Dodatek 1 Dodatek Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2 Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7 Razlaga oznak stran 8 Osvetljevanje s svetlobnimi viri LED stran 14 Tehnologija sijalk stran 16 Orodja za upravljanje svetlobnega toka stran 17 Primerjalna tabela za žarnice in sijalke stran 18 Moč sistemov stran 22 Napotki za vzporedno kompenzacijo stran 26 Pojasnila o evropski direktivi stran 27 Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem stran 28 Napotki za kakovost svetlobe stran 30 Standardi, predpisi in informacije o razsvetljavi stran 32 Tehnološko-dizajnersko središče stran 33 Seznam oznak za naročilo stran 34 Prodajni in dobavni pogoji stran 45 Kontaktni naslovi Siteco stran 46 Dodatek
47
Embed
011 dodatek :Siteco katalog SLO K-2010-11 13/Nov/10 … Dodatek Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki 5 Izoluks diagrami predstavljajo porazdelitev osvetlje-nosti na namišljeni
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Dod
atek
1Dodatek
Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2
Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7
Razlaga oznak stran 8
Osvetljevanje s svetlobnimi viri LED stran 14
Tehnologija sijalk stran 16
Orodja za upravljanje svetlobnega toka stran 17
Primerjalna tabela za žarnice in sijalke stran 18
Moč sistemov stran 22
Napotki za vzporedno kompenzacijo stran 26
Pojasnila o evropski direktivi stran 27
Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem stran 28
Napotki za kakovost svetlobe stran 30
Standardi, predpisi in informacije o razsvetljavi stran 32
Dodatek2 Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki
Krivulja porazdelitve svetilnosti
1 φ: svetlobni tok svetlobnih virov v [lm] poproizvajalčevih podatkih, izmerjen prosto seva-joče pri okoliški temperaturi 25 °C. Pri LED svetlobni tok svetilke.
2 število, tip in barva svetlobe svetlobnih virov,praviloma v skladu s sistemom ZVEI za označe-vanje žarnic in sijalk
3 porazdelitev svetilnosti v obliki polarnega dia-grama.Podajanje kotov γ v [°]Podajanje svetilnosti I v [cd/m2]Dejanske vrednosti svetilnosti se izračunajotako, da se navedene reducirane vrednostipomnožijo s svetlobnim tokom svetlobnegavira v [lm], deljenim s 1000. Središče pomožnihkrogov (skala za svetilnosti I) oz. izhodišče zapomožne črte (skala za kote γ) je optično sre-dišče svetilke oz. središče svetlobne izstopnepovršine
4 polna črta:svetilnosti I v ravnini C180°črtkana črta:svetilnosti I v ravnini C270°
5 polna črta:svetilnosti I v ravnini C0°črtkana črta:svetilnosti I v ravnini C90°
6 oznaka za naročilo svetilke, eventualno s pribo-rom
7 vrednost UGR: podatek o omejitvi direktnegableščanja (Unified Glare Rating) pri notranjihsvetilkah. Izvleček iz standardizirane tabele za širino prostora X = 4 x H, dolžino prostora Y = 8 x H z refleksijskimi koeficienti ρstrop = 70 %, ρstene = 50 % in ρtla = 20 %.H: razdalja med višino oči sedečega opazovalca(1,2 m) in ravnino svetilk.leva vrednost: pri osi svetilk / sijalk vzporednoz X, prečno na smer pogledadesna vrednost: pri osi svetilk / sijalk vzpored-no z Y in s smerjo pogledaS = 0,25 m: osna razdalja svetilk med seboj. Tasicer ni realna, vendar se uporablja pri sesta-vljanju standardizirane tabele. Pri svetilkah zveč kot 15 %-nim indirektnim deležem se raču-na, da so obešene 50 cm pod stropom.Pri svetilkah z več kot 65 %-nim indirektnimdeležem postopka z UGR ni mogoče uporabiti.
8 obratovalni izkoristek svetilke ηLB v [%]: pove,koliko % svetlobnega toka Φ, ki ga oddajajosijalke, pri okoliški temperaturi 25 °C dejanskozapusti svetilko
9 ΦU: delež svetlobnega toka, ki ga svetilka oddaja v spodnji polprostor (direktni delež, γ ≤ 90°), v [%] od celotnega svetlobnega toka Φ x ηLB, ki ga svetilka oddaja.
10 ΦO: delež svetlobnega toka, ki ga svetilka oddaja v zgornji polprostor (indirektni delež, γ > 90°), v [%] od celotnega svetlobnega tokaΦ x ηLB, ki ga svetilka oddaja.
11 svetlosti L na svetilki v [cd/m2] v ravninah C0°in C180° oz. C90° in C270° pod različnimi koti γ:L80: svetlost pri γ = 80°L70: svetlost pri γ = 70°L65: svetlost pri γ = 65°Omejitev bleščanja je primerna za delovnamesta ob slikovnih zaslonih, če velja za γ ≥ 65°v vseh C-ravninah, da je L ≤ 1000 cd/m2
Podatki v bloku s svetlobnotehničnimi podat-ki temeljijo na rezultatih meritev z goniofoto-metri in integrirnimi fotometri (Ulbichtovimikroglami) po veljavnih predpisih za meritve inveljajo le za navedeni tip svetil ke v kombina-ciji z navedenimi svetlobnimi viri. V odvisnostiod vrste svetil ke se izberejo podatki, ki so vdanem primeru smiselni oz. možni.
Podrobni svetlobnotehnični podatki za vse izdel kenajdete na Sitecovi spletni strani www.siteco.com.
3Dodatek Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki
Dodatna pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki za downl lighte in viseče svetilke za hale
5NG15603QM11 x HIT-DE 150W/730 φ 11700 lm
175 350 525 700
180°
0° 30°
60°
90°
120°
150°150°
120°
90°
60°
30° cd/klm
ηLB 41% Imax 641 cd/klm bei γ 0°
Leuchtdichten (cd/qm)
C 0/180 C 90/270L80 1778 1778L70 1805 1354L65 4383 2557
α50% 2 x 26,2° 2 x 17,4°α10% 2 x 47,3° 2 x 30,4°
UGR 28,4 21,6X 4H Y 8H ρ 70/50/20 S 0,25H
13
12
12 Imax: maksimalna vrednost svetilnosti I v[cd/klm] in kot γ, pri katerem nastopi
13 α50%: polovični kot razsipanja v [°]. Podaja, pri katerem kotu znaša svetilnost I še 50 % maksimalne vrednosti Imax
α10%: desetinski kot razsipanja v [°]. Podaja, pri katerem kotu znaša svetilnost I še 10 % maksimalne vrednosti ImaxPodatki o kotih praviloma označujejo vsotokotov v ravninah C0° in C180° oz. C90° inC270°, npr. 2 x 10°
14 Porazdelitev svetilnosti kot kartezični diagramz ravninama C0° in C180° ter C90° in C270°
5AA32270K1 x HIT-TC-CE 20W/830 φ 1615 lm
90° 60° 30° 0° 30° 60° 90°
3000
6000
9000
12000 cd/klm
ηLB 58,5% Imax 11162 cd/klm bei γ 0°
C 0/180 C 90/270α50% 2 x 5,0° 2 x 5,0°α10% 2 x 10,8° 2 x 10,8°
14
14
Dodatna pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki za ozkosnopne reflektorske svetilke / žaromete na prostem
Dodatna pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki pri asimetričnih žarometih
5NA75901WS031 x HIT-DE 2000W Longarc φ 230000 lm
250 500 750 1000
180°
0° 30°
60°
90°
120°
150°150°
120°
90°
60°
30° cd/klm -90° -60° -30° 0° 30° 60° 90°
250
500
750
1000 cd/klm
ηLB 80,4% Imax 917 cd/klm Kippung 56°
A 0 (C 0/180) B 0
16
15
15 porazdelitev svetilnosti kot kartezični diagramz ravninama A0° (identična z ravninama C0°inC180°) in B0°
16 nagib: pri žarometih se svetilka pred merje-njem nagne za takšen kot, da leži maksimum vravninah A0 in B0 pri γ = 0°. Na ta način se širina izsevanja pri meritvah zajame bolje kotpri meritvah v C-ravninah, izboljša pa se tuditočnost meritev.
Nekatere svetilke so bile izmerjene v C-ravni-nah, v teh primerih ni podatka o nagibu.Nagibni kot v kartezičnem diagramu ustrezakotu, okrog katerega žaromet v polarnem dia-gramu seva asimetrično k navpičnici.
153
Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki
17 razdalja med ravnino in svetilko v [m]
18 maksimalna horizontalna osvetljenost Emax vnotranjosti svetlobnega stožca v [lx]
19 premer svetlobnega stožca v [m]
20 srednja horizontalna osvetljenost Em
v notranjosti svetlobnega stožca v [lx]
Stožčast svetlobni diagram
Svetlobni diagram opiše pri rotacijsko simetričnosevajoči svetilki, kakšne osvetljenosti nastopajo namerilnih ravninah pravokotno na smer svetlobe vodvisnosti od razdalje do svetilke. Plašč stožca in stem tudi linije krožnih prerezov med stožcem in rav-ninami opisuje pri tem polovični kot razsipanja, tj.kot, pri katerem znaša svetilnost še 50 % maksimal-ne. V notranjosti teh krogov sta podani srednja osvet-ljenost Em in maksimalna osvetljenost Emax pri faktorju vzdrževanja 0,8.
5Dodatek Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki
Izoluks diagrami predstavljajo porazdelitev osvetlje-nosti na namišljeni ali dejanski površini, npr. nacesti, tleh ali steni. Pri tem so točke z enakimi osvet-ljenostmi E v [lx] ("izoluks") s krivuljo povezane med seboj.Vrednosti osvetljenosti so odvisne od razdalje medsvetilko in površino. Uporabljen je faktor vzdrževanja 0,8.Izoluks diagrami ponazarjajo učinek svetlobne karak-teristike dane svetilke (rotacijsko simetrične / asime-trične / osno simetrične).
Izoluks krivulja / posamična svetil ka
Tabelarična ponazoritev potrebnega števila svetilk nakvadratni meter za določeno srednjo horizontalnoosvetljenost Em v [lx], na delovni ravnini 0,75 m zadve standardizirani višini prostorov Lh v [m]. Te vred-nosti temeljijo na standardiziranih refleksijskih koe-ficientih ρstrop = 70 %, ρstene = 50 % in ρtla = 20 % ter faktorju vzdrževanja 0,8.Za preračun vrednosti iz te tabele na izvedbe z dru-gačnimi sijalkami oz. žarnicami je treba število sve-tilk, podano v tabeli, pomnožiti z ustreznim faktor-jem.
Število svetil k v prostoru
Izoluks diagram predstavlja porazdelitev horizontal-ne osvetljenosti E v [lx] na namišljeni površini v višini0,75 m nad tlemi (delovni ravnini). Ta je v vseh sme-reh oddaljena od sten po 0,5 m. Pri tem so točke zenakimi osvetljenostmi E v [lx] ("izoluks") s krivuljopovezane med seboj. Gre za standardiziran pisarniškiprostor dolžine 5 m, širine 3,5 m in svetle višine 2,7 m.Površine v prostoru imajo refleksijske koeficiente ρstrop = 80 %, ρstene = 50 % in ρtla = 30 %.V prostoru je dvojno delovno mesto z 1,6 m dolgo in2 x 0,8 m široko mizo. Prostor osvetljuje stoječa sve-tilka. Za faktor vzdrževanja je privzeta vrednost 0,8.Pod diagramom sta podani srednji osvetljenosti Em v [lx] v prostoru oz. na površini mize v višini 0,75 m od tal.
