeučnoanalizopostavilzaenegaodstebrovusposabljanjazaterapevta.Tejtradiciji,kijodanesboljoznačujemozbesedami»osebnaizku­šnja«in»učnaterapija«,sledimotudivokvirufakultetnegaštudijapsihoterapije.

FakultetništudijpsihoterapijevorganizacijiUniverzeSigmundaFreudaizDunajainSlo­venskekrovne zveze zapsihoterapijo, ki omogoča študij psihoterapije takojpomaturi, se jekot izredni študij začeloktobra2006.Trenutno stavključenidvegeneraciji (skupajokoli 90študentov),potekapaževpistretjegeneracije,pričakujemookoli50novihštudentov.Številoštudentovtorejhitronaraščainbošehitreje,koboštudijakreditiranvSlovenijiinšeposebno,koboskoncesijotakojpomaturiomogočenredništudij.Žekvantitativnogledenašteviloštuden­tov torej predstavlja zagotovitev osebne izkušnje nov velik izziv za slovensko psihoterapijo.Sevedapapredstavljavelikizzivtudiuskladitevkriterijevinstandardovzaosebnoizkušnjomedrazličnimipsihoterapevtskimišolamioz.pristopi,sajobstajavelikapestrostgledenjeneorgani­zacijeinizpeljave.

Zatojeedenglavnihciljevletošnjihštudijskihdni,dabodonajpomembnejšipsihoterapevtskipristopipokazalisvojemodeleosebneizkušnjeoz.učneterapije,kibodovgrajenitudivfakul­tetništudijpsihoterapije.Ciljjetudiizdelatiminimalnestandardezarazličneoblikeučneterapije(npr.zakratkotrajne,dolgotrajne;zaindividualne,zapare,družinske,skupinskeitn.)inpostavititemeljzaNacionalniregisteručnihterapevtovinsupervizorjev.Zvečanjemobsegapsihotera­pevtskihizobraževanjvnaslednjihletihsebonamrečvSlovenijiskokovitotudipovečalapotrebapoučnihterapevtihinsupervizorjih.

PonormativihEvropskezvezezapsihoterapijojepotrebnozapridobitevEvropskediplomeizpsihoterapijezbratinajmanj250urosebneizkušnje.Istiobsegosebneizkušnjesepredvidevavosnutkupredlogazakonaopsihoterapevtskidejavnosti,kiješevpripravinaMinistrstvuzazdravje.Odteganajbinajmanj150urbiloopravljenihpriistemterapevtu,karnajbizagotoviloizkušnjodovoljdolgegainkontinuiranegaosebnegaterapevtskegaprocesa.Predvidevajosetudi

120

izjeme,sajnekateriznanstvenopriznanipsihoterapevtskipristopiomogočajokvantitativnovečjiobsegosebneizkušnjevskupini(npr.psihodrama)nepaindividualneizkušnje.Takobsegosebneizkušnjezatopriporočamotudinašimštudentom,čebodohotelipritidolicencezaopravljanjepsihoterapevtskegapoklica, kobovSloveniji sprejet zakonopsihoterapevtski dejavnosti.Vokviruštudijazagotavljamoštudentomvprvemletniku50urosebneizkušnjevskupini.Pomem­bnosenamnamrečzdi,dažetakojnazačetkuštudijaštudentjeizkusijotapomembnisteberpsiho­terapevtskegaizobraževanjaoz.usposabljanjaintudinatanačinpreverijo,alisoizbralipravilnopoklicnopot.Zaostalidelosebneizkušnjemorajoštudentjevnadaljevanjuštudijaposkrbetiintudiplačatisamiučnemuterapevtu,kisogaizbraliizmedučnihterapevtovvključenihvnacio­nalniregister(kobotasevedanastal).Vodstvofakultetnegaštudijanemorezahtevati,dajeoseb­naizkušnjavobsegu250ur(posebnopašeza150ur,zakaterenajbištudentposkrbelsamprienemučnemterapevtu)pogojzapridobitevmagistrskediplomeizpsihoterapije,lahkotosamopriporoča.Vsekakorpaboto,kotbotudidoločalzakon,pogojzapridobitevlicence.

Izetičnegavidikajepomembno,dajeosebnaizkušnjaštudentovvkroguzaupnosti,karpome­ni,daonjejučniterapevtineporočajonavzven,npr.učnemuosebjualivodstvufakultetnegaštu­dija(ti.»non­reporting«sistem).Učniterapevtizdasamopotrdilooobseguopravljeneosebneizkušnje.Potejlogikinajbisenamrečkvalitetaosebneizkušnjekazalaposrednovtem,kakoštudentnapredujevsupervidiranipraksisklienti.Zdrugimibesedami,študentovoosebnozore­njeseposrednokaževnjegovemnačinudelasklienti.Supervizorjezarazlikoodučnegatera­pevtadolžanporočatioštudentovemunapredku(ti.„reporting“sistem).Vprimerudaštudentvsupervizijinenapredujevskladusštudijskimistandardi,musupervizorji lahkopredlagajo:dodatništudijneketeorije,dodatnopraksopodsupervizijoalidodatnoučnoterapijo.

Zahtevnemunovemuizzivu,kakoedukantominštudentompsihoterapijezagotovitidovoljvelikobseginhkratidobrokvalitetoosebneizkušnje,bomoslovenskipsihoterapevtikossamo,vkolikorbomopovezaniinvkolikorbomodobrosodelovali.Projektfakultetnegaštudijapsiho­terapijejeklickpovezovanjuinsodelovanjurazličnihpsihoterapevtskihpristopovinizzivzarazvojpodskupnostreho.Zahtevanapor,dapogledamoširše,vsakprekoplotasvojegavrtička,nakateremsicerrastejokrasnerožepristopa,skaterimsevsakodnasnajboljidentificira.

DELAVNICE, REFERATI …

1. Emil Benedik: Predstavitev primera psihoanalitične psihoterapije pacientke z narcisistično motnjoOblikaprispevka:prikaz primeraMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:narcisizem, psihoanalitična psihoterapija, primer

Predstavljamprimerpacientkeznarcisističnomotnjo,kijesodelovalavindividualnipsiho­analitičnipsihoterapiji.Terapijajetrajalapribližnoštiriletainpol.Potekalajeenkrattedenskoin je zajemala 140 seans. Pacientka je poiskala pomoč ob izgubi službe, zaradi konflikta spartnerjem instrahupred izgubosvojegapsihičnegazdravja.Vzačetnihseansahsi jezaciljpostavilaboljpozitivenpoglednaživljenje,boljpozitivnosamopodoboindajovsakodnevneobremenitvenebitakoprizadele.Medterapijosvanajvečpozornostiposvetilaodnosomzaktual­nimipomembnimiosebami (s šefom,zbivšimpartnerjem, s»taščo« in sinom)vpovezavizzgodnjimi objektnimi izkušnjami v primarni družini ter s težavami v doživljanju same sebe.Posebno pozornost sva posvetila prevladujočim obrambno­varovalnimmehanizmom, kot sonezrelaidealizacija,razvrednotenje,razcep,projekcija,introjekcijaitd.Pacientkajemedterapijodelomaintegriralasvojadoživljanjasebeindrugih,postavilajasnejšeintrdnejšemejeega,karjijeomogočilouspešnejšerazreševanjemedosebnihkonfliktovinučinkovitejšesodelovanjezdrugimiljudmi.Polegtegasejeizboljšalanjenasamopodoba,postalajeboljčustvenostabilnainsamozavestna.Problemodnosassinompajeostalpretežnonerazrešen,pacientkaobzačetnih

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

121

uspehihnibilavečdovoljmotiviranazanadaljnjedelo.

2. Martin Bertok: Psihoterapevtov nezavedni življenjski načrt (skript) in profesionalizemOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:kontratransfer, psihološke igre psihoterapevtov, supervizija

Ozaveščanjepredzavednemotivacijepsihoterapevtovzaizborpoklicajeedenodtemeljnihpredpogojevprofesionalnerastištudentovpsihoterapije.Uporabapsihoterapevtskihintervencij,tehnikinstrategijtretmanajelahkozaklientaučinkovitale,koslednjepsihoterapevtzavestnoizbira.Nadelavnicibodoudeležencipovabljenikpsihodinamičnimvajam,vkaterihbodolahkoodkrivalisvojepredzavednemotivezaizborpsihoterapevtskegapoklica,indiskusiji.

3. Martin Bertok: Skupinska učna transakcijsko analitična psihoterapijaOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:10 Ključnebesede:terapevtski proces, skupinska psihoterapija, supervizija

Delavnicaboobenemdemonstracijaprve skupinskepsihoterapije,kakršne seudeležujejoštudentje prvega ali drugega letnika edukacije v TA na našem inštitutu IPTA (Inštitut zapsihoterapijotransakcijskeanalize).Vabljenistevsiudeleženci,kistepripravljenibitivečkotposlušalci inki stepripravljeni izpostavitiosebniproblemzapsihoterapijo.Meddelombompodajaltudirazlageterapevtskihprocesov,zadnjih20minutpabonamenjenihvprašanjeminkomentarjemudeležencev(največ10).

4. Nataša Bider Humar, Barbara Kutnar, Metka Mejač Toplišek, Erika Zabret: Odnosi v delovnem kolektivu kot priložnost za osebnostno rast terapevtovOblikaprispevka:prikaz primeraMaksimalnošt.udeležencev: 30Ključnebesede: terapevtski delovni kolektiv, osebnostna rast, vzdušje varnosti, popolna odkritost

Psihoterapevtilahkorazličnostrokovnoinosebnostnorastejo,npr.vokvirusamegaštudija,zdodatnimistrokovnimiizobraževanjiinizpopolnjevanji,skoziterapevtskoprakso,individualnein skupinske supervizije oz. intervizije terapevtov, proces lastne terapije ipd. Redko mordapomislimonato,da je tudidelovnookoljeenaodpomembnihpriložnostizaosebnostnorastterapevtov.

Vprispevkubodoavtoriceosvetlileizkušnjomedsebojnihodnosovvsvojemterapevtskemdelovnemkolektivu.Ključnipogojzaosebnostnorastnadelovnemmestuje,kotkažejonjihoveizkušnje, temeljnovzdušjevarnosti,vkateremlahkovsakdopopolnomaodkritospregovoriosvojemdoživljanjuinčutenjihobsodelavcihvrazličnihsituacijah,obtempave,daodnoszaraditeganeboprekinjen,ampaksebošepoglobil inutrdil.Zadosego tegacilja jeponjihovemmnenju nujno, da v konfliktni situaciji vsak od udeleženih prevzame odgovornost za svojačutenja,mišljenjeinravnanje.Takšnakakovostodnosovmedsodelavciposrednovplivatudinavečjostrokovnostnjihovegadelaterpovečujesuverenostinučinkovitostorganizacijenavzven.

Delavnica bo izkustveno naravnana in obogatena s predstavitvijo konkretnih primerovodnosovmedterapevtivdelovnemkolektivuspomočjoigrevlog.

5. Janko Bohak: Delo s sanjami v psihoanaliziOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev: 10Ključnebesede:psihoanaliza, delo s sanjami, proste asociacije, via regia

122

Vsakudeleženecprinesenadelavnicosvojesanje,kisosegamočnodotaknilealisosemuvnekemživljenjskemobdobjuponavljaleinjetakoprišlodoserijesanj.Zaradipsihoanalitičneobravnave konkretnih sanj je število udeležencev omejeno na deset. Zaradi zanimanjaudeležencevstapredvidenadvatermina.Ciljdelavnice:senzibilizacijazaindividualnogovoricosanjinspodbudazavključitevsanjvdelonasebioz.vdelozaosebnostnorast.

6. Heliodor Cvetko: Risanje drevesa za zamudnikeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev: 12Ključnebesede: risanje drevesa, kreativni mediji, psihoterapija

Uporaba kreativnihmedijev omogoča dober vpogled v osebnost posameznika.Kreativni mediji dajejo možnost dojeti človeka z različnih vidikov in večplastno.Pri tem seveda ne gre za to, da bi lahko v merskem smislu merili kvantitete jaza, temveč da v celoti kliničnih informacij pridemo do sklepov in najcelovitejše slike posameznikove osebnosti (njegovega osebnostnega delovanja, kompetenc, performance ...). Pomoji presoji je risanje drevesa (poK.Kochu) zadoseganjetehciljevskoraj idealnatehnika.Že kot razvojni in projektivni test lahko da veliko informacij o klientu. Šedragocenejšipasopodatki,kijihdobimos»skupno analizo«,koizdelekanaliziramo skupaj s klientom. Drevo je eden od prasimbolov človeka, idealno sredstvo za identifikacijo in projekcijočloveka,njegoveusode,življenja,njegovepreteklosti,sedanjostiinprihodnosti.Najkoristnejšideluporaberisanjadrevesavterapevtskenamenepajepomojemmnenjufaza,kopacientausmerjam v razmišljanje o prihodnji usodi »tega drevesa«. Zanimivoje,kolikopravzapravvedoljudjeodrevesih,rastlinah,naraviitn.,intotistiljudje,kipravijo,dasenatestvarinespoznajo.Predvsem pa je pomembno to, da veliko lažje razmišljajo o usodi in prihodnosti drevesa pred seboj kot pa o svoji lastni.

