Glasnik Občine Divača, št. 1, marec, 2014
Post on 15-Mar-2016
270 Views
Preview:
DESCRIPTION
Transcript
Glasnik Občine Divača • letnik 20 • št. 1 • marec, 2014
2
GLASNIK OBČINE DIVAČA marec 2014, letnik 20, številka 1Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;
urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,
Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;.
Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.
Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.
Naslednji Glasnik bo izšel konec junija. Prispevke zanj zbiramo na E pošto
glasnik@divaca.net do 10. 6. 2014
Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko
ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca
POZIV UREDNICE K PODAJI PREDLOGOV IZBOLJŠAV OBČINSKEGA GLASILASpoštovani bralci!
Bliža se 20-letnica izhajanja občinskega glasila občine Di-
vača, ki tako postaja »zrela« publikacija, zagotovo potrebna
»osvežitve« in sprememb. Glasnik Občine Divača je po svoji
defi niciji občinsko glasilo, katerega osnovni namen je »ob-
veščanje občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela
v občini Divača, lahko pa obravnava tudi širšo problema-
tiko. Obenem je glasilo tudi informator in prostor objav in
razpisov za potrebe Občine Divača. Cilj glasila je objavljanje
objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življe-
nja in dela občine Divača.« (6. člen Odloka o ustanovitvi in
izdajanju občinskega glasila).
Glasilo je, dragi občani, torej v prvi vrsti od vedno name-
njeno vam, predvsem pa ga s svojimi prispevki obliku-
jete, zato bi moralo v prvi vrsti čim bolje zadovoljiti vaše
potrebe po obveščenosti in povezanosti z dogajanjem v
občini in na Občini. Uredniški odbor deluje v okviru danih
možnosti, ki jih žal določajo predvsem fi nančne omejitve,
vendar osebno verjamem, da so tudi v teh okvirih izbolj-
šave možne, zato se mi po 20-ih letih zdi primerno, da
vas zaprosim za vaše konstruktivne predloge o možnih
izboljšavah publikacije, ker je to edina pot, da občinskemu
svetu občine Divača predlagam(o) spremembe odloka o
glasilu, ki bodo podkrepljene z »ljudskim glasom« zainte-
resirane javnosti. Uredniški odbor pogosto sprejema ustne
kritike in predloge za izboljšave, vendar je to v samem
procesu urednikovanja žal premalo za zgoščeno oceno
o željenih in potrebnih spremembah, ki jih lahko argu-
mentirano in z vso odgovornostjo podamo izdajatelju,
Občini Divača. PROSIM, DA SVOJE PREDLOGE (LAHKO
TUDI ANONIMNE) ZA IZBOLJŠAVO GLASNIKA OBČI-
NE DIVAČA POŠLJETE NA NASLOV: OBČINA DIVAČA,
ZA UREDNIŠKI ODBOR, KOLODVORSKA ULICA 3 A,
6215 DIVAČA ali elektronsko na glasnik@divaca.net. V
uredniškem odboru jih bomo ocenili, ovrednotili možnost
za njihovo realizacijo in jih v obliki predloga občinskemu
svetu predali v realizacijo.
Hkrati vas kot pomembne partnerje pri sooblikovanju
glasila naprošamo, da se tudi sami pri pisanju prispevkov
zavedate prostorskih, časovnih in vsebinskih omejitev
publikacije ter tako upoštevate navodila za pisanje, ki
jih najdete na spletni strani Občine Divača in prispevke
pošiljate do na hrbtni strani naslovnice objavljenega roka
za oddajo.
Vnaprej se zahvaljujem vsem, ki boste oddali svoje uteme-
ljene predloge in s tem pripomogli, da bomo naše glasilo
skušali preoblikovati v publikacijo, ki jo bomo rajši prebirali.
Vesna Matevljič
Urednica
Fotografije na naslovni strani: JOŽE POŽRL
Pred vami je obsežna marčevska številka Glasnika, saj je od
zadnjega minilo že dobre tri mesece, v tem času pa se je
zgodilo marsikaj. Zadnji dan januarja in prve dni februarja je
Slovenijo prizadela naravna katastrofa – žled, ki tudi naše ob-
čine ni zaobšel (ovekovečili smo ga na naslovnici). Prizadete
so bile predvsem Laže s širšo okolico, in le hitri pomoči pred-
vsem senožeških gasilcev gre zahvala, da vas ni bila dolgo
odrezana od sveta. Takoj na začetku glasila si lahko preberete
intervju s poveljnikom Civilne zaščite za občino Divačo, kako
je potekalo reševanje in kdo vse je sodeloval. Kot pravijo, je
bilo delo v štabu porazdeljeno na vse člane in vsak je odigral
svojo vlogo do potankosti, dnevno so potekali sestanki štaba,
kjer so se z vednostjo župana sprejemale vse krizne odločitve.
Pri reševanju Laž iz ledenega oklepa se je pokazalo, kaj pome-
ni sodelovanje in hitro ukrepanje.
Naslednja tema, ki jo obravnavamo v rubriki Aktualno, in sicer
vetrne elektrarne, pa kaže ravno obratno, kako pogoltnost
razbija do sedaj zgledne sosedske odnose na Senožeškem,
kjer sta se oblikovala dva tabora, eni so za VE, drugi pa proti,
ker se bojijo slabega vpliva vetrnic na zdravje in bi raje živeli v
naravnem okolju, ne pa po sili v industrializiranem. Investitorji
obljubljajo, država pritiska, Evropa tudi, prebivalci na Senože-
škem pa naj bodo žrtveno jagnje, no, ne vsi, nekateri menijo,
da bodo obogateli. Verjetno bo moral rešiti spor referendum,
kjer se bodo vsi izjasnili, kaj želijo oziroma česa nočejo. Če
se bo občinski svet tako odločil, bi lahko bil referendum o
vetrnih elektrarnah v krajevni skupnosti Senožeče skupaj z
volitvami v evropski parlament, 25. maja.
Tudi prebivalci Doljnih Ležeč se bodo odločali, in to že v
petek, 28. marca, ravno ko boste dobili Glasnik. Zbor občanov
so sklicali v gostilni Pri Čotniku, ker bi se radi osamosvojili in
ustanovili novo krajevno skupnost, ker dosedanja mačeho-
vsko skrbi zanje.
Občina hiti s prostorskim načrtom, ki se že predolgo vleče. Pred-
videna javna razgrnitev osnutka občinskega prostorskega načrta
naj bi bila v drugi polovici aprila. Med obvestili si lahko prebere-
te tudi pojasnilo v zvezi z davkom na nepremičnine, predvsem,
kaj lahko uredite na Občini. Objavljen je tudi razpis za občinska
priznanja, kjer si lahko ogledate, kako lahko predlagate svojega
favorita za dobitnika občinskega priznanja ali plakete.
Objavili smo tudi aktualen članek o socialnem podjetništvu,
ki ni usmerjeno zgolj na dobiček in s katerim bi se lahko
vsaj nekateri rešili brezposelnosti in celo pridobili pomoč iz
evropskih sredstev, kot lahko preberete v Vabilu poslovnim
idejam socialnih podjetnikov, ki ga je razglasil Regijski odbor
za socialno podjetništvo Obalno-kraške regije.
Če vas ne zanimajo obvestila in občinski uredbeni del, ki je v tej
številki zares obsežen, si lahko pregledate poročila o dogajanju
na našem področju v zadnjih treh mesecih, kamor spada tudi
praznovanje kulturnega praznika, dneva žena in seveda pusta.
Naslednji Glasnik bo izšel pred občinskim praznikom, konec ju-
nija, prispevke zanj pa zbiramo do 10. junija. Prosimo, če bi bili
z oddajo prispevkov točnejši, da bomo lahko izhajali rednejše.
Urednica
Čuden naslov, pa vendar skoraj resničen. Narava nas je zadnji
januarski dan okovala v led, žledilo pa je še tja do četrtega fe-
bruarja. In če smo prvi dan mislili, da je nekaj podrtih dreves
in vej že dovolj hudo, smo že naslednji dan uvideli, da gre za
žled, kot ga najstarejši ne pomnijo.
Elektrike je zmanjkalo že prvi dan in pričakovali smo, da bo
zadeva urejena tekom dneva. Upi so se razblinili zvečer, ko
smo dan zaključili kot v starih časih – ob svečah. Najhujše je
bilo za gospodinjstva, ki so za gretje in kuhanje odvisna od
elektrike. Drevje se je vedno bolj lomilo, okrog nas je pokalo
kot na fronti. Grozljivo. Cesta je bila zaradi stalno podirajoče-
ga se drevja zaprta.
Prvi so se drugi dan odzvali gasilci iz PGD Senožeče, ki so
pripeljali agregate in gorivo za gospodinjstva, ki svojih agre-
gatov nimajo. Odrešitev za gretje, hladilne skrinje, hladilnike
in ne nazadnje za polnjenje mobilnih telefonov, ki so bili
naša edina vez s civilizacijo. Pod večer je Slovenska vojska po
nekajurnem prebijanju skozi podirajoče se drevje s pomočjo
gasilcev in CPK v vas pripeljala agregat.
V nedeljo dopoldne nas je obiskal župan g. Božac s predstav-
niki Civilne zaščite, Slovenske vojske in policije. Ogledali so si
razmere, ki so že nakazovale, da nas je narava tokrat katastrofal-
no prizadela – polomljeni sadovnjaki, polomljeni in opustošeni
gozdovi, potrgane električne in telefonske žice, daljnovodni
stebri zveriženi kot pomečkana škatlica cigaret. Vsaka najmanj-
ša vejica je bila obdana z nekajcentimetrsko plastjo ledu. Veliko
pove podatek, da ima lahko povprečno veliko drevo na sebi do
7 ton ledu in kakšne posledice to pusti za seboj.
Gasilci so se zopet izkazali. Skupaj z domačini, ki so sodelovali
s traktorji in posamezno, so potolkli led in ledene sveče s
kablov in streh. Nevarno početje, ki je terjalo potolčen nos in
ustnico. Poskrbeli so tudi, da smo dobili iz trgovine, kar smo
potrebovali, gorivo za agregate itd. Vojska nam je bila ves
čas na razpolago za prevoz do zdravnika ali za druge nujne
potrebe. Ves čas je bila povezana z gasilci tudi Civilna zaščita.
Zvečer pa so nas vojaki s pomočjo Elektra Primorske razvese-
lili s priključitvijo na agregat, ki je Laže oskrboval z elektriko še
tri tedne.
Pokrajina, odeta v led, je na trenutke pričarala pravljično podo-
bo, drevesa in grmički so se spremenili v čudovite skulpture.
Vse to je pritegnilo marskikaterega radovedneža, ki se je izognil
cestni zapori in se pripeljal pogledat, česa je zmožna narava.
Odjuga, ki smo jo komaj čakali, pa je pokazala dejansko stanje
– gozdovi uničeni za več desetletij vnaprej, od marsikaterega
sadnega drevesa je ostalo samo še deblo ... Mimo je že mesec
in več, pa se nas večina še ni privadila na opustošeno pokraji-
no. Upamo, da česa takega ne bomo več doživeli.
Razmere so bile res težavne in rek, da ''v nesreči spoznaš prija-
telja”, še kako drži. To so v največji meri dokazali gasilci PGD Se-
nožeče, ki so požrtvovalno pomagali med ujmo in še potem, ko
so vsak dan dovažali gorivo za agregat. Zato gre v največji meri
naša zahvala prav njim. Prav tako pa se v imenu vaščanov zahva-
ljujem še Slovenski vojski, Civilni zaščiti, predsednici KS Senožeče
Alenki Štrucl Dovgan za ponujeno pomoč, CPK, Elektro Primor-
ska in domačinom, ki so kakor koli pomagali pri odpravljanju
težav. In ne nazadnje hvala tudi prijateljem in znancem, ki so se
ponudili, da kakor koli pomagajo in tistim, ki so pomagali.
Martina Žetko,
Predstavnica vaščanov Laž
3aktualno
ZAHVALASvet je dober in slab, črn in bel, vmes pa cela paleta odtenkov.
Nobena stvar ni samo dobra ali slaba. Zato nosijo tudi najtež-
je preizkušnje s sabo neko spoznanje, ki nam pomaga živeti.
Letošnja ledena preizkušnja nam je pokazala, da znamo
stopiti skupaj in sodelovati. Vas Laže je bila več dni vkovana
v led. Podrta drevesa so ležala vse naokrog, ljudje so bili brez
elektrike in mnogi, ki nimajo starih dobrih štedilnikov, tudi
na hladnem. Na pomoč so priskočili člani gasilskih društev,
člani civilne zaščite, vojska in mnogi prostovoljci.
V imenu KS Senožeče bi se zahvalila vsem gasilcem, ki so po
več dni brez spanja na terenu odstranjevali podrta drevesa, za-
hvala gre tudi članom Civilne zaščite, vojakom Slovenske vojske
in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih pomagali vaščanom Laž.
SRČNA HVALA VSEM.Predsednica KS
Foto
: AN
A i
n N
INA
ŽE
TK
O
Foto
: AN
A i
n N
INA
ŽE
TK
O
Foto
: AN
A i
n N
INA
ŽE
TK
OFo
to: A
NA
in
NIN
A Ž
ET
KO
Foto
: AN
A i
n N
INA
ŽE
TK
O
Zadnji dan letošnjega januarja in prve dni februarja je večji del Slovenije prizadel žled. Tudi naša občina ni bila izjema. Žled je okoval drevje in gozdove takoj za Senožečami, najbolj pa so bile prizadete Laže z okolico, ki so bile odrezane od sveta.O reševanju vasi izpod žleda smo go-vorili s poveljnikom CZ občine Divača g. Matejem Bezeljakom.Kako je potekal začetek akcije ob omenjenih dogodkih? Kdo vas je ob-vestil in kako ste začeli ukrepati?V četrtek, 30. januarja, je popoldan ob
17. uri regijski center Postojna obvestil
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD)
Senožeče o žledolomu drevja na cesti
Razdrto-Senožeče. Takoj so se odzvali
vsi operativni člani senožeških gasilcev
in pričeli odstranjevati podrto drevje in
vejevje s ceste. Dela so izvajali pozno v
noč. Naslednji dan zjutraj so nadaljevali
z delom in pričeli odstranjevati podrto
drevje proti vasi Laže. Okoli poldneva
so se morali umakniti zaradi nevarnosti,
da koga ne poškoduje izjemno hitro
padanje in lomljenje drevja, daljnovo-
dov, električnih drogov in kablov. Vodja
intervencije gasilcev PGD Senožeče je
ukazal zapreti cesto v Laže. Popoldan so
začasno odprli cesto skozi kamnolom
Primorja v Lažah. V soboto, 1. februarja,
zgodaj zjutraj so nadaljevali z žaganjem
in odstranjevanjem polomljenega
drevja s cest Senožeče-Razdrto-Laže do
poznih popoldanskih ur.
Vas Laže so bile brez električne energije. Kako ste se spopadli s tem?Ekipa PGD Senožeče je pripeljala 5
manjših agregatov iz Postojne in jih
namestila po Lažah. Domačini so si
agregate izmenjavali vsaki dve uri, po
dve hiši so povezali na agregat.
Iz županovega govora na koncertu Pihalnega orkestra v prenovljeni športni dvorani smo izvedeli, da je pri reševanju Laž sodelovala tudi Slovenska vojska. Opišite njeno vlogo.Na pobudo župana, da je treba dobi-
ti agregat za Laže, smo na Upravi za
zaščito in reševanje, Izpostava Postojna
izposlovali, da je Slovenska vojska, iz
670. logističnega bataljona iz Slovenske
Bistrice, pripeljala v soboto, 1. februarja,
večji 115 KW-ni agregat za potrebe
domačinov. Ekipa Slovenske vojske iz
Slovenske Bistrice se je z agregatom
zaradi enakih razmer po Sloveniji le
stežka prebijali proti Primorski, saj je
do Razdrtega potrebovala celih 9 ur.
Od tam naprej pa so morali gasilci PGD
Senožeče dobesedno žagati in odstra-
njevati polomljeno drevje in veje izpred
tovornjaka SV in se skupaj mukoma
prebijati do vasi Laže, kamor so prispeli
po polnoči. Cesta Postojna-Razdrto-
Senožeče je bila že od 18. ure zaprta za
ves promet.
Verjetno agregata zaradi poškodb na električni napeljavi niso mogli takoj priključiti.V nedeljo, 2. februarja, so gasilci PGD
Senožeče cel dan čistili podrto drevje
in odstranjevali žled z električnih kablov
4 aktualno
Foto
: MA
TE
J B
EZ
EL
JAK
Foto
: MA
TE
J B
EZ
EL
JAK
Foto
: MA
TE
J B
EZ
EL
JAK
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
L
med hišami. Slovenska vojska pa je
skupaj z ekipo Elektro Primorske name-
ščala povezavo agregata na transfor-
matorsko postajo.
V nedeljo zvečer, ob 18.30, so bile Laže
spet razsvetljene, za kar gre zasluga
sodelovanju požrtvovalnih senožeških
gasilcev, Slovenske vojske in Elektra Pri-
morske. Priključili so agregat, ki je Laže
oskrboval z elektriko še tri tedne.
Vojska pa je sodelovala tudi kasneje …Tudi kasneje je bila vojska domačinom
ves čas na razpolago za prevoz do
zdravnika ali za druge nujne potrebe,
tako je namreč 10 vojakov cel teden
čistilo kanale.
Delo CZ in PDG Senožeče pa s priključitvijo agregata še ni bilo končano …Civilna zaščita in PGD Senožeče so svo-
je aktivnosti nadaljevale do 26. 2. 2014
(nabava in dostava goriva za agregat
Laže, usklajevanje del z vodnim go-
spodarstvom in vojaki SV pri čiščenju
vodotokov).
Člani PGD Senožeče so v teh dneh
opravili 407 napornih ur. Za požrtvo-
valno delo v dneh žleda jim izrekamo
pohvalo v imenu občinskega štaba
Civilne zaščite in občine Divača.
Kdo vse je poleg požrtvovalnih senožeških gasilcev sodeloval pri reševanju Laž?V dneh ko je bil del občine Divača z
vasjo Laže in Senožečami okovan v
sneg in žled, so nam nudili pomoč iz
Uprave za zaščito in reševanje, izpo-
stava Postojna (zagotovili so 5 manjših
agregatov), kot sem že omenil pripa-
dniki Slovenske vojske iz 670. logistič-
nega bataljona iz Slovenske Bistrice
(115 KW-ni agregat, ki je zagotavljal
električno napajanje za vas Laže dobre
tri tedne). V nedeljo, 2. februarja, je v
jutranjih urah obiskal Laže polkovnik
Milan Žurman iz logistične brigade
Kranj, ki je vzpostavil stik z vaščani,
gasilci PGD Senožeče in pripadniki
občinskega štaba Civilne zaščite ter
županom občine Divača. Od nedelje,
9. februarja, pa so dva tedna vojaki
Slovenske vojske skupaj z državnim
koncesionarjem Vodnim gospodar-
stvom Drava iz Ptuja odstranjevali po-
drto drevje in vejevje, ki je zaustavljalo
normalen pretok vode hudourniških
potokov v okolici vasi Laže do Senožeč.
Za takojšen odziv in s tem učinkovito
pomoč se URSZR, izpostava Postojna
ter vojakom in poveljnikom Slovenske
vojske iskreno zahvaljujemo.
Naši gasilci pa so pomagali tudi izven divaške občine …Klicu na pomoč občinama Pivka in
Postojna so se odzvali tudi gasilci PGD
Divača – skupaj so opravili 240 delov-
nih ur in gasilci PGD Senožeče, ki so
opravili 118 delovnih ur.
Ali ocenjujete sodelovanje vseh sodelujočih pri reševanju naravne katastrofe kot uspešno, ali bi lahko še kaj izboljšali?Občinski štab CZ občine Divača
ocenjuje, da je bilo sodelovanje vseh
sodelujočih služb pri reševanju naravne
ujme – žled 2014 uspešno. Menimo pa,
da bi lahko samo organizacijo izboljšali
z ustreznim izobraževanjem in tako še
dodatno povečali usposobljenost reše-
valnih ekip. Pripomogla bi tudi nabava
potrebne reševalne opreme, za kar pa
bi potrebovali večjo fi nančno podporo
občine.
Kako je potekalo sodelovanje z lokalnim prebivalstvom? Vaščanom Laž se zahvaljujemo za
pomoč, sodelovanje in topel sprejem
vseh sodelujočih služb, ki so pomagale
pri vzpostavitvi normalnih življenjskih
pogojev.
V. B. Š.
5aktualno
V četrtek, 6. marca, je bila regijska
prireditev ob svetovnem dnevu Civilne
zaščite v Hrpeljah, kjer so bila slovesno
podeljena priznanja Civilne zaščite RS.
Med dobitniki priznanj je bil tudi naš
član Občinskega štaba Civilne zaščite
občine Divača g. Matija Šemrov, ki
je prejel bronasti znak Civilne zaščite
RS, kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Matej Bezeljak
Foto
: MA
TE
J B
EZ
EL
JAK
Foto
: MA
TE
J B
EZ
EL
JAK
6
KS Senožeče je po odprtju prve vetrne
elektrarne v Sloveniji nad Dolenjo vasjo
postala prava meka za investitorje in
umeščanje novih parkov MVE na to
območje. Poleg investitorja prve vetrnice
AAE iz Maribora se je sredi poletja lani
pojavil nov investitor, podjetje VEPA iz
Ljubljane, ki namerava postaviti park
vetrnih elektrarn na Senožeških brdih.
Podjetje VEPA je na ministrstvo za okolje
in prostor podalo pobudo za začetek
postopka za sprejem DPN za umestitev
vetrnic na to območje. O tej pobudi
je bila obveščena Občina Divača in KS
Senožeče julija 2013. Ministrstvo za
okolje in prostor, direktorat za energijo
je pripravilo delavnico za svetnike, kjer
so predstavili pobudo. Tedaj so se začele
v KS Senožeče razne aktivnosti naspro-
tnikov in zagovornikov parka vetrnih
elektrarn. Na podlagi raznih peticij proti
vetrnicam se je investitor odločil, da za
krajane KS Senožeče in svetnike organizi-
ra ogled polja vetrnih elektrarn v Avstriji.
Sledile so delavnice za krajane Dolenje
vasi, Senožeč in Laž, ki jih je organiziralo
podjetje VEPA in Direktorat za energijo
pri Ministrstvu za okolje in prostor.
Prva delavnica je bila v prostorih KS Seno-
žeče 7. 11. 2013, druga v Dolenji vasi 12.
11. 2013 in zadnja v Lažah 13. 11. 2013.
Srečanja naj bi bila priložnost, da krajani
projekt dodobra spoznajo. Po drugi strani
naj bi srečanja s krajani ponujala možnost,
da načrtovalci projekta slišijo tudi mnenja,
predloge, pripombe in želje krajanov.
Zaradi nestrinjanja mnogih krajanov
s tem projektom so se nasprotniki
projekta organizirali v Civilno iniciativo
za zaščito Senožeških brd. Civilna in
iniciativa je 16. 1. 2014 organizirala de-
lavnico v prostorih OŠ v Senožečah. Na
delavnici so sodelovali Diego Loredan,
predstavnik CI, dr. Ferdinand Deželak z
Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane.
Predstavil je negativne učinke zvoka VE,
dr. Ljubo Lah univ. dipl. ing. arhitekture.
Pozval je k razmisleku o alternativnih
virih elektrike. Sodeloval je tudi mag. To-
maž Ogrin in krajanom predstavil vpliv
vetrnic na okolje in po njegovem go-
spodarsko nesmiselnost gradnje vetrnih
polj. Upokojeni profesor elektrotehnike
Branko Ljubič je govoril o prednostih in
slabostih vetrnih elektrarn, Tomaž Zor-
man, predstavnik Parka Škocjanskih jam,
je govoril o pomenu ohranjanja narave.
Delavnice so se udeležili predstavniki
VEPE, predstavniki direktorata za ener-
gijo, predstavniki KS Senožeče, občinski
svetniki in krajani Senožeč in ostali
povabljeni gostje.
29. januarja 2014 je bila prav tako v
prostorih OŠ Senožeče organizirana še
delavnica Primorskih novic z naslovom
BODO RAZVOJ PRIMORSKE POGANJALI
PLIN, VETER, SONCE, ALI … Delavnico je
vodila novinarka PN Marica Uršič Zupan.
Sodelovali so predstavnik VEPE Aleš Mu-
šič, predstavnik direktorata za energijo
g. Cveto Kosec, prof. Rafael Mihalič iz
Fakultete za elektrotehniko, mag. Tomaž
Ogrin, sodelavec IJŠ in član organizacije
Alpe Adria green, Mitja Podgorelec iz
družbe plinovodi, g. Boris Čok, ljubiteljski
raziskovalec in ljubitelj Krasa ter doma-
činka in sociologinja Andrejka Cerkvenik.
Gostje so se dotaknili teme in proble-
matike obnovljivih virov energije, po-
stopke umeščanja v prostor in razvoja
energetike na Primorskem.
Kot odgovor na aktivnosti v KS Senožeče
je bila 7. 3. 2014 na Kmetiji Gerželj v Dole-
nji vasi delavnica, na kateri se je krajanom
Dolenje vasi predstavila skupina, ki je
ustanovljena z namenom, da bi se do-
govarjali z investitorjem in predlagali za
delo naprej. Predstavnik VEPE je krajane
seznanil s pismom o nameri, v katerem je
predstavil svojo ponudbo. Žal na to de-
lavnico niso bili povabljeni niti člani sveta
KS Senožeče niti predstavnika vasi.
Alenka Štrucl Dovgan
aktualno
Foto: JOŽE POŽRL
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Minister g. Samo Omerzel
Langusova 4
1535 LJUBLJANA
Spoštovani gospod minister!
Pišemo Vam kot prvi sosedje že obsto-
ječe vetrnice v Dolenji vasi. Delovanje
le-te je za nas zelo moteče, tako pod-
nevi kot tudi ponoči, žal pa nima nihče
posluha, da bi nas kakor koli zaščitil
oziroma pomagal do boljšega počutja
in normalnega, mirnega, idiličnega
življenja.
Že ko se je projekt snoval in pripravljal,
nas kot prve sosede ni nihče vprašal, kaj
menimo o postavitvi, še manj potem,
ko je bila vetrnica postavljena. Celo
obljubljali so, da bo popolnoma nemo-
teča. Meritve, ki so bile narejene, so
zelo površne oz. so rezultati napi-
sani in navedeni tako, da ustrezajo
pogojem za obratovanje. V nočnem
času, ko je tišina, meritev niso izvedli,
temveč le prepisali dnevno izmerjene
rezultate. Te meritve so trajale le dobro
uro, vključujoč vse ostale zvoke iz oko-
lice. Počutimo se zavedene in izigrane,
saj obljube investitorjev nikakor ne
držijo.
Vaščanom Laž, ki bi jih potencialne vetrnice najbolj prizadele, smo dali možnost, da povedo svoje mnenje. Povedali pa so ga tudi prizadeti vaščani iz Dolenje vasi, ki imajo en primerek vetrnice že pred nosom in ga poslušajo noč in dan.
7
Ko so vremenski pogoji za delovanje
vetrnice ugodni, človek težko normal-
no funkcionira. Ponoči, ko bi človek
potreboval mir in tišino, da se naspi in
odpočije za naslednji delovni dan, je to
žal nemogoče. Če nam že uspe nekako
zaspati, nas zbudi sredi noči in od spa-
nja se lahko poslovimo. Kako je drugi
dan, pa si lahko predstavljate – kot po
prekrokani noči. In to je dan na dan,
noč za nočjo. In tako nas je situacija
privedla do tega, da smo se začeli preko
spleta »izobraževati« o vetrnicah in med
drugim ugotovili, da poleg fascinantne-
ga slišnega hrupa oddaja še nizkofre-
kvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za
zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni
nihče predstavil!
A je kje junak, ki bi želel zamenjati z
nami? Na žalost tudi zagovornikov ni, ki
bi se prišli prepričat o dejanskem stanju.
Ali pa jih je morebiti strah dejanskih
razmer in potrditve le-teh?! Z velikim
veseljem sprejmemo kogar koli v goste
za teden dni, da se prepriča o kakovosti
našega življenja, odkar imamo vetrnico.
Zato, gospod minister, apeliramo na
Vas, da nam pomagate do kvalitetnega
življenja. Do življenja, kakršnega ste de-
ležni ljudje – občani, ki ne živite poleg
vetrnice. Poleg sanacije njenih negativ-
nih vplivov ustavite gradnjo katerih koli
vetrnic v bližini naših bivališč. Najprej
najdite neodvisno inštitucijo, ki bo na
stroške investitorja še enkrat opravila
prave meritve, tako v dnevnem kot
v nočnem času več dni zaporedo-
ma, v vseh vremenskih razmerah in
tudi znotraj stavb.
V upanju, da nam boste prisluhnili in
čim prej pomagali rešiti našo težavo,
se Vam vnaprej zahvaljujemo za Vaš
posluh in trud.
Lep pozdrav:
Družina Humar, Dolenja vas 34 a, 6224 Senožeče
Družina Marinšek, Dolenja vas 34 b, 6224 Senožeče
Družina Trusić, Dolenja vas 33, 6224 Senožeče
Roberto Massa, Dolenja vas 34 c, 6224 Senožeče
Priloga: Meritve hrupa
V vednost:
Občina Divača – župan
UE Sežana
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
AAE d. o. o.
Varuh človekovih pravic RS
Državni zbor
Komisija za peticije ter za človekove
pravice in enake možnosti
Polemika na temo vetrne elekratrne
za ali proti se me je dotaknila že lani v
času prve predstavitve projekta o pred-
videni postavitvi številnih vetrnic, ki bi
obkrožale vasi Senožeškega podolja, ki
skupaj z Vremsko dolino in Škocjanski-
mi jamami tvori občutljivo pokrajino
na stiku kraškega in rečnega reliefa.
Prebivalci nikoli nismo izražali nasproto-
vanja dogodkom, ki so prinašali napre-
dek in posledično dobrobit v pokrajino,
ki je po naravnih danostih (voda, velike
sklenjene obdelovalne površine) bolj
skromna, je pa njeno neizmerno bo-
gastvo v sozvočju neokrnjene narave
in bivalnega okolja. Slednje je v dana-
šnjem času velika vrednota, ki pridobiva
na vrednosti.