Dodatek6 Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki
Izoluks diagram predstavlja porazdelitev vertikalneosvetljenosti EV v [lx] na namišljeni stenski površinivišine 3 m oz. 6 m (vertikalni delovni ravnini).Pri tem so točke z enakimi osvetljenostmi E v [lx]("izoluks") s krivuljo povezane med seboj. Gre za sten-sko površino, široko 3,0 m.
Površine v prostoru imajo refleksijske koeficienteρstrop = 70 %, ρstene = 50 % in ρtla = 20 %. Na stensko
površino je usmerjena svetilka z asimetrično svetlob-no karakteristiko, ki je nameščena sredinsko glede nasteno na podani razdalji do nje.
V tabeli so prikazane srednje osvetljenosti Em v [lx]dveh svetilk pri podani razdalji do stene (DW) in raz-dalji med svetilkama (DL). Za faktor vzdrževanja jeprivzeta vrednost 0,8.
Pod diagramom so podane srednje osvetljenosti Em v[lx] na steni. Meritev je nagnjena tako, da leži maksi-mum v ravninah A0 in B0 pri γ = 0°. Na ta način seširina izsevanja pri meritvah zajame bolje kot primeritvah v C-ravninah, izboljša pa se tudi točnostmeritev. Nekatere svetilke so bile izmerjene v C-ravni-nah, v teh primerih ni podatka o nagibu.
parametri za projektiranje ponazoritev svetilk v prostoru
DW razdalja med steno in svetilko v m
DL razdalja med med svetilkami v m
Em [lx] srednja osvetljenost
Izoluks diagram predstavlja porazdelitev horizontal-ne osvetljenosti E v [lx] na namišljeni površini v višini0,75 m nad tlemi (delovni ravnini). Ta je v vseh sme-reh oddaljena od sten po 0,5 m.Pri tem so točke z enakimi osvetljenostmi E v [lx]("izoluks") s krivuljo povezane med seboj. Gre za stan-dardiziran pisarniški prostor dolžine 5 m, širine 3,5 m in svetle višine 2,7 m.Površine v prostoru imajo refleksijske koeficienteρstrop = 70 %, ρstene = 50 % in ρtla = 20 %.V prostoru je dvojno delovno mesto z 1,6 m dolgo in2 x 0,8 m široko mizo. Prostor osvetljujeta dve visečisvetilki z indirektno porazdelitvijo. Za faktor vzdrže-vanja je privzeta vrednost 0,8. Pod diagramom stapodani srednji osvetljenosti Em v [lx] v prostoru oz.na površini mize v višini 0,75 m od tal. Po SIST EN12464-1 je treba vzdrževati naslednje enakomernostig1 = Emin/Em: na mizi: g1 ≥ 0,7; v prostoru: g1 ≥ 0,5
Izoluks krivulja / razsvetljava prostora ������������ ������� �����������������������������������������
Za opis oblike sevalnega kota svetilk Siteco uporabljamo zgoraj navedene izraze. Izbrani so gledena polovični kot razsipanja α50% . Ta podaja, pri katerem kotu znaša svetilnost I še 50 % maksi-malne vrednosti Imax.
ozka porazdelitev svetilnosti
široka porazdelitev svetilnosti
pri opalnih pokrovih: difuzna porazdelitev svetilnosti
Znak ENEC (European Norm ElectricalCertification) je evropski znak za pres-kušanje in certificiranje svetilk in elek-tričnih sestavnih delov v njih. Izkazujeustreznost evropskim standardom zavarnost in pravilno delovanje. Številka10 za znakom ENEC pomeni, da je bilpreskus opravljen pri VDE. Poleg tegaznaka je lahko na svetilki tudi znak VDE.
Svetilke z znakom VDE so bile presku-šene pri VDE Prüf- und Zertifizierungs-institut. Osnova za preskus so varnost-ni standardi, ki veljajo v ZR Nemčiji.Znak VDE zajema obenem tudi znakGeprüfte Sicherheit (“preskušena varnost”).
Zaščita pred dotikom prevodnih kovin-skih delov s prstom.�����
Zaščita pred dotikom prevodnih kovin-skih delov s prstom in pred vdorompršeče vode (npr. dežja). Po standarduSIST EN 60598 se svetilke za notranjeprostore preskušajo glede zaščitnestopnje proti vdoru vode v dani mon-tažni situaciji. Zaščitna stopnja IP x3 jetorej podana z montažno situacijo inni lastnost svetilke kot take. S tem vsesvetilke za uporabo v notranjih prosto-rih, ki so bile doslej označene z IP 20,izpolnjujejo tudi zahteve zaščitnestopnje IP 23.
Zaščita pred dotikom prevodnih kovin-skih delov z 1 mm debelo žico.�����
Zaščita pred dotikom prevodnih kovin-skih delov z 1 mm debelo žico in predvdorom pršeče vode.
Zaščita pred dotikom prevodnih kovin-skih delov z 1 mm debelo žico in predvdorom brizgajoče vode.
Svetilka, zaščitena pred prahom.
Svetilka, zaščitena pred prahom in brizgajočo vodo.
Svetilka, zaščitena pred prahom in vodnim curkom.
Za prah neprepustna svetilka.
Za prah neprepustna svetilka, zaščite-na pred vodnim curkom.
Zaščitni razred (RI)Zaščita pred električnim udaromtemelji na osnovni izolaciji in povezavivseh dosegljivih kovinskih delov zzaščitnim vodnikom.
Za prah neprepustna svetilka, zaščite-na pred močnim vodnim curkom inrazburkanim morjem.
Zaščitni razred (RII)Deli, ki prevajajo električni tok, sopoleg osnovne izolacije opremljeni še zdodatno zaščitno izolacijo. Priključekzaščitnega vodnika ni dovoljen.
Svetilke z znakom FF so primerne zadelovne prostore, ki so požarno ogro-ženi zaradi prahu ali vlaknin (VDE0710, Teil 5). To oznako bo najkasnejedo 1. 8. 2005 nadomestila oznaka D poEN 60598-2-24.
Zaščitni razred (RIII)Zaščita pred električnim udaromtemelji na uporabi varnostno malenapetosti.
Svetilke z znakom D so primerne zadelovne prostore, ki so požarno ogro-ženi zaradi prahu ali vlaknin EN60598-2-24. Ta oznaka bo najkasnejedo 1. 8. 2005 nadomestila oznako FF.
Svetilke so v skladu z direktivo Ex94/9/EU1) primerne za uporabo v eks-plozijsko ogroženih območjih v coni 2.Cona Ex 2 v skladu z ElexV 19962):območja, kjer ni računati s tem, da bonastopila atmosfera, ki lahko eksplodi-ra zaradi plinov, pare ali megle - če seto vendarle zgodi, je po vsej verjetno-sti le redko in v kratkem časovnemobdobju.1) Dosedanja Ex-direktiva 76/117 je
veljala do 30. 6. 2003.2) Dosedanja odredba Elex/V 1994 je
veljala do 30. 6. 2003.
Svetilke so v skladu z direktivo Ex94/9/EU1) primerne za uporabo v eks-plozijsko ogroženih območjih v coni22. Cona Ex 22 v skladu z ElexV 19962):območja, kjer ni računati s tem, da bonastopila atmosfera, ki lahko eksplodi-ra zaradi zvrtinčenega prahu ’ če se tovendarle zgodi, je to po vsej verjetno-sti le redko in v kratkem časovnemobdobju.1) Dosedanja Ex-direktiva 76/117 je
veljala do 30. 6. 2003.2) Dosedanja odredba Elex/V 1994 je
Svetilke so primerne za montažo naperonih ali v bližini tirov. Svetilkeizpolnjujejo zahteve Deutche Bahn AG
Svetilka je odporna proti udarcem zžogo v skladu z najnovejšim evropskim standardom EN 12193 (oz. DIN VDE0710).
Svetilka je prestala vibracijski preskuskot dokaz za varnost pred inducirani-mi tresljaji, ki jih povzročajo potresi innjim primerljive obremenitve. Ta jepotrebna npr. pri uporabi svetilk vjedrskih elektrarnah. Dokazila o pres-kusih na zahtevo.
Svetilka je primerna za posebne mak-simalne temperature tu, ki odstopajood SIST EN 60598. V skladu s SIST EN60598 so sicer svetilke konstruirane zanazivne okoliške temperature ta max.= +25 °C. Dopustno je občasno obrato-vanje pri +35 °C.
Svetilka je preskušena glede odporno-sti proti udarcem s teniško žogo v skladu z DIN VDE 0710.
Znak CE dokumentira skladnost zevropskimi direktivami, ki veljajo zaizdelek. Za svetilke sta to direktivi oelektromagnetni združljivosti in zanizko napetost. Glede skladnosti zDirektivo o elektromagnetni združlji-vosti mora svetilka ustrezati standard-om za odpravo radiofrekvenčnihmotenj (SIST EN 55015), za imunostproti motilnim napetostim (SIST EN61547) in za povratne vplive naomrežje (SIST EN 61000-3-2). Skladnostz Direktivo za nizko napetost zahtevaizpolnjevanje zahtev standarda SISTEN 60598 (ki ustreza VDE 0711). Zaoznačevanje z znakom CE je v celoti inizključno odgovoren proizvajalec, taznak pa tudi ni preskusni znak.
Svetilka prestala preskus udarcev zenergijo 2,00 Joule. Oznaka IK 07 poEN 50102
Dodatek12
Certifikacijski znaki
Razlaga oznak
Tehnika izdelkov in znaki kakovosti
Tehnika Multiwatt
Svetilka je po svoji svetlobni tehniki,omejitvi bleščanja, temperaturi, okovuin predstikalni napravi optimirana zauporabo sijalk različnih moči.S tehniko Multiwatt je tako v posa-mezni svetilki možno spreminjati “svetlobne pakete.”
Opozorilo: pri izvedbah svetilk z več nameščenimi sijalkami morajo biti sijalke v isti svetilki vedno enakih moči!
Siteco Savelight
Varnostni in komfortni paket za zašči-to svetilke in prizanesljivo obratovanjesijalk:- vžigna priprava z digitalno odklopno
avtomatiko- termično zaščitena predstikalna
naprava- redukcija moči (Eco) z integrirano uro
za startanje sijalke pri polni moči
DALI (Digital Addressable LightingInterface) je definicija vmesnika zakrmiljenje predstikalnih naprav z digi-talnim reguliranjem svetlobnega toka.Z enim krmilnim vodom je mogočeupravljati obratovanje največ 64 kom-ponent DALI. Te je mogoče razporeditiv največ 16 skupin, ki se lahko prekri-vajo. Shraniti je mogoče največ 16svetlobnih scen. Definicija protokola jedoločena v dodatku k SIST EN 60929.
Radijsko upravljanje za prenos krmil-nih ukazov v pasu ISM 433,42 MHz.
Znak za dobro industrijsko oblikovan-je. Izdelke, označene z znakom iF, jeustanova Industrieforum DesignHannover odlikovala za odličnost priindustrijskem oblikovanju.
