Oct 10, 2015
5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal
1/5
Da
je
konoplja
za
medicinske
namene
prepovedana,
so
krivi
politiki
in birokrati
Intervju
Doktor medicine Duan Nolimol
z
Nacionalnega
intituta
za varovanje zdravja
(NlJZ)je
eden naih
najvejih
poznavalcev
konoplje,
ki
si
e
leta
prizadeva
za
zakonsko
ureditev te
prepovedane
rastline. Med letoma
1986
in
1991
se
je
specializiral
na
podroju
prepovedanih drog
v
ZDA,
najprej
na univerzi
v
Koloradu,
na
centru
za
raziskovanje
zdravljenja
odvisnosti,
nato
pa
e
v
Marglandu, na nacionalnem
intitutu
za
droge
v
Baltimorju.
Leta
1991
je
bil
eden od
pobudnikov
reform
pri
pomoi uporabnikom drog, dejavno
pa
seje
angairal
tudi
ob
zadnjem
poskusu civilne
drube,
da
bi
rastlino
konopljo
dovolili za
medicinsko
uporabo.
MARIO
Belovi
Skupaj
z
nevladnimi
organizacija-
mi
ste se zavzeli
za
bolj
pragma-
tine,
z
dokazi
podprte
in
humane
reitve,
ko
ste
poskuali
prepriati
vlado,
naj
dovoli
uporabo
rastline
konoplje
v
zdravstvu.
Ni
vam
e
uspelo. Ka j
se
je spremenilo
od
za-
etkov
aktivizma
v
devetdesetih?
Pred
pol
stoletja
sta
psihiatrinja
Mary Nyswander in
internist
Vin-
cent Dole
prva
zaela
z
rabo nar-
kotinega
agonista
metadona za
zdravljenje
odvisnosti od heroina.
tem
sta
revolucionizirala
medici-
no odvisnosti
in omajala
prohibici-
onistini
model obravnave
prepo-
vedanih
drog, saj
je
dolgo
veljalo,
da
je zasvojenost
s
psihoaktivnimi
snovmi
predvsem
neozdravljiv
moralni
defekt. Svetovna
zdra-
vstvena
organizacija
danes meta-
don
uvra
na listo
nujnih
zdravil,
za katera
morajo
drave
zagotoviti
prednostni
uvoz. Toda
Nys-
wanderjevo in
Dola so zaradi
nove
prakse
dolgo
zanievali
in
diskreditirali tudi
v
strokov-
nih
zdravnikih
krogih.
V
Sloveniji
smo
s
to
politiko
in
prakso
na
podroju opiatov
in
opioidov
lahko zaeli na
pragu
devetdesetih,
vendar
nam
ni
nikoli
uspelo
uveljaviti
nad-
zorovanih
prostorov
za
uporabo
drog,
zlasti
pa
razvoju
nista sledili
politika in praksa
na
podroju
ko -
noplje, v
kateri so
z
raziskavami
po
svetu
vse
bolj
odkrivali tevilne
snovi,
ki imajo
za
loveka irok
te-
rapevtski potencial.
Ke r
je
rastlina
konoplja pri
nas
e
vedno
na
se-
znamu
najbolj
nevarnih
drog
brez
terapevtskega
potenciala,
sta za
dosego sprememb
znova
potrebna
pogum
in
aktivizem. Toda ta ima
tokrat
veliko
trega
nasprotnika,
ki
pobudo
za
nove reforme
doivlja
kot
ogroanje
svojih
prohibicioni-
stinih
pozicij
in
slub.
Zato nas
poskuajo zagovorniki
prohibicije
utiati
in
diskreditirati.
Prohibicionistina
politika
vojne
proti
drogam, ki
so
jo
svetu
vsilile
ZDA,
se
oitno krha. Vse
ve drav
prav
v
Ameriki
in po
svetu
dovo-
ljuje
uporabo
rastline
konoplje
v
medicinske,
pa
tudi
v
rekreacijske
namene.
Je
takna
politika torej
dokonno
preseena?