Da, postavitev prve vetrne elektrarne
smo sprejeli pozitivno, brez kakršnega
koli pomisleka o vplivih na okolje, če so
postavljene preblizu naselij. Spoznanja
stroke in nova vedenja pa nas zavezuje-
jo k tehtnemu premisleku, ali je gradnja
umestna, še posebej na stiku fl išnatih
in apniških površin, to je na območju
kraških izvirov. Voda pa je za kraški svet
neprecenljive vrednosti in kot taka
mora biti predmet posebne pozornosti
in zaščite.
V premislek, kaj pomeni nepremišlje-
na postavitev nekega objekta v imenu
napredka, se spomnimo na posledice
strahotnega onesnaženja reke Reke v
drugi polovici prejšnjega stoletja. Za-
radi nespametno postavljene tovarne
organskih kislin ob edino večjo reko
na Krasu, ki ima izrazito nizek vodod-
staj v poletnem času, je bila le-ta
dolga desetletja mrtva, degradirana
voda, in je pomenila dolgotrajno oviro
za vpis Škocjanskih jam na Unescov
seznam naravne dediščine. Spreme-
nila je tudi način življenja prebivalcev
ob njej. Niti pomisliti ni bilo, da bi
se voda uporabljala za namakanje,
napajanje ali kot privlačni element za
razvoj kakršne koli turistične dejav-
nosti na podeželju. Generacije otrok
se niso več naučile živeti z reko in ob
reki. In tudi pokrajina kot taka se je
spremenila – za dolga leta je zamrlo
urejanje poti do vode, rečnih bregov
in jezov.
In ne nazadnje, tudi nedavni pojav
hudega žleda na tem območju ni bil
prvi, in opustošenje narave, ki smo mu
bili priča, naj spodbudi razmislek, ali je
lokacija za postavitev vetrnih elektrarn
res smiselna.
Iskreno upam, da bomo zbrali dovolj
poguma, znanja, modrosti in srčnosti
in bomo v času, ko so verodostojne
informacije dosegljive (primer članek
v reviji The Economist 1 7. 3. 2014, stran
62-63), sprejeli pametno odločitev in
ravnali PRAV – v dobro nas samih in
generacij, ki nas bodo nasledile.
Alenka Magajna
aktualno
8
VrednoteNeokrnjena narava, mir in pristni medčloveški odnosi so vedno bolj cenjene in iskane vrednote.Dokaz za to je ponovno vračanje življenja na podeželje. Narav-
nost čudovito je slišati otroški jok iz do še pred kratkim praznih
hiš, gledati obdelano zemljo ter vedno večje število domačih
živali na dvoriščih in pašnikih. V naši vasi, v Lažah, se je v zadnjih
letih zapolnilo kar nekaj hiš – zadnja prav pred kratkim.
Naša družina se je z Obale semkaj priselila pred nekaj leti. Še
danes se mi orosijo oči, ko se spomnim, kako so nam vaščani
izrazili dobrodošlico: cela četica je prav previdno prikorakala
na naše, takrat od gradnje še razrito dvorišče, in nam zaželela
srečo v novem domu.
Pridne roke, solidarnost in skromnost se še posebej izrazijo,
ko je treba na »rabuto«, ta pa se začne in konča pri osrednji
vaški »šterni« pod lipo.
Laže spadajo v občino Divača, so pa nekoliko posebna in
drugačna vas že zaradi same lege. Nahajajo se namreč na
njenem skrajnem severu in v primerjavi z drugimi vasmi te
občine ležijo na najvišji nadmorski višini (kar je še posebej
vidno sedaj, saj je žled neizprosno udaril edino tukaj).
Odmaknjenost, bolj surovi pogoji in majhnost vasi so ljudi
povezali.Tako smo Laženci v veliki večini enotni tudi glede
umestitve vetrnih elektrarn na območju KS Senožeče. Noče-
mo, da nam v bližini frfotajo megalomanske »ropotule«.
Seznam negativnih vplivov teh vetrnic na zdravje in počutje
ljudi je (pre)dolg, da bi se ga dalo prezreti. Opravljene so bile
številne neodvisne strokovne študije, katerih rezultati so skrb
vzbujajoči. Pisanja in razprav na to temo je veliko. Države, kot
so Danska, Francija, Poljska, Švedska in Belgija, zaradi vedno
večjega števila pritožb v bližini živečih ljudi že ukrepajo –
nekje so dosegli moratorij na izgradnjo, drugje zaustavitev
obratovanja v nočnem času … Evropa ukinja subvencije za
tovrstno (zeleno?) energijo.
In kaj govori v prid načrtovanemu vetrnemu parku Senože-
ška brda? DENAR.Če bo prišlo do tega, da se bodo vetrnice tod okoli res vrtele,
bodo Gabrče, Laže, Senožeče, Senadole, Potoče, Otošče in Do-
lenja vas izgubile neokrnjeno naravo, ljudje pa psihično in fi zič-
no zdravje – nekateri več, drugi manj. Ljudje smo različni, vsak
reagira po svoje. Kakor tudi razmišljamo in presojamo vsak na
svoj način. Naravne danosti Senožeč in okolice so ljudje s po-
štenim delom že od nekdaj znali izkoristiti. Kraj je v prejšnjem
stoletju cvetel: furmanstvo, kotlarstvo, gozdarstvo, kamnolomi,
kovačije, gostilne, pivovarna … Po prihodu represivne italijan-
ske politike, ki je prinesla pritiske in krizo, so se obrati zapirali
in ljudje so se bili primorani odseliti. Zgodovina se ponavlja –
sicer v lepši preobleki: danes prihajajo druge vrste »agresorji«.
Imenujejo se investitorji. Pa še obljube in denar ponujajo.
Kaj bo tisto nekaj denarja, s katerim nam sedaj mahajo pred
nosom? Komu bodo služili npr. novi vaški domovi, če ne bo
ljudi ali pa ne veselja, da bi se v njih srečevali?
Ali so te vrednote res na prodaj? Če se vprašamo drugače: ali
ni ponujeni denar že sam po sebi dokaz, da nekaj ni v redu?
Zakaj torej ljudi siliti v prostitucijo (se opravičujem, ampak
prodati neokrnjeno naravo in svoj ponos pomeni točno to)?
Zakaj nas deliti na črne in bele, ko pa je rešitev čisto preprosta?
Vetrne elektrarne, kot ena boljših možnosti za pridobi-
vanje električne energije v bodočnosti, naj se postavijo v
okolje, kjer ne bodo ogrožale ljudi in ne uničevale narave.
Nataša Novak Loredan, Laže 15
1 negativni vplivi na zdravje ljudiInštitut za varovanje zdravja RS piše:
»Dražljaje iz okolice posamezniki sprejemamo in dojemamo
različno. Tako je tudi v primeru zvoka. Sluh, kljub neprizadetosti
slušnega organa, ni pri vseh posameznikih enak. Pri zaznavanju
zvoka nizkih frekvenc se med posamezniki kažejo še posebej
velike razlike. Pogoste pritožbe in dileme glede učinkov niz-
kofrekvenčnega hrupa se pojavljajo v povezavi z delovanjem
vetrnih elektrarn. Ker je njihova postavitev ena od možnosti
pridobivanja električne energije tudi v Sloveniji, smo zbrali
povzetke nekaterih preglednih študij in smernic. Pri odločanju
o postavitvi vetrnih elektrarn želimo s tem opozoriti na nujno
previdnost ter zaščito zdravja in počutja prebivalcev.
Možni učinki nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje in počutje ljudi:
Kljub številnim raziskavam ostaja mehanizem načina zazna-
vanja zvoka nizkih frekvenc in infrazvoka nepojasnjen ter s
tem tudi velike razlike v zaznavanju pri posameznikih. Nizke
frekvence zvoka lahko slišimo ali jih zaznavamo kot vibracije
preko celega telesa. Posamezniki govorijo o »občutku« hrupa,
ne glede na to, ali ga tudi slišijo. Ideja o »občutenju« hrupa
na ravneh pod pragom sluha je predmet obsežnih razprav
in soočanja nasprotujočih si mnenj. Po mnenju nekaterih
strokovnjakov je najbolj občutljivo čutilo za zaznavanje nizko-
frekvenčnega zvoka in infrazvoka uho, zato menijo, da česar
ne slišimo, ne moremo zaznati in torej na nas nima vpliva.
Nedavne raziskave pa poročajo o fi zioloških vplivih nizkofre-
kvenčnega zvoka na slušni organ, čeprav ga ne slišimo.
Učinki nizkofrekvenčnega zvoka na ljudi, ki se najpogosteje
omenjajo, so: vznemirjenost, motnje spanja, stres, draženje,
nelagodje, utrujenost, glavobol in slabosti. Pri nekaterih osebah
se poleg vznemirjenosti pojavi tudi občutek izoliranosti oziro-
ma osamljenosti, predvsem ko zvoka druge osebe v družini ali
okolju ne zaznavajo. Simptomi, ki se omenjajo predvsem kot
posledica izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu vetrnih
turbin, so: šumenje in bolečine v ušesih,vrtoglavica, glavobol,
vznemirjenost, razdražljivost, jeza, utrujenost, izguba motiva-
cije, težave s spominom in koncentracijo ter motnje spanja.
Nekateri raziskovalci sicer menijo, da so ti simptomi predvsem
posledica stresa zaradi izpostavljenosti nesprejemljivemu viru
hrupa. Nove študije kažejo, da imata infrazvok in nizkofre-
kvenčni hrup fi ziološke učinke na slušni organ.«
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da velik
delež nizkofrekvenčnih komponent v hrupu predstavlja pove-
čano nevarnost za zdravje in počutje ljudi, zato je pri ocenjeva-
nju okoljskega hrupa potrebno posebno pozornost nameniti
virom hrupa s komponentami nizkofrekvenčnega zvoka.
Problematiko s področja okoljskega hrupa v Sloveniji ureja Mi-
nistrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Zakonodaje, ki bi pose-
bej obravnavala okoljski nizkofrekvenčni hrup, za zdaj nimamo.
Inšpektorji za okolje in prostor torej nimajo zakonske podlage
za nadzor in izdajo odločb o odpravi vplivov teh zvokov.
Tudi na nivoju Evropske unije ni sprejetih enotnih smernic.
Posamezne evropske države problematiko urejajo na nacio-
nalnem nivoju. Danski parlament je npr. odredil, da se izvede
študija vplivov za nizkofrekvenčni hrup, ki nastane zaradi
obratovanja vetrnih elektrarn in je pogosto predmet pritožb
prebivalcev, ki živijo v bližini. Belgijski Višji zdravstveni svet je
izdal priporočila, ki jih je nujno upoštevati pri načrtovanju in
postavitvah VE.
Slovenski Zakon o varstvu okolja, v 8. členu, govori o načelu
previdnosti in pravi:
aktualno
9
» (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvo-
dnih postopkov in izdelkov je dopustno
le, če ob upoštevanju stanja znanosti in
tehnike ter možnih varstvenih ukrepov
ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih
učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
(2) Če obstaja možnost nepopravljivega
uničenja okolja ali če so ogrožene njego-
ve regeneracijske sposobnosti, pomanj-
kanje znanstvene zanesljivosti ne sme
biti razlog za odlaganje ukrepov.«
Vsi ljudje z nepoškodovanim sluhom
slišimo »švistanje« ob vsakokratnem
prehodu kraka vetrnice mimo njenega
nosilnega stebra. Vsak posameznik ve,
kako ga motijo enakomerno ponavljajoči
zvoki (npr. kapljanje vode iz pipe).
2 negativni vplivi na živali in rastlinstvo
Če raziskave kažejo, da nizkofrekvenčni
zvoki škodujejo človeškemu zdravju, si
lahko samo predstavljamo, kakšen vpliv
imajo na divje in domače živali, ki imajo
sluh neprimerno bolj razvit od ljudi.
Vsem tukaj živečim divjim živalim se bo
močno skrčil njihov dosedanji življenjski
prostor (tako na zemlji kot v zraku).
Nove dostopne poti in platoji bodo
obiskovalcem omogočile dostop z
motornimi vozili do osrčja drugače
neobljudenih gozdov. S tem bo prišlo
do povezanih negativnih učinkov:
– nabiranje zaščitenih vrst rož (narci-
se, arnika, lilija, pomladanski veliki
zvonček),
– uničevanje avtohtone fl ore in vzne-
mirjanje divjih živali.
3 negativni socialni vplivi
V vsaki skupnosti, ki jo prizadenejo
vetrne elektrarne, pride do razsloje-
vanja ljudi, ki so včasih živeli v miru in
harmoniji. Prebivalci se razdelijo na dve
skupini. Na skupino, ki je investitorjem
omogočila izgradnjo vetrnih elektrarn
in je imela od tega ekonomske koristi
ter na skupino, ki je temu nasprotovala.
Dokaz za to je stanje med vaščani
Dolenje vasi – po postavitvi prve vetrne
elektrarne je kmalu privedlo do tega
pojava. Pred postavitvijo prve in za zdaj
edine vetrnice teh težav ni bilo, saj, kot
pravijo, so bili zavedeni oziroma neob-
veščeni o resničnih vplivih in posledicah
delovanja VE. Zato je sedaj, pred drugo
investicijo, razkol toliko večji.
4 negativni ekonomski vplivi
V primeru umestitve ene same vetrne
turbine v bližnjo okolico vasi nepremič-
nine postanejo ničvredne lupine. Vsa
ugibanja o tem, za koliko procentov
pade njihova vrednost, so nesmiselna,
saj jih je nemogoče prodati.
5 negativni vplivi na okolje
Dostop do stojišč je v prvi vrsti predviden
po obstoječih koridorjih. Kjer obstoječih
poti ni, je predvidena izgradnja novih cest.
Obstoječe ceste in poti bo potrebno,
glede na zahtevnost prevoza, ustrezno
rekonstruirati. V času gradnje zagotoviti
plato dimenzije približno 40 x 80 m za
postavitev žerjava za montažo in poseka-
ti površino približno 50 x 100 m, lahko pa
tudi dodatno površino za skladiščenje,
odvisno od tehnologije gradnje.
Trajna izguba gozda bo predvidoma v
območju z radijem približno 30 m od
središča stebra. V območju pod eliso, z
radijem približno 50 m od središča ste-
bra, se regulira višino drevja. Od skupno
približno 37.600 m preverjenih dostopov
jih 29.000 m poteka po obstoječih ce-
stah/poteh, 8.600 m pa je novogradenj.
Ocenjeno je, da bo potrebno zagotoviti
vozišče širine 4 m, v ovinkih pa 5,5 m.
Predpostavljena širina koridorja dostopne
ceste oz. poseka gozda (za bankine, na-
sipe, vkope) je 9 m. V primeru obstoječih
cest (širine 3,5 m + 2 x 1 m bankine) bi bil
potreben dodaten posek v širini 3,5 m.
6 negativni vplivi na turistično dejavnost
Ali ni bolje, da področje Krasa ponu-
jamo kot nedotaknjeno naravno in
kulturno krajino – to je namreč tista
prepoznavnost, ki nas bo razlikovala od
drugih in ta se ne da tehtati s pridoblje-
nimi kilovati električne energije! Seno-
žeška brda bodo s postavitvijo vetrnih
elektrarn iz neokrnjenega območja, ki
nudi sprostitev ljudem in zavetje divjim
živalim, postala industrijsko območje
visokih vetrnih elektrarn, s širokimi rav-
nimi cestami, zbuldožiranimi pobočji,
križišči, izravnanimi predeli platform,
prepletena z visokonapetostnimi vodi
in transformatorsko postajo RTP.
Kot ugotavlja dr. Andrej Gugola, gradnja
več kot 80 m visokih stolpov, cest za do-
stop s težkimi tovornjaki do vsake izmed
vetrnic, gradnja daljnovodov in spremlja-
jočih objektov, spremeni pokrajino iz
neokrnjene v hudo industrializirano.
Če je bila pokrajina prej priljubljen
izletniški cilj, postane z izgradnjo vetrnih
elektrarn zaprto območje, namenjeno eni
sami dejavnosti. Medtem ko lahko turizem
na našem območju zagotavlja v prihodno-
sti delo velikemu številu ljudi, zagotavljajo
vetrne elektrarne delo le dobri deseterici.
Kakšno kakovost življenja lahko pričakujejo krajani KS Senožeče, ko bodo obkroženi s štiridesetimi in več vetrnicami?Na različnih delavnicah so krajani lahko
slišali, kakšni so pozitivni in negativni
učinki vetrnega polja, ki naj bi stalo
neposredno okoli vasi v KS Senožeče.
Vsem, ki ne želijo ali ne morejo brati tuje
literature, bi rad posredoval nekaj poudar-
kov iz knjige dr. Nine Pierpont, dr. med.:
„Sindrom vetrnih turbin“ s podnaslo-
vom „Poročilo o naravnem poskusu“.
Dr. Pierpontova je v svoji študiji ob-
delala 38 članov devetih družin, ki so
se bili prisiljeni izseliti iz svojih domov
zaradi motečih učinkov vetrnih turbin,
in ene, ki bi to sicer rada storila, pa si
tega ni mogla privoščiti. Motnje, ki so
jih ti ljudje občutili, so segale od fi zičnih
dejavnikov (spremembe zračnega tlaka,
hrupa, vibracij), do fi zičnih občutkov
(pulzacija v prsih, notranja vibracija, zvo-
njenje v ušesih, glavobol, polna ušesa),
do motnje delovanja možganov zaradi
čutilnih signalov (nespečnost, slaba
koncentracija in spomin, simptomi bo-
jazni). Zelo pomembno je, da prizadeti
ljudje niso imeli opisanih težav, preden
so vetrne turbine začele delovati in da
so težava izginile, ko so se odselili. Kaže,
da se nekatera bolezenska stanja in zna-
menja (astma, pljučnica, vnetje rebrne
mrene, kap, spremenjeno strjevanje krvi
in spreminjanje ravni krvnega sladkorja)
poslabšajo zaradi vpliva vetrnic.
Dr. Pierpontova med drugimi navaja
merila Kampermana in Jamesa (2008)
iz Inštituta za inženirstvo obvladovanja
hrupa, ZDA (Institute of Noise Control
Engineering, USA) za najmanjšo oddalje-
nost vetrnic od domov, bolnišnic, šol, do-
mov za starejše itd., ki naj bi na splošno
predvidevala oddaljenost najmanj 2 km,
v goratih območjih pa 3,2 km. Te razdalje
so lahko tudi večje, če tako narekujejo
merila o hrupu, ki sta jih razvila Kamper-
man in James (How loud is too loud?
www.windturbinesyndrome.com).
Po doslej slišanih izjavah predstavnikov
državnih inštitucij in namerah potencial-
nih investitorjev (VEPA) naj bi bila varna
razdalja 800 m. Obstoječa vetrnica pri
Dolenji vasi, ki je od najbližjih hiš odda-
ljena približno 840 m, pa močno moti
prebivalce teh hiš. Skrajni čas bi bil, da
pooblaščene in usposobljene inštitucije
opravijo meritve, ki bodo pokazale, koli-
kšnega hrupa so deležni ti prebivalci.
Prof. dr. Miha Janc, dr. vet. med.
aktualno
10
Barka, 7. 3. 2014Zelena pot slovenska potSmo prebivalci vasi Barka, sredi neokrnje-
nih Brkinov. Kamor umazana človeška roka
še ni posegla.
OSTRO NASPROTUJEMO POSTAVITVI ŠKODLJIVIH ROBOTOV = VETRNIH ELEK-TRARN V NAŠI POKRAJINI V SENOŽEŠKIH BRDIH IN NA VREMŠČICI! PRIDRUŽUJE-MO SE CI ZA ZAŠČITO SENOŽEŠKIH BRD V VSEH TOČKAH NJIHOVIH STALIŠČ IN ZAHTEV IN JIH NEOMAJNO PODPIRAMO TER JIM STOJIMO OB STRANI!Naša pokrajina ni kup nerodovitne kamnite
zemlje. Naši predniki so z golimi rokami vsak
kamen posebej prenesli in iz kupov kame-
nja, ki so ležali povsod po kraško-brkinski
gmajni, so nastali suhi zidovi in rodovitni
devci, ki danes pomenijo za nas prebivalce
in za vse ljudi, ki pridejo k nam, v našo po-
krajino, NEPREDSTAVLJIVO BOGASTVO IN DEDIŠČINO NAŠIH PREDNIKOV.Smo izobraženi ljudje, ki smo videli svet. Vemo,
kaj naredijo vetrna polja naravi. V resnici so to
uničevalci narave, nas ljudi in vseh živih bitij, s
katerimi si delimo naš planet.
Našo rodno grudo je treba braniti, od nje
vsi živimo, jo dihamo in jemo. Omogoča
obstoj in preživetje.
Kot ljudje vseh starosti, ki smo se pred
nekaj leti preselili v Brkine zaradi neokr-
njene narave in čudovite pokrajine parka
Škocjanske jame, naše dediščine, ki je za-
pisana celo na Unescov seznam svetovne
dediščine, NE DAMO TE POKRAJINE! NE
DAMO Senožeških brd in Vremščice!
Cela Slovenija je park nepredstavljivo ču-
dovite in prelepe pokrajine. Ne dovolimo,
da se jo uničuje vsepovprek. Mi našo Slo-
venijo LJUBIMO!
Pod zeleno potjo oz. pod zelene obno-
vljive vire energije se vsiljuje marsikaj.
Vetrnice niso zelena pot in prav nič ni
“obnovljivega” pri pridobivanju energi-
je na način, kjer se za vedno poškoduje
ogromne površine pokrajine, kvaliteto
življenja ljudi in živali.
Zakaj ne bi svojih naporov in sredstev vložili
v iskanje virov energije, ki ne poškodujejo ne
narave in ne človeka – in s temi prizadevanji
postavimo Slovenijo na svetovni zemljevid
inovativnosti in dobrih praks.
Že Nikola Tesla je izumil drugačen način
pridobivanja električne energije, brez ka-
blov, žic, za vse ljudi BREZPLAČNO.
Naša pokrajina bo ostala neokrnjena in
nedotaknjena. In v njej bomo živeli ljudje,
ki jo spoštujemo in varujemo.
To je pot, to je zelena pot, to je slovenska pot!
Anu Kahuna, v imenu CI Brkini,
aktualno
Javna agencija RS za varnost prome-ta – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj z drugimi institucijami od 3. do 14. februarja izvajal akcijo za večjo varnost pešcev, še posebej v času daljših noči in slab-še vidljivosti.Akciji se je pridružil tudi Svet za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu Ob-čine Divača in k sodelovanju pritegnil še osnovno šolo Divača, Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter Policijo.Cilj akcije je zmanjšanje prometnih
nesreč, v katerih so udeleženi pešci in
zmanjšanje teže posledic nesreč ter
povečanje uporabe odsevnih teles
pešcev, ki so nadpovprečno izposta-
vljeni tveganjem prometnih nesreč in
zmanjšani vidljivosti.
Pešci spadajo med najbolj ogrožene
skupine udeležencev in predstavljajo
približno 15 % med smrtnimi žrtvami
v prometu. V letu 2013 je umrlo 20
pešcev, predvsem v jesensko-zimskih
mesecih. Večina pešcev je udeleženih
v prometni nesrečah znotraj naselij, pri
prečkanju ceste bodisi na označenem
prehodu za pešce ali izven. Večina
pešcev, udeleženih v nesreči s smrtnim
izidom, ni uporabljala odsevnih teles.
Najbolj so ogroženi starejši nad 54 let
ter otroci in mladostniki, ki se gibljejo ob
cesti in na njej in niso ustrezno označeni.
Bodite preVIDNI tudi vi in upora-bljajte odsevna telesa pri hoji v temnih in nepreglednih predelih, upoštevajte cestno-prometne predpise, pazite na vse udeležen-ce v prometu in ravnajte odgovor-no tako kot pešci in kot vozniki.V sklopu akcije je Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu občine
Divača v sodelovanju s prostovoljci
osnovne šole Divača in Medobčinskim
inšpektoratom in redarstvom izvedlo
opozarjanje na terenu.
Prostovoljke osnovne šole Divača so
skupaj z redarji krožile po Divači in
Senožečah, ljudi opozarjale, jim pove-
dale, kako se pravilno in varno prečka
cesto ter jim ob tej priložnosti podarjali
odsevna telesa in odsevne trakove.
O akciji so prostovoljke povedale:»V sredo, 12. 2. 2014, smo prostovoljci
OŠ dr. Bogomirja Magajne, ki jih vodi
učiteljica Lucija Prihavec Mahorčič,
sodelovali v akciji Bodi in ostani viden.
V akciji smo se povezali z mestnim re-
darstvom, za vso organizacijo akcije pa
je poskrbela Občina Divača, natančneje
gospod Iztok Felicjan.
Akcija Bodi in ostani viden – Posveti
mi pozornost je potekala v Divači in
Senožečah.
V Divači sva sodelovali dve prostovoljki
Maruša Roj in Sani Dulić. Z me-
stnim redarjem in gospodom Iztokom
Felicjanom smo se dobili ob 17.00 pred
osnovno šolo, kjer nam je mestni redar
dal podrobnejša navodila, razdelil gradi-
vo, kresničke za pešce.
Glavna naloga je bila, da pomagamo
starejšim občanom čez cesto, da jim
ponudimo kresničke in opozorimo na
nevarnosti, ki se v mraku in pri nepravilni
hoji ob cestišču lahko pripetijo. Zanimivo
nam je bilo, da je kar nekaj ljudi zavrni-
lo kresničke, veliko nam je prisluhnilo.
Precej voznikov avtomobilov je upoča-
snilo vožnjo avtomobila, ker so zagledali
redarja ob cestišču. Ugotovili smo, da
veliko ljudi ne hodi po pločniku, ampak
kar po sredini krožišča pred šolo. Kar
precej pa jih prečka cestišče, kjer ni pre-
hoda za pešce, pa čeprav je to oddaljeno
le nekaj metrov. Poleg vsega se je vse
to odvijalo v mraku, ko je vidljivost zelo
slaba. Medtem nam je redar povedal
veliko koristnih informacij, predvsem pa
opozoril na nevarnosti za pešce ob vse
večjem prometu skozi naselja.
V Senožečah pa smo se dobili prostovoljci
Viktoria Čehovin, Nejc Može in Matic
Bursy z mestnim redarjem in učiteljico
Lucijo ter se odpravili na delo. Srečali in
opozorili so precej pešcev, veliko starejših
prebivalcev, prav tako nekaj mlajših, ki so
v temnih oblačilih brez odbojnih sredstev
prečkali cestišče. Akcija je bila za prosto-
voljce in udeležene zelo koristna.
Mentorica prostovoljcev pa se za trud in
delo posebej zahvaljuje skupini učencev,
PROSTOVOLJKI IN REDAR PRED PRIČETKOM
AKCIJE V DIVAČI
11
ki so se akcije udeležili, mestnemu redar-
stvu in Občini Divača.«
V akciji je sledilo še predavanje »Posveti
mi pozornost«, namenjeno predvsem
starejši populaciji, ki je bilo predvideno v
Osnovni šoli v Divači v četrtek, 27. 2.
2014, ob 19. uri, vendar se kljub obve-
ščanju, postavitvi plakatov predavanja in
pogovora ni nihče udeležil.
Kljub temu da predavanje ni doseglo že-
lene publike, vsi organizatorji in izvajalci
preventivne akcije podajamo vsem voz-
nikom in pešcem naslednja priporočila:
PRIPOROČILA ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV1. Hodite po pločniku. Če ni pločnika,
hodite ob robu cestišča ob levem
robu, tako da vidite nasproti vozeča
vozila.
2. Cesto vedno prečkajte na ozna-
čenih ali semaforiziranih preho-
dih za pešce (ob zeleni luči). Če v
bližini ni prehoda, bodite dodatno
pozorni na bližajoča se vozila.
3. Vedno se prepričajte, preden
prečkate cesto – poglejte levo –
desno in še enkrat levo.
4. Bodite vidni – vozniki vas morajo
opaziti pravočasno, da bi lahko ustre-
zno ravnali:
- izogibajte se voznikovemu mrtve-
mu kotu, ker vas ne vidi (še posebej
problematično pri tovornih vozilih in
avtobusih);
- z voznikom vzpostavitev očesni
kontakt – tako se prepričate, da vas
je opazil;
- nosite svetla oblačila in odsevnike;
- uporabite lučko ali mobitel, če hodi-
te ob cesti ponoči izven naselja.
5. Odrasli, vedno držite otroke za
roko, ko hodite ob cesti. Otroci se ne
smejo igrati ob cestišču.
6. Pešačenje in alkohol? Tudi pri pešcih
je alkohol dejavnik tveganja, saj zmanj-
šuje spodobnost pešca za ustrezno pre-
sojo, zaznavne in fi zične sposobnosti.
Če pijete alkohol, raje uporabite taksi,
varen prevoz prijatelja ali javni prevoz.
Prav tako bodite pozorni na učinke
dovoljenih in nedovoljenih drog.
7. Upoštevajte predpise – pešci nimajo ab-
solutne prednosti, upoštevajte rdečo luč
na semaforju, prepoved pešačenja itd.
8. Na avtocesti ne smemo pešačiti ali
se zadrževati izven vozila ob cestišču.
V primeru kritičnega dogodka poskr-
bimo za svojo varnost in se umaknimo
na varno za zaščitno ograjo. Prav tako
vedno uporabimo odsevni telovnik.
VOZNIKI1. V naseljih in v bližini prehodov za
pešce zmanjšajte hitrost in bodite
pripravljeni, da nenadoma ustavite.
2. Pešce je težko opaziti v temi ali
mraku, posebej če ne uporabljajo od-
sevnikov, zato morate biti dodatno
pozorni in zmanjšati hitrost.
3. Pešce lahko pričakujete ob vseh prilo-
žnostih, tudi tam, kjer je prepovedano
(na AC, izven naselja).
4. Pešcem pri prehodu za pešce vedno
ustavite, saj imajo prednost, ter jim
tako omogočite varno prečkanje ceste.
5. Ne prehitevajte ali vozite mimo vozi-
la, ki je ustavil pešcu za prečkanje ceste.
6. Pri zavijanju bodite dodatno ve-
dno pozorni na pešce in kolesarje,
ki prihajajo s strani, saj jih zlahka
spregledate.
7. Še posebej bodite previdni v bližini
šol, vrtcev in igrišč ter drugod, kjer
so pogosto otroci in starejši, ki so še
posebej ranljivi.
Življenje je naše največje bogastvo. Ne
izgubite ga zaradi trenutka nepazljivosti!
