-
Tiskovina. Poπtnina plaËana pri poπti1102 Ljubljana.
Zaposleni v Carinskem oddelku in Oddelku paketne distribucije v
podruænici Varaædinpogosto sodelujejo, zato so se med njimi spletle
prijateljske vezi.
Marec 2003, πtevilka 603StrategijeSpremembe na
podroËjukopenskega prometa.
18SodelujemoNovi Zakon o delovnih razmerjih.
04Evropska unija
Dr. Livij Jakomino Intereuropinihpripravah navstop v EU.
11KadriRezultati raziskave zadovoljstvazaposlenih.
-
02 Uvodnik
Slovenski πpediterji so v primerjavi z evropskimi veliko bolj
odvisni odkruha, ki jim ga reæejo carinske storitve, pojasnjuje dr.
Livij Jakominv intervjuju za Interglas. Kako tudi ne, saj imamo
glede na svojo veli-kost veliko mejno obmoËje, smo tranzitna
dræava, pa tudi v Evropskiuniji πe nismo, torej imamo πe vse meje.
Ni dvoma, da je prav πpedi-cijska dejavnost ali πirπe logistika eno
tistih podroËij, kjer bo sloven-sko gospodarstvo najbolj obËutilo
spremembe. Smo pripravljeni nanje?O tem je bilo v zadnjih tednih po
predstavitvi podatkov o priËakovanihvplivih na πpediterski sektor
posebej veliko vpraπanj. In kadar sovpraπanja zastavljena
neposredno in javno, se seveda sliπijo bolje. Toda s temi
pripravami v Intereuropi æivimo æe dolgo. Deset let jeminilo, odkar
smo zaËeli z aktivnostmi, s premikom od πpedicije klogistiki, z
uvajanjem novih znanj in storitev, s πirjenjem mreæe kon-cerna, z
reorganizacijo, s prevzemi druæb, ki dopolnjujejo naπe pos-lovanje.
Vse zato, da bi ublaæili prepih, ki ga prinaπajo
“dvignjenezapornice” na zahodni, severni in vzhodni meji. Pred
πestimi leti smos carinskim poslovanjem ustvarili skoraj 50
odstotkov vseh prihod-kov. Danes dosegamo okoli 60 odstotkov
prihodkov z logistiËnimiprodukti, carinske storitve pa postajajo
dopolnilne. V tem letu se bonjihov obseg πe zmanjπal, vendar bodo
na vseh mejah ≈æivele√ vse dodneva D. Kako bomo torej priËakali
Evropsko unijo in kako ona nas?
Govorimo ve~ jezikov in bolje obvladamo poselZ odprtim trgom in
moËno konkurenco, se sliπi izUnije. Intereuropa prihaja v nove
razmere finanËnostabilna, ob preteklih kapitalskih dobiËkih pa
jeustvarila rezervacije za priËakovane socialne uËin-ke. In
naredila bo vse, da bodo Ëim manjπi. Kaj je za nas kljuËnega
pomena? “Znanje”, sliπimood vsepovsod, “ki nam bo na novih tleh
priπlo naj-bolj prav.” Pa vendar se nam vËasih zdi, da je
tehseminarjev in πolanj æe kar preveË. V Intereuropinas je zajel
izobraæevalni val, dejavnosti pri prido-bivanju πirokega
logistiËnega znanja se vse boljπirijo. Izobraæevati se sploh ni veË
vpraπanje, saj jevsaka ponujena moænost tudi priloænost, za
zapos-lenega in podjetje, da sta bolje oboroæena zadanaπnjo in πe
bolj za jutriπnjo bitko. In kdaj bomovedeli, da smo se prebili na
drugo stran? Zmagalibomo, ko bomo Evropi lahko rekli: ≈VËeraj
smopriπli, toda govorimo veË jezikov in bolje obvlada-mo
posel.√
Uredniπtvo
Konferenca o poslovni logistiki in transportu Intereuropa je
bila glavni pokrovitelj konference o poslovni logistiki
intransportu, ki je potekala konec novembra v Novi Gorici.
Namenjena jebila vodilnim in vodstvenim delavcem v podjetjih ter
strokovnjakom zapodroËja logistike, transporta, distribucije in
skladiπËenja. Organiziraljo je Gospodarski vestnik Izobraæevanje.
Program je obsegal logistiËnein transportne teme, najnovejπe
trende, uspeπne prakse v slovenskihpodjetjih ter reπitve, ki jih
ponuja sodobna logistiËna tehnologija.
02 Iz poslovne mreæe Razpravljali smo o upravljanju
preskrbovalnih verig,vpeljevanju logistike in storitev ≈just in
time√ vprakso, o elektronskem poslovanju, sodobnih siste-mih
vodenja skladiπË, vplivu carinskih poenostavitevna hitrejπi pretok
blaga in o logistiËnih reπitvah priprevzemanju logistiËnih storitev
zunaj podjetja. Iznaπe druæbe so se konference udeleæili
RobertPavletiË, Uroπ Koæelj, Stojan GrgiË in Anton Turk.Stojan
GrgiË je sodeloval pri okrogli mizi o logistiki≈just in time√, Uroπ
Koæelj pa je zbranim predaval ologistiËnih reπitvah pri prevzemanju
logistiËnih sto-ritev izven podjetja. Na konferenco smo
povabilitudi nekatere pomembnejπe Intereuropine poslovnepartnerje,
za katere smo organizirali πe posebno pos-lovno sreËanje.
Obseg poslovanja v druæbi Intereuropa - East d.o.o. Moskva se je
v letu2002 poveËal, o Ëemer priËa veliko povpraπevanje po prevoznih
sredst-vih, logistiËnih in carinskih storitvah. Opravili smo 436
prevozov pokopnem in morju, kar je 60 odstotkov veË v primerjavi z
letom prej.Prevozne storitve predstavljajo v strukturi poslovanja
91 odstotkov,preostalih 9 odstotkov pa carinsko posredovanje. Klub
dobrim rezultatom nas pestijo πtevilne teæave, znaËilne za
poslo-vanje v Rusiji. Primanjkuje prevoznih sredstev, carinski
zakoni se pogo-sto spreminjajo, Ëemur se moramo hitro prilagajati,
previsok teËaj evravpliva na uvozne tokove v dræavo, naπe delo pa
ovirajo tudi cariniki, kiobËasno oteæujejo prehode meje in nam
poveËujejo prevozne stroπke. Sicer pa imamo v Ruski federaciji πe
veliko moænosti za πiritev dejav-nosti, saj je trg bolje zaloæen le
v veËjih mestih, v ostalih predelih paprimanjkuje veËjih koliËin
blaga. Lastno skladiπËe ali carinski terminalbi nam omogoËil boljπe
pogoje poslovanja.
Alan BubniË, direktor
Razmere v Rusiji se izbolj}ujejo
V Intereuropi - East so poleg direktorja Alana BubniËa
zaposleniπe (od leve proti desni) Marija Guπina, ki opravlja
carinskoposredovanje, komercialist Nenad Radevski, raËunovodja
IrinaTrofimËuk in komercialist Alessio Amoretti.
-
UËinke nove organiziranosti ocenjujejo zaposleni. Povpraπali
smojih, kaj menijo o novostih.Tanja ©inkovec, vodja sluæbe za
kopenski promet v Filiali Jesenice:≈Nova organiziranost je prinesla
bistvene spremembe, saj bo podroË-je kopenskega prometa po novem
profitni center, v katerem bomospremljali vsa πtiri pokritja - vse
do dobiËka. V Filiali Jesenice je vsluæbi za kopenski promet
zaposlenih 36 delavcev. Prav na kopenskipromet, poleg terminalskih
storitev, v prihodnje najveË raËunamo,saj bomo morali nadomestiti
oziroma omiliti posledice dohodkovne-ga izpada na podroËju
carinskih storitev. Zaposlene, predvsem iz mej-ne odprave, smo æe
zaËeli prerazporejati s podroËja carinskih storitevv kopenski
promet. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahkopriËakujemo izpad
dohodka tudi na tem podroËju, predvsem v zbir-nem prometu in tudi
terminalskih storitvah, saj blaga zaradi carin-skih postopkov ne bo
veË treba skladiπËiti. Da bi si zagotovili veËji
Strategije 03
Operativne enote poslovnega po-droËja kopenski promet so v
ma-tiËni druæbi po novem organizira-ne kot sluæbe (profitni centri)
vfilialah πpedicije, ki zdruæujejovse navedene produkte. Novi
organiziranosti smo prilago-dili letne naËrte. Spremembe, kise
letos obetajo na podroËju ko-penskega prometa, predstavljamov
nadaljevanju.
Novosti v zbirnem inekspresnem prometuNa podroËju zbirnega
prometabomo letos uskladili prodajo naravni profitnih centrov
filial inoddelkov oziroma sluæb, odvisnihdruæb ter na ravni matiËne
druæbein koncerna. Opredelili bomo lini-je in njihove nosilce.
Linije bomoizboljπali z uporabo sredstev inte-gralnega transporta
in ostalihpotrebnih elementov. PoveËalibomo πtevilo prevozov
kosovnihpoπiljk in skrajπali prevozni Ëas. Da bi izboljπali
organizacijo pre-vozov na podroËju ekspresnegaprometa, bomo produkt
uËinkovi-teje raËunalniπko podprli in si pri-zadevali zmanjπati
stroπke. Eks-presni promet bomo zaËeli razvi-
jati tudi v Bosni in Hercegoviniter v dræavni skupnosti Srbiji
in»rni gori.
V pripravi projekt zapodroËje polnih nakladov Za razvoj polnih
nakladov v cest-nem prometu bomo izdelali pro-jekt o tehnologiji
njihovega ob-vladovanja v mednarodnem cest-nem prometu. Z njim
æelimoopredeliti tehnologijo in organi-ziranost ter ju izpeljati do
stop-nje, ki bo omogoËila slovenskemudelu koncerna enoten nastop
na
trgu prodaje prevoznih storitev in nabave prevoz-nih
zmogljivosti. Izsledke bomo uporabili tudi vodvisnih druæbah. Z
uresniËitvijo projekta bomopoveËali træni deleæ, uËinkoviteje
obvladovali doba-vitelje, dosegli bomo veËjo prepoznavnost na
trguin bolje izkoristili vozila. Projekt bo obenem osno-va za
prezaposlitev doloËenega πtevila zaposlenih vfilialah πpedicije v
træenje navedenih produktov.Nekatere ukrepe bomo zaËeli izvajati
stopenjsko,saj bo celotna izvedba projekta trajala dalj
Ëasa.Uskladili bomo prodajo polnih nakladov v medna-rodnem cestnem
prometu med profitnimi centriπpedicijskih filial in Transportom
d.o.o. Dejavnostibomo podprli z uporabo informacijske
tehnologije.Poskrbeli bomo za usklajeno nabavo in prodajo vokviru
podroËja kopenski promet v koncernu.
Kombinirani transport v æelezniπkemprometu Da bi kupcem ponudili
boljπe reπitve na podroËjupolnih nakladov v æelezniπkem prometu,
bomoceloviteje obvladovali blagovne tokove. Poudarekbo tudi na
kombiniranem transportu, takπne bla-govne tokove bomo usmerjali na
prometna sred-stva, ki bodo za stranke ugodnejπa. Vlogo Intereurope
Transport, ki izvaja cestne pre-voze, bomo natanËneje opredelili.
Posebej se bomoposvetili uvajanju tehniËno-tehnoloπkih reπitev
priizvajanju prevoznih storitev, ki bodo pripomogle
kracionalnejπemu transportu.
Milan KureliË
Spremembe na podro~ju kopenskega prometaV Razvojnem naËrtu do
leta 2006 smo zastavili novo organiziranost koncerna Intereuropa.
Poslovanjesmo razdelili v pet poslovnih podroËij in spremenili
notranjo urejenost enot v Sloveniji. V filialahπpedicije smo
ustanovili sluæbe po posameznih poslovnih podroËjih. Novosti nam
bodo pomagale doseËizastavljene cilje in nam olajπale vstop v EU.
Kopenski promet poslej zdruæuje naslednje produkte:zbirni in
ekspresni promet, polne naklade v cestnem in æelezniπkem prometu
ter izvajanje cestnegatransporta.
Kak}ni so odzivi na vpeljane spremembetræni deleæ, je treba
poveËati prodajne aktivnosti,zato smo v filiali zaËeli
vzpostavljati prodajneekipe. V prihodnje bomo posvetili πe veË
pozorno-sti tej træni funkciji, ki je kljuËna naloga
celotnegavodstva filiale. Rezultat krepitve prodajnih dejav-nosti
je organizacija æelezniπkega prevoza zamrzo-valnih skrinj tovarne
iz ©kofje Loke v Niπ. Pri temposlu organiziramo kamionski prevoz iz
tovarne naæelezniπko postajo, naloæimo izdelke v vagone
inorganiziramo æelezniπki prevoz. Z izvedbo uvoznihformalnosti pa
pri tem sodeluje tudi naπa druæbaInterjug-AS. Nalog in izzivov je
precej, saj je prednami negotovo obdobje, v katerega moramo
stopi-ti dobro pripravljeni, z jasno vizijo in s cilji, ki
jihæelimo doseËi.√
Milan KureliË
-
04 Strategije
Prof. dr. Livij Jakomin je doktor prometnih znanosti in æe drugi
man-dat predsednik nadzornega sveta Intereurope d.d. Je habilitiran
pro-fesor za transportne sisteme in logistiko v transportu, predava
nauniverzitetnem programu in podiplomskem πtudiju na Fakulteti
zapomorstvo in promet v Portoroæu in na Pomorski fakulteti na Reki.