Ameriani so zaetniki
vojne
proti
drogam,
e zlasti
proti
konoplji,
ki
je
simbolno
predstavljala
pravico
ljudi
do
odloanja
o
lastnem tele-
su
in
dui
in
s
tem
povezano
pra-
vico
do
samozdravljenja.
Na
drugi
strani
je
bila
drava,
ki
je
to pravi-
co
hotela
nadzorovati.
Tu
je
kljub
zastojem,
v zadnjem
asu vendar-
le
prilo
do
napredka.
Ameriani
so se enostavno
naveliali
ogro-
mnih
strokov za
represijo, vojno
proti
drogam,
ki ni
dala
nobenih
uinkov. Potem ko so
zapirali
mi-
lijone, predvsem
revne
in
nebelce,
pri
emer
je
lo
tudi za
rasizem,
je
prevladal bolj
human,
pragmati-
en
pristop,
oblikovala se
je dovolj
velika kritina masa
ljudi, ki je v
posameznih
zveznih
dravah,
kot
sta
Kolorado
in
Washington,
dose-
gla
legalizacijo konoplje.
Na
zvezni
ravni
pa
to
e
zdale
ni
reeno.
To
je
tudi
vpraanje prihodnjega
razvoja demokracije. Ljudem
se
je
za ve
desetletij
po
nepotrebnem
odvzelo
snov,
ki
ima
zdravilne
psihoterapevtske
lastnosti. Dose-
Naronik:NACIONALNIINTIT
UTZAJAVNOZ
DRAVJE
ObjavesonamenjeneinterniuporabivskladuzodlobamiZASPinsebrezsoglasjaimetnikaprav
icnesmejoprostorazmnoevatiindistribuirati!
Klipingd.o.o.
5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal
2/5
gh
smo
zadosten nivo znanstve-
nega
vedenja
o irokem
razponu
terapevtskih
lastnosti
konoplje, ki
priajo,
da
je
to
ena
najbolj
varnih
psihoaktivnih
snovi,
z
malo
stran-
skih uinkov
v primerjavi
s
sinte-
tinimi
zdravili,
zato
imajo l judje
pravico
do
zdravljenja z njo.
Kakna
je
geneza
globalne
prepo-
vedi
konoplje,
v
kateri
so
aktivno
sodelovale
farmacevtska,
kemi-
na, tobana
in
industrija pija,
ke r
je konoplja
ena
najbolj uporabnih
rastlin
tako
v
medicini
kot
v
indu-
striji?
Ptohibicija
se
je
izvorno zaela
za-
radi rasizma.
Droga
belega
loveka
v
ZDA je
bil
alkohol,
ko
so
v
dravo
zaeli
prihajati
delavski
migranti
iz
Mehike
s
svojo
marihuano,
od
koder
izvira
tudi
njeno
popular-
no
ime.
Belci
zaradi
netoleran-
tnosti
-
ne
pa
zaradi
dokazanih
negativnih
vplivov
na
zdravje
-
te
rastline
niso hoteli
v
svoji
kulturi.
Taknemu odnosu so se
pridruili
politiki,
ke r so
ugotovili,
da
bodo
imeli
s
tem
lahko
pot
do
glasov
volivcev
in politine
moi. Zato
so
se razvili sistemi
nadzora,
pozneje
tudi
v
okviru Zdruenih
narodov,
in
zato imamo danes razbohoten
politino-birokratski
sistem
pro-
hibicije, ki
bo sebe seveda teko
ukinil.
V
tem
spopadu
industrija,
predvsem
pija
in
tobaka,
niti ne
igra
odloilne
vloge.
Seveda budno
spremlja
dogajanje in
bo
prva,
ki
bo ob morebitni
regulaciji
upora-
be
konoplje
to
panogo poskuala
prevzeti in
kovati
dobike.
Mi
si ne
elimo
komercializacije
konoplje,
temve da ta ostane
pod
nadzorom
zdravstva.
