Менопауза – Приказна На Секоја Жена

2Prira~nik zam e n o p a u z a

Jas sum 48 godi{na ` ena. Moè dase vikam Tawa, Alma, Selvetili Zimrija. Moèbi sumAlbanka, Makedonka, Romkaili Tur~inka. Moè da bidamtenka, ili krupna, visoka iliniska. Jas sum kako sekojaèna, moèbi jas sum ti...

Sredna vozrast, te{ko e da sepoveruva, porano mi se ~ine{ekako starost, no jas ne se~uvstvuvam staro.Menstrualniot ciklus mi eneredoven, ponekoga{ se budamno}e i mnogu se potam. Sezdebeliv. MO@NO LI E OVA DAE MENOPAUZA?

"

"

31. [TO E MENOPAUZA?

* Menopauza e poslednatamenstruacija vo ìvotot naènata. Taa se odreduva posledo-vatelno, po ednogodi{no otsustvona menstrualnoto krvavewe.Obi~no nastapuva okolu 50-godi{na vozrast.

* Rana menopauza e onaamenopauza koja nastapila pred 40-tata godina od ` ivotot. Vakvataèna neizostavno mora da bidetretirana so hormonska zamestu-va~ka terapija so {to bi se spre-~ilo nagloto stareewe na celiotorganizam.

* Premenopauza e periodotod 6 godini pred nastanokot namenopauzata.

Postmenopauzata vo zavis-nost od periodot koga nasta-nuva moè da bide:

* Rana postmenopauza e vre-menskiot period od 6 godini poposlednata menstruacija. Vo ovojperiod e prisuten eden zabavenproces na stareewe na organiz-mot. Toga{ e poèlno ènata dazema hormonska zamestuva~ka te-rapija koja }e go zabavi procesotna stareewe.

* Docna postmenopauza ilistarost e periodot po 6 godini odmenopauzata do krajot na ` ivototna ` enata. Vo ovoj period nasta-puva brzo i definitivno stare-ewe na organizmot.

Dokolku ste vo nedoumica dali vi se bliì menopauzata, Viprepora~uvam da go odgovorite dolniot pra{alnik.

* Dali imate topli branovi ili no}no potewe? ............. da ........... ne

* Dali imate srcebiewe, stegawe vo gradite? ............... da ........... ne

* Dali imate nesonici? .................................................... da ........... ne

* Dali se ~uvstvuvate depresivno, ta`no? ..................... da ........... ne

SUBJEKTIVNI SIMPTOMI I OBJEKTIVNIZNACI ZA BLI@EWE NA MENOPAUZATA


2. KOI SE SIMPTOMITE NAPREMENOPAUZATA?

* Vo ovoj period, rezervata najaj~nicite vo odnos na brojot najajcevite kletki vo niv e nama-lena, zaradi {to toj ne funkcio-nira normalno. Izostanuva me-se~noto osloboduvawe na zrelajajceva kletka zaradi {to po 40-

tata godina od ìvotot zna~i-telno se namaluva {ansata zazabremenuvawe. Ova treba da goimaat predvid onie èni koi goodloùvaat ra|aweto za podoc-ne`na vozrast.

NAMALUVAWE NA PLODNOSTA

* Dali ste razdrazlivi i nervozni? ................................ da ............ne

* Dali ste fizi~ki iscrpeni? ......................................... da ............ne

* Dali ste zaboravni? ....................................................... da ............ne

* Dali imate te{kotii so koncentracijata? ................... da ............ne

* Dali va{ata seksualna ` elba e namalena? ................. da ............ne

* Dali imate bolki pri odnos ili suvost na vagina? ..... da ............ne

* Dali imate nezadr`liv nagon za mokrewe? ................. da ............ne

* Dali imate bolki vo zglobovite i vo 'rbetot? ............. da ............ne

Ako ste postari od 40 godini i imate najmalku 5 pozitivni odgovori,Vie verojatno se bliìte do menopauzata, zatoa javete se iposovetuvajte se so va{iot ginekolog ili ginekologot na @enskiotzdravstven informativen centar ESE, sovet i konsultacija moè dazakaète na telefonskiot broj: 329 87 13

5Vo menopauza, otsustvuva iza{titniot ènski hormonprogesteron, koj ja {titi ` enataod karcinom na matkata i kar-cinom na dojkata. Zatoa vo ovojperiod ovie karcinomi se naj-~esti. Karcinomot na matkata semanifestira so neredovnost namese~nite krvavewa, a moè da sedijagnosticira samo preku preg-led kaj ginekolog so kiretaà.Negovata pojava moè da sespre~i ako navremeno se vklu~ihormonot progesteron vo posled-nite 2 nedeli od menstrualniotciklus i ako ovaa terapija bidedolgotrajna, odnosno go pokrieceliot preoden klimakteri~enperiod.