Takšen način uporabe risanja drevesa omogoča pacientu doseči ekscentrični položaj oziroma zrenje na sebe z določene razdalje in določenega zornega kota. S tem pa dobi možnost preseči miselno blokado in ponovno pridobi dostop do baze lastnih izkušenj, s tem pa do lastne kreativnostioz.domožnostinadaljnjegarazvoja.

OpOmbaNEKAJLETNO PREDSTAVLJANJE TOLMAČENJA RISBE SADNEGA DREVESA ZAKLJUČUJEM Z LETOŠNJO DELAVNICO. ŽELIM, DA UDELEŽENCI PRINESETE S SEBOJ MOREBITNE RISBE DREVES (SVOJE PRIMERE) ZA ANALIZO NA DELAVNICI. PREDSTAVIL BOM TUDI NEKAJ PRIMEROV ANALIZ ZNANIH SLOVENCEV NA PODLAGI NJIHOVIH RISB DREVESA.

7. Miha Černetič: Čuječnost: biti tukaj in zdajOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev: 20Ključnebesede:čuječnost/mindfulness, zavedanje, sprejemanje, kontakt, meditacija

Čuječnost (ang. mindfulness) pomeni polno zavedanje in hkrati sprejemanje svojegadoživljanjavsedanjemtrenutku.Konceptpostajatudivpsihoterapijičedaljeboljaktualen.Nadelavnicibomožnočuječnostpobližjespoznatitakoteoretičnokotpraktično.Predstavljenabočuječnost innjeni pozitivni učinki na številnihpodročjih, s praktičnimivajami čuječnosti pabodolahkoudeleženciučinkovanjepolneprisotnostivsedanjemtrenutkuizkusilitudisami.

8. Tomaž Erzar: Učna terapija v relacijski družinski psihoterapijiOblikaprispevka:delavnica Maksimalnošt.udeležencev:neomejeno

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

123

9. Tomaž Flajs: Pomen in vloga učne terapije v izobraževanju za gestaltterapevtaOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključnebesede: gestaltterapija, učna terapija, učni cilji in rezultati, preverjanje kompetentnosti

Nadelavnicibostapredstavljenapomen invlogaučne terapijevkontekstu izobraževanjazagestaltterapevtenaInštitutuzagestaltskoterapijo,Ljubljana–GITA.Osredotočilisebomonadvetemeljnivprašanji:KatereučneciljeinrezultatedosegaedukantGITEspomočjolastneterapevtskeizkušnjevvlogiklienta?Kakosetopreverjanazaključnemizpitu?

Pripredstavitviodgovorovbomoizhajali izpredstavitveučnihciljevinrezultatovizobra­ževanja kot celote, ki določajo tako pot posamezne komponente izobraževalnega programakot tudi način preverjanja doseganja teh ciljev in rezultatov na zaključnem izpitu. Kajti leizhajajočizizobraževalnegaprogramaobravnavanegakotceloteinupoštevajetemeljneprincipegestaltterapije,jemogočeustreznorazumetispecifičnovlogoinpomenučneterapijevprocesuosvajanjapsihoterapevtskekompetentnosti.

Del delavnice bo posvečen vprašanjem udeležencev in odgovorom nanje, z možnostjodiskusijenaobravnavanotemo.

10. Rožana Grdina: Lepota in njena moč revitalizacijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključnebesede:konflikt, ustvarjalnost, sinteza, harmonija, lepota

Komuodnasnezastanedihobpogledunacvetočočešnjo,kijoskrbnoobletavajočebele,rdeče ožarjeno nebo sončnega zahoda, umetniško sliko... Svet lepote se nam odstre obposlušanjuglasbe,branjupoezije,opazovanjuptice,objemu...Todalepotabivašedrugje.Bivavvsakemuizmednas,globinahnašepsihe,svetunezavednega.Pogledvtasvetobičajnosprožikonflikt,dvomeinstrahpred»grdim«.Tonasodvrneodnadaljnjegaraziskovanja.Ostajamovsvetuznanega,čepravpustegadoživljanja.Konfliktjepotklepoti,jepotkcelovitostičloveka.Umetnikigapoznajokotustvarjalnikonflikt,kijimodprevratavnovostvaritev–manifestacijolepote.Psihosintezavodičlovekak integraciji različnihdelovosebnosti,kinemalokratživijomedsebojvkonfliktu.Popeljegavustvarjalniprocessinteze»lepihingrdih«delovsebevnovoharmoničnoceloto.Posledica tegaprocesa jeprav lepota.Nadelavnici sebomos tehnikamipsihosintezepodalivstikzlepoto,kilahkoglobljeosmislinašobstoj,deloinrast.

V trenutku, ko dopustimo, da se nas lepota resnično dotakne, se prične proces revitalizacije tistega našega dela, ki so ga življenjski dogodki grobo prizadeli ali celo zlomili (Piero Ferrucci).

11. Marko Iršič: Terapevtski učinki družinske mediacijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:25Ključnebesede:mediacija, družinska mediacija, razreševanje konfliktov, razvijanje konstruktivnih vedenjskih vzorcev

Družinskamediacijajenačinrazreševanjaspornihvprašanjmeddružinskimičlanioz.medpartnerji,partnerjivrazhajanjualibivšimipartnerji.Mediacijapotekapodvodstvommediatorja,kiskrbizakonstruktivnostpogovorainusmerjaprocesvsmeriiskanjarešitve.Ciljmediacijeje sicer razreševanje spornih vprašanj, vendar pa sam način poteka iskanja rešitve delujeterapevtskonaudeležene,šeposebejčestadvapripravljenaprisluhnitiinrazumetidrugdrugega.Medmediacijo razrešitadoločenekonflikte,karposledičnoprispevakzmanjšaninapetostivodnosuinprispevakboljzdravemuodnosutolikobolj,kolikortežjenaravejekonflikt.Poleg

124

tegaseudeležencimediacijeučijooz.pridobivajoizkušnjoboljkonstruktivnekomunikacijeoz.obvladovanjakonfliktov,kotpasogabilinavajeni,intakorazvijajoboljkonstruktivnemiselno­čustveno­vedenjskevzorce.

12. Drago Jerebic, Sara Jerebic: Vloga voditelja/psihoterapevta in razumevanje dinamike v skupini mladih/odraslih po smernicah relacijske družinske terapijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključne besede: voditelj, psihoterapevt, dinamika v skupini, relacijska družinska terapija, kontratransfer, afektivni psihični konstrukt, paralelni proces

Delonadelavnicijesestavljenoizvzporednepredstavitveteoretičnihizhodiščinpraktičnihprimerov,vprašanjinkomentarjevudeležencev,igrevloginsimulacijskevaje.

Vsebinskapredstavitevdelavnice:Voditelj:• uporabakontratransferjavskupini• dvojnozavedanjevoditelja• prepoznavanjeinvplivvoditeljevegaafektivnegapsihičnegakonstruktanaskupino• voditeljevakatastrofalnapričakovanja• prepoznavanjeinpreoblikovanjelastnegaosnovnegadelovnegamodelaprivodenju• predhodnapripravavoditeljainzaključekpoodhoduudeležencev• skupina–zrcalovoditelja?Skupina:• prepoznavanjepodsistemov,pravil,sistemskihvloginpotrebvskupini• vzpostavljanje varnosti v sistemu tako za udeležence kot za voditelja: struktura,

razmejitve• upoštevanjeinpostavljanjepravil• fazevparalelnemprocesuuglaševanjainumirjanjaskupineinvoditelja• razumevanjedinamikevskupininasistemski,medosebniinnotranjepsihičniravni

13. Romana Kebe: Anima in animusOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:11Ključnebesede: ženski princip, moški princip, proces individuacije, vizualizacija, transpersonalna psihoterapija

Jung je definiral animo kot žensko notranjo podobo vmoški psihi in animus kotmoškonotranjo podobo v ženski psihi. Oba principa imata arhetipske osnove in sta nezavedna. Spomočjo sanj in aktivne imaginacije pa lahko začnemonotranji dialog in s temozaveščanjenjunegapomenavnašemprocesuindividuacije.

Animaoz.ženskiprincipspoštujesodelovanjeinsprejemanje,senzitivnost,inspiracijo,intu­icijo,kreativnost,sintezo,vizijeinduhovnorast.Njenpoudarekjena“biti”(being).Animuspajeusmerjenvakcijo,logiko,dominantnost,razum,znanost,analizo,materializem,avtoritetointekmovalnost.Njegovpoudarekjena“delovati”(doing).Čeželimoživetivharmonijisseboj,zdrugimiljudmiinsplanetom,nakaterembivamo,moramonjunekvaliteteuravnovesitiinspo­znati,kakovplivajonanas.

Izkustvenadelavnicabopotekalavoblikipredavanja,vizualizacijeinaktivneimaginacije,konsolidacijeinpogovoravmanjšihskupinah(poželji).

14. Anita Kejžar Škulj: Core energetika – razvijanje sposobnosti ljubiti in zdravitiOblikaprispevka:delavnica

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

125

Maksimalnošt.udeležencev:20Ključne besede: Jedro – bit, maska, nižji jaz, obramba karakterja, preobrazba negativnih aspektov terapevtove osebnosti v kreativno celoto, core – energijske vaje

Coreenergetikajetelesnapsihoterapija.Predstavljasistemzarazvojosebnostiinzdravljenje,kiprisvojemdelupovezujeum,čustva,teloinduha.Fizičnotelojelaboratorijživljenja,skozikateregaizrazimočustva,misliinduhovnijaz.Delostelesomnamjevpomočzasoočanjezobrambnimireakcijaminašihčustev,kisestavljajoobrambokarakterja.

Nadelavnicibomodoživelineposrednoizkušnjostikasposameznimiaspekti.Skozitelesnevaje boste občutili, kako v svojem telesu držitemasko – obrambo, ter spoznali, kako njenovzdrževanjeneposrednovplivanapretokenergijeinzavesti.

Vprocesusebomodotaknilinižjegajaza–sence,kisenahajapodmaskoinprekrivaizvornoprizadetost.Pomembendelcoreenergetikejepravdelostemnostranjo,kipajevresnicidelvitalneenergije,kisejenapotiizjedraizkrivilainzmaličila.Našapripravljenost,davstopimovtadelnas,privedelučvsence,kisetakotransformirajonazajvvitalnostinzdravje.

Vtretjemdeluprocesasibomodovolilineposredenstikzizvornoprizadetostjo.Spoznalibomo,danenosimolemiprizadetostivsebi.Takospoznanjevodivpriznanjesamemusebiinsprostipsihosomatskonapetostkotposledicoprekrivanja.

Vzadnjemdelusesrečamozlastnimbistvom,viromvitalnosti,ljubezni.Izkusiliboste,kakolahkosedajkotodraslaosebaprevzameteodgovornostzaseinizpolnitepotrebo,kivpreteklostinibilaizpolnjena.

Takojekrogsklenjen.Coreenergetikameni,dajepotrebnaosebnaizkušnjaterapevtazato:1. dassvojimklientomustvariresničenkontakt;2. dalahkovprocesuzdravljenjapodržiklientanatočki,skozikaterojesamžešel;3. daprepozna,kdajdelujeizsvojegajedrainkdajizobrambe–ega.

15. Ingo Klimkus: Osebna izkušnja: struktura in dinamika v globinskopsihološki psihoterapijiOblikaprispevka: delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:skupinska terapija, bistvo osebne izkušnje

Osebnaizkušnjapredstavljamultidimenzionalenkoncept,kisegaposlužujemovskupinskihkontekstih.Pojemizhajaizhumanističnihterapevtskihpostopkov.Razdelimogav:

­doživljam(izkušam)samegasebe,­ spoznavamsamegasebe,­vidimsekotsocialnobitje.Zatoseosebnaizkušnjadotikatrehravni:intrapsihičnedimenzije(sebstva)–spoznavanja

lastne identitete (jaza) – interakcijske dimenzije (mi). Za teoretsko osnovo lahko služijopsihoanalitičnapsihologija,psihologijaselfa,različnihumanističnipostopki(naprimertelesnaterapija,gestaltterapija)insistemskapsihoterapija.

Vdelavnicisebomoustavljaliobtem,kateredodatnerazsežnostisedodajajovprimeristradicionalnimtransfernimdogajanjemvindividualniterapijiinkaterespoznavneinizkustvenemožnostisestemomogočijoposamezniku.

Podajanjebomzačel:1. kakodelujeskupina(transfernimehanizmi)2. položajposameznikavskupini3. fleksibilnostskupinskegasetinga4. položajvodjeskupinePotem bomo natančneje pogledali, kaj je bistvo osebne izkušnje. Osebna izkušnja kot

terapevtski koncept v okviru skupinske dinamike ponuja tudi možnost direktnega transfera

126

psihoterapijevvsakdanježivljenje.Udeleženecsenedoživljavečlekotpacient,marvečtudikotsooblikovalecsvojegalastnegaprocesa.Ktemusedodaševežbanjesocialnihkompetenc,npr.govorjenjepredskupino,možnojeneposrednopreverjativsepomembnefunkcijejazainjihznovaprevestiv terapevtskiproces(skupinakotsamoreferenčnisistem).Osebna izkušnjapomeni zato tudi vedno znova preverjati samega sebe.Temeljnega pomena pa je, da težiščeterapevtskegadelaizhajaizafektivnostiinodtamnajprivedevspoznanje,skladnoznačelom,dalahkoleemocionalnodoživetospoznanjepostanetrajnaizkušnja.Osvetlilibomotudinekajprimerovizskupinskeosebneizkušnje.