JeËlan uglednih znanstvenih ustanov in strokovnih zdruæenj,
opravljalpa je tudi πtevilne pomembne funkcije v gospodarstvu,
πolstvu inpolitiki. Interglas: Dr. Jakomin, Slovenija je tranzitna
dræava in ima glede
Bojan PogaËnik, strokovni so-delavec v sluæbi kopenski pro-met v
Filiali Ljubljana
≈Pomembna novost v novi orga-nizaciji je, da je podroËje
kopen-skega prometa prevzelo del sode-lavcev iz sluæbe za carinsko
po-sredovanje. To pomeni, da izvoz-ne zbirne poπiljke ocarinimo
sami(na podroËju kopenskega prome-ta). Prevzeli smo tudi celotno
or-ganizacijo poslov nekaterih pod-jetij. Sluæba kopenski promet
jesestavljena iz oddelkov: zbirnikvzhod, zbirnik zahod,
organizaci-ja prevozov vzhod, organizacijaprevozov zahod, ekspresni
pro-met, obraËun in prodaja. Razve-seljivo je, da tudi druga
najpo-membnejπa novost reorganizacijeæe kaæe prve rezultate.
Ustanovi-tev oddelka prodaje s petimi za-poslenimi je ena izmed
moænosti,kako lahko preusmerimo kadre spodroËja carinskega
zastopanja.S sodelavci sluæbe kopenski pro-met si æelimo, da rek
≈skupaj bo-mo zmogli√ ne bo samo obrablje-
na fraza, ampak bomo o njemzaËeli intenzivno razmiπljati tudiv
naπem podjetju.√
Branko Butala, vodja oddelkakopenski promet v PC sluæba
zakopenski promet v Filiali Novomesto
≈Prezgodaj je πe govoriti o tem,kako uËinkujejo vpeljane
spre-membe na kupce. Zaenkrat se miπe ne zdi, da je naπe delo
sedajlaæje ali da bi storitve laæje pro-dajali. Nova organiziranost
pro-daje je enaka tisti pred πestimileti, zato bi priporoËal
temelji-tejπo analizo stanja v minulemπestletnem obdobju. V
prihodno-sti predlagam veËji poudarek zau-panju v lastno podjetje
in zapos-lene, spodbujanju ter vpeljevanjuskupinskega dela.
Vzpostaviti bibilo treba sodelovanje med filia-lami na podroËju
zbirnega prome-ta in linijskih dokladov. Zbirnikbo lahko po
slovenskem vstopu vEvropsko unijo tudi linijski. Tonam æe uspeva
pri organizaciji
izvoza za nemπkega kupca, pri Ëemer sodelujejofiliale Novo
mesto, Ljubljana in Kranj. Uspeπnoprodajo bomo zagotovili z
izoblikovanimi naËeli -ponuditi nekaj novega, boljπega, bolj
konku-renËnega. K temu bodo prispevali tudi uspeπni pro-dajalci,
vodje, zaposleni in predvsem produkti znajboljπimi storitvami na
trgu.√
Jurij PrebiliË, vodja oddelka zbirni prometEvropa vzhod v
Filiali Ljubljana
≈Sp remembaorganiziranostije nujna zaËet-na stopnja vpripravah
filia-le na pot v Ev-ropo. V prvemkoraku smoprenesli dolo-Ëen del
poslovsluæbe za carin-sko posredova-nje v sluæbi zakopenski pro-met
in termi-nalske storitve,
prerazporedili smo tudi nekaj sodelavcev. Spre-membe so
povzroËile nekaj negodovanja in pomisle-kov pri zaposlenih in
kupcih, kar je bilo priËakovati.Filiala je bila veË let
organizirana tako, da je carin-sko posredovanje nudilo osnovni
produkt, vsi osta-li produkti pa le pomoæne storitve. Sedaj so
posta-li osnovni logistiËni produkti filiale. V letoπnjemposlovnem
letu bomo postopoma prenesli πe ostaleposle, ki so povezani z
logistiËnimi storitvami, inprerazporedili ustrezno πtevilo
sodelavcev iz sluæbeza carinsko posredovanje. Menim, da je tak
naËinpriprave filiale na vstop v Evropsko unijo v sedanjihrazmerah
primeren kljub pomislekom, da so takπnereorganizacije prehitre in
nepremiπljene, sajomogoËa postopen in sprejemljiv prehod na
æelenoorganiziranost tudi zaposlenim.√
na svojo povrπino kar veliko mejnega ozemlja.Koliko πpediterskih
podjetij je v Sloveniji inkakπna je njihova struktura? V katerih
regijah jenajveË πpediterjev?Slovenija je majhna dræava, ima pa
1334 kilometrovdræavne meje. Meje z Avstrijo, Madæarsko in Hr-vaπko
so pribliæno enako prepustne, Ëe upoπtevamonjihovo dolæino in
πtevilo mednarodnih in meddr-æavnih mejnih prehodov. Pribliæno
vsakih 20 kilo-
Vstop v EU zahteva ve~ znanjaGospodarska zbornica Slovenije je
sredi januarja predstavila raziskavo o posledicah vstopa Slovenije
vEvropsko unijo na πpedicijsko dejavnost. Raziskava, ki kaæe, da
bodo posledice obËutne, je doæivela pre-cejπen odmev. Kot so
poudarili v sekciji πpediterjev in skladiπËnikov pri GZS, sprememb
ne bo mogoËe vceloti postopno uvajati, saj bo carinsko posredovanje
na novih mejah z dræavami Evropske unije potreb-no do zadnjega dne.
O poloæaju slovenskih πpedicij ob prehodu in o pripravah na leto
2004 smo se pogo-varjali z dr. Livijem Jakominom, direktorjem
portoroπkega Prinz Inπtituta, ki je raziskavo pripravil.
-
metrov imamo mednarodni alimeddræavni mejni prehod, nameji z
Italijo pa vsakih 17 kilo-metrov. Mejnih πpediterjev je bilov
decembru 2000, ko smo pri-pravljali πtudijo, 693. V Slovenijise s
πpedicijsko dejavnostjoukvarja 363 poslovnih subjektov,od teh 307 s
posli mednarodneπpedicije, s posli notranje πpedi-cije pa 56. Za
slovenske πpediter-je je znaËilno πe to, da so organi-zirani v
manjπe poslovne subjek-te s povpreËno desetimi delavci.NajveË
πpediterjev je v Kopru,sledijo Ljubljana, Maribor, Kranj,Seæana,
Nova Gorica, Ptuj, Celje,Jesenice in Ilirska Bistrica.
Interglas: Slovenski πpediterji,organizatorji prevoza, veËino-ma
opravljajo tudi carinskoposredovanje. V kolikπni meriso od njega
odvisni, kolikπendeleæ prihodkov jim prinaπa? Slovenski πpediterji
se æal preteæ-no ukvarjajo s carinskim posredo-vanjem. PovpreËje
izdanih ECL-jev v zadnjih treh letih je2.769.141. To pa prinaπa
pribliæ-no 54 milijonov evrov.
Interglas: Ste v raziskavah, kijih je opravil Prinz
inπtitut,ugotavljali tudi obseg in struk-turo zaposlenih v
πpedicijskidejavnosti?Po naπih ugotovitvah ima najveËali 56
odstotkov zaposlenih vπpediciji Ëetrto stopnjo izobraz-be, sledijo
peta z 29, πesta z de-vetimi in sedma stopnja s πestimiodstotki
zaposlenih. V svetu se jeposebno v zadnjih letih strukturamoËno
spremenila, vse veË jeljudi z visoko izobrazbo. Pri naspa je πe
vedno prisotno miπljenje,da zadostuje srednja πolska izo-brazba. To
je seveda narobe, sajje treba v delo vnaπati novaznanja, predvsem s
podroËja logi-stike, kar pa zahteva viπjo izo-brazbo. Podatki o
delovni dobiobmejnih πpediterjev kaæejo, daima najveË zaposlenih od
10 do20 let delovne dobe. To dejstvomoramo upoπtevati pred vstopomv
Evropsko unijo, saj ima ta popu-lacija πe veliko let do
upokojitvein se teæje prilagaja novim razme-ram, prekvalifikacijam
in drugimpoklicem.
Interglas: Predstavili ste πtudi-jo o vplivih vstopa v EU
naobmejne sluæbe s poudarkomna πpediciji. Æe v njenem uvod-nem
delu, pripravljenem v letu2001, ste poudarili, da se mo-rajo
slovenska πpediterska pod-
jetja zelo hitro preoblikovati vsodobna evropska
logistiËnapodjetja. V Ëem je razlika medobema naËinoma
organiziranjadejavnosti? Kaj so in kaj naj bipostali slovenski
πpediterji?V svetu se zaradi globalizacijegospodarstva in
obvladovanja lo-gistiËnih verig dogajajo ogromnipremiki. Nastajajo
veliki logi-stiËni koncerni. Pred nekaj leti sine bi upali niti
sanjati, kaj πeleverjeti v to, kar se danes dogajaz DHL-om,
Danzasom, Euroexpre-ssom ali z DB-jem, Stinessom,Schenkerjem…
©iritev Evropskeunije proti vzhodu odstranjujetudi meje z naπo
dræavo. S tempostajajo obmejne sluæbe znotrajdræav Evropske unije
nepotrebne.Tako bo odpadel tudi velik deldejavnosti, ki jo sedaj
opravljajoobmejni πpediterji. »e te svojedejavnosti ne bodo
pravoËasnousmerili na druge produkte, bodoob vstopu v Evropsko
unijo mora-li z njo prenehati. To pomeni, danekaterih preprosto ne
bo veË,drugi pa bodo morali svojo dejav-nost razπiriti na nova
podroËja,predvsem na logistiko.
Interglas: Pred letom dni steugotavljali, da je v Slovenijinizka
stopnja internacionaliza-cije v logistiËni ponudbi in dase
globalizacijski procesi πe ni-so zaËeli. Kakπen je poloæajdanes in
kako se bo po vaπemmnenju razvijal?V tem letu se razmere niso
bist-veno spremenile. ©e vedno seprepoËasi vkljuËujemo v
evropskeintegracije, k nam pa vse hitreje
Strategije 05
prodirajo veliki πpediterji. Schen-ker je prek Intertransa
poveËalsvoj vpliv v Sloveniji, Danzas pri-haja neposredno prek
DHL-a…Vse to kaæe, da bodo tudi velikiπpediterji teæje delali in
teæjeohranjali sedanji deleæ oziromaobseg dela tudi na domaËih
tleh.
Interglas: Kako bo vstop v EUvplival na poloæaj
slovenskihπpediterjev? Kakπne bodo pos-ledice za panogo in
podjetja? Tisti, ki se veËinoma ukvarjajo scarinskim posredovanjem,
bodoizgubili preteæni del svojega delaali celo ostali brez njega.
VSloveniji naj bi brez dela ostalo1653 zaposlenih, kot
kaæejorezultati raziskave iz leta 2001.To je πtevilka, ob kateri se
jetreba resno zamisliti.
Interglas: Katera so osrednjagibanja na trgu logistiËnih
sto-ritev v EU?
Æe prej sem omenil, da nastajajo ogromni koncerni,ki znotraj
svoje dejavnosti zdruæujejo πpediterje,transportne organizacije in
druge logistiËne opera-terje. Podobne trende zasledimo pri
prevoznikih,ladjarjih, v pristaniπËih in terminalih. Gre za
novofilozofijo, ki bo bistveno vplivala tudi na razmerepri nas.
Interglas: Kako bi se slovenski πpediterji povaπem menju najbolj
uËinkovito pripravili navstop v EU? Mislim, da je æe precej pozno
za korenite spremem-be. Na ta problem opozarjam æe veË let. Æe
predπestimi leti sem v Intereuropi d.d., na seji nadzor-nega sveta,
govoril o teh vpraπanjih. Uprava mi jeprisluhnila. Organizirali smo
razliËne oblike notra-njega izobraæevanja in æe tretjo πolo
poslovne logi-stike. Podobno πolo smo letos odprli tudi naHrvaπkem.
Kolikor mi je znano, v Sloveniji drugihresnih aktivnosti za
spremembo ali ublaæitev nasta-lih razmer ni. Res je Gospodarska
zbornica Slo-venije naroËila omenjeno πtudijo. Tudi ob
predsta-vitvi so se vsi strinjali, da je nujno ukrepati in damorata
svoj del odgovornosti za nastale posledicesprejeti dræava kot tudi
πpediterji sami. Osebnomislim, da je ostalo malo Ëasa za ublaæitev
posle-dic, zato bo vstop v Evropsko unijo hudo prizadelnekatere
πpediterje.
