Hitreie - in hkrarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1957_81_L.pdflegacijo državni sekretar Koča Popović, ki je med dragim dejal: »Vprašanje, o katerem razpravlja mo, je po

A K T U A L N O VPRAŠANJE

VOLITVE V NOVE OBČINSKE L J U D S K E ODBORE N A J BODO MOGOČNO POTRDILO NEZLOMLJIVE V O L J E JUGOSLOVANSKIH NARODOV ZA KREPITEV NEODVISNOSTI NASE DRŽAVE, NJENE NEZMOTLJIVE MIROLJUBNE POLITIKE IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA !

PODPRIMO NA VOL ITVAH TISTE KANDIDATE, KI SO S SVOJIM DOSEDANJIM D E L O M IN PRIZADEVANJEM DAJALI NAJBOLJŠE JAMSTVO, DA SE BODO OBČINE RAZVI J A L E V OKVIRU NAŠIH SPLOŠNIH INTERESOV TER INTERESOV POSAMEZNIKA!

PRI VOL ITVAH NE PREZRIMO MLADIH LJUDI IN ŽENA! VOLIMO V L J U D S K E ODBORE NAJBOLJŠE BORCE ZA SOCIALIZEM!

(Im proglasa GO SZDLJ)

A K T U A L N O 'VPRAŠANJE

mm mm mm mmm mwm± mm

M L A D I IMAJO BESEDO

G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

L E T O X . ST . 81 — C E N A D I N l t . — K r a n j , 18. oktobra 1957

Hitreie - in hkr

N a povabi lo Okra jnega k o m i teja L M S K r a n j so se v ponedeljek, 14. oktobra zbra l i v dvoran i O L O m l a d i kand ida t i z vse Gorenjske . Predsedn ik O b L O K r a n j V i n k o Ha fner j i h je seznan i l z bodočimi na logami občinskih l j u d s k i h odborov. K a n d idatom je odgovor i l tud i na vsa vprašanja, k i so m u j ih za stav i l i .

Večina m l a d i h kandidatov se je doslej ude js tvova la le v m l a d i n s k i organizac i j i , zato j i m je delo v organih oblast i i n družbenega uprav l j an ja nekaj povsem novega. N i čudno tor »j, da so pred laga l i , naj b i se po vo l i t vah s tovarišem Ha fner j em ponovno sešli i n se še podrobneje pogovor i l i o v log i i n nalogah l j u d s k i h odborov. P r a v vs i navzoči so na posvetovanju i z raz i l i pr iprav l jenost za delo v posameznih svet ih, četudi ne bodo i zvo l j en i v l judske odbore. Neka j m l a d i h kandidatov s tega posvetovanja predstav l jamo t u d i bra lcem.

Lo jze Kalinšek i z Cerke l j je povedal našemu sodelavcu, da je b i l a m lad ina v tej občini do l go časa prepuščena sama sebi i n da so člani L M S šele letos uspe l i navezat i tesnejše st ike z osta l imi organizac i jami . V obadva zbora so v občini pred laga l i m lad inc i 14 kandidatov iz svo j ih vrst. Po večini so to napredn i

Premijo naj bodo res premije - Smotrno usposabljanje kadrov v industriji Analitska ocena delovnih mest se bo ponekod zakasnila

A n a l i t s k a ocena de l ovn ih mest, ena (temed najpomembnejših na log podjeti j din gospodarsk ih organizac i j v l e tošnjem letu, se po lagoma bliža k o n cu. P r v o fazo ana l i t ske ocene, se p r a vil popis i n opis d e l o v n i h mest, je do konca j u n i j a op rav i l o 36 od skupno 62 i n d u s t r i j s k i h podjeti j v natšem .okraj u . Neka j podjeti j p a še avgusta n i končalo itega dela. " Tova rna »Iskra« n i rnipgla op rav i t i op isa d e l o vn ih mest predvsem zarad i težav p r i določanju de l ovn ih mest v p ro i z vodn j i , 'tam k je r « o .uporabl ja l i z a kategor izac i jo grupe, delno k r i v d o p a 'je iskatji tud i v ne zadostnem zan iman ju organov v podje t ju . S tako imenovano p r v o fazo v avgustu n i s ta končali še podjet j i K e mična t ova rna v iPodnaintu i n »Alka« v D u p l j a h . Toda v septembru so delo precej pospešili, talko d a Je upat i , da bo opis k m a l u končan. r

Z drugo fazo — analitično oceno de l ovn ih mest — je do konca avgusta začelo 24 podjet i j . To delo b i mora l o b i t i končano do k o n c a tega meseca. V enda r ga k l j u b t e m u neka te ra pod jet ja no bodo mogla o p r a v i t i p ravo časno ter jbodo podaljšala to obsežno delo do konca leta. To so podje t ja : T o v a r n a ve r i g v Lescah , »Iskra«, »P letenina«, »Planika«, »Sava« iiz K r a n j a , Kemična t o va rna v Podnar tu , L I P »Jelovica«, »Sešir« i n »Odeja« i z Škofje L o k e ter »Pletenina« i z Lesc . L e v Železarni so n a pod lag i s istema, k i je •enoten iza vse železarne v državi, ž t v ce lot i končali analitično ocenitev del o vn ih mest i n se že p r ip rav l j a j o n a razpravo v k o l e k t i v u .

V sliki in besedi

m • Š I R O K E C E S T E

Z A H T E V A J O T U D I Bi

Š I R O K E M O S T O V E ,

T U D I N A L I P N I C I

G R A D E N O V M O S T

N E Z A D O S T N E P R I P R A V B T P O D J E T J I H

Z a p r v o fazo ana l i tske ocene de lovn i h mest b i se m o r a l i v podjet j ih temel j i te je p r i p r a v i t i . P r edvsem b i mo r a l i po jasnjevat i maimen analitične oceni tve . Toda sedaj, k o je to delo v večini podjet i j že oprav l jeno, l ahko ugotav l jamo, d a so b i le p r a v p r i p ra v e zelo pomanjk l j i ve . V mnog ih k o l e k t i v i h namreč neka t e r im še sedaj n i povsem jasno, zakaj je b i lo potrebno lo t i t i se tako obsežnega dela. P r a v ta ugotovitev je b i l a pos ledica dos t ik ra t površno opravl jenega de la .

Kaže, da mnog im samo bistvo n i povsem jasno. N iso b i l i r e d k i p r i m e r i , ko so de l avc i p r i op isu svojega de l a oz i roma mesta nava ja l i , da imajo p r e n i zke plače. T o potr juje , d a so po nekod analitično oceno poveza l i zgolj s t a r i f n i m i vprašanji v podjet ju, n t pa s p rob l em i boljiše organizac i je dela, smotrnejše kad rov ske po l i t ike , sistematičnega proučevanja pogojev itn v a r nost i p r i de lu , načrtnega strokovnega usposabl janja de lavcev iin uslužbencev i td .

V z r o k e <za te neuspehe je t reba i ska t i tud i v s labem s is temu de la neka te r ih s i n d i k a l n i h ipodružnic, k i » o bolj a l i manj opust i l e neposreden st ik s člans t vom i n so se omejeva le le n a akci je s ind ika lnega ak t i va , k i pa niso dosegle vseh de lavcev .

P O M A N J K L J I V A POMOČ ZDRUŽENJ

Združenja, k a t e r i h na loga je b i l a n u d i t i s t rokovno i n tehnično pomoč

podjet jem p r i ana l i t sk i oceni d e l o v n i h mest, niso i zpo ln i l a svoje naloge. Se najaktivnejšo jo b i lo Združenje tekst i lcev, podjetij lesno stroke ter g u marske industr i j e . Skora j nobene po moči pa ne n u d i podjet jem Združenj o meta lno-prede lova lne indus t r i j e m so zavol jo tega podjet ja v zelo težkem položaju. M i m o tega p a je čutiti, da al nekatera združenja (tekstilci ) last i jo edino prav i co pečati se z analitično oceno de l ovn ih mest v pod je t j ih i n ne želijo sode lovanja i d r u g i m i organi .

S M O T R N O S T R O K O V N O U S P O S A B L J A N J E K A D R O V V

I N D U S T R I J I

Iz sk lada za k a d r e p r i O L O »o i z d v o j i l i 10% sredstev za vzgojo kadrov v trenažnih cen t r ih v posameznih p o d je t j ih . T eh sredstev je približno 9 m i l i j onov d inar j ev . V neka te r ih podjetj i h so t i trenažni cent r i dosegl i že do kaj zav id l j i v e uspehe i n b i j i m b i l o potrebno še nadal je n u d i t i v ses t ransko pomoč. T o d a po jav i l e so se n e katero težnje, da b i omenjen i denar nekako r a zde l i l i med vsa podjet ja, k a r b i seveda ne b i l o popo lnoma prav . T e m u stališču nasprotuje tud i o k r a j n i svet za delo, k i je s k l e n i l imenova t i posebno komis i jo , k i naj b i določila m e r i l a za dodel jevanja denar ja iz tega sk l ada . K o m i s i j a naj b i proučila sedanje uspehe, dosežene v obstoječih trenažnih cent r ih , po tem pa n a p o d l a gi tega dode l i l a t i s t im podjet jem, k i so že dosegla določene uspehe i n t u d i

žrtvovala za vzgojo kad rov las tna sredstva, tud i del sredstev iz omenjenega sk lada .

P R E M I J E N A J B O D O R E S P R E M I J E

V z ve z i s po jav i , ko so neka t e ra podjet ja na Goren j skem p red k r a t k i m izplačevala premi j e za vse leto skupaj (pr imer neka te r ih podjet i j , ko so letos avgusta izplačevala premi je ze celotno lansko leto!) je s k l e n i l svet za delo pred lagat i oz i roma priporočiti podjetj em, naj b i izplačevala premi j e po možnosti vsak mesec, če ne pa v n a j daljšem pres l edku t r eh mesecev. V naspro tnem p r i m e r u namreč p remi j a ne pomen i t istega vzpodbudnega činite l ja v pro izvodnj i ! i n se sprevrže p ravzaprav v neko ob l iko de l i tve dobička a l i d o p o l n i l n i h plač. Tako s t a l i šče sveta je brez d v o m a povsem .prav i lno , i 1

N a pod lag i uredbe o plačah bodo pr is to jnost i s tega področja prešle z n o v i m le tom n a občinske l judske o d bore i n n j ihove organe dela. Zato merti svet za delo, da b i m o r a l i nov i občinski l j u d s k i odbor i posve t i t i t emu vprašanju vso pozornost i n s t remet i za tem, d a b i dob i l i za to področje k a r najustreznejši kader . To ne bo l ahka naloga, v endar jo bo treba k l j u b temu čimprej uresničiti, saj je z n a n a stvar, da je to de lovno torišče p r i občinskih l j u d s k i h odbor ih , razen r e d k i h iz jem, dokaj zanemarjeno.

I. A .

mladinci-zadružniki, k i so tud i na zbore vo l i v cev p r iha ja l i p o l -noštevilno. Ce rk l j anska m lad ina bo letos poskrbe la za okras i tev volišč, za 29. november pa se pr ip rav l j a na odkr i t je spomen i k a p a d l i m skojevcem. Tovariš Kalinšek je prepričan, da bodo odborn ik i - m l a d i n c i na sejah l judskega odbora zastopal i splošne kor i s t i i n da ne bodo glasov a l i le vsak za svojo vas, kot se je to večkrat dogajalo doslej .

Tov . I r tno M lakar j e vo , abso l ventko gradbene fakultete , so k a n d i d i r a l i v Sko f j i L o k i . V službi je p r i komuna lnem podjet ju, k jer j i je ko l ek t i v zaupa l mesto predsednika upravnega odbora. I z jav i la je, da je po njenem mnen ju O b L O Skof ja L o k a zadnje čase ve l iko nap rav i l i n da se bo v p r ime ru i zvo l i t ve zavzemala v l judskem odboru predvsem za uredi tev kana l i z a ci je i n vodovoda.

Iz »Elana« v Begun jah so b i l i na posvetovanju kar tri je m l a d i kand ida t i : Tončka Kovačiceva, Jože V id i c i n Janez Mande i j c . Tovarišica Tončka je doslej dela la le v m lad insk i organizac i j i , tovariš Mande i j c se je ze uvel j a v i l v de lavskem svetu, tovariš V i d i c pa je b i l nekaj časa celo predsednik OočinsKega ko mite ja L M S v Radov l j i c i . Zdaj je član Sveta za delo i n Uprav nega odbora stanovanj sitega sk lada O b L O Radov l j i ca , i z j a v i l je, da je delo v svet ih najooljša šola za bodočega odborn ika . O m l a d i n i v »Elanu« so t i tovariši povedal i , da je zelo de lavna i n da je močno zastopana v de lavskem svetu i n upravnem odbor u podjetja.

Tovariš I las irn Hađiomerović je prišel na posvetovanje kot kand ida t zbora pro izva ja lcev v tržiški p red i ln i c i . V tovarn i je od 12 kandidatov 6 mlad incev , za katere p rav i , da so v s i z vesel jem spre je l i kandidature . To variš H a s i m s i želi predvsem to, da b i de lavs tvu iz okoliških kra jev čimprej omogočili vožnjo na delo i n domov z avtobus i . Večina m l a d i h tržiških vo l i v cev s i , po njegovem mnen ju , želi, da b i v Tržiču u red i l i kopališč« in pa seveda to, da b i m lad ina dob i la p r imeren prostor za sha-janje. *

K a n d i d a t V i n k o I sk ra iz B o hin jske B i s t r i c e je pr ipovedova l o življenju mlad ine v boh in j skem ko tu . Letos so b i l i člani L M S v tej občini še posebno de lavn i , saj so zgrad i l i smučarsko progo i n u r ed i l i več vas i , da bo n j ihova podoba za tujce bolj privlačna. M l a d i n a je v k l j u čena tud i v Svobodo i n A v t o -moto društvo. Občinski komi te L M S bo v novembru p r i r e d i l seminar za vodite l je vseh osnovn i h organizaci j v občini, da se bodo l e - t i seznani l i z bodočimi nalogami . Ob koncu je tovariš I skra še p r i pomn i l , da m lad ina v B o h i n j u zelo pogreša zabave. Letos bodo poskušali uvest i ples i zmenoma v B o h i n j s k i B i s t r i c i i n Cešnjici, da se bodo m l a d i n c i med seboj spoznal i tud i po d r u žabni s t ran i . -ey

»PREMALO POVEZAVE MED DELAVSKIM SVETOM IN OBČINO«

T u d i tokrat razgovor z nov inarskega večera v K r o p i .

Tovar iS Janez Z u p a n , p r edsedn ik de lavskega sveta tovarne »Plamen« v K r o p i , je odgovar ja l p r ed k r o p a r s k i m i i n okoliškimi poslušalci.

»Tovariš predsednik , a l i n a m lahko poveste nekaj o načinu dela de lavskega sveta in njegovem sestavu?«

»Naš de lavsk i svet šteje 32 članov. M e d n j i m i je 5 mlad incev i n 2 ženi oz i roma 29 delavcev i n 3 uslužbenci. V de l avskem svetu so preko svo j ih članov zastopani v s i o b r a t i podjet ja. N a sejah smo ra zp rav l j a l i o vseh najvažnejših p r o b l e m i h pod j e t ja ; tako o izboljšanju kva l i t e t e i zde lkov , z m a n j šanju odpadka, r e k o n s t r u k c i j i tovarne itd.«

»Kakšna je povezava de lavskega sveta z u p r a v n i m odborom i n u p r a v o podjetja?«

•»Do nedavnega odnosi med d e l a v s k i m svetom, u p r a v n i m odborom i n upravo podjet ja niso b i l i z a dovo l j i v i . S p r i z adevan j i pa smo uspe l i spet pove

zat i delo o rganov de lavskega samouprav l j an ja i n uprave.«

»In povezava m e d de l a v sk im sve tom i n občins k i m l j u d s k i m odborom?« 4

»Odnosi m e d d e l a v s k i m svetom i n občino niso najboljši. V začetku smo občino obveščali i n v a b i l i n a seje, vendar se v a b i l u niso odz i va l i . Zato se nam je zdelo nepotrebno, da tako de lamo še naprej i n smo % obveščanjem preneha l i . V s e k a k o r b i b i l i t i odnosi l ahko z maio več ra zumevan ja s s t ran i Občino boljši.«

»Tovariš Zupan , kako se odraža v vašem pod j e t ju sk rb za de lavce? K a k o je ure j ena p r ehrana i n stanovanjsko vprašanje?«

»Podjetje^daije za t iste abonente, k i se hran i j o v menz i subvenci jo . s tanovan jsko vprašanje z a sedaj še n i rešeno. L a n i smo ho te l i g rad i t i dve 4-stano-van j sk i hiši, v enda r n a m občina n i mog la dat i potrebnega k r ed i t a . U p a m pa«, d a bomo ta načrt v najkrajšem času l ahko uresničili.« L j .

A V političnem odboru Genera lne skupščine O Z N že nekaj dn i traja načelna razprava o razorožitvi. V razpravo je posegel tud i vod ja jugos lovanske delegacijo državni sekretar Koča Popović, k i je med d r a g i m de ja l : »Vprašanje, o ka te rem ra zp rav l j a mo, je po eni p la t i nenavadno zapleteno. P o drug i pa je položaj, v kate rem smo, v marsičem jasen. P r edvsem je jasno, da k l jub vsem pogajanjem i n poskusom nI b i l dosežen noben konkre ten uspeh i n da s« oborožitveno tekmovanje dejansko nada l ju je T i eda l j e ostrejši obliki.« N a podlag i izkušenj i n težav v dosedanj ih napor ih na področju razorožitve i n na podlag i zahtev sedanjega položaja l a h ko povzamemo nekatera osnovna načela za dosego sporazuma. — Zaželen je splošni sporazum o razorožitvi. Napredek pa je moč doseči samo s sporazumevan jem, pr iprav l jenost jo na kompromis ob enotn i podpor i vsoh, toda ne s preg lasovanjem. V s a k načrt o razorožitvi mora zajeti tako konvenc iona lno kot atomsko orožje ob ustrezn i kon t ro l i . Da l j e — potrebno je ured i t i h k r a t i vprašanje razorožitve i n kontrol«, p r i čemer mora b i t i vendar le jasno, da j c kon t ro l a zarad i razorožitve, ne pa obratno.