Svetilka prestala preskus udarcev zenergijo 10,00 Joule. Oznaka IK 09 poEN 50102
����
Svetilka prestala preskus udarcev zenergijo 20,00 Joule. Oznaka IK 10 poEN 50102
Montaža in vzdrževanje dovoljenasamo strokovno usposobljenim.
Iz varnostnih razlogov priporočamoda montažo izvedeta dve strokovnousposobljeni osebi.
Iztaknite vtikač
Pred vdrževalnimi deli izklopite mrežno napetost
Da se izognemo prstnim odtisom, jetreba uporabiti zaščitne rokavice.
Pozor! Na to je treba pri montaži pose-bej paziti.
Treba je paziti na pravilen položaj.
Vroča površina kot npr. v območjupredstikalnih naprav: obvezna je upo-raba ustreznih vodov oziroma paziti jetreba na ustrezno vodenje električnihvodov.
Svetilka je primerna zauporabo v zaščitenihzunanjih območjih.Svetilka ne sme biti
izpostavljena direktnim vremenskim vplivom.Navedbe X in Y so minimalne mere zaščitne nad-strešnice nad svetilko. Svetilke za uporabo v notran-jih prostorih načeloma niso konstruiranje za upora-bo v zunanjih območjih.
Paziti je treba na oznako konca (naslo-na ni).
Odlomki v montažnem navodilu,označeni s tem simbolom, predstavljajodobavno stanje, uporabnika pa navaja-jo na kupčevo možnost individualnenastavitve, ki pa jo mora izvesti stro-kovnjak za električne inštalacije.
za preostale napotke poglejte v montažna navodila pribora
pri uporabi sijalk upoštevajte napotkeproizvajalcev sijalk
Svetlobni vir mora biti odobren zauporabo v “odprtih svetilkah” (kot“odprte svetilke” veljajo tudi svetilke zzaščitno šipo oz. reflektorjem iz umet-ne snovi).
Priključek za ozemljitveni vodnik.
Podatek o številu in moči žarnic oz.sijalk, ki jih je treba uporabiti.
Vzporedno kompenzirana vezava.
Predstikalne naprave so primerne za podano moč sijalk.
Podatek o kapacitivnosti kompenza-cijskega kondenzatorja.
Znak za reciklažo, ki se uporablja v kartonažni industriji.
Pri montaži ni dovoljena uporabavijakov z vgreznjeno glavo.
Vsak poškodovan zaščitnipokrov je treba zamenjatitakoj! Delovanje s poškodo-vanim pokrovom nidopustno
Svetilka je primerna za pre-hodno linijsko povezavo
Leuchte A Leuchte B
Svetilka ni primerna zaprehodno linijsko poveza-vo
Leuchte A Leuchte B
Svetilka je primerna za uporabo vnotranjih prostorih
Svetilka je primerna za uporabo vnezaščitenih zunanjih območjih
Svetilko je dopustno montirati leizven dosega rok v območju od stojnetočke 2,5 m v višino in 1,25 m strans-ko in navzdol
Opisane so možnosti pomika pozicijesijalke
Opisane so možnosti pomika pozicijereflektorja
Mokro čiščenje ni dopustno!
Pozor napetost! Prek odpiranjemizklopite napravo!
Posebno navodilo za čiščenje določe-nih materialov
Svetilka sme obratovati le z ustrez-nim zaščitnim steklom
100/150WAuslieferzustand: 100W
Pozor: v svetilki se nahaja predstikal-na naprava z dvema odcepoma moči.Ob zamenjavi naprave je treba upo-števati vezavo izhodiščnega stanjanaprave.
AwNaležna površina vetra v označenismeri brez upoštevanja vpliva zračne-ga upora (maksimalna vrednost poEN 60598-2-3 znaša 1,2)
Funkcionalna ozemljitev. Ozemljitevizdelka v sistemu ali inštalacije vnapravi, ki je potrebna za normalnodelovanje in ni del zaščite proti nape-tosti dotika.
Svetilka je primerna za uporabo vnotranjih prostorih in zaščitenihzunanjih območjih.
Od konca devetdesetih let dvajsetega stoletja je mogoče ustvarjati belo svetlobotudi s polprevodniki - svetlečimi diodami (Light Emitting Diodes, kratko LED). Tesevajo modro ali ultravijolično svetlobo, ki jo lahko pretvorimo v belo s pomočjofosfatnih premazov. Precej dalj časa kakor bele obstajajo barvne svetleče diode, kisevajo skoraj monokromatsko svetlobo - pretežno enake valovne dolžine (na pri-mer v rdeči, oranžni, zeleni barvi).Svetlobni izkoristek belih LED je z začetnih manj kakor 30 lm/W dosegel že pri-bližno 150 lm/W, kar potrjuje, da so LED tehnologije podvržene neprestanemutehnološkemu napredku.
Tako je sedaj ob že uveljavljenih svetlobnih virih, kot so žarnice na žarilno nitko,nizkotlačne in visokotlačne sijalke na razelektrenje, na voljo nov svetlobni vir zatehnično uporabo.
LED-čip
Osnovni element svetleče diode - polprevodnik, proizvajajo v zapletenem tehno-loškem procesu iz kristala valjne oblike (Epitaxy), ki ga narežejo v posamezne rezi-ne (Wafer), te pa v manjše pravokotnike (čipe) velikosti približno med 0,3 mm x0,3 mm in 2 mm x 2 mm.
Package, Chip on Board, primarna optika, tiskano vezje, obratovalna naprava
Proizvajalec čipe LED vstavi v ohišje (Package) kjer jih priključi, prevleče s plastjofosforja in pri določenih izvedbah opremi z lečo (primarno optiko). Proizvajalcisvetilk spojijo te pakete na tiskano vezje glede na izbrano konstrukcijo (zapored-na vezava ali vzporedna vezava). Nato glede na izbrano vezavo prilagodijo obrato-valne naprave.
Kot alternativa paketni tehniki (paket, čip na plošči oz. tiskanini) je možno čipemontirati direktno na tiskano vezje (Chip on Board, COB) in jih nato električnospojiti.
V določenih primerih pa proizvajalec komponent LED dobavlja proizvajalcu svetilk»module LED«, kjer so na tiskanem vezju že nameščeni ustrezni paketi ali čipi.
Sekundarna optika, svetlost, bleščanje
Prozvajalec LED svetilk v svojem proizvodnem procesu LED pakete ali moduleopremi z dodatnim optičnim sistemom za usmerjanje svetlobe (zrcalo, difuzor,leča). Male dimenzije čipa LED omogoča natančno usmerjanje svetlobe z izjemnomajhnimi optičnimi elementi. Ker svetleča dioda seva svetlobo le v eni smeri (pol-prostor) so izgube na optičnih površinah praviloma manjše kot pri ostalih svet-lobnih virih. Svetlost posameznega čipa LED je zelo visoka - do 50 milijonovcd/m2, zato so praviloma potrebni ukrepi za zmanjševanje bleščanja.
Za delovanje potrebujejo diode LED na kontaktih katode in anode enosmernonapetost. Razen tega mora biti na vsakem čipu LED prisotna najmanj prevodnanapetost (približno 3V). Šele po prekoračitvi prevodne napetosti steče tok skoziLED in dioda odda svetlobo. Običajno lahko isto diodo napajamo z različnimi elek-tričnimi tokovi (na primer 350 mA, 700 mA ali 1.000 mA), dioda pa glede na elek-trični tok odda različno količino svetlobe. Razmerje med električnim tokom inproizvedenim svetlobnim tokom diode pa ni povsem linearno: ob povišanju elek-tričnega toka skozi diodo se sicer poviša svetlobni tok diode, vendar pa se povišatudi padec napetosti, kar posledično povzroči znižanje svetlobnega izkoristka,izraženega v lm/W. Zaradi večanja električnega toka pride do pojava staranja(degradiranja) fosforjeve plasti in s tem padanja svetlobnega toka med obratoval-no dobo diode. Zaradi večanja električnega toka se poviša tudi električna energi-ja, ki ji je izpostavljena LED. Električno moč izračunamo kot električni tok x pre-vodna napetost.
Energetska bilanca, temperatura, temperaturni nadzor,hladilna telesa, prenehanje delovanja
V nasprotju z ostalimi svetlobnimi viri svetleče diode LED praviloma ne sevajo vultravijoličnem in infrardečeem delu spektra svetlobe. To pomeni, da se vsa elek-trična energija, ki se ne pretvori v svetlobo, pretvori v toploto. Energijska bilancasvetleče diode je približno: 30% svetloba in 70% toplota. Gostota energijskegatoka je pri LED moči 1W in velikosti čipa 1mm x 1mm približno 1.000.000 W/m2.Svetleče diode so kot vsi elementi iz polprevodnikov, temperaturno občutljive.Stopnja preživetja/izpada (mortaliteta) je odvisna predvsem od temperaturnihdejavnikov. Obratovalna (življenska) doba svetleče diode se bo krajšala z višanjemtemperature. Proizvajalci LED podajajo maksimalno temperaturo spoja (T-Junction) (na primer 150°C), katera ne sme biti presežena v nobenem primeru. Tetemperature v praksi ni mogoče izmeriti, saj predstavlja temperaturo določenestične površine spoja v notranjosti čipa. Če je poznana termična prevodnost medčipom in dostopno merilno točko (na primer na tiskanem vezju), je mogoče totemperaturo (povratno) izračunati. Praviloma velja, da svetleča dioda, skozi kateroteče tok (na primer 350mA), deluje le nekaj minut, če ni ustrezno spojena z velikohladilno površino (hladilnim telesom).
Svetlobni tok pada z višanjem temperature.Dobra konstrukcija svetilke in predvideni temperaturni nadzor (termo-manage-ment) morata zagotavljati čim nižje temperature svetlečih diod LED. Zato jepotrebna izbira materialov z nizkimi termičnimi prehodnimi upornostmi inustrezno velika površina hladilnih teles za oddajo temperature v ozračje (pasivnohlajenje). Glede na potrebe je možno uporabiti tudi hladilni ventilator (aktivnohlajenje). Samo z upoštevanjem navedenih lastnosti je mogoče zagotoviti dolgoobratovalno (življensko) dobo, visoko energijsko učinkovitost in nizko stopnjoizpada.
Proizvajalec svetlečih diod vsak čip LED oziroma vsak paket za trenutek priključi inizmeri njegovo prevodno napetost, svetlobni tok in barvno temperaturo(barvnost).Te lastnosti so tudi v isti seriji proizvedenih LED različne in jih med izdelavo nimogoče v naprej natančno določiti. Zato proizvajalec svetlečih diod te sortira vtako imenovane »Bins« (skupine), v katerih so združene LED z eno ali več enakimilastnostmi. Število LED v vsaki skupini »Bin« je naključno. Praviloma proizvajalcisvetlečih diod LED ne prodajajo iz istih skupin »Bin« temveč iz več različnihsosednjih, ceno svetlečih diod pa določa razmerje med ponudbo in povpraševan-jem. Za zagotavljanje najvišje možne poenotene barve svetlobe in/ali svetlostitudi ob naročilih v prihodnosti, mora proizvajalec svetilk izvajati zapletene logi-stične ukrepe in ponujati primerne električne rešitve.Barvna kakovost svetlečih diod LED z belo svetlobo lahko, glede na tehnologijouporabe fosforja, niha med slabim in zelo dobrim. Možne so barve svetlobe od toplo belih do hladno belih tonov. Za toplejše barvnetone je potrebno uporabiti debelejše plasti fosforja, kar povzroča nižjo učinkovi-tost.