Civilna
druba
je
tudi
pri
nas
pred
kratkim
poskusila z
zakonodajno
pobudo
za
legalizacijo
rastline ko-
noplje
v
medicinske
namene,
a
jo
je
dravni zbor
v
prejnji
sestavi
zavrnil.
Nato
je
vlada
Bratukove
v
predvolilnem obdobju
omogoila
le sintetino
uporabo
ene uinko-
vine
THC. Kako
si to
razlagate?
Nai
strokovnjaki
na ministrstvu
za
zdravje
so
premalo
pogumni
in
preve
politiki
in
birokrati. Po mo-
jem
je
to
premajhen
korak
naprej
in
je
bolj
izogibanje
problematiki
kot
pa njeno reevanje.
S
tem
ni-
smo
le ni
reili,
temve
smo
celo
naredili kodo.
Zdravniki
pri
nas ne
morejo
na -
pisati recepta
za
konopljo,
lahko
pa po
junijski spremembi
uredbe
o
razvrstitvi
prepovedanih drog
napiejo recept
za
kanabinoide,
ki
se
jih
sploh
ne dobi
v
slovenskih
lekarnah.
Poleg THC-ja,
ki
ga
lega-
lizira
uredba,
poznamo v konoplji
e
vsaj
67
kanabinoidov
in
420
dodatnih snovi s
terapevtskim
potencialom.
ele
medseboj-
no
dopolnjevanje
razlinih
izvlekov
zagotavlja optimalni
terapevtski
uinek.
Preparat
z
eno samo
spojino
oziroma
izvlekom
pa je
kot dirkalnik
brez
zavor.
V
konkretnem
primeru je
s to
spremembo
uredbe
dovoljen
psihoaktivni
THC,
ki
pa
mu
manjka
izravnalni uinek
CBD,
ki
ga
najde-
mo
v
rastlini.
Dovoljeni
THC,
ki naj
bi
ga
predpisovali
slovenski
zdrav-
niki,
ko
bo
tudi
pri
nas
registriran,
sodi med
najbolj
psihoaktivne
ka-
nabinoide,
ki
ima dokazano ve
neugodnih
stranskih uinkov
kot
rastlina
konoplja.
Problematina
je
tudi farmacevtska
oblika,
zlasti
za
uporabo
v onkologiji, sa j
slabost
z bruhanjem
bolnikom
onemogo-
natanno
odmerjanje.
Inhala-
cije z
rastlinskimi
izvleki
so tako
veliko
primerneje.
Zakaj torej zagovorniki prohibici-
je konoplje trdijo,
da
je
to
droga
brez
vsake
terapevtske
vrednosti?
Nasprotniki
predlogov,
da
bi
kono-
plja
bila
dovoljena
kot
zdravilo,
so
trdili,
da
so
na
trgu
dosegljiva
var-
neja
in bolj
uinkovita
sredstva,
vkljuno
s sintetinim
THC. Ven-
da r
so
ljudje
konopljo
tisoletja
po
vsem svetu
uporabljali
za
lajanje
simpomov
razlinih bolezni. Tudi
noveje
raziskave
odkrivajo posa-
mezne
terapevtske
uinkovine
v
njej in
potrjujejo,
da ima
pozitivne
uinke
pri
slabosti
in
bruhanju,
blaenju
miinih
krev,
zmanje-
vanju oesnega pritiska in
e
po -
sebej protiboleinsko delovanje.
Marsikdo
uporablja
marihuano
v
ta
namen,
eprav je prepovedana.
Oboleli
za
rakom,
ki
imajo predpi-
sano
kemoterapijo, ugotavljajo,
da
je konoplja
uinkovita
proti
slabo-
sti,
in
to
velikokrat
bolj
kot
sinte-
tini
farmacevtski
preparati.
Ke r
marihuana
spodbuja
tek,
omogoa
obolelim
za-aidsom,
da
pridobijo
tea
in
si s
tern
podaljajo
ivlje-
nje.
:....
Raziskave
dokazujejo,
da
je
ko -
noplja
ena
najbqlj
varnih znanih
rastlin
za
zdravljenje.