A Iz Cambr idgea poročajo, da so opazoval i sovj e t sk i umetn i satel it samo z enega ameriškega observator i ja . Z večine osta l ih observator i jev pa so opazoval i raketo, k i l e t i v neposredni bližini satel i t a i n je 50 de 100-krat svetlejša od njega. S harwardsk«ga' observator i ja so opazoval i raketo skoraj 0 m inu t . A V sredo je predsednik repub l ike Jos ip B ro z -T i t « spreje l n a B r d u p r i K r a n j u belg i jskega m i n i s tra za promet i n znanega p r v a k a belg i jske soc ialistične s t ranke E d v a r d a A n s s c l a . A S i r i j a je uradno zahtevala , naj Genera lna s k u p ščina O Z N posebej obravnava položaj na Bližnjem V z h o d u . S i r i j s k a zahteva je obrazložena v p i smu , ka te remu je priložena spomenica, k i opozarja na zbiranj« turških čet na s i r sk i me j i ter na to, da v tu j in i delujejo z namenom, da b i v r g l i sedanjo s i r sko v lad« . Gene ra lna skupščina na j b i ustanov i la mednarodno nevt ra lno komis i jo , k i b i proučila ta položaj. Z u n a n j i m in i s t e r S i r i j e Šalah B i t a r je p r i p redsedn iku Genera lne skupščine Monroe ju zahteva l nu jen sestanek splošnega odbora, k i naj b i proučil s i r i j sko zahtevo. A Ob odhodu jugos lovanske gospodarske delegaci je i z VVashingtona, k i se je razgovar ja la o n a da l jn j i a m e r i l k i pomoči, je vod ja delegacije A v d a H u m a ob odhodu de ja l nov ina r j em: »Razgovarjali smo se o številnih gospodarskih vprašanjih na širši • snov i i n višji r a vn i kot do sedaj. V celot i je moč uspeh ra i govo rov poz i t i vno oceni t i . Razgovar ja l i •me s« tud i s p reds tavn ik i Mednarodne banke za obnov« l n razvo j ter mednarodnega monetarnega sk lada . Jugos l av i j a j « zapros i la monetarn i sk l ad za posojil« l n je b i lo v tem smi s lu dogovorjeno, da bo v aačetku novembra prišla v Beograd posebna komis i j a monetarnega sklada.« A V M i l a n u se Je predvčerajšnjim začel XI . k o n gres Soc ia ldemokra tske stranke, k i Jo vod i G iuseppe Saragat. N jegova s t ranka i m a v par lamentu 19 poslancev. A V zvez i i vzpostav i tv i jo odnošajev med Jugos lav i jo i n Nemško demokratično repub l iko je v poročilu državnega sekre tar ia ta za zunanje zadev« med d rug im rečeno: »Narodi Jugos lav i j e , k i J ih učijo Izkušnje pretek lost i , s last i pa Izkušnje i z zadn j ih dveh sve tovn ih vo jn , so življenjsko zainteres i r an i , da se nemško vprašanje reši n a demokra tičen način i n da zarad i njega ne nastane škoda v i v « i l i m i r o m . Jugos l ovanska v l ada želi, da v s m i s lu njen« Isvenblokovske po l i t ike ak t i vne koeks i -st«uc« razv i j a dobre odnose z obema nemškima d r žavama i « t « v prepričanju, da s tem istočasno podp i ra nemško združitev.«

L J U D J E IN D O G O D K I

POGUMNI ODPOR PRITISKU

I Z D A J A Č A S O P I S N O Z A L O 2 N I S K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J Š E K / T E L E F O N U R E D N I Š T V A S T . 475 , 397 — T E L E F O N U P R A V E S T . 476 / T E K O Č I R A Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U

« l - K B - l - 2 - 1 3 5 / I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 600 D I N A R J E V , M E S E Č N A 5 0 D I N A R J E V

Nov i ca , k i je v nedeljo p r i h i te la z Bližnjega vzhoda, je razb u r i l a zahodne duhove, med arabsk im svetom pa v zbud i l a v a l navdušenja. V s i r skem p r i stanišču L a t a k i j i so se i zkrca l e egiptovske čete. N j ihovo število res n i ve l iko , gre le za k a k i h 1000 mož, vendar pa je pomen egiptovske vojaške pomoči ie precejšnji.

P ravzaprav , če ocenjujemo mednarodne dogodke, moramo odkr i to reči, da tuje čete n a ozeml ju ka te reko l i dežele, ponavad i ne pomeni jo nič dobrega. To zato, ke r običajno pomeni jo tujo okupaci jo , a l i pa vsaj tuje vmešavanje v notranje zadeve prizadete dežele.

Toda v tem p r i m e r u je d r u gače.

N a d S i r i j o so se v zadnjem času zg rn i l i težki ob lak i . . Z Z a hoda se je začutil nenavadno močan pr i t i sk na malo arabsko deželo. C i l j te gonje pa je spremen i t i uradno s i rsko po l i t iko , k i je spričo svoje neodvisne usmer i tve t rn v očesu b lokovsko razpoloženim zahodnjaškim strategom. Seveda se vsa ta gonja prot i S i r i j i s k r i v a za p l a ščem razn ih obtožb, da je S i r i j a posta la »sovjetski agent«, »orodje mednarodnega k o m u nizma«, i n »morebiti napadalec na sosednje dežele«. Takšno in podobne obdolžitve seveda ne morejo — razen .posameznih lahkovernežev — nikogar pres lep i t i . K a k o naj b i ma la S i r i j a ogrožala tako močne sosede kot so n . pr . Turčija a l i Izrae l . M a j h n a prepričljivost teh obtožb pa ne sk rb i avtorjev k a m panje ; zadoščajo j i m to l iko, da lahko ustvar ja jo napeto vzdušje na Bližnjem vzhodu i n potrebno ozračje za morebitno »posredovanje« pro t i »sirski i n sovjetsk i ag r es i j i « . . .

To so vsekakor težke ure za S i r i j o . Vprašanje je, kako b i se up i r a l a tako močnemu pr i t i sku , če ne b i ime l a za seboj podpore d rug ih a rabsk ih dežel, z last i Eg ip ta . P r a v Eg ipt je b i l zdaj

t i s t i , k i je z las tn imi četami j av no i z ra z i l pr iprav l jenost , da za vsako ceno podpre S i r i j o i n njen odpor prot i tu j emu p r i t i s k u . V K a i r u prav gotovo niso pozab i l i s i rske pomoči v hud ih časih sueške vojne. Tedaj so S i r c i preseka l i naftovode, k i vo dijo skoz i S i r i j o , i n tako p r i z a de ja l i anglo - f rancosk im napada lcem hud udarec, ne glede na to, da so s tem tud i sami t rpe l i občutno gospodarsko škodo (naftovodi prinašajo S i r i j i g lavn i v i r dohodkov) . To je b i l a ak-

Predsedn ik Naser

c i ja , k i je pričala o arabsk i sol ida rnos t i ; b i l a pa je tud i eden p r v i h ukrepov , k i je da l opr i j eml j i vo pomoč drug i a rabsk i deželi namesto dotedanj ih štev i l n i h , a brezp lodnih so l idarnostn ih iz jav i n dek larac i j .

Eg ipt zdaj vrača svoj dolg S i r i j i . V n jen ih težavah j i je priskočil na pomoč z dejanjem i n ne zgolj s p ra zn im i obet i .

So seveda krog i na Zahodu , k i so s i nemudoma raztolmačill

to pomoč po svoje. Trd i jo , da je to nov dokaz s i rske i n egiptovske »napadalnosti«. K d o r je do zdaj ver je l »dokazom« o s i r s k i k r i v d i , bo morda tud i zdaj l ahko pomis l i l , da batal jon eg iptovsk ih vo jakov pomeni »vel iko nevarnost« za varnost Zahoda . T r e znemu opazova lcu pa je jasno, da 1000 eg iptovskih vojakov, k i so se i z k r c a l i v S i r i j i .vojaško ne pomeni dosti , pa naj s i bodo še tako moderno oboroženi a l i i zvrstno i zur j en i .

N j i hov pomen n i v vojaški s i l i , ampak v simboličnem pomen u , k i ga i m a egiptovska pomoč S i r i j i . Eg ipt s tem n i da l d r u gega dokaza kot tega, da bo podpr l z v s em i s i l ami S i r i j o v njeni obrambi neodvisne po l i t i ke. Obe deželi pa tako jasno dokazujeta, da se ne m is l i t a z lepa uk l on i t i tu jemu p r i t i s k u i n da sta pr ip rav l j en i le drago prodat i svojo neodvisnost i n svobodo.

Takšen korak je b i lo p ravza prav pričakovati od Eg ip ta kot vod i lne arabske dežele, k i se zavzema za suvereno po l i t iko i z ven obstoječih političnih i n vojaških b lokov. Ob nezaslišanem p r i t i s k u na Si r i j o pa so tud i druge arabske dežele, pa čeprav so bol j a l i manj pod zahodnim vp l i v om , podprle s i r ske brate i n se znova i z rek le za arabsko vzajemno pomoč. To je vsekakor poz i t iven element v odnosih na Bližnjem vzhodu, z last i odkar j c tako imenovana Eisenhovverjeva dok t r ina zasedala seme razdora med arabske narode. Z a l pa so raz l ike v stališčih med posameznimi a rabs k i m i deželami še vedno znatne, tako da še n i v ide t i očitnejših znamenj ponovnega arabskega združevanja.

Ce pa b i i zkrcanje eg iptovsk ih čet pomeni lo več kot samo akt dvostranskega egiptovsko - s i r skega zavezništva i n b i b i lo to znamenje novega vsearabskega preporoda, potem b i bi lo treba takšne akc i je dvakrat pozdrav i t i . M A R T I r J T O M A Z l C

k ra t k o, * v e n d a r z a n i m i v o T O N E B O L E N A J E S E N I C A H

Član Izvršnega sveta L R S tov Tone Bo l e je v torek popoldne govor i l na Jesen icah o osnutku novega zakona o de l i t v i dohodka . Posvetovanja se je udeležilo več kot 100 l j ud i , p redvsem članov osrednjega i n g r u p n i h del a v s k i h svetov, upravnega od bora tovarniškega komi te ja Z K S , s ind ika ta i n drug ih . D i r ek to r f i nančnega sektor ja jeseniške železarne tov. R a v n i k je udeležencem p r i k a z a l v p l i v novega z a kona na del i tev dohodka v 2e lezarn i . Udeleženci posvet > van ja so se obvezal i , da bodo o osnutku novega zakona o de l i t v i dohodka razprav l j a l i z v s em i člani ko l ek t i va . P o j .

D E S E T L E T K L I M A T S K E G A OKREVALIŠČA N A P O S A V C U

Konec tega meseca se bo pos lov i l a od k l imatskega ok reva

lišča na Posavcu v Podnar tu zadnja i zmena okrevancev v l e tošnji sezoni. O d ustanov i tve t « pomembne ustanove je poteklo že 10 let i n v tem času jo je obiskalo več kot 2000 bo ln ikov , k i so prišli iz bolnišnice T B C na G o l n i k u . Povprečno se je zadrževal v okrevališču na P o savcu vsak okrevanec po mesec d n i a l i tud i več. Številen obisk pomeni ob jub i l e ju ka r lepo b i lanco tako majhne ustanove.

ObLO K R A N J BO NAROČIL N A C R T E Z A C E S T N O OMREŽJE V K R A N J U

Občinski l j u d s k i odbor K r a n j je v četrtek, 17. oktobra, sk l e n i l , da bo v proračunu za leto 1958 potrebno zagotovit i m i l i jon d inar jev za plačilo načrtov cestnega omrežja v K r a n j u . T u gre predvsem za začasno t r a n zitno cesto, k i jo bodo spe l ja l i

gospodinjskih in komunalnih servisih na podeželju? K o so naši repor ter j i ob i ska l i občini Ce rk l j e ,

Goren jo vas ter železarsko K r o p o , so v ra zgovo r ih zap ros i l i posamezne l j u d i za mnenje o tem, k a k o b i se dalo v vsakodnevnem žiivljenju, p r edv s em z a pos len ih žena lin mater olajšati n j ihovo de lo .

Dolbiili iso dokaj z an im ive i z j ave : Tovarišica Šmitkova, K r o p a : »Vsekakor b i b i l o

potrebno organ iziiirati v K r o p i k r p a l n i c o , šivalnico , serv is za izposojanje gospod in jsk ih pripomočk o v ; mi ls l im, da b i l a h k o d a l a pobudo z a to s i n d i k a l n a organ izac i ja v t o va rn i »Plamen«.«

Tovarišica Skofičeva iz Ce rke l j , mat i desetih otrok je de ja la : »Milslim, d a ibi v c e r k l j a n s k i o b čini l ahko us tanov i l i k rpa ln i c o i n m o r d a p ra ln i co , da b i b i l o na ta način t i s t i m ženam, k i ima jo v e l i ko otrok, p a tud i d r u g i m olajšano delo.«

Tovarišica K a l a n o v a , C e r k l j e : »Potrebo po gospod in jskem se r v i su čutijo skoraj vse žene, tud i tiste, k i niso zaposlene. Toda zd i se m i , d a b i m o r a l i t u d i možje, k i so p r a v tako neposredno za in t e r e s i r an i za vzgojo o t rok i n napreden razvoj d r u žine, več pomagat i ženam.«

Tovariš Petrač, ' K r o p a : » V K r o p i b i m o r a l i po budo, k i so j o sprožili žo pred več l e t i -glede sodobn ih t r govsk ih i n gos t insk ih l oka lov ter pekarne, čimprej uresničiti. Mi.silim, da b i b i lo t r eba pobudo Socialistične zveze k a r se da h i t r o realizirati.«

Nekate re gorenjevaške žene n iso želele, da b i j i h v naši anke t i imenova l i . P rav i j o , d a je mise lnost o tem, d a ženo nimajo svojega mesta v j a vnem življenju, v občini Goren ja vas še vse preveč udomačena.

De ja le so, d a se ta mise lnost kaže tud i v vsakdan jem življenju. D a l e so že pobudo za vrsto s t va r i , k i b i j i m olajišale n j ihovo delo, vendar i z te moke n i b i l o k r u h a . T u d i otroške j a s l i so že i m e l i v P o l j a n a h , vendar matere niso pošiljalo t ja svo j ih otrok. Iz preprostega raz loga , k e r se j i m to n i zdelo umestno.

Pobude žena ilz Cerke l j i n K r o p e b i kaza lo čimprej uresničiti; ha loga mnotžičnih organizac i j v G o r e n j i vas i p a bo v p r v i v r s t i šele prepričevanje i n vzgo ja žena, da se bodo t u d i one začele bol j uve l j a v l j a t i v javnos t i z ' las tn imi pred log i i n m n e n j i . I. A .

za g imnazi jo . Načrte bo že letos naročil oddelek za gradbene i n komuna lne zadeve na osnov i ide jn ih projektov.

P R I P R A V E N A A K A D E M I J O Z A P R O S L A V O 4 0 - L E T N I C E O K T O B R S K E R E V O L U C I J E

Svoboda v K r a n j s k i gor i je prevze la obveznost, da bo ob 40-letnici Oktobrske revo luc i j e naštudirala akademi jo z i zb ra n i m programom. S to akademi jo bo potem gostovala po vseh k r a j i h Zgornjesavske dol ine. E p i demi ja gr ipe je za nekaj časa zav r l a pr iprave , vendar so n a črti že pr ip rav l j en i . Razvese l j i vo je, da bo p r i t em sodelovala predvsem mlad ina , k i jeml je svoje ku l tu rno poslanstvo zelo resno. S.

N A G O R E N J S K E M J E P O T R E B N A P L A N I N S K A

P O D Z V E Z A

P l a n i n s k a društva na Goren j skem že dl je časa razmišljajo, o ustanov i t v i Goren jske p lan inske podzveze, k i b i združevala vseh 18 društev i n usmer ja la n j ihovo delo. Z a 10. oktober je b i l že predv iden in f o rmat i vn i sestanek zastopnikov vseh p l a n i n s k i h d r u štev i n gorsk ih reševalnih postaj kran jskega okra ja , da b i se na n jem pogovor i l i o ustanov i t v i podzveze. Toda do tega sestanka iz neznanega v z roka n i prišlo. P l a n i n s k a podzveza b i b i l a za društva vsekakor potrebna, saj b i j i m le-ta l ahko zagotovi la tud i potrebno f i nan čno pomoč Okra jnega l judskega odbora. - an

S P O R T

V nedeljo, 13. oktobra je Av to -moto društvo Ce rk l j e na Goren j skem pr i r ed i l o društveno ocenjevalno vožnjo na 17 k m dolgi progi . Vožnje se je udeležilo 28 vozačev, 25 motor istov i n tr i je av tomobi l i s t i . N a tej izredno uspe l i p r i r ed i t v i , k i je p r i v ab i l a na progo številne gledalce, je zmagal Boh inc Joža, k i je i m e l najmanj kazensk ih točk i n tako osvo j i l p oka l za leto 1957/58. D r u g i je b i l B o b nar Stane, t ret j i pa Ob lak J a nez, -ne

S P R E D V O L I L N I H Z B O R O V A N J V K R A N J S K I OBČINI

V k r a n j s k i občini je b i lo v torek zvečer več p redvo l i l n ih zborovanj , na ka te r ih so govor i l i p redvsem o perspekt i vnem načrtu de la bodočega l judskega odbora i n nekater ih vprašanjih v zvez i s p r i p r a vam i na vol i tve . Ta zborovanja so b i l a v N a k l e m , Šenčurju, na R u p i i n Predos-Ijah slabše ob iskana kot zbor i vo l i vcev .

V N a k l e m so v razprav i spet pogreva l i s tvar i , o ka t e r ih so govor i l i že na zbor ih vo l i vcev — (most na Okrog l em, e l ek t r i f i ka c i ja nasel ja itd.). V o l i v c i so gra j a l i dosedanje odbornike , češ da niso b i l i sposobni prenest i z a htev vo l i vcev na občino. P r e d vsem se v N a k l e m zavzemajo za most na Okrog l em, za katerega je baje da la občina m i l i j on dinar jev. To pa je premalo i n vo l i v c i so i z jav i l i , da s i s tem denar jem ne morejo pomagat i .

V G o r i c a h se je na predvol i l n e m zboru zbra lo okrog 50 l jud i . G o v o r i l i so največ o šoli, o vzdrževanju cest, za ka r ima kra j evn i odbor premalo sredstev, četudi vaščani sami pre cej pr ispevajo.

. . . I N N A J E S E N I C A H

V ponedel jek zvečer je b i lo na območju jeseniške občine sk l i can ih več p r edvo l i l n ih zborovanj . Ob i sk n i b i l najboljši. T u d i razprave niso b i l e živahne. N a Jesen icah se je zbralo oko l i 100 vo l i vcev , k i j i m je predsednik O b L O M a k s Do l ina r tolmačil deset letni perspekt i vn i p l an razvoja jeseniške občine. Neko l i ko živahneje je bi lo zborovanje na J a v o r n i k u , k jer so razprav la j l i o gradn j i šole, k o pališča, mostu čez Savo, trgovsk ih l oka lov i n podobno.

OBČNI Z B O R R E Z E R V N I H O F I C I R J E V V K A M N I K U

V nedeljo je b i l v K a m n i k u občni zbor občinskega društva reze rvn ih of ic i r jev ob zadovo l j i v em ob isku članov. Iz poročila, k i sta ga podala predsednik Stane Peček i n ta jn ik Jože M r a k , je razv idno, da šteje društvo 175 članov, k i so povečini na odgov o r n i h položajih v občini. V še-

~~stih l e t ih de lovanja se je d r u štvo okrep i lo i n osamosvoj i lo . Izdatke k r i j e iz lastne članarine. Za rad i razsežnosti terena i n za poslenja članov je težko naj t i p r imeren čas za predavanja , k i so b i l a vsak mesec. A k a d e m i j a i n družabni večer ob p ra zn iku J L A sta b i l a zelo dobro obiskana . Člani so i z r a z i l i željo, da b i s i večkrat lahko ogledal i n \ j -novejše orožje po garniz i jah. P r i v o l i t v ah je b i l ponovno i z vo l jen dosedanj i odbor.

Z B O R O V A N J E V O D I T E L J E V P O D M L A D K O V R K V K R A N J U

H k r a t i z začetkom pouka z a živijo po šolah tud i razne organizaci je . M e d n j i m i po važnosti p rav gotovo n i na zadnjem mestu Podmladek Rdečega križa. Dolgo vrsto let že deluje, saj bo pros lav l j a l Rdeči križ naslednje leto že stoletnico. M e d o t rok i i n mlad ino oprav l ja še prav posebno pomembne naloge. P r e d vsem pomaga s svo j im i p l emen i t i m i ide jami grad i t i temelj« srčne J tu l tu re i n vzgoje, da bo odnos " m e d mlad ino bolj topel i n tovariški, odnos do starejš'h, bo ln ih , onemogl ih pa naj b i vsebova l več spoštovanja i n l j u bezni v besedah i n de janj ih . Podmladek sk rb i za k a r na jbo l j ši te lesni i n duševni razvoj otroškega i n mlad inskega ko l ek t i va , zato je področje njegove dejavnost i neomejeno.

Vsako leto se postavl ja jo pred podmladke nove naloge. Te morajo poznat i z last i on i , k i kot pover j en ik i prostovol jno prevzemajo delo podmladkov na šolah. V ta namen se je zbralo 10. oktobra v K r a n j u 25 prosvetn ih de lavcev s področja šol k r a n j ske občine na po ldnevn i seminar. Proučili so vse ob l ike de la i n pos tav i l i smernice , da b i podm l a d k i R K v tem šolskem letu zaživeli z n o v i m poletom.