Odzivanje na preklapljanje, zatemnjevanje, izkoristek sistema
Svetleče diode LED je mogoče vključevati in izključevati praktično brez časovnegazamika. V eni sami sekundi je mogoče izvesti veliko število zaporednih vklopov inizklopov (pulziranje). To lastnost je mogoče izkoristiti tudi za zatemnjevanje LED.Izvaja se z pulzno-širinsko modulacijo (Pulse Width Modulation/PWM), s kateroob nespremenjeni napetosti in toku, svetlečo diodo zelo hitro vklapljamo inizklapljamo. Svetlost zaznavamo kot povprečno vrednost med vključenim inizključenim stanjem svetleče diode. Alternativa tej metodi je zatemnjevanje z zni-ževanjem električnega toka, kar ugodno vpliva na delovanje in viša učinkovitostsistema.Na skupno učinkovitost sistema (svetilke) bistveno vpliva učinkovitost krmilne (innapajalne) elektronike. Neugodna zasnova električnih in elektronskih komponentv svetilki lahko povzroči izdatne izgube sistema.
Obratovalni izkoristek svetil ke, svetlobni tok svetil ke
Za razliko od ostalih svetlobnih virov, svetlobnega toka svetlečih diod (LED) nimogoče izmeriti brez vgradnje v ohišje svetilke, saj je za delovanje potrebna ter-mična povezava med LED in hladilnim sistemom svetilke. Zaradi tega ni mogočedoločiti obratovalnega izkoristka svetilke na način, kot se to izvaja pri svetilkah sklasičnimi svetlobnimi viri (razmerje med svetlobnim tokom sijalke pri 25°C insvetlobnim tokom svetilke pri 25°C). Zato se pri svetilkah z LED uporablja navidez-ni »psevdo« obratovalni izkoristek 100%, ob tem pa je naveden še svetlobni toksvetilke pri 25°C. Ker so svetleče diode LED sestavni del celote svetilke in pravilo-ma ni mogoče zamenjati samo sklopa LED z podobnim elementom drugega proiz-vajalca, navedba obratovalnega izkoristka svetilke ni smiselna.
Za ocenjevanje učinkovitosti svetilke je ustrezneje opazovati razmerje med svet-lobnim tokom svetilke in priključno močjo svetilke. Še boljše za končnega uporab-nika pa je podajanje razmerja med svetlobnim tokom na osvetljeni (delovni)površini in priključno močjo sistema.
Smiselna področja uporabe
Zaradi znanih lastnosti je mogoče prednosti svetlečih diod LED uporabiti tudi vpraksi.
Možnosti:• Pri barvnih LED aplikacijah: zelo čiste, polne (nasičene) barvne (na primer: za
barvno osvetljevanje v notranjih prostorih ali objektih na prostem).• Možni so majhni, natančni in učinkoviti svetlobnotehnični sistemi (na primer:
žarometi, cestna razsvetljava).• Spremenljiv svetlobni tok z zniževanjem električnega toka ali PWM (na primer:
obratovanje z zatemnjevanjem v notranjih prostorih ali objektih na prostem).• Zelo hitra odzivnost (na primer: informacijske table, veliki zasloni).• Visoka energetska učinkovitost in dolga obratovalna doba ob zagotavljanju
optimalnih električnih in termičnih mejnih vrednosti (na primer: svetilke znizko stopnjo/brez vzdrževanja v notranjih prostorih ali objektih na prostem).
• Možen je visoka indeks barvnega videza (na primer: za osvetljevanje prodajnihobmočij, osvetljevanje v muzejih).
• Brez sevanja v UV in IR spektru (na primer: osvetljevanje v muzejih, osvetljevan-je občutljivega blaga, okolju (insektom) prijazna cestna razsvetljava.
• Visok svetlobni tok in obratovalna doba pri nizkih temperaturah okolice (naprimer: cestna razsvetljava, osvetljevanje hladilnih vitrin in hladilnic).
• Številne možnosti oblikovanja.
Neprimerna področja uporabe
Področja s trajnimi obremenitvami visokih temperatur okolice ne zagotavljajoustreznih pogojev za uporabo svetilk s svetlečimi diodami LED.
Izzivi in zahteve za zagotavljanje kakovosti
Raznolike lastnosti, številni medsebojno odvisni parametri in izjemno hiter teh-nološki razvoj postavljajo pred rešitve s tehnologijo LED številne izzive, ki v končnifazi pomembno vplivajo na kakovost, uspešnost in obratovalno dobo izdelkov:
Nove tehnologije pri fluorescenčnih sijalkah in kompaktnihfluorescenčnih sijalkah
Od pojava fluorescenčnih sijalk na tržišču v tridesetih letih dvajsetega stoletja seje tehnični razvoj teh sijalk neprestano nadaljeval. Spremembe in izboljšave se nanašajo predvsem na:• višanje stopnje barvne reprodukcije,• barvo svetlobe,• obratovalno (življenjsko) dobo,• svetlobni tok,• temperaturno odvisnost svetlobnega toka,• učinkovitost,• velikost,• možnost zatemnjevanja,• predstikalne naprave.
V nadaljevanju bomo opisali dve trenutni razvojni novosti: Pri običajnih fluorescenčnih sijalkah se v stekleni cevi sijalke nahaja zmeskemijskih elementov (predvsem živega srebra) v plinastem in tekočem stanju. Obpojavu napetosti na elektrodah sijalke pride do pojava razelektrenja v parah žive-ga srebra, kar proizvede ultravijoličasto sevanje, ki se nato na fluorescenčnemnanosu (fosfor s primesmi) na notranji strani steklene cevi sijalke pretvori delno vvidno svetlobo. Ta proces je zelo odvisen od temperature. Moč sijalke (W), svetlob-ni tok (lm) in svetlobni izkoristek (lm/W) so odvisni od tlaka pare živega srebra.Pri nizkih temperaturah (<0°C) oddajajo fluorescenčne sijalke zelo malo svetlobe(pri 0°C le približno 25%), najvišjo moč sijalke dosežemo približno med 30°C in35°C, najvišji svetlobni tok sijalke med 35°C in 40°C, najvišji svetlobni izkoristekpa med 40°C in 45°C. Nad to temperaturo pričnejo vse vrednosti padati. Svetlobnitok se zniža, ker se oddano UV sevanje ponovno absorbira v parah živega srebra.Za tlak pare živega srebra je odločujoča temperatura na hladnejši strani steklenecevi, v točki »Cold-spot«.
»Amalgamove sijalke«
Od začetka 21. stoletja so na trgu na voljo fluorescenčne sijalke in kompaktnefluorescenčne sijalke, ki uporabljajo tehnologijo »amalgam« (na primer: OSRAM»CONSTANT«, PHILIPS »TOP«).Pri tehnologiji amalgam se v stekleni cevi sijalke dodatno nahaja še elementamalgam (zlitina živega srebra z drugimi kovinami). Ta absorbira delež živegasrebra in s tem uravnava tlak pare živega srebra v sijalki. Posledica tega je, daostaja tlak pare živega srebra in s tem tudi svetlobni tok sijalke, praktično kon-stanten v širokem temperaturnem območju.
Fluorescenčne sijalke paličaste oblike zagotavljajo pri 25°C višji svetlobni tok kotobičajne sijalke.
Sijalke z dodatkom amalgama zagotavljajo praviloma višji obratovalni izkoristeksvetilk (faktor tudi do 1,5). Ta efekt se pri višjih temperaturah v svetilki kaže šebolj izrazito.
Amalgamove sijalke so primerne tudi za uporabo pri znižanih okoliških tempera-turah (na premer: cestna razsvetljava, osvetljevanje hladilnic).
Načeloma je mogoče vse običajne sijalke enake moči in z enakim okovom zamen-jati z učinkovitejšimi amalgamovimi sijalkami.Amalgamove sijalke potrebujejo daljši čas do polnega zagona in zato niso primer-ne za zasilno razsvetljavo. V fazi zagona svetijo bolj v rdečem spektru.
Amalgamove sijalke se pri zatemnjevanju odzivajo drugače kot običajne sijalke,zato jih ni priporočljivo zatemnjevati pod 30% nivojem, saj se pri nižjih nivojihbarva izsevane svetlobe pomakne bolj v rdeč spekter.
Potrebno je upoštevati tudi vsa tehnična navodila proizvajalcev sijalk.
Primerjava svetlobnega toka Osram Lumilux T5 HO 54W Constant in OsramLumilux T5 HO 54W
»Sijalke ECO«
Najkrajši čas so na trgu na voljo fluorescenčne sijalke in kompaktne fluorescenčnesijalke označene kot sijalke ECO, na primer PHILIPS PL-R ECO,OSRAM DULUX T/E HE, PHILIPS TL5 ECO, OSRAM T5 ES.Te sijalke so grajene podobno kot običajne sijalke, vsebujejo pa izboljšano polnjenje splini in izboljšan fluorescenčni nanos.Odzivanje na temperaturo je praktično enako kot pri običajnih sijalkah. Načeloma jemogoče vse običajne sijalke, ki so namenjene za obratovanje na enaki predstikalninapravi, zamenjati s sijalkami ECO.V primeru uporabe sijalk ECO s predstikalnimi napravami, ki delujejo na principuupravljanja toka (pri svetilkah Siteco so to vse izvedbe z elektronskimi predstikalniminapravami EVG brez možnosti zatemnjevanja), se pri enakem svetlobnem toku znižapriključna moč svetlobnega vira za približno do 10%. Glede na tip svetilke in močsijalke je ta vrednost lahko nekoliko različna.V primeru uporabe sijalk ECO s predstikalnimi napravami, ki delujejo na principuupravljanja moči (pri svetilkah Siteco so to vse izvedbe z elektronskimi predstikalniminapravami EVG z možnostjo zatemnjevanja), se pri nespremenjeni priključni moči vnezatemnjenem stanju svetlobni tok svetlobnega vira poviša za približno do 10%.Glede na tip svetilke in moč sijalke je ta vrednost lahko nekoliko različna. Sijalke ECO so – kot običajne sijalke – primerne za obratovanje v svetilkah, kjer nahladni točki sijalke (Cold-spot) dosegamo temperaturo približno med 35°C in 45°C, sajv tem območju dosegamo najvišji svetlobni tok (lm) in svetlobni izkoristek (lm/W).
Potrebno je upoštevati tudi vsa tehnična navodila proizvajalcev sijalk.