Vpraktičnemdelubomseznaniludeleženceznekaterimilažjimitehnikamiinssituacijami,dabodo lahkoneposredno izkusili, kaj osebna izkušnjav resnici pomeni, namrečdaosebnoizkušnjolahkodejanskoizkusišlesam.

16. Leonida Kobal Možina: Meditacija in psihoterapijaOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključnebesede:samoopazovanje, prisotnost, osebnostni razvoj, čustvene težave

Tradicionalni modeli samospoznavanja, kot je npr. joga, zen in znotraj tega različnemeditativnetehnike,sozdružljivispsihoterapijo.Meditativnetehnikeomogočajopsihoterapevturazvijanjevečjeprisotnostiv stiku sklienti,preprečujejopoklicno izgorevanje inomogočajonenehnosamoopazovanjeinposrednoosebnostnorastterapevta.

Pridelusklienti,tudiznajtežjimi,sejepokazaloučinkovitorazvijanjeprisotnostispomočjomindfulnessmeditacije,kipomenirazvijanjeprisotnostivtuinzdaj,opazovanjemisliinobčutkovbrezpresojanja.Meditativne tehnike,kiomogočajosamoopazovanje,pomagajopričustvenihtežavah,večajoklientovoavtonomijoingapripravljajonasamostojnopotsamoopazovanjainosebnostnegarazvojapozaključkupsihoterapije.

Nadelavnicibomspomočjokonkretnihprimerovizpraksepredstavilamožnostizapovezo­vanjemeditativnihtehnikspsihoterapijotakoizvidikapsihoterapevtakotklienta.Delavnicabotudiizkustvena,stemkobomopreizkusilienoodmeditativnihtehnik.

17. Leonida Kobal Možina, Marino Kačič: Osebna izkušnja in učna terapija v sistemski terapijiOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede: terapevtski proces, udeleženost, terapevtska drža

Enaodznačilnostipsihoterapevtskegadelavsistemskempristopuje,daimadvojnifokus.Edenjenametodahdela,drugipanaprocesu,karmeddrugimpomeni,dajefokusna“tukajin sedaj” ter naprihodnosti (kakonaprej v smeri rešitev), četudi govorimoopreteklosti.Pritemsopomembniodnosi takoznotrajklientskega sistemakotmed terapevtom inklientskimsistemom.Takojezanasučinkovitnačinusposabljanja(neleprenašanjaznanja),dapomagamoedukantuozaveščatilastnoosebno(so)udeleženostvprocesuučenjaindelasklientiodzačetkaizobraževanjavizkušnjahprocesa“tukajinsedaj”,sajbotokasnejenjegovatemeljnaterapevtskadrža.

Doosebneizkušnjevokvirunašegaizobraževanjazasistemskipristopedukantiprihajajovrazličnihkontekstih:navelikihtrodnevnihseminarjih,seminarjuzapare,miniseminarjih,koudeležencidelajonasebivokviru trojk,vokvirusupervizijevživo.K temunameravamovnaslednjifazirazvojanašegaizobraževanjadodatišeizkušnjolastnegaterapevtskegaprocesa,ko je posameznik vključen v individualno, partnersko, družinsko ali skupinsko sistemskopsihoterapijo.Tooblikobipoimenovaliučnaterapija.

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

127

18. Jože Kociper, Vasja Smole Dubrovnik: Učna terapija v integrativni gestaltterapijiOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:16Ključne besede: »teragnoza«, patogeneza, salutogeneza, terapevtski dogovor, bimodalna terapija

Vdelavnicibomoskušalipredstavitisintetičnipoglednajedrnideledukacijezapsihotera­pevtskipoklic.

Učnaterapijanizgoljprocesučenja,ampakpredvsemproceszdravljenja.Najprejjetrebaraziskatipričakovanjapacientagledeterapije.Aliželibitivvlogiedukanta

alipacienta?Alistaobaudeleženca,terapevtinkandidat,motiviranazaindividualnoterapijo?Aliobstajaindikacijazazačetekterapije?

Temeljne podatke iz anamneze lahko pridobimo s pomočjo risanja in razlage življenjske panorame.Včasih nam lahko koristi tudi posebna karierna panorama ali pa opis bolezenskepanorame(potekodvisnosti,partnerskegaodnosaitd.).

Diagnostični postopek in terapevtske intervencije so pogosto prepletene in neločljivopovezane (kar poimenujemo tudi s pojmom »teragnoza«). Raziskujemo življenjsko okolje,socialnomrežopacienta, njegoveprobleme, resurse inpotenciale, življenjske»konvoje«.Prispoznavanjusebstva(self),jazainidentiteteuporabljamopristopskreativnimimediji(risanje,npr.petstebrovidentitete,delozglino,igranjevlog).Pozornismonasistemvrednotinpodročjasmisla.

Spacientomdelamoinrazmišljamozvidikapatogeneze.Skupajraziskujemoobremenilnedejavnike,kritičneživljenjskedogodkeinpatogenestimulacije,npr.deficite,konflikte,motnje,travme.Enako smopozorni na vidik salutogeneze, kaj so njegovi resursi, kakšni so zaščitnidejavniki,odpornost(resilientnost),cilji,obvladovalnimehanizmiinstiliustvarjalnosti.

Tipremislekisopodlagazanačrtobravnaveoz.terapevtski dogovor,vkaterempredelujemoprobleme,resurseinpotencialeterdiferenciramocilje in vsebine skupajspacientomkotpartner­jemvsmisluosnovnihnačelintegrativneterapije.

Potek obravnavesledimoinopazujemossledečihvidikov:Kakšen je proces pacienta:transfer,odpori,kontakt,srečanje,odnos,zveza,potekiodporov,

oblike sodelovanja, aktiviranje resursov, motivacija, realizacija ciljev, razpon vlog, socialnamrežainvključitevnjegovihsocialnihsvetov(“socialworlds”).

Kakšne so strategije terapevta:štiripotizdravljenja,14ozdravljajočihdejavnikov:katerekombinacijedejavnikovjeuporabilinzakaj.

Izborfokusaprifokalniterapijiteruporabametod,tehnik,medijevinmodalitet,predelavafaktorjevpatogenezeteruporabafaktorjevsalutogenezeinodpornosti­načrtovanjeinopazovanjepoteka obravnave; procesualno določanje ciljev obravnave glede na ugotovljene probleme,deficiteintudigledenapotencialeinresurse.

Kakšenjeprocesterapevta?Transfer/kontratransferoziromadelo na transferju in spremljanje transferjapomenipripravoinspremljanjeuresničevanjaspoznanjinodločitevvvsakodnevnemživljenju,vključevanjevsocialnomrežoindelovanjevnjej.

Odločilna je »posvojitev« pacienta, delni angažma in selektivna odprtost, vključenost(involviranje), metarefleksija (reakcije, specifične glede na spol), obremenitve, poudarjenelastneteme,definicijalastnevlogeterodgovornaponudbovlog/pripisovanjestatusa,eventualnapovezavazdrugimiterapijami,socialnamreža,vključitevsocialnihsvetovinpoložajnjegovihresursov.

Običajnouporabljamoukrepebimodalne terapije:obosnovnempsihoterapevtskemprocesuspodbujamo prakticiranje sproščanja, tek, delovno terapijo, muzikoterapijo, biblioterapijo,

128

ponudbezaizobraževanje...Odposameznih temjepomembnapredelava travme,delonažalovanju, tolaženje,suport,

delo s kontrolnimi prepričanji in z atribucijami, kognitivna in emocionalna ovrednotenja,spreminjanjeiztirjenihživljenjskihvrednottertoksičnihnormativnihstruktur.

Pripravanazaključevanjeinzaključekpredstavljapomembnofazovučniterapiji.Pogostoterapevtponudipomočprieventualnimožnikrizi.

19. Lidija Kociper: Poznavanje osebnostnih lastnosti in partnerski odnosOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:značilnosti temperamenta, medosebni odnos, čustvene potrebe

V življenju smo srečni, če imamo dobre odnose z ljudmi, ki nas obkrožajo. Pa vendarlepogosto živimo s partnerjem, ki je povsem drugačen od nas in ki ne razume naših potreb.Kako se dobro razumeti s svojimi najbližjimi? Preprosto orodje, ki nam pomaga nekolikoizboljšati medsebojne odnose, je razumevanje osebnostnih značilnosti, predvsem značilnostitemperamenta.Telastnostijemožnoprepoznatitakoprisebikotpridrugihljudeh.Konaredimokorak naprej, smo sposobni sprejeti svojemočne in šibke lastnosti in se naučimo, kako jihpresegati.Razumevanjeinupoštevanjerazličnihčustvenihpotrebpajetisto,karpripomorekdobrimmedsebojnimodnosom.

Nadelavnicahbomoprepoznavalitemperamentnelastnostiinsečudilibogastvurazličnosti.

20. Lidija Kociper, Jože Kociper: Imago partnerska terapija – kaj je IMAGO?Oblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:imago, zaljubljenost, borba moči, nezavedno v partnerskem odnosu

Zadovoljujočpartnerskiodnos je izjemnopomembenvživljenjuvsakegaodnas.Na tempodročjuobstajaštevilnaliteraturainkarnekajrazličnihpsihoterapevtskihpristopov.

Edinstven doprinos imago partnerske terapije je teoretično in praktično razumevanjepartnerskega odnosa. Partnerja izbiramo na nezavednem nivoju, s pomočjo »imaga«. To jepodobaosebespodobnimilastnostmi,kotsojihimeliskrbnikivnašemotroštvu.Namenizbirepartnerjanizgoljdoseganjesrečeinprijateljstva,ampakrastinzdravljenjeotroškihran.Proceszdravljenjasedogajavparusameminnevodnosusterapevtom.

Prvi dve stopnji partnerskega odnosa sta nezavedni.Gre za zaljubljenost in borbomoči.V delavnici bomo prepoznavali svoj imago in odkrivali podobnosti med zaljubljenostjo inborbomoči. Skušali bomo izluščiti koristne izkušnje iz tega obdobja za gradnjo zavestnegapartnerstva.

Priporočljivaliteratura:HarvilleHendrix:Najinaljubezen,Orbis,1999.

21. Ksenija Korenjak Kramar: Psihoterapevt in konfliktni managementOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključne besede: mediacija, mediator, mediacijski postopek, družina, družinska mediacija, konflikti v družini, reševanje konfliktov, konfliktni management

Mediacija kot način mirnega reševanja sporov se vse bolj uveljavlja na vseh področjihživljenja.Pomeniprostovoljenzunajsodniproces,vkateremseudeleženciobpodporinevtralnegainnepristranskegaposrednika(mediatorja)sporazumejo,dabodoizmenjalistališča,odkriliinstrukturiralikonfliktnetočkesciljem,dabivskupnemrazgovoruizdelaliopcijeinalternativezadosegosporazumneinsamoodgovornerešitvekonflikta.

Mediacijskipostopekomogoča,dalahkopartnerjivkonfliktu,enempostopku,neposredni

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

129

soodvisnostisamiiščejorešitevzavsa,mednjiminastala,spornavprašanja.Spostopkommediacijeinzuporabomediacijskihveščinlahkotorejtakorešujemokonfliktekottudiznjimiupravljamo.Nadelavnicibopredstavljenamediacijakotmetodareševanjainupravljanjaskonfliktivrazličnihokoljih,razmejitevinstičnetočkezdrugimipodročji,šeposebejpsihoterapijo.Mediacijalahkoprispevakosebnirastiterapevta,njegovemupoznavanjutegapodročjainusposobljenostinatempodročju.Lahkopajetudinačin,skaterimpomagaudeležencemkonfliktainstemprispevaknjihovikvalitetiživljenja.

22. Marko Korenjak: Osebna rast terapevta – delo z vrednotami in s prepričanji v nevrolingvističnem programiranjuOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:osebna izkušnja, vrednote, prepričanja, NLP

Nevrolingvističnoprogramiranjesejerazvilokotprocesmodeliranjatrehpsihoterapevtovinnjihovihnačinovdelasklienti.BandlerinGrinderstaopazovaladelodružinsketerapevtkeSatirjeve, hipnoterapevta Ericksona ter gestaltterapevta Perlsa. Rezultat njunega dela je bildvojen.Dobila sta velik del praktičnihpristopovposameznega terapevta ter podobnostimednjimiinrazvilastasistempridobivanjatistihključnihpodatkov,kivterapijinaredijorazliko.VletihodprveizvedbeizobraževanjaizNLP­jazapsihologeindrugeprofesionalce,kidelajozljudmi,sejeNLPzelospremenil,dopolnilinoplemenitilzdelidrugihraziskovalcevnatempodročju.