ZGOLEMENRIZIK ODKARCINOMNA MATKATA

Zatoa: pri neredovnost na ciklusot (~esti i obilni krvavewa)po 35-tata godina od ` ivotot, zadolìtelno treba da sejavite na ginekolog, koj neizostavno treba da ve upati vobolnica za da vi se napravi kiretaà, koja bi isklu~ilapostoewe na karcinom na matkata. Dokolku so kiretaàtase dijagnosticira samo hormonsko naru{uvawe, odnosnootsustvo na ovulacija, neizostavno mora dolgotrajno(najmalku 6 meseci) da zemate hormonska terapija vovtoriot del od ciklusot, odnosno od 16-tiot do 25-tiotden od ciklusot, broej}i go prviot den na poslednatamenstruacija, odnosno, dokolku ste izvr{ile kiretaà,broej}i go denot na kiretaàta za prv den odmenstrualniot ciklus.


M.P. (48 g.), gotva~ka od Veles:

Vo familijata, po maj~ina stra-na, imav tetka, na majka mi prvabratu~eda, koja pred 15 godinipo~ina od karcinom na matkatai ostavi dve maloletni deca, zanikoj nikade... Znam deka taa voklimaksot mnogu i ~esto krva-ve{e, a koga bolesta be{e otkri-ena, be{e ve}e mnogu docna. Kogapred 1,5 godina i jas po~nav dakrvavam bez red, ~as obilno, ~asoskudno, taka {to ne se znae{e{to e menstruacija, a {to ne, ved-na{ se setiv na mojata dragatetka i otidov na ginekolog. Tojme ubeduva{e deka mi se bliìklimaksot i deka e normalnosega menstruacijata da ne e re-dovna. No, jas ne mu veruvav, imavnekoe lo{o pret~uvstvo, pa sejaviv vo bolnica, popladne, kakoiten slu~aj. Tamu vedna{ mi nap-ravija kiretaà i ja ustanovijadijagnozata, karcinom na mat-kata. Dobro {to ne be{e docna,pa pominav samo so operacija.Sega sum zdrava i ìva i seraduvam na sekoj nov den, zaednoso moite tri deca, od koi najma-loto s# u{te e vo osnovno u~i-li{te.

ZGOLEMENRIZIK OD KARCINOMNA DOJKATA

Karcinomot na dojkata enaj~est to~no vo ovoj preodenperiod na ` enata.

Zatoa sekoja èna po 35-tata godina od ` ivotot mora daja napravi prvata takanare~enabazi~na mamografija, odnosnorendgensko snimawe na dojkata,so koe }e se utvrdi pojdovnatasostojba na dojkite i }e se is-klu~i eventualnoto postoewena karcinom na dojkata. Ultra-zvu~niot pregled na dojkite nee dovolno siguren za isklu~u-vawe na karcinomot, dokolkune e prosleden i so mamogra-fija. So mamografijata moè dase otkrie i mal, neopipliv tu-mor vo negovata sublini~ka,mnogu rana faza.

7Koi semo`nite znaci zakarcinomot na dojkata?

- napipuvawe tvrdo top~e ili~vor~e vo ednata dojka

- zabrzano i asimetri~no zgo-lemuvawe na ednata dojka

- vovlekuvawe na bradavicata

- iscedok od bradavicata (ble-doòlt, krvav, kafeav)

- zgolemena uo~livost na ve-nite na ednata dojka

- promena na koàta: vovle-kuvawe kako papok, stvrdnu-vawe vo vid na kora od porto-kal, promena na bojata)

Karcinomot na dojkata neboli. Bolkata vo dojkite moè dase dolì na nivna napnatost predmenstruacijata, pojava nafibrocisti~ni promeni vo niv(koi se od benigna priroda), lo{odrèwe na teloto, teòk fizi~-ki napor, reuma, osteoporoza(razret~uvawe na koskite).

Kako se pravisamopregledot?

- nabquduvawe vo ogledalo: 1.so spu{teni race; 2. so krenatirace, vkrsteni zad tilot i soramenicite nanapred (se gledaeventualnoto prisustvo na nekojod pogore nabroenite znaci)

- napipuvawe na dojkata vo sto-e~ka polo`ba so raka krenatazad tilot so kru`no cvrstopritiskawe na site nejzini~etiri kvadranti

- Napipuvawe na predelot napazuvata

- Napipuvawe na dojkata vo le-è~ka sostojba pri {to zadlopatkata se stava perni~e, arakata se kreva zad tilot.

