Predmet: METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Izvajalec: Dr. Janez Mayer

Predmet:Predmet:METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA

RAZISKOVANJARAZISKOVANJA

Izvajalec:Izvajalec:Dr. Janez Mayer Dr. Janez Mayer

2

3. Metodologija družboslovnega raziskovanja

Vprašanje znanstvenosti Vprašanje znanstvenosti družboslovjadružboslovja

INTERAKCIO-NIZEM Razumeti družbeno delovanje, iskati vzroke.

FENOMENO-LOGIJASpoznavatisubjektivnepomene.

POZITIVIZEMRaziskovati, kar lahko neposredno objektivno izmerimo.

PO PO ZGLEDU ZGLEDUNARAVOSLOVJA HUMANIZMA

Kvantitativne metode Kvalitativne metode

sociologija = socialna fizika aplikacija metod in predpostavk

naravoslovnih znanosti na družboslovje implikacije za raziskovanje v

humanističnih znanostih: razvoj družbe temelji na

nespremenljivih zakonih, ki veljajo tako v naravi in družbi;

vedenje ljudi lahko objektivno merimo; merjenje omogoča sklepanje o vzrokih

in posledicah.

Pozitivizem -Pozitivizem - Auguste Comte (1798 – 1857)

Značilnosti pozitivizmaZnačilnosti pozitivizma pomembno je vedenje ljudi, ki ga lahko

opazujemo neposredno dejavniki kot so čustva, motivi itd. za

pozitiviste niso relevantni pozitivisti zagovarjajo uporabo statističnih

podatkov za klasifikacijo družbenih dejstev iskanje korelacij med družbenimi dejstvi iskanje vzročnih zvez

družbena dejstva kot stvari institucije sistemi verovanj...

uporaba statističnih podatkov ugotavljanje vzrokov in funkcij rezultat: zakonitosti o

človeškem vedenju laboratorijski in terenski

eksperiment primerjalna metoda

Kvantitativna, pozitivistična Kvantitativna, pozitivistična metodologija – metodologija – (É. Durkheim, 1858-1917 )

Osnovno metodološko pravilo: družbena dejstva opazujemo kot stvari, opazujemo jih

neposredno in jih objektivno merimo

Durkheimovo pojmovanje družbe:Durkheimovo pojmovanje družbe: družba ni seštevek posameznikov, ki vsak zase družba ni seštevek posameznikov, ki vsak zase

delujejo s specifično psihologijo in duševnim stanjemdelujejo s specifično psihologijo in duševnim stanjem s posamezniki upravlja kolektivna zavests posamezniki upravlja kolektivna zavest

Kvantitativna, pozitivistična Kvantitativna, pozitivistična metodologija - É. Durkheimmetodologija - É. Durkheim

Interpretativna, kvalitativna Interpretativna, kvalitativna metodologija – metodologija – (Max Weber ((Max Weber (1852-1937)1852-1937)

zbiranje in uporaba kvalitativnih podatkov

razumevanje motivov simbolični

interakcionizem: posameznik se ne odziva na dražljaje, temveč na njihove interpretacije

fenomenologija: ugotavljanje vzrokov nemogoče; klasifikacije le subjektivne

Raziskava kot komuniciranje in Raziskava kot komuniciranje in reševanje problemov reševanje problemov (po Ackoffu, (po Ackoffu, 1953)1953)

Raziskava kot krog spoznavanjaRaziskava kot krog spoznavanja(po Wallacu)(po Wallacu)

Model družboslovne raziskaveModel družboslovne raziskave(Ragin, 1994)(Ragin, 1994)

Strategija izbire metodeStrategija izbire metodešt

evilo

zna

čiln

osti

pr

imer

ov (

spre

men

ljivk

)

število primerov (enot)

kvalitativnametoda

velikomalo

veliko

primerjalnametoda

kvantitativnametoda

Raziskovalni procesRaziskovalni proces Opis praktičnih (teoretičnih)

okoliščin, zaradi katerih je raziskava potrebna

Problem raziskave Predvidena metoda Predvideni rezultati Roki izvedbe Predvidena sredstva (kadri, denar)

Opredelitev problemaOpredelitev problema Problem = iskanje rešitve problema =

situacija, ko se moramo odločiti med več možnosrmi, pa ne vemo, katera je prava (= bo imela zaželene posledice)

Formuliranje problema = analiza sestavin problema, da bi ugotovili, kakšne informacije potrebujemo in kakšne so posledice možnih ugotovitev

Zapis raziskovalnih vprašanj in hipotez

Zapis problemaZapis problema Slabo vprašanje:

Kje je največ nenadomestljivih ljudi? Možni odgovori:

V politiki, med vodilnimi, na pokopališču Preformuliranje vprašanja:

Ali so nenadomestljivi ljudje med starši, med prijatelji, med kolegi, med vodji?

Hipoteza: V dobri organizaciji ni nenadomestljivih ljudi.

Primeri hipotezPrimeri hipotez Neoperacionalna: H: Delo kluba je bilo uspešno.

Operacionalna: H1: V treh letih delovanja kluba je

število članov stalno naraščalo. H2: V treh letih delovanja kluba se je

povečalo število dejavnosti.

Neoperacionalna:Udeležba na seminarju o aidsu je ugodno vplivala na študente.

Operacionalna:Študentje, ki so se udeležili seminarja o aidsu, so dosegli statistično pomembno višji rezultat na testu poučenosti o aidsu kot primerljiva skupina študentov, ki se seminarja niso udeležili.

Primeri hipotezPrimeri hipotez

Raziskovalni načrtRaziskovalni načrt Formuliranje problema Izdelava idealiziranega načrta Opredelitev spremenljivk in

izdelava merskih instrumentov Opredelitev enot raziskovanja in

načrt vzorčenja Načrt statistične analize Načrt zbiranja podatkov Časovno-terminski načrt

Tipi družboslovnega Tipi družboslovnega raziskovanjaraziskovanja Opisno (deskriptivno) raziskovanje: Opis stanja

na nekem področju. Vprašalnik (anketa): kadar želimo zbrati veliko

število podatkov (s širšega geografskega območja) v kratkem času. Vprašanja o statusu, ravnanjih, stališčih, znanju. Pisemska, telefonska, spletna a.

Intervju: bolj oseben kot anketa. Lahko razlaga vprašanj in dodatna vprašanja. Osebni, telefonski.

Normativno raziskovanje: namen je izdelati norme npr. za teste, ločeno po spolu, starosti, izobrazbi idr.

Študij primera (case study): podrobno preučevanje posameznika (tudi manjše skupine, organizacije). Pogosto v medicini, psihologiji, sociologiji.

Tipi družboslovnega Tipi družboslovnega raziskovanjaraziskovanja Opisno (deskriptivno) raziskovanje:

Analiza vsebine/dokumentov: Pogosto pri preglednih člankih, v zgodovinskih študijah npr. merjenje prostora ali časa, posvečenega posameznim dogodkom v medijih; ugotavljanje pogostosti uporabe statističnih metod v znanstvenih revijah.

Razvojne študije: preučevanje (ločenega in medsebojnega) vpliva učenja in osebnostnega razvoja na dosežke.

Korelacijske raziskave: korelacije-povezave (soodvisnosti) med spremenljivkami, npr. pojasnjevanje ali napovedovanje dosežkov ali obnašanja na osnovi napovedi.

PrimeriPrimeri1. Kompetence za študij2. Profil študentov FOV