NamendelavnicebopredstavitevosnovnihizobraževanjnapodročjuNLP­jateropisosebneizkušnjekotstandardnegapogojakateregakoliresnegacertificiranjanatempodročju.Voblikidelavnicebomopredstaviliosnovnemodeledelazvrednotamiinsprepričanji,kisonastalinapodlagimodeliranjadeladružinsketerapevtkeV.Satirjeve.

23. Marko Korenjak: Zavestno sanjanje in prekinitev nočnih morOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede: osebna izkušnja, vrednote, prepričanja, NLP

Leta2006jebilanaUniverzivUtrechtu,Oddelkuzakliničnopsihologijo,izvedenapilotskaštudijaovrednotenjarezultatovtehnikekognitivnegaprestrukturiranjaaliLDT(luciddreamingtreatment)priklientih,kisoimelikroničnenočnemore.Rezultatštudijejepokazal,danibilopomembnihrazlikvkvalitetispanjainPSD,bilapajerazlikavfrekvencinočnihmor.SpomočjotehnikeLDTtakonemoremovplivatinaprimarneterapevtskekomponente,lahkopavplivamonapogostostnočnimor.

Na delavnici bomo predstavili osnovne značilnosti zavestnega sanjanja. Prikazali bomomoženpotek spremljanja svojih sanj ter oblikovanjemini kognitivno­vedenjskih strategij, kinamlahkopripomorejokzavestnemsanjanju.Področjezavestnegasanjanjasedanesraziskujepredvsemnapodročjudodatnepomočipripsihoterapevtskihobravnavah(soočanjasfobijami,zmanjševanje nočnih mor…) ter na športnem področju kot možnost za dodatno mentalnopripravošportnika.

24. Milan Krajnc Pavlica, Simona Krajnc Pavlica: Kako v poslovnem procesu preprečiti prenašanja odgovornostiOblikaprispevka: delavnica, referatMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučne besede: transakcijska analiza, realitetna terapija, nevrolingvistično programiranje, projektno vodenje, poslovni proces, odgovornost

130

Praksajepokazala,dajenajučinkovitejšeorodjezaorganizacijodelovnegaprocesaprojektnovodenje.Vendarjeedinipogoj,davsakizvajaleczasvojadejanjasprejmepopolnoodgovornost.Tako je trebapriuvajanjuprojektnegavodenjavdelovniprocesuporabiti realitetno terapijo.Česepriposameznikih»zatakne«innemorejoprekosvojih»navad«,jetrebazaraziskovanjevzrokovuporabiti transakcijskoanalizo.Čeklientni samsposobenstopiti iz svojegavzorca,moramo ponovno uporabiti realitetno terapijo, da ozavesti.Ker pa je takšen postopek lahkodolgotrajen,tegažalposlovniprocesneprenese,zatomoramozamenjatiizvajalcavposlovnemprocesu. Praksa je pokazala, da lahko čas skrajšamo z neurolingivstičnim programiranjem,tako da klientu zamenjamo vzrorec, in poslovni proces teče nemoteno naprej.V poslovnemprocesujesamoenametodaskorajneuporabna,skombinacijovečihmodalitetpsihoterapijepajepsihoterepijavposlovnemprocesuzelouporabnaintudizelodobraposlovnapriložnostzapsihoterapevte.

25. Bojan Krivec: Uspešen javni nastop – kako dobro predstaviti sebe in svoje deloOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključnebesede: javni nastop, retorika, verbalna in neverbalna komunikacija, trema, stres

Vvlogigovornikaseprejalislejznajdemovsi.Pridetrenutek,kojetrebapredskupinoljudipredstaviti svojedelo, ideje,podati svojemnenje, izjavo…Dobremuprojektu lahkos slabopredstavitvijozapremovrata,nasprotnopalahkonpr.poslovnepartnerjezdobropredstavitvijonavdušimo za sodelovanje.Uspešen javni nastop sestavlja verbalno in neverbalno podajanjevsebine. Glavne ovire so trema, strah pred neuspehom in nepripravljenost, vendar lahkozučenjemvsakdopostanedobergovorec.

Nadelavnicisopraktičnoprikazaneosnovneveščineverbalneinneverbalnekomunikacijeterkakodomiselnoinizvirnosestavimogovor,predavanje,predstavitveinpodobno.

26. Damjan Kolarič, Alenka Savnik: Mali koraki na poti iz krize – izbor smeri rešitve v družinski terapijiOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:16Ključnebesede:kriza, prihodnost, mali koraki, trans, sidro, cilj, učenje

Modelkratkotrajne,krešitvamusmerjenesistemskepsihoterapije,stanaosnovidelaMiltonaH.EricksonarazvilaStevedeShazerinnjegovaženaIsooKimBerginjeosnovatudikratkotrajnisistemskidružinskipsihoterapiji–modelurekeživljenja,avtorjaPetraNemetscheka,nemškegadružinskegaterapevta,kiizhajaizEricksonovešole.

PeterNemetschekjesvojopsihoterapevtskosmerindelopredstavilvSlovenijinapobudoskupine naših strokovnjakov, ki so zaključili triletni študij v okviruNemškega združenja zadružinskoterapijoinsvetovanje.Znjihovopomočjojetudieniskupiniprinasomogočiltriletništudij.

Že v prvih študijskih dnevih SKZP sta psihoterapevtsko delo in svetovanje po modelureke življenja predstavila mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in sistemski terapevt, terMojca Kramer, univ. dipl. psihologinja, sistemska družinska terapevtka, na lanskoletnemumednarodnemukongresuSKZPpastabilinatotemoprijavljenitudidvedelavnici.

Damjan Kolarič in Alenka Savnik sva, kot udeleženca v izobraževanju iz kratkotrajnedružinskesistemskepsihoterapijepoPetruNemetscheku,začeladelosklientivterapevtskemparu.Zasebojimavaženekajletizkušenj,kinajuvzpodbujajo,dajihpredstaviva:

­ Kratkapredstavitevmodelarekeživljenja(RŽ).­ Sprimeromdvehdružinsezrcalijomalikorakivobmočjukrize,skaterimiseklienti

približujejociljuvbližnjiprihodnosti(delozdružinamaboprikazanozvideoposnetki).

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

131

­ Zuporabotransaklientilahkozačutijomoč,dauresničijonotranjopodoboprihodnosti.Zuporabo tehnikesidranjapavzpodbudimo tistačustvenastanja,kivplivajonamišljenje invedenje.Kakonaj tastanja,kismojihžesprožili inprepoznali,uporabimo,dabisiokrepilinotranjomoč?Na določen način simoramo zagotoviti, da nambodo vedno na voljo, in jihutrditi tukaj in sedaj.Spomočjo takega sidra (čustvenega stanja) sprožimovirmoči,kinamlahkopomagakspremembi.Topomeni,dalahkovdaniželenisituacijialikritičnemtrenutku,reagiramo/ravnamo na želen način, ki je povezan s spremembo, in omogočimo prenašanjepozitivnih čustvenih virov iz preteklih doživetij v sedanje situacije, kjer jih želimo imeti priroki.

­ Predstavitviprimerovsledidelavnica,vkateripreizkusimo,kakodelujetakšnodelonasebi,zlastnimiobčutki…

27. Anica Koprivc Prepeluh, Alja Tekalec: Učenje prepoznavanja in ovrednotenja čustvenega dogajanja ter njegov pomenOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev: 20Ključnebesede:prepoznavanje in ovrednotenje čustev, razmejevanje čustev, relacijska družinska terapija, varen odnos, usposabljanje terapevtov

Temadelavnicebopomeninučenječustvenegaprepoznavanja inovrednotenjadogodkovter njihovpomen za osebnostno rast takov vsakdanjemživljenju kot v terapiji. Poglobljenozavedanje lastnih čustvenih odzivov in dinamične čustvene povezanosti z drugimi je osnovanašegaterapevtskegapristopa.Grezasposobnost,kijomedusposabljanjemzaterapevtarelacijskedružinske terapije načrtno razvijamo in ki jo skušamo nato posredovati našim klientom kotosnovnoorodjezarazumevanjesebe,svojihodnosovzdrugimiinnjihovourejanje.Sposobnostprepoznavanjačustev inrazmejevanjemedtem,kar jeres»moje« inkarmi je»vsiljeno«paseneznamzavarovatipredtem,jenamrečključnazafunkcionalnoživljenje.Tamekotosebousposobizasamostojnodržo,kosprisluškovanjeminzzaupanjemvlastnečustveneodzivelahkousmerjamsebe,gradimkvalitetneodnosezdrugimiinseznamtudizavarovatipreddogajanji,ki razdiralno posegajo vame. Je pa precej odvisna od tega, ali živim in imamvzpostavljenevarne inzdraveodnose.Vdelavniciželivapredstavitinekajnačinov,kako lahko točustvenoprepoznavanjerazvijamo.Obtemželivapredstavititudiizsledkepilotskeraziskaveoizkušnjahterapije,ki sovpomoč,ki jebila izvedenana treningihmed študenti zakonske indružinsketerapije.Pričakujeseaktivnaudeležbaprisotnihssvojimiodzivi.

28. Marinka Lampreht, Simona Grdina, Martina Zorko: Supervizija – znanje za ravnanjeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:15–20Ključnebesede: supervizijski odnos, refleksija, izkustvo, izkustveno učenje, podpora

Poznavanje,povezovanjeinuporabarazličnihterapevtskihpristopov,kijihprisvojemdeluuporabljajo supervizanti, je za vsakega supervizorja izziv. Na delavnici bomo (supervizorkain 2 supervizantki) s primerom iz delovne prakse ponazorile potek učenja (in odučenja) vsupervizorskem procesu. Kako pridobimo nova teoretska znanja, analiziramo in delujemo vkonkretnemprimeru,kajvsejesupervizijskoosebnoinskupnopotovanjeiztemevsvetlobo,odneznanjakznanju,odnemirakmiru.Deltegabosteznamidoživelinadelavnici,kibohkratitudipriložnostzaizmenjavoindopolnjevanjerazličnihznanjinizkušenj.

29. Alen Latini: Objektni odnosi in osebna izkušnja Oblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejeno

132

Spomočjokliničnihprimerovželiavtorutemeljitipotrebopoosebniizkušnjiterapevtov,kiseprisvojemdelusrečujejosstrokovnepomočipotrebnimiosebami.Zauspešnopsihoterapijoje v nekaterih primerih poleg teoretskega znanja in supervizije osebna izkušnja odločilnegapomena,šeposebejpriosebah,prikaterihjenastanekmotenjposledicavplivovzgodnjihdiadnihodnosov.Prinekaterihprimerihmoraimeti terapevtzauspehna»potiodrešitve«»senzorje«,da lahko začuti dogajanja v klientu inmu sledi, ne da bi ga skušal stlačiti v neki teoretičniokvir,kamornespada.Nepredelaneterapevtovevsebinegabodoovirale,dabisledilklientu.Nezavednoboklientausmerjaldrugam,datakozaščitisebe,alipaobratno,nepredelanovsebibonezavednoželelpredelatispomočjoklienta.

30. Bosiljka Lojk, Leon Lojk: Avtentični klient v igri vlog – osebna izkušnja psihoterapijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:realitetna terapija, osebna izkušnja, pristen odnos, izpopolnjevanje

Polegučneterapije,kijokandidatzapsihoterapevtskipoklicopraviprirealitetnemterapevtuin poleg raznih oblik zrcaljenja vedenja v skupinskih srečanjih ter stalnega omogočanjasamopresojevodnosu‘učitelj/supervizor–kandidat’,sevizobraževanjuizrealitetneterapijeuporabljajo tudi igre vlog (simulirane psihoterapevtske situacije), v katerih kandidat igra‘avtentičnegaklienta’.

Avtentičnoodigranavlogaklientaomogočavzpostavljanjepristnegaodnosamedterapevtominklientommedigranjemvlog,sčimersekandidatuvvlogiterapevtanudipriložnost,daizkoristivsesvojepotencialeteruporabiinizpopolnisvojaznanjainveščine,kandidatuvvlogiklientapa,dazlastnoizkušnjodoživi,kakoučinkujerealitetnaterapija.

Vlogaavtentičnegaklientatemeljinaosebnempotencialukandidata.Kandidatposodiklientu,kigaigra,lastnoidentiteto,odklientapasiizposoditežavo,kijeosebnoninikolidoživelterjomedpogovoromsterapevtomumestivsvojživljenjskikontekst,kotdasemuzaresdogaja.

Življenjski kontekst, v katerega umešča klientovo zgodbo, kandidatu v realnem življenjupredstavljavirzadovoljstva.Spodoživljanjemklientovezgodbesekandidatzlastnoizkušnjouči,kakoklientdoživljaterapijoinkajpričakujeodterapevtatersetuditakoučiterapevtskihveščininizpopolnjujevrealitetniterapiji.

Takozasnovanavlogaklientaomogočakandidatomneposrednoosebnoizkušnjopsihoterapije,istočasno pa onemogoča kršenje etičnih principov, ki razlikujejo med izobraževanjem inpsihoterapijo.