Gospodarska perspektiva cerkljanske in gorenjevaške občine

K O M U N I tovarniških d imnikov

N a Go r en j skem je le ma l o k o m u n , v k a t e r i h ne b i b i l o nobene tovarne a l i večjega i n d u s t r i j skega ob jekta . V enda r med tako sodi ta občini Goren ja vas i n Ce rk l j e . Toda zmotno b i b i l o t rd i t i , da zavol jo tega gorenjevaška i n c e rk l j an ska občina n ima ta gospodarsfcih perspekt i v a l i celo možnosti za nada l jn j i razvoj p r o i z v odn ih s i l na svo j ih območjih.

J e že talko! T i s ta mise lnost , k i n a m je b i l a svo jstvena v začetku našega povojnega gospodarskega vzpona, ko smo m i s l i l i , d a se brez t o va rn a l i najmodernejših i n d u s t r i j s k i h obratov n i mogoče i zkopa t i iz zaostalosti , podedovane še i z p r e d v o j n i h dn i , vedno bol j odstopa mesto realnejši gospodarsk i p o l i t i k i , k i se z r ca l i v treznejšem preso janju možnosti, k i s icer niso Vedno v sk l adu z našimi željami po k a r n a j hitrejšem razvo ju .

V G O R E N J I V A S I — M A R M O R I N K M E T I J S T V O Z R O K O V R O K I

Pe rspek t i va gorenjevaške občine na področju gospodarstva je b r e z d v o m a v kme t i j s t vu . K a tera kme t i j ska panoga p a i m a največjo b o dočnost?

Iz razgovorov z neka t e r im i gospodarsk imi s t r okovn jak i v občini, človek l ahko izve, d a je najbol j r a z v i t a živinoreja i n p r i d e l a v a semenskega k r omp i r j a . Sedem k m e t i j s k i h zad rug se močno t r u d i , da b i dosegle k a r največje p r i nose tega p r i d e l k a , p r i ka t e r em smo v našem Okraju na p r v e m mes tu v državi. Go r en j sk i semensk i k r o m p i r je ze lo -iskan pr ide lek . Toda čutiti je, da k m e t i j s k i p ro i z va ja l c i , ko je l e t ina dobra tako ko t letos, ne morejo odproda t i vsega blaga. Z d i se, da so v tem o z i r u precejšnje ob jekt i vne i n še več s u b j e k t i v n i h težav. V s a k a zadruga je vse preveč za l jub l j ena v svoje gospodarsko poslovanje , h k r a t i p a se le težko p r i lagajajo vedno bol j r a z v i t i m tržnim odnosom. V tej smer i bo pač treba mars ika j spremeni t i , predvsem v mise lnost i posameznih gospodarskih činitelj ev občine.

Nema lok ra t je moč slišati, d a so v G o r e n j i vas i neka te r i mnenja , češ ka j n a m m a r občina i n n jeni gospodarski napor i , h k r a t i pa so dokaj pogoste tud i izjave, da se občina n'ima prav ice »vmešavati*« v poslovanje posameznih gospodars k i h o r g a n i z a c j . — T a k a stališča so, seve, zmot n a . Ne škodujejo lo sami gospodarski o r gan i zac i j i a l i podjet ju, marveč t u d i občini itn vsej naši skupnost i .

E d i n i i ndus t r i j sk i objekt v gorenje vaški ob-fcitnd je podjetje »Marmor« v Hotavl jaih. Le- to , k l j u b o b j e k t i v n i m i n tud i s u b j e k t i v n i m težavam, i m a vse možnosti, da se razv i j e v sodoben i n d u s t r i j s k i obrat , k i bo ve l i kega pomena »a gorenjevaške komuno . 'Ze samo dejstvo, da zna ša zaloga kakovostnega s ivkastega i n rdečkastega m a r m o r a o k o l i 600.000 k u b . metrov , v e l i k o pove. Ho tav e l j sk i m a r m o r pa je m i m o tega tud i zelo i skano blago tako na domačem kot na inozemskem t rgu . Zaloge bodo tore j zadostovale ca 273 let , če bodo letno odkopa l i i n obde la l i 2200 k u b . met rov m a r m o r a .

V C E R K L J A H — K M E T I J S T V O I N T U R I Z E M

C a r k l j a n j s k i občini se glede nadal jn jega ra z vo ja gospodarstva odpira jo v e l i ke možnosti v k m e t i j s t v u i n t u r i z m u . V kme t i j s t vu so že doseg l i lepe uspehe. Večji h e k t a r s k i donosi p r e d vsem semenskega k r o m p i r j a , usmer janje p r o -tevajaicev h g o j i t v i r a z n i h k u l t u r — za katere

Drobci iz delavnosti blejske občine

Občina B l e d j e glede na število p r eb i v a l s t v a i n n a njeno gospodarsko moč s redn ja občina. Po p r ehodu n a k o m u n a l n i s i s tem je doma la vse gospodarske zadeve p revze la v svojo pr is to jnost občina, k i je s t em posta la g l a vn i usmer jeva lec gospodarstva na svojem območju. V sestavu Občinskega l judskega odbora je dosle j de lova lo tud i 8 svetov. Najbo l j d e l a v n i so b i l i : svet za gospodarstvo, svet z a tu r i z em i n gostinstvo, svet za gradbene i n k o m u n a l n e zadeve i n svet za zdravstvo . Gospodarske prob leme v občimi so predvsem reševali sve t i , k a k o r : svet za gospodarstvo, avet za ' tur izem i n gost instvo ter svet za družbeni p l an i n f inance. G lede na sedanje pr i s to jnos t i v zvez i z gospodars tvom obre menju je svete obo i i ca admin i s t ra t i vnega de la , k i b i ga s i cer l ahko oprav l j a l a u p r a v a . N a ta način b i so svet i bol j posve t i l i gospodarski p r o b l ema t i k i . — Sve t i so letos obširno r a z p r a v l j a l i o t r govsk i mreži, o ra zvo ju socialistične i n p r i vatno obrtd, o p r e s k r b i tržišča s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i , z last i s sadjem in zelenjavo, ter o pos lovan ju gos t insk ih podjet i j . Proučevali so t u d i finančne uspehe podjet i j , a n a l i z i r a l i n j ihovo pos lovanje t e r iukrepa l i , sve tova l i i n p r ed laga l i tam, k j e r je b i l o potrebno. — Precejšnje nev šečnosti je s svo j im pos lovanjem povzročalo občini t rgovsko podjet je I zb i ra . P o t r e b n a je b i l a l i k v i d a c i j a , 'čeprav so b i l i potrošniki, predvsem n a Rečici, s - t em pr i zade t i . Namesto tega je b i l o ustanov l jeno novo podjet je Specer i ja , k i bol je uspeva. J - B -

so tud i v c e rk l j ansk i občini vs i pogoj i — razvoj i n prehod k intenzivnejšemu sad jars tvu , kažejo, da se da šo mnogo več doseči.

Nos i l c i naprednejšega kmet i j s t va v občini b i mora le b i t i p rav zadruge, k i b i mora l e še hi tre je reševati res kmet i j ske prob leme i n opust i t i vse tisto, k a r t a k razvo j h r o m i , p a čeprav t renutno še m a r s i k o m u izg leda, da je to napak.

V c e rk l j ansk i občini b i kaza lo začeti tud i z v r tnars t vom. Neposredna bližina v e l i k i h i n d u

s t r i j s k ih središč i n potrebe po t e m b lagu, b i omogočilo zadrugam dober zaslužek, h k r a t i pa kor i s t i l o potrošniku.

Z gradnjo žičnico na K r v a v e c , se občimi odpi ra jo tud i v e l i ke možnosti v z ve z i z razvo j em t u r i z m a . Zato bo kaza lo čimprej us tanov i t i turistično društvo, k i naj b i b i l o i n i c i a t o r t u ristično de javnost i , od katere bo ime lo gospodarstvo občine nedvomno precejšnjo kor is t .

I. A .

PROBLEMI NAŠIH PODJETIJ

REKOSTRUKCIJA ali NOVA TOVARNA?

K r o p a je življenjsko povezana s tovarno »Plamen«. Ze 62-letna t rad i c i j a žebljarstva in železars tva nam dovol j zgovorno pove, d a je vsakodnevno življenje povezano s to tovarno. Toda samo t rad i c i j a še n i dovol j v naprednem gospodars t vu i n iz dneva v dan se razvijajoči t ehn ik i .

N i nobena skr ivnost , da so v »Plamenu« stroj i , k i so že zdavnaj zastare l i i n j i h m o r d a samo še de lovna vnema k r o p a r s k i h žebljarjev drži pokonc i . Zato tud i n i p rav nič čudnega, če so b i l e željo K ropar j e v , že več let nazaj, usmer jene v obnovo tovarniških p r o i z v o d n i h kapaci tet .

Začeli so z v e l i ko de lovno vnemo. Toda vse kaže, da so različna mnen ja povzročila, da se je zadeva oko l i obnove tovarne »Plamen« precej zakasn i la . M n e n j a so b'ila, k o t rečeno, razljčna: medtem ko so se neka te r i zav zema l i za r e k o n strukc i jo sedanje tovarne, j i h je b i lo precej več za to, da b i z g rad i l i povsem nov objekt na B r e z n i c i . To zadnje mnenje je b i lo še vedno posledica t i s t ih stališč, ko smo m e n i l i , d a brez nov ih , m o d e r n i h i n obsežnih i n d u s t r i j s k i h obra tov n i mogočo doseči večjo pro izvodnje , sk ra t k a , da se n i mogoče i zkopat i iz zaostalosti .

Toda l e ta »o t ek la i n vse tako kaže, da so tud i K r o p a r j l začeli spoznavat i , da jo ve l i ko cenej o obnav l ja t i i n tehnično i zpopo ln jevat i t isto k a r že imamo , kot p a v l aga t i težke m i l i j a rde za nova tovarniška poslopja, k i b i se amor t i z i r a l a šele po do l g ih l e t ih .

Rekons t rukc i j a tovarne »P lamen« postaja sedaj stvarnost. E labora t obsega v ce lot i zamenjavo s edmih s t ro jev : t r e h strojev za v i j ako i n dve g a rn i tu r i po d va s t ro j a z a i zde lavo mat i c . T o v a r n a bo p rav na tej pod lag i tud i razširila i zb i ro svo j ih i zde lkov t e r bo i zde l ova la v i jake i n mat ice od 5 do 16 m m .

V e n d a r pomen r ekons t rukc i j e n i samo v tem. Z n o v i m i s t ro j i bo d e l o vn i k o l ek t i v l ahko v pre cejšnji m e r i povečal tud i »delovno s tor i lnost , saj bo sedaj t reba namesto šest do osem le dve de l o vn i operac i j i z a v i j ake i n t r i de lovne 'operaci je za matice. N i čudno torej čo" bo znašala le t na p ro i z vodn ja tovarne »Plamen«, bržkone že leta 1059, 5200 ton v i j akov , ma t i c i n d r u g i h i z de lkov , v p r i m e r j a v i z letošnjim letom, ko se p ro i z vodn ja gibl je na višini 3600 ton.

To jo ena p la t tako imenovane r e k o n s t r u k c i j -ske medal je . Ce jo Obrnemo pa ugotov imo, da

bodo znašali p r i h r a n k i , v p r i m e r j a v i s sedanj imi pro izvodni imi 'stroški, letno 93,806.808 d inar jev .

Pe r spek t i va tovarne jo t u d i v tem, da bo sčasoma — to de la s icer v s k r o m n i o b l i k i že sedaj — p r eusmer i l a svojo prodajo n a izvoz, z las t i s pro i zvodnjo j e k l e n i h v i jakov .

M n o g i se boje, kaj bo potem z obratom »Plamena« v ' K a m n i gor ic i? T a sedaj morda le života r i . Vendar so tud i t emu obratu v pr ihodnje obetajo lepši časi. K o bo matični obrat »Plamena« v K r o p i dob i l nove Stroje, bodo sedanje

V H O D V T O V A R N O » P L A M E N «

premes t i l i v K a m n o gorico, k j e r bodo še naprej i zde l o va l i žičnike, zakov ice i n numeratpr je .

D i l e m a : za r ekons t rukc i j o a l i z a novo tovar no, torej ne more b i t i težko rešljiva. Jasna gospodarska računica im trezna presoja tud i l a i k a l ahko prepričata v 'umestnost rekonst rukc i j e . Bodočnost tovarne »Plamen« — v s k l a d u seveda z naš-Jmi. ob j ek t i vn im i gosipodarskimi možnostmi — jo torej v r e k o n s t r u k c i j i podjet ja . Zato b i kaza lo u s me r i t i vse moči tako organov de lav skega samouprav l j an ja ko t vseh množičnih organizac i j v podjet ju i n v vsej K r o p i p redvsem v tej smer i , ka j t i tako za kroparskega žebljarja, k a k o r t u d i za našo gospodarsko skupnost, je vsekakor bolje držati v rabca v r o k i , kot g ledat i goloba na s t r e h i . . . I. A .

Z INICIATIVO NA PLAN!

2e samo, da smo začeli o turizmu nasploh

in o posameznih turističnih dejavnostih

posebej, razpravljati ter da se za te pro

bleme zanima čedalje širši krog ljudi,

lahko ocenimo kot pozitivno dejstvo. Tega

namreč še pred leti in manj ne bi mogli

reči.

Ko torej ugotavljamo napredek — če £e

ne dejanski pa vsaj glede razprav — ne

moremo mimo bojazni, da ne bi te raz

prave usmerile družbene napore na pod

ročju turizma na stranpoti oziroma po

ovinkih v hrib, namesto po strmini nav

kreber. I

Vse preveč smo še mnenja, da je naj

važnejša stvar turizma gostinstvo. Drži,

da je eden poglavitnih činiteljev! Toda tu

rizem ni samo gostinstvo, temveč še mar

sikaj drugega.

Vzemimo za primer Italijo. V tej turi

stično zelo razviti državi vse in vsakdo

živi za turizem. Vsaka hiša je v stanju nu

diti turistu prenočišče in hrano. In pri nas?

Turistu največkrat ne preostane drugega

kot soba v dragem hotelu. 'To je morda le

drobec iz naše turistične problematike, ki

pa ni nepomemben. — Precej krivde za

obstoječe stanje pri nas je sicer v sami

pozitivni turistični miselnosti posamezni

kov in tudi skupnosti, ki dostikrat ne omo-

geča večje iniciative. Ce pa so jo posa

mezniki pokazali, največkrat ne naletijo

na razumevanje pristojnih oblastnih orga

V letošnjem letu je bilo pri občinah na

razpolago precej denarja za turizem, ven

dar so ga posamezna gostinska podjetja le

malenkostno izkoristila. Vse kaže, da se

mnogi gostinci boje najemati kredite, češ

potem bo pa treba začeti več in bolje de

lati. — „Saj gre tudi tako naprej, plače

imamo zajamčene, več investicij — večje

skrbi..." menijo mnogi.

Ali ne botruje tej lagodnosti tudi večkrat

nenačrtna davčna politika občin? Za pri

mer: Hotel „jelovica" na Bledu ima okoli

milijon dinarjev pavšalnih obveznosti na

leto, gostilna ,,Pri Joževcu" v Begunjah pm

1,200.000 dinarjev. Medtem ko prvo pod

jetje tarna, da je še ta milijon preveč, pra

vi drugo, da je še kar zadovoljno..:

Gre torej za sprostitev iniciative, hi je

naši turistični in gostinski delavci še nima

jo dovolj ali pa jo sami — zaradi lagodnej-

šega vsakdana — tlačijo, da ne bi privrela

na plan. j£

Nekatera opažanja v letošnji turistični

sezoni zadnjo ugotovitev v precejšnji meri

dokazujejo. 1. A I J S E C

r C I, A S K M E T I J S K O P O S E S T V O

V C E R K L J A H I M A P R E M A L O S T R O J E V

K m e t i j s k o posestvo v Ce r k l j ah že vsa leta ne more pokazat i tistega uspeha, k i ga za hteva O b L O Cerk l j e . Občinski l j u d s k i odbor daje namreč posestvu garanci jo za kred i t , k i ga je najelo v bank i . D a omenjeno posestvo ne uspe tako zagospoda r i t i kakor b i b i lo treba, je k r i v a ver jetno s laba organizac i ja dela, ov ire pa so tud i v tem, da gospodarsko poslopje še zdaleč ne ustreza svo jemu n a menu. Posestvo ima tud i premalo strojev, saj imajo za celotne potrebe na razpolago le en t raktor . Po reorganizac i j i posestva v l e tu 1956 je posestvo dobi lo 7 zaključenih komp l ek sov, k i b i j i h b i lo treba spričo ve l ike površine nujno obdelova t i s stro j i . T eh posestvo zarad i finančnih težav ne more nabav i t i . Posestvo b i potrebo

valo tud i nov h lev vsaj za 50 glav živine, da b i s i tako zagotovi lo zadosti gnoja. P r i d e l k i so b i l i letos bogati — dobro je obrodi lo z last i žito i n k r o m p i r — žal so j i h mora l i vskladiščiti kar na podstrešju, ker n imajo potrebnih skladišč. M o r d a b i bi lo kor istno, da b i posestvo oddalo nekaj zemlje v na jem za to l iko časa, da b i s i zgradi lo potrebne gospodarske prostore i n nabav i lo stroje. - an

U S P E L A Ž IVINOREJSKA R A Z S T A V A V K A M N I K U

Ma l okdo je pričakoval, da bodo živinorejci kamniškega okoliša pokaza l i tako ve l i ko zan i manje za razstavo, k i je b i l a v nedeljo na sejmišču. K m e t i j s k i s t rokovn jak i so tolmačili g leda l cem lastnost i i n od l ike razstavljene živine i n poudar ja l i važnost prav i lne odbire p lemenske živine i n izboljšanja p r i de lka krme. K a m n i k je kot i ndus t r i j sko mesto močno za interes i ran, da b i b i lo v njegovi oko l i c i več mleka . K o t najboljši sta b i l i p r i znani k r a v i Janeza Rcpanška iz K a m n i k a i n A rbo r e tuma iz Volčjega potoka. Posestvo A r b o r e tuma je prejelo še posebno na

grado za najbolj homogeno čredo. P r v o nagrado za najboljšo čredo sta preje la K Z K a m n i k i n F ranc Potočnik iz Godiča. Skupno je b i lo razde l j en ih 154 tisoč d i n nagrad. Po razs tav i je bi lo zborovanje živinorejcev.

Z A D E S E T M E N U T G R E !

Tržiška železniška proga je lokalnega značaja. V l a k i na tej progi vozi jo z večjo a l i manjšo zamudo i n to ne v p l i v a v kdove kakšni me r i na promet. Znano je, da se s Tržičanom voz i precej de lavcev na delo v kran jske tovarne.

P r i sestav l janju voznega reda za letošnje leto pa nekatere tovarne niso mogle doseči p r i D i r ekc i j i državnih železnic, da t i tržiški v l a k odhaja l popoldne 10 m inut pozneje, kot odhaja sedaj iz K r a n j a pro t i Tržiču. To nerazumevanje pr i s to jn ih želez

niških organov je povzročilo, da morajo denimo, de lavc i iz trži-ške okol ice pričeti v tovarn i »Planika« zjutraj z de lom ob 5.50 m inut i n ga končati 10 m i nut pred 14. uro, da b i l ahko še pravočasno prišli na v lak . To povzroča motnje v pro i zvodnem procesu v tovarnah.

Se mar ne b i dalo voznega reda — morda že sedaj poz im i — spremeni t i tako, da b i ustreza l vsem de lavcem, k i se vozi jo na delo s tem v l akom? Pač vseeno je, a l i odhaja tržiški v l a k iz K r a n j a 10 minut prej a l i pozneje! I. A .

V M L A D O S T I H R A N I Z A S T A R O S T

K o m u n a l n a banka B l e d je p r i p rav i l a o t rokom 15. oktobra brezplačno predstavo f i lma D i nar na d inar , k i nazorno i n vab l j i vo prikaže pomen i n vrednost varčevanja. Z r a v e n so za otroke vseh šol v občini v r t e l i s l i k o v i t a i n poučna Diesneyeva f i lma » V do l in i bobrov« i n »Po l ora la zemlje«. V bodoče pa mis l i j o za vseh 32 odde lkov uvest i raz redne h ran i ln ike , v katere bodo otroci v l aga l i svoje p r ih ranke .

J . B .