Preporaki za prevencija irano otkrivawe nakarcinomot na dojkata:

- od 35-40 godini - bazi~namamografija

- od 40-50 godini - skratenamamografija na 1-2 godini

- 50-69 godini - edna{ godi{noskratena mamografija

- po 70 godini - skratenamamografija na 1-2 godini


Olivija Wuton Xon (55 g.),avstraliska peja~ka iartistka:

So godini vo gradite imav be-nigni grutki. Koga vo 1992 godinami be{e otkrien maligen tumorna desnata dojka, bolesta be{evo takva faza, koja bara{e radi-kalna operacija. Po operacijatai ? hemioterapijata mi be{evgraden implantat, koj, sepak, nee sovr{en. Sekoj pat koga }e sepoglednam vo ogledalo go gledam"potsetnikot". Sekoga{ koga }emi se ukaè prilika, im povto-ruvam na moite prijatelki i poz-najni~ki: Moi dami, ultrazvukoti mamografijata ne bolat. Jassum primer {to se slu~uva kogae predocna za prevencija.

A.D. (42 g.), nastavni~ka pofizika od Skopje:

Vo nekolku navrati, vo svojatabliska okolina se sretnav soèni bolni od genitalen rak irak na dojkata, {to smetam dekabe{e re{ava~ko vo izgraduva-weto na mojot stav deka bolestamoè da se pobedi samo so nav-remeno otkrivawe. Smetam dekaisklu~itelno e va`no zdrav-stvenite kontroli da se pravatredovno. Zatoa, jas se dràm dotoa, mnogu sum disciplinirana iedna{ godi{no go posetuvamsvojot ginekolog vo koj imam ce-losna doverba. Koga odam narutinskite kontroli sekoga{ vomislite mi se moite dve deca,kon koi imam dol`nost da bidamzdrava i sposobna da gi odgledami izvedam na pat.

93. KOI SE SIMPTOMITE NA RANATAPOSTMENOPAUZA?

- Vo ranata postmenopauza nas-tanuva definitivno iscrpu-vawe na jaj~nicite, a so toa idefinitiven sterilitet, {tozna~i deka ` enata ve}e ne mo-`e da ra|a, no, sekako deka tre-ba da se za{titi od seksualnoprenoslivi bolesti.

- Vo ovoj period nema potreba dase primenuva nitu edno kontra-ceptivno sredstvo ili metod,osven kondom za za{tita odseksualno prenoslivi bolesti.

- Nikako ne se prepora~livikontraceptivni tableti, kajkoi sostavot na lekovite odgo-vara samo za mlad organizam sonenaru{eni krvni sadovi.

- Dokolku ` enata nosi spirala,taa neizostavno mora da se ot-strani {to pobrzo.

DEFINITIVEN STERILITET

Zatoa: od spiralata vo postmenopauzata nemate nikakva korist,tuku samo zgolemen rizik i {teta. Sekoga{ insistirajteod svojot ginekolog da ja otstrani spiralata od va{atamatka...

10

Prira~nik zam e n o p a u z a

Jaj~nicite vo ovoj period sekompletno iscrpeni i prestanaleda la~at ` enski hormoni, estro-geni. No, nadbubregot, zaedno sonegoviot pomaga~, masnoto tkivo,prodolùvaat da la~at estro-geni. Ovie hormoni, vo otsustvona za{titnikot-progesteron, kogogo la~i samo zdrav, mlad jaj~nik,moàt da ja pottiknat sluznicatana matkata i ` lezdenoto tkivo nadojkata kon zapo~nuvawe maligenproces. Pri naru{uvawe na meta-bolizmot na {e}erite, odnosnodijabet, ovoj proces e potenciran.

Zatoa, kaj èna koja e pove}eod 1 godina vo menopauza i koja pok-

PRODOL@UVA ZGOLEMENIOT RIZIK OD KARCINOMNA MATKATA I DOJKATA

raj toa e so zgolemena telesnateìna, ima dijabet i poka~en krvenpritisok, sekoga{ postoi zgolemenrizik od karcinom na matkata.

Sekoe krvavewe koe }e sejavi po 1 godina od izostanuva-weto na menstruacijata, sigurnone e menstruacija. Pri~inata zanegovoto javuvawe mora da se raz-jasni so pravewe kiretaà.

Ultrazvu~niot pregled namatkata ne e dovolen za da seisklu~i postoewe na karcinom namatkata. Zatoa, dragi moi ~ita-telki, insistirajte na kiretaàpri sekoe najmalo krvavewe ponastapuvaweto na klimaksot.

S.A. (54 g.), slu`beni~ka od Skopje:

Ve}e 2,5 godini go imav izgubeno ciklusot, a toga{, bez pri~ina po~navda krvavam. Vo po~etokot toa bea svetli kapki, edna do dve, pri bri{ewepo mokrewe, pa mislev deka sum se izgrebala. No, potoa krvavewetouporno prodolì, prvin kafeavo, a potoa s# poobilno i posmrdlivo.Duri po tri meseci sfativ deka navistina ne{to ne e v red, pa se javivna lekar. Mi be{e napravena kiretaà, koja ja potvrdi dijagnozata karci-nom na matkata. Itno me operiraa, a potoa be{e potrebno i dopolni-telno zra~ewe, koe za sre}a dobro go podnesov. Ako ne se dvoumev tolkudolgo za da se javam na ginekolog, moèbi }e go izbegnev zra~eweto. No,{to e, tuka e. Sega se nadevam deka }e do~ekam vnuci i }e gi gledam so radost.