31. Danijel Mivšek: Primerjava pristopov z analizo primeraOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:10

Nosilec želi z delavnico podpreti na treh ravneh interaktivno srečanje psihoterapevtov,študentovpsihoterapijeindrugihzainteresiranihspodročjapsihoterapije,tj.naravniosebnegastrokovnegapogleda,ravniosebnegačustvenegadoživljanjainrazumevanjaprocesaterravniprimerjavekonceptov inpraksudeležencemlastnihpristopovPT,obpredstavitvizanimivegakonkretnega primera klientovega terapevtskega procesa. Sodelujoči bodo lahko posrednospoznavaliposebnostiinsorodnostisvojeosebneizkušnjepatudiedukacijevpristopuvodnosudodrugihpristopov.Proces interakcijebo temeljilnaprerezih terapevtskegaprocesavoblikiopisovposameznihfazklientoveterapevtskepoti,izmenjavidoživljanjinpogledovnaopisanosituacijo klienta in projekciji procesa v prihodnost s predstavitvijo morebitne udeleženčeveterapevtskestrategijetersenadaljevalspredstavitvijodejanskegaprocesa,kigaprehodiklientdonaslednje»izhodiščnesituacije«,spetzapodlagozanadaljnjeinteraktivnodelo.Delavnicajestemtudipredstavitevdelaenegaprimeraterapevtskegaprocesaponačelihglobinskopsihološke

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

133

psihoterapijeintelesneterapijev»interviziji«različnihpristopov.

32. Majda Mramor, Tatjana Verbnik Dobnikar, Irena Matko Lukan, Alenka Kobolt, Meta Petrič Puklavec: Učenje skozi izkušnje v odnosihOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:40Ključnebesede:družinska izkustvena terapija, učenje tukaj in zdaj, potreba po avtonomiji in potreba po povezanosti, udeleženost v procesu, samoraziskovanje in soraziskovanje, oseben pristop, odnos

Gestaltdružinski izkustveni terapevti omogočamo svojim klientom učenje skozi osebnoizkušnjo.Zatosmopridelusklientiosebniinneposredni.Klientiseučijoizkonkretnihsituacij,kijihsoustvarjamoznjimi,tukajinsedaj.Terapevtiseodzivamoosebno.Vneposrednizavzetikomunikacijiraziskujemozgodbeklientov/uporabnikov.Skupajznjimiomogočamovodnosu(zvsemiudeleženimivterapiji)noveizkušnjevravnanjuzbesedamiterodkrivanjelastnihvirovmoči.V terapijipotekaproces raziskovanja, samoraziskovanja in soraziskovanja.Terapevt jestrokovnjakzaustvarjanjeodprtihprostorovzapogovore,kisoustvarjajospremembe.Klientisostrokovnjakizasvojeizkušnje,bolečinointrpljenje,skrbi,veseljeinradost,željeintudizarešitve.Pogovoromogoči,daklient/uporabniknanovoaliceloprvičubesedi,kajsiželi,koodkrijenemebesedeinjihsliši,daselahkooprenanjevspremembi,kisi joželi.Zavsakegadružinskegačlanavelja,dapotrebujeizkušnje׳resničnega׳srečanjainkonfrontacijezazadovoljevanjedvehtemeljnihpotreb,tj.potrebepoavtonomiji,neodvisnosti,potem,dabiznalinsmelskrbetizase,inpotrebepopovezanosti,bližini,ljubezni,torejpotem,dabiznalinsmelskrbetizadruge.

Udeleženci bodo spoznali teoretični model in ga skozi osebno izkušnjo na delavnicipraktičnopreizkusili.Raziskovalibodo,kakosoustvarjajotočnodoločeneizkušnjeinsituacijevodnosih.Naprimer,zakajsevodnosihznekaterimiljudmirajeumikajo,medtemkozdrugimivzpostavljajodialog.Kakonajgledajonaodnose,daugotovijo,česaselahkovnjihnaučijo?Rdečanitterapevtskihizkušenjje,kakovodnosihposkrbijozasvojopotrebopoavtonomijiinpotrebopopovezanosti.Udeležencibodolahkoskozinačindelagestaltdružinskihizkustvenihterapevtkobnjihovihkratnimedsebojnisupervizijskipodporiokusili,kakopotekaučnaterapijainučnaanalizavgestaltizkustvenidružinski terapiji.Skoziosebno izkušnjobodoraziskovalisebeterspoznavalisvojenačinevedenja,razmišljanjeindelovanjevrazličnihodnosihtertakoprepoznavalilastnevzorce.

33. Cvijeta Pahljina: Brat, zdrži!Oblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20Ključnebesede:dober zgled, odgovornost, svoboda, logoterapija

»Brat,zdrži,nebežiizkomune!Ti,kisistar21letinsezdravišvkomuni,poglejmene,kisemstar37let,insevprašaj:Alibiradpostaltakšen,kotsemjaz(odvisnik,brezslužbe,brezdružine)alinajbilepostalto,karsizasebeželiš?!«

Markojepredenimletominpolprepustilpriložnostzdravljenjavkomunibratu(odobehsejezdravljenjalahkoudeležilleeden),kerjebrattolikomlajši,kergaimarad,kerčutidonjeganekevrsteočetovskoodgovornost.

Kajvsealikdovsenampomaga,dazdržimonasvojiživljenjskipoti?Skupajbomoiskalidobrevzornike,osebe,kisonambilevživljenjuzavzgled,osebe,kiso

najboljprispevalekrazvojunašeosebnosti.Kdobiselahkozgledovalponas?Iskalibomotudiodgovornavprašanjeovplivudobrihvzornikovnazdravjenekeskupnosti,

zdravjenaroda.

134

34. Andreja Poljanec, Barbara Simonič: Empatija – temelj razvojaOblikaprispevka:referatMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:odzivnost, starševstvo, relacijska družinska terapija, zgodnji razvoj

Znotrajsodobnepsihoanalizeinpsihoterapijejeempatijaedenključnihpojmov,sajjeosnovazavsakpravičloveškiodnosinhkratinjegovbistvensestavnidel.Sodobneraziskavevednoboljpotrjujejo,dasomedključnimidejavniki,kivplivajonapotekterapevtskegaprocesa,relacijskifaktorji,kisenanašajonakvalitetoodnosamedterapevtominpacientom:empatija,razumevanje,povezanost…Empatijobinasplošnolahkopojasnilikotzmožnostvživetisevčutenjedrugega,pričemerlahkodobimovpogledvto,kakosenekdopočutivsvojemdoživljanju.Relacijskapsihoanalizaposameznikamotrizvidikanjegovevpetostivrelacijskomatrico,kjersostkaniodnosi,kissvojodinamikooblikujejonjegovopsihičnostrukturo.Pomembnoje,dasotiodnosi,zlastiprimarniodnosmedskrbnikom(ponavadijetomama)inotrokom,zaznamovanizvzajemnouglašenostjoinodzivnostjo,včemersozametkikasnejšesposobnostizaempatijo.Empatijasezačne,kootrokobmamilahkočuti,daonave,kakoseonpočutiinsenatoprimernoodzove.Kar jemamassvojoempatičnostjo inodzivnostjopoložilavotrokovopsihičnostrukturo,nebonikoliizgubljeno.Tosotemeljizarastnaprej.Terapijajevtemsmisluprostor,kjerlahkotako klient kot terapevt v vzajemnem odnosu poglabljata empatijo in s tem rasteta naprej vbrezkončnerazsežnostiempatije,stempaknovim,boljzdravim,funkcionalniminuresničenimmedosebnimodnosom.

35. Božidar Popovič, Ana Habdija Šorša: Što djeluje u psihoterapiji?Oblikaprispevka:delavnica (delavnicabovhrvaškemjeziku)Maksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:istraživanje u psihoterapiji, fishbowl

Smatramodanamistraživanjaupsihoterapijimogudatimogućesmjernicekakoučinkovitoprovoditi psihoterapijsku praksu. Voditelji radionice imaju namjeru predstaviti istraživanjaučinkovitostiupsihoterapiji,tj.štojetoštodjelujeupsihoterapiji,bezobizranapsihoterapijskimodalitet. Raznolikost sudionika radionice po pripadanju pojedinom modalitetu smatramoprednošćukojomnamježeljadakrozvidikradaugrupipoprincipuFishbowla,sudionicigrupereflektiraju istraživanjaupsihoterapijinavlastitipristupuokvirupsihoterapijske školekojojpripadaju.

36. Tina Rahne, Tatjana Rožič: Usposabljanje za supervizorja – učni in čustveni procesOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:15Ključne besede: relacijska družinska supervizija, usposabljanje, učni in čustveni proces, samorefleksija

Vsakterapevtzasvojekvalitetnodeloinstrokovnorastpotrebujevarenprostor,vkaterembolahkonaslovilprofesionalneinosebnedileme,kisemuobtemodpirajo.Ta»učni«prostormupredstavljasupervizija.Supervizorssvojodržoinpogledisupervizantupomagaraziskovati,kajresničnopomenibititerapevtinkjevsistemupacientasejeznašel.Supervizijaniosebnaterapijanitiledidaktičniproces,kjersenasupervizantaprenašainformacijeoteorijiintehniki,pačpajeprostoručenjainizkušnje,kjersioba,takosupervizantkotsupervizor,širitaznanjeopacientih,naraviterapevtskegainsupervizijskegaprocesatersebi.Vtemlahkoobarasteta,sajjeciljterapijeinsupervizijehkratinanovoinboljvpolnostiuporabitisebe.

Takosupervizornaterapevtanevplivaleznaboromspretnostiinizkušenj,kijihima,pačpazodnosom,kiseustvarjamednjima.Odnosmedsupervizorjeminsupervizantomjenamreč

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

135

tisti,kijeključdoučenjainrazvojazaposameznegaterapevta,hkratipatudizasupervizorja.Kotgreterapevtskozidoločenefazerazvojainvtemprocesuizražasvojedelo(odzačetnikadoboljizkušenegainprofesionalca),gretudisupervizorobsupervizantučezsvojlastenučniterčustveniproces.

Vučnemprocesu,kijenavadnovoblikiformalnegaizobraževanja,seterapevtdidaktičnoineksperimentalnopripravljanasvojonovovlogo,kosipridobivanovaznanja,spretnosti inizkušnjeorazličnihpodročjihsupervizije.

Vrelacijskodružinskisupervizijijepolegrazvojateoretičnegaznanja,spretnostiintehnikključnegapomenazavedanjelastnegačustvenegaprocesa.Čustveniprocesoz.dinamikanamnamrečgovorioodnosihvobehdiadah,pravodnospajebistvenzarazplettakoterapijekottudisupervizije.

Pravzatojeedenizmedciljevusposabljanjasupervizorjevrazvojsposobnostisamorefleksije,kjergrezaizražanjesebevvlogiterapevta,supervizantainsupervizorja.

Na delavnici bo predstavljen način usposabljanja ter proces samozavedanja terapevtov,vključenihvprocesusposabljanjazasupervizorje.Udeležencibodopovabljenikizražanjutakostrokovnihmnenjkottudičustvenihodzivov.

37. Pika Rajnar: Praktični prikaz delovanja metode EFTOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:čustvena svoboda, energetski meridiani v telesu

Stesikdajzaželeli,dabisi lahkopomagalisami,kadarkoli,kjerkoli,kosepojavimočnabolečina,kovasvželodcuzvijeodpanike,kosevamrokepotijoodtreme,kosevamkolenatresejoodstrahupredvratizobozdravniškeordinacije,konajrajenebišlinanedeljskodružinskokosilo,sajvsepredobroveste,kakoseboodvijalo.Vtakšnihtrenutkihsmosamiinnihčenamnemorepomagati.Vseknjige,kismojihprebrali,vsapamet,kismosijonabralivletihživljenja,vseizkušnjenamvnekaterihtrenutkihpravničnepomagajo.Inzanovoletosmosispetobljubili,kakobomoprenehalizodlašanjem,inkončnožeopravilitistetelefonskeklice,napisalipisma,šlinaobiskkljudem,kisijihželimoobiskati,shujšaliza5kg,prenehalikaditi,siprivoščiliveččasazase,ampak...nekako....teganeuspemostoriti...ZmetodoEFTjetokončnomogoče.Invselahkonareditesamiintocelopresenetljivohitro.

MetodaEFT(EmotionalFreedomTechniques) je tehnikadoseganjačustvenesvobode,kizdružujespoznanjavzhodne(energijskimeridianitelesa)inzahodne(čustvenetežavevplivajonatelesnozdravje)medicine.Medizvajanjemmetodeskonicamiprstovtapkamokončnetočkeenergijskihmeridianovtelesa,medtemkosmouglašenissvojotežavo.Stemdosežemočustvenorazbremenitev,kizelopogostoposledičnoprinesetuditelesnozdravje.Metodajebilarazvitazato,dabiznjopomagaliveteranomvietnamskevojne,kišepodesetletjihživopodoživljajoslikeinzvokegrozot,kisojimbilipriča,innenajdejomirukljubvelikimkoličinampomirjeval.MetodajeuporabnapriVSEHnegativnihčustvih.