V
zdravstvu
se
ponekocj. uporablja
pri,
bolnikih
s-kronijio
boleino,
migreno, epi-
lepsijo,
artritisom,
chronovo bole-
znijo,
multiplo
sklerozo
in
motnja-
mi postravmatskega
stresa.
Vzrok,
da
je
rastlina
konoplja
za
medicin-
ske
namene
pri
nas
e
vedno
pre-
povedana, je politino-birokratski.
Ministrstvo
za
zdravje
ne
podpira
raziskav
in
drugih
ukrepov,
ki
bi
lahko
potrdili
njene terapevtske
uinke
in omogoili
njeno
regi-
stracijo
in
uporabo.
Ste se
zato
vi
lotili
razkrivanja
mi -
tov o
konoplji?
Slovenija
je
bila na
podroju pre-
povedanih
drog
e
v
devetdesetih
po
ve
kriterijih dolgo
uvrena
med
drave,
kjer je politika zmanj-
evanja
kode
zmagala
nad
re-
presivno politiko.
Vendar takne
strategije
nismo razvili na
podro-
ju
konoplje.
Zato lahko
zagovor-
niki
prohibicije
danes
pretiravajo
o
njeni
kodljivosti .
Iz tujine
smo
povzeli
razline trditve o
kodlji-
vosti
in
le redke
opustili.
Tako danes
v
javnosti
kroi veliko
neverjetnih
zgodbic,
mitov,
ki
pa
jih
nekateri
manipulativno
obuja-
jo,
da
bi
ohranili sistem
prohibi-
cije,
ki
se
v
razvitem svetu e
rui.
Celo
med
nekaterimi
strokovnja-
ki,
ki
so
nevedni ali
pod vplivom
politike,
naletimo na trditve
o
hudi
strupenosti
konoplje,
eprav
so znanstvene raziskave tovrstne
trditve e
ovrgle.
Znanstveni
iz-
sledki o
dejanskih
tveganjih
rabe
konoplje
prepoasi
vplivajo
na
politiko.
Pr i pregledu
literature
in
druge
dokumentacije
smo
na -
li tudi
raziskave,
ki
so
govorile
o
veji s trupenost i
konoplje,
ven-
da r
je
bila
metodologija
veinoma
pomanjkljiva
in
njihovi zakljuki
neprimerljivi
z
zakljuki
veine
raziskovalcev.
Na
NIJZ smo
se
zato
lotili
pro-
jekta povezovanja
raziskav
v jav-
nem
zdravju
s
politiko
in
prakso,
katerega
cilj
je
slovensko uradno
politiko
o
konoplji premakniti
z
mrtve toke. elimo
prispevati
k
boljemu
poznavanju
celotnega
podroja
industrijske, rekreacij-
ske
in
medicinske rabe
konoplje
ter
povezovati
razline
sektorje,
zlasti
zdravstvo
z
oblikovalci
po -
litik,
policijo,
sodstvom
in
civilno
drubo.
Katere
pa
so
najbolj
pogoste
nere-
snice
in
polresnice?
Dosegli
smo zadosten
nivo
znanstvenega
vedenja
o
irokem
razponu terapevtskih
lastnosti
konoplje.
Naronik:NACIONALNIINTIT
UTZAJAVNOZ
DRAVJE
ObjavesonamenjeneinterniuporabivskladuzodlobamiZASPinsebrezsoglasjaimetnikaprav
icnesmejoprostorazmnoevatiindistribuirati!
Klipingd.o.o.
5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal
3/5
PR*
DUAN
Kako
razirjena
je uporaba
konoplje pri
nas?
Psihoaktivna
konoplja
je
pri
nas
najpogosteja prepovedana
droga;
vsaj
enkrat
v
ivljenju
jo je
uporabilo
15,8
odstotka
prebivalcev.
Ali
povzroa
fizino
in psihino
odvisnost?
Ljudje, ki
eksperimentirajo
s
konopljo,
po epidemiolokih
raziskavah
v
veini ne
postane-
jo
redni
uporabniki.