Primerjava Philips Master TL5 HE ECO 25 = 28Win Philips Master TL5 HE 28W
Quelle: Philips
Lich
tstr
om [l
m]
Leis
tung
[W]
Temperatur [°C]
500
0
3000
2500
2000
1500
1000
20
18
30
28
26
24
22
10 20 30 40 50 60
Lichtstrom Philips Master TL5 HE ECO 25 = 28WLichtstrom Philips Master TL5 HE 28WLeistung Philips Master TL5 HE ECO 25 = 28WLeistung Philips Master TL5 HE 28W
Quelle: Osram
Lich
tstr
om [l
m]
1940
970
4850
3880
2910
-20 0 20 40 60 80 100
Lichtstrom Osram Lumilux T5 HO 54WLichtstrom Osram Lumilux T5 HO 54W Constant
Temperatur [°C]
svetlobni tok Osram Lumilux T5 HO 54W svetlobni tok Osram Lumilux T5 HO 54W Constant
svet
lobn
i tok
(lm
)
temperatura (°C) Vir: Osram
svetlobni tok Philips Master TL5 HE ECO 25 = 28W svetlobni tok Philips Master TL5 HE 28W moč Philips Master TL5 HE ECO 25 = 28W moč Philips Master TL5 HE 28W
Siteco® Light ControlDaljinsko upravljanje svetilk iz nadzornega centra brezdodatnih krmilnih vodnikov:
• prenos podatkov preko standardiziranega protokola LON,• centralno, mrežno upravljanje,• omogoča natančno načrtovanje porabe energije in vzdrže-
vanja,• optimizira procese vzdrževanja,• omogoča natančno prilagajanje moči,• omogoča odpravljanje energijskih konic,• optimizira obratovalne stroške,• omogoča vključevanje in zatemnjevanje vsake posamezne
svetilke v sistemu na ustrezen nivo glede na potrebe v tre-nutni situaciji,
• zagotavlja fleksibilnost in dolgoročno zanesljivost delo-vanja objektov zaradi uporabe odprtih in standardiziranihvmesnikov upravljanja.
Orodja za upravljanje svetlobnega toka Siteco
Orodja za upravljanje svetlobnega toka Siteco so sestavni del sistemov elektron-skega upravljanja svetilk za zunanjo razsvetljavo s tehnologijo LED. V svetilkah zLED so s tem integrirane funkcije, ki omogočajo še dodatno izkoriščanje potencia-lov za višjo učinkovitost, zniževanje porabe energije in zniževanje stroškov. Orodjaza upravljanje so na voljo v treh različnih paketih funkcij upravljanja: Basic, Plusin Preminum. Najširši nabor funkcij za učinkovito upravljanje zunanje razsvetlja-ve LED ponujata paketa upravljanja Plus in Premium.
Vsa orodja za upravljanje svetlobnega toka izkoriščajo najpomembnejšo lastnostsvetlobnih virov LED: možnost zatemnjevanja svetlobnega toka brez izgub. Vsi parametri- so že tovarniško nastavljeni (v izvedbah upravljanja Basic), - mogoče jih je individualno prilagajati z napravo Siteco Service Box
(v paketih upravljanja Plus),- z njimi je možno daljinsko centralno upravljanje
(v paketih upravljanja Premium).
V paketu upravljanja Basic so zajete funkcije:redukcija moči, termična zaščita
V paketu upravljanja Plus so zajete funkcije:redukcija moči, termična zaščita, zagotavljanje konstantnega svetlobnega toka,fleksibilna nastavitev parametrov svetlobnega toka, časovno-odvisnoupravljanje svetlobnega toka, digitalni komunikacijski vmesnik
V paketu upravljanja Premium so zajete funkcije:redukcija moči, termična zaščita, zagotavljanje konstantnega svetlobnega toka,fleksibilna nastavitev parametrov svetlobnega toka, časovno-odvisnoupravljanje svetlobnega toka, Siteco Light Control
Opis posameznih funkcij upravljanja
@
Digitalni komunikacijski vmesnikDaljinsko upravljanje svetilk iz nadzornega centra prekoobstoječih sistemov upravljanja z Siteco® Digital Interface(SDI) – omogoča vključevanje in zatemnjevanje vsakeposamezne svetilke v sistemu na ustrezen nivo glede napotrebe v trenutni situaciji.
@
Časovno-odvisno upravljanje svetlobnega tokaRedukcija moči brez krmilnega voda. S pomočjo integrirane-ga časovnika je mogoče časovno-odvisno spreminjanje svet-lobnega toka svetilke. Čas preklopa in nivo svetlobnega tokaje mogoče individualno nastaviti. Po želji je mogoče nastavi-ti 4 časovne točke preklopa, svetlobni tok maksimalneganivoja delovanja in dveh nivojev stopenj redukcije.(primerljivo s sistemi redukcijske vezave pri visokotlačnihsijalkah)
lm
Fleksibilna nastavitev parametrov svetlobnega tokaSvetlobni tok vsake posamezne svetilke je mogoče indivi-dualno nastaviti. Po želji je mogoče nastaviti svetlobni tokmaksimalnega nivoja delovanja in dveh nivojev stopenjredukcije:• učinkovito delovanje vsake posamezne svetilke zaradi
možnosti individualne nastavitve parametrov glede nadejanske potrebe
• ob zamenjavi posamičnih svetlobnih točk LED z modulomLED je nivo preostalih svetlobnih točk mogoče natančnoprilagoditi
lm
Zagotavljanje konstantnega svetlobnega tokaSvetlobni tok ves čas obratovalne (življenjske) dobe zadržuje nakonstantnem nivoju, s tem ko pojav padanja svetlobnega tokazaradi staranja (degradacije) permanentno prilagaja z ustreznoregulacijo. S tem zagotavlja optimalno porabo energije, nižastroške porabe energije in podaljšuje obratovalno dobo LEDzaradi nižje temperaturne obremenitve.
lm
t
Termična zaščitaTrajen nadzor nad temperaturo svetlečih diod LED. Ob dose-gu kritične temperature se moč svetilke samodejno zniža inse na izhodiščno vrednost vrne šele po ponovnem doseguvarnega temperaturnega območja delovanja:• preprečuje izpad LED pri kritičnih okoljskih temperaturah• zagotavlja dolgo obratovalno (življenjsko) dobo LED
Redukcija močiRedukcija moči z dodatnim krmilnim vodom 230V.Tovarniška nastavitev:Krmilni signal Ust = 0V � približno 50% svetlobni tokKrmilni signal Ust = 230V � 100% svetlobni tokPo potrebi je krmilno logiko mogoče obrniti(primerljivo s sistemi redukcijske vezave pri visokotlačnihsijalkah).
Oznaka moč okov svetl. učinko- barva indeks ILCOS OSRAM PHILIPS Havel ls Sylvania GEZVEI [W] tok vitost svetlobe barvn.
[lm] (lm/W) videza (Ra)
Opozorilo: Pridržujemo si možnosti napak v seznamu! Seznam predstavlja le del prodajnih programov proizvajalcev svetlobnih virov. Podatki o svetlobnem toku, barvi svetlobe, indeksu barvne reprodukcije, oznaki ILCOS se nanašajo največkrat na prvo oznako proizvajalca v vrstici.Pred uporabo sijalk je uporabnik dolžan preveriti ustreznost uporabe izbranega tipa sijalke z izbrano svetilko Siteco.
Opozorilo: Pridržujemo si možnosti napak v seznamu! Tabela služi le kot oporna točka za določanje srednjih vrednosti sistemskih moči sijalk v kombinaciji s predstikalnimi napravami. Največkrat souporabljeni podatki proizvajalcev predstikalnih naprav. Natančna moč sistema je med drugim odvisna tudi od medsebojnega delovanja sijalk in predstikalnih naprav ter tudi delovne tem-perature posameznih komponent. Dejanska moč sistema v uporabi lahko od navedenih vrednosti odstopa zaradi toleranc pri proizvodnji sijalk, toleranc predstikalnih naprav in spremembtemperatur v območju uporabe. Svetlobni viri A55, A65, A80, QT32, QT-DE11/12, QPAR51 in TCR-TSE se uporabljajo brez predstikalnih naprav – pri teh virih je moč sisteme enaka moči svet-lobnih virov.
SplošnoV letu 2003 je bil v Republiki Sloveniji uveljavljen Pravilnik o zahtevah za mini-malno energijsko učinkovitost predstikalnih naprav za fluorescenčne sijalke(Uradni list RS, štev. 58/2003, z dne 18. 6. 2003), s katerim je prevzeta evropskadirektiva 2000/55/EU, ta pa pomeni osnovo za uvrščanje predstikalnih naprav venergijske razrede in njihovo temu ustrezno označevanje. V preteklosti je bila zaradi zahtev elektrodistribucijskih podjetij običajna zapored-na kompenzacija jalove energije, kar pa se je z novo izdajo tehničnih pogojev zapriključitev na omrežje v letu 2000 (TAB 2000) spremenilo. Zdaj je z redkimi izje-mami dovoljena tudi vzporedna kompenzacija.
Energijska klasifikacijaElektrični porabniki so razvrščeni v 7 energijskih razredov (A1, A2, A3, B1, B2, C, D),pri čemer so v razred A1 uvrščeni najbolj energijsko učinkoviti porabniki. Od okto-bra 2010 evropsko direktivo 2000/55 zamenjuje Uredba Evropske skupnosti245/2009.
Pri svetilkah je navedena energijska učinkovitost celotnega sistema, ki ga sestavljajosvetlobni viri, predstikalne naprave in kompenzacijski elementi. Zaradi tega so veza-ve svetilk s fluorescenčnimi sijalkami razvrščene po stopnjah, kot sledi:A1: ... z EVG z možnostjo regulacije svetlobnega toka in regulacije
v odvisnosti od dnevne svetlobeA2, A3 ... z EVGB1, B2 ... z nizkoizgubnimi dušilkami (nekompenzirane)C ... s konvencionalnimi dušilkami (nekompenzirane)
(od novembra 2011 niso dovoljene)D ... s slabimi dušilkami z visokimi izgubami
(od novembra 2003 niso dovoljene)
Pri zaporedni kompenzaciji (kapacitivna vezava) se svetilka po ener-gijski učinkovitosti uvrsti celo slabše kot v induktivni (torej nekompenzirani) veza-vi. Zaradi tega bi se induktivne dušilke iz razredov B1 in B2 uvrstile v najboljšemprimeru v razred C, v posameznih prime-rih pa celo v zdaj že prepovedani energijski razred D, induktivne dušilke iz razredaC pa brez izjeme v ta energijski razred (D). Ob tem lahko znaša razlika pri moči, kijo svetilka jemlje iz omrežja, do 15%.
KompenzacijaSvetilke z elektronskimi predstikalnimi napravami (EVG) zagotavljajo najgospo-darnejšo in najbolj energijsko varčno rešitev. Dodatni ukrepi za kompenzacijojalove moči pri njih niso potrebni.Za svetilke z induktivnimi dušil kami priporočamo vzporedno kompenzacijo kotkar se da energijsko varčno rešitev (seveda le, če ni omejitev elektrodistribucijeoziroma če ni centralne kompenzacijske naprave).
Kompenzacija v dobavnem stanju- Sitecove svetilke za fluorescenčne sijalke so tovarniško na voljo z EVG (dodatna
kompenzacija ni potrebna), vzporedno kompenzirane (z vgrajenim kondenzator-jem) ali v induktivni vezavi (brez priprave za kompenzacijo).
- Downlighti za kompaktne fluorescenčne sijalke so tovarniško pripravljeni za vzpo-redno kompenzacijo (pri tem je treba upoštevati podatke iz opisov izdelkov).
- Svetilke za fluorescenčne sijalke za zaporedno kompenzacijo so na voljo kotposebne izvedbe na kupčevo zahtevo.
- Svetilke za visokotlačne sijalke z razelektrenjem so tovarniško vzporedno kom-penzirane (z vgrajenim kondenzatorjem).
Naknadna kompenzacija na objektuZa naknadno predelavo svetilk na objektu v (vzporedno) kompenzirane izvedbe sopotrebne kondenzatorske brezvijačne sponke in kondenzatorji. Kapaciteta kon-denzatorja/kondenzatorjev je odvisna od skupne moči sijalk v svetilki (izbira izseznama v nadaljevanju), število potrebnih brezvijačnih sponk pa od številapotrebnih kondenzatorjev.