11

* ako naglo slabeete i pokrajtoa {to ne drìte dieta, silnose potite, koàta na liceto visveti, vi pa|a kosata, vi se kr{atnoktite, vi svetat o~ite, nautrokoga }e stanete o~ite gi ~uvstvu-vate suvi i ve pe~at, go ~uvstvu-vate srceto kako vi bie zabrzano,vedna{ posetete lekar i naj-bliska laboratorija za da vi seodredi hormonot tiroksin. Moè-bi se raboti za pojava na zgole-mena funkcija na tiroidnata`lezda, odnosno tireotoksikoza,koja so blagovremena terapijalesno se lekuva i ne ostava trajniposledici (o{tetuvawa na srceto,ispaknati o~i, zgolemena gu{a).

* ako naglo ja zgolemite svo-jata telesna teìna i pokrajnamaleniot vnes na hrana, ako po-ve}eto od denot ste pospani, akote{ko sledite razgovor i ste bav-ni vo reakciite, ako vi pa|akosata i koàta vi stanuva suvai se lu{ti, moèbi se raboti zanamalena funkcija na tiroidnata

`lezda, odnosno hipotireoza,koja isto taka moè blagovremenoda se lekuva.

ZAÊSTUVA POJAVATANA ALERGISKITEZABOLUVAWA

Se za~estuva pojavata na astmataili dokolku taa postoela iprethodno, se vlo{uva nejzinataklini~ka slika.

ZAÊSTUVAAT BOLESTITE NA TIROIDNATA @LEZDA

12


ZAÊSTUVA POJAVATA NADIJABETOT

Se za~estuvaat bolestite nametabolizmot, od koi najva`na epojavata na {e}ernata bolest ilidijabetot.

* Ako slabeete i pokraj toa{to dobro jadete, nautro ustatavi e suva i vi se lepi, ~esto iobilno mokrite, gi ~uvstvuvatanozete te{ki, ~esto i brzo se za-moruvate, nemate sila i ste son-livi, imate povtoruva~ki obilenvaginalen iscedok koj pe~e i ~e{ai e uporen na terapija, moj sovete {to pobrzo da go proverite {e-}erot vo krvta.

S.V. (49 god.), doma}inka odValandovo:

Mojot tatko i pove}eto ~lenoviod negova familija stradaat odpoka~en krven pritisok, durisme imale rodnini koi umrele odmozo~en udar. Jas vo mladostaimav nizok pritosok. No, kogavlegov vo pettata decenija, mi sejavija nekoi simptomi, koi na po-~etokot ne moèv da gi povrzamso pritisokot. Stanuvav nautroso glavobolka i nagon za povra-}awe, a potoa na rabotnoto mes-to bev konfuzna i so slaba kon-centracija. Nekoga{ ne moèv dasledam i obi~en razgovor, a durii vo sekojdnevnite aktivnostiznaev da napravam gre{ka, naprimer pri miewe na ~iniite,mnogu od niv zavr{uvaa vo |ubre.Ponekoga{ imav i stegawe vo gra-dite, a pri pe{a~ewe i glad zavozduh. Mojot lekar, pri rutinskipregled mi otkri poka~en priti-sok i taka zavr{iv vo Centarotza hipertenzija na Kardiolo{-kata klinika vo Skopje. Bidej}ine moèa da go zauzdaat mojot kr-ven pritisok, tie me upatija naGinekolo{ko-aku{erskata kli-nika vo Skopje za sreduvawe naklimakteri~nite tegobi.

SE JAVUVA POKAÊNKRVEN PRITISOK

13

DALI @ENATA MO@E SAMATA DA ODREDI KOLKU ETE@OK NEJZINIOT KLIMAKS?

Dokolku zbirot na va{ite bodovi e nad 25, a osobeno ako e nad 35, moj sovete da pobarate pomo{ od iskusen ginekolog i ginekologot na ènskiotzdravstven informativen centar vo vrska so zapo~nuvawe so hormonskazamestuva~ka terapija.