Interglas: Kako ocenjujete Intereuropine pripra-ve na vstop v
Evropsko unijo?Tudi Intereuropa bo tako kot ostale
πpedicijeobËutila posledice vstopa v Evropsko unijo, saj jedel
njenega poslovanja tudi carinsko posredovanje.Ker je v skladu s
svojo razvojno strategijo razπiriladejavnost na Balkan in v
nekatere druge evropskedræave ter zaËela træiti πtevilne logistiËne
produkte,bodo negativne posledice vsekakor manjπe. Vem,da se
pospeπeno pripravljajo tudi notranji ukrepi zaomilitev posledic.
Zavedati pa se moramo, da sevsega ne bo dalo reπiti, zato bomo tudi
vIntereuropi obËutili vstop v Evropsko unijo.
V.K.
dr. Livij Jakomin
-
06 Strategije
Dejavnosti, povezane s pribliæevanjem EU, v letu 2002
V koncernu Intereuropa so tudi v preteklem letu potekale
πtevilne pripravljalne dejavnosti za vstop na evrop-ski trg. Na
kadrovskem podroËju smo zaradi zmanjπevanja obsega dela na podroËju
carinskih storitev organi-zirali izobraæevanja za del zaposlenih,
ki jih bomo prerazporedili na druga delovna mesta, 45 delavcem
pasmo omogoËili predËasno upokojitev. Svojo konkurenËnost smo
izboljπevali z izgradnjo novih zmogljivosti ins prenavljanjem
obstojeËih. Poslovno mreæo smo razπirili na »eπko in utrjevali
poloæaj na trgih, kjer smo æeprisotni. Storitve smo prilagajali
zahtevam kupcev in razmeram na mednarodnih trgih.
06 Zgodba z naslovnice
Skupaj smo bolj}i Carinski oddelek in Oddelek paketne
dis-tribucije v podruænici Varaædin sta tesnopovezana, zato ju tudi
predstavljamo vrubriki najuspeπnejπih Intereuropinihtimov. Delo v
obeh oddelkih je pestro inzahtevno, a zaposleni ga z
veseljemopravljajo.
Intereuropa je zaËela poslovati na varaædinskemobmoËju leta 1986
in sicer s posredovanjem carin-skih storitev. Direktor varaædinske
podruæniceDuπko Jauk poudarja, da so se zaposleni æe takratponaπali
s tem, da so dobro seznanjeni s predpisiin imajo ustrezno znanje. V
nasprotju z ostalimiπpediterji smo sami brali predpise in se
nismozanaπali na odgovore dræavnih uradnikov. Pojas-njevali smo
uporabo carinskih predpisov v praksi insmo zato lahko takoj
odgovarjali na vpraπanja inzahteve strank. Intereuropa je imela v
Varaædinuprav zaradi takπnega odnosa do kupcev in delavedno veË
komitentov, danes pa smo æe postalivodilni logistiËni ponudnik v
regiji. Poslovanje smoz leti razπirili na ponudbo celovitih
logistiËnih sto-ritev.
Informacijska podpora je prinesla prednost pred konkurencoVodja
Carinskega oddelka Dubravko PtiËek izpo-stavlja, da oddelek z
osmimi zaposlenimi ponujastoritve veË kot sto poslovnim partnerjem
iz vseHrvaπke. Delavci na tem oddelku smo med prvimi vdræavi
vpeljali raËunalniπki program za carinskoposredovanje, pri izdelavi
katerega smo tudi samisodelovali. Tako smo pridobili pomembno
prednostpred konkurenti. Bili smo tudi prvi, ki smo sCarinsko
izpostavo Varaædin vpeljali izmenjavocarinskih deklaracij in
podatkov prek interneta.Dubravko PtiËek je zaposlen v Intereuropi
od 1991.ZaËel je z najenostavnejπimi deli, danes pa kotvodja
Carinskega oddelka zatrjuje, da je njegov pri-
mer najboljπi dokaz za to, da vIntereuropi posebej cenimo deloin
æelje po pridobivanju novihznanj. Tega se zaposleni, veËi-noma
mladi, ki smo si po starostiblizu, dobro zavedamo. Pogostoostajamo
na delovnem mestu πepo rednem delovnem Ëasu, vËasihpripravljamo
carinske dokumentetudi ponoËi, da bi izpolnili nujnanaroËila in
bili Ëim bolj uËinkovi-ti. V oddelku so poleg vodjeDubravka PtiËeka
zaposleni tudisamostojni carinski deklarantiDubravko Car, Boris
Raguz,
Anita ©merek in Jadranka ©antek, carinska deklaranta Nenad
Tuanin Danijel Æohar ter referenta v odpremi Siniπa RadujkoviÊ in
AnaÆganec. Delujemo kot tim, saj zahtevnega dela drugaËe ne
moremodobro opraviti, druæimo pa se tudi v prostem Ëasu.
Pri tem delu ni nikoli dolgËasDubravko Car je v Intereuropi æe
deset let. Pri delu ga najbolj pri-vlaËita raznolikost in
razgibanost. Na njegovem delovnem mestu ninikoli dolgËas. Tudi
Dubravko izpostavlja dobre medosebne odnose vskupini, ki so posebej
pomembni za uspeπno izvedbo nalog. ≈Poskuπamo se dopolnjevati, zato
da bi se izognili nepotrebnim
V Carinskem oddelku namenjamo veliko pozornosti vpeljevanju
novih informacijskihtehnologij.
Dubravko PtiËek
-
bucija se je zaËela v zaËasnem skladiπËu v zabojni-ku, z enim
tovornjakom in enim voznikom. Danes jeoddelek v modernem skladiπËu,
ki meri 1400 kva-dratnih metrov in ima sedem dostavnih vozil.
Pobesedah Glavaπeve poslujejo z razliËnimi vrstamiblaga, okoli sto
stalnih poslovnih partnerjev pa ve,da bo njihova poπiljka
pravoËasno prispela nadogovorjeno mesto. ≈Dostava od vrat do vrat
jebila novost na naπem obmoËju, ko smo z njo zaËeli.Danes odpremimo
iz Varaædina veË tisoË paketovmeseËno, nekoliko manjπe koliËine pa
posredujemosvojim partnerjem,√ poudarja Iva Glavaπ in dodaja,da je
njihovo delo perspektivno. Vse veË njihovihstrank namreË spoznava,
da so se pravilno odloËile,ko so paketno distribucijo prepustile
Intereuropi,in tako veliko prihranile pri poslovanju.
Stranke, ki pridejo, ostanejoZa Glavaπevo jenajbolj po-membno,
dastranke, ki zau-pajo Intereuro-pi opravljanjepaketne
distri-bucije, ostane-jo stalne naroË-nice, kar je do-kaz za
visokokakovost stori-tev. ≈V Inter-europo sem pri-πla iz
turistiËne
agencije. V πali vËasih reËem, da sem se nekoËukvarjala z
ljudmi, danes pa s paketi. V obeh pri-merih je pomembna dobra
komunikacija. Svojegadela na bi mogli opravljati tako kakovostno,
hitroin natanËno brez ustrezne komunikacije in brezzaupanja
strank,√ pravi Glavaπeva in dodaja, da pri-peljejo vse pakete, ki
jih prevzamejo do 17. ure, æenaslednjega dne. Za to je zasluæen
Oddelek paket-ne distribucije, v katerem so poleg vodje
referataIPD-ja in transporta Ive Glavaπ πe samostojna refe-renta
odpremnika Æeljko Hrgar in Karmen PleËko,
referentki od-premnici MajaRoak in MartaCepanec ter vo-zniki
MartinJeæovita, MilanLevaniÊ, Niko-la Toplek, Kru-noslav
Jurgec,Ivica Liber,Mario DoboviË-nik in DavorFriπËiÊ.Æeljko Hrgar
jezaËel pred πe-
zastojem, in prav to je skrivnostnaπega uspeha,√ je
prepriËanaJadranka ©antek, ki je priπla vIntereuropo leta 1991.
Spominja
se, da so takrat vse delali roËno,s pisalnimi stroji. Danes si
carin-skega posredovanja ni mogoËepredstavljati brez
raËunalnikov.Carinski postopek, v nasprotju spriËakovanji, ni
poenostavljen,
zato se moramo zaposleni πevedno nenehno izobraæevati.Zavedamo
se, da bo obseg naπegadela manjπi po vstopu Hrvaπke vEvropsko
unijo, zato si æe sedajprizadevamo pridobivati novalogistiËna
znanja. Naπe delo bonamreË takrat dobilo nove raz-seænosti.
Zaposleni na Oddelkucarinskega posredovanja ponuja-mo strankam z
operativno proda-jo æe sedaj tudi ostale logistiËnestoritve.
≈VËasih smo zares izpo-stavljeni moËnim pritiskom, ko seznajdemo v
primeæu med roki inzahtevami strank. Carinsko posre-dovanje je prav
zaradi svoje raz-gibanosti privlaËno za mlade,√pojasnjuje
©antekova.
Prvi v paketni distribuciji V Oddelku paketne
distribucijeIntereuropine varaædinske po-druænice je 12 zaposlenih,
nazaËetku njegovega delovanja pasta bila le dva. Vodja
referatapaketne distribucije in transportaIva Glavaπ se spominja
zaËetkovdejavnosti v letu 1995, ko so sevojni spopadi znova
razplamteli.Prve poπiljke so dostavili v Za-greb prav v Ëasu
raketnega napa-da na mesto. Teæave pa niso bilepovezane le z vojno.
Glavaπeva,ki je zaËela delati v Intereuropi1992. leta, pravi, da so
moraliposlovnim partnerjem najprejpredstaviti novo storitev
kurirskesluæbe in njene prednosti predtakratnim poπiljanjem poπiljk
popoπti ali æeleznici. Paketna distri-
Zgodba z naslovnice 07
Dubravko Car
Jadranka ©antek
Æeljko HrgarZaËetki paketne distribucije segajo v Ëas vojne.
Iva Glavaπ
-
Rast prihodkov od prodaje smo dosegli: • s poveËanjem trænega
deleæa in pridobivanjem novih strank, • z uveljavljanjem
logistiËnega outsourcinga v veËjih podjetjih,• z veËjo
produktivnostjo in • s prevzemi in konsolidacijo novih druæb.
Interno poroËanje na podroËju prodaje v koncernu
Intereuropatemelji na spremljanju pokritja 1, ki je razlika med
Ëistimi prihodkiod prodaje in zaloæenimi (direktnimi) stroπki.
Pokritje 1 predstavlja50 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje.
Poslovanje koncerna prikazujemo z realno stopnjo rasti. V
prikazvkljuËujemo vse koncernske druæbe v letu 2002, planu in letu
2001. Plan pokritja 1 smo v letu 2002 realno presegli za 2 odstotka
in dose-gli 4-odstotno realno rast glede na leto 2001.
1. PodroËji kopenskega in zraËnega prometa stadosegli najviπjo
rast glede na plan in leto 2001.Terminalske storitve prav tako
naraπËajo, med-tem ko je zaostajanje carinskih storitev za
rezul-tati leta 2001 v skladu s priËakovanji.
2. Poslovni podroËji pomorskega prometa ter cest-nega in
æelezniπkega prometa v letu 2002 nistaizpolnili naËrtov, kljub temu
sta realno doseglipozitivne stopnje rasti glede na leto 2001. •
Padec teËaja USD je vplival na poslovanje
pomorskega prometa. Rezultati so le zaodstotek slabπi v
primerjavi z letom 2001, karocenjujemo kot pozitivno.
stimi leti kot voznik, danes jesamostojni referent. Svoje
deloopisuje kot zelo specifiËno,vËasih tudi stresno, za uspeh
pazahteva celega Ëloveka. Zaraditakπne zavzetosti dosega celotentim
odliËne rezultate. To poudarjatudi voznik Krunoslav Jurgec, kije
prepriËan, da so za uspeh pridelu pomembni tudi urejenizgled,
snaæen avtomobil, pro-metna kultura in obnaπanje vprometu, πe
posebej pa kakovo-
08 Zgodba z naslovnice
08 Poslovanje koncerna
Leto 2002 ponovno uspe}no
MeseËna vrednost pokritja 1 na zaposlenega v posameznih druæbah
v evrih
Krunoslav Jurgec
sten odnos do strank. Vse dostave namreË napove-jo po telefonu,
zato lahko stranke same doloËijo,kdaj naj jim paket pripeljejo.
Tako partnerji kotvozniki so zadovoljni s takπno organizacijo
dosta-ve. Vozniki ne pozabijo omeniti, da so jim kolegi
izCarinskega oddelka pomagali æe na zaËetku razvojanjihove
dejavnosti. S takπnim sodelovanjem lahkodoseæemo najboljπe
dopolnjevanje. Oba tima se z veseljem spominjata tudi nastopa
naπportnih igrah zaposlenih, kjer so prav tako poka-zali, da so
dobra ekipa.
I. ».
Koncern Intereuropa je v letu 2002 dosegel 42,5 milijarde
tolarjev (188 milijonov evrov) Ëistih pri-hodkov od prodaje. Rast
je v primerjavi z letom prej 17-odstotna.
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
IAKP KP VA UPS BR JE ZG OS MB LJ CE NM
STTC
MB
SAJA
MZG TR NG SE
EAST ST RI
SPEK
A SK
RTC
SA
IJ-A
SBG
enotekoncern
-
Poslovanje koncerna 09
09 Delnica
• Na podroËju cestnega in æelezniπkega prometa smo zabeleæili
4-odstotno rast. Izvajanje cestnega in æelezniπkega pro-meta je
izboljπalo rezultat za odstotek, polni nakladi pa za 15
odstotkov.