Naknadno sme kompenzacijski kondenzator vgraditi le ustrezen strokovnjak spodročja elektrotehnike, pri tem pa mora upoštevati napotke v montažnem navodilu.
Izvedba naknadne kompenzacije je dovoljena samo strokovnousposobljenim osebam ob upoštevanju opozoril v montažnihnavodilih.
- Naknadna kompenzacija je dovoljena le pri svetilkah za notranje in vlažne pro-store v zaščitnem razredu I za cevaste in kompaktne fluorescenčne sijalke.
- Pri svetilkah v zaščitnem razredu II in svetilkah za visokotlačne sijalke naknadnavgradnja kompenzacijskih kondenzatorjev ni dovoljena.
- Pri svetilkah z elektronskimi predstikalnimi napravami kompenzacija ni potrebna.
1) samo pri 2 sijalkah v tandem-vezavi (2 sijalki po 18 W na eni dušilki 36 W)– Kondenzatorji so certificirani kot tip B po EN 61048 in glede zaščitenosti pred vžigom in eksplozijo ustrezajo zahte-
vam VDE 0560-6.
za sijal ke kompenzacijski kondenzator(W) količina/C količina/oznaka za naročilo
kompaktne fluorescenčne sijal ke
TC-S1 x TC-S 5/7/9/11W 1 x 2uF 1 x 5LY50202 x TC-S 5/7/9/11W 1 x 4uF 1 x 5LY5018
TC-D1 x TC-D 10/13W 1 x 2uF 1 x 5LY50201 x TC-D 26W 1 x 4uF 1 x 5LY50182 x TC-D 10/13W 1 x 4uF 1 x 5LY50182 x TC-D 18W 1 x 5uF 1 x 5LY50132 x TC-D 26W 1 x 8uF 1 x 5LY5015
TC-T1 x TC-D 10/13W 1 x 2uF 1 x 5LY50201 x TC-D 26W 1 x 4uF 1 x 5LY50182 x TC-D 10/13W 1 x 4uF 1 x 5LY50182 x TC-D 18W 1 x 5uF 1 x 5LY50132 x TC-D 26W 1 x 8uF 1 x 5LY5015
TC-L1 x TC-L 18W 1 x 4,5uF 1 x 5LY50161 x TC-L 24W 1 x 4uF 1 x 5LY50181 x TC-L 36W 1 x 4,5uF 1 x 5LY50162 x TC-L 18W 1 x 4,5uF 1) 1 x 5LY50162 x TC-L 24W 1 x 8uF 1 x 5LY50152 x TC-L 36W 1 x 9uF 1 x 5LY50033 x TC-L 18W 1 x 9uF 1) 1 x 5LY50033 x TC-L 24W 1 x 10uF 1 x 5LY50143 x TC-L 36W 1 x 13,5uF 1 x 5LY5005
cevaste fluorescenčne sijal ke
T261 x 18W 1 x 4,5uF 1 x 5LY50161 x 36W 1 x 4,5uF 1 x 5LY50161 x 38W 1 x 4,5uF 1 x 5LY50161 x 58W 1 x 7uF 1 x 5LY50022 x 18W 1 x 4,5uF 1) 1 x 5LY50162 x 36W 1 x 9uF 1 x 5LY50032 x 38W 1 x 9uF 1 x 5LY50032 x 58W 1 x 13,5uF 1 x 5LY50053 x 18W 1 x 9uF 1) 1 x 5LY50033 x 36W 1 x 13,5uF 1 x 5LY50053 x 58W 1 x 20uF 1 x 5LY50084 x 18W 1 x 9uF 1) 1 x 5LY50034 x 36W 1 x 18uF 1 x 5LY50074 x 58W 2 x 13,5uF 2 x 5LY5005
Pojasnila glede evropske direktive za tehnične svetilkePojasnila v zvezi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES, ki senanašajo na uporabo tehničnih svetilk.
Podroben opis najdete na spletnem naslovu za dostop do zakonodaje Evropskeunije: www.eur-lex.europa.eu
Direktiva 125/2009 in Uredbi 245/2099 in 244/2009 v formatu PDF v slovenskemjeziku:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:285:0010:0035:SL:PDF
Direktiva EuPDirektiva 2005/32/ES o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, prenovljena z Direktivo2009/125/ES, vzpostavlja okvir za ekološko načrtovanje in primerno okoljsko zas-novo (Eco Design) večinoma vseh izdelkov, ki rabijo ali so kako drugače povezani zenergijo. Prav ta direktiva je ena pomembnejših pobud Evropske unije za izboljša-nje energetske učinkovitosti, učinkovite rabe virov pri izdelkih in zanesljivostioskrbe z energijo ter posledično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povpra-ševanja po naravnih virih.Direktiva EuP zagotavlja skladen in celovit okvir, ki omogoča določitev obveznihzahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo.
Izvedbo določa uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18.marca 2009 o izvajanju DirektiveEvropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko pri-merno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokoin-tenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk ter orazveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/55/ES.
V tej uredbi so določene zahteve za dajanje na trg fluorescenčnih sijalk brez vde-lanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk ter predstikalnih napravin svetilk za delovanje teh sijalk, kot so opredeljene v členu 2, tudi če so vdelane vdruge izdelke, ki rabijo energijo, z okoljsko primerno zasnovo.V tej uredbi so določena tudi okvirna merila uspešnosti za izdelke, namenjene zapisarniško in javno ulično razsvetljavo.
Čas začetka veljave je razdeljen na tri glavne faze. Pri vsaki zahtevi za okoljsko pri-merno zasnovo je opredeljen čas začetka njene veljavnosti.
Prva faza stopi v veljavo 13. aprila 2010. Sledijo faze 13. aprila 2012 in 2017. V eniizmed vmesnih stopenj leta 2015 stopi v veljavo povišanje zahtev za določenevrste sijalk, ko bo prepovedana uporaba živosrebrovih sijalk.
V uredbi so natančno opisane vse zahteve, ki stopijo v veljavo s posamezno stop-njo ali pa določene zahteve zaostrijo:
Za sijal ke:Učinkovitost (lm/W), življenjska doba, sipanje svetlobnega toka, vsebnost živegasrebra in drugi zahtevki. Že po prvi stopnji so prepovedane standardne fluorescenčne sijalke (s standard-nim enojnim nanosom fluorescenčnega prahu).
Za predstikalne naprave:Obratovalni izkoristek, poraba energije v stanju pripravljenosti (Standby), razvr-stitev v razrede energijske učinkovitosti oziroma obratovalni izkoristek pri pred-stikalnih napravah za visokotlačne sijalke in drugi zahtevki.Pri predstikalnih napravah za fluorescenčne sijalke so zastavljeni obratovalni izko-ristki od leta 2012 tako visoki, da jih je mogoče dosegati le z uporabo elektronskihpredstikalnih naprav.
Za svetil ke:Proizvajalci morajo na brezplačnih spletnih straneh in na druge načine, ki se jimzdijo primerni za referenčne svetilke, navajati določene podatke o izdelkih. Pri svetilkah cestne razsvetljave opredeljuje primerno okoljsko zasnovo svetilkdrugače kot trenutno veljavna slovenska Uredba o mejnih vrednostih svetlobne-ga onesnaženja okolja (Uradni list Republike Slovenije ISSN 1318-0576 št.:81,Ljubljana, 7.9.2007, Leto XVII ).
Ukrepe za izvedbo v gospodinjstvih določa UREDBA KOMISIJE (ES) št. 244/2009z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetilv gospodinjstvu
Okvirni povzetek ukrepov direktive EuP glede svetlobnih virov za področje cestne, pisarniške in industrijske razsvetljave
Vir: OSRAM
Leto (v aprilu) Izločeno iz prodaje:2009
2010 - T26 (T8) halofosfatne standardne fluorescenčne sijalke (ker ne dosegajo minimalnih zahtev glede učinkovitosti)
2011
2012- T12 fluorescenčne sijalke (ker ne dosegajo minimalnih zahtev glede učinkovitosti)- visokotlačne natrijeve sijalke standardne izvedbe z okovi: E27/E40/PGZ12- metalhalogenidne sijalke s slabšo učinkovitostjo z okovi: E27/E40/PGZ12
2013
2014 (ponovna presoja ukrepov s strani Evropske komisije)
2015 - visokotlačne živosrebrove sijalke- nadomestne (Plug-in) visokotlačne natrijeve sijalke (razen enako učinkovitih kot kvaliteta super/plus)
2016
2017 - metalhalogenidne sijalke s slabšo zmogljivostjo z okovi: E27/E40/PGZ12
Svetilke so ožičene za neposredno priključitev na omrežje s štiripolnim priključ-kom na omrežje (tripolni za "normalno omrežje" s fazo prek stikala* + enopolni zadodatno direktno fazo* za zasilni modul) │ z elektronsko predstikalno napravo zanormalno obratovanje in z modulom za zasilno razsvetljavo z lastnim akumula-torskim napajanjem* za zasilno obratovanje (krmilna priprava, akumulator zaenourno oz. triurno obratovanje in LED za optično signalizacijo samodejnega nad-zora delovanja akumulatorja).
UN = 220-240 V / AC 50-60 Hz
* Faza, ki se pripelje prek stikala (normalno omrežje), in direktna faza morata bitisofazni │ Prek direktne faze se polni akumulator v modulu, obenem pa ta fazatudi za signalizira svetilki trenutno obratovalno stanje (normalni ali zasilni obra-tovalni režim):- direktna faza prisotna: ---> normalno obratovanje (obratovanje svetilke na
nim tokom (obratovanje prek akumulatorja) │ svetilka je vključena tudi takrat,kadar je bila v normalnem obratovalnem režimu izključena
Signali svetlečih diod:LED sveti zeleno: akumulator je priključen in napolnjenLED zeleno utripa: akumulator se polniLED rdeče utripa: akumulator ni priključen ali pa je v okvariLED rumeno utripa: akumulator je v samodejnem praznilno/polnilnem ciklu
Zasilni obratovalni režim z znižanim svetlobnim tokom
znižan svetlobni tok (prim. tabelo)pri svetilkah z 2 sijalkama: obratuje samo ena sijalkapri svetilkah z EVG-DALI ali EVG z možnostjo zatemnjevanja (1..10 V):svetlobni tok v skladu s podatki, neodvisen od položaja zatemnitve
Dopustna okoliška temperatura za modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem:0°C…25°C
Načelna vezalna shema:
Dodatek28 Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem
Kratek opis
Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem za naknad-no vgradnjo na objektu, sestavljen iz krmilne priprave, akumulatorja Ni-Mh aliNiCd za eno- ali triurno obratovanje in svetlečo diodo za optično signalizacijosamodejnega nadzora. Primeren za zasilni obratovalni režim fluorescenčnih sijalk(sijalke T16, T26 ali TC brez vgrajenih tlilnih starterjev), za EVG, EVG z možnostjozatemnjevanja za 1 ali več sijalk ali za nizkoizgubne konvencionalne dušilke.
Obseg dobave
Ohišje pretvornika iz jeklene pločevine (za vijačno pritrditev). Plinotesen akumu-lator s preprostim vzdrževanjem (s kabelskimi vezicami in samolepilnimi pritrdil-nimi elementi), LED (z zaponko) in samolepilne barvne pike (za označitev svetilkein sijalke).