Konoplja
tudi
ni
droga, ki
bi na
splono
povzroala
fizino odvisnost
po
mednarodno
razvitih
siste-.
mih klasifikacije. Obstaja pa
verjetnost,
da samo
delovanje
konoplje
lahko vodi
do
razvoja
psihine
odvisnosti.
Konoplja
kot
vstopna
droga?
Resda
je
marsikateri
zasvojenec
s heroinom
najprej
uporabljal
konopljo.
Vendar
velik de l
upo-
rabnikov ne
posee po
drugih
prepovedanih
substancah. Med
uivanjem konoplje
in
uiva-
njem
drugih
prepovedanih
drog
tako
ni
vzrone
povezave.
Na
podroju
konoplje
imamo
2000 kazenskih
zadev
na
leto,
na
podroju
korupcije
pa
70
in
le
majhen
del obsodilnih.
Lahko zanem s
tisto, da
naj
bi
bilo
podroje
prepovedanih
drog
v Sloveniji
ustrezno
in
dokaj
ce-
lovito
urejeno,
saj
je
prohibicija,
na
kateri
temelji
veji
de l
zako-
nodaje,
dokazano
kodljiva.
Poleg
tega
javnost potrebuje
znanstvena
dejstva
o
konoplji,
da
bomo lahko
sprejemali
informirane
odloitve
o
njeni (ne)uporabi in
o
prihodnji
politiki
do vseh
drog.
Teava
pa
je
prohibicionistino strahovladje.
Kopiijo
se
dezinformacije,
po
ka-
terih
je
uivanje konoplje
veliko
bolj kodljivo,
kot
je
splono
zna-
no
in priznano. Oivljajo
se stari
predsodki.
Na
primer: opozarja
se
na vedno
vije
vsebnosti
psihoak-
tivnih
snovi,
ki
naj
bi
vplivale
na
kodljivost konoplje in povzroale
odvisnost.
irijo
se dezinformaci-
je
o
zasvojenih
otrocih,
sindromu
brezvoljnosti,
rakavih
boleznih,
o
pokodbi
moganov, nastajanju
shizofrenije, vstopanju
v
svet trdih
drog,
ka r
se
prikazuje
kot
tipina
posledica
rabe
konoplje.
Vse to se
nato kae
tudi
v
delu zdravstva,
policije
in
v
sodnih
dvoranah.
Uradniki
trdijo,
da
smo e s seda-
njim
zakonom
o
proizvodnji in
prometu
s
prepovedanimi
dro-
gami
dekriminalizirali
konopljo,
ka r
je
polresnica
in
hipokrizija,
saj
omogoa prekrkovni pregon
e
za
najmanjo
posest
konoplje.
Ta
pregon
in
kazni
na
alost
vsako-
dnevno
doivlja
tudi
ve
uporab-
nikov
konoplje,
teh
je
v
Sloveniji
najmanj
200.000.
Uradniki,
ki
so
vladi
priporoili
zavrnitev
predlo-
ga po
ureditvi
sedanje zakonodaje,
zagotavljajo,
da
uporaba konoplje
ni
kazniva.
Le
kako
lahko
zauije
drogo,
e
je
pred
tem nisi
imel
v
po -
sesti? Takna ureditev
uporabnika
pripelje
v paradoksalno
situacijo,
postane
rtev
protislovnih
pravil,
ki
se
jim
ne
more
izogniti.
To
je
lah-
ko
vir nepotrebnega
zdravljenja
ali
pogosteje kriminalizacije
uporab-
nikov
konoplje,
s
posestjo
za
enkra-
tno
uporabo,
ki
niso
preprodajalci.
Problem
je nejasna
razmejitev
med
prekrki in
kaznivimi
dejanji.
Pr i
nas
zakonodaja
ne doloa
najmanj-
e
ali
najveje
koliine
konoplje v
posesti, ki
bi
bila
prosta pregona
ali
ki
bi se tela za
prekrek.
Tako
sploh
ne more
biti
jasno, kdaj
se
bodo sodia odloala za
prekrek.