38. Jože Ramovš: Osebna izkušnja in učna terapija v logoterapijiOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:15Ključnebesede:logoterapija, osebna izkušnja, učna terapija

Logoterapija ali eksistencialna analiza je usmerjena v pomoč človeku pri iskanju inuresničevanjusmiselnegadoživljanjaindelovanjavobičajnivsakdanjosti,trenutkihblaginjeinobilja,pravtakopatudivtrenutkihrešljiveinnerešljivetragikeintežav.Tausmeritevjeosnovanjenemetodikepriterapijičloveškihtežavinstisk,paliativnipomočivneozdravljiviboleznihali nerešljivi tragiki kakor tudi pri preventivi patologije pri posamezniku, družini in drugih

136

skupinahalivskupnosti.Logoterapevtskoinantropohigienskodelojevednoosredotočenonarealnesmiselnemožnostivsedanjemtrenutku,pričemerstapomembnadvaenakovrednadeladelovnegaokvira:človekovepretekleizkušnjeinnjegovevizijezaprihodnost.

VtemkontekstujeElisabethLukasrazvilaprogram1­letneosebneizkušnjeinučneterapijepri 4­letnem logoterapevtskem usposabljanju. Program je sestavljen na zgoraj navedenihizhodiščih,takodasoštirjemeseciposvečenilogoterapevtskemupredelovanjulastnepreteklosti,sledi človekova sedanja situacija, nato je na vrsti 4­mesečna predelava smiselne človekoveusmeritvevprihodnostvsedozadnjestopnje.Programseposvečaosebnimpsihičnihdanostih,enakovrednopaupoštevatudisocialneineksistencialne,sajjeučnaenotaprvegamesecasvetpredzačetkommojegaživljenja,kolikordoločačlovekovoživljenje,doživljanjeinravnanje,zadnjaenotapasvetpočlovekovismrti,kolikorbospremenjenznjegovimživljenjem,doživljanjeminravnanjem.

Delovskupinibosestavljenoiztrehenakovrednihsestavin.Preglednobopredstavljenaosebnaizkušnjainučnaterapijaprilogoterapevtskemusposabljanju.Vdrugemdelubodoudeleženciv praktičnih vajah opravili drobec lastne tovrstne izkušnje. Preostala tretjina bo namenjenaodprtemu pogovoru o logoterapiji ter osebni izkušnji in učni terapiji pri logoterapevtskemusposabljanju.Vskupinilahkosodelujevsakbrezpredhodnihinformacijinznanjaspodročjalogoterapije,eksistencialneanalizealiantropohigiene.

39. Marjeta Ritchie: Schema-Focused Approach to Cognitive Behavioral PsychotherapyOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:12Ključnebesede:cognitive behavioral psychotherapy; schema-focused approach

I define schema­focused approach to cognitive behavioral psychotherapy practice as adynamic,caring,helpingrelationshipinwhichapsychotherapistassiststheclientinachievingandmaintainingoptimalfunctioningandhealth.Caring,anauthentichumanactionisexpressedthroughattributesofcompassion,competence,conscience,confidence,andcommitment.Theschema­focusedapproachtocognitivebehavioralpsychotherapyfocusesoncognition,affect,andbehaviorinanattemptstoincreasetheresourcesuponwhichtheselfdrawsintheprocessofredefiningitselfinpsychotherapy.Theschemapsychotherapymodelpostulatesthatschemasdevelopasaresultoftoxicupbringingorunmetcoreemotionalneedsinchildhood.Inthismodel,18possibledamagingandpowerfulschemasgroupedintofiveschemadomains(Disconnectionand Rejection, ImpairedAutonomy and Performance, Impaired Limits, Other­Directedness,andOver­VigilanceandInhibition)emerge.Inresponseschemathreattheselfdevelopsthreepossiblemaladaptivecopingstylesofovercompensation,avoidance,andsurrender.Theschematherapyhasthreephases:theAssessment,theEducation,andtheChange.Thegoalofschema­focusedapproachtocognitivebehavioralpsychotherapyistoreversetheclient’sself­destructiveprocessbyenablingtheindividualtorecognizetheearlymaladaptiveschemasandtocorrectthem,preventingfurtherdistortionsand/orfragmentation.

40. Klavdija Širaj Mažgon, Andreja Gruden Seljak: Edukativne delavnice pri premagovanju depresijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede:edukacija, delavnice, depresija, evalvacija občutkov

Depresija je najpogostejša duševna motnja, saj naj bi bila glede na nekatere raziskavevsajpetinaženskindesetinamoškihvnekemtrenutkusvojegaživljenjavdepresiji.Danessezavedamopomenadepresije,sajslabšakakovostživljenja,manjšadelazmožnost,večaobolevnostzarazličnimidrugimiboleznimi,povečujepogostostvsehobliksamomorilnegavedenja.

Pravzaradipremajhneprepoznavnostimotnjeinneustreznegazdravljenjapaponekaterih

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

137

raziskavahpribližnopolovicaosebzdepresijonideležnapravilnepomoči.Vemonamreč,daje ključnega pomena čimprejšnje prepoznavanje simptomovdepresije in začetek zdravljenja.Tako pusti bolezenmanj posledic, zdravljenje je krajše in uspešnejše. Ena od oblik pomočipri zdravljenju oz. dopolnilo k zdravljenju so tudi edukativne delavniceSkupaj premagajmo depresijo.VodjedelavnicsezaizvajanjeusposobijonaIVZ­juvLjubljani,samoizvajanjepapotekameddrugimtudispomočjoučbenikov,kipolegteoretičnihvsebinponujajotudidelovnelistezaudeležencedelavnic.

Delavnicesonamenjeneosebam,kitrpijozatovrstnimitežavami,innjihovimsvojcem,kisopomembendejavnikvprocesuzdravljenjadepresije.Delavnicesonamenjeneizvajanjunaterenu, sami pa jih izvajava v okviru bolnišničnega zdravljenja.Vdelavnicahpa so pogostoprisotnetudiosebe,kisezdravijoambulantnoinsoinformacijeopotekudelavnicpridobileprisvojemležečempsihiatru.Tudisicersovdelavnicevključeneosebe,zakatereoddelčnipsihiatermeni,dabibilotovprocesuzdravljenjazanjekoristno.

Delavnice so razdeljene na štiri sklope, in sicer: Nastanek depresije – vzroki, simptomi,Zdravljenjeinpremagovanjedepresije,Vplivmislinačustva,vedenjeinteloterPreprečevanjeposlabšanjinponovitev.

Zadnje,dodatnosrečanjenamenimoevalvacijidelavnic,občutkovindoživetijnanjej.Delavnicesose izkazalezazelouspešne inkoristne in tudi samiuporabniki sezanimajo

zanje.

41. Lea Šugman Bohinc: Življenjski svet klientskega dela: raziskovanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletovOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev: 20Ključnebesede:stališče in etika udeleženosti, delovni odnos, partnerstvo, dialog soustvarjanja, usmerjenost v rešitve, zemljevid virov, udejanjanje želenih sprememb

Raziskovanje življenjskega sveta klientskega sistema, njegovih pričakovanj in virov seodvijavduhupostmoderneparadigmepsihoterapije(insorodnihpoklicevpsihosocialnepod­pore in pomoči) kot konverzacijske stroke, znanosti in umetnosti, utemeljene na stališču inetikiudeleženosti,perspektivimoči,delovnemodnosuvsehakterjevkotpartnerjevvdialoškemprocesu soustvarjanjaželenih sprememb.Takoopredeljeno sodelovanjevključuje:dogovorozačetkuterapevtskegadelovnegaodnosa;pridruževanjeklientskemusistemuinvzpostavljanjestabilnega odnosnega konteksta med udeleženci terapevtske interakcije kot predpogoja zasodelovanjev smeri želenih sprememb (spoznavnih­čustvenih­vedenjskih­odnosnihvzorcev);dogovor o želenem razpletu (minimalni oz. kratkoročni inmaksimalni oz. dolgoročni cilji);raziskovanje, mobilizacija in krepitev virov v življenjskem svetu uporabnika (soustvarjanjezemljevidavirov)zadoseganježelenegarazpleta(indestabilizacijonezadovoljujočihvzorcev);dogovoronačrtuuresničljivihkorakovvsmeriželenihspremembinudejanjanjenačrta;sprotnopreverjanje,proslavljanjeinstabiliziranjenačrtovanihindoseženihželenihsprememb;dogovorozaključkuterapevtskegadelovnegaodnosa.

Vdelavnicisebomourilivveščiniraziskovanjavirovvživljenjskemsvetuklientskegasistemazauresničevanježelenihspremembinsoustvarjanjunačrtamajhnihuresničljivihkorakov.

42. Meta Tavčar, Rudi Tavčar: Imago partnerska terapija – validacija in empatija v zavestnem partnerskem dialoguOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučne besede: zavestni dialog, validacija, empatija, razumevanje, strinjanje, povezanost, varnost

138

Zavestendialognudimočnostrukturo,kiomogočavarnost.Parsenapogovornapove.Tonisospontanipogovori, temvečnamenskizznanovsebinoinsčasompogovora.Obasenanjpripravita.Morda je slišati togo in neromantično, vendar se tudi prijatelju ne prikažemo navratih,nedabiseprejnajavili.Splohčemuželimogovoritiosvojihstiskah.

Vdialogunajprejengovori,drugipaaktivnoposluša.Topomeni,dačimboljdobesednoponovi slišano.Ne komentira, ne obrača besed, ne sprašuje. S tem načinom prisilimo svojemožganekposlušanjuinsprejemanjudrugačneresničnosti.Spontanonamrečposlušamosamotoliko časa, dokler se strinjamo, tu pa poslušamo in ponavljamo vse, četudi je v naši deželiresnicadrugačna.Tanačinpogovorazahtevaodraslegačloveka,ki jesposobensvojeotroškeimpulzezadržatiinresposlušati.Tojetežko,kerimamo,doklernerazvijemotesposobnosti,mnogokratobčutek,kotdaponavljamoneresniceinnesmisle.

Zdržatinaporresničnegaposlušanjajepravaljubezen.Iznašedeželegledano,ponavljamonesmisle,nepaizpartnerjeve.Totudinepomeni,današaresnicazanasnevelja.Velja,vendarveljatudipartnerjeva.Konampartnerpovevse,karjemislilpovedati,nastopinaslednjipomem­bendelpogovora,koovrednotimoslišano.Topomeni,dapartnerjupovemo,dasmogarazumeli,karnamjepovedal.Davidimo,dajetovnjegovideželirespomembnoindasedajvidimo,daimanjegovoobnašanjesmisel.Čepravsenamnitrebastemstrinjatiinbiminaredilidrugače.

(Priporočljivaliteratura:HarvilleHendrix:Najinaljubezen,Orbis,1999).

43. Matej Torkar, Tomaž Erzar: Prepoznava in predelava sramu v zakonski terapijiOblikaprispevka:prikaz primeraMaksimalnošt.udeležencev: neomejenoKljučnebesede: sram, družina, regulacija afekta

Sramjedefinirankotnefunkcionalno inprikritočustvo izpostavljenosti innevrednosti,kije usmerjeno na celotno osebo.Raziskave ugotavljajo tudi, da je sram povezan s celo vrstopsihološkihtežavinmotenj.Kljubnjegovipomembnostipajepri terapevtskemdelupogostoprezrt ali pa težkodostopenprav zaradi svoje specifičnosti.Avtorji navajajo, da so zastoji vterapevtskem procesu velikokrat posledica nenaslovljenih in neovrednotenih občutij sramu.Velikokratjetadinamikaprisotnapravprideluspari,kjeržesamarelacijskamatricaomogočapreigravanjesramumedpartnerjema.

V prispevku bomo na podlagi terapevtskega primera prikazali, kako nefunkcionalnaregulacija sramu spremlja ali celo poganja slabše spoprijemanje s stresom, včasih pa celoprispevaknastankukroničnegastresa.Prikazalibomonačinprepoznavanjainregulacijesramuvpartnerskemodnosu.

44. Franja Virant: Seminar biografijeOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:21–27Ključnebesede:antropologija, delo na lastni biografiji, duhovne zakonitosti biografije, vpliv planetov in zodiaka

Seminar biografije vamnudi delo na vaši lastni biografiji. Spoznali boste njene duhovnezakonitosti, ritme(7­,12­,30­letni),7­letnaživljenjskaobdobja innjihoveznačilnosti,krize,luninevozle,vpliveplanetovinzodiaka,pomenmeditacije,osebnostneznačilnostiinpogoje,kijihjetrebanegovatizaosebnostnorast.

Poizobrazbisempsihologinja,vBernuinBaslu,vŠvici,pasemštudiralapredšolskoinšolskovaldorfskopedagogiko.Študijbiografijesemkončalapridr.GudrunBurkhardvArlesheimuvbližiniBasla.Mojeznanjeizviraizštudijaduhovneznanosti–antropologije,modrostiočloveku.Njenutemeljiteljjedr.RudolfSteiner(1861–1925),kijedalduhovnoosnovozarazvojvsehpodročij človekovega delovanja:medicina, arhitektura, biodinamsko poljedelstvo, valdorfska

Kairos 2/1-2/2008 Povzetki delavnic 6. študijskih dnevov

139

pedagogika,zdravilnapedagogikazaprizadeteosebe,evritmija,umetniškointerapevtskodelo.