Iztok Felicjan
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Občine Divača
Pomlad nam trka na vrata, sončni žarki
nas vabijo ven, zemlja se je prebudila …
Začel se je čas, ko bomo poskrbeli, da bo
okolica lepa, da bo vrt poln dobrot, in da
bi to dosegli, moramo najprej pospraviti
»nesnago«, ki jo je za seboj pustila zima.
Pri urejanju okolice, vrta, sadovnjakov …
nastajajo odpadki, za katere velikokrat ne
vemo, kam z njimi. Ta naravni odpad ima
ime – zeleni odrez.
Vendar je v času, ki je pred nami, zelene-
ga odreza več. Sem se uvrščajo odpadki,
ki nastanejo pri obrezovanju drevja,
žive meje in grmičkov, urejanju
sadovnjakov … Da ne bo prihajalo do
odlaganja tovrstnih odpadkov ob gozdnih
poteh, se je v občini Divača v sodelovanju
z Agrarno skupnostjo Divača poskrbelo, da
lahko pripeljete te odpadke na določeno
mesto, kjer bodo predelani in odpeljani.
Vej ni potrebno razrezati na manjše kose.
Občane naprošamo, da na omenjeni pro-
stor ne vozijo odpadkov, ki nastanejo pri
delu na vrtovih in zelenicah (ostanki sadik,
pleveli, trava, ovenelo cvetje, posušene
lončnice …). Manjše količine tovrstnih
odpadkov se lahko odložijo v kompostni-
ke (za pripravo humusa) ali rjave posode,
namenjene biološkim odpadkom. Pri tem
uporabnike naprošamo, da vse odložene
odpadke razrežejo ali sesekljajo na drob-
ne kose in poskrbijo, da je pokrov posode
za biološke odpadke zaprt.
Prostor, kamor lahko pripeljete zeleni
odrez, se nahaja ob cesti Divača–
Senožeče. Po mostu, ki prečka avtoce-
sto, v smeri Senožeče, po cca. 100 do
150 m zavijete levo (glej spodnjo sliko).
PROSTOVOLJCA IN REDAR PRED PRIČETKOM
AKCIJE V SENOŽEČAH
aktualno
12
Društvo Dobrnič, ki je bilo kot prvo društvo Dobrnič ustanovljeno na Primorskem v krajevni borčevski organizaciji v Senožečah že pred 12 leti in ga od vsega začetka vodi priza-devna in marljiva predsednica Cvetka Gorjup, je tudi letos (9. 3.) pripravilo že tradicionalno proslavo v počastitev mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo od leta 1977. Tudi tokrat je bila prireditev dobro obiskana in nastopajoči so poželi obilen aplavz številnega občinstva.Spomnili so se prvega kongresa sloven-
ske protifašistične ženske zveze izpred
71 let, ki je potekal oktobra 1943 v
Dobrniču na Dolenjskem, in zborovanja
članic protifašistične zveze za Primor-
sko, ki je bila 2. februarja 1944 na Štjaku,
kjer se je zbralo več kot 200 delegatk iz
Istre, Trsta, Gorice, Tolmina, Vipave, Pivke
in Krasa. Pred 70 leti so ženske na Štjaku
počastile svoj 8. marec – dan žena,
kateremu dajejo poudarek v Društvu
Dobrnič, ki deluje v okviru senožeške
krajevne borčevske organizacije.
Ženske so dobile volilno pravico prav
v času NOB-ja leta 1942, ki pa jo danes
premalo cenimo. Prav borcem se
moramo zahvaliti, da danes govori-
mo materni jezik, pojemo slovenske
pesmi in živimo v Sloveniji, kjer naj bi
vladala enakopravnost med spoloma
in naj ne bi bile kratene pravice žensk v
gospodarskem, kulturnem in političnem
življenju. »Se pa danes sprašujemo, kje
je pravica delavcev, kje je poštenost, kaj
res ne vidimo lačnih otrok, bolnih, inva-
lidov, mater samohranilk, obubožanih
družin brez materialnih dobrin, študen-
tov, upokojencev in kmetov? Zakaj je
med brezposelnimi mnogo več žensk,
mladih izobraženk, zakaj je delo žensk
še vedno manj cenjeno in plačano,
zakaj je tako malo žensk zastopanih na
vodilnih mestih, zakaj še vedno domuje
nasilje za domačimi vrati?« se sprašuje
predsednica Društva Dobrnič v senože-
ški KS Cvetka Gorjup.
»Ženske so se vključevale v NOB v šte-
vilnih vlogah, poleg borčevske tudi kot
politične aktivistke, obveščevalke, kurir-
ke, učiteljice, organizatorke zbiranja po-
moči partizanom. Četudi so bile naloge
zveze vezane zlasti na politično, social-
no in materialno pomoč narodnoosvo-
bodilni vojski, pa ne smemo spregledati
njene druge vloge. Znotraj narodnoo-
svobodilnega gibanja so ženske namreč
bile še drugi boj, boj zoper pregrade
in vstopale v javni prostor, prevzemale
odgovorne, družbeno izpostavljene
položaje. Vendar pa s koncem morije
nepojemljivih razsežnosti ni prišel tudi
konec neenakopravnega položaja med
spoloma. Kar so si ženske izborile skozi
revolucijo, je bilo zato potrebno ubraniti
še v mirnem času, po parlamentarni
poti,« je v slavnostnem nagovoru v Se-
nožečah poudaril predsednik sežanske-
ga borčevskega združenja Bojan Pahor.
Dotaknil se je vloge Vide Tomšič, ene
najbolj angažiranih Slovenk po vojni,
ki je ocenila, da so zakonski predpisi o
položaju žensk programske smernice
za delo naprednih družbenih sil in da
je zanje potreben še dolg, zavesten in
vztrajen boj. Spomnil je na splošno de-
kleracijo o človekovih pravicah Organi-
zacije združenih narodov iz leta 1948 in
Dekleracijo zoper diskriminacijo žensk
slabih dvajset let kasneje. Rdeča nit
med NOB-jem kot bojem za enakoprav-
nost med spoloma in današnjim časom
je prisotna še danes in je ta boj še
vedno aktualen. V aktualnem času grozi
predvsem poglabljanje socialnih razlik,
utemeljenih na ekonomskih dejavnikih,
na katere pa preprosto nikoli ne smemo
pozabiti,« je še poudaril Pahor.
Spomnili so se tudi vseh domačih
mladih borcev, kurirjev, aktivistov,
partizanskih mater, bolničark, zdravnic
in partizanskih učiteljic. Med njimi tudi
tigrovca Danila Zelena, Pepco Čehovin
Tatjano, Nika Šturma Tarzana in druge,
ki so darovali življenja.
Številne zbrane na proslavi so pozdravili
tudi divaški župan Drago Božac, ki je
orisal vsakoletni spomin na dolgoletno
borbo žensk za večje pravice v druž-
bi, predsednica KS Senožeče Alenka
Dovgan Štrucl in predsednica domače
krajevne borčevske organizacije Gorda-
na Pavlovič.
S pestrim kulturnim programom so ob
voditeljicah večera Cvetki Gorjup in
Alenki Žiberna z glasbenimi, plesnimi in
recitacijskimi točkami nastopili učenci
domače osnovne šole pod vodstvom
mentorice Nataše Adam, plesalci do-
mačega Plesnega društva Srebrna, ki jih
vodi Nataša Đukić Vasić, in harmonikarja
Luka Može in Gašper Fabjančič.
Olga Knez
zgodilo se je
Foto
: OLG
A K
NE
ZFo
to: O
LGA
KN
EZ
SREČANJE UPOKOJENK NEKDANJE VELIKE OBČINE SEŽANA OB 8. MARCU – DNEVU ŽENAKako veselo in prijetno je bilo srečanje
upokojenk in njihovih partnerjev ob 8.
marcu, prazniku žena na Kmetiji Mah-
nič – Pr' Šuščevih na Grahovem Brdu,
bodo vedeli povedati le tisti, ki so se
srečanja 8. marca ob 17. uri udeležili.
Društvo upokojencev Sežana je na po-
budo svojega člana Marjana Sardoča
prvič organiziralo srečanje upokojenk
za 8. marec iz štirih društev upokojen-
cev, in sicer iz Komna, Divače, Hrpelj -
Kozine in Sežane na kmetiji na Gra-
hovem Brdu, kjer je znana osmica pri
Šuščevih. Udeležba je bila nadvse lepa,
saj je bilo prisotnih več kot 170 članic
in članov opisanih društev. Veliko upo-
kojenk in upokojencev se je srečalo
po dolgem času, saj so marsikateri bili
včasih sodelavci in občani iste občine.
Prav lepo je bilo videti številne objeme,
klepete in pozdravljanje ter obujanje
spominov na nekdanje čase.
Zaradi opravičene odsotnosti predse-
dnika DU Sežana Miroslava Kluna je
prisotne pozdravil in nagovoril pod-
predsednik DU Sežana Branko Kjuder, ki
je med drugim izrazil zadovoljstvo nad
srečanjem in pozval vse ostale predse-
dnike in njihove člane, da se vsaj enkrat
letno srečamo v takšnem ali še večjem
obsegu. Po pozdravu so člani DU Seža-
na vsaki ženi poklonili nagelj. Druženje
je ob prijetni glasbi, dobri kapljici in
hrani potekalo sproščeno in veselo še
dolgo v noč.
Ob slovesu so bile številne upokojenke
nad srečanjem in pozornostjo navduše-
ne in nas vse spodbujale, da se še kdaj
dobimo.
Branko Kjuder
DU Sežana
Foto
: MA
NJA
ŽIB
ER
NA
Foto
: MF
F
Rajanje otroških pustnih mask v VremahDomače turistično društvo TKŠD
Urbanščica že nekaj let zapored vabi,
da se jim na pustno soboto pridružijo
otroške pustne maske s povorko in
izbiranjem najbolj izvirnih mask.
To leto so morali povorko zaradi dežja
opustiti, tako da so se maske zbrale v
dvorani, kjer jih je zabavala plesna ani-
matorka Klavdija. Najprej je vse maske
povabila na oder, kjer so se ob fotogra-
fi jah iz računalnika pogovorili o različnih
pustnih običajih, nakar so se morale
maske predstaviti in skupno zaplesati.
Med tem je izbrana komisija izmed
staršev nagradila pet najbolj izvirnih
mask. Imela je težko nalogo, saj so bile
vse maske zelo izvirne, med njimi pa je
najbolj izstopala maska, ki je predstavljala
»banano«. Organizatorji pa so poskrbeli,
da so bile prav vse maske nagrajene s
pustnim krofom, čajem in sladkarijami.
Zavedajo se, da je treba prav na mladih
graditi, da se bo tradicija pustnega raja-
nja in preganjanja zime nadaljevala tudi
v prihodnje. Za to že vrsto let skrbijo tudi
starejše pustne šeme, ki zimo preganjajo
po vremskih vaseh.
Mirjam Frankovič Franetič
Pustovanje v NaklemTudi letos smo priredili v Naklem pusto-
vanje. Kljub deževnemu jutru smo se na
prvo soboto v marcu zbrali pred vaškim
domom v kar velikem številu. Pridni
vaščani so pripravili voz z vso potrebno
opremo in vozilom. Pustovanje smo
začeli v Betanji, sledil je Škocjan in Mata-
vun. Na koncu smo obiskali še Naklo.
Povsod so se nas vaščani razveselili in
nas dobro obdarili. Tudi na letošnjem
pustu nas je ves čas spremljal vaščan,
harmonikar Jernej Babuder. Proti večeru
smo se zbrali v vaškem domu in se ob
dobri glasbi zavrteli.
Orjana Gombač
13zgodilo se je
14
Zopet je prišel čas, ko pust prevzame
oblast in tokrat se je zavzel za našo
kulturno dediščino. Ta se mu je zelo
zasmilila, zato se je odločil najti novega
lastnika. In tako se je letos v Senožečah
odvijal pravi pustni resničnostni šov
»Gostilna Adria išče šefa«. Nov lastnik
te gostilne je nujno potreben, da bi
zanjo skrbel, da bi bila okolica varnejša
in lepša na pogled, da bi bili ponosni
nanjo, namesto da se nam milo stori ob
pogledu na razpadajočo zgradbo. Zato
se je pust odločil, da poišče odgovorno
osebo, ki bi za to poskrbela. Na vozu je
pustna ekipa fantov in deklet zgradila
pravo gostilno Adria, kakršno bi želeli, da
zopet postane, tako vabljiva, kot je bila v
času, ko še ni bilo avtoceste. S pomočjo
pridnih šiviljskih rok smo dobili prave
kuharske predpasnike in kape za rdečo
in modro tekmovalno ekipo ter črne
predpasnike za natakarice in natakarje.
Dobili smo tudi majice z logotipom
našega resničnostnega šova. Na pustno
soboto smo se zbrali vsi kuharji, ovce z
vrta restavracije, natakarice, snemalci,
režiser, naš šef Bine, voditeljica Lili Žagar
pa tudi slavni gost Elvis Presley oz. Elvis
Kristjan se nam je pridružil. Skupaj smo
želeli vaščane povabiti zvečer na otvo-
ritev Adrie in javno razglasiti najnovejši
meni s pestro ponudbo jedi, kakršnih še
ni bilo, vendar nam je ponagajalo vreme.
V vse to je bilo vloženega veliko truda,
zato se nam je zdelo škoda, da nove
pridobitve ne bi pokazali ljudem in kljub
dežju pričeli s povorko. Najprej smo se
seveda poklonili našemu pokojnemu
pustarju Zdravku Papežu, ki nas je vsa
leta spremljal na pustnih povorkah, nato
pa začeli s predstavitvijo najnovejšega
resničnostnega šova in prav posebnega
menija, ki bo pritegnil veliko ljudi. Na
jedilniku so bile predjedi: ščurki v omaki,
zabeljena stjla, snužejski raviol, ocvrtu
zjle z mesm, poskrbeli smo tudi za ve-
getarijance: lanska silaža, snužejska župa
u cestni lukni, pražen zrak. Glavne jedi:
domače podgane na žaru, sočne, mlade
čjšpe szi klobaso, voučja lezanja, vovca
na kouci/ovn na štili, wasu na gmajni/
koza na Stražci, kura u haubi s trajno in
vegetarijanske: wtle kumarce, senca wd
paradajza, odkrita streha z gorgonzolo,
pwhne sjrove luknce s pštači, agregat na
popečeni poljnti in optični kabel na tleh
z barvnimi vezicami svašta. Pa tudi na
sladice nismo pozabili: žljd u gozdi, cvjbe
u testi, vouk pr jeljnh, veje u grmi, kamn
u šulni s peskom v očeh in vetrom v
laseh, ptičje gnezdo pod odkrito streho,
drevjsa padajo pu snužejsku, Jančarjeva
razvalina na mahovi posteljici, torta ala
razpadajoča mitnca in kokice podrte
kinodvorane. Na jedilniku pa je bila tudi
naslednja opomba: »Kar je bl redku od
hrane, je pijača (pa pijte magar župo)!« Ta
dan smo pridobivali stranke po Seno-
žečah in Gabrčah, na pustni torek pa še
po vaseh Laže in Potoče. Žal so nam do
torka že pošle zaloge za sladici drevjsa
padajo pu snužejsku in žljd u gozdi, imeli
smo pa še veliko zaloge sladice veje
u grmi. Med potjo je častni gost Elvis
Kristjan iz neznanih razlogov zbežal iz
gostilne in se kasneje na srečo zopet vr-
nil. Zbali smo se že za ugled restavracije,
potem smo izvedeli, da je le pozabil svoj
dežnik. Medtem pa nas je počastil z obi-
skom še politik Ivan Kramberger. Kamor
koli smo prišli, so nas bili ljudje zelo veseli
in nas zelo lepo sprejeli in pogostili, za
kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Ker pa
smo bili kuharji zasedeni s tekmovanjem,
smo čisto pozabili skuhati obroke zase
in tako so nam na pomoč priskočili še
naši vrli kuharski pomočniki. Ko pa je
prišel čas za izbiro novega šefa, se pust
med kandidati ni mogel odločiti, kdo bo
novi šef gostilne Adria. Nobeden se mu
ni zdel primeren, saj gostilna potrebuje
veliko truda pri vzdrževanju, ki pa mu, po
pustnem mnenju, noben kuhar ne bi bil
kos. Tako se nagrada zopet prenese prej-
šnjim lastnikom. Od jeze in razočaranja,
ker nam ni uspelo dobiti novega lastnika,
smo na pepelnično sredo pusta zažgali
in ga obtožili za vse slabo.
Jerneja Volk, za pustni odbor
zgodilo se je Resničnostni pustni šov v Senožečah
15
Turistično društvo TKŠD Urbanščica iz Vrem je pred kulturnim praznikom v vremski šoli organiziralo za krajane predavanje, ki ga je imela Majda Mateta iz Sežane, na temo JAPONSKA – oziroma NIPPON – dežela vzhajajočega sonca.Velika ljubiteljica potovanj je s čudovitimi fotografi jami in s pri-
jetnim načinom posredovanja dogodkov zelo navdušila veliko
število krajanov, ki so Japonsko doživljali, kot bi tudi oni potovali.
Dežela, ki na skrajnem vzhodu prostrane azijske celine vzbuja
hrepenenja mnogim popotnikom in ljubiteljem preproste
lepote in estetike, ni kljub izjemno hitremu modernemu
razvoju opustila starih tradicij, ki so postale simbol dežele. To
je dežela, v kateri še vedno negujejo kaligrafsko pisavo, prav
posebno urejanje cvetja, kjer imajo elegantne lesene hiše še
vedno papirnate predelne stene in v katerih tla prekrivajo
preproge iz riževe slame. Veliko ljubezni je tudi v oblikovanju
keramike in prefi njenega porcelana. Narava v deželi velja za
božanstvo, kjer češnjev cvet častijo skoraj po božje in mu pri-
rejajo poseben praznik, festival, ki ga obiskujejo tako Japonci
kot tudi turisti vsega sveta. Skrbno, premišljeno preprosti
Japonski vrtovi s svojo prefi njeno eleganco obiskovalcem
vzbujajo mir in harmonijo, ki jim v današnjem hitrem tempu
življenja tako zelo primanjkujeta.
To je dežela nekdanjih samurajev in njihovega kodeksa časti;
je dežela gejš, katerih umetnost zahodni človek težko dojame,
in tudi dežela številnih vulkanov in potresov, od tod izhaja ime
cunami. Vulkan je tudi njihova gora Fudžijama, ki jo častijo z
izjemnim spoštovanjem. Kot protiutež temu pa je moderna
Japonska z neusmiljenim tekmovalnim tempom in nam Evro-
pejcem nerazumljivim delovnim ritmom in disciplino.
MFF
zgodilo se je
V drugi polovici meseca novembra je bilo v Vremah močno
čutiti, da se bližajo božično-novoletni prazniki, saj je doma-
če turistično kulturno-športno društvo Urbanščica skupaj
s podružnično šolo organiziralo delavnico z izdelovanjem
novoletnih voščilnic, ki so jih prodajali na novoletnem bazarju
Mavrica dobrote za otroke brez razlik.
Prijeten dogodek je bil tudi izvedba plesne delavnice za
otroke in odrasle, ki jih je vodila učiteljica razrednega pouka
in plesna animatorka Klavdija Furdi iz Divače.
Otroci so plesali račke, indijance in ostale otroške plese, ma-
mice pa so se preizkusile v plesih zumbe in aerobike. Prišli so
tudi očetje, ki so se plesočim občasno pridružili in oblikovali
pravi družinski tim.
Pri cerkvi Marijinega vnebovzetja je bilo miklavževanje, ki ga
je pripravila župnija Vreme, sledil je prvi zimski dan s priho-
dom dedka Mraza, v organizaciji Medobčinskega društva
prijateljev mladine Sežana. Dedka Mraza so otroci pričakali
po prisrčnem kulturnem programu, v katerem so sodelovali
učenci vremske podružnične šole in mlajša dramska sekcija
TKŠD Urbanščica iz Vrem, ki je navzoče presenetila z novo
igrico Jurij Muri v Afriki. Dedek je pokramljal z otroki, jim
povedal pravljico, z njimi zapel in jih obdaril s skromnimi darilci
domačega turističnega društva. V imenu društva in KS Vreme
je otroke in krajane nagovorila Mirjam Frankovič Franetič, ki
jim je v novem prihajajočem letu zaželela vse dobro.
Prostori bara Vreme so v Famljah ponovno oživeli v mesecu
decembru z novo najemnico Brigito iz Famelj, ki ga je prei-
menovala v »Špric bar«.
Prostovoljke Rdečega križa in Karitasa so po vaseh krajevne
skupnosti obiskovale starejše krajane in jih obdarovale s skro-
mnimi darili. S poslanimi novoletnimi voščilnicami, v katerih
so bile napisane lepe misli in želje, so se jih spomnili tudi
šolarji in učiteljice vremske podružnične šole.
Pri Marijini cerkvi so se odvijale svete maše in božični koncert
z vokalno skupino Elum iz Postojne in ogled zelo estetsko
izdelanih jaslic med 25. decembrom in 5. januarjem. Vse, ki so
sodelovali pri njihovi pripravi, je potrebno pohvaliti, saj gre
za izjemno estetski in umetniški prikaz dogodkov z izrednim
smislom za umeščanje naravnih in umetnih materialov v
prostor.
Vsi dogodki v Vremah so bili lepo obiskani. Organizatorji smo
z njimi želeli ljudem omogočiti medgeneracijsko druženje,
prispevati k lepšemu sožitju in zadovoljstvu med ljudmi ter
mirnemu preživljanju božično-novoletnih praznikov.
Mirjam Frankovič Franetič
16
Predbožični čas, ki napolni srca vsake-
ga, je čas, ko jasličarji stopimo skupaj
in upodobimo jaslice v cerkvi Marije
Vnebovzete v Vremski dolini. Seveda
brez priprave ne bi šlo. Nabrali smo
mah, pripravili brin, ki je značilen za
naše kraje, korenine dreves, kamenje,
in delo se je začelo. Z velikim veseljem
je vsak od nas prijel za delo, nekatere
ideje so prihajale sproti. Jaslice so
začele dobivati svoj čar, postajale so
vse večje in lepše, njihovo sporočilo
je bilo vedno močnejše. Kljub mrazu
so bila naša srca polna topline. Na bo-
žični večer, ko smo položili dete v jasli,
smo bili ponosni, da nam je uspelo
narediti jaslice, ki so izvirne za Kras
ter vredne ogleda vsakega domačina
in obiskovalca od drugod. Ogledov
je bilo zelo veliko in pohval ni manj-
kalo. Hvala za vsak dar. Prispeval bo k
nadaljnjemu oblikovanju duhovnega
sporočila božjega rojstva pri Mariji
Vnebovzeti.
Jasličarji
Čudovite jaslice! Najlepše jaslice, kar sva
jih videla. M. in I. Z.Zelo lepe jaslice! Lahko so v zgled mar-
sikateri župniji. Tudi cerkev je čudovito
obnovljena. Bog vas živi. M. in S. J.V Ljubljani sem si letos ogledal jaslice v
10-ih glavnih cerkvah, vendar takih ni. Tu je
znanje vseh poklicev od mizarskega, rudar-
skega, električarskega, gradnje in statike. Je
poznavanje in ljubezen do kraškega izročila,
ljubezen do naših krajev in ogromno ur
trdega, vztrajnega in osredotočenega dela.
Diši po slami in kamnu, pozdravlja brinovo
drevo in hrast z listjem. Jasličarjem iskrene
čestitke. D.Č.Čudovite jaslice! Lahko se kosajo z mno-
gimi, tudi tistimi iz Rima. Pohvala našim
jasličarjem, ki so iz leta v leto boljši. N. K.
zgodilo se je
Foto
: BO
RU
T L
OZ
EJ
Nekaj vtisov, zapisanih v priložen zvezek
Zadnjo soboto v decembru smo tudi
letos pričakali dedka Mraza. Obiskal nas
je v prostorih Parka Škocjanske jame, in
sicer v Promocijsko-kongresnem centru
Pr' Nanetovih v Matavunu. Otroci so
si najprej ogledali gledališko predsta-
vo Juri Muri v Afriki v izvedbi mlajše
gledališke sekcije TKŠD Urbanščica, za
izvedbo katere imajo zasluge Mirjam
Frankovič Franetič, Maja Škamperle in
Jožica Ivančič. Po končani predstavi je
otroke obiskal dedek Mraz in jih obdaril.
Izvedbo in organizacijo prireditve sta
omogočila Turistično društvo Škocjan in
Park Škocjanske jame.
Orjana Gombač, Turistično društvo Škocjan
Letos smo se vaščani iz Dan pri Divači
odločili preživeti silvestrovo skupaj v
našem novem vaškem domu in ga tako
»krstiti« s prvim dogodkom. Zbrali smo
se ob devetih zvečer v domu, kjer smo
ob dobri hrani, tako otroci kot odrasli,
nestrpno pričakovali leto 2014. Odšte-
vali smo do zadnjih sekund in nazdravili
na novo leto, nato pa je sledil čudovit
ognjemet. Ob dobri družbi in glas-
bi smo se zabavali do jutranjih ur.
Jerneja Škrlj
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
L
Leto je prešlo v zadnji mesec v letu in zopet smo ustvarjali na
delavnicah v veselem decembru, ki jih je organiziralo Kulturno
društvo Pepca Čehovin – Tatjana v sodelovanju s prostovoljnim
gasilskim društvom Senožeče. Delavnice so bile izvedene trikrat, in
sicer 7., 14. in 21. decembra v prostorih gasilskega društva. Na prvih
delavnicah smo izdelovali ikebane iz kosov lubja, ki smo jih okrasili
z okraski iz naravnih in umetnih materialov, kot so: storži, razni
jesenski plodovi ter kroglice iz srebrne folije, trakovi in drugo. Poleg
tega smo izdelovali tudi voščilnice iz barvnega papirja, bleščic in
sličic. Okrasili smo tudi bor, ki nam ga je priskrbel revirni gozdar.
Naslednjo soboto smo izdelovali okraske za novoletno jelko iz stiro-
pornih krogel in perlic in dedke Mraze iz tulcev in barvnega papirja.
Na zadnjih delavnicah pa smo izdelovali svečnike iz kozarčkov, na
katere smo prilepili zimske motive iz servietov, v kozarčke pa posta-
vili svečko. Poleg tega smo naredili še nekaj okraskov za novoletno
drevce iz tulcev. Po izdelovanju smo se okrepčali s pico in sokom.
Jerneja Volk
17zgodilo se je
Aktivnosti projekta Mavrica dobrote za otroke brez razlik so se
pričele v drugi polovici novembra in se zaključile pred božično-
novoletnimi prazniki. Objavili smo jih tudi v zadnjem občin-
skem Glasniku. Prostovoljci društev, zavodov ter Rdečega križa
in Karitasa smo sodelovali na vseh objavljenih aktivnostih, ki so
potekale v tem času v naši občini, od miklavževanja do prire-
ditev s prihodom dedka Mraza. Prodajna razstava novoletnih
voščilnic je potekala tudi v divaški knjižnici in pred trgovino
Energotuš v Divači, kjer so sodelovali mladi taborniki iz Divače.
Na stojnicah smo ponujali novoletne voščilnice in druge izdelke,
ki so jih v ta namen izdelali v zavodih in društvih, po trgovinah
smo s »košarico dobrote« zbirali sladke dobrote za otroke. Zbra-
ne dobrote smo razdelili Rdečemu križu in Karitasu v pakete, ki
so jih dobile socialno ogrožene družine z otroki. Prostovoljne
prispevke smo zbirali tudi z dobrodelno predstavo Pod medve-
dovim dežnikom, ki so jo igrale vzgojiteljice iz divaškega vrtca.
Individualna »košarica sladkih dobrot« je prišla tudi iz sosednje
občine Hrpelje - Kozina, ki jo je zbrala Barbara Bubnič iz Marko-
vščine. Košarico smo predali otrokom in mamicam iz Varne hiše.
Po končanih aktivnostih se je sestala Komisija za pripravo
projekta Mavrica dobrote in ugotovila, da se je z aktivnostmi
zbralo 532,74 € prostovoljnih prispevkov.
Sredstva v višini 300 € smo namenili otroku, ki je v skrbništvu
in mu za ta znesek kupili posteljo z jogijem, posteljnino in
plačali prevoz. Ostala sredstva smo namenili učencem OŠ dr.
Bogomirja Magajne v Divači za sofi nanciranje šole v naravi in
Varni hiši za nabavo igrala.
V imenu vseh zvezdic, ki žarijo v tej mavrici in so nosilci
projekta, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, da smo
nekaterim polepšali življenje.
Zahvaljujemo se: trgovinam Energotuš in Fama v Divači, Pekarni
Jure Vopex d. o. o Senožeče in trgovini v Vremskem Britofu, Ko-
sovelovi knjižnici Sežana - Enota v Divači, strokovnemu vodstvu
vzgojiteljic Vrtca Sežana - Enota v Divači, mladim tabornikom in
vsem prostovoljcem, ki so sodelovali v projektu Mavrica dobrote.
Mirjam Frankovič Franetič,
predsednica komisije
18
V soboto, 8. februarja, je v prostorih za druženje Civilne iniciative Brkini na Barki potekala ustanovitvena seja Lokalnega odbora stranke Solidarnost Divača. Na Prešernov dan so se v vasi Barka zbrali člani Civilne iniciative
(CI) Brkini ter v okviru sodelovanja z novonastalo stranko Soli-
darnost vzpostavili Lokalni odbor Divača. Poslanstvo lokalnega
odbora je v poglabljanju smisla življenja v občini Divača in regiji,
kakovosti življenja in kulturnega pogleda na življenje, ki temelji na
spoštovanju narave, naravne in kulturne dediščine, živeti z vzgle-
dom, biti živ primer človeka, ki je vreden spoštovanja ter pokazati
soobčanom, da se da tudi drugače priti do vsega, kar si človek želi.
Poleg predstavnikov CI Brkini in članov stranke Solidarnost s
stalnim bivališčem v občini Divača so se ustanovitvene seje
udeležili še predsednik sveta stranke Solidarnost dr. Dušan Ke-
ber, generalni sekretar stranke Solidarnost dr. Božidar Flajšman,
koordinator stranke Solidarnost za Primorsko Miha Pogačar in
občinski svetnik v občini Divača Alojz Mahorčič.Za delovanje
lokalnega odbora so bili soglasno izglasovani naslednji pred-
stavniki: Anu Kahuna za predsednico, Katja Kavšek za podpred-
sednico, Danila Tominc in Tadej Hrženjak za člana lokalnega
odbora ter Nava Vardjan za članico in tajnico lokalnega odbora.