Tudi analiza sodne
prakse
je poka-
zala,
da
za kaznivo
dejanje pogosto
obsodijo
osebe,
pri
katerih
po -
licija
najde
manjo
koliino kono-
plje
ali
zanje
ugotovi,
da
so
gojile
manje
tevilo
rastlin,
in
to ne
gle-
de
na to
r
da
so
jih gojile
za
samoz-
dravljenje
ali
zato,
da
bi se
izognile
kupovanju
na rnemu
trgu.
Borci za
lovekove
pravice
opo-
zarjajo,
da
preiskovanje policije
ponekod
v
svetu
marsikdaj temelji
na
zelo
spornih
postopkih
prido-
bivanja
informacij,
brez
spoto-
vanja
zakonskih
standardov,
ki
jih
v
teh
primerih
tudi
sodia rada
spregledajo,
te
podatke
pa
nato
uporabijo
kot
razlog
za
vstop v
stanovanje,
avtomobil,
osebno
preiskavo.
Kakna
je praksa
slo-
venske
policije?
Glede na
poroila
slovenskih akti-
vistov
prav
takna. e
ve,
sodia
rada
dovoljujejo
takne
postopke
in
v
nadaljevanju
predpiejo
tudi
pripor, eprav
zanj
ni
ustrezne
podlage.
Pria
smo
zelo
nizkim
standardom,
ka j
je
e
dopustno
ravnanje
policije pri ugotavljanju
posesti konoplje, sa j
je
veliko teh
postopkov opravljeno proti volji
obravnavanega, z
vejo
stopnjo
prisile:
policisti
brez
kakrnihkoli
oprijemljivih
znakov ali informa-
cij
o
tem,
da ima
nekdo
konopljo,
zahtevajo,
da
izprazni epe,
in
tega
ne
stori,
pritiskajo nanj,
da na
koncu
podlee prisili.
To
je
seveda
tudi nezakonit
poseg v
lovekove
pravice:
pravico
do
zasebnosti,
spotovanja
osebne
integritete
in
dostojanstva.
K opisani
slabi
praksi
verjetno
pri-
speva
tudi
uredba,
ki
uvra
kono-
pljo v prvo
skupino
nevarnih
drog,
torej
v
skupino
s heroinom,
koka-
inom,
PCP,
meskalinom,
LSD. Tako
je
postavljena
pravna
podlaga
za
to,
da
v
sodni
praksi
lahko enako
strogo,
tevilno
pa
celo
bolj,
ka -
znujejo uporabnike
konoplje
kot
uporabnike
drugih, bolj
nevarnih
prepovedanih drog.
Svoje
prispe-
va e
preprianje,
da
je konoplja
vstopna
droga.
Mednarodne
analize strokovnih
podlag,
ki
so
omogoile,
da
je
bila
konoplja
sploh uvrena
med
naj-
bolj
nevarne
droge,
so
prav
tako
dvomljive.
Posledica
takne
ure-
ditve
je
obseen
pregon,
ki
bi
v
demokratini
ureditvi moral biti
sporen
sam
po
sebi.
V
praksi
pa pregon
ni
usmerjen
le na
veli-
k
preprodajalce
ali
proizvajalce,
temve
predvsem
na
uporabnike
Ob
230.000
rekreativnih
uporab-
nikih pri
nas
je
taken
pristop
se-
veda nerealen
in potencialno kri-
minalizira velik del
populacije.
Drutvo
prekmurske pobude
ONEJ
je
zapisalo,
da
si
pri
nas
nekate-
re
policijske
enote
celo
umetno
zviujejo uspenost
s
tem,
da
po -
licisti
in
kriminalisti kot kaznivo
dejanje
obravnavajo
tudi
prime-
re,
ki
bi
jih
morali
obravnavati
kot
prekrke.Naronik:NACIONALNIINTIT
UTZAJAVNOZ
DRAVJE
ObjavesonamenjeneinterniuporabivskladuzodlobamiZASPinsebrezsoglasjaimetnikaprav
icnesmejoprostorazmnoevatiindistribuirati!
