Idrijske novice številka 419 petek, 22. september 2017 5 ČAS IN LJUDJE Radioamaterji tkejo komunikacijsko mrežo po vsem planetu Miran Vončina 60 let je za življenje človeka kar precejšnje časov- no obdobje, verjetno še precej daljše pa je za organizacijo, ki združuje ljudi na prostovoljni osnovi, še pose- bej, ker se v takem času zamenja kar nekaj generacij. V vseh organizacijah delovanje spremljajo vzponi in padci, tem dogajanjem se ni mogoče izogniti niti v društvih, kjer člane družijo skupni interesi, skupne dejavnosti, sorodni cilji, ... To velja tudi za Radio klub Cerkno, ki je zaradi dokaj specifičnih razmer še bolj odvisen od okolja kot klubi v večjih sredinah. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam uspeva zelo dobro povezovati iz- kušnje starejših članov z mladimi, da nas ne povezuje samo radioamaterska dejavnost, ampak pristno prijateljstvo in sodelovanje za skupen napredek in vsakega posameznika posebej. Ob tej prehojeni poti se je prav zaradi vsega povedanega potrebno spomniti dogod- kov in aktivnosti, ki so posebej zaznam- ovali dogajanje od davnega leta 1954. Zgodba o organiziranem radioama- terizmu na Cerkljanskem se je pričela 12. decembra 1954, ko je bil sklican ustanovni občni zbor Društva ljudske tehnike »Nikola Tesla« v Cerknem. Društvo naj bi imelo tri sekcije: av- to-moto, radioamatersko in kino-foto sekcijo. Vodja radioamaterske sekcije je postal Anton Grajžl, člani pa so se ukvarjali predvsem s konstruktorsko dejavnostjo. Štiri leta kasneje so na Zvezo radio- amaterjev FLRJ – republiški odbor Slo- venije naslovili prošnjo za ustanovitev primopredajne sekcije, ki je postala kasneje temelj delovanja kluba. Ko so konec leta 1958 dobili tudi uradni klicni znak YU3IXY, ter so od Antona Erjavca iz Idrije kupili kratkovalovni oddajnik, so bili izpolnjeni osnovni pogoji za vzpostavljanje radioamater- skih radijskih zvez. V letu 1963 sta se klubu pridružila Zdravko Čelik in Dominik Štravs, pokroviteljstvo nad klubom pa je prev- zela Tovarna elektro-termičnih apara- tov ETA Cerkno. V iskanju priložnosti za dodaten zaslužek kluba so radio- amaterji kupili opremo za ozvočevanje prireditev. Brez prizadevnih članov radio klu- ba, tudi radijske postaje ne bi bilo. Na skupščini kluba leta 1970 je krmilo društva prevzel Franc Tušar in v začet- ku leta 1971 se je že prvič oglasil Radio Cerkno. Sodelovanje z osnovno šolo je med ra- dioamaterje pripeljalo nov rod. Zavze- temu delu s podmladkom se je posvetil Miran Vončina YU3TKT. Z nakupom novih KV in UKV postaj je bilo zani- manja med domačini vse več. Kmalu je postalo jasno, da lokacija radijske postaje v Cerknem ne omogoča več dobrih zvez s širnim svetom, zato so začeli iskati druge možnosti. Po zaslu- gi Franca Tušarja je klub že leta 1980 na Črnem vrhu pridobil novo lokacijo. Tam jim je Planinsko društvo Cerkno odstopilo sobo v planinskem domu. Podjetje Celes je prispevalo odsluženo konstrukcijo, ki so jo v antenski stolp predelali v orodjarni tovarne ETA. V teh letih je stekla hitra gradnja Smučarske- ga centra Cerkno in kmalu je postalo jasno, da se bodo morali radioamaterji umakniti iz planinske koče. Ob zavzeti pomoči Rafaela Murija so leta 1986 stekle priprave za selitev na današnjo lokacijo. Podjetje Zidgrad je odstopilo bivalni kontejner, ki so ga radioamaterji obnovili. Srečko Grošelj S55ZZ je organiziral postavitev kontejnerja, Anton Razpet S57TR pa postavitev treh antenskih stolpov z višin- ami 15 metrov, 20 metrov in 22 metrov. Vloženih je bilo preko 1.800 delovnih ur in ogromno finančnih sredstev. Ko so 4. maja 1990 z nove postojanke vzpostavili prvo zvezo z najvišje točke Črnega vrha s klicnim znakom YT3E, se je v klubu začel pisati nov list radio- amaterske zgodovine. Ob vzdrževanju klubskih prostorov na vrhu Črnega vrha pa so številni člani začeli z gradnjo svojih postojank. Te so zrasle v Idrijskih Krnicah, na Bu- kovskem vrhu in na Vojskem. Tako je že leta 1980 Marko Munih na kmetiji Na Kalu v Krnicah postavil prvi antens- ki stolp in nanj postavil 6 el log Yagi anteno, kasneje še kovinski