Nastanek Lokalnega odbora Divača prinaša v naš prostor
nekaj novega, dobrega, predvsem pa dobronamernega. Vsi
vključeni se veselijo sodelovanja.
Nataša Osolnik
Lanskega decembra je lokalček ob fameljskem igrišču dobil
novega najemnika, oz. najemnico. Po generalni prenovi upo-
stošenega prostora lahko ugotovimo, da ženska podjetnost
premaga marsikatero oviro.
Brigita Kariž, krajanka Famelj, je prostoru vdihnila optimizem
in domačnost, saj se dela ni lotila zgolj zaradi denarja, ampak
v delu išče zadovoljstvo, svoje in svojih gostov.
Uspešno sodeluje s krajevno skupnostjo, poleg tega pa vpelju-
je tudi nemalo novosti. Predvsem se trudi z malimi pozornost-
mi obeležiti dneve z ljudsko ali zgodovinsko tradicijo, tako so
po novoletnih praznovanjih zarajale pustne maske, ob osmem
marcu pa so bile dame deležne „sladkega presenečenja“.
Brigita Kariž je še povedala, da bo lokal od začetka aprila čez
poletje odprt do 24. ure, med vikendom pa do 2. ure zjutraj.
Od prvega maja dalje pa bo jutranjo kavico mogoče popiti
že od 6. ure dalje. Poleg pijače pa bo podjetna najemnica v
kratkem ponudila tudi manjše prigrizke.
Brigita Kariž se trudi, da bi lokal postal središče športa in
druženja, saj je oboje nujno, še posebej v časih, ko smo ljudje
postali odtujeni. Pohvalno je, da je trud usmerjen v dobro
počutje gostov, tako stalnih kot tudi priložnostnih.
Brigiti želimo veliko dobre volje, poguma, predvsem pa, da bi
uspela izpeljati vse dobre ideje, katerih ima veliko na zalogi.
Andreja BorovičFo
to: J
OŠ
T H
OB
IČ
zgodilo se je
V nedeljo, 15. decembra 2013, je na postajo Opčine/Villa Opicina
po dveh letih ponovno pripeljal potniški vlak iz Slovenije. Prihod
vlaka je vsekakor pomembna prelomnica v prizadevanjih za
vzpostavitev železniških povezav med Slovenijo in Italijo. To
kaže tudi lepo organiziran sprejem ob prihodu prvega vlaka na
Opčine, kjer so ga pričakali visoki predstavniki Tržaške pokrajine,
občinskih uprav Trsta, Devina, Nabrežine in Zgonika ... Skupaj
s predstavniki SŽ so se na Opčine pripeljali tudi gosti iz občin
Sežana in Divača ter nekateri poslanci Državnega zbora RS in
drugi gostje. Po kratki slovesnosti je bilo skupno sporočilo, da
je potrebno aktivnosti nadaljevati, da se povezava do Opčin
nadaljuje tudi do Trsta, Udin in Benetk. Trenutno je tako mogoče
dvakrat dnevno potovati z vlakom do Opčin in obratno, do Trsta
pa je povezava z lokalnim avtobusnim prometom mesta Trst.
Po vzpostaviti prometa do Opčin, začasno s klasično garni-
turo, pričakujemo v najkrajšem času dovoljenje za vožnjo z
garniturami Siemnes 312. Hkrati pa so v teku tudi aktivnosti
za povezave od Opčin dalje z navezavo na italijanski regio-
nalni potniški promet. Tako se pričakuje že v decembru 2014
povezava do Monfalconeja (Tržič) in dalje do Udin, Trsta in
Benetk. Pomembno je, da se s tem omogoči stik do itali-
janske železniške mreže oz. ponudbe hitrih vlakov v smeri
Rima, Milana, Torina itd. S tem pa niso opuščene aktivnosti za
vožnje daljinskih mednarodnih vlakov na V. koridorju, kjer pa
se povezujemo s predstavniki potniških prometov HŽ, MAV in
ŽS, ker je le na ta način možno poiskati interes oz. upraviče-
nost najema trase v Italiji.
Miloš Rovšnik
19
V okviru programa LEADER – projekta LAS Krasa in Brkinov
–»Kvaliteta Krasa in Brkinov«, katerega nosilec je ORA, partner
v projektu pa Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, smo
v sredo, 11. decembra 2013, na turistični kmetiji Pri Filetu v
Slopah, organizirali ocenjevanje žganj in mlečnih izdelkov, v
četrtek 12. decembra pa podelitev priznanj najboljšim.
Območje projekta zajema občine Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina.
Tričlanska komisija iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica
je s predsednico Mileno Štolfa ocenila 48 vzorcev žganj (jabolčnih,
tropinovcev, hruškovih, slivovih, češnjevo in rožičevo žganje in 10
brinjevcev. Nad ocenjenimi vzorci žganj je bila presenečena, saj je
bila večina vzorcev vrhunske kakovosti, napak skoraj ni bilo. Vse to
pa so rezultati dolgoletnega dela kmetijskih svetovalcev na terenu,
tako z organizacijo predavanj, delavnic kot lokalnih ocenjevanj.
Podeljenih je bilo 21 zlatih, 22 srebrnih in 4 bronasta prizna-
nja. Dobili so jih tudi pridelovalci iz divaške občine, in sicer za
slivovec Alojz Pavlovčič in Milan Martinčič iz Senožeč, za
hruškovec Igor Vatovec, Gornje Ležeče in Jure Štok, Famlje,
za jabolčno žganje Kmetija Čepar, Barka in za tropinovec
Divačan Ivan Dolenc. Za brinjevec pa sta bila nagrajena naša
občana Matej Maslič, Vremski Britof in Jure Štok, Famlje.
Milena Štolfa
V okviru čezmejnega projekta »HERITASTE - Poti okusov in
doživetij« je Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica kot partner
v projektu organiziral v torek, 21. januarja, v hotelu Malovec v
Divači degustacijski večer, posvečen solkanskemu radiču. Ena od
aktivnosti v projektu je predstavitev tipičnih lokalnih pridelkov in
jedi tako ponudnikom kot potrošnikom. Gre za večletni projekt,
ki na slovenski strani vključuje Goriško, Obalno–kraško, Gorenjsko
in Notranjsko-kraško statistično regijo, na italijanski strani pa so
vključene pokrajine Videm, Pordenone, Gorica, Padova in Benetke.
Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je vključen v več
aktivnosti, od predstavitve sorte rebula, priprave in izvedbe
poskusa na sorti rebula, analiz sledljivosti tipičnih pridelkov,
priprave publikacije v stripu o tipičnih lokalnih pridelkih in
proizvodih do pobude za vključitev tipičnih izdelkov v šolsko
prehrano in organizacije degustacijskih večerov.
Projekt, v katerem sodeluje 10 partnerjev, se zaključi oktobra 2014.
Kot pravi Tamara Rusjan iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova
Gorica, ki tudi vodi projekt pri nas, je cilj projekta spodbujanje
razvoja turizma v povezavi s primarnim kmetijskim sektorjem.
Prostor , kjer se projekt izvaja, se ponaša z bogato dediščino
tipičnih lokalnih proizvodov kot tudi naravnih, zgodovinskih in
kulturnih znamenitosti in je idealen naraven okvir za prisotnost
kmetijskih izdelkov visoke kakovosti. Glavni cilj pa je okrepiti
zmogljivost trženja značilnih, tipičnih lokalnih pridelkov in izdel-
kov, tako oživiti značilne stare sorte v vinogradništvu, sadjarstvu
in vrtnarstvu kot spremljati kakovost že priznanih izdelkov, kot
so kraški ovčji in kozji sir, nanoški sir, sir tolminc, kraški med,
vipavske salame, šparglji, solkanski radič ter meso avtohtonih
pasem ovc – istrske pramenke in goveda – cike.
Na degustacijskem večeru je povabljenim, med katerimi so
bili nosilci turističnih kmetij in gostiln, projekt predstavil Srečko
Horvat iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, solkan-
ski radič pa pridelovalec Joško Kancler iz Solkana. Degustacijo
jedi iz radiča nam je pripravil kuharski mojster Peter Patajac.
Prvo presenečenje je bil pozdrav iz kuhinje – piščančje kroglice
na nabodalcih s solkanskim radičem ob Cigojevi rebuli, nato
smo se razvajali z zimsko solato iz pečene kokoši, buče, jabolčne
redukcije in solkanskim radičem. Sledil je fi žolov pire z oljčnim
oljem, kraškim šetrajem in zabelo iz rumenjaka, pospremljeno
s solkanskim radičem in v jabolčnem kisu popečeno kraško
panceto ob Blažičevi rebuli. Razvajanje smo nadaljevali z zdro-
bovimi žličniki z zajčjim ragujem, limono in zeleno v radičevem
objemu ob vitovski grganji Primoža Štoke. Pred sladico smo
razvajali naše brbončice še z dušenimi govejimi lički v teranu, s
suhimi jabolki na pečenem poru, korenju in ohrovtu in teranom
Emila Tavčarja. Za zaključek večera smo se posladkali s cimetovo
kremo z brkinskimi suhimi češpami, kuhanimi v teranu.
Da pa je bil večer popoln, je poskrbel še Dušan Rebula, ko
nam je postregel z njegovo zlato penino, s katero je na oce-
njevanju v Portorožu zasedel drugo mesto.
Spoznali smo, da radič lahko pripravimo na različne načine in
ga vključimo k najrazličnejšim jedem, ne le h kislemu fi žolu in
jajcu, kot je bilo včasih.
Milena Štolfa
zgodilo se je
20
Prav zato, ker je običajno res naš dan
malo drugačen, smo se odločili, da v
Centru za usposabljanje Elvira Vato-
vec Strunjan, enota Divača uredimo
senzomotorno sobo za naše učence s
posebnimi potrebami.
Urejanje sobe za umirjanje – kot ji radi
rečemo, je potekalo kar celo šolsko leto.
Pridobiti smo morali fi nančna sredstva.
Odločili smo se, da bomo kar sami začeli
z akcijo. Razširili smo vest, da zbiramo star
papir in zamaške, pripravili smo kar dva
dobrodelna koncerta. Prvega s pomočjo
divaškega pihalnega orkestra, drugega s
pomočjo občine Hrpelje - Kozina.
Za pomoč smo se obrnili na vse tri
občine, iz katerih prihajajo naši učenci.
Finančno so nam pomagale občine Ilir-
ska Bistrica, Hrpelje – Kozina in Divača
ter njena pobratena občina Podčetrtek.
Tudi veliko posameznikov in podjetnikov
je začutilo našo nemoč in nam priskočilo
na pomoč. Vsak še tako majhen prispe-
vek nam je bil dobrodošel. Veseli smo bili,
da smo lahko 6. februarja odprli vrata za
obiskovalce in jim pokazali našo novo
pridobitev. V sobici je bila gneča, veliko
obiskovalcev si jo je ta dan želelo ogleda-
ti, predvsem pa jo preizkusiti. Naši učenci
so jim jo radi odstopili – vendar samo
za ta dan, saj se namreč v njej zelo radi
zadržujejo in nam pride še kako prav.
Nataša Hreščak
Že trinajsto leto druženja v medgenera-cijskih skupinahSamota ni prijetna, tudi osamljenost lahko
zelo boli. Sami ali celo osamljeni pa smo
toliko, kolikor dopustimo. Vedno imamo
možnost izbire. Mi smo poiskali svojo pot
in se vključili v skupine za druženje starej-
ših. V skupini preživimo prijetne in zabavne
urice, skupaj lahko premagamo marsi-
katero stisko in težavo, ki nam jo prinese
življenje. Nova prijateljstva, drobne radosti
in skrivnosti, zaupanje, vse to je v teh letih
zraslo na naših tedenskih srečanjih.
Glavna dejavnost v skupini je pogovor.
Pogovarjamo se o življenju in navadah,
o praznikih, o svoji mladosti, spominja-
mo se svojih rojstnih krajev, včasih jih
tudi obiščemo …
Tem nikoli ne zmanjka. Velikokrat
preberemo kako lepo misel in se o njej
pogovarjamo. Pred začetkom v večini
skupin malo potelovadimo, preden se
razidemo, si tudi veselo zapojemo.
V skupinah praznujemo rojstne dneve,
hodimo na sprehode in krajše izlete ali
obiščemo zanimive kulturne prireditve.
V skupinah se spletajo medgeneracijske
vezi, saj se radi družimo z osnovnošolci
in mladimi prostovoljci iz srednje šole in
MC Podlaga iz Sežane. Pomembne so tudi
vezi, ki se spletajo med voditelji in člani
skupin, saj voditeljski par praviloma pri-
pada srednji generaciji. Tako lahko starejši
ljudje svoje bogate življenjske izkušnje
prenašajo na mlajšo generacijo. Vsako leto
pa se vse tri generacije družijo na celo-
dnevnem Medgeneracijskem srečanju.
Voditelji, prostovoljci RK Sežana, delo
v skupini vodimo in koordiniramo.
To prostovoljsko delo je poplačano z
blagodejnim in sproščujočim vzdušjem
na srečanjih, s hvaležnostjo članov, z
njihovimi nasmehi in srečo, ki jo vidimo
v njihovih očeh, ko se razidemo. Tako
se tudi sami pripravljamo na kvalitetno
starost. Vodenje zahteva tudi potreb-
na znanja, ki jih voditelji pridobijo na
usposabljanju Zveze društev za socialno
gerontologijo Slovenije.
Na Krasu deluje že devet skupin v okviru
Območnega združenja Rdečega križa Se-
žana. Zadnja je bila ustanovljena skupina
Vremščica v Divači. Srečujejo se ob če-
trtkih ob 15. uri v Varstveno-delovnem
centru v Divači. Skupino vodita Nadja
Grandič in Magda Bezlaj. Dobrodošli
boste vsi, ki bi se nam želeli pridružiti.
Iz skupine Vremščica sporočajo:
»V skupini se krasno počutimo, še posebej
smo ponosne na to, da zmoremo še mar-
sikaj ustvariti v delavnicah ročnih del.«
Skupine so torej mesta, kamor se člani
vsak teden z veseljem vračajo.
Slovenski pregovor pravi:
»Prej boš srečo srečal, če ji greš naproti,
kakor da čakaš nanjo.«
Zato ne čakajte.
Zdenka Furlan,
vodja projekta
Foto
: ZM
AG
A P
RO
ŠT
zgodilo se je
21
Socialno podjetništvo le s težavo prodira na PrimorskoMedtem ko svet pozna „socialno podjetništvo“ že vrsto let
in so se razvila in zgradila določena moralna in vrednostna
merila v odnosu do tovrstnega podjetništva, je zavedanje o
pomenu tega poslovanja še na zelo nizki ravni.
Mogoče pri nas vsebinsko konotacijo spodbija neroden prevod
besede „social enterprise“, kjer beseda „social“ ne predstavlja soci-
ale, ampak družbe. To pomeni, da so socialna podjetja družbeno
naravnana, da je njihovo področje dela na nivoju družbene kori-
stnosti, kakor tudi način dela, saj je osnova zagotavljanje kvalite-
tnih delovnih pogojev za vse ljudi, tudi tiste, ki so iz katerega koli
razloga odrinjeni na družbeni rob. Družbena koristnost se kaže
predvsem na odnosu do okolja, človeka ..., skratka vsega, kar nas
obdaja. Sama defi nicija je bila formirana leta 1996 v Linzu. V svetu,
tudi v ZDA, VB, Nemčiji in drugih gospodarsko razvitih državah,
predstavlja socialno podjetništvo 5 % DBP-ja. V Italiji je v 15.000
socialnih podjetjih zaposleno 350.000 ljudi. Na zahodu velja, da
so socialni podjetniki družbeni reformatorji in revolucionarji. Zelo
znano in tudi uspešno podjetje je Mondragon pa tudi Mon Perin,
turistična kooperativnost Bale-Valle iz sosednje Hrvaške.
Socialno podjetništvo je dobilo temelje za poslovanje s
sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu, ki pa bo moralo
biti deležno še nemalo sprememb in dopolnil. Da bi pospešili
razvoj socialnih podjetij (So.p) na področju južne Primorske, je
bil v oktobru lani ustanovljen Forum za socialno podjetništvo
za južno Primorsko, katerega namen je, skupaj s krovno organi-
zacijo Slovenski forum za SO.p., kar se da aktivno sodelovati pri
zakonskih dopolnilih in spremembah, saj lahko le ob široki bazi
dosežemo pogoje poslovanja, ki bodo primerljivi s poslova-
njem So.p. v tujini. V ta namen se je novembra na Gospodar-
skem rastavišču v Ljubljani odvijal Slovenski forum socialnega
podjetništva, kjer so bile prikazane številne dobre praksa, poleg
tega pa so bile predstavljene tudi ovire in pobude. Sodelovala
je ministrica Anja Kopač Mrak, minister Dejan Židan, sodeloval
je predstavnik Zveze občin ter številni župani in socialni pod-
jetniki. Skupna ugotovitev je, da je dela še veliko, predvsem pa
so prešibke spodbude oz. pogoji poslovanja podjetij, ki težko
komparirajo kapitalsko usmerjenim družbam.
V Sloveniji je največ socialnih podjetij v vzhodnem delu, med-
tem ko zahod nekako ne najde rdeče niti. Kar je pri socialnem
podjetju najpomembnejše, poleg že povedanega, je bistven
odnos do dobička in kapitala. Dobiček se ne deli (razen 10 %),
ampak se usmerja v nadaljnji razvoj podjetja in s tem širitev
dejavnosti in boljšanje pogojev za delo. Pri tem se seveda
vprašamo, zakaj sploh biti socialni podjetnik, če ne moremo
obogateti. Tu udarimo v neoliberalno tradicionalno miselnost,
ki v ospredje postavlja EGO in kapital. Bogastvo socialnih pod-
jetij pa je nematerialistično, njegovo bistvo je kvaliteta življenja.
Kaj pa se dogaja v Divači? Bolj malo. Že v začetku leta 2013
sem podala na Občino predlog za sodelovanje na področju
So.p., vendar do jeseni 2013 ni bilo odgovora. Šele ko sem
nastopila malo bolj direktno in sem na pobudo župana
pripravila predavanje z gostjo dr. Marinko Vovk in Središčem
Rotunda, z namenom informiranja svetnikov, podjetnikov in
vseh zainteresiranih, s to tematiko. Na žalost je bil odziv sve-
tnikov slab, saj so se odzvali le trije. Tako kljub vsemu trudu
niso bili podani pogoji za vsebinsko komunikacijo z Občino,
saj je večini tematika ostala neznana.
Ker sem trmasta in rada zaključim začeto, sem se osebno
oglasila pri županu. Ko sem mu predstavila idejo in vsebino
So.p-jev, je pokazal naklonjenosti, vendar je bil, predvsem zara-
di nizke brezposelnosti v občini Divača (baje le 4 %), skeptičen
do pozitivnega izida ideje, saj ne bi bilo mogoče najti primerne
delovne sile za izvajanje predstavljenega. Tudi prostori, za kate-
re sem bila zainteresirana, naj ne bi bili dolgoročno namenjeni
temu oziroma ne bi bili stroškovno primerni.
Tako se je skupina krajanov odločila in smo v začetni fazi usta-
navljanja društva za medgeneracijsko razumevanje „Gnezdo“,
kjer bomo poskušali izvajati določene elemente So.p-ja,
predvsem s pomočjo prostovoljcev, ljudi dobre volje, vendar
vse v dobro okolja in ljudi v Divači z okolico.
Verjamem, da bi bilo tudi v Divači mogoče izpeljati predlagano
idejo, vendar brez pomoči in podpore občine nikakor ne, zato
sem se obrnila na sosednjo občino, kjer pa je veliko več volje in
želje do reaktivacije praznih prostorov, še posebej z dejavnost-
mi, ki rešujejo okoljske, socialne in humanitarne probleme in ki
imajo poleg tega tudi neko splošno izobraževalno noto, saj se
določene vrednote lahko razvijejo, le če za to obstajajo pogoji,
predvsem so to vzgledi in primeri dobre prakse.
Ravno zaradi tako mlačnega odnosa lokalnih skupnosti do
pomena in vrednot So.p-ja se v odboru Foruma za socialno
podjetništvo za južno Primorsko pripravljamo na enoten
nastop, saj le z informiranjem in osebnim kontaktom lahko
pridemo tja, kjer še ni razumevanja.
Torej vsi, ki se ob So.p-ju ne sprašujete ZAKAJ?, so vam ideje
blizu in jih lahko začutite kot vaše poslanstvo, ne oklevajte. V
tujini je So.p. prednost, tudi pri nas bo, le določene vrednote
in norme moramo ponovno osvojiti in se osvoboditi pohlepa
in neodgovornega odnosa do okolja in soljudi. Predvsem se
moramo zavedati, da smo v skupini močnejši in tudi bogatejši,
saj bogastvi ni vedno merjeno le z denarjem in materialnim,
temveč je globlji pojem, ki ga pa niso sposobni prepoznati in
čutiti vsi. Prihodnost vidim v mladih generacijah, ki se nekako
osvobajajo in vidijo stvari vrednostno že popolnoma drugače.
Andreja Borovič
zgodilo se je
22
Mladi ornitologi obiskali Park Škocjanske jameČlani mladinske sekcije Društva za opazovanje in proučeva-
nje ptic Slovenije smo 6. in 7. decembra 2013 obiskali regijski
park Škocjanske jame. V okviru ekskurzije so nam zaposleni
prijazno predstavili svoje delo in nam omogočili ogled pro-
storov javnega zavoda, ki s parkom upravlja.
Zanimali so nas različni vidiki upravljanja, še posebno pa
pristop k vključevanju mladih v delo, izobraževanje vodnikov
po parku, sodelovanje z lokalnim prebivalstvom ter načini
fi nanciranja delovanja parka. Obisk se nam je zdel še poseb-
no zanimiv zato, ker je UNESCO na tem območju leta 2004
razglasil biosferni rezervat Kras – drugega od samo treh, ki so
bili do sedaj razglašeni v Sloveniji.
Drugi dan smo mladi, večinoma študentje biologije in ekolo-
gije z naravovarstvom, v Škocjanu izvedli interno delavnico o
pripravi in pisanju projektov, v okviru katere smo po skupinah
razvijali tri konkretne projektne predloge z naravovarstveno
in izobraževalno tematiko. Z uresničevanjem dveh od teh
projektov, ki bodo večinoma potekali na Štajerskem, bomo
intenzivno začeli že takoj v začetku naslednjega leta.
Zaposlenim v javnem zavodu se zahvaljujemo za prijazen
sprejem in gostoljubje ter da ste nam omogočili to izkušnjo.
Tanja Šumrada
Mladinska sekcija DOPPS
Teoreticum usposabljanja odraslih ljubiteljev za kraško suhozidno gradnjoV sklopu projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 je Park Škocjanske jame, Slovenija (JZ PŠJ) v soboto, 1. 2. 2014, v Promocij-sko-kongresnem centru Pr' Nan'tov'h organiziral prvo od dveh delavnic usposabljanja odraslih ljubiteljev za kraško suhozidno gradnjo. Njena cilja sta bila prispevati k širše-mu razumevanju tega segmenta kraške kulturne krajine ter podati argumentirano utemeljitev pomena ohranjanja
kraških suhozidarskih znanj in obstoječih zložb na Krasu. Delavnice se je udeležilo dobrih 30 slušateljev.JZ PŠJ je na podlagi Zakona o regijskem parku Škocjanske
jame na zavarovanem območju dolžan nadzirati in spremljati
stanje kulturne krajine, kajti izven naselij v parku je prepo-
vedano izvajati posege, s katerimi bi se spreminjala njena
podoba. Na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije (ZVKDS) gre za spremljanje stanja in
spodbujanje ohranjanja treh ključnih segmentov tukajšnje
kulturne krajine, ti so vedute, prepoved vnosa tujerodnih vrst
in suhi zidovi. Od tu do potrebe po spodbujanju ohranjanja
znanj kraške gradnje na suho, kar si JZ PŠJ prizadeva početi
v okviru svojih projektnih aktivnosti, ni daleč. Poleg JZ PŠJ
si za to na Krasu prizadeva manjša skupina zanesenjakov. V
želji po njeni širitvi je po zaključku projekta Living Landscape
vodja projekta dr. Aleksander Panjek iz Univerze na Primor-
skem uvodni del zaključil s predstavitvijo ciljev in partnerjev
projekta kot celote.
Sledilo je pet polurnih predstavitev pogledov različnih strok
na problematiko kraškega suhega zidu, ki so nastali v okviru
projekta, s skromnejšo razpravo.
Kot prvi je dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slove-
nije poskrbel za vpogled v osnovno gradivo suhega zidu na
Krasu – tukajšnji naravni kamen. S svojo pripovedjo nas je
popeljal od njegovega nastanka v obdobju krede do šte-
vilčnosti nekdanjih in redkosti današnjih kamnolomov na
Krasu. Glaven poudarek pa je posvetil predstavitvi različnih
primerov konstrukcije kraških suhih zidov glede na rabljeno
kamnino s primeri slabih praks.
Arheologinja Manca Vinazza je v nadaljevanju udeležencem
razložila prazgodovinsko starost in bogato (monumentalno)
rabo suhozidne tehnike na Krasu v obrambne, bivanjske in
pokopne namene. Kraševci so v prazgodovini poznali enojni
zid iz blokov in dvojnega z vmesnim drobirjem. Prazgodovin-
ski zid nikoli ni bil zidan z vezivom, ki ga vpeljejo šele Rimljani.
Sledil je zgodovinski oris razvoja kraške kulturne krajine, ki
ga je podal dr. Aleksander Panjek iz Univerze na Primorskem.
Foto
: DA
RJA
KR
AN
JC
Foto: DARJA KRANJC
Park Škocjanske jame
23
Njegova rdeča nit je bilo dejstvo, da je človek v preteklosti
na Krasu spremenil vsak kvadratni meter zemlje in je kraška
kulturna krajina posledično rezultat človeškega poseganja v
naravo. Nanizal je različne funkcije kraških suhih zidov, ki izha-
jajo iz dane gospodarske in upravne situacije na Krasu, in podal
zanimivo dejstvo, da se je njihova gostota skozi čas povečevala
in dosegla vrhunec v 19. stol. z razdeljevanjem srenjske zemlje
med individualne lastnike in s pogozdovanjem.
V nadaljevanju je odgovorna konservatorka etnologinja Eda
Belingar iz ZVKDS predstavila zaključke svoje terenske raziska-
ve in preučitve zapisov Borisa Čoka o bogastvu tipov kraških
suhih zidov in vrst suhozidnih gradenj. Predstavila je enojni
zid, devet vrst dvojnih zidov in kar sedemnajst vrst suhozidnih
gradenj, med katerimi se posamezne vrste razdelijo še na več
podskupin, od katerih hiškam pripada največja podskupina.
Sklop predavanj je zaključil dr. Domen Zupančič s Fakultete
za arhitekturo Univerze v Ljubljani s predstavitvijo nabora tu-
jih praks na področju rabe tehnike zidanja na suho in vključe-
vanja kamna v sodobno arhitekturo. Gre za gradnjo z lokal-
nim materialom, pri čemer se zmanjšajo stroški pridobivanja
in prevoza, ki lahko črpa iz dediščine, lahko pa ustvarja in išče
čisto nove možnosti in rešitve za gradnjo, vizualno skladno s
krajino in okolico, v kateri se pojavlja.
Darja Kranjc je delavnico zaključila z željo, da bi s to in naslednjo
delavnico praktičnega učenja gradnje seveda najprej spodbu-
dili vzdrževanje in obnovo obstoječih suhih zidov in suhozidnih
gradenj na zemljiščih po Krasu. Za nadgradnje pa postopoma
predhodno dosegli konsenz varstvenih in razvojnih strok.
Darja Kranjc
Pomen vzgoje pozitivnega vrednotenja avtohtonega kraškega oblikovanega prostoraV četrtek, 27. 2. 2014, smo se v Vrtcu Sežana, v sklopu aktivnosti Vzpostavitev izobraževalnega programa (Suhi zid), projekta Living Landscape, Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, srečali z zainte-resiranimi kraškimi pedagoškimi delavci na temo izobra-ževanja in vzgoje kraških otrok, učencev in dijakov za ohranitev kraškega suhega zidu in avtohtonega grajenega prostora. Žal se kraške osnovne šole z obeh strani meje va-bilu niso odzvale. Smo pa zato imeli profesorico sežanske srednje šole in kraške vzgojiteljice skoraj v polni zasedbi.Po uvodnem pozdravu ravnateljice Vrtca Sežana, Radice Slav-
ković, je bil na kratko predstavljen osnutek programa za oza-
veščanje in informiranje kraških vrtcev, osnovnih in srednjih
šol na temo suhega kraškega zidu, ki ga je JZ PŠJ pripravil v
okviru dokumenta z naslovom Izobraževalni program za suhi
kraški zid in je trenutno v usklajevanju. Prisotne pedagoške
delavke so bile pozvane k podaji povratne informacije o sliša-
nem. Pomočnica ravnateljice Vrtca Sežana, Anja Kristan, pa jih
je konkretneje pozvala, da koordinatorjem projekta posredu-
jejo svoje prakse v zvezi z delom na temo suhih zidov, kamna,
kraške arhitekture in bivalne kulture na sploh, tako da bodo
slednji lahko verodostojneje zgradili izobraževalni sistem, ki
želi izhajati iz konkretnih praks na terenu.
Sledilo je predavanje zunanje sodelavke na projektu, dr. Bea-
triz Tomšič Čerkez, iz Oddelka za likovno pedagogiko Peda-
goške fakultete Univerze v Ljubljani, o pedagoških vidikih vre-
dnotenja oblikovanja prostora, s katerim je razširila tematiko
suhih kraških zidov na celoten kraški avtohton grajen prostor.
Svojo misel je začela s paradigmo trajnostnega razvoja, v
katero po njenem mnenju sodi tudi vprašanje, kako spomin
ljudi o prostoru vpliva na njihovo počutje. Prostor se na-
mreč spreminja. Za ljudi pa je travmatično, če se spreminja v
negativno smer. In to se največkrat dogaja z ljudskim stav-
barstvom ali širše t. i. dediščino. Ob tem imamo Slovenci še
problem, da v splošnem ne znamo (pravilno in celo pozitiv-
no) vrednotiti ljudskega stavbarstva kot dela naše dediščine.