Po otvoritvi splošnega dela muzeja na blejskem gradu

ZA OTOKOM ŠE GRAD Z D R A V N I Š K A DEŽURNA

SLUŽBA Zdravs t v en i dom K r a n j , P o l j

ska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov , telefon 04.

P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne objav l jamo pred vplačilom. — Cena m a l i h oglasov je: P r e k l i c 20 d in , izgubl jeno 10 d in , ostalo 12 d i n od besede. — Naročniki imajo 20% popusta.

V soboto popoldne sem v središču K r a n j a i z gub i l očala v etui ju . K e r j i h nujno rab im , p ro s im najd i te l ja naj j i h pro t i n a grad i v rne na nas lov M a n c a Ga le , »Pletenina«, K r a n j .

P r o d a m še dobro ohranjeno železno peč — samo za 3000 d in . Nas lov v og lasnem odde lku .

P r o d a m motorno gnojnično črpalko. — Smid Ma t i j a , Se lca št. 68.

Ugodno prodam novo k u h i n j sko pohištvo. Benčič M i l a n , Z l . pol je 28, K r a n j .

V o l a , cca 450 kg težkega pro dam. — Cešnjica 15, Podnart .

P r o d a m 2 koz i -m l eka r i c i . N a slov v og lasnem odde lku.

P r o d a m p l e t l l n i s tro j . J u r i n a Be rna rda , L jub l j anska c. 7/11, K r a n j .

P r o d a m parcelo 1600 m J v e l i kos t i v Stražišču. In formaci je daje Jereb Oto, K a l v a r i j a 24.

P r o d a m osebni avto F i a t - B a l i l e v dobrem stanju. — Pečenko, Jezerska c. 27, K r a n j .

Iščem mizarskega pomočnika. — Ha fne r F r anc , P r i m s k o v o 98, K r a n j .

Iščem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vend l ing , C. na G o l n i k 12, K r a n j .

Iščem upokojenko, veščo kuhe , h tričlanski odras l i družini na deželi. Pogo j i ugodni . Nas l ov v og lasnem odde lku .

Starejši čevljar Išče s tanovanje p r i upoko j enk i a l i vdov i brez otrok. Plačam dobro. P o nudbe v og lasni oddelek.

Z a m e n j a m stanovanje na P r i m s k o v e m . Nas lov v oglasnem odde lku .

Zamen jam enosobno s tanovanje v Cirčah za drugo v bližini K r a n j a . — Jagodic , Cirče 110, K r a n j .

Šivilja, poštena išče sobo i n hrano v K r a n j u pro t i plačilu a l i b i v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Nas l ov v oglasnem odde lku .

Za teke l se je črn pes-ovčjak. — P r i m s k o v o 47.

P r e k l i c u j e m mesečno avtobusno vozovnico štev. 17765 na ime Krašovec Roza l i ja .

K l epa r skega pomočnika i n vo dovodnega insta later ja spre j m e m tako j . — M a k s i m o v Bo r i s , k leparstvo , Tržič.

G r e v a pomagat i v prostem času v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Nas lov v oglasnem odde lku .

D a m 30.000 d i n nagrade kdor m i p r esk rb i sobo. Na j emnine plačam 2000 d i n mesečno. N a slov v oglasnem odde lku .

S P E T 8000 D I N A R J E V Z A V A R O V A L N I N E Z A NAŠEGA

N A R O Č N I K A

Naročniku našega l i s ta V a l e n t inu P i v k u i z L o k e p r i Križah, k i se je ponesrečil letos 31. j u l i j a , je Državni zavarova ln i za vod — D O Z izplačal te dn i 8000 d inar jev zavarova ln ine za 20% trajno inva l idnost .

Nesreče ne moremo n i k o l i predv ide t i , zatorej b ra l c i , k i žel i te b i t i zavarovan i , ne pozabite pravočasno poravnat i naročnine!

K I N O

»STORZ lC « , K R A N J : 18. oktob ra ob 15.45., 18. i n 20.15. u r i franc. ba r vn i f i l m »SENTJER-N E J S K A NOC« . 19. oktobra ob 16., 18. i n 20. u r i a m e r i k a n s k i ba r vn i f i lm ' » S K A N D A L V SCURIJU«, ob 22. u r i pre miera slov. f i lma » N E ČAKAJ N A MAJ« . 20. oktobra ob 10. u r i f ranc. f i l m » O H O L I « , ob 14. u r i amerški ba r vn i f i l m » S K A N D A L V SCURIJU«, ob 15.45., 18. i n 20.15. u r i f ranc. ba r vn i f i l m »SENTJERNEJ-S K A NOC« .

» SVOBODA« S T R A Z i S C E : 19. oktobra ob 18. i n 20. u r i pre m i e ra amer. f i lma » SKR IV N O S T ZAPUŠČENEGA V R T A « . 20. oktobra ob 15., 17. i n 19. u r i amer. b a r v n i f i l m » S K A N D A L V SCURIJU«.

» T R I G L A V « P R I M S K O V O : 19. oktobra- ob 19. u r i » O H O L I « . 20. oktobra ob 16.30. i n 19. u r i s l ovensk i f i l m » N E ČAKAJ N A MAJ « .

N A K L O : 19. oktobra ob 19.30. u r i slov. f i l m » N E ČAKAJ N A MAJ« . 20. oktobra ob 16. i n 19. u r i amer. f i l m » S K R I V N O S T ZAPUŠČENEGA V R T A « .

» R A D I O « J E S E N I C E : 18. oktobra amer. f i l m » K O G A R S O N C E GREJE«. 19. i n 20. oktob ra nemški f i l m »SE N I P R E POZNO« .

» P L A V Ž « J E S E N I C E : 18. oktobra nemški ba r vn i f i l m » P I ROŠKA« . 19. i n 20. oktobra amer. f i l m » K O G A R S O N C E GREJE«.

Ž IROVNICA: 19. i n 20. oktobra , nemški b a r v n i f i l m » P I R O Š K A « .

D O V J E M O J S T R A N A : 18. i n 20. oktobra amer. b a r v n i f i l m »CAS OBRAČUNA« .

B L E D : od 18. do 20. oktobra angleški f i l m — drama » R A Z D V O J E N O SRCE«. V petek ob 20. u r l . V soboto ob 17. in 20. u r i . V nedel jo ob 14., 16., 18. i n 20. u r i .

R A D O V L J I C A : od 18. do 20. oktobra amer. b a r v n i f i s tav is ion f i l m » D A L J N A OBZORJA« . V petek i n soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 15.30., 17.30 i n 20. u r i .

L J U B N O : 19. i n 20. okt. amer. f i l m »UPOR N A L A D J I B A U N -T I « . V soboto ob 19.30. u r i . V nedel jo ob 14., 16. i n 18. u r i .

» S O R A « S K O P J A L O K A : od 18. do 20. oktobra amer. b a r v n i f i l m »ROBIN HUD« .

» K R V A V C « C E R K L J E : 19. i n 20. oktobra jug . f i l m »TREN U T K I ODLOČITVE« . V soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r i .

Z A H V A L A

Ob b r i d k i i z gub i našega pre dobrega, skrbnega i r i nenadomest l j ivega očeta i n starega očeta

J O S I P A V V E I S S E I S E N A

se prisrčno zahva l ju jemo vsem, k i so z n a m i upa l i na izboljšanje bo lezni a ob pre ran i smr t i i skreno sočustvovali.

Naša najtoplejša zahva la ko l ek t i vu i n s ind. podružnici O L O K r a n j za poklonjena prekrasna venca, pevcem za ganl j ive žalo-st inke , č. č. duhovščini in vsem, k i so m u darova l i to l iko lepega cvet ja, se od njega pos lov i l i in i n ga pospremi l i na njegovi zadn j i pot i .

V g loboki žalosti: s in M a r j an , hčerki M a r i c a i n Jožica, družine Weisseisen, Rav n ika r , Podgoršek i n ostalo sorodstvo.

K r a n j , 18. oktobra 1957.

TRZNI P R E G L E D

V K R A N J U V ponedel jek je b i lo na k r a n j

skem trgu izredno ve l iko jabo lk , k i so j i h proda ja l i po 40, 60 in 65 d i n kg. T u d i grozdja je b i lo dovol j po 100 d i n kg . Orehova jedrca po 650 d i n k g so h i t ro pošla, gospodinje pa so p o k u p i l e tud i v e l i ko kostanja, k i je zdaj že po 40 d i n l i ter . Okoliške prodaja lke so pr ines le tokrat naprodaj tud i nekaj gob, i n s i cer s ivke , k i so j i h prodajale po 70 d i n l i ter . Ostale cene: zelje 15, rdeča pesa 30, čebula 50, smokve 60, ze lena pap r i ka 46, end iv i j a 50 d i n kg , jajčka 24 d i n komad , suh i fižol 60 d i n l i ter , špinača 30 d i n mer i ca . M l a d i zajčki so b i l i po 100 d in .

NESREČE B R E Z I Z P I T A

J E V O Z I L M O T O R V torek, 15. oktobra ob 19. u r i

se je dogodi la hujša prometna nesreča na po l j sk i pot i med na sel j i Suha i n Tra ta p r i Sko f j i L o k i . Motor is t I van K r e k je vo z i l motorno kolo brez šoferskega i zp i ta . P r i srečanju z vprež-n i m vozom se je zalete l med k o nje. D o b i l je hude telesne poškodbe i n odpe l ja l i so ga v l jub l jansko bolnišnico. Poškodova l je tud i konje.

N E Z A V E S T N E G A S O NAŠL I P r e d gosti lno M u l e j na SI. J a -

v o r n i k u so v torek, 15. t. m. ob 20. u r i našli nezavestnega Ivana Srn iceva . B i l je delavec v Železarn i . Odpe l j a l i so ga v jeseniško boln ico , k jer je zarad i precejšnje količine zaužitega a lkoho la podlege l srčni kap i .

Odka r so j u l i j a letos odpr l i muzej v obnov l jenem b le j skem gradu, s i je razstavne prostore ogledalo ve l iko domačih i n t u j i h gostov. Z otvor i tv i jo p r ve ga, splošnega de la muze ja , je b i l naprav l j en v e l i k ko rak n a prej . G r a d je b i l v začetku res tavrac i j sk ih de l 1949. leta precej zapuščen. Z obnov i t ven imi de l i pa je b i l rešen nadal jnjega propadanja. V tem času je dob i l precej drugačno podobo kot jo je i m e l nekdaj tako zunaj kako r znotraj , vendar pa je zgodov insk i koncept zgradbe v b i s tvu ohranjen. Seveda je nekdanjo najstarejšo podobo i z gu b i l že ob potres ih v 16. i n 17. stolet ju, ka j t i v svoj i p rvo tn i dobi je b i l docela enostaven: na ska l i nad jezerom je s ta l obr a m b n i stolp, k i je štopnjema

dob i va l dozidane prostore, k a kor so tedaj pač narekova le potrebe. Najstarejši g ra j sk i de l je kapela , pos l ikana s f r eskami 17. stoletja. Restavrater jem j i h je uspelo lepo obnov i t i , čeprav so bi le že popolnoma zabr isana z večkratnim bel jenjem kape l i ce.

Po oprav l j en ih gradbenih del i h v 1. nadstropju reprezentančnega t rakta gradu so v pet ih obnov l j en ih prostor ih razs tav i l i grajsko pohištvo, k i pr ikazu je srednjeveški grad v posameznih fazah zgodovinskega razvoja , i n je nekaka i lus t rac i ja s tanovanj ske ku l tu re v dob i baroka, renesanse, rokoko ja i td . V v s a k i sob i je pr i t r j ena tud i posebna tab l ica , k i opisuje določeno zgodov insko obdobje:

Os tank i bronaste i n i l i r ske do

B L E J S K O J E Z E R O Z O T O K O M

§ § § S S O D I Š Č A N E V A R E N P O S E L

M a r s i k d o se je že opekel , ke r je k u p i l blago suml j i vega i z vo ra . To je občutila tud i b laga jn i -čarka F. J . , k i je k u p i l a za 15.000 d inar jev skoraj novo ko lo . P roda la j i ga je nepoznana ženska i n to brez vsakega računa. K o l o pa. je b i lo , tud i po njenem mnen ju , vredno oko l i 40.000 d i narjev. N a v idez je šlo za dobro kupčijo, k i pa je tvegana. L e r e d k i so t is t i , k i prodajajo pod ceno. Največkrat so to t ak i l j u d je, k i j i h ukraden i predmet i težijo. Zato ne gre od nepozna-

T R C E N J E N A O Z K E M CESTIŠČU

V torek popoldne je Drišlo na cesti III. reda med Z m i n c e m i n L o g o m do manjše prometne nezgode. N a ozkem cestišču sta se srečala vozn ik tovornega av tomobi la I van Jančar i n vozn ik tovorn jaka Jerne j Primožič. K e r nista mogla pravočasno za ustav i t i i n ke r je b i l a cesta zelo ozka, sta trčila d rug v drugega. Skoda na vo z i l i h je le neznatna.

n i h oseb kupova t i »mačka v žaklju«.

F. J . je k u p i l a kolo, k i je imelo celo spi l jeno tovarniško številko. De l ogrodja, k jer so bi le številke, je b i l lepo ov i t z n a v l o n s k i m t rakom, tako da tega n i b i lo na p r v i pogled opaz i t i .

K e r b i F. J . l ahko vedela, da kolo n i pošteno pr idobl jeno, je b i l a zarad i p r i k r i v a n j a kaznovana s 3 meseci zapora pogojno za dobo enega leta. V .

S K O L E S O M V A V T O M O B I L P r e d k r a n j s k i m sodiščem se

je te dn i zagovar ja l R. M . , ker je po gaštejskem k l a n c u vo z i l tako neprev idno, da se je za lete l v desno s t ran nasprot i m u vozečega avtomobi la . Ko l e sa r je b i l močno v in j en i n je vo z i l skra jno neprev idno. Večkrat ga je zanašalo tud i na sredo ceste.

A n a l i z a kolesar jeve k r v i ie takoj po jasn i la p r a v i v z rok nesreče. Nesreči je tako znova bot rova l a lkoho l .

Z a r a d i ogrožanja javnega pro meta je b i l R. M . obsojen na 27 d n i zapora pogojno za dobo enega leta. V .

r Zapoznel zapisek ob protituberkuloznem tednu

Jubilej 10-letnega boja proti tuberkulozi Golnik, bolniki, krvodajalci in dr. Branko Štangel

D r . Štangel, šef t rans fuz i j ske postaje inštituta za T B C n a G o l n i k u , je eden i z m e d t iat ih z d r a v n i kov , k i j e vedno i n v v s a k e m času p r i p r a v l j e n žrtvovati svoj čas i n znanje za b o l n i k a . K o t takega ga poznajo ne samo številni b o l n i k i i n mnog i l j u dje iz vseh naših r epub l i k , k i so so kdaj z d r a v i l i v tej bolnišnici, temveč tud i številni p ros tovo l jn i k r v o d a j a l c i .

K o sem ga pred dnev i o b i s k a l , je i m e l po lne r oke dela. K l j u b t emu pa sva se pogovo r i l a o vsem, k a r m e j e zan ima lo . — K o ®va krožila po b e l i h s tez icah p a r k a pod bolnišnico, mil je vede l povedat i t o l i ko zan imivega , d a b i l ahko nap i sa l več kot obširen sestavek. K o sem m u deja l , d a je ^Golnik s svo jo lepo oko l i co na moč privlačen k r a j , m i je to p o t r d i l , toda p r i p o m n i l je, d a se za te lepote n j i h o v i b o l n i k i ne meni jo . T e lepote začno do jemat i šele takrat , k o se n j ihovo zdravstveno stanje izboljšuje i n ko o z d r a v e l i odhajajo na svoje domove a l i okrevališča. »Razumljivo je,« je n a d a l j e v a l d r . Štangel, »da b o l n i k i , k i pr iha ja jo k nam, rab i j o tako lepo oko l i co , zato s k r b i m o , d a »o naša sprehajališča vedno lepo ure j ena ta p r i k u p n a .

T u b e r k u l o z a je mučna i n do lgo t ra jna bolezen, saj se mora jo b o l n i k i po več mesecev din tud i po več let z d ra v i t i , p r eden so apet sposobni za delo.

N i so redki i , k i jiilm naša us tanova reši življenje. To doseči p a je mogoče lle s požrtvovalnim de lom vsega našega k o l e k t i v a i n vseh t i s t i h z a v edn ih držav l janov , p ros tovo l jn ih krvoda ja l cev , brez k a t e r i h b i b i l i pogosto v s i naši napor i brezuspešni.« — Pos le j se je pogovor suka l ok r og krvoda ja l cev .

V s a le ta so zdravstvene ustanove k rvoda ja l c ev plačevale k r i . K a j j e pr ipe l j a l o ustanove do tega, da so pričelo z a k c i j a m i prostovo l jne oddaje k r v i ?

»Teh momen tov je b i lo več. T rans fuz i j ska p o staja splošne bolnišnice v L j u b l j a n i , k i se je u k v a r j a l a s t em de lom, je ime la težave s tem, k e r je ime la p r e m a l o krvoda ja lcev , k a t e r i h k r i b i z a doščala vsem po t rebam naših bolnišnic. Prišlo j e tud i do p r i m e r o v , d a so se t i l judje začeli načrtno bav i t i z oddajo k r v i i n se od tega preživljati. N e k a ter i so odda ja l i k r i t ako pogosto, da so sam i zbol e l i . Končno smo z R K pniSl i do spoznanja , d a se človeške k r v i ne d a prepiačati. S l e d i l je u k r e p : k r i naj se oddaja na pros tovo l jn i baz i . Prepričani smo b iH , d a bodo l jud je priskočili na pomoč, ne da b i za t renutek pomišljali, kada r gre za življenje so človeka. Te akc i je so se pričele p reko organizac i je R K . Uspeh i naših pr i zadevan j so b i l i iz d n e v a v dan večji. Sedaj je v S l o v en i j i i e še m a l o k ra j e v ,

k i j i h ne b i ob iska le skup ine t rans fuz i j ske postaje iz Ljubljane.«

K d a j ste na G o l n i k u us t anov i l i t rans fuz i j sko postajo?

»Lansko, pomlad . P r ed t em smo dob i va l i k r i iz l jub l janske t rans fuz i j ske postaje. K e r p a smo jo po rab i l i vedno več, saj jo v neka te r ih p r i m e r i h za enega samega bo ln i ka , po rab imo tud i več l i trov , i n če p r i t e m upoštevamo najTaaliičnejše k r vne skup ine , smo b i l i pr ise l jeni , d a smo ustanov i l i lastno t rans fuz i j sko posithjoi. S p r v a !je šlo bolj (počasi. N a postajo smo k l i c a l i l j u d i po seznam u pros tovo l jn ih krvoda ja lcev , k i smo ga pre j e l i od Ljubljanske t rans fuz i j ske postaje. S pomočjo organizac i je R K , k i nam jo priskočila n a pomoč s propagando na t e r enu , p r iha ja na postajo Vedno več prosto v l j n i h krvoda ja l cev . T e h smo zabel eži'Li samo letos p r eko 1300. T o število p a še vedno ne k r i j e potreb. Število krvoda ja l cev bo trelba močno povečati, da bomo lahko n u d i l i b o l n i k o m p r i m e r n o pomoč. Seznam krvoda ja l c ev smo i z p o p o l n i l i t ud i s tem, d a smo j i h ločili po k r v n i h skup inah .