Klipingd.o.o.
5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal
4/5
Slika
je
naravnost
grozljiva, sa j
ne -
kateri
policisti
celo sami
prizna-
vajo,
da ne
ravnajo
pravilno in
si
domnevno celo nezakonito
ume-
tno
zviujejo
uspenost.
Samo
na
podroju konoplje
imamo
pri-
blino
2000 kazenskih zadev na
leto.
Velik
de l
je
obsodilnih.
Na
podroju korupcije
imamo
70
ka -
zenskih
zadev
na leto
in
le
majhen
de l
obsodilnih.
Razmerje
kae na
prioritete
policije
in
sodstva.
To
je prevelika
cena
za neuinkovi-
to
preganjanje
rekreativnih
upo-
rabnikov
konoplje in
zadnja
leta
tudi boln ikov .
Domnevamo,
da
gre
morda
celo za zlorabo
polici-
je,
da
bi
prikazali
vejo
uspenost
-
seveda
na
kodo
ljudi,
pri
kate-
rih ugotovijo
le
manje
koliine
konoplje
ali
gojenje
manjega
tevila rastlin
za osebno
upora-
bo,
pa
jih preganjajo
za kazniva
dejanja,
ne samo
za
prekrke.
e
bolj
skrb
vzbujajoe
je,
da
takno
ravnanje ponekod podpira
in
mu
sledi dravno
toilstvo,
in
ka r
je
huje,
nekritino mu
sledi
celo
sodie.
Navedeno
pomeni,
da
je
kaznovalna
politika
pri
nas,
ki
jo
odloilno
oblikujejo
prav
sodi-
a,
zelo razlina
po posameznih
regijah,
ka r
je
nesprejemljivo in
samo
po
sebi kritev
ustavno
zagotovljene
pravice
do
enakega
obravnavanja.
Kako
nevarno,
sploh,
je
uiva-
nje
konoplje?
Zmerna
dolgotrajna
raba
konoplje
nima
znatnega vpliva
na
telesno
ali
psihino in
socialno
zdravje.
Razlikovati
je
treba med akutnimi
in
kroninimi
uinki ter uinki
na mlade
in
odrasle. Znanstveni
dokazi,
da
bi
akutna omama
s
ko -
nopljo
sproala
kronine
organ-
ske
psihoze,
niso znani. Moni, a
redki,
so
pojavi
strahu
in
panike
zaradi
intenziviranja
predhodnih
ustev.
Pojavljajo
se
izkljuno pri
neizkuenih
uporabnikih.
Takne
osebe se veinoma
umirijo
s
spod-
budnim
prigovarjanjem,
tako
da
zdravnika
oskrba
niti
ni
potreb-
na. Akutno
uinkovanje
konoplje
zmanjuje
agresivnost,
vendar se
znia
sposobnost
za
vonjo,
a ve-
liko
manj
kot
pri
alkoholu. Rabo
konoplje odsvetujemo ljudem
s
kardiovaskularnimi
obolenji in
udeleencem
v
prometu,
ka r
pa
ne
velja
samo
za
konopljo,
temve
za
vse
dovoljene
in nedovoljene
dro-
ge.
V
vsej zgodovini
rabe
konoplje
tudi niso znani smrtni
odmerki
konoplje.
Kar zadeva
dolgotrajne
uinke,
so
dokazane
kodljive posledice
za
pljuni
in
bronhialni sistem
pri
kadilcih,
ki
so
primerljive
s
posle-
dicami
kajenja
tobaka. Dim
zaga-
ne
konoplje je
zelo
podoben
dimu
tobaka,
ka r
e
posebej
velja
za kon-
centracijo ogljikovega
monoksida,
katrana
in
nitrozamina.
Oporeka
pa
se
delno
razirjeni
tezi,
po
ka -
teri
naj
bi dim
konoplje
vseboval
ve katrana
in drugih
rakotvornih
snovi
kakor
tobani
dim
in
bi bil
zato
bolj
kodljiv.