Kar lahko postane akuten problem, če vemo, da je arhitektura
nekaj, kar ne moreš tako kot radio preprosto ugasniti, ko ga
imaš dovolj. Arhitektura je vedno prisotna v prostoru, z vsemi
še tako norimi dodatki, ki so pogosto posledica trenutnega
navdiha lastnikov pod vplivom zadnje mode, kar ni dobro. Ar-
hitektura terja tehtnejši in celovitejši premislek. Finske lesene
hiše se obnesejo na Finskem. V Sloveniji pa skoraj zagotovo
ne izpolnjujejo vseh pozitivnih lastnosti, ki zanje veljajo v
njihovi domovini. Če so ljudje na Krasu stoletja gradili s ka-
mnom, je to bilo zato, ker se je to gradivo in način oblikova-
nja prostora z njim izkazal kot primeren za te kraje. Ne samo
zaradi dostopnosti materiala, verjetno tudi zaradi vrste drugih
še neraziskanih prednosti.
Zato je zelo pomembno, pravi dr. Tomšič Čerkezova, da že
najmlajše in potem mladino vse do univerze spodbujamo,
da prostor, v katerem biva, začuti z vidom, otipom, vohom in
sluhom, se z njim poveže, in ko izkusi prostor, se v njem (in situ)
izraža (slika, gradi, pesni …) ter o svoji izkušnji, delu razmišlja.
Sledi vrednotenje in generalizacija izkušnje s pomočjo vzgo-
jiteljev, učiteljev, profesorjev, ki skušajo mladino pripeljati do
nekega celovitejšega razumevanja ključnih sestavin avtohto-
nega grajenega prostora. Pri tem je dobro izhajati iz detajlov,
opozarja. Na Krasu je torej primerno izhajati iz kamna, njegovih
oblik, teže, barve, volumna, sistema sestavljanja struktur z njim.
Na podlagi tega bo mladina lažje razumela uporabo suhega
zidu in oblikovanja z njim. Kot primer predlaga preprosto vajo.
Mladina odtisne kamen v glino. S pomočjo odtisa otipa tekstu-
ro kamna in razume, zakaj lahko s tem materialom gradimo zid
na suho (zato, ker njegova površina ni gladka).
Na tak način, pravi, se lahko obravnava različna vprašanja
oblikovanja prostora. Prostor ali njegove sestavine se lahko
poustvarja še z voskom, milom, spužvo, odvrženimi ohišji
cd-jev, lepenko, ki se jo trže, zlaga in z njo izdeluje razne
3d-strukture in teksture ipd. Za iztočnico se lahko uporabi
nepopolna fotografi ja nekega prostora, ki naj se doslika. Na-
stali izdelki so potem izhodišče vzgojitelju, učitelju, profesorju
za vrednotenje in posledično vzgajanje odnosa do prostora
prihodnjih rodov Kraševcev.
Darja Kranjc
Foto
: DA
RJA
KR
AN
JC
Park Škocjanske jame
24
O vprašanju trajnostno-sonaravnega razvoja V torek, 3. decembra 2013, smo v sklopu Comenius projekta To Do It in letnega programa Biosfernega obmo-čja Kras v Promocijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h v Matavunu v sklopu zadnjega letošnjega srečanja udeležencev gostili dr. Dušana Pluta iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rdeča nit je bil trajnostni razvoj: utopija ali možnost?Skozi svojo zgodovino je človeštvo pre-
šlo iz lova in nabiralništva na kmetijstvo,
nato na industrijo in v postindustrijsko
obdobje. Vselej z rezervo naravnih virov.
Teh sedaj nimamo več.
Če je človek v času kmetijstva ozave-
stil potrebo po zaščiti narave, v času
industrijske dobe pa potrebo po zaščiti
okolja oziroma svojega bivalnega pro-
stora, sedaj človek stremi k trajnostne-
mu razvoju. Na voljo ima namreč dva
scenarija: stabilizacijo ali uničenje svoje
vrste in sveta, kot ga poznamo.
Prvič v zgodovini človeštva imamo
opravka z onesnaženjem okolja na glo-
balni ravni. Človek je postal globalna sila,
ki s svojim vplivom seže 30 km v nebo
in 100 km v tla Zemlje. Na svetu nas je
7 milijard in zaradi našega vpliva vsako
leto izumre 25.000 do 50.000 vrst živali in
rastlin. Trenutno presegamo zmogljivost
našega planeta za več kot 40 %. Rešitev
je trajnostno-sonaravni razvoj, a ga po
moči še vedno prekaša kapital.
Ko govorimo o sonaravnem razvoju, go-
vorimo o nujnosti prilagajanja človeških
dejavnosti danostim okolja. Za trajno-
stno-sonaravni razvoj je nadalje nujna
znotraj generacijska enakost in socialna
pravičnost. Slednja je temelj edinega
vzdržnega razvoja za človeško vrsto in naš
planet. Vse generacije morajo imeti enak
delež naravnih virov. Trenutno nimamo
pravega etičnega sistema, iz česar izhajata
napačna politika in odločanje. Nič ni na-
robe z razvojem gospodarstva, vendar naj
gre ta v ozelenitev. V sosednji Avstriji so
npr. na ta račun odprli 200.000 delovnih
mest. In kakšna izhodišča za trajnostno-
sonaravni razvoj ima Slovenija?
Najbolj ga lomimo pri porabi naravnih
virov in okoljskih pritiskih na prebivalca.
Tu smo 2- do 5-krat nad zmogljivostjo
planeta. Imamo pa (zaenkrat še vedno)
izjemen okoljski kapital, visoko kako-
vost bivalnega in naravnega okolja,
policentrični regionalni razvoj, brez
hudih destabilizacij okolja. Slovenija se
po naravnem kapitalu na prebivalca
uvršča med 15 do 20 najbolj privilegi-
ranih držav sveta. Imamo vse naravne
kapitale, potrebne za 21. stoletje. Naše
priložnosti so prehrambna samooskrba,
zeleni turizem, predelava lesa, energet-
ska prenova zgradb, obnovitev žele-
zniškega sistema … Zakaj ne stopamo
odločno po tej poti? Ker tudi Slovenijo
obvladujejo lobiji namesto stroke.
Biosferna območja, kakršno je naše, so
ustanovljena z namenom preizkušanja
trajnostnih praks. Zato smo na koncu
srečanja z burno razpravo udeležence
povprašali po iztočnicah za raziskovalno
in komunikacijsko strategijo Biosfernega
območja Kras, ki bo v letu 2014 obeleže-
valo 10-letnico svojega obstoja. Ob tej
priliki bomo, skladno s predlogi deležni-
kov in mnenji strokovnega sveta zavoda
JZ PŠJ, predlagali dopolnitev imena v
Biosferno območje Kras in porečje Reke.
Darja Kranjc
Park Škocjanske jameFoto: BORUT LOZEJ
Telesna higiena na Biosfernem območju Kras ob dnevu ženaV ponedeljek, 10. 3. 2014, se je v Promo-cijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h zbrala pisana družba domačink iz BOK-a, gostov ter učencev in mento-ric Mreže šol parka Škocjanske jame v počastitev žena in mater, ki so jih v prijeten popoldan zapeljali krasni zvoki dueta violine Lare Štemberger in flavte
Alje Boštjančič, učenk 8. in 7. razreda OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Pričarali sta nam pomlad. Lep poklon ob sicer že minulem dnevu žena. V letošnjem letu so učenci z mentori-
cami Mreže šol parka Škocjanske jame,
s ciljem počastitve dneva žena, preučili
vprašanje telesne higiene in posledično
skrbi za zdravje nekoč.
Zanimala so jih sredstva, načini, po-
gostost umivanja, morebitne razlike
glede na starost in spol, družbeni vidiki
telesne higiene, vloga Cerkve, ki je s
svojimi zapovedmi po snažnosti in
urejenosti ob nedeljah in zapovedanih
praznikih dosegla vsaj enkrat tedensko
umivanje svojih vernikov v 19. stol.,
vloga šole, ki je skupaj z zdravstvom
rednejšo higieno začela spodbujati
v 2. pol. 19. stol., ter razvoj higieni
namenjenih prostorov, ki je učence še
najbolj pritegnil.
Foto: DARJA KRANJC
25
Na razstavi, polni predmetov in sredstev za umivanje ter
likovnih stvaritev, ki so jo ob tej priložnosti pripravili učenci
vseh sodelujočih šol na podlagi svojih etnoloških raziskav s
starosti prilagojenimi pristopi (terensko delo, likovno razisko-
vanje …), je kraljeval umivalnik iz sklede in vrča, položenih na
trinožno železno stojalo, ki mu na Krasu pravimo »lavaman«.
Prinesli so ga učenci OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice,
narisali učenci OŠ Podgora Kuteževo in kar z dvema razstavni
prostor obogatili učenci OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Diva-
če, ki so pod mentorstvom Danile Gerželj ugotovili, da je
»lavaman« pravzaprav simbol telesne higiene na Divaškem
v 1. pol. 20. stol. Brez zadržkov lahko zatrdimo, da to velja za
celotno Biosferno območje Kras.
Okrog tega simbola so se vrtela tudi slikovita likovna dela
najmlajših iz OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Prvošolčki
so namreč pod mentorstvom Laure Novak izdelali matrice in
grafi ke umivalnikov iz časa črnih kuhinj, drugošolčki pa pod
mentorstvom Nevice Iskra z voščenkami okrasili »vantle«.
Izvirno, bogato, krasno.
Učenci višje stopnje te iste šole so pod mentorstvom San-
dre Frank, Lidije Bačić in Anice Brožič raziskali zgodovinske
vire o razvoju »straniš« ali »serilnikov« ter se podali na Prem,
Malo Bukovico, Dobropolje in Zajelšje, kjer so si jih ogleda-
li in podrobneje preučili. Odkrili so, da je osebna higiena
precej zanemarjen del naše zgodovine, da do srede 19. stol.
Slovenci sploh niso imeli niti izraza za stranišče in da so bile
higienske razmere na kmetih še sredi 20. stol. obupne, kar je
bilo povezano tudi z večjo umrljivostjo in širjenjem nalezljivih
bolezni. Za razliko od tega so danes vasi vedno bolj podobne
mestom, imajo vodovod in delno urejeno kanalizacijo, še
nekaj ohranjenih stranišč na štrbunk pa vztrajno propada in
bo kmalu izginilo iz šolskega okoliša.
Učenci OŠ Podgora Kuteževo so pod mentorstvom Vere
Frank med starejšimi sovaščani izvedeli, da so se v Koćaniji
umivali največkrat kar samo z mrzlo vodo. Milo ali »žajfo« so
v trgovinah začeli prodajati šele po 2. sv. v., zato so si jo pred
tem iz pepela in masti kuhali sami doma. Ugotovili so, da so
za higieno, za razliko od moških in otrok, v Koćaniji najbolj
skrbele ženske, ki so si roke vselej umile pred kuho. One
so skrbele tudi za higieno dojenčkov in pri njej pomagale
starejšim. Zob si niso umivali tako kot mi danes, ampak z repo
in korenjem. Kot šestdesetletniki pa so navadno zgubili svoje
zobe in jedli brez njih, saj se prve proteze pojavijo šele med
leti 1950 in 1965. Če so se kadi in umivalniki, s pomočjo kate-
rih so se Koćanci enkrat tedensko kopali v kuhinji, v Koćaniji
pojavili šele po 2. sv. v., pa učenci datirajo prve kopalnice, ki
so imele svoj prostor zunaj na vrtu, v čas okrog leta 1966 in
tuš v leto 1970. So se pa Koćanci poleti zelo radi umivali tudi
v reki.
Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske
Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj pripravili razstavo
vseh potrebnih sredstev za kopanje in umivanje. Učenci pod
mentorstvom Nadje Baša in Benjamine Frank pa so se odpra-
vili na teren in od hiše do hiše zbirali ustna pričevanja. Zvedeli
so, da so se njihovi predniki kopali v sobotah, z vodo in krpo,
v leseni kadi, ki so jo poleti postavili na hodnik, pozimi pa v
kuhinjo. Obraz so si umivali v kovinski skledi »omivanci« na
trinožnem stojalu. Mila, s katerimi so prali perilo in telo, so
si izdelovali iz ovčjega loja in sode kavstike, na lase so stavili
jajce, zobe so si umivali s pepelom, ki so ga dali na prst in s
prstom drgnili po zobeh.
Učenci so s svojim raziskovanjem sami prišli do sklepa, da
so sodobne norme telesne higiene precej recentne in niti
ne tako same po sebi umevne. Naši predniki so do njih prišli
postopoma in učenci so večkrat izrazili hvaležnost, da lahko
živijo v času šamponov, zobnih past, gelov za tuširanje, hišnih
kopalnic, stranišč in vodovodov. Da naj ne jemljejo življenja
svojih prednikov kot nekaj slabega, jih je uvodoma pozval
tudi v. d. direktorja Parka Škocjanske jame, Slovenija, Stojan
Ščuka. »Kdo ve, kaj bodo o nas govorili naši zanamci.«
Ana Ličina iz Zavoda Šola aromaterapije, ki smo jo v zahvalo
za vložen trud učencev in mentoric povabili, da prisluhne
predstavitvam in kot ljubiteljica starih receptov in tradici-
onalnega načina življenja zlasti na področju kozmetike in
zelišč, poda učencem svoje vodilo, pa je učence pozvala,
naj nikar ne podcenjujejo in zanemarjajo modrosti svojih
non. Še naprej naj pri svojih prednikih poizvedujejo o tem,
kako so živeli in naj bodo na pridobljena znanja ponosni.
Opozarja, da je treba biti kritičen do uporabe sodobnih
izdelkov, ki jih ponujajo v trgovinah, saj lahko vsebujejo ne
najbolj zdrave reči. Bolje je uporabljati naravne preparate in
take, ki jih naberemo in naredimo sami. Narava v Sloveniji je
še vedno dobro ohranjena in nima smisla kupovati koprivo
v vrečki v trgovini, ko jo pa lahko sami naberemo v bližini
našega doma, je slikovito razložila. Opozorila je, da ne bi bilo
dobro, če bi v celoti postali civilizacija na gumbe, ampak se
velja potruditi in stvari zastaviti modro in neodvisno, tako
kot so to počeli naši predniki. Zato tudi danes velja, da se je
dobro učiti od starejših.
Sledilo je prijetno druženje domačink ob zvokih harmonike
Marka Petelina, ki ga je organizirala sodelavka Darja Ivančič.
Darja Kranjc
Park Škocjanske jame
Foto
: DA
RJA
KR
AN
JC
15 let delovanja DLBU DivačaLeta 2000 so prvi baletni zanesenjaki
v dobro naših otrok ustanovili Društvo
ljubiteljev baletne umetnosti in jim tako
omogočili okusiti svet baletne umetnosti.
Odločitev se je izkazala za pravilno,
društvo se je hitro razvijalo in zanimanje
otrok za baletno umetnost raslo ob uče-
nju novih korakov in nastopih. Tako se je
baletna umetnost zasidrala in dobila nov
dom v kraški pokrajini. Danes je DLBU ena
najmočnejših skupnosti v okolici, ki svojim
članom nudi kvalitetno preživljanje časa in
kakovostno šolanje na področju baleta.
Od prvih let do danes so bili vzponi
in padci, vendar smo vse premagali.
Bistveno je, da se zavedamo, da so naš
uspeh otroci, ki so z baletom pridobili
številne kvalitete in možnosti, da se
preizkusijo na odrih. V vseh teh letih
smo izšolali več generacij balerin in
našteli več kot 150 članov. Obdržali smo
se lahko tudi zaradi trdne skupnosti, ki
se je ustvarila med starši naših balerin in
ki je vedno poskrbela, da so bile vse Ba-
letne revije na Krasu izvedene z odliko.
Veliko dolgujemo tudi predanemu delu
našega predsednika, Dobrivoja Subiča,
ki drži društvo skupaj že od samega
začetka. Naš umetniški pokrovitelj je
postalo Društvo baletnih umetnikov
Slovenije, njegov bivši predsednik Vojko
Vidmar in sedanji Tomaž Rode sta naša
častna člana, Maruša Vidmar – izjemna
baletna pedagoginja pa je strokovna
mentorica našega društva.
Hvala vsem ki nam pomagate.
Ob 10. obletnici delovanja društva smo
doživeli veliko spremembo, saj je dolgo-
letno učiteljico Svetlano Petrovič zame-
njala mlada Alena Medič, ki nadaljuje
poslanstvo društva in udejanja vizijo
razvoja baletne umetnosti. S prihodom
nove učiteljice v društvo so se zgodili
pomembni premiki: obnovili smo sode-
lovanje s Konservatorijem za glasbo in
balet (KGBL) v Ljubljani, naše revije so
celovite in prijetne za občinstvo. Število
otrok, ki obiskujejo balet pri nas, pa se je
znatno povečalo. Poleg klasičnega
10. baletna revija na Krasu - Veliki rojstni danBaletna revija na Krasu je tradicionalna
prireditev Društva ljubiteljev baletne
umetnosti Divača. Vsako leto spomladi
predstavimo delo naših baletnih učencev
in učiteljice, medse pa povabimo tudi
baletne goste iz cele Slovenije in tujine, ki
popestrijo večer z raznolikim programom.
Letos praznujemo dve okrogli obletnici,
zato bo revija potekala v posebnem
prazničnem duhu, v dveh dopolnjujo-
čih se delih. V prvem se bodo predstavili
samo naši učenci z baletno predstavo
Veliki rojstni dan. Točke, vsebinsko in
glasbeno povezane, sestavljajo celo-
vito zgodbo. V drugem delu revije pa
nas obiščejo tudi gosti iz širše in ožje
baletne okolice, ki nas bodo obdarili s
plesnimi darili.
Veliki rojstni dan je zgodba o vseh nas,
ki se v življenju borimo za svoje sanje in
premagujemo notranje in zunanje ovire
na poti do zastavljenih ciljev. Je tudi
zgodba o majhni deklici, ki doživi čarob-
ne sanje za svoj rojstni dan, v katerih se
mora spopasti s svojimi strahovi in poka-
zati pogum za to, da ne izgubi najpo-
membnejše stvari v življenju - ljubezni.
V zgodbi se srečata staro in novo, najmlaj-
še baletke in balerine, ki so že vrsto let pre-
dane našemu društvu in baletni umetno-
sti. Tako kot deklica Brina, ki se je morala
soočiti s strahovi in ovirami, smo tudi kot
društvo v vseh letih delovanja naleteli na
veliko ovir in jih s skupnimi močmi, sodelo-
vanjem staršev otrok, učiteljice in pred-
sednika Dobrivoja Subiča, premagali, da
smo se uspeli obdržati in razvijati naprej.
Baletna umetnost niso zgolj zasanjane
deklice v lepih oblekah, baletna umetnost
so izjemni ljudje, pri nas še otroci, ki pridno
in trdo delajo. Balet je tudi potrpežljivost
učencev, staršev in učiteljev.
Našo predstavo smo zasnovali na
čudovito glasbo P. I. Čajkovskega in po
motivih baleta Hrestač.
DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETNE UMETNOSTI LETOS PRAZNUJE DVE OBLETNICI 15 LET DELOVANJA IN 10. IZVEDBO BALETNE REVIJE NA KRASU.
NAŠI OTROCI SO NAŠ PONOS IN RAZLOG, DA NADALJUJEMO DOBRO DELO!
26 kultura
27
Enkrat v mesecu je v Muzeju slovenskih
fi lmskih igralcev v Divači prizorišče
ustvarjalnih delavnic recikliranja. Skupaj
spoznavamo in raziskujemo, kako lahko
iz odpadnih in naravnih materialov, ki
jih najdemo, bolj kot ne, povsod okoli
nas, naredimo celo vrsto uporabnih
in okrasnih izdelkov. Navdih za igrivo
ustvarjanje pa črpamo iz sveta fi lma in
fi lmskih podob.
V soboto, 18. januarja, smo izdelovali
vrtavke različnih vrst in oblik, jih porisali
in opremili s fi lmskimi podobami ter jih
pognali v gibanje.
22. februarja pa smo izdelovali pustne
maske. Ustvarili smo maske najljubših
fi lmskih in animiranih junakov in si z
malo domišljije izmislili čisto svojega.
Delavnice pripravlja Društvo GUMB in
so namenjene otrokom in mladim od
šestega leta dalje, dobrodošli pa so
tudi starši.
Vstop na delavnice je prost. MSFI
27kultura
baleta ponujamo možnost tudi od-
raslim dekletom, da lahko obiskujejo
sodobni balet kot nadgradnjo klasične
baletne tehnike, ki jim je že domača.
V letošnjem šolskem letu pa se je zgodil
tudi prvi baletni izlet. Odpeljali smo se v
Ljubljano in si ogledali pouk dijakov in
dijakinj KGBL-ja, ter najpomembnejše;
ogledali smo si enega najlepših klasičnih
baletov, Trnuljčico v izvedbi odličnih
baletnikov Sng Opere in baleta Ljubljana.
Vsi, ki smo se udeležili baletnega izleta,
smo prvič imeli priložnost obiskati novo,
prenovljeno operno hišo, v kateri diha
in živi naša posebna umetnost. Obisk in
ogled profesionalne baletne predstave
je bil nepozabno doživetje za vse naše
otroke in njihove spremljevalce, to izku-
šnjo bomo ponavljali tudi v prihodnjih
letih, saj želimo vsestransko skrbeti za
razvoj in izobrazbo naših balerin.
V našem društvu so najpomembnejše vre-
dnote umetnost, delavnost in vzrtajnost.
K doseganju tega pripomorejo tudi
izpiti iz baleta, ki jih vsako leto opravlja-
jo naši šolarji, zato se učiteljica trudi za
sodelovanje in poglabljanje vezi s Kon-
servatorijem, saj želimo opravljati izpite
na najvišjem nivoju, ki je posledično
tudi najbolj zahteven, zato smo ponosni
na vsakega posameznega otroka, ki se
poda na to pot, ne glede na oceno, ki
jo doseže. Z baletom so naše sedanje in
bivše baletke pridobile samozavest pri
nastopanju in doseganju ciljev, ter naj-
pomembnejše; razvile so zdrav odnos
do umetnosti, plesa in tudi do sebe.
V društvu tudi sedaj združujemo različ-
ne generacije in plemenitimo kulturno
življenje pisane kraške pokrajine. Naša
želja za naslednjih 15 let je nadaljeva-
nje našega poslanstva, da ponudimo
kakovostno baletno izobrazbo čim več
otrokom in s tem obogatimo njihovo
življenje z novimi znanji, predanostjo,
skupnostjo in vztrajnostjo.
DLBU v gostovanjihNa mrzlo in zasneženo soboto 1. febru-
arja smo se balerine iz Divače odpravile
proti Velenju, da bi nastopile na 8. Reviji
klasičnobaletnih šol in društev. Dogodek,
ki ga tradicionalno organizira Društvo
baletnih umetnikov Slovenije, je enkratna
priložnost za mlade baletne plesalce iz
različnih šol in krajev, da lahko nastopijo,
navežejo stike in tudi vidijo delo svojih
vrstnikov na baletnem področju. Pomen
ima tudi za mentorje, ki lahko izmenjajo
mnenja in izkušnje ter dobijo strokovni
komentar svojega dela. Mladi baletni
plesalci se zavedajo, da na tem nastopu
predstavljajo svojo šolo in se počutijo
počaščene. Naše društvo je zastopala
skupina 2. razred, v kateri plešejo: Nija
Abram, Nika in Tatjana Bolčič, Živa Dodič,
Vita Gombač, Tjaša Tominc in Tara Ukmar.
Poleg Društva ljubiteljev baletne ume-
tnosti Divača (DLBU) je na reviji nastopilo
še 20 šol in društev. Nedvomno obstaja v
Sloveniji še več baletnih šol, pokazalo se
je, da se revije ponavadi udeležijo tiste,
ki se aktivno zanimajo za razvoj baletne
umetnosti in mladih plesalcev.
Nastop je zaključila misel organizator-
jev: Neodtujljiva pravica vsakega otroka
je, da svoje sanje, povezane z baletom,
tudi uresničuje! V tem duhu delujemo
tudi v DLBU Divača.
Marca smo bili povabljeni na prav pose-
ben nastop na prireditvi Brezova metla
v Celju. Organiziralo in povabilo nas je
društvo za umetnost plesa Harlekin,
Brezova metla pa je njihova prireditev,
obarvana s pustno tematiko in ustvarjal-
nostjo. Vsi udeleženci smo bili pozvani,
da ustvarimo plesno točko na pustno
temo, še posebej so bili pozvani otroci,
naj se preizkusijo v koreografi ji in si sami
sestavijo ples. V DLBU-ju smo to nalogo
zaupali Brini Štrkalj, ki si je zamislila pu-
stno masko in točko z naslovom Zvezdna
vila. Naloga ni bila lahka, vendar je na
koncu obrodila sadove, pri izvedbi pa sva
ji pomagali učiteljica Alena in mama –
likovna umetnica Katja Štrkalj.
A. M.
»Otroci so naše največje bogastvo« je bilo geslo tradicionalnega koncerta pihalnega orkestra DivačaNa dan slovenskega kulturnega pra-
znika se je, v energetsko prenovljeni
športni dvorani Osnovne šole dr. Bogo-
mirja Magajne Divača, odvil veličastni
tradicionalni koncert Pihalnega orke-
stra Divača, ki bi se moral zgoditi že v
mesecu decembru. Do zamika koncerta
je prišlo zaradi celovite prenove in
energetske sanacije športne dvorane.
Koncert je potekal pod geslom Otro-
ci so naše največje bogastvo. Ob tej
priložnosti je bila slavnostna otvoritev
energetsko prenovljene športne dvora-
ne in počastitev slovenskega kulturne-
ga praznika. Program je bil resnično zelo
pester, saj je na prireditvi sodelovalo
več kot dvesto nastopajočih, ki jih je
poslušalo in gledalo več kot osemsto
obiskovalcev. ki so dvorano napolnili do
zadnjega kotička. Mnogi so ostali celo
brez sedeža in so dveurnemu spektaklu
prisostvovali stoje. Koncert, ki je tokrat
štel 29. izdajo, vsako leto pritegne veliko
število domačih obiskovalcev, radi pa
se ga udeležijo tudi ljubitelji kulture iz
sosednjih občin. Vodenje programa je
letos prevzela Janja Novoselc.
Na dogodku so poleg Pihalnega orkestra,
ki mu dirigira Boris Benčič, letos sodelo-
vali tudi Združeni otroški pevski zbor OŠ
Divača pod mentorstvom Ade Škamper-
le, Šolski orkester Mavrica z dirigentom
Danielom Grizoničem, Plesno društvo
Srebrna z mentorico Natašo Đukić Vasić,
Niko Poles in Harmonikarski orkester, An
Černe, trio trobent z mentorjem Petrom
Pačnikom ter šolska plesna skupina in
šolski recitatorji pod vodstvom učiteljic
Taje Tavčar in Suzane Kavčič. Tokratni
program je bil še posebej pester, saj so
poslušalci lahko slišali malce zahtev-
nejši program kot tudi bolj zabavne in
narodnozabavne ritme frajtonaric. Vse
prisotne sta pozdravila župan občine
Divača Drago Božac in ravnateljica
osnovne šole Damijana Gustinčič.
Direktor centra Elvira Vatovec g. Korado
Lešnik se je ob tej priložnosti zahvalil
predsedniku Pihalnega orkestra Divača
Dobrivoju Subiču za uspešno zaklju-
čeno dobrodelno akcijo, ki jo je orke-
ster pričel na lanskem velikonočnem
kocertu. V nadaljevanju se je predsednik
zahvalil vsem – tako občinstvu kot tudi
občinam, ki so sodelovale pri tej akciji.
Skupaj so zbrali sredstva za ureditev
posebne sobe za umirjanje, katere so
najbolj veseli prav gojenci centra – ker
ne smemo pozabiti: »Otroci so naše
največje bogastvo!“.
Na koncu dolgega, a zanimivega veče-
ra, polnega glasbe in plesa, je prisotni
direktor podjetja Kolektor Koling Idrija,
ki je v dobrem mesecu energetsko pre-
novilo šolsko športno dvorano, doniral
divaški osnovni šoli 2000 evrov, ki bodo
gotovo šli v prave roke.
Katja Ferfila, V. B. Š.
Foto
: BO
GD
AN
MA
CA
RO
L
28 kultura
29
ZLATI ŽAREK – likovna sekcija Foto kluba Žarek Sežana – praznovanje 10. obletnice delovanja
Članice Zlatega žarka se že dolga leta ljubiteljsko ukvarjajo z
izrazno fotografi jo v okviru FK ŽAREK SEŽANA in so za svoja
fotografska dela prejele vrsto nagrad in priznanj, tudi v tujini.
V letu 2004 so v okviru foto kluba ustanovile likovno sekcijo, v kate-
ro so bile najprej vključene štiri amaterske slikarke, in sicer Maruša
Maraž, Božica Mihalič, Tatjana Fičur in Dajana Čok. V letu 2013 pa
sem jim je priključila Cvetka Šemrov, tudi članica foto kluba Žarek.
V letošnjem letu praznujejo deseto obletnico svojega delova-
nja. Ob obletnici imajo v Kulturnem domu v Sežani pregle-
dno likovno razstavo, katere otvoritev je bila 7. marca.
Članice je nagovoril predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič,
Metka Čok pa je prebrala likovno kritiko Janeza Milkoviča – Jano-
ta, napisano za to priložnost. Za popestritev večera je poskrbel
Boris Magdalenc z igranjem na hang . Likovnice so se za pomoč
in podporo zahvalile tudi bivšemu predsedniku FK Jadranu Čehu.
VČ
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
E
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
E
29kultura
Zalino božično presenečenje v divaški knjižnici Napeta in privlačna pripoved, dober izbor glasbe, lutkovnih in
scenskih elementov sta le dva razloga, zakaj pokukati tudi v
Pravljičarnino – pripovedno gledališče, kjer gre za zmes pripove-
dništva in gledališča, kjer se zgodba hkrati pripoveduje in zaigra.