ElektrikaVse komponente so ožičene za neposredno priključitev na omrežje: krmilna pri-prava z brezvijačnimi priključnimi sponkami, max. 1,5 mm2; akumulatorji in LED z vnaprej pripravljenim priključnim vodom.
UN = 220-240 V / 50-60 Hz; IN (230 V) = 4-40 mA; λ 0,8
Za svetilke z modulom za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napaja-njem je potreben štiripolni priključek na omrežje (tripolni za "normalno omrežje"s fazo prek stikala* + enopolni za dodatno direktno fazo* za zasilni modul).
Delovanje in dodatni opis:
(prim. opis "svetilke z modulom za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskimnapajanjem)Zasilni obratovalni režim z znižanim svetlobnim tokom (prim. tabelo)pri svetilkah z 2 ali več sijalkami: obratuje samo ena sijalka (neodvisno od predsti-kalne naprave)pri svetilkah z EVG-DALI ali EVG z možnostjo zatemnjevanja (1..10 V):svetlobni tok v skladu s podatki, neodvisen od položaja zatemnitve
Priporočena področja uporabeZa naprave po VDE 0108 oz. SIST EN 60598-2-22.
Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim napajanjem za vgradnjo na objektu
Svetilke z modulom za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem
29Dodatek Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem
.
�
&��
���
.*�)� *�� .�.
Modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjemModul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumulator-skim napajanjem za vgradnjo v svetilke na objektu │za eno- ali triurno obratovanje │ komponente: krmil-na priprava, akumulatorji (kapaciteta v odvisnosti odzahtevanega obratovalnega časa in izbrane močisijalk) in LED (za optično signalizacijo samodejneganadzora delovanja akumulatorjev) │ primeren zaobratovanje fluorescenčnih sijalk (sijalke T16, T26 aliTC brez vgrajenega tlilnega starterja) v zasilnem reži-mu │ za vgradnjo v svetilke z EVG za 1 ali več sijalk,EVG z možnostjo zatemnjevanja ali nizkoizgubnimikonvencionalnimi dušilkamizaščitna stopnja: IP20zaščitni razred: Idopustna okoliška temperatura:- za modul za zasilno razsvetljavo z lastnim akumu-
latorskim napajanjem: 0 °C..45 °C- za svetilko z vgrajenim modulom za zasilno raz-
svetljavo z lastnim akumulatorskim napajanjem: 0 °C..25 °C
izvedba L (mm) B (mm) H (mm) L1 (mm) L2 (mm) D (mm) oznaka za naročilo
– mere pretvornika: L x B x H; pritrdilna razdalja l = 225 mmmere aku 1: L1 x D; priključni vod do pretvornika: l1 = 260 mmmere aku 2: L2 x D; priključni vod do pretvornika: l2 = 120 mm
Za ocenitev svetlobne situacije je potrebno uporabiti vrsto različnih kriterijev.Svetlobnotehnične veličine, ki jih je možno kvantificirati, pri tem igrajo prav takopomembno vlogo, kot tiste, ki se jih ne da opisati z numeričnimi vrednostmi, kerima na njih zelo močan vpliv subjektivno zaznavanje. Poseben pomen so pridobilesvetlobnotehnične karakteristike snovi, na katere se v praksi pogosto sklicujemo,in o katerih nas pogosto informirajo v strokovnih publikacijah.
Nivo osvetljenosti
Videnje, ki utruja, in videnje brez napak sta bistveno odvisna od nivoja osvetlje-nosti. Nivo osvetljenosti se meri v luksih (Lux/lx). »im višji je nivo osvetljenosti,tem večja je tudi vidna sposobnost, se pravi točnost in hitrost, s katero lahko okosprejme vizualno informacijo.
V prosti naravi je nivo osvetljenosti odvisen od vremena, ure in kraja in leži med10.000 in 100.000 luksi. Minimalna vrednost 500 luksov se je uveljavila za tipičnenaloge videnja kot je na primer pisarniško delo. Vendar pa nove študije potrjujejo,da ima višji nivo osvetljenosti pozitivni učinek na človekovo počutje in delovnoučinkovitost.V številnih standardih so določeni najmanjši nivoji osvetljenosti za različne pro-store oziroma za različne uporabe v notranjih in zunanjih prostorih.
Smer svetlobe in senčnost
Igra menjave svetlobe in sence je odločilna za prostorsko zaznavanje objektov.Šele smer svetlobe in senčnost nam prikažeta plastičnost predmetov in njihovoglobino. Za dobro prepoznavnost teles, površin in struktur je potrebna ustreznarazsvetljava. Svetel prostor z izključno difuzno svetlobo, brez tvorjenja senc, delujemonotono. Manjkajoča orientacija in pomanjkljiva prepoznavnost objektov inoddaljenosti povzročajo nelagodje. Dobro razmerje med difuzno in usmerjenosvetlobo pa ustvari prijetno senčnost. Usmerjena svetloba modelira strukture inposkrbi za dramaturgijo.
Tipični instrumenti za usmerjeno svetlobo so ozkosnopni žarometi ali downlighti,ki so opremljeni s točkovnimi viri svetlobe in snopastimi reflektorskimi sistemi.Pri uporabah, pri katerih je potrebno prostorsko uravnavanje izsevnosti svetlobe,dajejo takšni svetlobni instrumenti možnost orientiranja (so vrtljivi, nihajni, zmožnostjo fokusi-ranja …).
Bleščanje
Načeloma razlikujemo med dvema oblikama bleščanja. Eno je fiziološko bleščanjein drugo psihološko bleščanje.Fiziološko bleščanje označuje situacijo, v kateri svetlobni vir direktno zaslepi okoin s tem direktno zmanjša zmožnost videnja. Psihološko bleščanje nastopi pridaljšem zadrževanju v neugodno razsvetljenem prostoru, povzroča nelagodje terzmanjšuje zmogljivost in zmožnost koncentracije. Obe obliki bleščanja lahkopovzročijo sami svetlobni viri (direktno bleščanje) ali pa refleksi (odsevi) svetlob-nih virov na površinah (refleksno bleščanje).
Mera za sijavost je svetlost (kandela na kvadratni meter, cd/m2). Ocenjujemo svet-losti na enem svetlobnem telesu, ki ležijo v vidnem polju ali smeri. Stopnja direkt-nega bleščanja zaradi svetenja neke svetlobne naprave v notranjem prostoru sedanes določa po postopku CIE Unified Glare Rating (UGR).
Pri refleksijskem bleščanju je bleščanje indirektno. Svetlobno telo se prek določe-nega medija zrcali v vidno polje opazovalca (na primer visokosijajni papir revije,nezadostno odzrcaljen slikovni zaslon …). Pri bleščanju ni relevantna samo absolutna vrednost svetlosti svetlobnega telesa,temveč tudi razmerje svetlosti robne ploskve prostora ter nivo osvetljenosti.
Migotanje in stroboskopski efekti
Pri svetilkah s sijalkami na razelektrenje lahko kot posledica izmeničnega tokanastopijo pojavi migotanja in stroboskopski efekti. Migotanje povzroča motnjevida, utrujenost in glavobol.
Objekti, ki se hitro premikajo (na primer vrtljivi deli stroja), se lahko pod neugod-nimi svetlobnimi pogoji zaznavajo kot stoječi, kadar časovna sprememba svetlob-nega toka teče sinhrono z gibanjem (stroboskopski efekt), kar je lahko nevarno.
Da bi se izognili pojavom migetanja in stroboskopskim efektom, priporočamouporabo sijalk z elektronskimi predstikalnimi napravami. Uporaba elektronskihpredstikalnih naprav prihrani energijo, podaljša življenjsko dobo svetlobnih sred-stev ter nudi veliko udobje pri upravljanju in vzdrževanju svetlobne naprave.
Barvni videz in barva primarnega svetlobnega vira
V naravni dnevni svetlobi se površine objektov kažejo v svojih pravih barvah. Tasvetlobna situacija je z ozirom na zaznavanje barv merilo za osvetljevanje z umet-no svetlobo.Lastnost barvnega videza umetnega izvora svetlobe se izraža s “splošnim indek-som barvnega videza Ra”. Ta označuje mero usklajenosti barve določenega telesaz njenim videzom pod trenutnim svetlobnim virom.
Uporaba je tista, ki določa zahteve do barvnega videza svetlobnih virov. Tam, kjerje bistvena pristnost barve, na primer v prehrambeni industriji, tekstilni industrijiin lakirnicah, se uporabljajo svetlobni viri z zelo dobrim barvnim videzom. Pri osvetlitvi blaga v prodajnih prostorih, posebej pri sveži hrani (meso, sadje,zelenjava, pekovski izdelki) se uporabljajo svetlobna sredstva in sistemi, ki dajo spoudarkom rdečih delov tem izdelkom videz okusnosti.
V splošni razsvetljavi notranjih prostorov uporabljamo predvsem fluorescenčne sijalke, metal-halogenidne sijalke na razelektrenje in halogenskežarnice. Medtem ko se nianse barv primarnega svetlobnega vira pri halogenskihžarnicah ponujajo šele od nedavnega, pa je bila pri fluorescenčnih sijalkah inmetal-halogenidnih sijalkah na razelektrenje zmeraj na voljo izbira različnih belihtonov:
Toplo bela barva ima večji delež rdeče. Prostor je tako videti nekoliko toplejši.Barvna temperatura je do 3300 K (Kelvin).
Nevtralno bela barvaBarvna temperatura je 3300 do 5300 K.
Bela barva dnevne svetlobe ima večji delež modre. Tako je prostor videti nekolikohladnejši.Barvna temperatura je preko 5300 K.
Trenutno so v uvajanju fluorescenčne sijalke z barvnimi temperaturami 8000 sto-pinj Kelvina in več. Ustvarjale naj bi vtis, ki je podoben dnevni svetlobi obmodrem opoldanskem nebu.
Z barvno svetlobo se lahko barvno zaznavanje ciljno usmerja. To lahko služi za ori-entacijo, vodenje ali signaliziranje ’ ali pa se uporabi kot efekt. Namensko proiz-vajanje poljubnih barv s pomočjo RGB metode mešanja barv je predmet aktualne-ga oblikovanja razsvetljave. Pri tem se s pomočjo sistema krmiljenja svetlobe pre-krivajo deli iz rdečih, zelenih in modrih svetlobnih virov. Kot svetlobni viri pridejov poštev barvne fluorescenčne sijalke ali svetlobne diode.
Porazdelitev svetlobe in svetlobna karakteristika
Porazdelitev svetlobe (karakteristika) uporabljenih svetilk ima bistven vpliv naučinek prostora oziroma osvetljevanih predmetov.
Notranja razsvetljava
Direktno sevajočo karakteristiko označuje to, da svetloba, ki izstopa iz svetilke,seva direktno v prostor oziroma na delovno površino. Kar zadeva nivo razsvetljavenudi direktna razsvetljava največjo učinkovitost. Glede na optični sistem svetilkeje treba upoštevati direktni pogled v svetlobno sredstvo ’ in s tem učinek bleščanja.
Z uporabo ustreznih optičnih sistemov kot so kape (opalni pokrovi), refraktorji(prizmatični pokrovi), tehnologija mikroprizemskih struktur ELDACON ter sekun-darni sistemi, so lahko direktno sevajoče svetilke izvedene brez bleščanja. Rastrskeoptike poskrbijo za odpravo bleščanja nad določenim izsevalnim kotom.