Zaupanje v Intereuropo tudi na borzi
• Enotni teËaj Intereuropine delnice se je v letu 2002 poveËal
za 35 odstotkov.• Dividenda v viπini 200 tolarjev na delnico je med
najviπjimi dividendnimi donosi
na Ljubljanski borzi. • Træna vrednost podjetja se je poveËala
za skoraj 50 odstotkov.• ©tevilo delniËarjev se je poveËalo za
543.
v tisoË EUR
POKRITJE 1 PO POSLOVNIH leto plan leto ind ind odmik
odmikPODRO»JIH 2002
str.2002
str.2001 02/plan 02/01 02-plan 02-01
KONCERN INTEREUROPA 86.059 100 % 84.255 100 % 83.139 102 104
1.805 2.926
1 kopenski promet 12.777 15 % 12.088 14 % 11.302 106 113 689
1.474
2 carinske storitve 26.310 31 % 25.509 30 % 26.738 103 9 8801
-428
3 terminalske storitve 16.013 19 % 15.794 19 % 15.576 101 103
219 437
4 pomorski promet 6.938 8 % 7.145 8 % 6.976 97 99 -207 -38
5 zraËni promet 4.366 5 % 3.896 5 % 4.043 112 108 470 324
6 cest. in æel. promet 14.567 17 % 15.544 18 % 13.974 94 104
-977 592
7 druge storitve 5.089 6 % 4.279 5 % 4.530 119 112 810 559
Prikaz vrednosti pokritja 1 po poslovnih podroËjih
Leto 2002 je bilo za Intereuropine delniËarje uspeπno. PoveËanje
πtevila delniËarjev kaæe na zaupanjevlagateljev v naπo delnico.
Na gibanje teËaja delnice IEKG somed letom, poleg izplaËila
divi-dend, najbolj vplivali prevzemidruæb. Intereuropa je bila
nepo-sredno povezana s prevzemomBanke Koper. Prevzem Leka pa
jeposredno vplival na rast teËajevprek vnoviËnega investiranja
kup-nine na slovenskem kapitalskemtrgu. Nizek promet in
pomanjka-nje povpraπevanja na Ljubljanskiborzi sta pred iztekom
leta 2002prispevala k padcu veËine delnic,novo leto pa se je zaËelo
vpriËakovanju objav poslovnihrezultatov v preteklem letu.Do
bistvenih sprememb v last-niπki strukturi lani ni priπlo.PoveËanje
πtevila delniËarjev za14 odstotkov na 4.536 kaæe nazaupanje
vlagateljev v naπo del-nico. Dobrπen del novih delni-Ëarjev
predstavljajo fiziËne ose-be, ki jih je skoraj 500 veË.
Matej OkretiË
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
4.500
5.000
5.500
6.000
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
(v SIT) Enotni teËaj SBI20
Blaæ Pangerc
-
Vodenje skladiπË je zaradi prevo-za blaga od vrat do vrat vse
boljzahtevno. SkladiπËe mora bitizato standardizirano in mora
iz-polnjevati vse zahteve sodelu-joËih v procesu, od prevzema
dodostave izdelka. Informacijskapodpora za nadzor skladiπËa po-maga
nadomestiti nekatere fizi-kalne lastnosti skladiπË. Informa-cijski
sistem se lahko hitro prila-godi razmeram in trenutnim po-trebam
ter spremeni skladiπËneparametre.
Nadzorni sistem lahko uporabimo v razliËnih skladiπËih Nadzorni
sistem ureja vodenjerazliËnih skladiπË, v katerih hra-nimo
raznovrstno blago in oprav-ljamo πtevilne storitve. V
takoimenovanih ≈box√ skladiπËihshranjujemo izdelke, po
katerihpotroπniki pogosto povpraπujejo.Sprejema oziroma oddaje
takπne-ga blaga ni treba popolnomanadzorovati. Med te izdelke
sodi-jo: brezalkoholne pijaËe, pivo,bela tehnika, avdio in
videoizdelki, pnevmatike na paletah in
drugi podobni proizvodi. Pred-nost takπnega skladiπËa je, da
jeprostor dobro izkoriπËen, v njemje mogoËe uporabljati
posebneviliËarje, sledenje izdelkov pa jeenostavno. S pomoËjo
program-ske opreme lahko prostor kar naj-bolje izkoristimo,
zagotovimonadzor blaga in doseæemo skla-diπËenje po FIFO
metodi.
10 Informatika
Stojan GrgiË, produktni vodja zaskladiπËenje in distribucijo
WMS sistem zagotavlja moderen nadzor nadupravljanjem
skladi}~
Warehouse management system (WMS) je informacijski sistem, ki
lajπa vodenje skladiπËa, saj pomagaobvladovati mnoæico podatkov in
zagotavlja sledljivost blaga. Uporabljamo ga za
opravljanjezahtevnejπih del, kot so komisioniranje blaga, sprejem
bolj obËutljivih izdelkov, sestavljanje, etiketi-ranje in ostale
dejavnosti po naroËnikovi æelji.
»rtna koda vsebuje vse podatke o izdelkuPalete obiËajno
shranjujemo v regalnih skladiπËihna natanko doloËenem mestu. Sistem
za nadzorskladiπË zabeleæi, na katerem mestu smo paletoshranili. »e
je oznaËena s Ërtno kodo, lahko vseostale podatke pripnemo k njej
in tako razpolaga-mo z dodatnimi informacijami. Svetovni
blagovnitokovi zahtevajo, da uporabljamo standardne ozna-ke paketa
ali palete s Ërtno kodo. Paket oznaËimoob izdelavi izdelka.
Standardna Ërtna koda takoponuja vsem uporabnikom na logistiËni
poti odproizvajalca do kupca vse potrebne podatke. WMS sistem
omogoËa, da v regalnem skladiπËu hra-nimo palete razliËnih
lastnikov. Tako dobro izkori-stimo prostor in imamo popoln pregled
blaga.Uporabniki lahko najamejo paletna mesta inplaËujejo za tista,
ki so jih zasedli.
Popoln nadzor tudi v pretoËnih skladiπËihPretoËna skladiπËa so
namenjena predvsem prekla-danju blaga med transportnimi sredstvi.
Pri tem jezelo pomembno, da ne prihaja do napak. Program-ska oprema
zagotavlja, da operacijam v skladiπËusledimo in imamo pregled nad
delavci, ki so deloopravljali. Tako nam je vedno na voljo
podatek,kdaj, kje in kdo je opravil doloËen del
logistiËnestoritve.
Stojan GrgiË
10 Kadri
Zaklju~ena tretja ]ola poslovne logistike V tretji ©oli poslovne
logistike so se izobraæevali sodelavci iz πpedicijskih filial in jo
veËinoma zelodobro ocenili. Menili so, da jim bo pridobljeno znanje
pomagalo bolj kakovostno opravljati delo, v pri-hodnje pa si æelijo
πe veË praktiËnih primerov.
Tretja ©ola poslovne logistike se je zaËela lanskega oktobra in
je tra-jala 90 ur. Udeleæenci so v petih tednih obravnavali
podroËja logisti-ke, prava, zavarovanja, ekonomije in kakovosti.
Predavalo jim je 20predavateljev, med njimi πtirje zunanji. VeËina
izmed 27 udeleæencevje bila zadovoljna s predavanji. Izpolnila so
njihova priËakovanja, karπe posebej velja za kakovostno in celovito
predstavljene produkte inspremljajoËe dejavnosti koncerna.
Predavatelji so dobro opravilisvoje delo, le nekateri bi lahko bolj
motivirali udeleæence.Pridobljeno znanje bo koristilo vsem, so
menili sluπatelji. Predlagaliso, naj v prihodnja izobraæevanja
vkljuËimo veË konkretnih primerov
z razliËnih delovnih podroËij. Dobrodoπle bodopredstavitve
uspeπno reπenih teæav, pa tudi manjuspeπnih reπitev, ki se jim je
treba izogniti. Sluπatelji so marca zagovarjali svoja
seminarskadela, veË o konËnih vtisih pa bomo zapisali v nas-lednji
πtevilki glasila. V njej vas bomo tudi sezna-nili, kako je potekala
πola, ki se je medtem zaËelana Hrvaπkem.
Liliana Marolt KekiË
-
• veËja jasnost in razumljivost sistema nagrajeva-nja (za vse
zaposlene).
Kadri 11
PovpreËni rezultati po vsebinskih sklopih v primerjavi z
letom2000.
Najbolj zadovoljni s svojo vlogo v podjetjuKonec leta 2002 smo v
slovenskem delu koncerna Intereuropa po dveh letih znova opravili
anketo oorganizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih. VeËina je
zadovoljna z delom, sodelavci in delovnimipogoji, æeli pa si viπje
plaËe, jasneje predstavljen sistem nagrajevanja in napredovanja,
veË izobraæe-vanja za zaposlene na niæjih delovnih mestih, boljπo
obveπËenost o viziji in ciljih ter boljπe odnose inveË komunikacije
med vodji in sodelavci.
Delavce smo povpraπali, kako dobro so seznanjeni s kljuËnimi
ciljiorganizacije, kako ocenjujejo svojo vlogo v podjetju, ali so
zadovolj-ni z naËini komuniciranja in obveπËanja, kakπen je njihov
odnos znadrejenimi, kaj menijo o naËinih izobraæevanja ter
postopkih nagra-jevanja in napredovanja. Poslali smo pribliæno 1500
vpraπalnikov.Obdelali smo 950 izpolnjenih. Tudi letos smo imeli
teæave pri razvrπËanju anketirancev v manjπeenote (sluæbe,
oddelke), saj niso æeleli posredovati vseh podatkov.Zato je
najniæja raven identifikacije posamezna druæba, filiala, po-droËje
oziroma veËji sektor. Odstotek oziroma πtevilo vrnjenih
vpraπalnikov, ki smo jih lahkorazvrstili po enotah oziroma druæbah,
je naslednji:
Zagotovo so realni rezultati tistih enot, v katerih so
anketirancioddali veË kot polovico vpraπalnikov. V ostalih so izidi
raziskave manjzanesljivi. Uprava druæbe je na podlagi rezultatov
odobrila pripravo predlogasistema nagrad in priznanj za posebne
doseæke, da bi motiviralazaposlene in spodbudila kulturo
uspeπnosti. Izpeljali bomo tudi πolovodenja, v kateri se bomo
izpopolnjevali na podroËjih kakovostnejπeizmenjave pomembnih
informacij v podjetju ter spodbujanja kon-struktivnih in pristnih
odnosov med sodelavci in vodji. Iz rezultatov tokratne raziskave
smo izluπËili nekaj prednosti naπedruæbe in izzivov, s katerimi se
bo morala sooËiti.
Prednosti:• zaupanje zaposlenih v sposobnost in odgovornost
sodelavcev,• dokaj visoka pripadnost podjetju,• zadovoljstvo z
naravo dela, • ugodni delovni pogoji.
Izzivi: • poveËanje dialoga z neposrednimi vodji in obsega
povratnih infor-
macij, ki jih vodje posredujejo (priznanj za dobro opravljeno
deloin konstruktivnih kritik),
• opredelitev kriterijev za napredovanje,• organizacija
ustreznih izobraæevalnih programov,
3 33,3 3,3
2,92,7
2,9 3 2,9 32,8
2,4
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
2000
2002
pozn
avan
je v
izije
, cilj
ev
vloga
zapo
slene
ga v
pod
jetju
kultu
ra p
odje
tjaod
nos z
nad
reje
nim
izobr
aæev
anje
nagr
ajev
anje
in n
apre
dova
nje
36 39
5661
66 67 69 7073
77 7882 84 85
-
10
20
30
40
50
60
70
80
90
%
Udeleæba po enotah v odstotkih
Transp
ort
Sektor
ji LJ
IT d.o
.o. KP CE
Intera
gent MB NG NM JE SE
AV BR UP
S
118%
212%
32%
45%
617%
76%
87%
112%
128%
103%
94%
516%
legenda: 1 - viπja plaËa2 - praviËno nagrajevanje v odvisnosti
od uspeπnosti3 - strokovnost vodstvenega kadra4 - urediti
organizacijo druæbe5 - izboljπati odnose med vodji in sodelavci
(nematerialne
spodbude zaposlenih, pohvala ipd.)6 - veË moænosti za
napredovanje in doloËitev kriterijev7 - fiziËni pogoji dela8 -
informiranje ter komuniciranje9 - veË moænosti za izobraæevanje
10 - jasneje opredeliti cilje in vizijo koncerna (seznaniti vse
zaposlene)
11 - varnost zaposlitve12 - ostalo
-
12 Kadri
Graf na prejπnji strani prikazuje analizo odgovorov na vpraπanje
Kaj naj podjetje stori za to, da izboljπa vaπe zadovolj-stvo? Na
podlagi podrobneje pregledanih rezultatov smo pripravili fokusne
delavnice v enotah in zapisali akcijske naËrte zaodpravo najbolj
pereËih teæav. Akcijske naËrte in uspeπne reπitve problemov
posameznih enot bomo podrobneje predsta-vili v naslednjih πtevilkah
glasila.
