Beluševa strjenka s kremo kvarnerskih škampov Restavracija San Rocco, Brtonigla Vino muškat San Pellegrin 2006, Moreno Degrassi Zelo obetaven začetek, muškat odličen, še boljša poroka s hrano Fina kremna juha iz belušev s potočnimi raki in sorbetom iz skute z gomoljikami Restavracija Zigante, Livade Vino chardonnay 2007, Zigante Poroka nekoliko manj uspešna, a če pogle- damo vsako zase: krožnik odličen, vino gra- jeno bolj na telesu kot na eleganci, a v celoti tudi odlično. Raviol asparagus Restavracija Marino, Kremenje Vino malvazija 2006, Kabola Povsem malvazijska malvazija, spet bolj te- lesna kot elegantna, a krasna, z lepo vgra- jeno noto lesa, odlična spremljava krožnika, kar pravzaprav ne bi smelo biti preseneče- nje, saj v tem primeru vino prihaja iz iste hiše kot jed. Polenta z beluši in šotojem Restavracija San Rocco Vino Gran Malvazija 2005, Moreno Coronica Lepa posodobitev klasične jedi, prepletanje tradicije in sodobnih pristopov, tudi ta mal- vazija odlična Pegatka Restavracija Marino Vino merlot 2006, Kabola Spet presežki, krasno meso in še bolj krasno vino, brez izstopajočih kislin in taninov, uglaje- no mehko in postavno, dolg pookus, lepi tani- ni brez včasih vprašljivih sodobnih enoloških obdelav, tudi tokrat krožnik in vino iz iste hiše Semifreddo iz belušev, čokoladna krema z oljčnim oljem in kandiranimi beluši Restavracija Zigante Vino muškat 2006, Zigante Tudi ta poroka je bila uspešna, dokler se ni vmešala čokolada, ki je to vino pač ne zmo- re, a glede na vse ostale užitke smo čokoladi nasilnost odpustili in jo pač pojedli posebej, na koncu. Tri restavracije, šest jedi, šest vin šparogo. V revijo takrat, pred slabimi štirimi leti je bilo to, vseh opaženih pomanjkljivosti vljudno nismo zapisali, smo jih pa leta pozneje dobrona- merno omenili gonilni sili tega razvoja, Denisu Ivoševiću. Pa se je samo nasmehnil. Strinjal se je z nami, a bil tudi trdno prepričan, da nekaj dni pozneje, na prvi prireditvi Zlatna šparoga sredi letošnjega aprila v Umagu, o takih spodrsljajih ne bo niti sledu. • V hotelu Sol Garden Istra so imele tri istrske restavracije priložnost ali nalogo pokazati, kako vidijo šparoge v svoji visoki kuhinji, vse do sladice. In jih pospremiti z vini. Vsi, od kuharskega do strežnega osebja, so nalogo opravili odlično. Cilj te prireditve in drugega bogatega letošnjega dogajanja v Istri, namenjenega njihovim šparogam, je bila seveda promocija špargljev, njihovo ovrednotenje, in kot smo že omenili, dodati še en kamen v mozaik Istre kot vrhunske kulinarične destinacije. Za to je bila izdelana celostna grafična podoba akcije, med načrti pa so omenili tudi kuharsko knjigo. Istro želijo usmeriti iz globalne kuhinje, kjer se jedo portugalske jagode in afriške ribe, v uporabo lastnega naravnega bogastva in hkrati podaljšati turistično sezono v obdobje pred glavno turistič- no sezono in po njej. Razumljivo, kajpada! Besedilo in foto: Marijan Močivnik Pred dobrim desetletjem je bilo začetke istrskega vinsko-kulinaričnega vzpona bolj slutiti kot resno zaznati. A legenda hrvaškega vinarstva Zlatan Plenković s Hvara je leta 1997, ko smo prvič pokušali plavce v njegovi kleti, takrat še v legendarnem opuščenem vodnem rezervoarju v predoru med severno in južno stranjo otoka, izpostavil Istro kot tisto hrvaško vinorodno deželo, ki bo kmalu naredila pomembne korake. In jih je. • Potem sva si pred dnevi s Tonijem Gomiščkom ogledovala slike iz Španije. Na nekatere sem namenoma ujel tudi prodajne cene tamkajšnjih pršutov, jamonov po njihovo. Najviš- V podporo turizmu Zlatna šparoga Beluši ali šparglji, kakor koli že, Istrani jim rečejo šparoge, so poleg vina, gomoljik (tartufov), oljčnega olja in pršuta eden od ključnih stebrov, s katerimi se je hrvaška Istra v podporo turizmu namenila postaviti na vinsko-kulinarične zemlje- vide. Kolikšen vzor jim je pri tem Španija, ki se kot država verjetno najbolj načrtno in uspešno v svetu trži ravno s svojimi vini in kulinariko, nam ni znano, uspehi pa se tudi v Istri že kažejo. tebi nič kar tam pokazala še boljšega. • Pred leti smo obiskali eno od prvih prireditev Zlati tartuf v Umagu. Promociji česa je prireditev namenjena, verjetno ni treba posebej poudarjati. Omenimo pa vseeno kulinarično manj, promocijsko pa za deželo in najditelja toliko bolj pomemben svetovni gomoljikarski rekord: v Istri, blizu Buj, je bil najden do zdaj največji tartuf na svetu, ki je kot tak vpisan tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Našel ga je Giancarlo Zigante. Če bi to rekordno gomoljiko, ki je na tehtnici pokazala 1,31 kilo- grama, lahko v smislu razvoja istrske in splošne kulinarike tudi obšli, pa ne moremo mimo pri- merjave med takratno prireditvijo, ki je pomenila enega od prvih korakov načrtnega razvoja Istre v smer ponudnice vrhunske kulinarike na podlagi njenih naravnih danosti, in letošnjo Zlatno ji tako zabeležen dosežek s stare tržnice v Barce- loni kaže 163 evrov. Za kilogram. Pa seveda sploh ne trdimo, da višje ne gre. Potem je Toni povedal, kako je nedvomno najboljše pršute do nedavnega tudi on jedel ravno tam, da pa je pred dnevi na še boljšega naletel v Istri. Ko ga je v valu navdu- šenja dal poskusiti Marjetki, mu je ta meni nič 6 | tam 6 | tam