D a b i se v i m e n u vseh b o l n i k o v z a h v a l i l i na j zaslužnejšim krvoda ja l cem i n organizator jem, smo p r e d k r a t k i m p r i r e d i l i p r i r ed i t ev , s katero smo se z ahva l i l i k r voda ja l c em za n j ihovo nesebično pomoč.«

D r . Štangel je vede l šo mnogoka j povedat i o s tvareh , kil naj j i h i z v e tud i širša javnost , i n s icer , d a b i se p r i j a v l j a l i t ud i n o v i p ros tovo l jn i k r voda ja l c i , k i b i k naporom zdravstvene službe p r i speva l i t u d i svo j delež. »Tudi to naj b i b i l de ln i p r i spevek ob p r a z n o v a n j u 10-letnice bo j a p r o t i •tuberkulozi i n ob p r a z n o v a n j u Tedna otroka,« je de ja l d r . Štangel, p reden s v a se pos l ov i l a . u n —

be so prve priče nasel jenost i v b le j skem okolišu.d Obširna grobišča, k i so b i l a tukaj odkr i ta , pa osvetl jujejo s lovensko k u l t u ro obdobja k ra l j a Sama. — P r v i p isan i v i r i , k i omenjajo B l e d , so iz H . stoletja. Tedaj je cesar H e n r i k darova l škofiji v B r i k s e -n u obširno posest na B l e d u . U p r a v l j a l jo je poseben zakupn ik , k i je i m e l neposredno fevdalno oblast nad tlačani, i n je odvaja l zakupn ino v B r i k s e n . V 16. stolet ju se je z z a k u p n i -štvom Turjaških razšli'lo pro-testantstvo na B l e d . Tedaj so tud i T u r k i s i l i l i p reko k r a n j s k i h mej , zato so škofje b le j sk i grad u t r j eva l i i n ga d a l i prez idat i v približno današnjo ob l iko . Le ta 1803 je b i la b le jska škofovska posest podržavljena. Po Napoleonovem padcu je postala last dunajskega dvo ra ; kasneje so jo v r n i l i škofom iz B r i k s ena . Po le tu 1848 pa je b i la z osvobajan j em kmetov podložništva obsežna fevda lna posest razdel jena.

Zgradba, k i zavzema d o m i nanten položaj v k o t l i n i z jezerom, je b i l a dolgo vrsto let prazna i n zapuščena, skorajda prepuščena popo lnemu razpadu . Zato obnova ble jskega g ra du spada med ukrepe , k i so posebnega pomena za B l ed . Redek je obiskovalec tega lepega t u rističnega kra ja , k i se ne povzpne tud i na grad. Ze pogled z grajske ploščadi na jezero i n okol ico, na radovljiško ko t l i no z vencem hr ibov v ozadju, i n na mogočno gorsko skup ino J u l i jcev, ostane v človeku neizbr isen. G r a d n i samo zgodov insko pomemben, marveč je ena r edk ih turističnih zan imivos t i , k i stalno privlači vedno nove r rdovedne obiskovalce . Saj je skupaj z o tokom b i tn i sestavni de l b le jske panorame i n zgovorna priča preteklost i .

Zaenkra t še niso ure jen i p ro stor i v pritličju zgornjega dela gradu, zato ta de l tud i še n i odprt javnost i . Tod bodo u r ed i l i oddelek najstarejšega ble jskega obdobja z dar i lno l isto. Posebej bodo u r ed i l i prostore za b le jske zb i rke , k i naj b i iz razpoložljiv i h predmetov pr ikaza le splošni razvoj b le jske okol ice s posebn i m poudarkom na tur i z em. Po leg tega pa je predv idena tud i ured i tev prostorov za občasne razstave : umetniške, etnografske, znanstvene i td . — Sicer pa bo o dokončni u red i t v i i n raz de l i t v i prostorov sk lepalo m u zejsko društvo n a B l e d u , k i je b i lo pred l e t i ustanovl jeno, i n vodstvo Narodnega muze ja • L j u b l j a n i , k i je prevze lo skrb in tehnično vodstvo p r i ure jan ju ble jskega gradu v muze j .

Ze po dosedanj ih p r v i h uspeh i h je upat i , da bo b l e j sk i grad zarad i svojega izrednega položaja dob i l tud i pravo vsebino. S tem bo končno vendar le odpravl jena prazn ina , k i so jo ob iskov a l c i čutili doslej , ko so p r i h a j a l i na grad. — Seveda pa bodo za nadal jn ja de la potrebna še precejšnja denarna sredstva.

L e t a 1952 je b i l tud i otok pre ure jen v muze jske namene. Ce r kev so obogat i l i z neka te r im i k i p a r s k i m i i n s l i k a r s k i m i de l i baročne dobe. V veži nekdanje prosti je so razs tav l j en i o r i g ina l i i n kopi je f resk iz srednjeveških podeželskih ce rkva i n de la kmečk i h samoukov i n obr tn ikov . V p r v e m nadstropju je razstav l jena gotska i n baročna p las t ika , delo tu j i h s l ikar jev . - jb

Strelstvo S T R E L C I I Z K R A N J S K E G O R E

N I M A J O P R O S T O R A St re l ska družina v K r a n j s k i

gori je k l j u b neka te r im organ i zac i j sk im poman jk l j i v os t im dokaj mar l j i v a . Dosegala b i l ahko še lepše uspehe, če je p r i tem ne b i ov i ra la v rs ta težav — f i nančnih i n d rug ih . Lega K r a n j ske gore namreč ne dovol juje s t re l sk i družini, da b i l ahko postav i la p r imerno strelišče za vojaško puško. P a tud i prostora ža strel janje z zračno puško v z i m s k i sezoni družina n ima . Sedaj se vodstvo družine že nekaj časa u k v a r j a z mis l i j o , da b i dob i l i prostor v bivši m i z a r s k i de lavn ic i , k i je že štiri leta za prta , prostor i pa niso zasedeni . P reured i t ev b i b i l a možna s m a j h n i m i stroški. T a prostor naj b i j i m O b L O Jesenice dode l i l vsaj začasno. Ce bo družina dob i l a finančno pomoč i n če bo nalete la na razumevanje p r i oblasteh, bo postala ena najmočnejših športnih organizaci j v tem k r a j u . - an

Kulturno-prosvetno delo — področje, ki ga novi občinski ljudski odbori ne bi smeli prezreti —

Paberki z obiskov naših novinarjev v Poljanah, Cerkljah in v Kropi

A l i v K rop i res ni več zanimanja za ku l tu rno -p r o s v e tno d e l o ?

Prav i j o , d a n ik j e r drug je na G o r e n j skem n i b i lo tako v e l i k e ga zan iman ja *a ob i ske različnih pro f es i ona ln ih

V » • % t

? \ » i « •

T u d i ob j ek t i vn i pogoj i za k u l t u r n o -prosvetno de lo v K r o p i so dobr i , saj i m a m a l o k a t e r i kra j takšen dom, ko t

Igra lska

družina iz

Hotave l j je

u p r i z o r i l a

»Gorenjsko

putarijo«

Umetniških s k u p i n , kot ravno v K r o p i . Zategadelj p rav gotovo ne drži;, d a v teon k r a j u n i zan iman ja za k u l t u r n o i n prosvetno delo, čeprav t r enutno — na p ragu nove sezone — vse kaže, da ne bo ma l o težav, da delo steče.

Do spomlad i je de lo no rma lno potekalo. P o t e m pa je k a r po v r s t i z a čelo vse pešati. R a v n o v t r enu tku , k o bi društvo mora l o p ros lav i t i 60-letnico obstojia, je zman jka lo stid i n molče se je prešlo m i m o tega tako pomembnega jub i le ja .

Prece j k r i v d e za tako stanje va l i j o Ha m lad ino . M l a d i h l j u d i je p r ema lo v društvu, v skora j noben i s ekc i j i n iso v večini. L jud j e — domačini, s ka t e r i m i smo govo r i l i zatr jujejo, da m l a d ina ne kaže p rav nobenega zan imanja Za ku l turno-prosve tno delo.

Ver j e tno le n i vse tako črno kot se *o v i d i nekate r im? J e pa vsekakor na Mladimi, d a izpel je k u l t u r n o i n p r o svetno delo v K r o p i iz slepe u l ice .

Nič ka j dobro ne vp l i va j o n a k u l turno - prosvetno de lo razpr t i j e m e d posamezn imi g rupami l j u d i i n n i i z ključeno, d a je p rav v tem treba i s k a t i de len vz rok z a pasivnost društva v zadnj ih mesec ih . Tako stanje seveda mlad ino odbi ja, ka j t i m l a d i n a je daleč od tega, da b i razume la razprt i je , k i i zv i ra jo i z p re t ek los t i i n zato n i čudno, da m lad ine v društvu n i . T o pa jeml je društvu e lan i n ga v o d i v stagnacijo.

K U D »Stane Žagar« i m a številne sekci je i n b i Lahko za širok okoliš predstav l ja lo v zo r en k u l t u r n o - u m e t n i -Ški lin vzgo jn i ko l ek t i v . V o k v i r u d r u štva so: d r a m s k a sekc i ja , k i je še do lan i sp rav i l a na oder po 4 do 5 premie r na leto. Nada l j e pevska sekc i ja z m o škim, ženskim i n mešanim zborom. Imajo tud i bogato knjiiižnico, medtem ko je b i l a šahovska sekc i ja m r t v o rojeno dete. Društvo se ponaša tud i z las tn im, 26-članskim orkes t rom, k i p a je pred razpustom, k e r ga za rad i obole lost i .dir igenta n i m a kdo vod i t i . M a l o je kra jev na Goren j skem, k j e r b i l judska u n i v e r z a dobro de la la . K r o p a je m e d n j i m i . V s a k o leto p r i r e d i l j u d ska u n i v e r z a c i k lus 12 predavan j , k i so še k a r dobro ob iskana. Imajo tud i glasbeno šolo, k i jo je l a n i ob i skova lo 20 gojencev. P r a v gotovo t u d i letos ne bo p rob l em zbra t i s reds tva za učitelja, samo če 'bo zan iman j e še tako kot l a n i .

ga i m a K r o p a . M e d t e m k o se drugje društva st iskajo v nesodobnih i n tesnih

pros tor ih , b i z a K r o p o l ahko nap isa l i r avno obratno.

Ods t ran i t i bo torej t r eba samo tiste drobne, nepomembne — osebne — vzroke , k i so p r i v e d l i do stagnacije i n delo bo spet steklo. S i c e r neka te r i zatrjujejo, da Kroparj . i n ima j o posebnega interesa za k u l t u r n o - prosvetno delo. P rav i j o , da je b i l o nekaj predstav v prejšnjih le t ih slabo ob i skan ih . M i pa vemo, d a so bi le vse predstave res k v a l i t e t n i h ansamblov i zredno dobro obiskane. To samo pomen i , da l judje že dobro raz l iku je jo , kaj je kva l i t e tno , kaj pa n i . Tiste, k a r n i k va l i t e tno p a ni noben greh, če odklanja jo .

Tako stanje pa nalaga samo nove, odgovorne naloge pred kroparske p r o svetne delavce. Ne gre torej samo za kakršnokoli dejavnost, marveč gre za kvaLiitetno dejavnost. T a p a se da do seči samo z v z t r a jn im i n složnim delom.

S. B .

'filmi, kijUi qZida4'> »ZDAJ S M O P A T A M «

Je avs t r i j sk i f i l m v črno-bell t ehn ik i , v kate rem b i zaman i s k a l i kakršnih k o l i kva l i t e t . T u d i tokrat trčimo ob staro preizkušeno p rav i l o , da slab scenar i j ne more rod i t i dobrega f i lma . T o pot pa ne gre zgolj za dramaturško Šibak scena r i j , temveč za s i l a banalno , s pre t i rano »domiselnostjo« skons t ru i rano zgodbo, polno neslanost i i n bradato s i tuac i jske komike . Spodrs l ja jev jo to l iko , da jo f i l m zd r sn i l tako daleč pod povprečje, da smemo brez z lohotnega p r i t i kanja, zap isa t i : F i l m je tako brezupno slab, d a je v tem popoten. — K a j p a naša stara znanca Hans Moser In Theo L i n g e n ? Vse kaže, d a smo n jun način i g ran ja že zdavnaj s p r a v i l i v ropotarnico p o l pretek lega časa. S i ce r pa tud i za igro os ta l ih ig ra lcev ne b i mog l i zap isat i bo l j v zpodbudn ih pr ipomb. F i l m u v p r i d b i kvečj emu p r i s t a v i l i p r ipombo, da je dovdl j dinamičen.

G O U B B I A H Bogate izkušnje, k i j i h i m a

mo s k o p r o d u k c i j s k i m i f i l m i , nas tud i v p r i m e r u f rancosko-jugos lovanskega koprodukc i j ske -ga f i lma G o u b b i a h niso razočarale. T u d i t a f i l m se k l j u b c inemaseopu i n l ep im b a r v n i m

posnetkom n i povzpe l do povprečja. Ze osnovna zamise l zgodbe je precej s l abokrvna , pa čeprav skuša pr ipovedovat i o p o i n o k r v n i h , t emperamentn ih c i ganih . Režija je povprečna, i g ra dobra, zunan j i posnetk i v k ine -maskopskem sistemu za oko p r i j e tn i , k l j u b temu pa i z zven i f i l m v prazno. K o p r o d u k c i j a s icer n i pr ines la mora lnega zadoščenja, zato pa utegne b i t i finančni uspeh jugos lovanskega kop rodu -centa nekaj boljši.

M A D L E N A j c angleški črno-beli f i l m s lavnega režiserja D a v i d a Leana , k i je že pred tem u s t v a r i l nekaj f i l m s k i h umetn in . L j u b i t e l j i f i l ma se bržčas še spominjajo f i l mov »Bežno srečanje« i n »Vel iko pričakovanje«. — F i l m M a d -lena pr ipoveduje zgodbo po resničnem dogodku. M a d l e n a je mlado škotsko dekle, k i so jo obdolžili, da je zas t rup i la svojega l jub imca . T u pa začne p rav zaprav g l avn i kon f l i k t , ka j t i za rad i poman jkan ja dokazov j i umora ne morejo napr t i t i n i t i obsodit i , pa čeprav njena nedo l žnost še n i dokazana.

Režiser nas tud i tokrat n i razočaral, saj sodi f i l m s svo j im i nesporn imi kva l i t e t am i po obrtniški i n i g r a l sk i p l a t i med umetnine, aa

O s e b n a nasp ro t j a duše k u l t u r n o de javnos t

K r o n i k a ku l tu rno - prosvetne de javnost i gorenjevaške občine je z neka te r im i i z j emami v zadn j ih l e t ih zelo skopa, saj je k u l turno-prosvetno delo z last i v Goren j i vas i i n Po l j anah , skoraj docela zamr lo . K e r gre v obeh • p r i m e r i h za skoraj iste težave, bomo vprašanje k u l t u r -no-prosvetnega dela v obeh k r a j i h obravnava l i kot celoto.

M e n d a n i treba posebej poudar i t i , da je b i lo nedolgo tega ku l turno-prosve tno delo v občini dokaj živahno. T e m u p r i me rn i so b i l i tud i uspehi , k i so j i h zabeležile posamezne sekci je ku l tu rno - umetniških društev.

l o v n i m pogojem, sta b i l i namreč obe i g ra l sk i družini pred časom mnogo uspešnejši od današnjih družin, pa čeprav so ob j ek t i vn i i n sub je tk t i vn i de l ovn i pogoji t renutno mnogo boljši. Oder i n osta l i prostor i nudi jo brez dvom a dovol j možnosti za plodno delo. K a j pa igra lc i i n režiserji? Se vedno žive v občini. C e m u torej ta nezainteresiranost — lahko b i r e k l i — mačehovski odnos do kulturno-prosvetne^ dejavnost i?

Pogost pojav, k i često zav i ra a l i pa docela onemogoča večjo ku l tu rno razgibanost na vas i , so osebna nasprot ja. — So mar ta

K l i n a r j e v »P lavž« na odru v G o r e n j i vas i

Zato je to l iko bolj upravičeno vprašanje, kje tiče v z rok i , da je k u l t u r n a dejavnost začela postopoma us ihat i , dok le r n i skoraj popolnoma zamr la .

V z e m i m o za p r imer d r a m s k i sekc i j i društev v Goren j i vas i i n Po l j anah .

K l j u b nepr imerno slabšim de-

nasprot ja res nepremost l j i va? Naj mar zarad i teh osebnih n a sproti j t r p i ku l turno-prosve tna dejavnost vse občine? M e n d a je k r i v d a i n odgovornost, katero so s i nap r t i l i nekater i posamezn i k i zavol jo nebis tvenih s tvar i pred l juds tvom le p r e ve l i ka !

Včasih sta v o k v i r u obeh k u l -

turno-umetniških društev uspešno de lova la tud i pevska zbora, zdaj pa je narodna, borbena in umetna pesem nekje zamr la — morda tud i ta v osebnih nasprotj i h . Res pa je težava v tem, da v Po l j anah n i zborovodje, k i b i z uspehom ob l i kova l pevsko ku l tu ro .

T u d i poskus i z vzgojno-izo-braževalnim de lom niso obrod i l i posebnih sadov. Razna predavanja , z last i o živinoreji i n kmet i j s t vu , so b i l a zelo slabo ob iskana, čeprav so snov t o lmačili predavate l j i - s t rokovn jak i . Pod t a k i m i pogoji resda i zgubl ja pr i re janje predavanj večji de l smis la , ka r pa še n i dovol j , da b i vzgojno izobraževalno delo črtali s sporeda ku l tu rno prosvetne dejavnost i . Z a vsako ceno je treba naj t i ustrezen način, kako občinstvo za predavanja za interes irat i , hk ra t i pa po iskat i snov, k i bo s svojo zanimivost jo i n aktualnost jo pr i tegni la večje število poslušalcev.

V nobenem pr imeru se ne smemo zadovo l j i t i zgolj s p r i r e d i t vami , k i j i h prire ja jo učenci osnovnih šol v počastitev ra zn ih prazn ikov , ka j t i to je le drobec tistega, do česar ima občinstvo vso mora lno pravico.

V s i i zgovor i , češ da p r i m a n j ku je l j ud i , k i b i vod i l i posamezne ku l turno-prosve tne sekcije, niso povsem utemel jen i in služijo zgolj kot izhod v s i l i , s tem pa se nekater i le izogibajo de lu in odgovornost i . P r i tem pa se nam vs i l ju je novo, še pomembnejše vprašanje: se mar s tem mlačnim odnosom do k u l turno - prosvetne dejavnost i ne nalagajo še večje odgovornost i pred mlad ino in l judstvom sploh, k i ima vso prav ico spregovor i t i : kaj ste s to r i l i za d u hovno rast i n prosvet l jevanje človeka? S.

Drobci iz kulturno-prosvetne dejavnosti v Cerkljah M r t v i l o , k i je zavladalo zadnj i dve l e t i v

ku l turno -prosve tn i de javnost i Ce rke l j , kaže, da je tud i tamkajšnje kulturno-umetniško društvo med t i s t im i , k i so v stagnaci j i . — K j e tiči v z rok?

T u d i v t em p r i m e r u gre za značilno težavo, k i zelo pogosto tare mnoga prosvetna društva i n se odraža predvsem v poman jka n ju l jud i -vod i te l j ev ra zn ih sekc i j . S i tuac i ja pa vendar le n i tako brezupna, k a k o r b i na p r v i pogled sod i l nepoučen opazovalec. Z a d n ja seja K U D je namreč pokaza la , da je med člani društva še vedno dovol j pr i zadevnost i , dobre vol je i n pobud za uspešno delo d r u štva v letošnji i n bodočih sezonah.

D a bomo dob i l i jasnejšo podobo o de lu društva, pogle jmo na kra tko sklepe omenjene seje i n pre l is ta jmo k ron iko posameznih sekc i j .

D r a m s k a sekc i ja bo s pomočjo dveh r e žiserjev, k i sta ob l jub i l a pomoč, zopet zažive la . I g ra l sk i zbor, k i ga t vo r i m lad ina , pa tud i starejši izkušeni i g ra l c i , l ahko služi kot jamstvo, da bo delo zares uspešno, z last i še zato, ke r občinstvo, posebno starejši občani, kaj r a d i obiskuje jo gledališke predstave.

Nas ledn ja sekci ja , k i zelo uspešno deluje, je knjižnica z dokaj ve l iko zalogo kn j i g . K e r bra l c i r ad i posegajo po razmeroma v e l i k e m i n pestrem knjižnem zak ladu (knjig je okrog 1200), je ena od pog lav i tn ih nalog, nabav l j a nje nov ih kn j i g . S 70 tisoč d inar j i , k i j i h je knjižnici ob l jub i l O b L O Cerk l j e , bo delo knjižnice močno olajšano.