Petra DodiË
V Filiali UPS smo se odloËili, da bomo vsajdvakrat letno
organizirali interno izobraæe-
vanje. Prvo v letoπnjem letu je potekalo 11. januar-ja.
Delavnica za izboljπanje kakovosti servisa je bilanamenjena
kurirjem, ≈customer√ servisu in oddelkuprodaje. Udeleæenci smo
ugotovili, da je med namiveliko takπnih, ki svoje delo sicer dobro
opravljamoin imamo osnovno znanje, nimamo pa dovolj infor-macij o
delovanju sistema UPS. Æelimo si izboljπatikakovost storitev in
prispevati k zadovoljstvustrank, zato smo na delavnici preverili
poznavanjedelovnih postopkov, ki jih opravljamo v
omenjenihoddelkih. Spregovorili smo πe o kurirjevem delu
priprevzemu poπiljke, o izpolnjevanju dokumentov,podatkih, ki jih
mora komercialni oddelek posredo-vati strankam ter o delu
≈customer√ servisa. Zelo smo bili zadovoljni s potekom delavnice in
znaËinom podajanja znanja. Spoznali smo precej no-vosti in delili
svoje znanje s sodelavci. Pozdravlja-
mo pripravljenost naπega vodstva, da podpira in spodbuja
tovrstno izobraæevanje.
Darja Bidovec
Zasneæena skupinska fotografija udeleæencev.
Izobra`evanje poobla}~encev za kakovostV povezani druæbi
Intereuropa, d.o.o.,Zagreb smo v februarju pripravili izobraæe-
vanje pooblaπËencev za kakovost in organiziraliogled tovarne
vozil Revoz, d.d., v Novem mestu,kjer so se pooblaπËenci seznanili
s sistemomvodenja kakovosti. Obiska v Revozu so se udeleæilitudi
pooblaπËenci za kakovost iz Slovenije. Predstavnik novomeπke druæbe
za sistem kakovostiin vodja sluæbe industrijske logistike sta nam
pred-stavila zgodovino tovarne, njihov sistem vodenjakakovosti in
priprave na prehod na novi standardISO 9001:2000. Gostitelji so nam
nazorno pokaza-li, kako pomembno je, da vsi dobavitelji
opravijosvojo nalogo kakovostno, saj tovarna posluje zminimalnimi
zalogami materiala in sestavnih delovza proizvodnjo avtomobilov
Clio. Zaloge so ≈nakolesih√ in blago je treba dostaviti v
tovarnopravoËasno (just in time). Po izËrpni predstavitviRevoza smo
si ogledali πe del proizvodnje avtomo-bilov Clio in skladiπËe.
Aljaæ KovaË
Zaloge materiala v novomeπkem Revozu so izredno majhne.
12 Znanje
Delavnica za izbolj}anje kakovosti servisa
-
Predstavljamo 13
Novi obrazi
Bojana Vidmar, izvrπna direkto-rica uprave za poslovno po-droËje
carinskih storitev≈V Intereuropi sem zaposlena oddecembra lani,
pred tem pa sembila pet let direktorica πpedicije vBTC, d.d., v
Ljubljani. Sicer pasem bila v Intereuropi zaposlenaæe med letoma
1986 in 1997, insicer v Zagrebu ter Ljubljani. Poizobrazbi sem
univerzitetnadiplomirana ekonomistka.V letoπnjem letu in prvih
mesecihprihodnjega leta je najpomemb-nejπa naloga na mojem
delovnempodroËju prestrukturiranje carin-skih storitev pred vstopom
v EU. Gre za uvajanje novih storitev,kot so uvozno-izvozno
carinjenjeza evropsko blago, skupni tran-zitni postopek in
INTRASTAT -statistiËna poroËila za dobave
evropskega blaga za slovenskekomitente po vstopu v EU. Ker boz
vstopom v EU odpadlo pribliæno70 odstotkov carinskega
posredo-vanja, bo treba ta izpad prihodkanadomestiti s prihodkom na
dru-gih podroËjih. Prej navedenenaloge je treba aktivirati in
pre-zaposliti Ëim veËje πtevilo ljudi,poskrbeti za njihovo
izobraæeva-nje in preusmeritev s podroËjacarinskega zastopanja na
drugestoritve. Moja naloga je tudi raz-vijanje teh storitev v
povezanihdruæbah v drugih dræavah inprenaπanje izkuπenj,
pridobljenihv Sloveniji. Menim, da bo veËje teæave zazna-ti na
severni meji in v notranjostidræave, medtem ko bo na juænimeji
laæje zadræati sedanji obsegposlovanja in πtevilo zaposlenihpri
kontroli blagovnih tokov.Kljub temu pa bo nujno tudi tuobvladovati
potrebo po drugaËnistrukturi delovne sile. Nalogo, ki jo prevzemam,
bomoæno opraviti le ob velikem so-delovanju vseh zaposlenih privseh
produktih, saj je timsko delotemeljnega pomena.√
Beno Matavæ, voznik tovornjaka≈V druæbi Intereuropa Transportsem
od 1. novembra lani zapos-len kot voznik tovornjaka. Predtem sem
bil kot voznik πest letzaposlen pri manjπem zasebnem
avtoprevozni-ku. Kljub svo-jim 26-tim le-tom imam æekar nekaj
πofer-skega staæa. Stovornjaki sempravzaprav zra-sel, saj tudimoj
oËe oprav-lja delo poklic-nega voznika,kar je verjetnotudi
botrovalomoji odloËitviza ta poklic.KonËal sem
namreË æivilsko πolo in si pridobil poklic mesarja, aga nisem
nikoli zares opravljal. Raje sem naredil πevse potrebne izpite in
postal poklicni voznik. Na novem delovnem mestu sem prva dva
mesecaspremljal ostale πoferje in spoznaval naËin dela, odzaËetka
januarja pa æe vozim samostojno. Mojezadnje poti so vodile predvsem
v Anglijo inNemËijo, prej pa poveËini v Francijo. Zaenkratvozim
razliËne tovornjake in nadomeπËam drugevoznike, saj voznik dobi
svoj kamion πele po letuali dveh. S sodelavci se razumem in veseli
me, da so odnosimed zaposlenimi dobri. Vsakdo ti prisluhne, Ëeimaπ
kakπno vpraπanje ali teæavo, predvsem pavlada spoπtovanje do
πoferjev. Tudi tovornjaki so vprimerjavi s tistimi, ki sem jih
vozil prej, bolj kako-vostni. Naπ poklic ima svoje lepe plati,
zahteva pa tudinekaj odrekanja, predvsem ker si po veË dni
zdoma,kar je πe teæe, Ëe imaπ druæino. Najbræ je tudi torazlog, da
se mladi vse manj odloËajo zanj. Od nove zaposlitve priËakujem
predvsem to, da bilahko πe naprej z veseljem opravljal svoje
delo.√
13 Kakovost
Uvajamo nove kontrolne to~ke
V delovnih procesih so zelo pomembnemeritve, ker nam pomagajo
ugotovitiuËinkovitost. Opravljamo jih s kontrolni-mi toËkami, ki
jih bo v prihodnje veË kotdoslej.
V vsakem podjetju opravljajo razliËne meritve, skaterimi
ugotavljajo, kako dobro podjetje posluje.Najbolj znani so finanËni
rezultati, katerih objavaje zakonsko doloËena, pomembna pa so tudi
nefi-nanËna merila. FinanËni rezultati so namreË odvisniod prodaje,
ta pa od delovnih procesov. DobiËekpodjetja, zadovoljstvo kupcev in
uËinkovitost pro-cesov so torej povezani. Æeleni finanËni
rezultatbomo dosegli le, Ëe bomo delovali in ukrepali napodlagi
podatkov nefinanËnih meril poslovneuspeπnosti.
FINAN»NI REZULTAT (10 % »ISTI DONOS KAPITALA)
ZADOVOLJNI KUPCI (INDEKS 81, RAST PRODAJE 7,2 %)
U»INKOVITI PROCESI (12/15 TO»K)
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH (3,8)
Meritve in cilji v Intereuropi na razliËnih ravneh
poslovanja
➪➪
➪
-
obstojeËe kontrolne toËke v procesih in doloËili, kje bi morali
posta-viti nove.Ugotovili smo, da novih nismo uvajali od leta 2000,
temveË smoobstojeËe le prilagajali spremembam (primer je KT-29).
Vzpostavilismo 14 novih toËk, pri Ëemer smo upoπtevali, da: • so
raËunalniπko podprte, saj se sicer sistem merjenja navadno ne
uveljavi;• kaæejo zmogljivost (produktivnost) ali napake, kar
nam je v pomoË
pri izboljπevanju konËnega rezultata;• jih doloËijo zaposleni
ali vodje in ne ostale sluæbe. Devet novih kontrolnih toËk je
raËunalniπko vodenih.
Spodnja razpredelnica prikazuje trenutno stanje na podroËjih
proda-je, izvedbe, obraËuna in poprodajnih dejavnosti. Vanjo smo
vnesli
Kontrolne toËke moramo jasno doloËiti Merila za doloËanje
kontrolnih toËk morajo bitijasna. Opredeliti moramo, kje v procesu
bomo meri-li, kateri parameter procesa bomo spremljali,doloËiti
moramo mejo, do katere bo vrednost para-metra πe sprejemljiva, kdo,
kako in v kakπnihËasovnih presledkih bo spremljal meritev, kakobomo
zapisovali rezultate, poskrbeti pa moramotudi za redno poroËanje o
meritvah.
Uvedli smo 14 novih kontrolnih toËkV Ëasu projekta prilagajanja
novemu standardukakovosti ISO 9001:2000 smo znova pregledali
14 Kakovost
Ekspresni Zbirni Cestni Æelezniπki Cestni Mejna Carinsko
SkladiπËenje Avio Pomorski UPSpromet promet in kom. promet
transport odprava zastopanje in promet promet
promet distribucija
Prodaja 1. Reakcijski 1. Reakcijski 1. PravoËas. 1. Kontrolnik
1. Prejem 1. Reakcijski 1. Reakcijski Ëas med Ëas med vnosa vnosa
pisnih Ëas med Ëas med povpraπev. povpraπ. naroËil izvoznih
dispozicij povpraπ. povpraπ. in ponudbo in ponudbo naroËil (R) in
ponudbo in ponudbo 2. Kontrola 2. Deleæ 2. PrejembrezplaËnih storno
pisnihpoπiljk (R) naroËil dispozicij
Izvedba 3. Zamujene 3. Kontrolnik 2. Kontrolnik 1. Kontrola 2.
Zavrnjeni 1. Kontrolnik 2. PravoË. 1. Kontroladostave (R) prihoda
prejema napaËno ECL-i pri Ëasa pretov. prihod AWB (R)
vozil na prevoznikove izpolnjenih elek. izmen. od prejema
kontej. (R)naklada. (R) dokum. (R) deklaracij podat. (R) blaga do
z.
4. Prijava 4. Kontrolnik 3. Kontrolnik 2. Nerazdol. 3. Kontrola
2. Kontrolnik 2. Motnjemotenj prihoda vozil motenj ECL-i napaËno
stroπkov pri dostavi
na razkladan. na voænji (R) izpolnjenih pretov. (R) poπiljke
v(R) deklaracij predv. Ëasu5. Pregled 4. Kontrola 4. Nerazdol. 3.
Kontolnikprevozov po izvrπevanja ECL-i stroπkovsmereh (R) servis.
storit. nekakovosti
AC Interautoin Kamio S.
5. Kontrola 4. Kontrolnikstrukture stroπkovavtodni
viliËarjev
6. PoroËiloo urejenostiin ËistoËivozil
ObraËun 5. Kontrola 2. Kontrola 1. »as 7. Kontrolnik 5. Kontrola
3. Kontrola 3. Kontrolalikvidacije fakturiranja dostave æel.
izdajanja faktur. (R) faktur. (R) faktur. (R)vhodnih v zbirnem
tovornih raËunov (R)raËunov (R) prometu (R) listov v
SÆP (R)3. Kontrola 6. Kontrola 2. Kontrola 6. Kontrola 4.
Kontrola 3. Kontrola 4. Kontrolalikvidacije likvidacije likvidacije
likvidacije likvidacije likvidacije likvidacijevhodnih vhodnih
vhodnih vhodnih vhodnih vhodnih vhodnihraËunov (R) raËunov (R)
raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R)
Servisiranje 6. Reklam. 4. Reklam. 7. Reklam. 3. Reklam. 8.
PoroËilo o 3. Reklam. 7. Reklam. 5. Reklam. 5. Reklam. 4. Reklam.
5. Reklam.pisnihreklamac.
. kupcev indobaviteljev
5. Prejetizapisniki priizv. zbi. prom
(R) - raËunalniπko vodena kontrolna toËka
-
Kakovost 15
kontrolne toËke, ki smo jih uvedli, in sprejete pred-loge
kontrolnih toËk. V posameznih procesih, kjerizvedba ni izpeljana
tako, kot je zaæeleno, bo trebapoiskati merila, ki bodo vplivala na
procesnouËinkovitost in zadovoljstvo kupcev. Kot je razvid-no, se
pojavljajo iste kontrolne toËke v razliËnihprocesih. Doslej smo
podatke, ki smo jih pridobiva-li iz teh toËk, zbirali za vse
procese v filiali, gledena novo organizacijo in sistem nagrajevanja
pabomo verjetno morali spremljati kontrolne toËkeloËeno po
procesih.