Kajenje
rastlin
-
kakrnekoli
vrste
-
je
tvegano
in
lahko
izzove
pokodbe
plju.
Sam
THC,
kot
najbolj
psihoativna
snov
v
konoplji,
ni
rakotvoren.
Nove tehnike
uporabe,
na
primer
izparevanje z uparjevalniki,
lahko
zmanjajo
tvorjenje
kodljivega
katrana ali nastanek
ogljikovega
monoksida
na minimum.
Z
oralno
uporabo konoplje
to
tveganje
zre-
duciramo
na
ni
odstotkov. Dru-
gih
posledic,
ki
jih
v
strokovnih
krogih
e vedno
navajajo
v pove-
zavi
z
dolgotrajnim in pretiranim
uivanjem konoplje,
kot so
hude
posledice
za imunski
sistem,
hor-
mone
in
mogane,
pa
raziskovalci
do
danes
niso
dokazali
oziroma
jih
ne
moremo
pripisati
rabi ko -
noplje.
Uporaba konoplje
dokaza-
no ne vodi
k
organskim
okvaram
moganov.
Ka j
pa
morebitne
psihine
posle-
dice
dolgotrajnega
uivanja?
K obujanju
mitov
o
kodljivosti
ko -
noplje
in
horor
scenarijev
nedvo-
mno lahko
tejemo
tudi
straenje
s
pojavom psihoz.
Vzrona
zveza
med rabo
konoplje in
pojavom
shizofrenijo je
neznatna
in tvega-
nje,
da
bi
zboleli za to
boleznijo,
v
veini
primerov zanemarljivo.
Dejstvo,
da
je
temu
tveganju izpo-
stavljena
le
peica
uporabnikov,
se a l
prepogosto
omenja
zgolj
kot
opazka,
in
e to
najvekrat
na kon-
cu
ve strani
dolgih
razlag
o obo-
levanju
za
shizofrenijo
zaradi
rabe
konoplje.
Dolgoletno raziskovanje
posledic
rabe
konoplje
za
splono
duev-
no
zdravje
ni
postreglo
z
jasnimi
dokazi,
da
je
povezana
s
poslaba-
njem duevnega
zdravja.
Veina
najstnikov
in
odraslih,
ki imajo
psihine
teave
ali
vedenjske
mo-
tnje
in teijo
k pogosti
rabi
kono-
plje, kaejo
znake
tako duevnih
kot
ustvenih
motenj
in odstopa-
nja
v
vedenju,
e
preden
jo
zane-
jo uporabljati. Pr i
drubeno inte-
griranih
mladostnikih
in
odraslih
pa obstaja
zelo
majhna
nevarnost,
da
se
razvije
problematina
upo-
raba.
Vendar
moramo odrasli
mladostnike
omejevati
in
usmer-
jati v
aktivnosti,
ki spodbujajo
celovit
razvoj
osebnosti.
Konoplja
naj
bo
namenjena
obdavenemu
zadovoljevanju
potreb
odraslih
oseb. Prednost
naj
ima
medicin-
ska
konoplja
na
recept.
Hkrati
naj
se
odpravijo
kazni
za
gojenje in
posedovanje konoplje
za osebno
uporabo,
z
davki od
konoplje pa
naj
se
okrepi
preventivna vloga
raziskovanja,
izobraevanja
zdra-
vstva
in promocije zdravja.
Naronik:NACIONALNIINTIT
UTZAJAVNOZ
DRAVJE
ObjavesonamenjeneinterniuporabivskladuzodlobamiZASPinsebrezsoglasjaimetnikaprav
icnesmejoprostorazmnoevatiindistribuirati!
Klipingd.o.o.
5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal
5/5
B-
-
-''''-'
M
c
Wm^^iM: .Mm^mm^^^^^^^^^^^^^^^^^M
\\\\\m__W--
S^^^^^^^BBb_--____m
\\\\\\___\___\\\\\\\\\_\\\\\\__\_--_---^
t
\^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B
TM^^^Sm^^^B/^^Bk
\ \ \WBBismBBBBE