Faktor/bodovi

è{ki branovi,no}no potewe

trpnewe na prstitena racete i nozete

nesonica

nervoza

melanholija

vrtoglavica

lesen zamor

zglobni bolki

glavoboli

srcebiewe

Otsuten

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Lesno

4

2

2

2

1

1

1

1

1

1

Umereno

8

4

4

4

2

2

2

2

2

2

Silno

12

6

6

6

3

3

3

3

3

3

Nesnosno

16

8

8

8

4

4

4

4

4

4

Bodovi

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Sekako deka moè, potrebno e samo da se samotestira soPra{alnikot nare~en INDEKS NA KUPERMAN

ènata ne e vo klimaks 35 boda

Vkupno

14


Nedostigot na hormonite najajni~nicite vo postmenopauzataja namaluva ~estotata na seksual-nata aktivnost, intenzitetot naodgovorot pri seksualniot akt istepenot na seksualnata èlbakaj ` enata. Kaj 77% od postmeno-pauzalnite ` eni e prisutno nama-luvawe na seksualnata ` elba, vo58% suvost na vaginata, vo 39%bolki pri odnos i vo 30% namalu-vawe na seksualniot odgovor. Zavreme na poloviot akt prisutnise slednive naru{uvawa: otsus-tvo na zgolemuvawe na graditepri seksualna stimulacija, pro-dolùvawe na klitorisnotovreme na reakcija, namaluvawe navaginalnoto navla`nuvawe, bol-nost na uterinite orgazmi~ki kon-trakcii ili kompletno otsustvona orgazam. Problemite na è-nata se reflektiraat i vrz sek-sualni problemi kaj nejziniotpartner, osobeno ako i toj e voponaprednata vozrast i se soo~u-va so erektilni problemi.

Suvosta na vaginata, kako ibolnosta na poloviot akt moàtmnogu lesno i brzo da se saniraatso redovna upotreba na vaginalni

estrogenski kremi, kako {to se:Premarin, Ovestin, Linoladiol idrugi. Za podobruvawe na ~es-totata na seksualnata aktivnost,intenzitetot na odgovorot i ste-penot na seksualnata èlba kajènata potrebna e kompletnaprimena na hormonska zamestu-va~ka terapija, koja vo celost }ego pokrie nedostigot na hormo-nite na jaj~nicite.

Ispolnetiot seksualen ` i-vot e vozmoèn i vo ovoj period,pruète si gi zadovolstavata nazaedni~kiot ` ivot i sebesi i nava{iot partner, }e se ~uvtvuvateposre}no!

PROMENI VOSEKSUALNIOT@IVOT

15

So stareeweto na tkivoto najaj~nikot, toa stanuva podlo`nona vlijanijata na {tetnite agensikoi moàt da predizvikaat mali-gen proces vo nego. Od druga stra-na i maligniot proces koj moèbizapo~nal porano, vo ovaa vozrastgo dostignal svojot razvoj koga inegovite simptomi moè da semanifestiraat.

Karcinomot na jaj~nikot eeden od najmalignite tumori naènskiot organizam, samo vo mal

procent moè da bide izlekuvan,a od druga strana, te{ko i naj-~esto predocna se otkriva.

Glaven negov simptom e br-ziot i nezapirliv rast na stoma-kot, vo tek na samo 1-2 meseci,stomakot stanuva silno ote~en, apotoa se javuvaat bolki i silno inaglo slabeewe na organizmot.Otokot se dolì na rastot natumorot, no u{te pove}e na sobi-raweto voda vo stoma~natapraznina.

4. KOI SE SIMPTOMITE NA DOCNATAPOSTMENOPAUZA?

ZAÊSTUVA POJAVATA NA KARCINOMOT NAJAJ^NICITE

Zatoa: dokolku zabeleìte deka fustanite i zdolni{tata naglovi stanuvaat tesni, vedna{ pobarajte sovet od iskusenginekolog.Kontrolen ginekolo{ki i ultrazvu~en pregled na sekoi 6meseci donekade moè da obezbedi navremeno otkrivawena ovoj tumor, no ne vo site slu~ai i ne kaj site vidovikarcinom na jaj~nicite. Sepak, preporakata za rigorozniginekolo{ki kontroli s# u{te vaì!

16


SE RAZVIVAAT ZNACITENA ARTERIOSKLEROZATA

Zaradi dolgotrajno otsustvona za{titnite hormoni na jaj~ni-cite ve}e podolgo vreme kaj è-nata se prisutni: poka~en krvenpritisok, promeni vo metaboliz-mot na jaglenite hidrati i pro-meni vo metabolizmot na mastite,a site ovie sostojbi silno gi opto-varuvaat krvnite sadovi nase-kade vo organizmot i doveduvaatdo nivno stareewe i zapu{uvawe,sostojba koja se vika arterioskle-roza. Ovaa sostojba najmnogu seodrazuva na: 1. krvnite sadovi nasrceto, kade {to doveduva donegova namalena ishrana i pos-ledi~na angina pektoris i in-farkt; na krvnite sadovi na mozo-kot {to doveduva do negova nama-lena ishrana i pojava na mozo~niinfarkti i mozo~ni izlivi.