Pri sekundarnih sistemih se svetloba sijalke najprej usmeri iz enega primarnegareflektorja na drugi, sekundarni reflektor znotraj svetilke in od tod v prostor. Virsvetlobe ni viden. Tudi sekundarni zrcalni sistemi Mirrortec uporabljajo sekun-darni princip sevanja, vendar sta zrcalo, ki razstavi svetlobne točke, in žarometrazporejena ločena drug od drugega.
Pri karakteristiki indirektnega sevanja se svetloba, ki direktno izstopa iz svetilke,prek odsevne površine (strop, stene) odseva v prostor. Tako nastane svetlejši inprijaznejši vtis o prostoru, z razsvetljavo brez bleščanja. Vendar pa popolnomaindirektna razsvetljava ustvari difuzno svetlobno atmosfero z malo sencami, kilahko deluje monotono in utrujajoče.
Mešane oblike, torej karakteristike direktno’indirektnega oziroma indirektno’di-rektnega sevanja kombinirajo prednosti obeh porazdelitev svetlobe in jih zato vnotranji razsvetljavi pogosto srečujemo.
Glede na izsevalni kot razlikujemo široko- in ozkosnopne karakteristike. Za enako-merno razsvetljene površine se uporabljamo predvsem širokosnopne, za poudarkein za višje prostore pa ozkosnopne karakteristike.
Ozkosnopne karakteristike gredo praviloma z roko v roki s točkovnimi svetlobnimiviri (halogenske žarnice, sijalke na razelektrenje, LED), širokosnopne karakteristikepa je možno uresničiti s celotno paleto svetlobnih inštrumentov.
Zunanja razsvetljava
Naloge zunanje razsvetljave zajemajo v glavnem cestno razsvetljavo, osvetljevanjepovršin, ozkosnopno osvetljavo in orientacijsko razsvetljavo. Pri tem uporabljamonajvečkrat svetilke s simetrično ali asimetrično širokosnopno karakteristiko. Te soopremljene večinoma z visokotlačnimi sijalkami na razelektrenje.Na področju cestne razsvetljave igra pomembno vlogo svetlobna imisija. Zatoimajo prednost svetlobne karakteristike, pri katerih se svetloba odseva izključno vspodnji polprostor.
Za specializirano uporabo na področju oskosnopne osvetljave objektov alirazsvetljave stadionov se uporabljajo tudi žarometi z oskosnopno karakteristiko.Enako velja za žaromete sekundarnih zrcalnih sistemov.
Dodatek32 Standardi, predpisi in informacije o razsvetljavi
Standardi, predpisi in informacije o razsvetljavi
Pri projektiranju razsvetljavnih naprav se mora projektant držati tehničnih pravil (npr.standardov SIST ali EN) in zakonskih predpisov (npr. smernic za delovna mesta, uredbeo delu na delovnih mestih ob slikovnih zaslonih, predpisov s področja varnosti inzdravja pri delu), pri tem pa si lahko pomaga z razlagalnimi informacijami (npr. infor-macij poklicnih združenj, publikacij svetlobnotehničnih društev).Za določena delovna področja (npr. za železniške naprave) so lahko postavljene zahte-ve, ki presegajo običajne zahteve. Zato je treba upoštevati vsa pravila in predpise, ki semorajo uporabljati, izpolnjene pa morajo biti njihove najstrožje zahteve.
Relevantni standardi:
DIN 5035 Razsvetljava z umetno svetlobo3. del: Razsvetljava v zdravstvu6. del: Merjenje in vrednotenje7. del: Razsvetljava prostorov z delovnimi mesti
ob slikovnih zaslonih8. del: Svetilke za delovna mesta – zahteve,
priporočila in preskušanje
DIN 5035 Svetloba, žarnice oz. sijalke, svetilke – pojmi, razdelitev
DIN 5040 Svetilke za razsvetljavne namene1. del: Svetlobnotehnične karakteristike in razdelitev2. del: Notranje svetilke - pojmi, razdelitev3. del: Zunanje svetilke - pojmi, razdelitev4. del: Reflektorske svetilke za razsvetljavo; pojmi
in svetlobnotehnične veličine za vrednotenje
DIN 5044-1 Fiksna razsvetljava za promet; razsvetljava cest za promet z motornimi vozili; splošna kakovostne karakteristike in orientacijske vrednosti
SIST EN 12665 Svetloba in razsvetljavaOsnovni pojmi in kriteriji za določanje zahtev za razsvetljavo
SIST EN 12464 Svetloba in razsvetljava – razsvetljava delovnih mest1. del: Delovna mesta v notranjih prostorih2. del: Delovna mesta na prostem
SIST EN 13201 Cestna razsvetljava1. del: Določanje razsvetljavnih razredov2. del: Kakovostne karakteristike3. del: Izračunavanje kakovostnih karakteristik4. del: Metode za merjenje kakovostnih karakteristik
sistemov za cestno razsvetljavo
SIST EN 13032 Svetloba in razsvetljava – merjenje in ponazarjanje fotometričnih podatkov žarnic oz. sijalk in svetilk
DIN V 18599 Energijsko vrednotenje zgradb – izračun potreb po koristni, končni in primarni energiji za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, ogrevanje pitne vode in razsvetljavo –
1. del: Splošni postopki za pripravo bilanc, pojmi, razdelitev na cone in vrednotenje nosilcev energije
4. del: Potrebe po koristni in končni energiji za razsvetljavo
SIST EN ISO 9241 Ergonomske zahteve za pisarniške aktivnosti ob aparatihs slikovnimi zasloni
7. del: Zahteve za vizualne prikazovalnike glede refleksij
SIST EN 1838 Uporabna svetlobna tehnika – zasilna razsvetljava
CIE S 015:2005 Razsvetljava delovnih mest na prostem
Relevantni predpisi:
Smernice za delovna mesta (ASR):ASR 7/3 Umetna razsvetljavaASR 7/4 Zasilna razsvetljavaASR 41/3 Umetna razsvetljava za delovna mesta
in prometne poti na prostem
Uredba za delo ob slikovnih zaslonih (BildscharbV)
Uredba o prostorih za zborovanja (različna za različne zvezne dežele)
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja: Uradni listRepublike Slovenije ISSN 1318-0576 št.: 81, Ljubljana, 7. 9. 2007, Leto XVII.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnegaonesnaževanja okolja: Uradni List Republike Slovenije ISSN 1318-0576 št. 109,Ljubljana, 30.11.2007, Leto XVII
BGR 131 Naravna in umetna razsvetljava delovnih mest;1. del: Pomoč za ukrepanje delodajalcev2. del: Smernice za projektiranje in obratovanje razsvetljave
BGR 216 Optični varnostni sistemi za vodenje (vključno z varnostno razsvetljavo)
D954.9103 Elektroenergetske naprave; razsvetljavne naprave v območjih v bližini železniških tirov in/ali varnostno relevantnih območjih
D954.9103/LAWL* Seznami za izbiro svetilk
D954.9103/MB1 Opomnik 1 Odobravanje svetilk pri DB (Nemški zvezni železnici)
Koristne informacije:
BGI 650 Delovna mesta ob slikovnih zaslonih in v pisarnah –smernice za oblikovanje
BGI 856 Razsvetljava v pisarnah; pripomočki za projektiranje razsvetljavnih instalacij v prostorih z delovnimi mesti ob slikovnih zaslonih in pisarniškimi delovnimi mesti
Publikacija LiTG Postopek UGR za vrednotenje direktnega bleščanja pri umetni razsvetljavi v notranjih prostorih
CIE 97-1992 Vzdrževanje sistemov za razsvetljavo v notranjih prostorih
Sitecovo tehnološko-dizajnersko središčePonuja prostor za tehnologijo, znanje, dialog, navdih – svetlobno doživetje in pre-nos znanja pod eno streho. Naj vas naš svetlobni forum navdihne. Nagovoritevendar svojega prodajnega partnerja pri Sitecu. Iz svojih gradnikov za usposablja-nja vam bomo sestavili vaš osebni individualni program usposabljanja, na željopa vam bomo organizirali celoten program od prihoda do odhoda.
Osnove• Zaznavanje svetlobe: osnove zaznavanja svetlobe• Prostor, svetloba, barva: osnove razsvetljavne tehnike• Prostor, oblika in svetloba: pobude za oblikovalsko projektiranje svetlobe• Svetloba in človek: svetloba kot biološki dejavnik
Veljajo "Splošni dobavni pogoji za izdelke in storitve elektroindustrije" in njihovodopolnilo k točki III Pridržanje lastništva: "Dopolnilna klavzula: razširjeno pridrža-nje lastništva" ter naši "Splošni prodajni pogoji", zmeraj velja najnovejša izdaja.
Če teh pogojev morda ne poznate, jih lahko zahtevate pri nas. Nadalje je mogočete pogoje najti na naši spletni strani: http://www.siteco.si (Servis, Download,Pogoji za naročanje in prodajo).
2. Pri izvozu
Veljajo "Splošni dobavni pogoji za izdelke in storitve elektroindustrije", najnovejšaizdaja, in vsi drugi pogoji, dogovorjeni s prejemniki cenika.
3. Pri poslovanju na tujih trgih
Veljajo Splošni dobavni pogoji za izdelke in storitve dane Sitecove podružnice vtujini, najnovejša izdaja, ter pogoji, podani v cenikih, katalogih in brošurah, izda-nih za dano državo.
4. Razno / davki in prispevki
V splošnem je treba upoštevati, da prometni davek (DDV) ni zajet v cenah.Obračuna se ločeno v skladu z zakonskimi predpisi v dani državi po veljavni pred-pisani stopnji. To velja ustrezno tudi za vse druge davke in prispevke, specifičneza dano državo.
Za vsebine v našem katalogu veljajo mednarodno licenčno pravo. Za objavljanjeoglasov je treba obvezno pridobiti naše soglasje oziroma soglasje naših propa-gandnih partnerjev.
Vse uporabljene oznake izdelkov so blagovne znamke, zaščitene blagovne znamkeali imena izdelkov podjetja Siteco Beleuchtungstechnik GmbH ali njegovih part-nerjev.
V kolikor na posameznih straneh tega kataloga ni navedeno drugače, si pridržuje-mo pravico do sprememb, posebno še podanih vrednosti, mer in tež.Slike so simbolične.
Pridržujemo si pravico do spremembe cen in bomo zaračunavali cene, veljavne privsakokratni dobavi.
Svetilke se dobavljajo brez svetlobnih virov, razen če je pri posameznih izdelkihnavedeno drugače.
HrvaškaSiteco Sistemi, d. o. o. Predstavništvo u Republici Hrvatskoj Savska 41/IX HR-10 000 ZagrebTel.: +385 1 481 24 17 Faks: +385 1 484 35 88 eMail: [email protected]: www.siteco.hr
Bosnia in Hercegovina Siteco Sistemi, d. o. o. Predstavništvo u BIH Ul. Hamdije Čemerlića 2 BIH-71 000 Sarajevo Tel.: +387 33 718 640 Faks: +387 33 654 814 eMail: [email protected]: www.siteco.ba
SrbijaSiteco Sistemi, d. o. o. Predstavništvo BeogradŠavnička 11RS-11 030 Beograd 8Tel.: +381 11 123 99 508 Faks: +381 11 123 99 509eMail: [email protected]: www.siteco.rs