Pravljičarka Renata Brglez nam je v knjižnici v Divači v četrtek,
19. decembra, zaigrala pravljico Zalino božično presenečenje,
ki govori o …
Bližal se je božič in neke mrzle noči, ko je zunaj tulil veter, šibil
veje dreves in ustvarjal prave snežne zamete, je v majhni leseni
hišici ob doma stesani mizi sedela drobna deklica in pisala
pismo. Vse leto je bila pridna in toliko želja je imela, a takrat, ko
jih je morala zliti na papir, pa kar ni šlo od peresa. In takrat je
zaslišala jok in ihtenje ježka, majhnega in premraženega, ki mu
je veter odpihnil domek. V trenutku je vedela, kaj si bo zaželela
za božič in kaj bo napisala v tisto belo pismo, ki ga je pisala že
nekaj večerov. Zdaj je Zala že velika, a tisti mesec, ki je na božič-
no noč radovedno kukal skozi okno lesene hišice, še vedno rad
pripoveduje najmlajšim zvezdicam na nebu čudovito zgodbo
o srčnosti in dobroti deklice, ki prav zaradi te čarobne noči še
vedno verjame, da se čudeži resnično dogajajo.
Otroci so zavzeto poslušali in posebej pozorni so bili seveda
ob duhovitem pripovedovanju dedka Mraza, ki jih je razveselil
s svojimi dogodivščinami, z bonboni in darili, ki jim jih je pustil
pod praznično okrašeno jelko. Otrokom je povedal, da se je skre-
gal s soprogo Zimo, ta pa zato noče natrositi snega. Otroci so ga
prosili, naj ji za božjo voljo nese kakšno darilo, da se ji prikupi.
Ana Pangos
Z baletkami v novo leto S praznično obarvano baletno pravljico Luna gre na pot smo
tudi v divaški knjižnici stopili v novo leto 2014. Mladim obi-
skovalcem in njihovim spremljevalcem sta čarobno pravljico
o luni pripovedovali sežanski knjižničarki Marija Godnič in
Maja Razboršek. V koreografi ji Eugena Todorja iz Baletnega
društva Sežana ter v vlogi lune in zvezdic pa so zaplesale pri-
kupne baletke: Nina, April, Hana, Lana, Marta, Martina in Naja.
Tanja Bratina Grmek
Piratska dogodivščina v divaški knjižnici – pravljična urica z ilu-stratorjem Damijanom StepančičemGost decembrske pravljične urice v Kosovelovi knjižnici v Di-vači je bil ilustrator Damijan Stepančič, letošnji dobitnik na-grade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2013, in sicer za čudovite ilustracije Prešernove pesmi Zdravljica.Na srečanju v Divači je nagrajenec najmlajšim bralcem ter njihovim spremljevalcem, staršem in starim staršem, predstavil slikanico Na otoku zakladov.Ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je po srednji šoli za
oblikovanje in fotografi jo diplomiral na Akademiji za likovno
umetnost, je v uvodu v decembrsko pravljično urico na pose-
ben način predstavila bibliotekarka Tanja Grmek Bratina, in to
kar z njegovo knjigo, neobičajno slikanico Sidro. Prelistala je
torej to posebno knjigo brez besed, nagovarjale so ilustracije,
ki so bile navdih za pripovedovanje kakim dvajsetim najmlaj-
šim obiskovalcem vseh starosti, da je kar spontano iz njih
privrel potoček besed, ko so vsak s svojo zgodbo ubesedovali
in nadgrajevali avtorjevo likovno zgodbo.
30
V to že v uvodu razgreto otroško zgodbarjenje je s svojo najno-
vejšo slikanico Na otoku zakladov tako vzdušje še vzpodbudil
avtor, saj je poslušalce popeljal na neobičajno piratsko dogo-
divščino. In vse, ki so pričakovali klasično ali klišejsko zgodbo
o piratih, je prijetno presenetil. Velja pohvaliti, da kljub temu,
da so knjižni junaki v slikanici pirati, v zgodbi ni streljanja, kar je
običajno za knjige o piratih – zgodba namreč preseneti z mi-
roljubno noto, izvirnimi domislicami. Zgodbica o kupih zlata in
draguljev, ki jih na samotnem otoku nasedli pirati iz dolgočasja
podarjajo otoškim živalim, vključuje tudi mladega princa, ki
se je slučajno zasidral na tem otoku. Ilustrator Damijan Ste-
pančič je dobesedno razburkal domišljijo prisotnih, da so mu
pritegnili s tvornim sodelovanjem: ubesedovali so, v zadnjem
delu pravljične urice pa so tudi sami radostno in veselo likovno
ustvarjali, barvali in dorisovali. Kot je vzpodbujal in sam pri sebi
komentiral Stepančič: »Mhmm … Uporabljajo tople barve!«
Damijan Stepančič je ilustriral nad 20 knjig in učbenikov.
Poleg knjižnih ilustracij pa objavlja tudi v revijah (PIL).
Dotaknil se je divaških najmlajših v pravljični urici s svojo slikani-
co Na otoku zakladov, ki so jo podoživeli in se ob njej izrazili; in
zagotovo bodo najmlajši radi segli tudi po Stepančičevi letos na-
grajeni slikanici Prešernove pesmi Zdravljica, saj likovna interpre-
tacija ilustratorja Damijana Stepančiča omogoča, da bo ta pesem
z domovinsko tematiko zaživela in bo bližja tudi najmlajšim.
Knjižničarka Tanja Grmek Bratina je svojim najmlajšim bral-
cem »položila v roke« dobro pravljično urico, ki je v otrocih
burila domišljijo, jih vzgajala in izobraževala.
Jožica Planinc
Že tretje leto v novo sezono Magajnove bralne značke V petek, 17. januarja, prav v tednu spomina na 110. obletnico
rojstva pisatelja dr. Bogomirja Magajne, se je v Knjižnici Divača
za varovance divaškega VDC-ja začela že tretja sezona Magaj-
nove bralne značke. Magajnova bralna značka je namenjena
osebam s posebnimi potrebami, njen poglavitni cilj pa je razvi-
janje bralne pismenosti pri že omenjenih bralcih. Tudi letos so
se povabilu sežanske knjižnice odzvali domači zavodi: sežanska
in divaška enota koprskega VDC-ja, matična enota SVZ Dutovlje
ter njena sežanska dislocirana enota. Razveseljiv je podatek, da
Magajnovo bralno značko obiskuje skupaj skoraj 40 bralcev.
In tudi letos bosta varovance zavodov ter njihove spremlje-
valce v svet branja popeljali strokovni delavki knjižnice Ta-
nja Bratina Grmek in Maja Živec. Kot vsako leto so na uvodnem
srečanju, ki je bilo obarvano z Magajnovim dobrosrčnim
velikanom Brkonjo Čeljustnikom, v knjižnici obujali spomine na
lanskoletno Magajnovo bralno značko in predstavili letošnjo.
Kot sta povedali voditeljici, se bodo srečevali na 14 dni, sledilo
bo šest srečanj, ob koncu pa zaključna prireditev z gostom, po-
delitvijo priznanj in odprtjem razstave likovnih del sodelujočih
bralcev. Organizatorji so pripravili zgibanko z datumi srečanj
in seznamom knjig. Posebnost letošnje bralne značke je v
tem, da bodo udeleženci spoznavali besedne umetnike naših
sosednjih držav (Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske). Zaključna
prireditev pa bo prav na dan obletnice smrti dr. Bogomirja
Magajne, tj. v četrtek, 27. marca, v Kosovelovi knjižnici Sežana.
Prvo srečanje je zaznamovala Magajnova najbolj znana in
priljubljena pravljica o pravljičnem liku, dobrodušnem velika-
nu, ki nosi naslov Brkonja Čeljustnik. Tanja in Maja sta zbra-
nim prebrali dve pravljični zgodbi iz te knjige, ki sta jo med
drugim ilustrirala Božidar Jakac (1933) in Dušan Klun (1981).
Tokrat se niso seznanjali s sosednjimi državami, ampak so se
zaustavili in spoznavali Slovenijo, njene značilnosti in uspešno
odgovarjali na vsa v kvizu zastavljena vprašanja. Ob koncu so
se ob uspešno rešenem kvizu o naši domovini posladkali z
najbolj poznano slovensko jedjo, to je s slastno potico.
»Magajnova bralna značka je bila na posvetu Bralnega dru-
štva Slovenije Tudi mi beremo ob svetovnem dnevu pisme-
nosti predstavljena kot primer dobre prakse. Posvet je potekal
9. septembra lani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Naše delo
sem predstavila v prispevku, ki je bil objavljen v zborniku Tudi
mi beremo – različni bralci z različnimi potrebami,« pravi vod-
ja Magajnove bralne značke Tanja Bratina Grmek iz sežanske
Kosovelove knjižnice.
Olga Knez
Dr. Bogomir Magajna ni bil le dober pisatelj in psihiater, ampak tudi izjemen humanist in dobrotnikTako kot se bodo na Sežanskem v letošnjem letu spomnili
110. obletnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela, so
se enako obletnico rojstva pisatelja in zdravnika dr. Bogomirja
Magajne spomnili tudi na Divaškem. Že vrsto let tako pote-
kajo v divaški knjižnici spominski večeri, kjer osvetlijo življenje
in delo vremskega rojaka dr. Bogomirja Magajne, pisatelja
po ustvarjalnem opusu, zdravnika – psihiatra po poklicu, po
življenjski opredelitvi pa izrazitega humanista.
Sporočilo tokratnega pogovornega večera, ki ga je organiziral
domači arhitekt Stojan Lipolt v sodelovanju z divaško knjižni-
co in Razvojnim centrom v okviru pogovornih večerov »Di-
vača – mesto nad Reko«, je, da v današnjem času ponovno
obudimo zanimanje za Magajnovo literaturo, tako mladinska
dela kot tudi dela za odrasle.
Zbrane je najprej nagovoril divaški župan Drago Božac, ki je
Magajno označil kot izredno plodnega pisatelja, ki je užival le-
pote Vremske doline, kjer je bil 13. januarja 1904 tudi rojen, jih
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
E
Foto
: OLG
A K
NE
Z
kultura
31
ponesel s seboj v Ljubljano, Zagreb, pa tudi v taborišča v Italijo
v času 2. sv. vojne ter bil ugleden vodja psihiatrične klinike v
Ljubljani. »V svojih delih je postavil spomenik našim ljudem,
ustvaril nešteto likov, ki so se nam vtisnili v spomin in je bil
edinstvena osebnost v slovenski literaturi,« je poudaril Božac.
Uvod v pogovorni večer je s slikovnim materialom o zname-
nitih osebah, ki so bili domačini iz Vremske doline, ljudje, ki so
se tu znašli po naključju in o popolnih tujcih, ki so imeli veliko
ljubezni do naših jam in ljudi, kot tudi o pisateljevi spominski
sobi, je pripravil povezovalec večera Stojan Lipolt.
O svojem stricu pa je pisateljev nečak Ivko Spetič, tudi sam
pisatelj, pesnik, esejist in pravnik, med drugim v orisu njegove
življenjske poti dejal, da je uvajal mlade pisce (kot so Lojze
Kovačič, Pregel Božič, pesniki zbirke Pesmi štirih) v literarni svet.
»Zbolel je za sladkorno boleznijo. Sestri Pavli je zaupal, da ko
bo šel v pokoj, se bo za stalno preselil v Vreme in se posvetil
pisateljevanju. Umrl je v Ljubljani, v svojem skromnem stano-
vanju, 28. marca 1963. leta. V Ljubljani je tudi pokopan. V treh
letih je dosegel dva uspeha: diplomo (1930) in prvo nagrado
za mladinsko literarno delo Brkonja Čeljustnik (1933),« je še
poudaril Ivko. Prav lik Brkonja Čeljustnik je v s svojo prisotnostjo
popestril večer in zbrane povabil na obletnico Magajnove smr-
ti, ko bodo 28. marca v Famljah pripravili kulturni večer z Ivkom
Spetičem in gledališko predstavo Pravljica v jami v izvedbi
TKŠD Urbanščica in baletno točko Zaklad Škocjanskih jam v
izvedbi Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača.
Literarni zgodovinar dr. Zoltan Jan je Magajnov literarni
opus razdelil na otroško literaturo in literaturo za odrasle. Kot
Kosmač, Bevk, Pregelj in drugi tudi pri Magajni prevladuje
primorska tematika, kjer jemlje motive iz Vremske doline, de-
loma pa tudi s Tržaškega. Imamo pa dve izjemi (roman Gornje
mesto in Graničarji), kjer seže po motivih iz drugih pokrajin.
Čeprav Magajna ni bi poročen, so zanimivi in slikoviti njegovi
ženski liki. Poleg rednega poklicnega dela in pisateljevanja
pa je bil tudi pravi veseljak. Ob tem se je držal pravila, da se
vsak honorar zapije ali podari osebam, ki so v stiski. Vrhunec
njegovih del so mladinska dela, kot so Povest o punčki Maji,
Racko in Lija …,« je med drugim poudaril Jan.
V tretjem delu večera je dipl. ekonomist, novinar in dober
poznavalec Magajnove poklicne poti in literarnega opusa Črt
Kanoni spregovoril med drugim tudi o svojem očetu Janezu
Kanoniju, ki je bil tesen Magajnov sopotnik, saj sta se skupaj
šolala, bila v partizanih in službovala v Psihiatrični kliniki na
Studencu pri Ljubljani. Zbrani so si ogledali tudi dvominutni
družinski fi lm o Kanoniju in Magajni. »Bila sta dobra prijatelja,
sopotnika, intimna prijatelja, delila sta si grenkobe partizan-
ščine in tudi veselje osvoboditve. Magajno so otroci imeno-
vali striček Bajbaj,« je poudaril Kanoni.
Magajna je vedno rad pomagal mladim in ne samo literatom,
ampak tudi mladim dekletom in fantom iz Vremske doline, ki
jim je našel delo v ljubljanski bolnišnici, kjer je bil zaposlen. Ti
so iz Vremske doline prinesli tudi balinanje. Tako je bil leta 1952
ustanovljen na Studencu Balinarski klub Polje in prav ustanovni
člani so bili domačini iz Vremske doline. Tri leta kasneje so po-
stali absolutni državni prvaki v balinanju za celotno Jugoslavijo.
Vremci pa so ponosni na vnuka Karla Požrla, Gregorja Severja,
ki je leta 1990 postal prvi svetovni prvak v hitrostnem zbijanju.
Ob zdravniku in literaturi pa je imel Magajna tudi pevske
talente. Bil je baritonist predvojnega akademskega pevskega
zbora, ki ga je vodil France Marolt. Zbor je bil najbolj znan
pevski zbor med obema vojnama in je poslednji koncert imel
v času, ko je Italija okupirala Ljubljano. Njemu na čast je večer
popestril tudi divaški mešani pevski zbor pod vodstvom
Vladislava Korošca.
Seveda pa so ob divaškem kulturnem prazniku, ki je letos
posvečen 110. obletnici Magajnovega rojstva, prav na obletnico
Magajnovega rojstva v divaški šoli izvedli glasbeno predstavo
V kraljestvu zlate lune. Nadaljevali bodo 26. marca z gledališko
predstavo Matilda v izvedbi divaških učencev v divaški osnovni
šoli ter zaključili 29. marca, ko se bodo že ob 8. uri podali iz Vrem
na 6. tradicionalni pohod po Magajnovi poti na Vremščico, ob 15.
uri bodo v Športnem centru Vreme pripravili kmečko tržnico ter
druženje ob harmoniki in folklornem plesu s Plesnim društvom
Srebna in harmonikarskim orkestrom Nika Polesa ter uro kasneje
ogledom spominske sobe bratov Magajna v Gornjih Vremah.
Olga Knez
Zdravljica v ilustracijah Damijana StepančičaSlovenski kulturni praznik je divaška knjižnica počastila z odpr-
tjem razstave ilustracij domačega avtorja Damijana Stepančiča
iz Senožeč, ki je za ilustrirano Prešernovo Zdravljico oktobra lani
prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
L
Foto
: OLG
A K
NE
Z
kultura
32
Zanimiv pogovor z avtorjem, ki je razkril idejo in glavne značilnosti
ilustracij narodne himne, je vodila vodja divaške knjižnice Tanja
Bratina Grmek. O Zdravljici skozi zgodovino pa je na zelo zanimiv
način z nizanjem nekaterih še neodkritih zanimivosti spregovoril
literarni zgodovinar dr. Zoran Božič. Seveda so obiskovalci slovensko
himno Zdravljica prisluhnili v izvedbi trobentača Blaža Peka, učenca
ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, in mlade recitatorke,
dijakinje 1. letnika novogoriške gledališke gimnazije Andreje Gom-
bač. V kulturnem programu pa je nastopil tudi trio fl avt. Zbrane je
nagovoril in čestital k prazniku divaški župan Drago Božac.
Priznani in uveljavljeni slikar in ilustrator Damijan Stepančič si je
pred leti uredil prijetno domovanje s svojo družino v Senožečah,
kamor ga je vodila želja po nakupu hiše s tipičnimi primorskimi
atributi, kot so črna kuhinja, majhna okna, debele stene ipd.
Ideja o nastajanju oz. ilustriranju Zdravljice pa je v prekaljenemu
ilustratorju zorela dve leti, saj se je že večkrat nagrajeni avtor z
veliko raziskovalno vnemo predal ilustarciji. »Abstraktne pojme,
ki jih vsebuje Zdravljica, kot so svoboda, edinost, sreča, pravica
do samoodločbe, prijateljstvo …) je težko narisati. Zato sem
skozi pomembne zgodovinske osebnosti skušal prikazati razvoj
slovenskega naroda. Nizam portrete znamenitih Slovencev, med
njimi tudi kraške velikane, kot so slavna fi lmska igralka Ita Rina
iz Divače, kraški pesnik Srečko Kosovel in dobitnik olimpijske
medalje v sabljanju Rudolf Cvetko iz Senožeč,« je na predstavitvi
v Divači dejal Stepančič, ki je za vsako kitico napitnice pripravil
občudovanja vredne ilustracije pomembnih slovenskih oseb-
nosti skozi zgodovino, ki spodbujajo samozavest. Tudi knjigo
ilustracij, ki je izšla pri Mladinski knjigi, bralec z veseljem vzame
v roke in na glas prebira Zdravljico. Zdravljico začenja z vaško
situlo, kjer je upodobljeno vino in nazdravljanje s konjeniki in
obiralci grozdja. Upodablja Primoža Trubarja in druge znane
Slovence – od Plečnika, Edvarda Rusjana, planiškega skakalca
Poldo, Hermana Potočnika – Nordunga, Barago, Rudolfa Maistra
Valvazorja idr. kot tudi nekatere umetniške prizore, kot so sejalec,
knežji kamen, Emonec idr. Ilustracije so zračne in ne utesnujejo
besedila. Barvna paleta pa je harmonična in svetla.
Stepančič je še razkril, da pripravlja slikanico o 1. sv. vojni ob
100-letnici atentata na Ferdinanda, ki bo predstavljala zgodbe o
ljudeh, ki jih ni več. Kot lovec na zgodbe je zaprosil občinstvo, da
mu posreduje zgodbe iz 1. svetovne vojne, če jih poznajo. Raz-
stava ilustracij Zdravljice kot tudi drugih knjig, ki jih je ilustriral
Stepančič, je bila v divaški knjižnici na ogled do konca februarja.
Prešernoslovec dr. Zoran Božič je med drugim orisal zgodbo o
Janezu Kopitarju, prvem ocenjevalcu Prešernove poezije in poglo-
bljeno orisal nastanek slovenske himne, ki jo je Prešeren napisal
leta 1844, natisnjena pa je bila čez štiri leta v Kranjski čebelici in
Kmetijskih in rokodelskih novicah. Predstavil je tudi razlike v varia-
cijah slovenske himne in problemih, ki jih imamo s svojo himno.
Olga Knez
Alenka Rebula v divaški knjižniciNa predvečer dneva žena je divaška knjižnica povabila v go-
ste znano psihologinjo, predavateljico, pisateljico in pesnico
Alenko Rebula, ki je večinoma ženskemu občinstvu pripravila
odlično predavanje z naslovom Nežne in močne, samostoj-
ne in predane: nove poti za ženske danes.
V uvodu nam je knjižničarka Tanja predstavila predavateljico in
njeno obsežno bibliografi jo, njeno ženstveno spletno stran, kjer
veliko objavlja. Alenka Rebula Tuta je postala nekakšen ženski guru,
ki ženskam dviga samozavest in jih ozavešča o njihovi dejanski
vrednosti. Šele ko se jo bomo zavedle, bomo lahko poskrbele tudi
zase, ne pa vedno samo za druge. Nežnost in občutljivost, ženski
lastnosti, ki sta v preteklosti veljali za šibkost, sta pravzaprav moč,
ženski princip, da iščeš poti okrog ovir in jih premagaš z vztrajno-
stjo in potrpežljivostjo, ne pa da se s premočnimi ovirami borimo,
kar je moški princip. »Nežen pristop ni šibek, prepočasen, ampak
je trajnosten, daje rezultate, ki ti ne škodujejo. Nežnost deluje
povezovalno, ženske želijo mir in harmonijo med ljudmi, kar pa ne
smejo doseči s svojim žrtvovanjem, ker bi to povečalo nasilje nad
njimi.« Predavateljica je nakazala tudi probleme sodobnih žensk,
ki niso več tako zatirane kot v preteklosti, vendar si same nalagajo
preveliko breme, ko skušajo vse reševati same, kar je iluzija, kajti
ženske smo socialna bitja in moramo deliti breme z drugimi. »Iz-
gubile smo občutek, da imamo pravico do podpore, sodelovanja,
ne smemo se sramovati neuspehov in težav, ampak se moramo
učiti zaupanja. Prenehati moramo govoriti le o uspehih in molčati
o neuspehih, kajti šibkost, bolečina in trpljenje je naravno, in ko o
tem nekomu spregovoriš, se razbremeniš.« Spregovorila je tudi o
povezavi med nežnostjo in samostojnostjo in se vprašala: »Koliko
nežnosti si podarimo, da lahko gojimo samostojnost? Ali sploh
čutimo svoje potrebe, ko ves čas delamo za druge, da ne znamo
več koristiti svoje svobode. Drugi niso pozorni do naših potreb,
32
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
L
Foto
: JO
ŽE
PO
ŽR
LFo
to: J
OŽ
E P
OŽ
RL
DAMIJAN STEPANČIČ
ŽUPAN, DRAGO BOŽAC
kultura
ampak moraš biti sama. Če bomo čakale,
da pridemo na vrsto, bomo prej umrle, ker
dovolimo, da drugi razpolagajo z našim
časom, ki je skupna last. Zato se moramo
naučiti zarisati svoj življenski prostor kot
živali, ker če ga nimaš, nisi samostojno bitje.
Svoj prostor moramo zavarovati in pri tem
vztrajati, dokler drugi tega ne dojamejo, na
nežen način.« Ženske potrebujejo nežnost,
da jo lahko dajejo, a o tem morajo partner-
ju povedati. Čustvene potrebe žensk so
potreba po nežnosti, dotikih, potreba po
upoštevanosti našega mnenja in po pod-
pori. Predavanje je Alenka Rebula zaključila
z mislijo, da med odločnostjo in nežnostjo
ni nobenega nasprotja, kar pa si moramo
ženske šele ozavestiti.
Po dolgem in zanimivem predavanju smo
si prisotne ob pogostitvi izmenjale svoje
videnje ženskega vprašanja in si bile eno-
tne, da bi morale večkrat poslušati tako
vzpodbudne besede, da se nas bi »prijele«
in bi pričele nase gledati bolj spoštljivo.
V. B. Š.
Venezuelska popotniška izkušnja Zorana Furmana v Knjižnici DivačaDa južnoameriška država Venezuela z 28
milijoni prebivalcev še zdaleč ni to, kar bi
z vsemi naravnimi danostmi, bogastvom
lahko bila, nas je s svojim potopisnim
predavanjem ter z vrhunskimi in res skrb-
no izbranimi fotografi jami prepričal naš
stari popotniški znanec Zoran Furman.
Na svojem pettedenskem potovanju po
pretežno katoliški deželi, ki ji je leta vladal
Huho Chavez, še zdaleč ni videl vsega, a
videl je veliko lepega in nepozabnega kot
tudi tistega manj lepega, predvsem nas je
opozoril na zanemarjenost in umazanijo,
ki smo ji lahko priča na vsakem koraku,
tudi, žal, na prelepi Karibski obali ter v
glavnem mestu, tj. v Caracasu. Med dru-
gim smo izvedeli, da se Venezuela ponaša
z velikimi zalogami nafte, z mogočnimi
nasadi kakavovca, z v Guinnessovo knjigo
rekordov zapisano kavarno, ki sladoku-
scem ponuja kar dvesto različnih okusov
sladoleda, z Angelskimi slapovi ter z živo-
pisno paleto raznoraznih živali in še in še.
Tanja Bratina Grmek
Pavčkov Juri Muri v Afriki tudi v knjižniciNa pravljični torek, natančneje v torek,
11. februarja, je naše najmlajše obisko-
valce s svojim prihodom razveselil nih-
če drug kot Pavčkov Juri Muri iz Afrike.
S svojo četrto uprizoritvijo te gledališke
igre so nas navdušili mladi, predvsem
pa pridni igralci, pa tudi glasbeniki,
gledališke skupine TKŠD Urbanščica
iz Vrem pod taktirko in strokovnim
vodstvom požrtvovalne gospe Mirjam
Frankovič Franetič. Mladi igralci v teh
dneh ne počivajo, ampak se s polno
paro pripravljajo na novo igro o Brkonji
Čeljustniku z naslovom Pravljica v jami,
ki jo bodo premierno odigrali v petek,
28. marca 2014, na kulturnem večeru v
večnamenski dvorani v Famljah.
Tanja Bratina Grmek
S tihoto samostanov napolnila divaško knjižnico Po izredno zanimivih predavanjih
o ljudstvu Inuiti v kanadski Arktiki,
svojstveni ameriški amiški skupno-
sti in pretresljivi pripovedi o deklicah
v Kambodži, ki so jih organizacije
uspele rešiti iz pedofi lskih bordelov,
je Andreja Rustja še enkrat napolnila
knjižnico v Divači. Njeno predavanje
o življenju v tišini samostanov smo
mnogi, ki smo slišali prejšnja preda-
vanja, že dolgo pričakovali. Andreja
Rustja zna s svojo pripovedno žilico
in izredno prijetno retoriko pritegniti
poslušalce tudi zato, ker dežele in ljudi
predstavlja iz lastnih izkušenj in ker to
niso le spoznanja običajnega turista, ki
spoznava kulturo posameznih dežel.
Tudi tokrat ni razočarala. Zaupala
nam je svojo izkušnjo o življenju v
enem najstrožjih ženskih samostanov
Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji
ter v pravoslavnem samostanu v Črni
gori. Predstavila je tudi manj poznane
skrivnosti v samostanih azijskih dežel
ter nam odprla nova obzorja hindui-
stičnega samostana v Indiji in življenje
budističnih menihov v Kambodži.
Tudi za popotnike, ki smo obiskali kar
precej katoliških, pravoslavnih, budi-
stičnih, muslimanskih in drugih dežel
sveta, je predstavitev take osebne
izkušnje nekaj novega. Vprašanj na
koncu predavanja ni zmanjkalo in ško-
da, ker se čas za take prireditve tako
hitro izteče.
Majda Mateta
33
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
E
Foto
: AR
HIV
DIV
AŠ
KE
KN
JIŽ
NIC
EFo
to: A
RH
IV D
IVA
ŠK
E K
NJI
ŽN
ICE
kultura
34
Album Slovenije – oseb-ni spomini 20. stoletja Kosovelova knjižnica si, kot vse ostale knji-
žnice, prizadeva zbirati, hraniti in posredo-
vati domoznansko gradivo, hkrati pa tudi
pri njenih članih krepiti zavest o pomenu
tega gradiva iz preteklosti. Zaposleni smo
se vključili tudi v portal Kamra, v katerega
lahko, tudi na vašo pobudo vnašamo
gradivo – dokumentiramo vaše prireditve
ali zbirke. V okviru tega portala se je obliko-
vala še ena zanimivost Album Slovenije
– osebni spomini 20. stoletja, v katerem
lahko sami objavljate zanimive fotografi je
iz vašega življenja ali življenja vaših predni-
kov, ki so bile posnete pred letom 1981, ko
se začne obdobje digitalne fotografi je.
Primer iz Albuma Slovenije:
NA FOTOGRAFIJI, POSNETI LETA 1950 V IDRIJI, JE EPBIN
CHRISTIAN, ZNANI AMERIŠKI PESNIK, V DRUŽBI SKUPI
NE OTROK IN UČITELJEV IDRIJSKE OSNOVNE ŠOLE.
Ta projekt smo želeli približati tudi
našim uporabnikom, zato smo v torek,
7. januarja 2014, v divaško knjižnico
povabili strokovno delavko Kosovelove
knjižnice Sežana Mojco Kos, da nam je
podrobno predstavila Album Slovenije.
Magdalena Svetina Terčon
Kolesarjenje po indijski Himalaji Tudi v letošnji sezoni potopisnega
študijskega krožka Iz Knjižnice Divača
v svet smo medse povabili vedno zelo
zgovornega predavatelja in v prvi vrsti
navdušenega kolesarskega popotnika,
Sežančana Marka Mohorčiča. Tokrat je
z nami delil svojo nadvse adrenalinsko
kolesarsko zgodbo o indijski Himalaji,
ki je marsikateremu obiskovalcu jemala
dih in v kosti pognala vsaj kanček strahu.
Marko nam je predstavil dober mesec
življenja na kolesu in najvišje ležeče ceste
sveta. V Srinagarju sredi indijske pokra-
jine Kašmir se je pričelo njegovo 1880
kilometrov dolgo poganjanje kolesa čez
dih jemajoče prelaze in doline. Preko
zloglasnega prelaza Zoji La iz musliman-
skega Kašmirja do budističnega Leha.
Čez 5340 metrov visok prelaz Chang La
do jezera Pangong na meji s Tibetom in
preko 5359 metrov visokega Khardung
Laja v osrčje doline Nubra. Spotoma je
obiskal številne budistične samostane,
ob jezeru Tso Kar pa spoznal življenje ti-
betanskih šolarjev in si ogledal budistični
festival v najpomembnejšem samostanu
pokrajine Ladakh - Hemis. Ko je bil za
njim še zadnji prelaz, skoraj 4000 metrov
visok Rohtang La, se je s himalajskega
višavja spustil v zelene indijske doline,
kjer je v mestu Manali parkiral svoje kolo.
Marko, ki nas je v preteklih letih prepri-
čal s svojimi afriškimi podvigi, pa nas je,
željne popotniških peripetij, osupnil še s
svojo azijsko izkušnjo.