SE JAVUVAAT ZNACITENA OSTEOPOROZA

Osteoporozata e bolest prikoja se namaluva gustinata nakoskata i nastanuvaat promeni vonejzinata struktura, {to s zaed-no vodi kon sklonost za skr{e-nici.

Najprvo, vo ranata postmeno-pauza (me|u 55 i 65-godi{navozrast) se javuva osteoporozatatip I, pri koja se slu~uvaat sitni,nezabele`livi frakturi napre{lenite od 'rbetot. Tie se slu-~uvaat pri rutinskite sekojdnev-ni aktivnosti i se prosledeni somomentalna jaka lokalna bolka,koja potoa e prisutna so poslabintenzitet u{te pove}e meseci.

Podocna, vo periodot na doc-nata postmenopauza, me|u 65-tatai 70-tata godina od ìvotot, sejavuva osteoporozata tip II, kojase karakterizira so zaguba na kos-kena masa vo dolgite koski i niv-ni skr{enici. Skr{enicite navratot na butnata koska odat sonekolku te{ki komplikacii,kako: prestoj vo bolnica, opera-cija i anestezija, kako i dolgo-trajna imobilizacija so kompli-kacii od strana na belite dro-bovi i zgolemeno zgrut~uvawe nakrvta vo krvnite sadovi i visokasmrtnost od 20% i invaliditetdo 50 %. Frakturite na dlankatai dolniot del na podlakticataodat so onevozmoèna funkcijana ekstremitetot za 4 do 8 nede-li, po {to sleduva negova podol-gotrajna namalena aktivnost.Sekoja vtora ` ena vo ` ivotot }eima barem edna osteoporoti~nafraktura.

17

Dokolku pri bondenzitomet-rijata kaj Vas e najdeno:

1. koli~estvo koskena masa kojaodgovara za vozrasta ili taae namalena najmnogu za 1standardna devijacija (SD)od koli~estvoto {to odgova-ra na mlada vozrasna osoba,kaj Vas e potrebno da se dadatlekovi koi }e spre~at nas-tanuvawe idna osteoporoza.

2. Dokolku kaj Vas se najdenamaluvawe na koskenatamasa me|u 1 i 2 SD, osteopo-rozata e ve}e prisutna ivakvata sostojba bara itna idolgotrajna terapija, koja }eja spre~i ponatamo{natazaguba.

3. Dokolku koli~estvoto koske-na masa se najde namaleno za2,5 SD i pove}e, se raboti zate{ka osteoporoza, kade {toopasnosta od skr{enici emnogu realna i re~isi neiz-be`na, a terapijata e zadol-ìtelna.

Edna od glavnite pri~ini zapostmenopauzalna osteoporoza eniskoto koli~etstvo koskenamasa, koja ` enata ja postignuva vomladosta, odnosno malotokoli~estvo koskenoto tkivo koee prisutno vo organizmot napragot na postmenopauzalnatavozrast. Po pubertetot, koske-noto koli~estvo i koskenata ja-kost prodolùvaat da se zgo-lemuvaat s# do vozrasta od 35godini. Toga{ se postignuva mak-simumot na koskena masa, na kojvlijae pravilnata i bogata is-hrana i zdraviot na~in na ` ivotdotoga{. Vedna{ potoa, u{te vo~etvrtata decenija od ìvototzapo~nuva, prvin bavna, a potoa s#pobrza zaguba na koskenoto tkivo.

Koli~estvoto koskena masa se meriso metodot bondenzitometrija.

18


RIZI^NI FAKTORI KOI DOVEDUVAAT DOSOZDAVAWE MALO KOLIÊSTVO KOSKENA MASA DO35-TATA GODINA OD @IVOTOT:

1. ènski pol2. bela i azijatska rasa3. postoewe vo familijata na skr{enici vo?4. niska telesna viso~ina5. niska telesna teìna6. gracilna, dolgnavesta konstrukcija7. svetol ten

1. pu{ewe2. ìveewe vo krai{ta so ladna i vla`na klima, so

malku son~evi denovi3. namalena fizi~ka aktivnost,4. silno zgolemena fizi~ka aktivnost:te{ka fizi~ka

rabota, iscrpuva~ki treninzi5. imobilnost, dolgo nosewe gips, paraliza6. èna koja nikoga{ ne rodila7. hormonski naru{uvawa vo mladost koi odat so

neosloboduvawe na jajcevi kletki i sterilitet8. docno javuvawe na prvata menstruacija9. rana prirodna ili hirur{ka menopauza

1. nepodnoslivost na mleko2. mal vnes na kalcium i ishrana koja sodrì?3. vegetarijanska ishrana4. prekumeren vnes na alkohol, kafe ,~aj

1. odbivawe hrana vo pubertet2. zaboluvawa na tiroidnata `lezda3. zaboluvawa na nadbubre`nata `lezda4. insulin zavisen dijabet5. naru{ena funkcija na èludnik i creva6. naru{ena funkcija na crn drob7. naru{ena bubre`na funkcija8. revmatoiden artrit9. istekuvawe na mleko od dojkite10. anemija koja se dolì na razru{uvawe na eritrocitite

GENETSKIFAKTORI

NAÎN NA@IVEEWE

NUTRITIVNIFAKTORI

ZDRU@ENIZABOLUVAWA

19

Ako poplakite se od skora-{en datum, treba da se zeme pred-vid mo`nosta na postoewe koske-ni metastazi od eventualen mali-gnen proces vo organizmot.