stolp in več anten. Vse to je skozi leta dograjeval in izboljševal. Na Bukovskem vrhu so leta 1985 Dar- ko Laharnar, Tone Črv in Ignac Ozebek zgradili radioamatersko postojanko, ki je pomembno prispevala k doseganju vidnih uvrstitev v največjih radioama- terskih tekmovanjih, predvsem na niž- jih frekvenčnih področjih. Štiri leta kasneje je Dani Vončina YU3FW, postavil na Jelenku na Vo- jskem novo tekmovalno lokacijo in vso potrebno opremo, razen amater- ske radijske postaje, tudi sam izdelal. Leta 1999 so na Gorskem vrhu Tone Črv S54E, Danilo Brelih S50U in San- di Močnik S57NMQ v samo šestih mesecih zgradili novo tekmovalno pos- tojanko s kar tremi antenskimi stolpi in antenami. Vsaka radijska postojanka je zaradi antenskih sistemov zelo izpostavljena udarom strel. Ta je skoraj popolnoma opustošila postojanko na Črnem vrhu 31. avgusta 1996, ko je bila zaradi uda- ra strele uničena vsa električna napel- java in vsi koaksialni kabli. Pred devetimi leti so se cerkljanskim radioamaterjem pridružili člani Radio kluba »Kričač« iz Ljubljane. Hiter razvoj telekomunikacij postavlja radioamaterje pred nove izzive. Razvoj tehničnih in informacijskih rešitev je v zadnji 30 letih šel v smeri podpore dejavnostim na amaterskih radijskih postajah. Klub iz Cerknega se je vkl- jučil v slovensko omrežje za prenos podatkov, ki deluje na UKV in UHF frekvencah. Z razvojem interneta so ra- dioamaterji širom sveta razvili posebno informacijsko tablo, ki v vsakem tre- nutku javlja, kje so aktivne amaterske radijske postaje, ki bi bile zanimive za prisotne na amaterskih radijskih postajah. V zgodovini radioamaterske dejav- nosti na Cerkljanskem so člani klu- ba pomembne uspehe dosegli tudi v mednarodnih projektih. Ko se je leta 2000 v Sloveniji odvijalo svetovno pr- venstvo radioamaterjev, je bil Danilo Brelih S50U član slovenske tekmovalne ekipe, Leo Xhoko S50R pa eden od sod- nikov. Takrat je japonska tekmovalna ekipa gostovala na Črnem vrhu, ameriš- ka pa je tekmovala na Bukovskem vrhu. Leta 2014 je bil Miran Vončina S50O povabljen v mednarodno ekipo IG9Y radioamaterjev, ki je z Italijanskega otoka Lampeduza, ki geografsko spa- da pod Afriko, tekmovala v CQ WW DX tekmovanju in v kategoriji »več operatorjev, en oddajnik, nizka moč« dosegla prvo mesto na svetu. Rezultat je istočasno svetovni rekord, ki še ni bil presežen. Leto pozneje pa je bil tudi v slovenski ekspediciji na otok Palagruža v Jadranskem morju, ki je v IOTA (Is- lands On The Air) osvojila 3. mesto na svetu v kategoriji »ekspedicije«. Odličen rezultat so dosegli tudi leta 2016, ko so v IOTA tekmovanju z otoka Vis zasedli drugo mesto na svetu med ekspedici- jskimi postajami. Radioamaterji iz Cerknega od vsega začetka zagotavljajo komunikacijsko podporo v tekmovanju Gorski mara- ton štirih občin in UPT (tek na 100 km), ki ga organizira Športno društvo Podbrdo. V zgodovino kluba so se z odličnimi rezultati na najprestižnejših mednarod- nih tekmovanjih, ki jih organizirajo različne mednarodne ali nacionalne radioamaterske organizacije, zapisali najprizadevnejši člani. Izpostaviti vel- ja štiri svetovne rekorde Toneta Črva S54E v digitalni tehniki, svetovni re- kord Danila Breliha S50U v digitalnem modu in svetovni rekord Marka Muni- ha v SSB TS kategoriji. Koča radioamaterjev ob jezeru na vrhu Črnega vrha nad Cerknim / Foto: arhiv kluba Leo Xhoko, sedanji predsednik Radio kluba Cerkno / Foto: arhiv kluba Prizadevno delo in uspehi doma ter v tujini niso ostali neopaženi tudi v lokalni skupnosti. Tako je leta 1993 Radio klub Cerkno prejel Nagrado občine Idrija, štiri leta pozneje pa Tone Črv S54E še Bevkovo priznanje Občine Cerkno. Leta 1998 je Zveza radioamaterjev Slovenije podela Miranu Vončini zlato priznanje, sedem let pozneje pa je nacionalna zveza podelila zlato značko Danilu Brelihu S50U. Občina Cerkno je leta 2007 klubu podelila Bevkovo priznanje, le- tos pa je Zveza radioamaterjev Slovenije podelila srebrne značke Janezu Majdiču S51J, Jožetu Kranjcu S52JK in Zvonku Pivku S52O. Postavljanje novega oddajnega stolpa / Foto: arhiv kluba