Godba na p iha l a sicer obstoja, vendar pa zarad i nerednega de la ne beleži posebnih uspehov n i t i napredka . M o r d a b i kaza lo posvet i t i temu g lasbenemu telesu v bodočnosti več pozornost i .

Tamburaškemu orkest ru , k i je pred časom predstav l ja l dokaj homogeno glasbeno telo, pa je z de lom prenehal , se obetajo lepši časi. Spričo ugodnih de lovn ih pogojev bo orkester zopet začel z r edn im i va jami .

Ze lo razvesel j ivo pa je dejstvo, da se n a štetim sekc i jam obeta še nova sekci ja , k i je doslej niso ime l i . G r e namreč za lu tkovno sekci jo , k i bo — o tem n i dvoma — kaj k m a l u p r idob i l a med mlad ino , pa tud i med stare j šimi g ledalc i , ob i lo pr i jate l jev. Z a uspešno delo te sekci je so dan i v s i pogoji. Sekc i jo bo vod i l 4-članski odbor.

Ob tej p r i l i k i pa moramo, žal, poudar i t i , da se pevsk i k u l t u r i posveča vse premalo pozornost i . N i moč zan ika t i , da je pevskega mater ia la i n vol je do dela v pevskem zboru dovol j , res pa je težava v tem, ker trenutno n i zborovodje, k i b i smotrno vzgajal pevsk i zbor. Spričo te ugotov i tve bodimo i skren i i n se vprašajmo: so b i l i ma r stor jeni vse uk r ep i i n napor i , da b i pevovodjo na nek i način le našli? P r i p r v e m neuspehu menda še ne kaže vreči puško v koruzo !

V društvu deluje samostojna sekci ja tud i L j u d s k a un i ve r za , k i pa se tud i ne more ponašati s posebn imi uspehi . Z a vsako ceno kaže poskus i t i , da se bo v bodoče s pretehtano i zb i ro snov i i n z dobro propagando utr lo tem predavan jem pot med občinstvo.

V s a pozornost i n pohva la pa gre nov i pobud i , i n sicer družabnemu življenju v d r u štvu. Da bomo s to novo ob l iko dela dosegl i lepo uspehe, z last i pa p r i t e gn i l i v društvo nove člane, n i treba dvomi t i . — Prog ram ku l turno-prosve tne de javnost i je torej v cerk l j a n s k i občini kaj širok. Za real izaci jo pa ne bodo zadoščale zgolj besede i n obl jube, temveč bo treba trdnega dela. S. S.

Raziskovanja železarske preteklosti v Bohinju

Zgodov insk i oddelek Sta lne razstave Železarne Jeseni'ce i m a namen p r i k a z a t i nekdanje gorenjske fužine, od ka t e r ih je dames še koma j kaj s ledu v p r i m e r n i h maketah. H k r a t i p a i m a n a m e n zbra t i na terenu čimveč podatkov o fužinah i n o načinu de la v n j i h . K e r so fužine na Pozab l j enem na j bolj pozabljene, je U O Sta lne razstave sk l en i l , d a raz i skova lno de lo prične v tem krajoi .

ta tehnične r isbe i z leta 1850 je znano, da j e v Pozab l j enem stalo dvo je k l a d i v s pečmi, k a t e r i h las tn ik je b i l Žiga Zois . Kasnejša r i sba p a navaja , da j e tam stalo eno k l a d i v o i n v a l j a r n a poleg p r i padajočih peči. Ostalim teh objektov n i več; vse je preraščeno s t ravnato rušo. -Raz iskovalna g rupa je s pomočjo katast rske mape Pozab l j enega i z leta 1826 po iska la temel je t a k r a t n i h stavb. 'Od objektov, k i so b i l i vriisamd v ka tas t rsko mapo 1826. leta, s to j i še stanovajska hiša. P r e k o trase nekdan j ih r a k ob st rug i B i s t r i c e pa stoj i danes z idana stavba, tako •imenovana »Cegvenca«. O b strug i B i s t r i c e se še v i d i zajetje vode za pogon fužin n a Pozab l j enem. O r a k a h p a n ! s ledu. V st rug i B i s t r i c e so v i d n i g l adk i kamni/tli k v a d r i , k i so služili za podlago n e k dan jemu j ezu.

Ob sode lovanju 91-letnega L u k e Sobr la , k i je b i l v m l a d i h l e t ih kovač v fužinah na B i s t r i c i , 75-letnega M a r t i n a Menc inger ja , kii je voz i l oglje za fužine n a Pozab l j enem in S imona Zvana , k r a jevnega kron is ta B o h i n j a , je b i lo ugotovl jeno sledeče:

Severna stena fužino (proti s t rug i Bistnioe) je de fo r imrana z oziirom na ogel jnl k a m e n i n ostanke temel jev vzhodno stene. Ob tras i rak na zapadni s t ran i 9tavbe, so pod rušo vidmi temeljil ilz k a m n a zidano stavlbo z dvema železnima v i j akoma s 4 cm premera. T u je pod grmov j em v i d n a t u d i odp r t ina v stavbi . C e m u sta služila v i j aka i n odpr t ina , t r e nutno ni. moč dognati .

Iz go rn j ih ugotovi tev torej v id imo , d a j e od t eh fužin ostalo prav m a l o — skora j nič. Tovariš M e n -oiger pr ipovedu je , d a so ves obde lan i k a m e n pozneje po opus t i t v i fužin po rab i l i pn i r egu lac i j i s t r u go B i s t r i c e i n posamezn ik i p r i z i dav i hiš. P r i p r e g l edovan ju terena, k j e r so stale fužine, so b i l i na j den i tud i kos i žlindre r a zn ih ob l ik , teže in s t r u k ture.

K a r so poveda l i o življenju i n de lu na Pozab l j e nem imenovn i tovariši, so člani zgodovinskega o d de lka Sta lne razstave posne l i na magnetofon.

N O V O G L A S I L O P O D K O R E N S K E M L A D I N E Te dn i je izšla 1. številka »Odmevov izpod go

ra«, g lasi la , , k i ga izdajajo d i j a k i 8. r a z r eda osemle tke v K r a n j s k i gor i skupa j Z a k t i v o m L M S P o d k o r e n . C ik l o s t i r ano izdajo 1. številke j i m je omogočil komi te L M S na Jesen icah, nadal jn je številke pa bodo skušali i zda ja t i v las tn i režiji. N a deset ih s t raneh besedi la l ahko beremo sestavke o de lu podkorenske mlad ine , o najnovejših političnih dogodk ih doma i n po svetu, o p r i p r a v a h na bližnje vo l i tve . D i j a k i so skušali glosiiirati tud i nezdrave pojave na svo j i šoli, širjenju lastnega obzor ja pa so namenjena različna vprašanja, k i p a imajo precej šolski p r i z vok . B r e z d v o m a je najpomembnejši p r i spevek u r e d n i k a Jaše Jelinčiča »Moj ro js tn i kraj«, poskus or isa Podkorena . Čeprav od ras l i neverno zmajujejo iz g lavo ob p r eb i r an ju časopisa, je pa ie- ta dokaz o sposobnost i - in vo l j i imladnne, da dokaže, kaj zna i n d a zavzema v družbi mesto, k i j i pr ipada . # j . s .

V E C DRUŽABNOSTI M E D S V O B O D A S E ! T a k o so izzvene le zahteve govorn ikov na z a d

n jem občnem zboru D P D Svoboda »Slavko Cerne*< v K r a n j s k i Igor i . K l j u b v s emu oprav l j enem de lu — V9e sokol je so p r i p rav i l e v p re t ek l i sezoni 14 k u l t u r n i h pr i red i tev — jo bulo le čuti. da so posamezne sekerje de la le preveč ločeno. Najbol j de lavna med vsemi je b i l a m l ad inska sekci ja , k i je sode lova la na t reh akademi jah , p r i p r a v i l a samostojen ku l turno-zabavmi večer i n ob koncu šolskega leta leta pos tav i l a na oder G c i i e v o pravljično igro »Uboga Ančka«. Čeprav so ob vo l i t v ah nastopile težave, ke r se je nekaj d e l a v n i h članov otepajo nadal jn jega dela, so nazadnje le i z v o l i l i nov odbor, k i ga spet v od i Miloš Sodja. S k c d a b i namreč b'0o, če Ibi k ran j skogo rska Svoboda, k i je pokaza la dovol j življenjske si le, omr t v e l a v svojem delu. J . S.

S 1. novembrom gospodinjski center tudi na Jesenicah

Končno jo jeseniškim ženam vendar le uspelo uresničiti vsaj de l n j i h o v i h načrtov. Š 1. novembrom bodo dobi le svoj 'gospod in j sk i center, k i bo ime l z a časne prostore v bivših otroških j as l ih . Vprašanje prostora je to rej rešeno, zdaj bo t reba cent ru zagotov i t i še dovol j finančnih' sredstev, d a bo l ahko začel z delom. Naloge, k i čakajo Zvezo ženskih društev na Jesen icah, so kaj raznovrstne . Jeseniičanke bodo s pomočjo centra skušale r a z v i t i 'vrsto uslužnostnih de javnost i . V načrtu ima jo ured i t ev pra ln i ce , l i ka ln i c e , k r p a l n i c e , pa tud i p r i r e j an j e r a z n i h tečajev i n predavan j za žene i n dekle ta . Us tanov i t ev centra za gospodin j sko pospeševalno .službo je torej n a Jesen icah p r v i p o m e m b nejši k o r a k n a pot i k razbre m e n i t v i de lovne žene.

,,Ce bom tokrat izvoljena..." RECEPTI Tovarišico M a r t i n o so na zad

n jem zboru vo l i v cev i z b r a l i za kand ida tko v občinski l j u d s k i odbor. N i ugovar ja la , četudi i m a doma družino, k i j i posveča ves avoj čas.

Ze nekaj let n i de la la v noben i o rgan i zac i j i , a zadnje mesece se j e spet u v e l j a v i l a v ženskem društvu i n t u d i v šolskem o d b o r u je b i l a zelo de lavna . M o žu sprva n i b i l o po vo l j i , ko je zvedel , da k a n d i d i r a , g lasno p a eli tega n i u p a l izreči. Čutil je, da žene v vo l j i po družbenem ude js tvovan ju ne sme o v i r a t i s a mo za rad i lastnega udobja . Ze tako m u je večkrat omeni la , da j i življenje z a štedilnikom ne pomen i popolnega zadovol js tva , toda k e r so 'bila p r i hiši t r i j e o t roc i , z a d n j i h pet let res n i

mog la drugače. T i so zdaj že neko l i ko odras l i , zato ne bo t a ko hudo, ako bo kdaj pa kda j le šla na k a k sestanek.

»Ce 'bom tokrat izvoljena,« je de ja la možu, k o s ta se. nekega večera pogovar ja la o n j en i k a n d i da tu r i , »potem se bom z vsem i močmi zavzemala za razbre meni tev žene — gospodinje. N i sem edina, k i bd r a d a oprav l j a l a svoj p o k l i c v t ova rn i , če b i le ime la možnost pus t i t i o t roke med de l ovn im časom v zavetišču oz. v šolski k u h i n j i . T a m b i m o r a l i b i t i o t r oc i seveda p r esk rb l j en i tud i s hrano i n dobre vzgoje p rav tako ne b i sme l i pogrešati. Zato i n zase .bd prinašala kos i l o na d o m i z tovarniške menze. Posluževala bd se tud i p r a l n i ce tin us lug za d ruga težja go-

Jesenska

L A H E K

V O L N E N

K O S T U M

E L E G A N T N A

E N O B A R V N A

J O P I C A ,

P R I M E R N A Z A

J E S E N S K E

D N E V E

spodin jska de la , k o b i b i l a r a z v i ta s e r v i sna služba. V e m , da vsega tega h k r a t i ne bo mogoče doseči, toda če bom v občinskem l judskem odboru, po tem ne bom molčala, ampak bom zagovar ja la vse te potrebe de l o vn ih žena,« je z zavzetostjo i n odločnostjo pr ipovedova la .

»C Lato p r a v imaš,« j e p r i t r d i l mož, »toda d v o m i m , da se t i bo ves ta t r u d izplačal.«

»Zakaj ne? Ce se izplača m o škim, da sodeluje jo v sve t ih i n j u d s k i h odbor ih , v de l a vsk ih vetuh i n u p r a v n i h odbo r ih pod je t i j , potem se ibo to izplačalo tud i ženam, k i i m a m o za po t re be družine tanjši poislluh (kot moški. V s a k najmanjši uspeh m i bo v zadovol js tvo, ko b o m začut i la , da sem pot rebna tud i d r u g je, ne samo družini.«

»Poskusi, ne b o m t i branil,« je de ja l mož. »Vsak tvo j uspeh me bo razvese l i l . Zdaj namreč šele u v i d e v a m , k a k o sem b i l d o ma konze r va t i v en i n egoističen, ke r s em pričakoval, d a boš dela la samo za družino.«

ŠPORTNO K R I L O I Z T V V E E D A A L I K A K E D R U G E T K A N I N E ,

H K A T E R E M U S E D O B R O P O D A V E D N O PRAKT IČEN

T E L O V N I K

J E D I L N I K Telečja obara

V o d n i iličniki Rižev narastek Sadn i sok

Telečja obara : 3A k g te let ine, 10 d k g čebule, 15 dkg koren ja , 15 dkg zelene, 10 d k g peteršilja v k o r e n u , l ovor j ev l i s t , V i d l k i s l e smetane, 3 d k g moke, 8 d k g mast i , 3 sveži paradižniki, kos tna j u h a . R a z r e z i meso n a p r ime rne koščke, ze len javo n a k o -lobarčke. P r i p r a v i svet lo prežganje, p r i d e n i z re -zano ze lenjavo i n praži nekaj časa, n a k a r dodaj meso. Za l i j z vodo a l i j uho i n duši. Oso l i , dodaj l o vo r j ev l i s t , paradižnik, sesek l jan peteršillj i n smetano.

V o d n i žličniki — kvašeni: Va k g moke , Vt d k g kvasa , m l e k o po potreb i . Pos tav i k vas v mlačno mleko , dodaj žliičko s ladkor ja i n moke . Da j ga v presejano i n osoljeno moko . Na to dodaj m l e k o a l i vodo s s tepen im ja j cem i n dobro vmešaj m e h k o testo. Z žlico polagaj testo v v r e l s l an k r op . K u hano žiičnike odced i i n po l i j z mlačno vodo.

Rižev narastek : 25 d k g riža, 3/8 1 m l e k a , 4 r u m e n j a k i , 8 d k g s l adkor j a , j8 d k g maščobe, v a n i l i j a , sol , 1 k g jabo lk , c imet, 10 d k g s ladkor ja , sneg 3 be l jakov , 10 d k g s ladkor ja , i

Skuha j v . m l e k u riž i n ga oh lad i , maščobo, rumen jake i n polovriico s ladkor ja vmešaj, d a dobro naraste i n pr ida j riž, nato še t r d sneg ter den i v stek l eno posodo, d a se speče. P r i d e n ! že p last j abo lk , j i h posuj s s l adkor j em lin ciimetom te r peci , da z a -rumeni jo . P o v r h u daj še t r d sneg be l jakov, v k a terega s i v t ep la s l adkor . Ce dtmaš manjšo posodo, v z emi po lov ico zmesi .

Sadn i sok: V« k g s l i v a l i d rugega sadja, l i m o n i n a lup ina , 10—15 d k g s ladkor ja , voda. Z m e l j i s l i v e a l i drugo sadje, p r i d e n i p r ekuhano 'sladko vodo z l i mon ino lup ino i n serv i ra j .

PRAKTIČNI NASVETI Ščitnike za rokave nared imo l ahko k a r doma

iz tankega .po l iv in i la . Ščitijo n a m obleko , talko da včasih tud i (z d o l g i m i r o k a v i l ahko pomi j emo posodo a l i operemo k a k kos per i l a . T a k i ščitniki bodo dobrodošli tud i v r a z n i h p o k l i c i h , n a p r i m e r p r i de lu v k u h i n j i , mesn i c i a l i v proda ja ln i živil.

Zmečkano vo lneno obleko obes imo v vlažen p ro stor, a l i p a ma l o navlažimo zmečkana mesta. Ob l eka se bo z ravna la .

B rvas t e tkan ine , posebno one, k i niso t r a jn ih barv , peremo tako, d a j i h predevamo iz ene vode v drugo. Zadn j i pr i ' l i j emo k i sa , d a osveži barvo . Sušimo j i h v senci i n na z r aku .

K r p o za parket operemo v lugu , ka t e r emu smo p r i l i l i n e k o l i k o sa lm iaka . Nazadnje j i h dobro speremo v čisti vod i .

Nekoč Ise j e r o d i l v o l k z vestjo. Oho, porečete, v o l k pa vest! Res, resnično je b i lo tako i n ubog i v o l k n i moge l p r a v nič zato, iče je prišel na svet z vestjo. S t a r i , izkušeni v o l k o v i so se čudili. N i b i l o govora o k a k i — ko t •e reče — dedn i obremen i t v i . O d k a r se volčji r od potepa po gozdov ih, se še n i zgodi lo nekaj tako nezaslišanega. M l a d i volčič je že za m l a d i h nog k a -

eal, da i m a vest. K o ga je m a t i v o l k u l j a učila k a k o ise zaskoči i n t rga d i v j ad a l i ovca , se je vest og las i la i n volčiču očitala:

»Volk, vo lk , nd p rav k a r delaš! P u s t i živeti nedolžne!«

In m l a d i vo lk so je volčjemu načinu življenja u p r l . D a n i žo m l a d p o g i n i l od lakote, je še dolgo, dolgo sesal m a ter ino mleko . M a t i v o l k u l j a je b i l a tega močno žalostna .in s i n u dopovedovala, da j e vendar vo lk , ne pa m e n i h , k i živi ob s l a d k i h ko r en in i cah .

K o je doraste l i n k e r se m u je vest oglašala vsekdar , k a d a r so brat je v o l ej 6 d i v j a l i n a r o p a r s k i h pohodih, je zapust i l svoj rod . S k l e n i l je živeti sam po svo j i vest i , po t is t i vest i , s katero je nesrečnež prišel n a svet.

Sameva l je v širnem gozdu i n bratje vole je so se ga i zog iba l i . B i l je s t e m zadovol jen, k a j t i ho te l j e postat i pošten vo lk , k i haj b i ga gozdni p r e b i v a l c i spoštovali i n l j u b i l i . Užival j e s ladko koren in i ce , gozdne jegode, ma^ l ine i n ostale plodove, k i j i h n u d i gozd m i r o l j ubnemu , gozdnemu narodu. O d časa do časa — ko j e v ide l s rn ico aH tolstega zajca — m u je volčja k r i zak ipe la . K a r skočil b i i n z a d a v i l n e dolžno žrtev ter se po volčje n a p i l

V O L K J M V E S T njene top le k r v i &n nažrl njenega m e sa. Tedaj se m u je og las i la vest:

»Volk, v o l k ! 'Nii p r a v karr d e l a J l P u s t i živeti nedolžne!«

In k e r j e ho te l živeti po svo j i ves t i , se je premaga l i n p u s t i l , da gre s r n i c a a l i t o l s t i zajec po sv6 j i pot i . Živel j e dalje ob s l a d k i h k o r e n i n i c a h , jagodah i n d r u g i h gozdnih p l odov ih .

Cas m u je po teka l v samoti', v enda r je kaza lo , d a m u nekaj m a n j k a . P o sta ja l je i z d n e v a v dan vse bol j mršav, i n k l j u b temu, d a je bol m l a d vo lk , iz dneva v dan vse Ibolj s laboten. Srečaval je s rn i c e i n tolste zajce, a vest je b i l a močnejša dn m u ve l e va la p remagova t i v o l k a , k i ga je čutil v sebi . Po t em ga je nenadoma pričelo vleči nazaj k svo j emu rodu i n že se je zavede l , da pogreša brate vo lkove i n n j ihovo družbo.