Dejavnosti bomo nadaljevaliNa sploπno velja, da naj bi imel vsak
proces najmanj dve tipiËni meri-li, ki veljata samo zanj. Vendar je
pravo πtevilo meril teæko doloËiti.Najpomembnejπe je to, da lahko
iz rezultatov kontrolnih toËk razbe-remo, kako uËinkovit je proces,
in podatke primerjamo z zadovolj-stvom kupcev. Popis procesov in
vzpostavitev meril v projektu IE ISO 9001 smo za-kljuËili 1.
februarja, toda dela s tem nismo konËali. S spreminjanjemprocesov
se namreË spreminjajo tudi merila in πtevilo kontrolnih toËk.
Dejan Memon, specialist v SOKP
Oznaka Kontrolna toËka Proces Zbiranje ObrazecKT-033 KT
nerazdolæeni ECL-i Mejna odprava in carinsko ©P-O-122
zastopanje
KT-034 Kontrola AWB UPS R
KT-035 Kontrola brezplaËnih dostav Ekspresni promet R
KT-036 Kontrolnik prihoda vozil na Cestni in kombinirani promet
Rnakladanje
KT-037 Kontrolnik prihoda vozil na Cestni in kombinirani promet
Rrazkladanje
KT-038 Pregled prevozov po smereh Cestni in kombinirani promet
R
KT-039 Deleæ storno naroËil Cestni in kombinirani promet R
KT-040 »as dostave æelezniπkih tovornih Organizacija
æelezniπkega Rlistov v SÆP prevoza
KT-041 Kontrolnik stroπkov viliËarjev SkladiπËenje in
distribucija ©P-O-126
KT-042 Kontrolnik Ëasa pretovora od prejema SkladiπËenje in
distribucija ©P-O-123blaga v skladiπËe do
zakljuËkaraztovora/natovora
KT-043 Kontrolnik stroπkov pretovora SkladiπËenje in
distribucija R
KT-044 Kontrolnik stroπkov nekakovosti SkladiπËenje in
distribucija ©P-O-125
KT-045 Prejeti zapisniki pri izvoznem zbirnem Zbirni
prometprometu
KT-046 Motnje pri dostavi v predvidenem Ëasu UPS R
Nove kontrolne toËke
15 Predstavljamo
STTC bo vodilen v severovzhodni Sloveniji Mariborska druæba STTC
je postala del Intereurope v letu 2002. Naπi osnovni dejavnosti
staskladiπËenje in distribucija. V letoπnjem letu se bomo zdruæili
s Filialo Maribor in se prestrukturirali.Postati æelimo vodilni na
svojem podroËju v severovzhodni Sloveniji.
SkladiπËno-transportni in trgovinski center (STTC)Maribor se
ukvarja s skladiπËenjem, pretovarjanjemin distribucijo blaga v
javnih skladiπËih, carinskemskladiπËu, prosti carinski coni in
ekonomski coni.Imamo okoli 54.000 m2 skladiπËnih povrπin, 5.300m2
poslovnih prostorov in pribliæno 29.000 m2 par-kiriπË. Med 164
zaposlenimi je 12 odstotkov viπjeoziroma visoko izobraæenih. Druæba
je lani ustvari-la 6,3 milijona evrov dohodka, letos pa naj bi
pre-segel 7 milijonov evrov. Terminalska dejavnostpredstavlja 66
odstotkov realizacije, pribliæno 23odstotkov pa carinska
dejavnost.
Visoko zastavljeni cilji Vodenje podjetja je januarja prevzel
diplomirani pravnik VinkoVindiπ. Nasledil je dolgoletnega
direktorja Andreja Redjka, ki se jeupokojil. Vindiπ je bil prej
zaposlen v Metalni, bogate izkuπnje pa sije pridobival tudi s
sodelovanjem v Pharovih projektih prestrukturi-ranja gospodarstva v
Podravju. STTC je pred zahtevnimi nalogami,poudarja Vindiπ: ≈Letos
se bomo pripojili k Intereuropi in se zdruæiliz njeno mariborsko
filialo. PriËakujemo, da nam bo vkljuËitev v kon-cern pomagala
doseËi novo kakovost ter vodilno mesto na podroËjuskladiπËenja,
pretovora, πpedicije in transporta na severovzhodudræave. Olajπala
bo naπ vstop na evropski trg, na katerega se bomomorali zelo dobro
pripraviti. Opredelili bomo svoje konkurenËne sto-
-
16 Predstavljamo
Mariborski STTC je pred pomembnimi spremembami.
ritve, se prestrukturirali in prilagodili razmeram nasvetovnih
træiπËih, izboljπali bomo celotno logisti-ko in træili predvsem
naπe znanje. NaËrtujemo πetesnejπe povezovanje z mariborskim
letaliπËem, Ëimbolje bomo izkoristili strateπki poloæaj mesta
inregije ter se vkljuËili v uresniËevanje projektakopenskega
logistiËnega centra. Posle bomo mora-li v prihodnosti pogosteje
iskati v tujini kot doslej.Po prestrukturiranju bomo imeli veË
strokovnihkadrov in bomo obvladovali velik del træiπËa, kivkljuËuje
juæno NemËijo, Avstrijo, »eπko, Slovaπkoin Madæarsko.√
B. P.
Od poslovne enote do delniπke druæbe
ZaËetki STTC-ja segajo v leto 1970, ko je v Mariboru zaËela
delovati poslovna enota Javnega skladiπËa Ljubljana. ©tirileta
zatem se je zdruæila s SkladiπËno-transportnim in trgovinskim
centrom Maribor v samostojno podjetje STTC Maribor,ki se je leta
1976, po dograditvi skladiπËa, preselilo na Træaπko 47. Poslovna
enota Dravograd je s skladiπËnimi in pos-lovnimi prostori zaËela
delovati leta 1981, v letu 1988 so v Mariboru zgradili
distribucijski center s carinskimi skladiπËi,sedeæ podjetja pa se
je dokonËno preselil na sedanjo lokacijo na Træaπko 53. Podjetje je
1991. zaokroæilo ponudbo logi-stiËnih storitev z razvojem
πpedicijskega in zunanjetrgovinskega poslovanja. Pet let zatem se
je preoblikovalo v delniπkodruæbo in razπirilo svoje poslovanje na
trgovinsko dejavnost. Oddelkom πpedicijskih storitev v ©entilju in
na Ptuju so se1997. leta pridruæili oddelki na mejnih prehodih
Gruπkovje, ZavrË in SrediπËe ob Dravi. STTC je svojo zavezanost
kako-vostnemu poslovanju potrdil pred dvema letoma, ko je pridobil
certifikat kakovosti ISO 9002 za izvajanje storitev πpedi-cije,
transporta blaga in logistike.
16 ©ola logistike
Klju~na vpra}anja za izdelavo logisti~ne re}itveIzdelava
logistiËne reπitve po strankinih æeljah je zahtevna naloga, ki jo
je treba ustrezno izpeljati zrazpoloæljivimi sredstvi. V
Intereuropi smo se zaËeli ukvarjati z zahtevnejπimi nalogami na
tempodroËju v preteklem letu. Tako smo pridobili nekatere nove
izkuπnje in priπli do spoznanj, kakopripraviti dobro logistiËno
reπitev.
Postopek izdelave logistiËne reπitve navadno poteka z
naslednjimikoraki:1. razgovor s stranko,2. analiza podatkov in
razmer na terenu, 3. izdelava izraËunov in procesov,4. priprava
predloga in usklajevanje,5. predstavitev reπitve stranki,6.
operacionalizacija.
Tokrat si bomo pobliæe ogledali vsebino razgovora s stranko,
priËemer nas zanimajo razliËna podroËja. Razgovore vodimo tako, da
jihprilagajamo strankinim potrebam in poskuπamo opredeliti vrsto
logi-stiËne reπitve, za katero zbiramo podatke. Vpraπanja navadno
razdeli-mo po vsebini glede na posamezne procese, ki jih
opravljaIntereuropa. Ti so lahko na primer skladiπËenje, transport,
organiza-cija dela, informacijska tehnologija, stroπki oziroma
prihodki.V nadaljevanju smo zapisali nekaj klasiËnih vpraπanj, s
katerimi pri-dobimo ustrezne podatke, ki so eden od temeljev za
pripravo kako-
vostne logistiËne reπitve. Gre le za izhodiπËnavpraπanja, ki
lahko sproæijo πe πtevilnapodvpraπanja.
a) skladiπËenje• Ali je treba poskrbeti za posebno oziroma
dodat-
no varovanje blaga (zaradi kraje, poæara)?• Ali je treba
poπiljke za posamezne kupce komi-
sionirati? Kakπen je postopek in katera dovolje-nja moramo
priskrbeti (ADR, hrana itd.)?
• Ali je treba poπiljke oziroma palete nakakrπenkoli naËin
oznaËevati (npr. lepiti etikete,bar kode ipd.)?
• Kako pogosto poteka odprema izdelkov iz skla-diπËa (dnevno,
tedensko ali meseËno za posa-mezne destinacije)?
• Kakπen je reæim skladiπËenja (stalna temperatu-ra, vlaga
itd.)?
-
©ola logistike 17
• Kakπna bo dinamika dobave proizvodov v pri-hodnjem Ëasovno
omejenem obdobju?
• Kakπna je povpreËna vrednost enega paketaproizvodov oziroma
enote pakiranja?
• Kakπne velikosti je embalaæa (plastenke, sodi,kontejnerji
itd.)?
• Kdaj izdamo dobavitelju oziroma kupcu ponovnonaroËilo
(tedensko oziroma po porabi zalog)?
• Kje in kdaj se pojavljajo ≈ozka grla√ oziromazastoji?
• Koliko ljudi trenutno dela na tem podroËju?• NaËrt tovarne z
vrisanimi lokacijami skladiπËa in
s transportnimi potmi ter vhodi v skladiπËe inizhodi iz njega
(parkiriπËe, obseg obstojeËihskladiπËnih zmogljivosti, velikosti
palet intehniËne skice).
• ©tevilo nakladalnih ramp oziroma mest zatovornjake.
• Dnevno πtevilo manipulacij in komisionov v skla-diπËu.
• Kako poteka vraËanje blaga in kako njegovouniËenje? (Ali to
poËne stranka ali prejemnik?)
b) transport• Kakπna je vloga tovornih prevoznih sredstev,
ki
jih ima podjetje morebiti v lasti (tovornjak,kombi, lahka
dostavna vozila)?
• Kolikπne koliËine odpremljajo (zaradi izraËunavolumna in
izbire ustreznega tovornega vozila)?
• Kakπne so moænosti povratnih tovorov?• Kolikπne so najmanjπe
dostavne enote (npr. eno-
litrska plastenka, steklenica ali en plato desetihplastenk
ipd.)?
• Kakπni so roki dostave blaga (JIT - na uro, nadan, tedensko
itd.)?
• Kdo pripelje oziroma dostavi proizvode njihovimkupcem?
• Kje opravijo carinjenje blaga (ime πpediterja,carinarnice,
mejnih prehodov ipd.)?
• Za katere destinacije je treba organizirati distri-bucijo
oziroma prevoz (kraji in dræave razklada-nja, frekvenca in
koliËina)?
c) organizacija• Kako potekata priprava in tok dokumentacije
za
posamezno poπiljko?• Kako obravnavajo zavrnjeno blago
(zaradi
poπkodb, preteklega roka uporabe, reklamacij)? -
(»e je mogoËe, navesti zne-sek.)
• Kakπen delovni Ëas je pripo-roËljiv za nemoteno delo?
d) informatika• Ali obstaja moænost elektron-
skega povezovanja oziromaizmenjave podatkov?
• Kakπno programsko opremouporabljajo za vodenje zalog
vskladiπËu oziroma proizvodnji?
• Ali je moæno dobiti katalogizdelkov, ki jih proizvajajo,
zvsemi lastnostmi (teæa, veli-kost, lastnosti, razred ADR,navodila
itd.)?
d) stroπki• Na kakπen naËin obraËunavajo
storitve (meseËno, tedensko -zbirni raËun, roki plaËila -valute
itd.)?
• Kolikπen je stroπek logistike vobravnavanem podjetju
(zaskladiπËenje, distribucijo indostavo do konËnega kupca,prevoze s
tovornjaki itd.)?
• Kolikπni so meseËni ali letnistroπki skladiπËenja na
kva-dratni meter (stroπki meseËnehrambe na paleti oziromapaletnem
mestu) ter stroπkimanipulacij (nakladanja napaleto in
razkladanja)?
• Kdo plaËuje stroπke skladi-πËenja in distribucije doma inv
tujini? Kakπne so paritete?
S pomoËjo takπnih in podobnihvpraπanj lahko dobimo vse po-trebne
podatke, na podlagi kate-rih pripravimo ustrezno ponudboali
logistiËno reπitev, ki si jostranka æeli.
mag. Uroπ Koæelj
Logisti~nislovar
Delivery Performance toCommit Date (DPCD) - iz-vrπitev dostave
do doloËenegaroka:Deleæ naroËil, ki smo jih izpol-nili pred oziroma
na zahtevaniinterni datum izvrπitve. Upo-rablja se kot merilo
uËinkovito-sti internega sistema planiranjav podjetju.