Vnimanie sekoga{ treba dase obrne na eventualno postoewena: 1) nutriciona osteoporozataod dieti so nedostig na mineralii vitaminot D; 2) etiolo{ki fak-tori od okolina: mala zastape-nost na son~eva svetlina, severnizemji; 3) predozirawe na lekovi(vitamin A, vitamin D), preparatina kalcium.

Dokolku Vi bide dijagnosti-cirana osteoporoza, sekoga{insistirajte od svojot lekar daVi napravi analiza na {e}erot vokrvta, analiza na hormonite natiroidnata i nadbubre`nata`lezda i da vi ispita sedimen-tacija, so {to bi isklu~il postoe-

we na dijabet, bolest na nadbub-re`na i tiroidna ` lezda ili bipostavil somnenie za postoewemalignen proces.

Dokolku ste lekuvale ste-rilitet vo mladosta, rano vi seostraneti jaj~nicite i matkata,ste primale citostatska tera-pija, dolgi godini imate dijabetili bolest na tiroidnata i nad-bubre`nata `lezda, dolgo pri-mate kortikosteroidi, heparinili lekovi za epilepsija, ilidolgi godini konsumirate alko-hol, vedna{ po nastanuvaweto namenopauzata, insistirajte odsvojot lekar da ve upati na bon-denzitometrija, za da bide navre-meno otkrien rizikot od osteo-poroza i za da se spre~i nejzinotonastanuvawe.

1. tiroidni hormoni2. kortikosteroidi3. lekovi protiv zgrut~uvawe na krvta4. hroni~na terapija so litium5. citostatska terapija6. hormoni koi se davaat za lekuvawe na sterilitet i

sozdavawe jajcevi kletki7. lekovi za epilepsija8. lekovi za namaluvawe na `elude~nata kiselost koi

sodr`at aluminium9. tetraciklini10. lekovi za zgolemeno izmokruvawe koi ne go {tedat

kaliumot

LEKOVI

20


Terapijata se sostoi od:

1. BIFOSFONATInehormonska grupa lekovi.Dozata ja odreduva lekar, anaj~esto taa e edna{ dnevno.Dejstvoto e antiresorptivno,odnosno se spre~uva zagubatana koskata. Lekuvaweto traeso godini.

2. KALCITONINja namaluva bolkata i vlijaena zgolemuvawe na gustinatana koskata. Terapijata traeedna do dve godini so pauzi.

TERAPIJA I PREVENCIJA NAPOSTMENOPAUZALNATA OSTEOPOROZA

Lekot se zema po {ema kojaja propi{uva endokrino-logot.

3. HORMONSKA TERAPIJA

* @eni koi s# u{te imaatmenstrualen ciklus, noneredoven, moàt da koris-tat hormonska supstitucionaterapija od tipot na sekven-cionalna estrogen proges-teronska terapija koja ovoz-moùva redovno menstrual-no krvavewe. Terapijata ne{titi od bremenost, pa do-kolku ` enata e seksualno ak-tivna, podobro e da koristikontraceptivna terapija.Ovoj vid terapija se prepo-ra~uva za ènite do 52 go-dina od ` ivotot, koga voobi-~aeno nastapuva menopau-zata.

* @eni koi nad edna godinanemaat menstrualno krva-vewe moàt da koristat kon-tinuirana estrogen progeste-ronska terapija, pri kojaredovnite menstrualni kr-vavewa izostanuvaat, a orga-nizmot e snabden so potreb-noto koli~estvo hormoni.

21

VNIMANIE: Zaradi specifi~nosta na ovoj vid terapija, ` enatamora da se konsultira so endokrinolog iliginekolog, koj vid terapija mo`e da koristi.

Zatoa, dragi ~itatelki, so primarnata prevencija na osteoporozata,koja vo sebe vklu~uva: kvalitetna ishrana, umerena fizi~kaaktivnost (pro{etki, rabota vo dvor, pe{a~ewe, rekre-ativno planinarewe, ribolov, izleti vo priroda) treba dazapo~nete {to porano vo ` ivotot, u{te vo mladosta, za danemate problemi so koskite koga }e dojde starosta. Misletenaprolet za ona {to }e bide naesen.