Tanja Bratina Grmek
Športno društvo poSKOKec že od same-
ga začetka deluje tudi v občini Divača
– na matični šoli dr. Bogomirja Magajne
vsak petek in sredo ter na podružnični
šoli v Senožečah vsak četrtek. Programi
so namenjena predšolskim otrokom,
starim od 3. do 6. let ter šolskim otro-
kom med 7. in 9. letom starosti.
Med aktivno enourno vadbo se otroci
spoznavajo z naravnimi oblikami giba-
nja (plazenje, lazenje, teki, poskoki …),
družabnimi in elementarnimi igrami,
učimo jih razvijati kulturen in spoštljiv
odnos do svojih vrstnikov, tako da
domov odhajajo polni bogatih izkušenj.
Vse naše aktivnosti temeljijo na igri in
dobrem počutju otrok ter želji, da bi
vsak otrok našel šport, ki ga še posebej
veseli, ne glede na to, kaj bo kasneje v
življenju počel.
S sanacijo športne dvorane so se
bistveno izboljšali pogoji našega dela,
ki so veliko bolj ustrezni in primerni kot
prejšnji, v že dotrajani dvorani. V času
sanacije so nam v vrtcu v Divači prija-
zno odstopili njihove prostore, da smo
z vadbo lahko nemoteno nadaljevali, za
kar smo bili zelo hvaležni.
Glede na dosedanje sodelovanje si
obetamo tudi v prihodnje še veliko
izvedenih uric gibalne abecede in uspe-
šno sodelovanje z lokalno skupnostjo
občine Divača.
Niko Zadnik
Foto: ARHIV DRUŠTVA
kultura
35
Regijsko prvenstvo z zračnim orožjemNa Vrhniki se je (od 7. do 9. marca) odvi-
jalo regijsko prvenstvo v streljanju z zrač-
nim orožjem za strelce zahodne regije
Strelske zveze Slovenije, ki ga je organi-
ziralo Strelsko društvo Vrhnika. S serijsko
zračno puško se je udeležilo 85 strelcev,
zbranih v 16 ekip v vseh kategorijah od
cicibanov, preko mlajših pionirjev do
članov in veteranov. V vseh kategorijah
na 10-steznem strelišču pa je tekmovalo
tudi 29 strelcev s standard zračno pištolo.
Najboljšim trem v vsaki kategoriji sta
predsednik in članica SD Vrhnika Bojan
Lampreht in Benjamina Rudolf podelila
medalje, najboljšim ekipam pa plakete
za skupno uvrstitev. Lampreht je tudi
skrbel za ocenjevanje tarč in sodil.
Dobro so se odrezali tudi člani SD
Vremščica. S puško je med člani slavil
Dejan Della Torre (Vremščica) pred
Petrom Šeškom (Piran) in Bojanom
Lamprehtom st. (Vrnika). Med članicami
pa je zmagala Danijela Budin Ravnič
(IX. korpus Piran). Zdravko Grahor iz SD
Vremščica je bil med veterani nad 60 let
drugi, med člani pa sedmi.
S pištolo je med kadeti slavil Jože Čeper
(Vremščica). Olga Knez je slavila med
članicami (2. je bila Branka Fragiaccomo,
tretja pa Helena Bizjak) in veterankami.
Odlično drugo mesto je za prvouvrščenim
Antonom Hrovatinom (Piran) med člani
osvojil Jan Fabiani, Darko Križman je bil
peti, Zdravko Grahor pa osmi. Med vetera-
ni je bil Grahor drugi, Križman pa četrti.
Ekipno je med članicami zmagala ekipa
SD Vremščica, med člani pa je slavilo
SD XI. korpusa Piran pred Vremščico in
Postojno. Piranski strelci so bili ekipno
tudi najboljši med veterani.
Strelci, ki tekmujejo v Primorsko-kraško-
notranjski ligi, se pripravljajo na fi nale do-
pisne lige in invalidske lige, ki bo 22. marca
v Ljubljani, ter na državno prvenstvo, ki bo
potekalo od 11. do 13. aprila v Laškem.
Olga Knez
Foto
: OLG
A K
NE
Z
Rok Gombač (10 let), učenec 5. razreda
Osnovne šole Dr. Bogomirja Magajne
Divača, se je v soboto, 9. novembra
2013, udeležil kraškega maratona z
naslovom »Tekaški pozdrav jeseni na
krasu«. Trasa proge, ki je letos prvič
potekala skozi Živi muzej krasa, je bila
za vse udeležence dolga 10,4 km. Rok,
ki letos trenira atletiko že drugo leto,
je maraton kot najmlajši udeleženec
pretekel v 50 minutah, kar je za otroka
njegove starosti velik uspeh.
Orjana Gombač
Z novim letom so se pričeli vrstiti tudi
novi uspehi Karate kluba Bushi iz Diva-
če. V nedeljo, 9. februarja, je v Vodicah
potekalo državno prvenstvo JKA Slove-
nije. Tekmovalo je kar 206 tekmovalcev
iz 32 ekip. Med temi je bila tudi precej
številčna ekipa Bushija. V tekmovalnem
duhu so ponovno osvojili največ točk za
pokalni seštevek.
K skupni zmagi so prispevali s 1. mestom
v katah Lara Šetina, Jernej Sedmak, Bor
Samsa, Joas Peca, Mikela Šetina, Nika
Frank in ekipa K. Vatovec, J. Peca, B.
Samsa. V napovedanih borbah sta prvo
mesto osvojila Žiga Hrvatin in Nastja Grlj
in v prostih borbah Metka Žerjal.
Srebrno medaljo v katah so osvojili Staš
Korva, Maj Vinko, Žiga Hrvatin, Luka De-
lise, Sara Delise, Metka Žerjal, Nika Frank,
Monika Samsa in ekipa G. Roj, N. Dević
in L. Ferjančič. V napovedanih borbah je
srebro prejela Nikolina Dević, v prostih
borbah pa Nika Frank in Manja Miklavčič.
Tretje mesto so v katah osvojili Nika Tav-
čar, Lara Ferjančič, Rosana Uljan in Vojko
Frank. V napovedanih borbah Jan Bizjak,
Mikela Simčič in Sara Delise, v prostih
borbah pa Rosana Uljan, Bor Samsa in
Fadil Trožić.
Četrto mesto pa so v katah osvojili Gaja
Roj, Manja Miklavčič, Sebastjan Sikirica
in Kristjan Vatovec ter ekipi Divača 1
(Grlj, Simčič, Delise) in Divača 2 (Delise,
Gajić, Mahorčič).
Vsem članom Bushi iskreno čestitamo.
Karateisti pa svoje znanje ne izkazujejo
le na tekmah. V četrtek, 6. marca, je
potekalo za člane KK Bushi polaganje
izpitov za višjo stopnjo KYU v karateju.
Vsem članom, ki so pridobili višje pasove,
čestitamo in jim želimo uspešno napre-
dovanje in veliko uspehov še naprej.
Nekaj naših članov se že intenzivno
pripravlja na evropska prvenstva. Člani
bodo letos svoje znanje izkazovali v Belgi-
ji, otroci in veterani pa na Češkem. Za vse
reprezentante iz vrst Bushija držimo pesti!
KK Bushi Divača
šport
36
V nedeljo, 8. marca, je v Sežani potekal 2.
pokalni turnir JKA karateja. Udeležilo se
ga je 168 tekmovalcev iz trinajstih klubov.
To je bilo še zadnje tekmovanje v letu
2013, katerega rezultati štejejo za pokalni
seštevek in KK Bushi Divača je osvojil 1.
mesto. Na to smo izredno ponosni.
Dobrih rezultatov pa seveda ne bi bilo
brez vztrajnih in delavnih članov, ki so
se zopet odlično izkazali. K skupni zma-
gi so s svojimi rezultati pripomogli: s 1.
mestom v katah Mikela Simčič, Metka
Žerjal, Sebastjan Sikirica in Bor Samsa.
Z drugim mestom v katah Nika Frank,
Nikolina Dević, Sara Delise, Staš Korva,
Manja Miklavčič, Matej Enci, Joas Peca
in Kristjan Vatovec. S 3. mestom pa Ro-
sana Uljan, Maj Vinko, Nastja Grlj, Rene
Fabjančič in Leo Samsa. Četrto mesto so
v katah osvojili Mirnes Ličina, Jan Bizjak,
Lara Šetina, Žiga Hrvatin, Aleksandra
Cvetković in Rok Samsa.
V napovedanih borbah je prvo mesto
osvojil Žiga Hrvatin, drugo Mikela Simčič in
tretje Nastja Grlj in Jan Bogatec. V prostih
borbah pa sta prvo mesto osvojila Metka
Žerjal in Bor Samsa, drugo mesto Nika
Frank in tretja mesta Rosana Uljan, Nika
Frank, Aleksandra Cvetković in Joas Peca.
Vsem članom iskreno čestitamo za
odlične rezultate!
Ker so bili tako uspešni celo leto, jih je v
četrtek, 19. 12. 2013, na tradicionalnem
druženju ob slovesu od tekočega leta
obiskal dobri mož in jih nagradil.
KK Bushi Divača
Malce drugačno in globlje doživljanje kultureNapovedoval se je slovenski kulturni praznik in na divaški šoli
je šla energetska sanacija telovadnice h koncu. Naše jamarske
dogodivščine pa so se nadaljevale. Tokrat v obliki dvodnevne
otroške ekspedicije v Rakunovo brezno. V tednu, ko je velik del
države počasi okreval po ujmi, smo se vseeno podali na pot
proti osrednji Sloveniji, natančneje proti Topolšici. Na poti smo
si lahko v pretežno jasnem popoldnevu ogledali posledice na
gozdovih, ki jih je žled pustil za seboj na predelu od Seno-
žeč pa vse do Vrhnike. Ker smo na pot odrinili že v petek po
zaključku zadnje šolske ure, smo se do prijateljev iz Domžal pri-
peljali še v dnevni svetlobi in si lahko ogledali njihov jamarski
dom na Gorjuši, ki gosti zgledno urejen muzej jamarstva.
Aleš Stražar nam je pripravil voden ogled po različnih zbirkah,
kjer je mogoče občudovati minerale in kamnine, ki se nahajajo
v naših jamah, zgodovino človeške in pred tem živalske upo-
rabe jam in tudi samega načina sedanjega raziskovanja jam.
Nato pa smo odrinili v večjem številu proti kmetiji Petričevih
na Lepi njivi. Pričakala nas je Valerija, nam pogrela trebuščke z
nečim za na žlico, da smo lažje začeli z večernim programom.
Ta je obsegal diaprojekcijo iz preteklih sezon jamarjenj, ki
so se odvijala na domačih in mednarodnih srečanjih, nekaj
napotkov iz jamarske tehnike in reševanja ter pogovor o
izkušnjah udeležencev. Medtem se nam je pridružil tudi Max,
ki je razkazal svoje jadralno padalo in skupaj smo si ogledali
posnetek, kako je v jami možno tudi jadrati s padalom. Dobra
Foto
: AL
EŠ
ST
RA
ŽA
R
šport
37
novica je bila tudi, da nas naslednji dan
čaka že opremljena jama, v katero se
bomo spustili več kot 30 m globoko s
pomočjo vrvne tehnike (to je približno
trikrat toliko, kot se lahko spuščamo
po steni telovadnice). Seveda so otroci
pred spanjem priredili tudi obvezno ra-
janje in sprostili nekaj odvečne energije.
Zjutraj pa je šlo zares. Zajtrk, priprava,
vožnja ... in že nas je pričakala snežna
belina, ki je klub rahlemu dežju bila v le-
pem kontrastu z našo opremo. Po kraj-
šem postanku za medsebojen pregled
in hoji po blatni gozdni poti se je pod
manjšim grebenom prikazalo vhodno
brezence, ki od daleč ni obetalo veliko.
Krajši spust nas je vodil v rov, ki se je po
nekaj deset metrih zaključil z vertikalo.
Adrenalin je narasel in tiho spremljanje
navodil za spust je pokazalo, da bo po-
trebno premagati kar nekaj strahu pred
prvim tovrstnim globinskim dosežkom.
No, pa je šlo! Premagali smo dve sidrišči
in se znašli na dnu večje dvorane, ki
je svoje kapniško okrasje skrivala med
blatnimi usedlinami. Temu primerno
barvo so pridobili naši kombinezoni
in pri najbolj vnetih raziskovalcih smo
kasneje našli ostanke taistega jamske-
ga namaza še za ušesi. Tudi svet tišine
je sedaj pridobil svoj glas. Obvezno je
sledil še skupinski portret in že smo bili
pripravljeni za povratek v svet svetlobe.
Da je adrenalin še nekaj časa deloval,
se je izkazalo tudi pri plezanju iz jame.
Zunaj pa čestitke za zmagovalce v obliki
mokro hladnih snežink. A mi se nismo
dali, iz kombinezona smo za nameček
skočili direktno v vodo. In to kar zunaj,
kjer je temperatura zraka bila še 10
stopinj nižja kot v jami. (Dobro, poza-
bil sem napisati, da je voda v zunanjih
bazenih bila termalnega izvora in več kot
30 stopinj toplejša od zraka.) Pa naj še
kdo reče, da iz jame ni lepo priti umazan!
Kosilo pa je tudi teknilo po taki izkušnji
- celo skoraj vegetarijanci so zmazali
domači golaž s pritiklinami. Ker pa je bil
dan prekratek za vse, nas je slovo od pri-
jateljev spremljalo še del poti do Domžal,
ko smo se končno spet presedli med
kombiji in avtomobili in »malo« utrujeni
ujeli še zadnji del kulturnega programa v
domači šolski telovadnici.
Do naslednjič pa vse lepo pozdravlja
ekipa malih in malo večjih ljubiteljev
jam(arske kulture).
Mitja Maružin,
mentor jamarskega krožka
OŠ dr. Bogomira Magajne Divača
Foto
: AR
HIV
JA
N I
N A
XE
L L
UX
A
Axel Luxa (skok v višino)Leto 2013 sem začel z naslovom dvo-
ranskega državnega prvaka pri mlajših
mladincih, nato sem postal državni
prvak tudi pri starejših mladincih in
zimsko sezono končal s 3. mestom na
članskem državnem prvenstvu.
Poletno sezono sem začel z zmago in
osebnim rekordom 198 cm na področ-
nem prvenstvu za srednje šole v Novi
Gorici in se tako uvrstil v fi nale. Potem
sem nastopil s slovensko reprezentanco v
Brixnu (Italija) in zasedel 3. mesto. Nasle-
dnja tekma je bil fi nale srednjih šol v Lju-
bljani, kjer sem zmagal z novim osebnim
rekordom 202 cm in s tem izpolnil normo
za OFEM (olimpijski festival evropske mla-
dine) v Utrechtu (Nizozemska). Na začetku
junija sem odšel na mednarodni miting
v Istanbul, kjer sem še izboljšal osebni
rekord, 205 cm, osvojil 2. mesto in izpolnil
normo za svetovno prvenstvo mlajših
mladincev v Donetsku (Ukrajina). Sledilo je
državno prvenstvo mlajših mladincev, kjer
sem osvojil 1. mesto in ta uspeh ponovil
tudi na državnem prvenstvu starejših mla-
dincev. Sledila je najpomembnejša tekma
sezone v Utrechtu, kjer sem pričakoval
stopničke, a se nisem približal osebnemu
rekordu. Kljub temu sem s 6. mestom
v Evropi lahko tudi zadovoljen. Sezono
sem zaključil z zmago na pokalu Slovenije
za mlajše mladince ter s 3. mestom na
mladinskem evropskem klubskem pokalu
v Brnu (Češka). Na koncu leta sem bil na-
grajen s 3. mestom na izboru atleta leta.
Jan Luxa (troskok)Leto 2013 sem začel z zmago na dvo-
ranskem državnem prvenstvu za mlajše
mladince, nato pa sem se posvetil pole-
tni sezoni s pripravami na Portugalskem.
Letno sezono sem začel s 4. mestom na
članskem evropskem klubskem poka-
lu v Dubnici (Slovaška) in nadaljeval s
tekmo v Zagrebu, kjer sem z osebnim
rekordom 14.61 m dosegel normo za
svetovno prvenstvo mlajših mladincev
v Donetsku (Ukr). Naslednja tekma je
bil atletski pokal za člane, kjer sem še iz-
boljšal osebni rekord, 14.65 m in zasedel
3. mesto. Sledilo je državno prvenstvo
za mlajše mladince, kjer sem zmagal z
novim osebnim rekordom 14.72 m. Na-
slednja postaja je bilo svetovno prven-
stvo za mlajše mladince v Ukrajini. Kljub
hudi pripeki in izredni konkurenci te-
mnopoltih atletov iz vsega sveta sem za
las (milimetrski prestop pri najboljšem
skoku) zgrešil fi nale in z izidom 14.88 m
(osebni rekord) osvojil 18. mesto na sve-
tu. Sledilo je člansko državno prvenstvo,
kjer sem z novim osebnim rekordom
14.97 m osvojil 3. mesto. Sezono sem
zaključil na mladinskem evropskem
klubskem pokalu v Brnu (Cz), kjer sem
z istim izzidom kot prvouvrščenim
osvojil 2. mesto in z rezultatom 15.41 m
izenačil 26-letni državni rekord za mlajše
mladince in sezono zaključil na 8. mestu
na evropskih tablicah v troskoku za
mlajše mladince.
Jan in Axel Luxa
šport
38
V četrtek zvečer, 6. marca, je v večna-
menskem prostoru OŠ Divača, ki je zaradi
velikega števila obiskovalcev kar pokal po
šivih, potekala prireditev ob dnevu žena.
V ta namen so se potrudili učenci te šole,
in sicer člani pevskega zbora, gledali-
škega krožka, obeh dramskih krožkov in
plesne skupine pod mentorstvom Ade
Škamperle, Lidije Uršič, Suzane Kavčič,
Taje Tavčar, Monike Rebec in Vilme Kres,
ki je tudi koordinirala prireditev.
Program je bil pester, razgiban, saj so pri-
sotni po pozdravnem govoru g. Subiča,
svetnika občine Divača, nato pa še naše
ravnateljice, ge. Damijane Gustinčič, uži-
vali v kar štirih pesmih pevskega zbora,
recitalu na temo o mamah, pesmi o go-
rečkah, pa razmišljanju o ženski skozi čas,
šaljivi recitaciji o bratih in sestrah, dveh
plesnih točkah in v ekološko obarvani
kratki komični uprizoritvi.
Prireditev je povezovala sedmošolka
Manja Miklavčič.
Vilma Kres, OŠ Divača
šola
Ob slovenskem kulturnem prazniku je
na mestu razmišljanje o pomenu kulture
za obstoj in razvoj naroda. In pri tem nas
najbrž spreleti misel, da smo Slovenci upra-
vičeno uvrstili slovenski kulturni dan na ko-
ledar državnih praznikov, saj nas brez naše
kulture morda sploh ne bi bilo več. Zato je
toliko bolj pomembno, da se spomnimo in
obeležimo spomin na pomembne kultur-
ne dogodke iz naše preteklosti.
Primorci imamo v začetku letošnjega leta
priložnost, da se spomnimo dveh svetlih
dogodkov, saj bi 110 let praznovala
naša rojaka Bogomir Magajna in Srečko
Kosovel. 13. januarja smo na šoli številne
dejavnosti posvetili dr. Bogomirju Magaj-
ni. Med drugim smo učence odpeljali na
ogled pisateljeve rojstne hiše in razstave
knjig pred šolsko knjižnico, pri pouku smo
prebirali različna njegova dela, se o njih
pogovarjali in nato na obravnavane teme
ustvarjali pri likovni umetnosti ter na kon-
cu z deli okrasili večnamenski prostor.
Dan pred slovenskim kulturnim prazni-
kom, 7. februarja, pa smo pripravili prire-
ditev, na kateri smo ob bok Prešernovi
postavili Kosovelovo poezijo, da bi z njo
počastili našega pesnika Krasa.
Začeli smo slovesno, s himno v izvedbi
šolskega pevskega zbora, nato je rav-
nateljica v svojem uvodnem nagovoru
spregovorila o kulturi v ožjem in širšem
pomenu besede, saj kultura ni samo je-
zik, beseda in umetnost, ampak tudi spo-
štovanje, medsebojni odnosi in kulturno
obnašanje. V programu, ki je sledil, pa so
sodelovali učenci od 1. do 9. razreda, ki
so s svojimi mentoricami pripravili zelo
pestre in zanimive točke. Prisluhnili smo
lahko številnim doživetim recitacijam, ki
so bile prepletene s plesnimi, dramskimi
in glasbenimi vložki.
Sedmošolka Eva Švigelj, ki je povezovala
program, nas je spomnila na pesnikove
besede: »Rad bi povedal ljudem lepo,
dobro besedo, svetlo besedo, kakor je
svetlo novembrsko sonce na Krasu.
Toda moja beseda je trpka in molčeča,
grenka, kakor brinova jagoda s Krasa.
V njej je trpljenje, za katero ne boste
nikoli izvedeli, v njej je bolest, katere ne
smete spoznati.
Moja bolečina je ponosna in molčeča
in bolj nego ljudje jo razumejo bori na
gmajni in brinovi grmi za skalami.«
A ob tem je dodala ugotovitev, do
katere smo prišli z našim raziskovanjem
Kosovelove poezije, in sicer, da to, kar je
Kosovel dejal o svojem delu, za nekatere
njegove pesmi drži, a mi smo spoznali
tudi njegovo razigrano otroško plat. Tako
so se torej mlajši učenci posvetili Koso-
velovi razigrani otroški poeziji, nekoliko
večji pa so gledalcem predstavili pesmi,
namenjene odraslim bralcem. Nastal
je mavrični mozaik, ki se je po odzivih
sodeč, dotaknil src številnih gledalcev.
Suzana Kavčič,
učiteljica slovenščine
ŠOLSKI PEVSKI ZBOR IN RAVNATELJICA DAMIJANA
GUSTINČIČ OB NJENEM UVODNEM NAGOVORU
DRUGOŠOLSKA FRANCE
PREŠEREN IN PRIMICOVA JULIJA
UČENCI 5. RAZREDA SO V KAMEN IZKLESA
LI SONCA IN JIH POKAZALI NA PROSLAVI.
NASTOP UČENCEV 1. RAZREDA
Stodeseta obletnica rojstva dr. Bogo-
mirja Magajne, po katerem ponosno
nosi ime divaška osnovna šola, je za kraj
nadvse pomembna. Pisatelj Bogomir
Magajna je bil velik prijatelj otrok, kar je
izkazal tudi s pisanjem otroških del.
V okviru dogodkov, posvečenih po-
membni obletnici, je 13. januarja v šoli
nastopil Združeni otroški zbor OŠ Divača
(učenci iz Vrem, Senožeč in Divače), ki
je pod mentorstvom Ade Škamperle in
Nataše Adam uprizoril znano glasbeno
pravljico »V luninem kraljestvu«, avtorice
Brigite Tornič Milharčič. Petdeset otroških
glasov je navdušilo poslušalce tako v sku-
pinskih kot v solističnih delih. Poleg petja
so mali pevci uživali v plesu in dramski
igri. K čarobnosti predstave je seveda pri-
pomogla čudovita scena in kostumi. Da
je bil dogodek res lep, so nam zatrjevali
najmlajši, ki so si predstavo ogledali tako v
dopoldanskem kot v večernem terminu.
Ada Škamperle, zborovodkinja
39
Popestrimo šolo - Tkemo vezi med genera-cijami in dejavnost Babičina kuhinjaV dnevih pred prazniki smo z učenci iz
Divače in s podružnice Vreme pripravili
veliko dobrot. Namenjene so bile pred-
novoletnemu obdarovanju in čajanki.
Pekli smo sladki kruh in piškote, ki se
jih pripravi s testomatom. Testomat je v
gospodinjstvih prava redkost in le redki
otroci ga poznajo. Testomat in recepte
za piškote nam je posodila Jožica Ma-
horčič. Zaupala nam je male skrivnosti
za ravno prav čvrsto testo in pokazala,
kako testomat deluje. Jožica Mahorčič
že od malih nog dela v družinski gostilni
Mahorčič v Rodiku, ki jo je nasledila po
svojih starših in ima kuhanje tako rekoč
v krvi. Postavila je trdne temelje gostilni,
katere dejavnost razvija in nadaljuje
njen sin Martin. Tako je Jožica prava
oseba, ki nam lahko s svojimi bogatimi
izkušnjami in nasveti popestri dogajanje
pri dejavnosti Babičina kuhinja. Poveda-
la nam je, kako je kuhanje potekalo, ko
še ni bilo moderne kuhinjske opreme
in je to predstavljalo za današnje oči
pravo čarovnijo. Babičina kuhinja je zelo
obiskana dejavnost, zato smo učence
razdelili v tri skupine. Učenci se sre-
čujejo z osnovami discipline v kuhinji,
postajajo samostojnejši in se naučijo
priprave lažjih peciv in hrane.
Pri dejavnosti Babičina kuhinja smo
pričeli uvajati učenke tutorke. To so
učenke, ki so v lanskem šolskem letu
obiskovale dejavnost Z žlico po svetu
in so v šolski kuhinji zelo domače. Zato
so učenke tutorke v letošnjem letu
zadolžene za vodenje manjših skupin
mlajših učencev pri pripravi hrane, seve-
da v prisotnosti učiteljice, ki jim pred
tem predstavi, kaj bomo pekli ali kuhali.
Hkrati se učijo voditi in s tem prevze-
majo odgovornost, poskrbijo, da se vse
predvidene sestavine porabi in pripravi
pravo jed glede na recept.
Lucija Prihavec Mahorčič
(za Popestrimo šolo)
šola
Prostovoljstvo na divaški šoliV okviru projekta Dvig socialnega in
kulturnega kapitala, ki ga vodi Šola za
ravnatelje, smo na OŠ Divača ponovno
obudili prostovoljstvo. Veliko učencev se
je priključilo skupini šestih prostovoljk.
Tako smo pričeli z e-opismenjevanjem
Simbiozo v oktobru 2013, kjer so pro-
stovoljci pomagali pri računalniškem
opismenjevanju starejšim občanom. Tako
se je pojavila ideja, da bi se povezali z
udeleženci Varstveno-delovnega centra
Koper, enota Divača in povabili njihove
uporabnike na e-opismenjevanje. Psiho-
loginja Barbara Skalec Volk se je povezala
in dogovorila s strokovnim kadrom v VDC
Koper, enota Divača o terminu in pred-
znanju udeležencev. Od novembra 2013
prihajajo uporabniki VDC Koper, enota
Divača vsako sredo na osnovno šolo, kjer
jim s prostovoljci pomagamo spozna-
vati delo na računalniku. Pregledali smo
že ustvarjanje Wordovih dokumentov
in vstavljanje slik. Vsak udeleženec si je
ustvaril svoj gmail naslov, sedaj si pošilja-
jo elektronsko pošto. Udeleženci pridobi-
vajo veščine uporabe tipkovnice in miške
ter pregledujejo, za kaj vse je uporaben
internet. Ena prostovoljka je na glavnem
računalniku in demonstrira, ostale pa
pomagajo uporabnikom pri izvajanju
različnih vaj. Dekleta so se zelo zavzela za
delo, imajo nove ideje in pripravljena so
v svojem prostem času pomagati in deliti
svoje znanje. S takim načinom se vklju-
čujemo v okolje in krepimo zaupanje in
sodelovanje. Hkrati pa je prostovoljstvo
tisti pokazatelj, da v družbi še ni vse za-
mujeno, da vrednote in čut za nesebično
pomoč še obstajajo, in to pri osnovnošol-
cih. Vsem prostovoljcem OŠ Divača ob tej
priliki čestitam. V petek, 17. 1. 2014 sem
delo s prostovoljci, tutorstvo in druge
dejavnosti, ki vključujejo dvig socialnega
in kulturnega kapitala na OŠ Divača in v
mreži šol, predstavila na srečanju na Brdu
pri Kranju, kjer nas je poslušal angleški
strokovnjak na tem področju dr. John
West-Burnham. Naše delo je pohvalil in
dal nekaj napotkov za nadaljnje delo na
področju dviga socialnega in kulturnega
kapitala v okolju in z učenci na naši šoli.
Lucija Prihavec Mahorčič
(za projekt SKK)
Foto
: LU
CIJ
A P
RIH
AV
EC
Foto
: LU
CIJ
A P
RIH
AV
EC
Obisk švedskih učiteljic v okviru projekta To Do ItV tednu od 6. do 10. januarja so bile
gostje naše šole učiteljice in vodja
kuhinje iz Vinninga skolan, sodelujoče
šole občine Lidköping na Švedskem,
v okviru dvoletnega Regio projekta
Comenius To Do It. Učiteljem in učen-
cem so z množico fotografi j predstavile
dejavnosti, ki jih izvajajo z najmlajšimi
učenci v okviru projekta. V projektu
so se švedski partnerji osredotočili na
trajnost v prehrani, tako kot naša šola, z
različnimi delavnicami.
V šoli so se seznanile s slovenskim
šolskim sistemom, učnim programom
v posameznih razredih, predvsem na
nižji stopnji. Sprehodile so se po razredih,
poklepetale z učenci, si ogledale njihove
izdelke, pobrskale po učbenikih, zvezkih
in delovnih zvezkih, poslušale pravljico
Cepetevček v 1. razredu, uro angleščine v
5. razredu, kombinirano uro spoznavanja
okolja in glasbene umetnosti v 3. razredu
in občudovale projektno delo učencev pri
zgodovini v 6. razredu. Njihovo pozornost
so pritegnili e-učbeniki, opremljenost
učilnic, dobro znanje angleščine učencev
6. razreda in številne slike bivših učencev,
ki krasijo prostore šole. Pridružile so se
tudi šestošolcem na ekskurziji (tehniškem
dnevu) v Sežani, kjer so si ogledali Center
za ravnanje z odpadki Sežana (CERO
Sežana). Obisk se je začel na vstopnem
delu s kontrolo, kjer so stopili na mostno
40
tehnico in se stehtali (skupaj so tehtali 1480 kg). Sprehodili so se
po aktivnem in zaprtem odlagalnem polju, ki je zgrajeno tako, da
ustreza standardom. Ogledali so si pretovorno postajo z velikimi
betonskimi boksi, kjer so nameščeni zabojniki za papir, steklo,
pločevinke in plastenke in zbirni center za individualni dovoz
odpadkov, za vse vrste odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih.