45. Bogdan Žorž: Eksistencialna kriza – kratki tretma z uporabo risanjaOblikaprispevka:prikaz primeraMaksimalnošt.udeležencev:neomejenoKljučnebesede: eksistencialna kriza, mladost, prekinitev kontakta z okoljem, zavračanje lastnega telesa, risanje

Pogostosesrečujemoskrizamiprimladihljudeh,vstarosti20–25let,kiizgubijoorientacijoinstikzokoljempoprehodunavisokošolskištudij.Navzvensetakrizakažekotneizpolnjevanještudijskihobveznosti,prekinjanjekontaktazokoljeminrealnostjo,zapiranjevase,kijepogostotudidemonstrativnozzapiranjemvlastnosobo.Vkontaktihzdomačimiprihajadoizbruhovnasilnosti,tj.verbalne,včasihpatudifizične,pogostojeprisotnatudisuicidalnost.Velikotakihmladihljudipristanevpsihiatričnemzdravljenju,kisepravilomavlečevečlet,brezobčutnegaizboljšanja.

Vdelavnicibomprikazalprimer terapevtskegadelas takšnimmladimdekletom.Obzelohudihtežavahvkomuniciranjusemjopovabilkrisanju,kjerjeprišlanadannjenazeloočitnanadarjenost za risanje in tudi velikaodprtost: pripravljenost in zmožnost za komuniciranje zrisbo.Obtemjeklientkahitronapredovalainsvaterapijozaključilaževdvehmesecih.

46. Maša Žvelc, Gregor Žvelc: Učna terapija v integrativno relacijski psihoterapijiOblikaprispevka:delavnicaMaksimalnošt.udeležencev:20

Vuvodnemdeludelavnicebodopredstavljeneosnovneznačilnosti integrativne relacijskepsihoterapije,katerihpoznavanjeinrazumevanjejepotrebnotudizarazumevanjeučneterapijevtempristopu.Sledilaborazlaga,kakopotekaosebnaizkušnjainučnaterapijavintegrativnirelacijski psihoterapiji.V zadnjem izkustvenem delu delavnice bomo z deljenjem primerov,izkustvenimi vajami in diskusijami spoznavali temeljna področja v integrativni relacijski(učni)psihoterapiji:procesvzpostavljanjaterapevtskegaodnosakotkontinuiranproces,delozmotnjamivterapevtskialiansiterpomenterapevtovih»napak«vtemkontekstu.

OPOMBA: DELAVNICA JE PRIMERNA ZA OSEBE, KI DELAJO S KLIENTI.

140

Navodila za objavo prispevkov

Namen in cilji revije Kairosa – Slovenske revije za psihoterapijoKairos – Slovenska revija za psihoterapijo je uradna revija Slovenske krovne zveze za

psihoterapijo. Na leto izidejo štiri številke. V njej so objavljeni prispevki z vseh področijpsihoterapijeintudiznjenihmejnihinterdisciplinarnihpodročij.Glavniciljirevijejevzpodbujatirazvoj psihoterapije kot samostojnega poklica in kot samostojne znanstvene discipline, ki sebovednoboljvpenjalatudivakademskisvettakonaSlovenskemkotvtujini.Zatoželimozrevijovčimkrajšemčasuprodretivmednarodnebibliografskebazeinpromoviratislovenskepsihoterapevteinpsihoterapevtketudizunajnašihmeja.Pravtakoželimoprispevatikodprtostiindialogumedrazličnimipsihoterapevtskimipristopi.Poenistranihočemozrevijovzpodbujatiobjavoizvirnihznanstvenihčlankovpodrugistraniobjavostrokovnihprispevkov,kiporočajoostrokovnemdeluinraziskovanjuvpraksi.Innenazadnježelimoprispevatikizmenjavistališč,izkušenj,mnenjterdilemvzvezizaktualnimipsihoterapevtskimitemamiinizzivi.

Vrste prispevkov in objavaVsebinaprispevkanajbospodročjapsihoterapijeoz.mejnihinterdisciplinarnihpodročij.V

revijiobjavljamotrivrsteprispevkov:znanstvenečlanke,strokovnečlankeindrugeprispevke.Čeprav jeglavni cilj innamen revijepripomočik znanstveno strokovnipromociji slovenskepsihoterapijeskvalitetnimiznanstvenimi instrokovnimičlanki (tudigledeobsega je tovečjidel revije), so dobrodošli tudi drugi prispevki (bolj natančno glej spodaj). Članek objavimopouskladitvizrecenzentoma(postopekdvojnesleperecenzije)inpolektoriranju.Uredništvozaupa,daprispevek,poslanzaobjavo,nivpostopkuzaobjavovdrugirevijialidrugemmediju.Objavljamoprispevkenapisanevslovenskemaliangleškemjeziku,podogovoruzuredniškimodboromtudivdrugemjeziku.

Zaprispevke,kijihponuditevobjavokotčlanke,bodisikotznanstvene ali strokovne, veljajo pravila,kijihboljobširnonavajamovnadaljevanju.Objavljamoraziskovalneinteoretičnečlan­ke,preglednečlanketerprevodepomembnihtujihčlankov.Vraziskovalnem (empiričnem) članku avtorporočaoraziskavivskladuzustaljenostrukturo:uvod,metoda,rezultati,razpravainlite­ratura.Teoretični članeknajpreučiinkritičnoanaliziradoločenemodelealiteorije.Pregledni članekkritičnoovrednotina različnihmestihžeobjavljeneprispevke.Metaanalitična študija predstavljaposebnovrstočlanka,vkateremavtorspomočjoposebneraziskovalnemetodologijepreglednopredstavi rezultate številnih empiričnih študij na temonekega raziskovalnegapro­blema.

Hkratiso dobrodošli prispevki vseh vrst,kisonamenjeniinformiranjuopraksi,razvojustroke,novostih, izmenjavi izkušenj in stališč, saj želimodati priložnost tudi vsem (strokovnjakom,klientom, študentompsihoterapije), ki nisovešči akademskegapisanja.Pošljete lahkokratkaporočilaopraksi,projektih,miniraziskavah,kazuističneprikaze,knjižnerecenzije,razmisleke,polemike,izkušnje,pisma,oceneprispevkov,strokovnenovice,noviceodružbenihdogajanjihpomembnih za psihoterapijo, poročila iz različnih psihoterapevtskih kongresov, strokovnihsrečanj,usposabljanj,predavanj,seminarjevipd.

Struktura znanstvenih in strokovnih člankov ter drugih prispevkovČlanekmoravsebovativslovenskeminangleškemjezikunapisane:naslovčlanka,ključne

besede(najmanjtri,največšest)inpovzetek(10do15vrstic).Priporočamonaslednjostrukturozaraziskovalne (empirične) članke:

1.V uvodnem delu zgoščeno prikažite glavno teoretično oz. konceptualno ogrodje, izkateregaizhajaraziskovalniproblemoz.vprašanje.

Kairos 2/1-2/2008 Navodila za objavo prispevkov

141

2.Raziskovalni problem oz. vprašanje oblikujte jasno, tako da bo logično nadaljevanjeuvodnegadelaprispevka.Poudarite,katerenovedilemeodpira.

3.Raziskovalne hipoteze in spremenljivke, uporabo kvalititativnih in/ali kvantitativnihmetodmorate jasno opisati.Kratek, a natančen opis izbire udeležencev, uporabljenihmetodraziskovanjainraziskovalneganačrtajenujen.

4.Pravtakomoratejasnoprikazatirezultate.Tabelemorajovsebovatilenujneinformacije.Čejepotrebno,lahkopodrobnostipredstavitevdodatku(prilogi).

5.Razprava in interpretacija izsledkov semora nanašati na znanekoncepte in teorije, negledenato,alijihdobljenirezultatipodpirajoaline.

6.Trditvealidognanjadrugihavtorjevsovbesedilupotrjenazreferenco.Nakoncuprispevkajepriloženseznamliterature,nakaterosebesedilosklicuje.

Za strokovne članke to strukturo ustrezno prilagodite! V teoretičnem članku empiričnepodatkepredstavitesamovprimeru,česovneposrednizvezisteorijo.Vpreglednem članku upoštevajte to strukturo: opredelitev in razlaga problema, povzetek predhodnih raziskav,pojasnitevmedsebojnihodnosov,protislovij,pomanjkljivostiinnakoncupredlogizanadaljnjeraziskovanje.

Zadruge prispevkeveljajosplošnanačeladobregapisanja,npr.daseizogibamokopičenjutem,dolgimuvodom,kinisopovezanistemo,inobnavljanjusplošnoznanega,temveččimprejpreidemokstvariterjoobdelamopreglednoinzgoščeno.Čepošljetetakeprispevke,naveditevprvivrsticisvojeime(oz.imenaavtorjevinavtoricprispevka),vdruginaslovprispevka,vtretjipaopredelitevvrsteprispevka(npr.Poročilooprojektu,Knjižnarecenzijaitn.).Naslovknjižnerecenzijejenaslovrecenziranegadela,opremljensštevilomstraniinISBN.

Tehnična navodila za oblikovanje prispevkovOblikovni izgled, besedilo, tabele, slike, opombe. Člankinajbododolgido ene avtorske

pole (30.000 znakov s presledki; to je 16 strani po 32 vrstic z okoli 60 znaki v vrstici). Kot navajamozgoraj,sprejemamotudidrugeprispevkedopoloviceavtorskepole.

Besedilonajimadvojenrazmakmedvrsticamiinenotnovelikostčrk,tj.12pik.Bitimoraneformatirano,brezpomikovvdesno,nasredinoipd.Neuporabljajteavtomatičnegaštevilčenjaodstavkov. Pri alineah na začetku vrstice ne uporabljajte »bulitov«, črnih pik, temveč samonavadnepomišljaje.

Vmesninasloviimajolahkonajvečdveravni.Oštevilčimojihročno(1.,1.1.,1.2.,2.,2.1...).Neuporabljajteavtomatičnegaštevilčenjanaslovov.

CitateoznačiteznarekovajiinNEzležečopisavo.Daljšicitatisovposebnemodstavku.Ležečopisavouporabljajtesamozapoudarjenobesedilo,nasloveknjiginrevij(glejspodaj)inza

tujebesedevbesedilu,nepazacitate,nasloverazdelkovipd.Krepke(bold)pisaveneuporabljamo.Pazimo,da jepoudarjenosamobesedilo,kimorabitipoudarjeno,nepa tudisosednja ločila. Vsetujebesede(razenimen)pišiteležeče.Kjerzizvirnimizrazompojasnjujetesvojprevod,ga postavite v oglati oklepaj, npr.: “... igra [play] ...”; z oglatim oklepajem zaznamujte tudineizrečenaliizpuščendelcitata,npr.:“...[družina]imafunkcijo...”,“...[V]setujebesede[...]inlatinskekratice[...]”.

Vestekst,vključnoznaslovi,podnaslovi,referencamiitn.,jepisanzmalimičrkami,sevedapa upoštevamo pravila, ki veljajo za veliko začetnico. Tega pravila se ni treba držati le, čecitiramobesedilo,kiuporabljavelikečrke.

Zavsakotabelo in slikomorabitivprispevkunakazanopribližnomesto,kjerjepredvidena(npr.‘vstavitisliko1’ali‘vstavititabelo1’).Tabelinsliknevstavljatevbesedilo,pačpajihpripravitevločenidatoteki,vkateronajprejvstavitevsetabeleinnatovseslike,vsakprikaznasvojistrani(čejepotrebno,lahkoslikeshranitetudivvečločenihdatotekah).

Zaporednoštevilkoslikeinbesedilo,kislikoopisuje,vstavitevbesedilotakojzamestom,

Navodila za objavo prispevkov

142

kjerjeoznačenpredvidenipoložajslike(npr.najprejvsvojivrsticipodateinformacijo:‘vstavitisliko1’,podnjopaimeinzapikonaslovslike:‘Slika1.OdnosmedXinY…’).Slikemorajobitiizdelanebrezhibnoinzdovoljvelikimičrkami,številkamiinostalimiznaki,kiomogočajopomanjševanje brez večje izgube preglednosti.Ne uporabljajte barv, pač pa, če je potrebno,različne dobro razločljive rastre, sivine in/ali vzorce. Grafe v datoteko s tabelaričnimi ingrafičnimiprikaziprilepitev takiobliki, da jihbomožnourejati v izvornemprogramu (npr.Excelovgrafikonprilepitekotpredmetinnekotslikoalimetadatoteko).Fotografijezvisokoločljivostjo(>300dpi)najbodoshranjenevkarnajboljšikvalitetigrafičnegaformataJPG,TIFaliPNG.Shemeindiagraminajbodoizizvornegaprogramaprilepljenevdatotekokotpredmet,izjemoma kot slike navedenih grafičnih formatov z visoko ločljivostjo.V primeru posebnihzahtev(npr.priuporabimanjobičajnihprogramovzageneriranjeslikaličesedoločeneslikenedaizdelatiračunalniško),seonačinupripraveslikpredhodnoposvetujtestehničnimurednikomrevije(e­naslov:[email protected]).

Tabelenajbodonatipkanezenojnimrazmikom.Nadtabelonajbo(vdatotekistabelaričnimiinslikovnimiprikazi)izpisanazaporednaštevilkatabeleinzapikonjennaslov(npr.Tabela1.Primerjavavedenjskihvzorcev…).Tabelamorabitiinformativnabrezposebnegasklicevanjanabesedilo,torejopremljenaspotrebnimiinformacijamiinpopotrebizopombami.Vbesedilusesklicujtenaslikoalitabelo(npr.z‘glejsliko1’,‘vtabeli2’...),sajprikaznebonujnonamestu,kistegapredvideli.