So sekundarnata prevencija treba da zapo~nete nekade me|u35 i 40- godi{na vozrast, a taa vo sebe treba da vklu~i:adekvatna ishrana, nadopolna na kalcium i vitamin D,umerena fizi~ka aktivnost i hormonska zamestuva~ka tera-pija dokolku ciklusite se neregularni.

So terapija na osteoporozata treba da zapo~nete rano, u{tevo vremeto na nastapuvaweto na menopauzata, a taa trebada ja vklu~i na prvo mesto hormonskata zamestuva~ka tera-pija, a po potreba i preparati koi ja nadopolnuvaat zagube-nata koskena masa.

22


Estrogenite vo mladosta seodgovorni za funkcijata na sitekarli~ni organi i izgradbata nasvrzuva~kite strukturi koi gipoddrùvaat i prikrepuvaat kar-li~nite organi vo visoka pozi-cija, vklu~itelno: be{ikata,izvodniot mo~en kanal, matkatai vaginata, kako i karli~noto dnoso negovata muskulatura. Vo kli-maksot, ovie organi ja zadrùvaatsvojata sposobnost pozitivno daodgovorat na ` enskite hormoni,edinstveno hormonite otsustvu-vaat. Organite na malata karlicaostanuvaat doìvotno osetlivina seksualnite hormoni, osobinakoja ja ovozmoùva efektivnostana hormonskata zamestuva~katerapija vo postmenopauzata.

Vo otsustvo na estrogeni,namalena e sposobnosta za delbana kletkite, a so toa i obnovuva-weto na staroto i o{teteno tkivoso novo. Ova doveduva do isten-

~uvawe na sluznicite na urinar-nite i polovite organi i sklonostkon infekcii na vaginata i mo~-niot meur, {to rezultira vo pov-toruva~ki vospalenija na ovieorgani.

Nedostigot na estrogeni seodrazuva i so isten~uvawe i sla-bost na svrzuva~kiot aparat navratot na mo~niot meur, koj e odgo-voren za kontrola na istekuvawena urinata pri zgolemen napor:ka{lawe, kivawe, digawe tovar,polov akt, taka {to pri ovie sos-tojbi se javuva nevolno isteku-vawe na mo~kata.

So napreduvawe na vozrastasostojbata progredira do onojstepen koga ve}e e nu`na korek-tivna hirur{ka intervencija,zatoa {to ovaa bolest ne moè dase lekuva so tableti.

Sklonosta kon infekcija iisten~uvawe na epitelot na mo~-niot meur rezultira vo pojava naurgentna inkontinencija, odnosnonemo`nost da se odloì mokre-weto. Ispu{taweto mo~ka se javu-va pri rabota so voda, slu{awena {um na voda, ili duri i pripomisla na voda. @enata ne moèda se strpi i na pat do toalet seizmokruva vo ali{ta. Sostojbata

SE JAVUVAAT ZNACI NA STAREEWE NA DOLNIOT URINARENTRAKT I SPU[TAWE NA POLOVITE ORGANI (@ENSKA KILA)

23

moè da se sanira so primena naterapija za smiruvawe na be{i-kata, koja moè da ima nesakanipridru`ni dejstva vrz rabotatana srceto i belite drobovi, iliso navremena i dolgotrajna pri-mena na hormonska zamestuva~katerapija.

Slabeeweto na muskulniot isvrzuva~ko-tkivniot aparat namalata karlica vo postmenopau-zata moè da rezultira vo naru-{uvawe na statikata na genital-nite organite i nivno spu{tawenadolu i nadvor od vlezot navaginata, sostojba koja e mnoguoptovaruva~ka za ` enite vo nap-

rednata vozrast i e prosledenaso ~uvstvo na vle~ewe i bolki vo'rbetot. Za ` al i ovaa sostojba nemoè da se lekuva so lekovi, tukusamo so opse`ni hirur{ki inter-vencii ili dolgogodi{no noseweprsteni {to bara rigorozna higi-ena i golema angaìranost napacientkata i na semejstvoto.

Bro{urata ja podgotvi doc. d-r Vesna Antovska (Ginekolo{ko-aku{erska kli-nika, Medicinski fakultet, Skopje), po barawe na Zdruènietoto za emanci-pacija, solidarnost i ednakvost na ` enite na Republika Makedonija.

* * *

Zdruènie zaEmancipacija,Solidarnost iEdnakvost naènite na RM

TVOE KATÊza zdravstvena

informacija i poddr{ka

Besplatni kvalitetniinformacii za:

MenopauzaOsteoporoza

Kontracepcija

Li~ni sredbiTelefonskikonsultacii

Sekoj raboten denod 14:00 do 16:00

02 3 298 713

Менопауза – Приказна На Секоја Жена

Documents