N e d a b i s a m vede l k a k o i n ka j , je lepega dne odšel k s vo j emu r o d u i n de ja l , da želi poslej živeti z b r a t i v o l kov i . T i so m u odgovo r i l i da lahko , v endar d a se m o r a odreči svoje vest i . V o l k z vestjo n i dolgo pomišlja!; n a j ra je b i b i l n a mes tu obes i l svojo vest n a k l i n , a k e r k l i n a nd b i lo , jo je v r ge l b ra tom v o l k o v o m , kd so jo ne mudoma ra z t r ga l i n a drobne kose«, k a k o r se v o l k o v o m spodobi . O n sam p a je ta h i p os ta l brez vest i . B i l j t v o l k ko t njegov i brat je . L e - t i so ob tem dogodku v z b o r u z a t u l i l i i n o n se j i m je pridružil. K a j t i k d o r se z v o l k o v i druži, m o r a t u d i z n j i m i t u l i t i .

T a k o se je zgodi lo z nesrečnim v o l k o m ; b i l je ed in i svojega r odu z vestjo, k i j e kda j živel; poslej takega nI b i l o več. P E L E

N O V I P I O N I R J I Žo dober mesec je tega, k a r je začelo novo Šolsko leto. T i

st i , k i so to leto prvič pres top i l i šolski prag , so se v šoli že k a r udomačili. P r e d k r a t k i m pa so j i h spre je l i tud i v p i on i r sko or ganizaci jo . To je b i l v e l i k p r a z n i k zanje. N a s l i k i v id i t e mlade

p ion i r j e iz 8-letke v K r a n j u . •

K R I Ž A N K A » H R A S T « r

Vodo ravno :

1. p l o skovna m e r a ; 3. de l celote; 9. l e tn i čas; 10. u m i k pred sovražnikom; 11. enote časa; 12. žensko ime, E l i z abe ta okrajšano; 13. vsota, k i smo Jo nek o m u dolžni.

Navpično:

1. medmet molečine; 2. živali, k i žive v v o d i ; 3. p i sa lna potrebščina, pod r i v a t u d i ptiče i n pe ru tn ino ; 4. domača živ a l ob m o r j u ; 5. medmet ; 6. osebni za imek ; 7. ves, nerazde l j en ; 8. t u r i k i g ledalec; 9. drugo Ime za Žida.

Z 3 8 M E H J U R C K O V S A M O G O V O R

» K o odrastem,* reče Jurček, k i se strašno bo j i vode, »bom vso noč pre -bedel , da m i zjutraj ne bo treba v r a tu umivati.«

N I P O T R E B N O

Učitelj pokliče M a r k a pred tablo. »No , M a r k o , zdaj m i pa dokaži, da

je zeml ja res okrogla!« »Oprostite,« zajecl ja M a r k o , »saj

tega n i k o l i n i sem trdil!«

« VPRAŠANJE

— A l i je tebe tako v l judno pozdrav i l kot mene? ;

— Ne vem. A l i je tud i tebi ka j dolžan?

Maca ro l Miloš:

M a l a

i'esett

K r a j po ln ih hramov plodov bogata čez pol ja z lata h i t i jesen.

Ze v snopih ajda leži požeta, a hrček spleta svoj dom meden.

N a j as i čreda ovac se pase, a daleč zase sameva vr t .

K a j mara Tonček, ko sred u l jnaka v posode staka pres ladko strd.

Z megl ico belo dežek se pelje z vozov i stel ja beže pod krov .

P r i p r a v l j a mat i za vse medico, z medu pot ico le brž, domov i

Č R K O V N I REBUS

REŠITEV:

Janez Mlakar

1. MAJ 1919. LETA v NOVI DRŽAVI Nadaljevanj«.

Le to 1919 je b i l o politično zelo r ^ b u i r k a n o . Stare meščanske s t ranke so s i ce l i l e rane, obenem pa so se poraja le nove s t ranke , društva im organizaci je . De l oma smo t u d i m a r k s i s t i zastopal i različna s t a -ItliSča. N e k a t e r i so hote l i , da gremo po pot i r u s k i h boljševikov i n oktobrske revo luc i j e , d rug i pa so b i l i za to, d a še nadal je v o z imo po kolesnicaih II. Internac ionale , k i se je m e d vojno tako slabo obnesla.

K d o b i naštel vso to množiLco l e v i h itn desn ih socia l is tov , kd so nas h o d i l i šolat z a .politično i n strokovno borbo. N a m , k i smo se odločili za levo stran, so desničarji dokazova l i , d a je t reba za r e vo luc i j o že .počakati.

Posebno je zašumelo v naši organizac i j i , ko smo zvede l i , d a so tovariši v S r b i j i u s tanov i l i novo s t ranko z i m e n o m Socialistična de l avska s t r a n k a Jugos lav i j e , k i nd b i l a vključena v II. in t e rnac io -nalo. L e t a 1920. se je t a s t r a n k a p r e imenova l a v »Komunistično part i jo Jugoslavije!« Tovariši Weis , Košir, Werge l j i n .Robič so n a m pr i gova r j a l i , naj tudd m i s l ed imo tovarišem v Srbi ja ter se odcep imo od II. internaoionale . K e r se je bližal p r a z n i k de l a 1. maj , smo te spore za nekaj časa odložili, d a b i ta klan dostojno i n z vsem s i ja j em praznova l i .

Ze nekaj d n i prej smo o k r a s i l i prostore v d e l a v s k e m domu, p r edvsem dvorano . Zuna j n a v r t u amo pos tav i l i \šotore z a de l i t ev j e d i l i n pijač l n seveda p l e sn i oder. Deske i n d r u g m a t e r i a l n a m je to pot poda r i l a u p r a v a tovarne. N a k u p i l i smo Več

1«t>o k i l o g r amov smodn ika za možnarje, iz k a t e r i h j e vso noč poka lo k o t v o f e n z i v i G o r e l i so tud i štev i l n i k r e so v i . Navsezgodaj so b i l e budnice , dopo l dan p a se j e p o m i k a l skoz i mesto sprevod z r d e čimi zastavami , kakršnega Jesenice še ndso v idele . Seveda je b i l o t u d i dost i govorov, še več p a pet ja

i n godbe. G o d b e n i k i so b i l i na nogah skoraj d v a dnd i n dve noči.

Popo ldne , ko jo b i l a v vseh pros to r ih i n n a v r t u del . doma zabava, je prišel t ja tud i genera ln i d i r ek to r K a r i Noot z višjimi u r a d n i k i . Prišli so tud i d r u g i ob l as tn ik i i n pristaši os ta l ih političnih strank. K o bd v i d e l to tujec, (bi r e k e l , d a j e t a dan p r i nas res 'kral jevalo »sožitje« med de l avc i in kap i t a l i s t i i n tudii m e d .političnimi s t r ankami . Seveda j e b i l o to l e navidezno, v resn ic i pa s ta 99 v de lavskem d o m u sešla d v a svetova, k i sta se bor i l a m e d seboj za premoč.

To je b i l v bivši Jugos l a v i j i p r v i i n zadnj i p r a zn ik de la , ki 1 smo ga res lepo iin brez vseh o v i r praznovaM.

Ustanovitev Komunistične stranke na Jesenicah

Revo luc i onarno .gibanje v rdečem s ind ika tu je je dosgelo višek na sestanku, n a ka te rem smo v o l i l i delegate za občni zbor S D S J . Občni zbor je b i l v hote lu »Tivol i « v L j u b l j a n i . 'Z Jesenic so b i l i n a ta občni zbor pos lan i Štefan Wells, V i n k o A m b r o -žič, Janez M u l e j , Rude. M a r k e l j , Jože Kni f i ic , K a r o l Ažman, Juni j J e r a m i n Marčič.

K o so se de legat i v r n i l i , so n a p r v e m sestanku poročali, da je b i l a n a občnem zbo ru soc ia ldemokra t ske s t ranke v e l i k a večina iza to, da člani i zs to pi jo iz nje i n d a ustanov i jo novo s t ranko, k a k o r so to s to r i l i že S r b i . Navzoči člani so- spre j e l i to poročilo z v e l i k i m odobravan jem, l e nekaj j i h je bi lo , kd so i z j a v i l i , da bodo osita.ll v stani s t r a n k i .

9 9 Tri dni sem čistil konje 6 6

pravi doktor Fajdiga Dok to r j a Fa jd iga , z o rd inac i j o n a T i t o v em t rgu

v K r a n j u poznajo l jud j e ma lone po vsej G o r e n j s k i tn t u d i i z v en nje . M a l o k d o pa ve , d a je b i l d r . Fa jd i ga za časa Ok tob r ske revo luc i j e ko t o f i c i r ruske vo jske n a k a v k a s k i f r on t i .

K a k o j e od j ekn i l p r v i začetek revo luc i j e n a car sko, r u s k o vojsko, p r a v i d r . Fa jd i ga približno to le :

»Lepega dne, to ije b i l o 1917. leta, k a k a p o l leta, k o car ja že n i b i l o več, j e prišlo pove l je r e v o l u c ionar jev t u d i v našo enoto. Častnikov n i t reba več pozdravldiat i ! V o l i l i bomo nove vojaške p o ve l j n i k e ! T a k o se j e raznes lo m e d vo j ak i . I n r es je b i l o tako . B i l sem z d r a v n i k v vojaški enot i s čin o m s to tn ika . O b v o l i t v a h so seveda odpad l i čini i n tuda z a a d r a v n i k a j e b i l i z v o l j en mo j pomočnik — bolničar. T o d a v enot i j e nas ta la zmeda . D i s c i p l i n a i n rada n i b i l o več. .Izvoljena p o v e l j n i k i t a

niso znašli, niso b i l i k os nalogam. E n o t a n i b i l a več močna. i n d i s c i p l i n i r a n a ko t pre j . Nevarnos t pred turškim V d o r o m j e g roz i l a .

Zato so že čez neka j d n i p o p r a v i l i to napako kot posledico p r v e začetne i n nepremišljene r evo luc ionarne poteze v vo j sk i . B i l a je to p r e v e l i k a demokratičnost, očitno škodljiva i n celo neva rna . Imenovano je b i l o novo povel js tvo.

»Samo tr i , d n i s e m čistili konje,« p r a v i dir. F a j d iga. Po t em je b i l ponovno postav l j en n a mesto zd ra vn ika . To so zahteva l i s a m i vo j ak i , k i so ugotov i l i , da bolničar l e n i b i l kos bo l e zn im i n zd rav l j en ju . ' *

Tako je ponovno u t r j ena vojaška enota v s k l o p u r e vo luc i ona rn ih s i l apet močna i n d i s c i p l i n i r ana p r o t i Tit f l isu.

K . M .

q o r e A Nanes lo je tako, da sem po dolgem času za jadra l v P o l j a n sko do l ino. Vsega je b i lo dovo l j , pa tud i mater ia la , k i se da ime n i tno v bodice pref lancat, n i manjka lo . J a , da ne bo zamer e . . . Z menoj je b i l tud i moj pr i ja te l j Revšetov L i p e , k i ga

m e n d a tudd z v ese l i h večerov R a d i a L j u b l j a n a dobro poznate. A P rav zap rav se je ves špas začel takrat , ko je začelo L i p e t a p rav na aakramensko dajat i po škrbini v spodnj i čeljusti. L i p e pa, j u n a k kakršen je, n i dolgo premišljal, ampak se je k ra tko i n ma l o odp rav i l k zobozdravn i c i v Po l j anah . K o se je čez kakšno uro ves pok lapan v r n i l , j e pa takole potožil: »Jedetana, J a k a , zdaj sem pa spet enkrat nasanka l . P o m i s l i , t is ta zobozdravn i ca m i Je po obrok ih v r tala zob.-m

»Kako po obrok ih? Tega pa le ne razumem.«

»Jedetana, g l ih takole je b i l o : pred bajto so z električno c i r -k u l a r k o d r v a žagali. K a d a r je t i s t i dedec tiščal poleno n a žago, je zobozdravnica vedno pre nehala v r t a t i zob.«

» T i , kakšno zvezo pa i m a tvoj zob s tisto cirkularko?«

»Zob pravzaprav ne, ampak največji špas je to, da v P o l j a nah ne morejo h k r a t i žagati d r v i n v r t a t i po zobeh. Veš, je e lekt r i k a prešvoh, da b i oboje h k r a t i poganjala.« A To je Še dobro, da v Po l j a nah n imajo električne va l i l n i c e (bolj kšajt l jud je prav i j o t emu tud i inkubator ) , k e r b i zarad i slabega električnega toka vsa ja jca sprot i pomrzn i l a . Z d i se

m i , da bodo m o r a l i Po l j anc i še malo potrpet i , dok ler ne bodo dograd i l i t iste l oka lne električne centra le v J a v o r j u . P rav i j o , da bo fer t ik čez sedem let. No, čez sedem let pa vse prav pr ide . A P a turili to sem zvohal , da l judje ne hodi jo r ad i na k m e t i j ska predavanja . K a r n i sem mogel ver jet i . P a sem vprašal neko žensko, če je t emu res tako.

»Pa ja , čista resn ica . Saj jaz tud i ne hod im. P a tud i na zadn j em predavan ju o živinoreji n i sem b i l a . Zaka j b i tud i hod i la , ko so pa tako p rev i sok i davk i . K a r premis l i t e , že zdaj ko je živina suha, so d a v k i teko v i sok i , kakšni b i šele b i l i , če b i b i l a živina p rav debela . . . « A J a , saj p r a v i m , s Po l j anc i je zares hudo. T r m a s t i so kot le ka j . Se gr ipa j i m ne pr ide do živega. V ce l ih Po l j anah i n G o ren j i vas i je tako ma lo b o l n i kov , da j i h l ahko na prste p re šteješ. A P a 5e tole sem zvoha l , da v Goren j i v as i sp loh Se nimajo vodovoda. D a ga bodo u r i h t a l i pa že precej cajta govori jo. A m pak jaz m i s l i m , da od suh ih besed t u d i mokro te ne bo. A V Lučinah je pa neko l i ko bolje, k a r se vode tiče. Povsod imajo vodo, le osnovna šola je n ima . M e n d a so učenci te šole pro t i t emu, d a napeljejo vodovod v šolo. J a madonca, konec koncev b i se pa m o r a l i še u m i va t ! A Zda j le m i je prišlo še nekaj na mise l . Ce v Gor en j i v as i n i

majo vodovoda, potlej t ud i do

bre vode nimajo , če pa nimajo vode, je pa najbrž zato v ino boljše.

A K o j ko aem zvedel , da išče K Z Po l jane že dve le t i up rav n i k a , pa j i m n i nobeden po vo l j i , sem pred laga l L i p e tu , da b i se on me lda l . p a n i b i l dedec nič kaj kontent z mojo i de j o .— »Veš J a k a , men im , da ne b i b i l jaz za to mesto posebno p r i p r a ven. Po znam p a l j u d i , k i b i b i l i kot nalašč za up ravn ika . P a tud i takega u p r a v n i k a poznam, k i je že štiri zadruge za fura l . M o r d a b i j i m b i l pa tak po godu?

A Mor eb i t i b i tak upravn ik prav dobro kšefte de la l s t i s t im semensk im k romp i r j em , k i ga na nobeno sorto ne morejo spra v i t i v promet. Ce se ne b i kakor pi janec plota ok l epa l cene 8 d i nar jev i n po l za kg i n b i morda ceno znižal za kakšen dinarčsk, s tav im, da b i g a v e l iko laže odr i n i l i kupcem.

A Zares, L i p e t u pa men i se v r l i P o l anc i ka r smi l i jo , če pom i s l i m , da bodo mora l i ves k r o m p i r sami pojesti . Za rad i škroba, k i je v k r omp i r j u , se utegne zgodit i , da bodo hod i l i še bol j »poštirkani« kot doslej .

Mars i ka j b i še rad napisa l , pa tokrat ne utegnem. P r a v zdajle me čaka L ipe . G r e v a gripo preganjat, mimogrede bova pa še malo pogledala za kupcem, k i b i plačal k r o m p i r na debelo po 8 d inar jev i n po l .

Vas pozdrav l ja

V A S B O D I C A R !

Seveda pa večina vodi te l jev stare s t ranke o z i r oma S D S J n i m i r o va l a . Neprenehoma so h o d i l i n a Jesenice, med n j i m i oba K r i s t a n a , i n nas s v a r i l i , naj ne s i l imo z glavo skoz i z id , s icer bomo z n a šimi r a d i k a l n i m i gesl i i n zah tevami preveč ra z bur i l i , meščansko sloje.

N a Jesenice so p r i h a j a l i t ud i p r i p a d n i k i levice, med n j i m i Zorga , M a k u c , »Lemež i n drug i . N a vsa k e m sestanku, čeprav s t rokovnem, smo prišli v politične prep i re . Posebno tovariši z Javor r r ika so vz t ra jno zahteva l i , da je že sk ra jn i čas za p r e t r ga -njo s t ikov z I I . internaoionalo . T i tovariši niso m o g l i a l i ho t e l i čakati, da t i v novo s t ranko po možnosti s p r a v i l i čimveč l j ud i . Nas Jeseničane so preh i t e l i ter <i. j u n i j a 1919 us tanov i l i podružnico KomunilaUične s t ranke Jugos lav i j e na J a v o r n i k u .

Toda v novo s t ranko je 1. j u n i j a 1919 na J a v o r n i k u vs top i l o le nekaj l j ud i . N a Jesen icah smo več mesecev p r i p r a v l j a j poigoje za uspešno člansko zborovanje, n a ka te r em b i se množično odločili za vstop v novo s t ranko . K o jo b i l o konec septembra sk l i c ano zborovanlo članov v de lavskem dom u p r i »Jelenu«, jo b i l a dvorana prema jhna in večji de l članstva je osta l zunaj na v r tu .

Na jp r e j jo govor i l tov. Štefan Weis , za n j i m pa predsedn ik podružnico G a b r i e l . Obadva sta naved la vzroke , za rad i k a t e r i h Smo zapuščali s taro stranko. N j u n i m besedam je s l ed i l b u r e n aplavz i n navzoči so skoro enoglasno zahteva l i , da čimprej op rav imo vse f o rma lnos t i z a prestop. T u d i osta l i g o v o r n i k i so g o vo r i l i v t em smis lu . Neka j desničarjev (Zug-vittz i n Marčič) jo zb ran im pr i govar ja lo , naj še po čakajo i n ostanejo v s t a r i s t r a n k i , vendar niso našli ka j p r i d a odz iva .

P o zaključku govorov je b i l o g lasovanje za vs top v novo s t ranko. I z id g lasovanja je b i l nas l edn j i : 900 članov i z podružnice se je i z rek lo z a novo k o munistično s t ranko, ok r og 140 j i h je iz jav i lo , da še ostanejo v s t a r i S D S J , o k o l i 150 se jiilh n i z:a n i k a mor odločilo, približno 400 članov p a n i b i lo n a vzočih. T a k o je b i l a 1. ok t ob ra 1919 tud i na Jesen i cah ustanov l j ena Komunistična pa r t i j a Jugos l a vi je.

K A M E N S P O T I K E

V o d a vso odnese. K j e r je nI, tam so smet i .

To se najbol je v i d i v k a n a l u v zgornjem koncu Ce rke l j , k j e r je voda zelo n i z k a i n zato ne more

odp lav i t i smet i , k i j i h leži ecle kupo v tem j a r k u . Ja r ek j c t ik ob g lavn i cesti i n zato to l iko bol j bode ta nesnagr, v oči.

M a r se res ne b i dalo z ne kaj dobro vol je očistiti nesnago? Ce bodo hotele Ce rk l j e v zvez i z žičnico na K r v a v e c postat i letoviščarski k ra j , bo treba paz i t i , tud i na take ma lenkos t i .

šport - šport šport 'šport v

Četrtina vaščanov v TVD Partizan Mladinci republiški prvaki - Cicibanov, pionirjev

in članov ni v društvu vrs tah tud i dovol j c ic ibanov, p ion i r jev i n starejših članov, potem bo prav gotovo i zpo ln i l o naloge, za katere je 7ok l i cano .

V K r o p i je športna dejavnost zelo raz g ibana. P r i T V D »Partizan« de la ka r 9 športnih sekc i j . O b i s k a l sem predsednika društva ing . Janeza S m i t k a , k i m i je med d rug im poveda l nekaj o de lu društva i n bodočih načrtih.