Delivery Performance toRequest Date (DPRD) -izvrπitev dostave do
æeljenegaroka:Deleæ naroËil, ki smo jih izpol-nili pred oziroma na
æelenidostavni rok. Uporablja se kotmerilo za merjenje
odzivnostiglede na povpraπevanje na trgu.Temelj za merjenje dostav
jedatum, ko smo celotno naroËiloodposlali. DokonËano
naroËilopomeni, da smo izpolnili vsenaroËeno v roku in v
zahtevanikoliËini. NaroËilo moramo do-konËati, kar pomeni, da smo
gaizpolnili. Izdelki iz razliËnihproizvodnih linij oziroma iz
veËlogistiËnih skladiπË, ki so nave-deni na enem naroËilu z
raz-liËnimi planiranimi roki dostav,predstavljajo veË naroËil.
Enakovelja za veË planiranih rokovdostav za en proizvod.
17 Sodelujemo
Intereuropa Transport d.o.o. bo imela svetdelavcevV januarju smo
bili skupaj z vodstvom SCPS na delovnem razgovoru pri direktorju
Intereurope Transport d.o.o. mag.Robertu Muhi. Obravnavali smo
pereËe teme v podjetju in se pogovarjali o izvolitvi sveta delavcev
druæbe, skladno zdoloËili ZSDU.
Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetja Intereuropa/©AK - KS
90
-
18 Sodelujemo
Zakon so pripravljali skoraj deset let in je nadomestil
dosedanjiZakon o delovnih razmerjih ter Zakon o temeljnih pravicah
iz
delovnega razmerja. Novi Zakon o delovnih razmerjih ureja le
indivi-dualna delovna razmerja in ne veË tudi kolektivnih, ki jih
bo urejalposeben zakon o kolektivnih pogodbah.
Delovno razmerje po novem pogodbene naraveNajpomembnejπa novost
Zakona o delovnih razmerjih je, da dosled-neje urejuje pogodbo o
zaposlitvi, na kateri temelji delovno razmer-je, ki je pogodbeno.
Enostranski posegi delodajalca v delovno-prav-ni poloæaj delavca so
omejeni. Sestavine pogodbe o zaposlitvi, kot sona primer naziv in
opis delovnega mesta, plaËa, obseg in razporedi-tev delovnega Ëasa,
se lahko spremenijo le s soglasjem obeh pogod-benih strank, torej s
spremembo ali sklenitvijo nove pogodbe ozaposlitvi. Tako bo po
novem potekalo tudi razporejanje delavcev nadrugo delovno mesto, ki
je bilo doslej enostransko - na podlagi delo-dajalËeve odloËitve.
Zakon posebej poudarja, da se delo lahko oprav-lja le na podlagi
pogodb o zaposlitvi vselej, kadar obstajajo elemen-ti delovnega
razmerja in ne na podlagi pogodb civilnega prava - pod-jemnih
pogodb (prej pogodb o delu).
Krπitve na delovnem mestu in prenehanje zaposlitvePrenehanje
delovnega razmerja po novi zakonodaji ni veË disciplin-ska
sankcija. Hujπe krπitve, za katere so v preteklosti izrekli
disci-plinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, so lahko sedaj
razlogza izredno ali redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnega raz-loga. Disciplinska odgovornost se po novem ugotavlja
le za laæjekrπitve pogodbenih in drugih obveznosti, za katere se
izreËe opominali druge disciplinske sankcije, ki pa ne smejo trajno
spremenitidelavËevega delovno-pravnega poloæaja.
Kar zadeva prenehanje pogodbe o zaposlitvi, jolahko delodajalec
odpove le, Ëe obstaja za to ute-meljen razlog.
Urejenih je veË pravic, obveznosti inodgovornostiSnovalci zakona
so razπirili obseg pravic, obvezno-sti in odgovornosti iz delovnega
razmerja. DoloËeniso minimalni standardi, ki so se do sedaj
uveljaviliv kolektivnih pogodbah, kot na primer: dodatki kplaËi (za
noËno delo, delo ob praznikih in nedeljah,za delo v posebnih
pogojih, za delovno dobo),povraËila stroπkov v zvezi z delom,
plaËane odsot-nosti zaradi osebnih okoliπËin, regres, odpravnina.V
kolektivnih pogodbah, ki jih bo treba πe sprejeti,bodo lahko
minimalni standardi dogovorjeni πeugodneje.
Zakon usklajen z evropsko zakonodajo Novi Zakon o delovnih
razmerjih je usklajen z med-narodnimi in evropskimi standardi. V
primerjavi sprejπnjo zakonodajo je sedaj delavËev poloæaj
boljdoreËen v primeru spremembe delodajalca zaradiprenosa podjetja,
zdruæitve ali delitve, doloËeni staprepoved diskriminacije in
enakopravnost spolov,opredeljeni pa so tudi naËini reπevanja
sporov.
Gordana JegliË, pomoËnica direktorja za kadrovskezadeve
Novi Zakon o delovnih razmerjih1. januarja je stopil v veljavo
novi Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je Dræavni zbor sprejel
lanskegaaprila. Bistvena novost v zakonu je, da opredeljuje delovno
razmerje kot pogodbeno razmerje, karpomeni, da se vsebina pogodbe o
zaposlitvi lahko spremeni le s soglasjem obeh strani, delodajalca
indelavca.
Pomembni so roki Novi Zakon o delovnih razmerjih povsem na novo
doloËadelavËeve in delodajalËeve medsebojne pravice,obveznosti in
odgovornosti. Ne gre pa zanemariti nitidejstva, da je zakon
pomembno posegel tudi na podroËjedelovanja sindikata.
Sindikat ima v novi ureditvi delovnih razmerij zelo pomembno
vlogo.Pa ne le zato, ker je novi zakon naravnan tako, da spodbuja
part-nerstvo in dialog med delodajalcem in sindikatom, ampak
predvsemzato, ker daje sindikalnim zaupnicam in zaupnikom nove
moænosti zazaπËito in reπevanje pravic delavcev. Od naπe
usposobljenosti inhitrosti odzivanja bo namreË odvisno, ali in v
kolikπni meri bodozaπËitene in uveljavljene pravice delavcev, πe
posebej naπih Ëlanov.Pomembno je torej, da zelo dobro poznamo
obveznosti do sindikata,ki jih delodajalcu nalaga novi zakon, pa
tudi svoje pristojnosti.
Skratka, pomembno je, da poznamo doloËbe nove-ga Zakona o
delovnih razmerjih, πe posebejdoloËbe, ki se nanaπajo na sindikat
in njegove pri-stojnosti. Opozoriti velja predvsem na bistveno
skrajπaneroke, v katerih mora sindikat posredovati svojemnenje. ©e
posebej, ko gre za mnenje o namerava-ni odpovedi pogodbe o
zaposlitvi. V tem primerumora sindikat podati mnenje v roku 8 dni
od preje-ma obvestila s strani delodajalca. »e rok zamudi, seπteje,
da odpovedi ne nasprotuje. Pravilno obliko-vano (utemeljeno
nasprotovanje odpovedi) inpravoËasno posredovano mnenje sindikata
stapogoja, da se zadræi uËinek prenehanja pogodbe ozaposlitvi, Ëe
do odpovedi dejansko pride.
Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetjaIntereuropa/©AK - KS
90
-
Olga se je odpeljala v ≈penzjon√ kar s kolesom.
Sodelujemo 19
19 Med nami
Nikovi keksi
Novi predsednica in sekretarkaSindikata ]AK - KS 90Odbor
Sindikata ©AK - KS 90, v katerem se zdruæujejo sindikati iz
πpedicij, ima novovodstvo. »lani so na zadnji seji izvolili za
predsednico Mileno Ugrin, naπo sodelavko izFiliale Koper. Zamenjala
je Damijano Kobal iz Jadroagenta International. –eni –ipalo,prav
tako iz druæbe Jadroagent International pa so izvolili za
podpredsednico. MilenaUgrin je z izvolitvijo postala tudi Ëlanica
Sveta Obalne sindikalne organizacije in Ëlani-ca Sveta
Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, obenem pa bo sodelovala tudi
v deloje-malski skupini pogajalcev v pogajanjih za spremembo
sedanje oziroma sklenitev novekolektivne pogodbe za πpedicijsko,
pomorsko agencijsko in kontrolno dejavnost. Na decembrski
volilno-programski seji Obalne sindikalne organizacije pa je bila
imeno-vana tudi nova sekretarka za dejavnosti prometa in zvez.
Karin Krmac Renko je nado-mestila Jadrana »alijo.
Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetja Intereuropa/©AK - KS
90Nova predsednica sindikata ©AK - KS 90Milena Ugrin
Filiala UPS je mlada zaradi dveh stvari. PrviË zato,ker obstaja
πele leto in pol, drugiË pa zato, ker jepovpreËna starost
zaposlenih dokaj nizka v primer-javi z drugimi filialami. No, kljub
temu pa imamotudi pri nas nekaj ≈starejπih kaveljcev√. Od decem-bra
enega manj. Niko Zabret se je odloËil za za-sluæen ≈penzionski√
dopust.V UPS-u je bil veË kot 10 let, skoraj od samegazaËetka. Bil
je z nami od takrat, ko πe ni bilo preveËdela, pa do danes, ko smo
dosegli zelo lepe rezul-tate. Reπil je marsikatero teæavo, kar bomo
gotovopogreπali. ©e enkrat bi se mu radi zahvalili za vesËas in
trud, ki ga je vloæil v delo. Upamo, da bo πevedno kdaj pomislil na
nas in nam mogoËe mimo-grede prinesel tiste dobre kekse…
Sodelavci iz Filiale UPS
Niko Zabret (v belem puloverju na sredini) s svojimi sodelavkami
in sodelavci.
Kolesarka OlgaNaπa Olga NeËemar, tajnica v Filiali AvioBrnik, je
zakljuËila svoje drugo æivljenjsko
obdobje 20. januarja, ko se je na zabavi poslovilaod svojih
sodelavcev in prijateljev. Vsa sveæa inpolna moËi je stopila v
tretje æivljenjsko obdobje,ko bo lahko uæivala sadove preteklih
let. Vsi ji πeenkrat æelimo vse naj, veliko energije, moËi
inzdravja, pa tudi kolo naj ji dobro sluæi.
Sodelavci iz Filiale Avio Brnik
-
20 Med nami
Odhod ‘sive eminence’ Igorja Ti~aKonec preteklega leta je odπlo
v pokoj veË zaposle-nih v naπi druæbi. Najbolj bomo pogreπali
naπegaIgorja, ‘sivo eminenco’ na podroËju πpedicijskegaprograma in
v zadnjem obdobju πe skrbnika sistemakakovosti za podroËje
πpedicije. Nekaj podrobnosti za peπËico nevedneæev: Igor se je
zaposlil v naπi druæbi leta 1988, da biuporabil dolgoletne izkuπnje
na podroËju πpedicijepri izgradnji informacijskega sistema v
operativi.Postal je nepogreπljiva ≈vez√ med uporabniki
ininformatiko. Bil je zaËetnik NaroËil za programskoopremo in
TehniËne pomoËi.Njegova najteæja naloga se je zaËela konec
80-tih,ko smo uvajali programe v operativo πpedicije.Zaposlene je
bilo treba nauËiti uporabljati raËunal-niπko opremo in jih
seznaniti z novim naËinomdela. Igorju ni bilo lahko z raËunalniπko
≈nepisme-nimi√ uporabniki. Sodeloval je tudi pri pripravipodatkov
za raËunovodsko spremljanje poslovanja,zagovarjal je poenotenje
strojne in programskeopreme, pomagal je vzpostaviti
raËunalniπkoizmenjavo podatkov s carino in kupci. Ob vsem delu je
naπel Ëas tudi za smeh in zabavo.
Veliko πal je posluπal na temo svojega priimka, na katere je bil
vednopripravljen, npr. ob njegovem obisku si vedno dobil kar dva
tiËa…Æelimo mu, da bi se z enako vnemo πe naprej uspeπno posveËal
stva-rem, za katere doslej ni imel dovolj Ëasa.
Sodelavci
Igorju (v Ërni obleki na sredini) so se postavile ob bok
predstavnice neænejπega spola.
20 Druæabna kronika
Vtisi z novoletnih sre~anj
V enotah koncerna Intereuropa smo tudi lani pri-pravili
novoletne veËerje, na katerih smo podelilipriznanja jubilantom.
Predsednik uprave JoæeKranjc je izroËil priznanja jubilantom
koprskihdruæb, v ostalih filialah pa so to prijetno nalogoopravili
direktorji filial. Zaposleni iz koprskega delakoncerna, razen
Filiale Koper, smo se zbrali vPortoroæu. VeËer je bil prijeten,
udeleæenci pa smose dodobra razæiveli ob nastopu posebnih
gostijoziroma skupine “Sestre”, ki so navduπile æe na lan-ski
Intereuropiadi. V Filiali Koper pa smo pripravilipodelitev priznanj
kar na sedeæu naπe druæbe.