Vpoglavjuorezultatihnajboistipodatekvednoprikazanleenkrat.Izberitenajboljprimerenininformativennačin(slika,tabelaaliprikazvvezanembesedilu).

Opombe k besedilu naj bodo pomaknjene na konec besedila pred seznam literature. Neuporabljajte računalniškega formata opomb. V glavnem besedilu označite opombo z njenozaporednoštevilkotakojzabesedoali ločilom,insicervpisavisuperscript(“nadpisano”).Vtakipisavinajbotudištevilkapredbesedilomopombe.Opombo dodajte samo, če je res nujno.Bibliografskihopomb(tj.takih,katerihpoglavitnavsebinajenavedbavira)nesmebiti.

Citiranje, literatura. Uporabljene referencedrugih avtorjevvbesedilu citirajtepo temlezgledu, npr. Berne (1962) ali (Berne, 1962). Vedno navedite tudi strani v viru, kadar je tosmiselno, npr. (Berne, 1962: 25). Kadar je citiranih več avtorjev, so navedeni v abecednemredu,npr. (Lambert,2003;Stern,1992;Varga,1953).Citatiposameznih referenc so ločeni spodpičjem,npr.(Berne,1970;Freud,1929).Kadarsocitiranodelonapisalitrijeavtorjialiveč(dovključnošest),sopriprvemcitiranjuvednonavedenaimenavsehsoavtorjev,npr.(Trstenjak,Ramovš,Ule inPečjak,1967),primorebitnihnaslednjihcitatihpa le imeprvegaavtorja, zadrugepajedodanole‘indr.’oz.‘etal.’;drugicitatbisetakoglasil(Trstenjakindr.,1967).Kadarjecitiranihvečdelistegaavtorja,napisanihvistemletu,soletnicamdodanemalečrkepoabecednemredu,npr.(Peklaj,1968a,1968b).Imenaistegaavtorjaaliurednikavzaporednihreferencahneponavljamo,npr.(Miller,1992:121­122;1997:26­29).Kocitiramosekundarnivir,zapišemotakole(CapravBurman,1999:37)innaseznamvirovneuvrstimoprimarnegavira(vnašemzgleduCaprovegadela),temvečsamosekundarni(vnašemzgleduBurman).Čeprispevekvsebujegradivo,kizapadeavtorskimpravicam,moratesamizaprositizadovoljenjezaobjavo.Takogradivomorabitiopremljenoznavedbovira.

V seznamu literature na koncu prispevka so navedena po abecednem redu avtorjev (inbrez zaporednih številk)vsavbesedilu citiranadela (in samo ta).Pri navedbivira sovednoizpisana imenavseh avtorjev prispevka, ne glede na to, koliko jih je.Navedki prispevkovvrevijahmorajovsebovatipriimekavtorjev,začetniceimena,letoizdaje,naslovprispevka,polno(neokrajšano)imerevije,letnik,česevvsakemzvezkuznotrajistegaletnikaštevilostranizačnez1,tudištevilkozvezka(voklepaju),innavedbostrani,nakaterihjenatisnjenprispevek(pritemuporabljamopomišljaj–,nevezaj­).Pritemjepotrebnopazitinaločila,kiločijoposamezne

Navodila za objavo prispevkov

143

enotenavedka.Imerevijeinletnikizhajanjaprinavajanjuprispevkovvrevijahternaslovknjige(takopriavtorskihkotpriurejenihknjigah)sovpoševnemtisku.

Prispevek v reviji vsebujepriimekavtorja,začetnice imena, leto izdaje,naslovprispevka,polnoimerevije,letnik,številkorevije,strani.Pazitenaločilainnapokončnoinležečopisavo(naslovrevijejevležečemtisku).Primer:

Hettinger, R. in Kächele,A. (2006). A retrospective account of former bulimic patient. International Journal of Psychotherapy, 10 (3), 62­71.

Navedba avtorske knjige vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslovknjige,krajizdajeinzaložbo.Naslovknjigejevležečipisavi.Primer:

Jung,C.G.(1989). Spomini, sanje, misli. Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije.Navedbapoglavja avtorjavknjigizurednikomvsebujepriimekavtorja,začetniceimena,

letoizdaje,naslovpoglavjavknjigi,začetniceimenaterprimerurednika,označbo,dagrezaurednike,naslovknjige,stran,nakaterijenatisnjenopoglavje,krajizdajeinzaložbo.Naslovknjigejevležečipisavi.Primer:

Kociper,J.(2005). Bolezeninzdravjevintegrativniterapiji. V J.BohakinM.Možina(ur.), Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi (str.68­83).Maribor:SKZP.

Vsaka navedba prispevka, katerega naslov ni v enem od pogosto uporabljanih svetovnihjezikov(npr.angleškem,nemškem,francoskem,italijanskem,španskem)moraimetivseznamureferencvoglatemoklepajudodan tudinaslovprispevka,prevedenvangleški jezik.Primeranavedbe:

Pogačnik,V.(1995).Pojmovanje inteligentnosti [Conceptions of intelligence]. Radovljica: Didakta.

Tušak,M.(1998).Barvnepreference,simbolikabarvinosebnost[Colourpreferences,coloursymbolismandpersonality].Psihološka obzorja, 7 (4),67–79.

Sledišenekajprimerovnavajanjaliterature,kogrezadoktorskedisertacije,neobjavljenvir,prispevek izstrokovnekonferenceoz.kongresa,spletnivir,večvirov istegaavtorja iz istegaleta in vir brez avtorja. Spletni vir opremimo z datumom, ko je bil dostopen. Pri objavah vdnevnemtiskupostavimozaštevilkočasopisavoklepajšedatumizida.Prinavajanjuangleškihvirovsedržimopravila,dasosamostalnikiinglagolivnaslovupisanizvelikozačetnico,vseostalebesednevrstepazmalo.(Pravopissevedazahteva,dapišemozvelikozačetnicotudiprvobesedovnaslovuinpodnaslovu,kigapostavimozadvopičje.):

Ambrož, M. (2002). Alternative razvoja humane paradigme post-industrijske organizacije. Univerza vMariboru: Fakulteta za organizacijske vede (doktorska disertacija). Bresler,K.(1947).Spašavanjekozaračkedjecegodine1942(neobjavljeno).

Reed­Victor, E. (2001). Child Temperament and Personality. Prispevek, predstavljen na 10. evropski konferenci o razvojni psihologiji, Upsala, Švedska. Dienel,C.(2004).FamilyPoliciesinEuropeanComparison.Http://www.european­social­work.net(28.11.2004).

Dominelli, L. (1997 a). Anti-racist Social Work. Palgrave: Macmillan (druga izdaja). Dominelli, L. (1997 b). Sociology for Social Work. Basingstoke, Palgrave: Macmillan. Nacionalniprogramsocialnegavarstvadoleta2005(2000).Ur. l. RS,31/2000:3777–3787.

Pošiljanje prispevkov. PrispevkimorajobitivelektronskioblikivformatuWORDaliRTFinjihpošljitenanaslov:

samo.pastirk@t­2.net ali Samo Pastirk, SKZP, Čufarjeva 5, 2000 Maribor. Zalekturoprispevkovvtujemjezikumoraposkrbetiavtorsam.Konambosteprvičposredovalisvojprispevek,ga zaradipostopka slepe recenzijeoblikujetev trehdatotekah, takodavanjerazdelitebesediloprispevka,grafičnidelterpodatkeoprispevkuinavtorjih:

DATOTEKA1(primer:stres-orig.doc)

Navodila za objavo prispevkov

144

Tojebesedilo,kivsebujecelotenprispevek,brezpodatkovoavtorju.Naslovdatotekenajvsebujeključnobesedoiznaslovaprispevkabreznavedbeimenaavtorja/avtorice.

DATOTEKA2(primer:stres­tabeleslike.doc)Tojedatotekasslikami,tabelami,grafi.

DATOTEKA3(primer:stres­prva stran.doc)To jeprvi list prispevka,kinajvsebuje (če je članekpodogovorunapisanvkateremod

drugihjezikov,morajobitiinformacijetudinujnovslovenskeminangleškemjeziku):

- naslov prispevka- ime in priimek avtorja/avtorice - ključne besede: najjihnebomanjkotriin–čeninujno–nevečkošest;- prevod ključnih besed v angleški jezik- povzetek:obseganaj10―15vrsticinvnjemnajbodozapisanenajpomembnejšeugotovitve

(sklepi)prispevka.Neuporabljajteformulacijtipa“Prispevekpredstavljarezultateraziskave...”ipd.,temvečterezultate(alisklepeipd.)nakratkoobnovite.

- prevod povzetka v angleški jezik- osnovne informacije o avtorici/avtorju:informacijaoavtorjualiavtoricinajvsebujesamo

najosnovnejšepodatke(npr.“Dr.XYjedocentkazasociologijonaFakultetizasocialnodelovLjubljani,predsednicaDruštvaza realitetno terapijoSlovenije).Avtorji ali avtoricemorajoobvezno pripisati svoj naslov, telefonsko številko in elektronski naslov in posebej označitiavtorjainpodatke,kamorželiteprejematiinformacijeovašemprispevku.

Vaše besedilo bosta recenzirala dva strokovnjaka s področja, s katerim se ukvarja vašebesedilo.Recenzijistaanonimni,neavtorprispevkainnerecenzentanebostavedeladrugzadrugega.Pokončanemredakcijskempostopkuinstrokovnihrecenzijahbomoizvodprispevkavrniliavtorjem,skupajzrecenzijamainkratkimmnenjemurednikagledesprejetjabesedilavobjavo.Vprimeru,dajeprispeveksprejetvobjavo,upoštevajtevseprejetepripombe,popravkein sugestije ter pripravite končno verzijo prispevka. Poslana končna verzija besedila pomenitudivašopotrditev,daprispevkavpodobnialienakioblikinebosteobjavilivdrugirevijibrezsoglasja izdajatelja. Uredniški odbor in izdajatelj ne prevzemata odgovornosti za strokovnamnenjaintrditve,kisojihpodaliavtorjiposameznihbesedil.

Vkončni verziji naj boprva stranbesedila takoj za naslovomprispevkadopolnjena še zimenom in priimkom avtorjev, imenom inštitucije, kontaktnimi podatki in morebitnimidodatnimiinformacijamiofinancerjuštudije,otem,dajebilprispevekpredstavljennakakšnemod kongresov, ali zahvalo. Končno verzijo v elektronski obliki pošljete na naslov glavnegaurednika.

UredniškiodborKAIROS

Navodila za objavo prispevkov

145

NAROČILNICA za KAIROS – slovensko revijo za psihoterapijo KAIROS—Slovenska revija za psihoterapijo je uradna revija Slovenske krovne zveze za psiho-

te ra pijo. na leto izidejo štiri številke. v njej so objavljeni prispevki z vseh področij psi ho tera-pije in tudi z njenih mejnih interdisciplinarnih področij. glavni cilji revije je vzpo dbu jati ra-zvoj psihoterapije kot samostojnega poklica in kot samostojne znanstvene discipline, ki se bo vedno bolj vpenjala tudi v akademski svet tako na Slovenskem kot v tujini. zato želimo z re vijo v čim krajšem času prodreti v mednarodne bibliografske baze in promovirati slovenske psihoterapevte in psihoterapevtke tudi zunaj naših meja. prav tako želimo prispevati k odprtosti in dialogu med različnimi psihoterapevtskimi pristopi. po eni strani hočemo z revijo vzpodbujati objavo izvirnih znanstvenih člankov po drugi strani objavo strokovnih prispevkov, ki poročajo o strokovnem delu in raziskovanju v praksi. in nenazadnje želimo prispevati k izmenjavi stališč, izkušenj, mnenj ter dilem v zvezi z aktualnimi psihoterapevtskimi temami in izzivi.—naročilnico najdete tudi na spletni strani Skzp: http://marela.uni-mb.si/skzp/

LETNA NAROČNINA za zvezek 1 (letnik 2007) (v ceno je že vračunan 20 % ddv):- za pravne osebe 44 eur,- za fizične osebe in knjižnice 34 eur,- za študente fakultetnega študija psihoterapije in za

študente propedevtike Skzp 22 eur.

Naročam(o) Slovensko revijo za psihoterapijo – KaIROS.

Št. izvodov ______________

Status naročnika (ustrezno podčrtajte): pravna oseba fizična oseba študent/ka

pODaTKI O NaROČNIKU:

Ime in priimek: _______________________________________________

Naziv institucije*: ___________________________________________________

Ulica: __________________________________________________________________

poštna številka ___________________ Kraj ________________________

matična številka*____________________ Davčna številka*_______________

Davčni zavezanec (ustrezno obkrožite) Da NE

Kontaktna oseba*: _______________________________________________________

naročilnico pošljete po e-pošti manueli mežič: [email protected] ali s pismom na naslov:manuela mežič, ul. heroja vojka 4b, 2000 maribor.

podpis _____________________________ Žig*

* PODATKE VPIŠEJO PRAVNE OSEBE