650 L J U D I I N 9 ŠPORTNIH S E K C I J

M a l o je kra jev , k jer b i se lahko pohval i l i , da četrtina n j i hov ih preb iva lcev ak t ivno dela. V T V D »Partizan« v K r o p i pa je v 9 športnih panogah 156 članov, k i akt i vno delajo bodis i p r i : odbo jk i , košark i , te lovadbi , a t l e t ik i , smučanju, sankan ju , p l avan ju , namiznem tenisu i n nogometu .

Čeprav je p r i športu prvenstvene važnosti množičnost, l ahko t rd imo, da K r o -par j i s kva l i te to prav nič ne zaostajajo. M e d našimi najboljšimi smučarji v državi je skoro vsako leto rezerv i rano tud i mesto za Kropar j e . Zadnje leto pa imajo tud i odbo jkar j i pomembno vlogo v slovenskem m e r i l u — m l a d i n c i so r epub l i ški p r v a k i , člani pa so zasedl i prvo mesto v II. republiški l i g i .

ČLANOV B I B I L O L A H K O V E C

Ze več let s i odbo rn ik i društva pr i zadevajo, da b i p r i t egn i l i v društvo tud i na j mlajše — cic ibane i n pionir je — pa tud i člane. Vendar j i m tega do danes še n i uspelo. V K r o p i se športno udejstvuje , bi

Lepe športne naprave v K r o p i kaz i jo i m p r o v i z i r a n i go l i na nogometnem igrišču. Se to ne b i dalo zamenjat i?

l ahko r ek l i , samo mlad ina . Zaka j v d r u štvu n i najmlajših i n starejših, m i tov. ing . Smi t ek n i mogel po jasni t i . D a b i b i l v z rok ta, da n i vadi te l jev z a posamezne športne d isc ip l ine , je skoro nemogoče. P r a v gotovo je med m l a d i n c i precej t a k i h , k i b i lahko vzgaja l i najmlajše. V s e kakor pa je treba i ska t i največji v z rok v tem, da na osemletk i v K r o p i n imajo te-lesno-vzgojnega učitelja.

Ce bo društvo doseglo p r i svo jem n a da), j nem de lu to, da bo ime lo v svo j ih

O D B O J K A J E V K R O P I P R I L J U B L J E N S P O R T

Keg l jan jo

T R I G L A V NAJBOLJŠI V D R U G E M K O L U

V M a r i b o r u je b i lo pre tek lo nedel jo II. ko l o p rvens tva S loven i j e v bo rben ih par t i j ah . K o t je b i l o pričakovati so osvoj i l i p r vo mesto kegljači k ran j skega T r i g lava. Končna razvrs t i t ev ek ip pa je b i l a nas l edn ja : 1. T r i g l a v 1636 keg l jev , 2. R u dar (Trbovlje) 1577, 3. L o k o m o t i v a ( M a r i bor) 1541 kegl jev.

N a m i z n i tenis . -

II. REPUBLIŠK I T U R N I R V L J U B L J A N I

V L j u b l j a n i so se v nedel jo z b r a l i na II. republiškem t u r n i r j u najboljši n a m i z -noteniški i g r a l c i i n uigralke i z Sloveni je . Tekmovan je je b i l o dokaj kva l i t e tno i n dobro ob iskano. Posamezn i f i na ln i r e z u l t a t i : člani A — posamezno: K e r i n : Zaje (oba L jubl jana) 3:0; člani B — posamezno: Crešnjevec (II.) : Jamšek (Fužinar) 2:0 člani dvo j i ce : Z i d a r - G o d i n a (Maribor ) : Kostainšek - Zaje (Ljubl jana) 2 : 0 ; člani ek i pno : L j u b l j a n a : T r i g l a v 5:1. Ženska posamezno: P l u t (T) i: Terečik (Lj.) 3:2; žensko dvo j i ce : Pogačar, Terečik (Lj.) : P l u t - K n a p (T) 2:0; mešane dvo j i c e : T e rečik - K a m (Lj.) : Pogačar - Zaje (Lj.) 2:0.

»Dobil sem novo naročilo," j i je zašepetal tesno ob l icu, „tako veliko naročilo, da se prejšnje ne more primerjati z n j im." i

»Zares?" se je veselo izačudila Ana. »Zares, zares!" Dominik se je zasmejal, jo stisnil okrog

pasu in se zavrtel z njo po hiši. Bdela sta dolgo v noč in se pogovarjala o vigencih in

gospodarstvu, kakor bi bi la že davno poročena. V A n i se je sicer nekajkrat dvignila želja, da b i b i l Dominik drugačen, kakor tistikrat, ko se je prvič v rn i l iz Gradca in jo skoro zadušil s strastnimi poljubi, toda že davno je spoznala, da od njegove robate narave ne sme pričakovati preveč. Dominikova strast so bi l i vigenci, vse mis l i so se mu vrtele okrog njih. Težko da bi mogla kdaj izsi l i t i od njega ljubezen, kakršne si je želela. K l jub rahlemu razočaranju pa si je prigovarjala, da je dovolj, če ga sme l jubit i in vedeti, da bo kmalu njegova žena. Dejala si je, da življenje nekomu daje srečo po kancih, drugemu jo pa kar trosi v naročje. Nič ne more zato, da je med prvimi. Tudi drobce sreče je pohlepno zbirala in j ih ljubosumno varovala.

Zasedela sta se skoro do polnoči. Ana se je zdrznila, ko je začula v veži korake. Aleš se je v rn i l domov. Zadnje tedne je skoro vsak večer vasoval p r i Španu.

„Zdaj moram v posteljo," je rekla Dominiku in hitro vstala, boječ se, da b i Aleš ne stopil v hišo in ju našel skupaj.

Dominik jo je prijel za roko i n se zasmejal. „Koga pa se nama je .treba bati, kaj?" „Saj res," je rekla Ana.,, Nikogar!" B i l a mu je hvaležna

za odločno besedo. Sicer pa Aleš n i prišel v hišo, da b i ju motil.

Skozi majhno, zamreženo okno je padal slap sončnih žarkov, in je Ano, k i je tekala po kašči in jo pospravljala, včasih zaščemelo v očeh. Pomedla je zadnji prah s skrinje in zadovoljno zavzdihnila. Razgledala se je po urejenem prostoru in čutiia zadovoljstvo, kakršnega doslej n iko l i n i poznala. Bi lo je tako prijetno stati sredi hladne kašče i n vedeti, da je vel ika žitnica polna do vrha! Krušnega žita bo dovolj do novine in tudi semena ne bo treba kupovati. Vsa se je predala srečnemu občutju, k i ga zbuja blagostanje. N iko l i še n i doživela tako bogate jeseni. Skrinja ob steni je bila polna ovsa, v kotu so se kopičile vreče rži, prosa in ajde, s polic je prijetno vonjalo po zrelih jabolkih. Klet je bila polna krompirja. Pr idelal i so ga toliko, da ga je mogla celo odprodati. Pod šupo so čakali kupi pese in korenja, da j ih bodo obrezali in spravi l i v klet, repa je bila še na polju. Pošteno so si opomogli, zares! Z denarjem, k i ga je Dominik odštel za zgornji vigenc, je Ana plačala posojilnici obresti, kupila plemensko svinjo in si sploh prizadevala, da bi dobro gospodarila. Ljudje so že začeli govor i t i , da je zgrabila na pravem koncu . . .

V prijetnih misl ih jo je zmotil voz, k i je priropotal na dvorišče. Pogledala je skozi okno i n se zdrzni la — na vozu je sedel stric Fi l ip . Za trenutek je kar obstala, n i se mogla ganiti in je samo opazovala starca, kako sedi na zapira vl j ivcu, se ozira po dvorišču i n čaka, da b i mu kdo pomagal izpreči. Potem se je osvestila, naglo s i je obrisala roke v predpasnik in stekla ven.

„Pozdravljeni, str ic ! " je zaklicala s praga in hitro stopila k vozu. Vzela je stricu vajeti iz rok in ne da b i m u pogledala v obraz, hitela: „Bom kar sama izpregla, Hlapec je na polju."

Gospod F i l ip je zlezel z zapravljivca in zv i l odejo, k i jo je imel čez kolena.

„Bom jaz," je rekel suho in j i vzel vajeti iiz rok. »Žival je mlada in muhasta."

iMa ptaau VESOLJA

Umetni satelit ie vedno k r o ž i okrog zemlje Priprava za potovanje ljudi v vsemirje Umetni satelit so baje videli to sredo zjutraj

ob 4"35 v Kranju M a l a srebrnkasta k rog l i ca — umetn i

satelit, k i so ga pred 14 dnev i i z s t r e l i l i nekje v Sov j e t sk i zveni, še vedno kroži okrog zemlje i n razbur ja duhove. Izstre l i tev sate l i ta je i z zva la v vseh d r žavah ve l iko senzacijo i n časopisi, r a dio ter te lev iz i ja so posvet i l i t emu dogodku ogromno prostora i n časa.

Seveda je bi lo o »-otroku meseca« — kot imenuje jo sate l i ta A m e r i k a n c i — precej različnih tolmačenj, tud i z lo namern ih . K l j u b t emu pa umetn i satel i t z nezmanjšano brz ino d r v i oko l i zemlje, k i jo je doslej obšel skoraj 150 krat . Čeprav neka te r im n i všeč, da je na sate l i tu zapisano, da je b i l zgrajen v deželi soc ia l i zma, vendar le t rezni l judje , predvsem pa znans tven ik i vsega sveta pr iznavajo , da pomen i i zstre l i tev umetnega sate l i ta v vesol je ve l i ko zma go znanost i , k i j i sedaj niso več zaprta n i t i v ra ta vesol ja.

K o m a j se je v svetu neko l iko poleglo razburjenje , k i so ga povzročile prve vest i o i zs t re l i t v i satel i ta, že p r i hajajo iz Sovjetske zveze nove vest i o p r i p ravah , da b i spus t i l i v vesol je nove, izpopolnjene satelite. Izstre l i tev prvega takega sate l i ta je napovedana že za 7. november, torej ob 40. obletn i c i oktobrske revo luc i je . Poznejši sate l i t i , k i j i h pr iprav l ja jo , bodo pones l i

s seboj na pot v vesol je tud i živa b i t ja . Najpre j bodo v n j ih živali, pozneje pa tud i l judje. Zato n i čudno, da v Sov je tsk i zvez i zvez i zelo skrbno proučujejo h k r a t i z i zde lovanjem nov ih satel i tov tud i posebne obleke za med-planetarne potnike. Te dn i so prišle tud i vest i , da se je po lkovn ik sovjetskega le ta ls tva N i k o l a Efimovič B u k i n e prostovol jno p r i j a v i l , da bo kot p r v i Človek odlete l v sate l i tu v vesol je i n od t am poročal o svo j ih doživljajih.

Danes z jutraj so j a v i l i našemu ur ed ništvu iz kran jske rešilne postaje, da sta ob 4.35. u r i šofer F ranc Cimžar i n spreml jeva lec V i l i R o z m a n v ide l a s a te l i ta , kako s s i lov i to brz ino l e t i v smer i severozahod-jugovzhod. Po n j u n i h i z javah je v t em času lete la po navedeni smer i močno svetleča s rebrnkasta krog la , k i se je s s i lov i to brz ino zgub i la za loškimi h r i b i . P rav i t a , da je b i l si jaj drveče krog l i ce precej bolj sveta l , bol j srebrnkast , kot je si jaj zvezd.

Ce so i zpoved i točne, potem so b i l i torej Kranjčani danes z jutraj p r i k r a j šani za svojevrsten užitek. L a h k o b i s pros t im očesom v ide l i prvega znan i l ca nove dobe na svo jem zmagov i tem pohodu po veso l ju . -ik

C E R K L J A N S K E TROJČKE

Ko so naši novinarji v petek, 11. oktobra pripravljali novinarski večer v Cerkljah in zbirali gradivo zanj, je naš fotoreporter ujel na filmski trak tudi tele trojčke, ki jih je presenetil na poti v šolo. Trojčke so Koprivni-kove iz Pšate št. 3 in jim je ime Ana, Magdalena in Frančiška. Stare so 8 let in so že sirote, ker jim je smrt pobrala očeta. Kaže, da zaradi tega nimajo ničkaj prijetne mladosti. Kljub poznemu času so bile v petek še vedno bose. Novinarji »Glasa Gorenjske« so — da bi jim olajšali pot v šolo in razbremenili mater vsaj majhne skrbi — sklenili, da bodo vsaki od njih kupili po en par čevljev. Nekdo od družine naj jih dvigne kar v uredništvu.

Zanimivosti M O T O R I Z A C I J A N A P O H O D U

V C e r k l j a h j e , k o t po vseh oatalilh krajiiih, moto r i zac i j a ze lo napredova la . T u d i mopedov je vsak d a n več. Tako je maš fotorepor t e r v petek popo ldne u j e l na cesti v C e r k l j a h t u d i nas l ed n j i p r i z o r . V enda r ista se m l a d a vozača fotoreporter ja Itako u s t r a šila, d a s ta komaj z nogam i o b držala voz i l o pokonoi . Vprašanje je, ka j b i se pr ipe t i l o , če b i j i m a t a k a v r s t a i skan j a opore odpoveda la ob srečanju s k a k i m

tovo rn jakom? Po t em to ne b i b i l o več zan imivo , marveč t r a gično. Zato res ne kaže i zb i r a t i prometne ceste z a pr ikazovan j e take vrste a t rakc i j .

TRGOVINA SEPA

D r u g e vrste zan imivos t smo zabeležili v K r o p i . T a m je ,s t r g o v s k i m i p ros t o r i sp loh hudo. Nu jno bo t r eba m i s l i t i n a ob novo i n razširitev prostorov za trgov ino. K e r pa doslej n i ibilo

+ R E D A K C I J A

. . . Da l j e V a m m a n j k a po mo j em m n e n j u r u b r i k a , kot jo ima n . pr . »Ljubljanski dnevnik« i n to: »Vi nam, m i Vam.« Čeravno ne najbolj pos re čeno, vendar h i laže prišli v .stik s širšim k rogom l jud i , k a t e r i se do d a nes še boj i jo p i sa t i , oz. p r i speva t i za Vašo r u b r i k o Goren j ske bodice.

Se strinjamo! Naslov rubrike smo sicer nekoliko spremenili, njena naloga pa bo slej ko prej ista: navezati čim tesnejše stike z bralci in jim pomagati, da se znebijo strahu pri objavljanju posameznih prispevkov.

Sedaj je na Vas bralci: dopisujte, predlagajte, grajajte! Mi bomo po najboljših močeh odgovarjali, pojasnjevali, svetovali — in se branili.

Pred več le t i j e I r ancoska A k a d e m i j a znanost i r a z p i s a l a nagrado z a k a k nov Sončni sestav.

T a k r a t niisem i m e l ni ikake zveze z omenjeno A k a d e m i j o . Sedaj p a i m a m sorodnike v P a r i z u . P o s l a l sem j i m malo brošurico v nemščini i z leta 1943 o t em p r edme tu , ka t e ro so odda l i na A k a d e m i j i v Part izu.

Mo j sestav o p r e m i k a n j u Osončja je popo lnoma drugačen od K o p e r n i k o v e ga. Po daljšem dop i sovan ju sem pre je l odgovor od A k a d e m i j e znanos t i v P a r i z u , ka te rega d e l se ig lasi :

L ' au t eu r expose suec intement des donnees a t ronomiques ćlementaires et connuea.«

To b i g las i lo v slovenščini: »Avtor je v n j i h j edrnato razložil že poznane e lementarne podatke.«

K e r b i ;se ver je tno k a k b ra l e c vašega l i s ta vsaj de lno zanimal i z a moj sestav o P r e m i k a n j u Osončja, sem p r i p r a v l j en na vašo željo v a m pos la t i krajši a l i daljši članek o t e m predmetu .

Z odličnim spoštovanjem I. H . Jesen ice , iSkladiščna u l .

Ne vemo sicer, kako naj bi se vaš nauk o osončju popolnoma razlikoval od Kopernikovega, če vsebuje po izjavi pariške Akademije znanosti splošno poznane elementarne podatke. Ker pa imamo ravno v zadnjem časa priliko pisati v zvezi z osončjem o tolikih doslej nepoznanih stvareh, žal, za članek iz vaše brošure ni prostora.

Sporočam V a m , d a z a pokojno ženo K . A . ne b o m po i z j a v i z d r a v n i k a dr . Uršiča d o b i l ničesar, čeprav s i je z l omi l a obe nog i , k e r je bo leha la z a rakom.

Torej so b i le vaše obl jube v časop isu , d a so naročniki zoper nezgode v isoko zava rovan i , le navadna časop i sna raca. S t a k i m ravnan j em s i pač ne boste dobil/i ug leda.

S spoštovanjem K . J . N o v a vas

Žalujemo za izgubljenim ugledom. Toda raka doslej DOZ še ni priznal za nezgodo.

Z A RAZVEDRILO A K T U A L N A

Jože: »Pepe me je tožil, ke r sem m u r eke l : svinja.««

Janez : »In?!«« Jože: »Preklicati sem mora l , pa sem

nap isa l : 'Obžalujem, ker Pepe n i svinja.'««

Janez : »In?!«< Jože: »Pepe j e ' s i j a l od sreče, ke r

sem m u pos tav i l tako v i soko ceno.«<

Brez besed

posebne in i c i a t i v e v tej smer i , se je vseh skupaj po lo t i l o d o ločeno lagodje. Talko j e naš fotoreporter zabeležil v ponedel jek popo ldne Ob po l pe t ih t u d i n a s ledn j i pr i zor . T r g o v i n a je z a pr ta , čeprav b i m o r a l a bita o d pr ta ob pe t ih .

A V T O M O B I L Z A K R A V O Neki milijonar v Kolumbiji Je

dal v svoji vili urediti posebni apartma za najboljšo kravo, ki je odnesla že več nagrad. Mi l i jonar sam vsako jutro popelje kravo s svojim »Cadillacom« na pašo.

NIKOTIN K V A R I ŽENSKO L E P O T O

Neki slavni nemški ginekolog je ugotovil, da nikotin pogubno vpliva na žensko lepoto. Med drugim pravi, da ženska, ki kadi, zgubi svojo prirojeno nežnost in dobi s časom moški izraz. Njena polt otrdi, usta postanejo nelepa, nos nekako izstopi in spodnja ustnica začne presegati zgornjo. Ce taka ženska dobi otroka, ga navadno zanemarja.

ŽIČNICA N A D MONT B L A N C O M

Po sedemletnih delih so končali žičnico, ki vodi nad Mont Blancom, najvišjo goro v Evropi. Žičnica povezuje Courmaye-uer v Italiji z Chamonixom v Franciji. Računajo, da bo dnevno prepeljala po 2.500 turistov. Ta žičnica vozi na vitini več kot 4.300 metrov.

Hitreie - in hkrarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1957_81_L.pdflegacijo državni sekretar Koča Popović, ki je med dragim dejal: »Vprašanje, o katerem razpravlja mo, je po

Documents

O literarnem delu - Leon Oblak...o skrivnostni dinamiki...

cena 1,70 EUR, Vlada v osrednjeslovenski regiji€¦ ·...

UVOD - National...

Glasilo Občine Vojnik - Vojnik, Vojnik...glasila Ogledalo.....

1/2018, št. 31 - Nova Akropola SlovenijeKvantna fizika je.....

REFLEKSNOCONSKA MASAŽA DLANI...REFLEKSNOCONSKA MASAŽA...

Pri pastirjih na Zabjeku · klel Bog prvo kaão v raju....

Pizza Sedmica Domžale, Pizza Sedmica Zbiljenejša je dobra....

zupa-svik-recica.hrzupa-svik-recica.hr/.../05/Pastoralni-lis...

občanov občine Trebnje ŠT. 131 / OKTOBER 2017...Novo...

KRATKA ZGODOVINA - sistory.si · 1, kongres: V Aachenu...

Sile na sidrište prilikom...

Elektro Maribor - Domov · dal posamezni predlog,...

2 3 · Izčiščeno je na zelo bernhardovski način....

RAZISKOVALNA NALOGA OŠ FRAM¾nica s kavča... · 145)...

ŠTEVILKA 50,JUNIJ 2013 - OOZ Koper · 4 5 Ta je nedavno...