Prijetno vzduπje v Interjug-AS-u
Zaposleni v druæbi Interjug-AS Beograd smo tudi vletu 2002
skromno proslavili zakljuËek poslovnegaleta, boæiËne in novoletne
praznike. Vodstvo druæ-be se je 26. decembra sreËalo z vsemi vodji
enot vdræavi. Sledila je pogostitev z znaËilnimi srbskimijedmi in s
kozarcem prepeËenice, viljamovke ali
V slovenskih druæbah koncerna, v Zagrebu in Beogradu smo pred
iztekom leta 2002 pripravili tradi-cionalne slovesnosti za
zaposlene. Na vseh je bilo veselo, udeleæenci pa zadovoljni.
Predstavljamoutrinke z nekaterih sreËanj.
soka, ki so se je udeleæili skoraj vsi zaposleni. Vzduπje je
bilo zelo pri-jetno zaradi boljπih poslovnih rezultatov v
primerjavi s preteklimi letiin miru na naπem obmoËju. Bralcem
obljubljamo obvestila in foto-grafije tudi o prihodnjih sreËanjih
ter redno poroËanje o poslovnihdejavnostih. Vsem sodelavcem v
koncernu æelimo v letu 2003 πeboljπe rezultate, veliko osebne sreËe
in zadovoljstva.
mag. Dragoslav JeriniÊ, generalni direktor, A.D. Interjug-AS
Hrvaπki sodelavci so se zbrali v Zagrebu
V Intereuropi na Hrvaπkem organiziramo vsako leto
decembrskonovoletno veËerjo, ki je namenjena temu, da se vsaj
enkrat letno zbe-remo, nekoliko sprostimo in druæimo. Letoπnje
sreËanje je bilo malcedrugaËno od dosedanjih. Kot vam je znano,
poslujejo vseIntereuropine druæbe na Hrvaπkem od 1. julija v skupni
druæbi.Tokratne proslave so se zato udeleæili tudi sodelavci iz
Splita, Rekein Varaædina. Okoli 280 zbranih je uvodoma nagovoril
predsednikuprave novega podjetja Andrija Jurgec. Sledila je
podelitev nagradin diplom jubilantom v imenu sindikata. V
Intereuropi dokazujemo, kako pomembno se je osebno spoznati
-
Druæabna kronika 21
tudi ob bolj sproπËenih priloæno-stih. ©e posebej zato, ker
smoprisotni po vsej dræavi in najpo-gosteje vzdræujemo
medsebojnestike le prek telefona. Lepo jeobËutiti, da smo del
skupine tudiv neformalnih trenutkih, kar bopripomoglo k temu, da
bomo pridelu πe uspeπnejπi. PrepriËanismo, da bodo mnogi med nami
obvzdræevanju takπnih odnosov za-dovoljni doËakali tudi svoje
oseb-ne jubileje. Po zakljuËku ≈uradnega√ delaprograma smo se
zabavali in ple-sali do zgodnjih jutranjih ur obveselih taktih
skupine Blue Moon.Pripovedovali smo si πale, se sme-jali in
prepriËani smo, da so se vsiprijetno poËutili.
Dubravka HeimannKoprskim jubilantom je nagrade podelil
predsednik uprave koncerna. Na fotografiji od leve proti desni
ËepijoVera Koæar, Jadran GræiniË, Ondina Topolπek in Nevenka
Koblar, stojijo pa Duπan JoviË, Gabrijela »rlenec, IgorRoæac,
Radovan Vrabec, Joæe Kranjc, Mavricij Bordon in Bojan Berce.
Intereuropa Sneg Express - korak pred konkurenco
Novi produkt je nadgradnja æe uveljavljeneIntereurope Express,
dostave paketov od vrat
do vrat. Bistveni novosti sta dostavno vozilo innaËin dostave.
Pakete namreË vozimo z motornimisanmi. Naπe prednosti so, da
dostavljamo poπiljkev vse zasneæene slovenske kraje, v vseh, tudi
nemo-goËih vremenskih razmerah. Smo hitri, zanesljivi,toËni, imamo
moderno tehnologijo, poπiljkam palahko tudi sledimo.
Hitri tudi po snegu Ker smo se æeleli sami prepriËati o
kakovosti novestoritve, smo v soboto, 25. januarja, izvedli
takoimenovani ≈mistery shopping√ (kakovost smo pre-verjali z
namiπljenim kupcem). Ocenjevalci smo bilikar zaposleni. Tako smo
prihranili nekaj tolarjev, kibi jih sicer porabili za
≈outsourcing√. Naredili smoscenarij: poπiljatelj odda paket kurirju
na tromejipri Kranjski Gori, mi pa ga z motornimi sanmi
inspremstvom prepeljemo k prejemniku. Ugotovilismo, da je novi
produkt uspeπno prestal vse naπezahteve, storitev smo opravili na
najviπji ravni.Zaradi negotove prihodnosti na trgu naftnih
deri-vatov (visoke cene goriva) smo se odloËili πe zapodprodukt
dostave paketov s klasiËnimi sanmi. Vokviru projektne skupine smo v
Kranjski Gori tomoænost tudi praktiËno preizkusili in ugotovili,
da
je izjemno zanimiva in donosna. NajveËji stroπek predstavlja
visokaamortizacija zavornih oblog na podplatih, predvsem zaradi
skrbi zavarnost poπiljk na dolgih ledenih odsekih proge. V novo
træno niπo bimorali vloæiti le malo sredstev, uËinki bi se kmalu
pokazali in kupcibi bili izredno zadovoljni. PrepriËani smo, da bo
naslednji MMS (mar-keting merilni sistem) pokazal popolno kakovost
na vseh ravneh. Podrobnejπe informacije: Enota Sneg Express Koper,
kontaktna osebaMaloza Hec.
Marko Dujc in Tomaæ Mlekuæ
Zaradi obilnih sneænih padavin v januarju, ki so ohromile za
nekaj dnitudi Primorsko, smo v Intereuropi d.d. hitro ukrepali in
kupcem naπihstoritev ponudili novost, produkt Intereuropa Sneg
Express. Preizkusilismo ga in zagotavljamo, da vam ne bo æal, Ëe se
boste odloËili zanj.
Za ≈Sneg Express√ ni ovir.
-
22 ©port
Brata Pribac osvojila dve medalji na svetovnemveteranskem
prvenstvu v Avstraliji
V Intereuropi smo ponosni na zelo uspeπne πportni-ke, med
katerimi sta tudi KoprËana, brata dvojËkaAndrej in Aljoπa Pribac.
Andrej je zaposlen v Ro-Rooddelku koprske filiale, Aljoπa pa v
Intereuropi ITd.o.o. Oba sta plavalca in Ëlana Plavalnega
klubaKoper, kjer trenirata pod vodstvom Vedrana Æagarja.S plavanjem
sta se zaËela ukvarjati s sedmimi leti inredno vadila devet let. Po
nekajletni prekinitvi zara-di Andrejeve poπkodbe sta se vrnila kot
rekreativca,sedaj pa znova redno plavata v klubu. Zadnji veliki
uspeh sta dosegla na oktobrskem sve-tovnem veteranskem prvenstvu v
avstralskemMelbournu, na katerem so potekala tekmovanja vrazliËnih
πportih. V plavanju se je pomerilo 1920plavalk in plavalcev, med
njimi tudi nekaj nekda-njih olimpijskih prvakov. Andrej je osvojil
bronastomedaljo v disciplini 800 metrov prosto s Ëasom10:25,83,
Aljoπa pa je bil v isti disciplini Ëetrti(10:34,51). Plavala sta v
kategoriji od 25 do 29 let.Skupaj s plavalcema iz Sidneya sta
nastopila tudikot Ëlana πtafete 4x50 metrov prosto in zasedladrugo
mesto s Ëasom 1:50,40.
Srebrna πtafeta - od leve proti desni: Daniel Mitchel, Peter
Gregory, Andrej in Aljoπa Pribac.
Gibanje za zdravo
-
Kriæanka 23
Nagradna kri
-
24 Zadnje novice
Interglas je Ëasopis koncerna Intereuropa. Izhaja Ëetrtletno.
Uredniπki odbor: Robert PavletiË, odgovorni urednik, Damjana
Jerman, glavna urednica. »lani: Darinka Breglec, Anuπka Gorjanc,
Dubravka Heimann, Duπko Jauk, Suvad KeranoviË, Vita Kernel, Milan
KureliË, Vladimir PetraviË, Dragica ©amec in Anton Turk. Likovna
zasnova in produkcija: Studio Kernel. Prelom: Repro Point. Tisk:
Tiskarna Vek. Fotografije: Zdenko Bombek, Geci Kreπimir, arhiv
Intereurope d.d.Naslov uredniπtva: Interglas, Vojkovo nabreæje 32,
6000 Koper, Slovenija. Elektronski naslov uredniπtva:
[email protected].
Donacija Zdravstvenemu domu Koper
Novo vozilo, ki smo ga predali prehospitalnienoti nujne
medicinske pomoËi, povsem
ustreza vsem zahtevam in standardom Pravilnika onujni medicinski
pomoËi. Odzivni Ëas na klice napomoË se bo lahko πe skrajπal, kar
je najpomemb-nejπe za uspeπno in uËinkovito intervencijo. Pri
sponzorstvih in donatorstvih v Intereuropi izrab-ljamo predvsem
tiste priloænosti, ki predstavljajoSlovenijo v Evropi in svetu ter
prispevajo k dobremuugledu naπe druæbe. Sponzorske in donatorske
pri-spevke najveËkrat namenjamo πportnim, kulturnim,humanitarnim in
drugim pomembnim mednarodnimprireditvam. V ta namen smo v zadnjih
letih name-nili prek 200 milijonov tolarjev, od tega za donaci-je
bolniπnicam, zdravstvenim ustanovam in humani-tarnim akcijam veË
kot 70 milijonov. S podpiranjemπportnih dejavnosti, πolstva,
kulturnih in humani-tarnih projektov æelimo poudariti svojo
zavezanost okolju, v katerem delujemo, in prispevati k promociji
druæbe.
Damjana Jerman
V Intereuropi smo se v skupni donatorski akciji z Istrabenzom in
Banko Koper odloËili pomagatiZdravstvenemu domu Koper kupiti novo,
sodobno urgentno vozilo. Vsako izmed podjetij je darovalotretjino
potrebnega zneska, 4,6 milijona tolarjev. Namestnik predsednika
uprave Intereurope RadovanVrabec je na novinarski konferenci, 22.
januarja, v imenu naπe druæbe izroËil Ëek direktorju
koprskegazdravstvenega doma Metodu Mezku.
Predstavniki treh koprskih podjetij so izroËili kljuËe novega
vozila direktorju koprskegazdravstvenega doma Metodu Mezku.
Nadzorni svet gospodarskega interesnegazdruæenja
Transportno-logistiËni grozd (GIZ
TLG) je na januarski seji izvolil novega predsednikamag. Milana
Jelenca, podpredsednika upraveIntereurope, ki je nasledil Vitomirja
MavriËa izLuke Koper. TLG ima od 1. februarja tudi prvega
po-klicnega direktorja mag. Borisa Kranjaca, dose-danjega pomoËnika
direktorja Luke Koper INPO,d.o.o. Sedeæ njegove pisarne je v
Kopru.Transportno-logistiËni grozd nadaljuje, po
lanskempreoblikovanju v gospodarsko interesno zdruæenje,promocijo
slovenske transportne poti v svetu iniπËe nove moænosti sodelovanja
s potencialnimi
Mag. Milan Jelenc predseduje nadzornemu svetu GIZ-a TLGtrgi.
»lanice, 12 slovenskih podjetij in tri
znanstveno-izobraæevalneustanove, smo se lani uspeπno predstavile
na poslovni konferenci vIstanbulu, letos pa naËrtujemo skupni
nastop na transportnem sejmuv Muenchnu. UresniËevali bomo projekte,
ki smo si jih zastavili.Prednost bodo imeli skupni projekti - træne
raziskave, skupne trænebaze, promocija, priprava spletne strani in
elektronske borze ter pre-nos znanja. Nadzorni svet pa bo odloËal,
katere izmed ostalih pro-jektov raziskovalno-razvojnih,
tehnoloπko-inovativnih in ekoloπkihbomo zaËeli najprej izvajati.
Podjetja v grozdu se bomo zaËela prila-gajati novim trænim razmeram
in pravilom, ki bodo stopila v veljavoob vkljuËitvi naπe dræave v
Evropsko unijo. ZaËele pa se bodo tudi pri-prave na vzpostavitev
treh distribucijsko-logistiËnih terminalov vKopru, Novem mestu in
Mariboru.
Konec februarja je potekala v Istanbulu letna kon-ferenca
UPS-ovih pogodbenih partnerjev, ki so se jeudeleæili predstavniki
iz 33 dræav. Na sreËanju sopodelili devet nagrad najuspeπnejπim
dræavam naposameznih podroËjih. Intereuropino hrvaπko pos-lovalnico
so nagradili za najveËji deleæ strank, s
Tri nagrade za UPS katerimi je elektronsko povezana, in za
najboljπo frekvenco pri poiz-vedbah o poπiljkah, slovenska
poslovalnica pa se ponaπa z najboljπodostavo v istem dnevu. Na
konferenci so sicer predstavili novosti prizniæevanju stroπkov s
poveËevanjem produktivnosti na razliËnih rav-neh. UPS-ovi
predstavniki so imeli tudi individualne razgovore z vodjipodroËij o
pereËih teæavah.
Goran Travner