Najbolj sta jih pritegnili linija za obdelavo mešanih komunalnih
odpadkov in sortirna linija, kjer so videli različne stroje: stroj
(tekoči trak) za sortiranje odpadne embalaže (sortiranje plastenk
različnih barv, plastične embalaže različnih barv in kovinske
embalaže – pločevinke in konzerve; balirko za ločeno zbrane
odpadke, drobilec za odpadke – »mlin« za mešane komunalne
odpadke, les, kosovne odpadke (pohištvo) in sito, ki preseje
mešane komunalne odpadke (zeleni zabojniki) na lahko (za
termično izrabo) in težko frakcijo (odlagališče). Na CERO Sežana
zagotavljajo varno in kvalitetno ravnanje z odpadki na osnovi
dolgoletnih izkušenj, stalnega izboljšanja postopkov, moderne
opreme in razvojne naravnanosti .
Obisk je sledil v Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana,
kjer jih je sprejel direktor zavoda Igor Bole, poveljnik Blaž Turk
in poklicni gasilec Primož Maurič. Ogledali so si fi lm in spoznali
delovanje zavoda, da je to poklicna gasilska enota, ki opravlja
gašenje vseh vrst požarov, zaščito in reševanje ob naravnih in
drugih nesrečah, opazovanje kraškega območja z namenom
odkrivanja požarov, vzdrževanje gasilskih naprav, sredstev in
tehnike, tehnično preizkušanje hidrantnega omrežja, prevoze
vode in izobraževanje s področja gasilstva na območjih občin
Divača, Sežana, Komen in Hrpelje - Kozina. Navdušeni so bili
nad ogledom dežurne sobe, v kateri so računalniški monitorji,
kjer izvajajo video nadzor centra in video nadzor Krasa, zaslon
za avtomatsko odpiranje vrat, vremensko postajo, radijsko po-
stajo in telefonske zveze. Kasneje so si ogledali gasilska vozila z
bogato opremo in opremo pravega gasilca za vse vrste reševa-
nja in gašenja. Vse obiskovalce je najbolj pritegnila demonstra-
cija priprave gasilca za intervencijo, ki je trajala slabo minuto.
Kot se spodobi, je ob koncu obiska nastala še »gasilska fotografi ja«.
Ob koncu dneva so si ogledali še Pršutarno Lokev na Krasu, ki
velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Na zelo
lepo urejenem kraškem dvorišču je učence sprejel prijazen in
zelo zgovoren tehnolog, ki jih je ob strokovni razlagi popeljal
skozi prostorno sušilnico. Čakalo jih je presenečenje, bele halje in
čepice, ki so si jih oblekli, preden so se odpravili v sušilnico. Sami
so ugotovili, da je to zaščita oz higiena, ki jo morajo upoštevati v
mesnopredelovalnih obratih. Razložil jim je proces proizvodnje
kraškega pršuta: kako iz svežih svinjskih nog nastane kraški pršut.
Ugodno kraško podnebje pripomore, da so njihovi izdelki na-
ravni in brez umetnih dodatkov, sušeni na kraški burji. V njihovi
paleti mesnih kraških dobrot najdete Kraški pršut s priznano ge-
ografsko zaščito, Lokavski pršut, Domači pršut, Pršut Lipica, Kraški
zašinek in pravo Kraško panceto. Tudi nas je to prepričalo, saj smo
v sušilnici pršutov začutili mamljivi vonj po kraških dobrotah.
Naslednji dan so bile navdušene nad lepotami Škocjanskih
jam in okolice ter zvečer očarane nad Koprom in obiskom
Pokrajinskega muzeja.
Kljub deževnim dnevom njihovega obiska so bile švedske
učiteljice navdušene nad vsem videnim in slišanim, očarane
nad gostoljubnostjo vseh, s katerimi so se srečale in nad
lepotami Slovenije.
Mirjam Trampuž,
vodja projekta Comenius
Vedenje tako ali drugačeNa Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača smo 13. februarja gostili zanimivega predavatelja. Psiholog doc. dr. Kristijan Lešnik Musek je staršem in pedagoškim delavcem šole v okviru teme »Vedenje tako ali drugače« pojasnjeval nekatere razloge za različna neprimerna vedenja otrok in odraslih ter predstavil nekaj načinov za uspešno soočanje s takšnimi vedenji na ravni šole in družine, obenem pa osvetlil nekatere mite, ki preprečujejo reševanje težav z vedenjem.V nadaljevanju prispevka bom, v dogovoru z avtorjem, pov-
zela njegovo predavanje, pri tem pa uporabila tudi prosojni-
ce, ki jih je predstavil na omenjenem predavanju.
V uvodu je izpostavil naslednje iztočnice:
- Se sprašujete, zakaj se nekateri otroci in odrasli vedejo tako,
kot se nam zdi, da bi bilo primerno, drugi pa močno drugače?
- Se sprašujete, zakaj nekateri učenci zmorejo tvorno prispe-
vati k blagostanju vseh udeležencev šolskega procesa, drugi
pa s kroničnim kršenjem pravil ogrožajo sebe in druge?
- Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov (ter staršev
in učiteljev) zmorejo razumeti in upoštevati sleherno pravilo
nogometa … pri šolskih pravilih se jim pa tolikokrat zatakne?
Ko razmišljamo o teh in podobnih problemih, imamo v mislih
vedenje posameznikov. O vedenju pa običajno govorimo
takrat, kadar se soočimo s težavami, povezanimi z vedenjem.
Predavatelj je nato razlagal o nekaterih mitih o šoli, vedenju, ki
delujejo zaviralno pri soočanju in reševanju težav z vedenjem.
Mit št. 1: ŠOLA JE IZOBRAŽEVALNA USTANOVA. Ne drži.Šola je vzgojna in izobraževalna ustanova. Šola ni poligon za
zadovoljevanje muh staršev in razvajenih mulcev … pa če
nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva
še tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni raz-
puščena šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti
vse potenciale. Otrok se mora prilagoditi skupnosti.
Mit št. 2: PROBLEM NI NIKOLI V OTROCIH. Ne drži.Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je ve-
dno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in okolja).
Vzroki teh problemov običajno izvirajo iz družin, ožjega okolja
in širše družbe. Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski
šola
41
(šolski prostor). Pojavnost teh problemov v šolah je pogosto
premosorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetoval-
ne službe, vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji.
Mit št. 3: ŠTEVILO VEDENJSKIH PROBLEMOV NARAŠČA, ker so današnji otroci (in njihovi starši ter učitelji) drugačni od otrok (in staršev ter učiteljev), ki so včasih prihajali v šolo … ta mit PA DRŽI.Starši in poklicni vzgojitelji želimo otrokom vse najboljše. Kako to doseči? Pomembno je medsebojno sodelovanje, zaupanje in iz-
polnjevanje nalog, za katere smo pristojni kot starši, učitelji,
učenci. Šolska skupnost učinkovito deluje samo takrat, ko
učinkovito deluje ta trikotnik. Če en od členov ne deluje
dobro, ne deluje celotna veriga.
Kako ravnati v različnih situacijah, ko se soočimo z nepri-mernim vedenjem?Prva in edina zapoved so: Jasna pravila in doslednost! Nikoli ne ocenjujte otroka, vedno ravnanje.
Kako ravnati v različnih situacijah?Zdrava pamet … in čim boljše razumevanje, zakaj nekdo
počne tisto, kar počne!
Utrjevanje zavedanja, da mora vsak prevzeti odgovornost za
svoje ravnanje.
Klinični psihologi ugotavljajo, da so v porastu motnje
osebnosti (odrasli imajo veliko osebnostnih težav, kar vpliva
na otroke – gre za prenos vzorcev. Pri motnji osebnosti
gre za sklop patoloških osebnostnih potez, ki privedejo do
pomembnih motenj delovanja v duševnosti in v odnosih z
drugimi. Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju, doži-
vljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih odnosih.
Naraščajo naslednje motnje:
- paranoidna – ljudje so sovražniki,
- narcisistična – sem nekaj posebnega,
- histrionična – moram narediti vtis na druge,
- antisocialna – ljudi je potrebno izkoristiti.
Z motnjami osebnosti se povezuje t. i. „mračna trojica oseb-
nostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka manipulativnost:
narcisizem (jaz sem središče sveta), machiavelizem (cilj opravičuje
sredstva), psihopatija (požvižgam se na druge) in prepričanje, da
so drugi in družba na svetu zato, da služijo mojim interesom.
Kaj pomaga pri soočanju z vedenji, ki so (lahko) posledica osebnostnih (značajskih) motenj? - jasna pravila (tudi vzgojni načrt),
- doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil,
- vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas potegnejo v
njihovo igro),
- pedagoška integriteta
- zdrava pamet.
Kaj lahko počnemo vsak dan?Starši in pedagoški delavci moramo delovati tako, da bodo
otroci razvili odgovornost, kritičnost, delavnost, radovednost,
si zastavljali cilje in jih dosegali, pri tem pa si upali.
Predavatelj je za zaključek izbral zanimive misli:
Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas. Afriški pregovor
Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali. James Baldwin
Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj poče-ti, in potem dati vse od sebe. W. Edwards Deming
Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompro-mis glede vsega in vsak trenutek, dosegli pa ne boste ničesar. Margaret Thatcher
Povzetek predavanja pripravila Damijana Gustinčič,
ravnateljica OŠ Divača
O predavateljuDoc. dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog, se je v zadnjem desetletju
uveljavil kot eden najbolj plodnih strokovnjakov na področju vzgoje in
izobraževanja. Že skoraj 20 let, najprej kot študent, nato pa kot učitelj,
predavatelj, svetovalec, avtor, prevajalec in urednik svoj trud in energi-
jo vlaga v izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Kot docent za
področje Psihologija v managementu predava na Fakulteti za mana-
gement v Kopru in na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne
študije v Celju. Od leta 2006 dalje svoje raziskovalno, izobraževalno in
publicistično delo ter izkušnje združuje pod imenom IPSOS.
šola
42
Z bogatim programom v novo letoPraznični mesec december smo v vrtcu Divača preživeli z bo-
gatim programom in v prijetnem vzdušju. Prostore in novole-
tne jelke smo okrasili s simboli sreče in se pripravljali na obisk
dedka Mraza. Še pred tem so nam dijaki srednje vzgojiteljske
šole iz Ajdovščine program popestrili z igro, polno glasbe
in zanimivega dogajanja. Mesec smo nadaljevali z izdelavo
voščilnic za svoje bližnje in s številnimi likovnimi izdelki, ki
so krasili stene igralnic in hodnika. Razveselili smo se obiska
dedka Mraza, ki nas je obdaril s predstavo o nagajivem kozlič-
ku, košaro zdravega sadja in igračami za igro v vrtcu.
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo skupaj s starši in zu-
nanjimi sodelavci pripravili proslavo. Začeli smo jo s himno, ki so
jo zaigrali starši in strokovni delavki na instrumente. Otroke smo
že pred proslavo pripravili na to, da se ob zvokih himne vstane
in da se ob koncu ne ploska. Sledile so recitacije pesmi o domu
in domovini, očeta dveh deklic, Primoža Grižona in učiteljice v 1.
razredu, Lidije Uršič . Gospod Primož nam je program popestril
tudi s pesmijo v narečju slovenske Istre in igranjem na piščalko
s trstenke. Na proslavi smo imeli tudi goste, in sicer ravnateljico
Radico Slavković in njeni pomočnici Melito Švagelj in Jano Štok
Paulin. Ravnateljica nas je v kratkem nagovoru pozdravila in po-
vedala nekaj misli o prazniku in domovini. Nekoliko daljši je bil
gospod župan, Drago Božac, ki je kot slavnostni govornik otro-
kom povedal zgodbo o tem, kako smo prišli do svoje domovine,
države Slovenije. Otroci so z zanimanjem prisluhnili njegovi
pripovedi in predvsem starejši so aktivno sodelovali, ko jim je
zastavil vmesna vprašanja. Govoru je sledila pesem Sem deklica
mlada vesela, ki so jo zapele Nives, Maja in Jasna, strokovne de-
lavke našega vrtca. Proslavo smo zaključili z venčkom slovenskih
ljudskih pesmi, ki so jih zapele članice divaškega pevskega zbora
in ob zvokih melodij pesmi Židana marela in Večer na Robleku
v izvedbi instrumentalne glasbene skupine. Povezovalka Nika
Godina se je nastopajočim in gostom zahvalila za sodelovanje in
jim v imenu vseh iz vrtca zaželela lepe praznike.
V januarju pa so nas obiskali in nam z glasbenim nastopom pro-
gram popestrili člani Šolskega pihalnega orkestra MAVRICA, pod
vodstvom dirigenta prof. Daniela Grizoniča. Otrokom so pred-
stavili posamezne instrumente in nam zaigrali nekaj skladbic.
Vsem sodelujočim v našem programu se ob tej priložnosti še
enkrat zahvaljujemo.
Vlasta Perhavec
Pustovanje v vrtcu
V pustnem času je bilo v vrtcu zelo zabavno in razposajeno.
Prepevali smo pustne pesmi, plesali ob pustni glasbi, izdelo-
vali instrumente in pustne maske, s pustnimi barvami smo si
poslikali obraze in oblačili smo se v pustna oblačila in pokri-
vala. Vrtec so popestrili izdelani klovni in pustne verige, ki so
otroke opominjali na veseli čas pusta.
Obiskal nas je harmonikarski orkester pod vodstvom Nika Polesa,
ki nam je pripravil enourni program, ob katerem so otroci veselo
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
vrtec
43
zarajali in zaplesali ob zvokih harmonik. Veseli smo bili tudi
obiska Ptujskih kurentov – »Demonov«, ki so se otrokom pred-
stavili s svojimi oblačili in odganjali zimo z bučnim zvonjenjem.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili srečanje s kurenti:
organizatorju g. Goranu Raimondiju in sponzorjem – hotel Ma-
lovec Divača, Pizzerija Etna Divača, Avto Kras, vleka in popravilo
vozil Kuharić, Kamnoseštvo Ražem Lokev, Mesarija Prunk Lokev,
Gostilna Mahorčič Rodik in Vinogradništvo in vinarstvo Pipan Križ.
Na pustni torek so v vrtec prihajale izvirne pustne maske. Stro-
kovne delavke smo otrokom poslikale obraze, nato pa smo se
zbrali na skupnem druženju, kjer je sledila predstavitev mask in
rajanje ob glasbi. Pet starejših skupin je odšlo v povorki po Diva-
či, dve jaslični skupini pa sta rajali v vrtcu. Vesele pustne maškare
so na vso moč preganjale zimo in se veselile prihoda pomladi.
Damjana Korošec in Mateja Lah, vzgojiteljici, Vrtec Divača
Pust v Doljnih Ležečah(Ker je prišel članek prepozno, ga nismo mogli objaviti pri drugih
pustnih člankih.)
V Dolnjih Ležečah smo se na pustno soboto, 1. marca, zbrali
mladi in stari. Skupaj smo pregnali dežne kaplje in v prije-
tnem vzdušju obiskali vse naše sovaščane.
Prejete darove bomo porabili za obisk zabaviščnega parka Gar-
daland v Italiji. Pa en velik pustni pozdrav do naslednjega leta.
Iztok Grandič
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
Foto
: ST
RO
KO
VN
E D
EL
AV
KE
VR
TC
A D
IVA
ČA
vrtec
Prva šola mojega otroštva je bila podružnična šola na Barki.
Začela sem jo obiskovati leta 1954/5. Moj prvi učitelj je bil,
prvi dve leti, Zdenko Švagelj, poleg njega tudi Anica Švagelj,
kasneje pa Majda Prelec (Kukčeva). V šoli je takrat delala kot
čistilka in kuharica šolske malice tudi moja mati Zora. Skrbela
je, da sta bila oba prostora, (spodnja »dvorana« in zgornji
razred v najzahodnejšem delu gornjega nadstropja), v katerih
je potekal pouk in nekaj pomožnih prostorov, pometena
in pomita. Skuhala nam je tudi vsakdanjo malico. Navadno
čaj, mleko v prahu, ali kakav. Poleg smo dobili še njen doma
spečen kruh, včasih namazan z margarino, marmelado ali
obložen z rezino rumeno-oranžnega slanega (ameriškega)
sira. Pri nas doma je hranila visoke kartonaste sode mleka v
prahu, vreče moke za peko kruha in zlato-rumene nekajkil-
ske pločevinke omenjenega sira. Vse navedeno je bilo del
pomoči, ki smo jo, več let po vojni, dobivali od mednarodnih
ali ameriških dobrodelnih organizacij (UNRA).
Dva razreda sta imela kombiniran pouk v spodnji dvorani,
ostali v zgornjem razredu (s pogledom na Vidme in šolski vrt).
Vrt je bil ob šoli, kjer je bila kasneje prizidana trgovina, (ki se je
po vojni pred tem že selila iz farovža v bivšo Županovo hišo
sredi vasi, nato pa še v hišo k Ambrožičem). V zgornjem nad-
stropju je, v učiteljskem stanovanju, stanovala tudi upokojena
učiteljica Marija – Mimica Oštirjeva.
Prva dva razreda sta bila v spodnji veliki večnamenski dvo-
rani, kasneje smo se preselili v zgornji razred. Razredi so bili
kombinirani in dokaj številni. Samo v mojem razredu je bilo
10 učencev iz vasi.
iz zgodovine naših krajev
4444
V spominu imam dolge, črne klopi – za več učencev skupaj.
Po dva skupaj sva imela v klopi vdelano posodo s tinto – tin-
tnik. Tinto nam je učiteljica sproti dolivala iz večje steklenice.
Učenci smo svoje potrebščine: dva zvezka, svinčnik, radirka,
peresnik z nekaj peresci (kasneje šele se je pojavil nalivnik na
»pumpico«) ter 6 barvic, nosili v lesenih škatlicah – peresni-
cah. Šolske torbice so imeli le redki posamezniki. Večinoma
smo imeli potrebščine shranjene v doma sešitih vrečkah iz
blaga ali pa le spete z gumijastim trakom, ki je vse potrebno
držal skupaj. Tabla je bila stara, črna. Ko si s kredo pisal po njej,
je cvilila, da je paralo ušesa. V razredu je bil še star, razglašen
harmonij, nekaj slik pesnikov in pisateljev, nekaj zemljevidov,
visoko leseno računalo in lesen kateder za učiteljico. Pozimi
nas je ogrevala visoka, zelena peč na drva. Pod je bil lesen, že
močno dotrajan. Od vrat šole (ki so vodila na današnje balini-
šče) so v zgornje nadstropje vodile dolge, kamnite, že močno
zlizane stopnice, obdane z bogato kovano, železno ograjo. Na
prelomu stopnišča so bile sanitarije za učitelja, če je ta stano-
val v šoli. Učenci smo uporabljali tiste v pritličju stavbe.
Šolska leta so mi ostala v prijetnem spominu. Hujših telesnih
kazni v času mojega šolanja ni bilo več. Huda kazen je bila že to,
da si bil poslan v zadnjo klop ali pa si moral med poukom stati
ob steni obrnjen k zidu. Enako hudo (čeprav najbrž koristno)
pa je bilo, da si »bil zaprt«, torej po pouku nisi mogel domov z
ostalimi, ampak si moral učiteljem še kaj prebrati ali kaj napisati.
V petem razredu smo pričeli pešačiti v šolo na Misliče. Takrat je
bila tam še popolna osemletka za ves severozahodni del Brkinov.
Vsakovrstna vremena so nas spremljala na tej enourni poti. Dežev-
ja, ki so napolnila Sušico, da smo morali delati krog do Mislejskega
mostu. Vse dokler se niso starši organizirali in nam na običajni, krajši
poti čez potok naredili brvi. Dve otesani debli so pritrdili med dve
drevesi, ki sta rasli ob vodi in nekoliko višje, na debli dodali še eno
tanjšo rakljo, ki je služila kot ograja za oprijem. Tako smo potok
poslej lahko prečili tudi, ko je hudourniška voda bučala pod nami.
Pozimi nam je pot oteževal sneg in poledica. V snežnih zametih
nam je včasih ta ali oni oče vsaj del poti ali vse do šole utiral gaz. Po
poledeneli poti pa smo se navdušeno spuščali do Sušice. Od tod
naprej nam je šlo veliko težje. Tudi prečkanje potoka je bilo takrat
pravo doživetje, saj je bila naša brv obdana v ledeni oklep. Nekoč,
ko smo se vračali iz šole domov, je na brvi mojemu bratrancu spo-
drsnilo in pristal je v ledeni vodi. Jadrno smo jo ubrali proti domu,
ga ogrinjali v oblačila, ki smo jih lahko pogrešili in ga bodrili ter
lomili oblačila, ki so na njem ledenela, tako, da se je lahko vsaj gibal.
Srečno smo ga, napol zmrzlega, privlekli do doma, kjer je potem
še nekaj dni zdravil svoje ozebline. Včasih je kdo pristal v vodi le do
kolen. Naša zabava je namreč bila, da smo se od Mislič do Sušice
pozimi, ko je bil potok obdan v led, spuščali kar po ledenih ploščah
potoka. Voda, ki je v hudourniku hitro upadla, zaledenele ploskve
pa so ostale v zraku. Tu pa tam se je katera udrla in nesrečnik je v
čevlje zajel ledeno vodo, ki se je ponekod še zadržala v tolmunih.
Večinoma smo v zimskem času imeli v torbi rezervne nogavice,
tako da je bilo v tem primeru lažje organizirati pomoč.
Tudi na Misličah smo imeli pouk v kombiniranih oddelkih. Peto-
šolci in osmošolci skupaj, ostala dva razreda skupaj. Izjema je bil
kasneje le naš 8. razred. Bilo nas je 13 (iz osmih okoliških vasi) in
preuredili so nam v samostojno učilnico mali prostor v pritličju, v
katerem je bila prej šolska mlečna kuhinja, kjer je »naša Danica«
pripravljala malice. Učile so nas: Silvana Mljač iz Lokve (naša
večletna razredničarka), Ave Volk iz Kozjan, Dora Ban – nemšči-
no, Marija Nedoh Dujc iz Loke, ki je bila tudi ravnateljica, Anica
Gustinčič z Barke ter Klelija Gabrič. Nemščino smo imeli le eno
leto. Učiteljica je nato odšla in novega učitelja ni bilo, pa smo ne-
hali s tujim jezikom. Kako so učiteljice sploh zmogle poučevanje
v kombiniranih oddelkih višjih razredov, mi je še danes uganka.
Učili smo se le najnujnejše. V kombiniranem pouku za višje
razrede pač drugače ne gre. Snov smo utrjevali pri izdelova-
nju domačih nalog. Drugega domačega učenja skoraj nismo
poznali (vsaj zase to lahko trdim). Pa saj tudi časa zanj ni bilo
veliko. Ko smo prihajali iz šole, smo pojedli kosilo in že je
bila tu ura, ko smo morali z govedom na pašo ali pomagat
staršem na njivi ali v senožeti. Učenje iz učbenikov mi je bilo
tuje, učbenikov se iz teh let komaj spominjam. Snov smo si
večinoma zapisovali v zvezke. To me je kasneje v srednji šoli
stalo nekaj dodatnih ur učenja.
V zgornjem nadstropju šolske stavbe je bilo še učiteljsko stano-
vanje. Ob šoli je bil šolski vrt – njiva, ki smo jo, po svojih močeh,
obdelovali. V kleti stavbe je bila dvorana, kjer smo imeli med
letom nekaj proslav, ki so se jih navadno udeležili le zelo redki
starši. Poglavje zase so bili naši športni dnevi. Nisem jih imela
rada, saj so pomenili, da moram poleg svoje enourne poti do
šole, tisti dan opraviti še dodatno pešačenje. Nekaj jih je sicer
potekalo na šolskem igrišču, ostale smo imeli vsakokrat v smeri
enega naselja, iz katerega smo prihajali učenci. Tako smo spo-
znali: Vatovlje, Padež, Kozjane, Vareje, Barko, Artviže, Ostrovco.
Do Potoka (in Podgrada) nas je zapeljal kamion.
Učenci mojega letnika smo bili zadnja generacija, ki je tudi 8.
razred, v šol. letu 1961/2, zaključila na Misličah. Naslednji letniki
so bili manj številni in višji razredi so se pričeli z avtobusom
voziti v Divačo. Tako je bilo napornega pešačenja do šole za
barske otroke konec.
iz zgodovine naših krajev
OŠ MISLIČE, LETO 1960 OŠ MISLIČE, DEL GENERACIJE UČENCEV V LETU 1960
Foto
: AR
HIV
CV
ET
KA
SK
OK
45
Kljub naporu, ki ga je zahtevalo vsako-
dnevno pešačenje, so mi ta leta ostala v
lepem spominu. Mnogi razgovori so se
odvijali na tej poti, se prepletali s spori,
zamerami, prvimi poskusi kajenja, prvimi
simpatijami in raznovrstnimi domiselnimi
poskusi, kako bi si priborili mesto na red-
kih kamionih, ki so se znašli na naši poti,
tako da bi se vsaj del poti lahko peljali. Bila
so tudi razna rabutanja jabolk in soočenja
z lastniki, ki so skušali zavarovati svoj pri-
delek. Tistimi hudimi, ki so nas jezno podili
iz svojega sadovnjaka in onimi popustlji-
vejšimi, ki so nam dovolili, da vzamemo
za slovo še vsak po eno jabolko, če smo le
obljubili, da v bodoče ne bomo več rabu-
tali. In bila so, v štirih letih, mnoga utiranja
poti po novozapadlem snegu, drsanja
po poledenelih pobočjih, zoprne dežne
kopeli, dnevi zmrzljive burje, zbadajoči
zimski mraz, ki je grizel skozi tanka oblačila
v prste na rokah in nogah. Pa tudi polžje
premikanje proti domu, ko smo vedeli, da
nas doma čaka kako večje popoldansko
delo na kmetiji. Kljub vsemu trdim, da je
bilo lepo. Bili smo mladi, polni idej, vragolij
in načrtov. In samo to je takrat štelo.
Odločitev, da bom nadaljevala šolanje, je
v naši družini zorela že zgodaj. Spodbujala
jo je očetova sestra Tončka Prelec, ki je bila
partizanska učiteljica na Barki in je kasneje
do upokojitve (na OŠ Šempas) tudi nada-
ljevala v tem poklicu. Torej bi bilo v redu,
so menili starši, če grem še jaz po tej poti.
Celo štipendije so bile na voljo in prijavila
sem se na Učiteljišče v Kopru. Ne vem,
kako mi je uspelo, toda uspelo je. Naredila
sem celo sprejemni izpit, preizkus posluha
pri prof. Miranu Haslu in pot je bila odprta.
(Nekaj let kasneje je profesor skrušeno
ugotovil, da sem res izumila novo me-
lodijo za ljudsko pesem Marko skače, a
takrat sem bila že dodobra utirjena v šolski
sistem.) Po petih letih, kot je sicer takrat
trajalo šolanje za učiteljico, sem šolanje
zaključila. Ta leta spremlja tudi spomin na
dijaški dom V Kopru. Bil je to čas strogih
domskih pravil z obvezno hora legalis, ob-
veznimi urami učenja, a tudi čas nastajanja
in razvoja Kameleonov, Faraonov, teden-
skih internih domskih plesov …
Po končanem šolanju je bilo težko dobiti
delovno mesto učitelja blizu domačih
krajev. Občinski referent za izobraževanje
in štipendiranje g. Rado Škabar je ponujal
možnost nadaljevanja šolanja na psiholo-
giji. Vpisala sem se in tako zapečatila svo-
jo poklicno pot, ki sem jo, pet let kasneje,
začela in z upokojitvijo tudi zaključila na
Osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani.
Cvetka Skok
iz zgodovine naših krajev
Od leta 1952 je na področju zdajšnje seno-
žeške tovarne delovalo Mizarsko podjetje, v
katerem so izdelovali lesena ohišja za radie,
krste in druge lesene izdelke. Iz mizarskega
podjetja je 1. 9. 1967 nastalo podjetje To-
mos. Cimos pa je 1. 10. 1972 postal samo-
stojno podjetje. Ustanovila sta ga Tomos in
Iskra z 51- in Citroen z 49-odstotnim dele-
žem. Podjetje je v težkem letu 1996 začelo
samostojno pot brez francoskega Citroena
in se preoblikovalo v delniško družbo.
Cimos je v svojem začetku dobavljal svoje
izdelke (dele za avtomobile) izključno
Citroenu, od leta 1989 dalje pa postopoma
širil svojo mrežo kupcev. Podjetje v zadnjih
letih dobavlja svoje izdelke številnim avto-
mobilskim proizvajalcem in dobaviteljem
po svetu. Danes je 39-odstotni Cimosov
lastnik Modra zavarovalnica, DSU in ostali
državni skladi, 27 % imajo razna podjetja,
21 % imajo banke in 13 % ima podjetje
lastnih delnic. V prihodnosti pa bo podjetje
moralo dobiti pravega večinskega lastni-
ka. Naš paradni izdelek v Senožečah je
centralno ohišje turbokompresorja ali kar
po domače – glavni del avtomobilskega
turba. Trenutno jih obdelamo in odpremi-
mo raznim kupcem okoli 60.000 tedensko,
to je za 60.000 avtomobilov oziroma skoraj
3 MIO letno.
V marcu 2013 je prevzel naloge in od-
govornosti direktorja Tovarne Senožeče
Franc Poje, magister ekonomskih znanosti,
iz Starega trga pri Ložu. Septembra pa je
tovarna dobila »Fordovo modro zastavo«,
to je prestižno priznanje za kakovost.
Kupec Ford je namreč v letih 2012 in 2013
pozorno spremljal kakovost naših dobav
in izvedel dve presoji sistema zagotavlja-
nja kakovosti v tovarni in presojo procesa
na oddelku nosilci Riello. Na podlagi dose-
ženih rezultatov nas je letos aprila uvrstil
med svoje A-dobavitelje in nam podelil
certifi kat kakovosti Q1. To pomeni, da
poleg zahtev standardov kakovosti ISO in
VDA izpolnjujemo tudi kupčeve specifi č-
ne zahteve s področja kakovosti in dobav.
Novembra je na podjetju Cimos in tudi v
naši tovarni potekala kriminalistična prei-
skava, povezana z ugotovljenimi nepravil-
nosti v povezavi z neopravičeno dode-
ljenimi sredstvi Cimosu v primeru dveh
razvojnih centrov, v katerih ima družba
20-odstotni lastniški delež, in sicer SiEVA in
SiMIT. V tem času smo se z obema in vsemi
njihovimi družbeniki že dogovorili o rešitvi
in z njimi podpisali pogodbi o načinu vrači-
la neopravičeno dodeljenih sredstev.
Smo ena redkih tovarn na Primorskem, ki
je lansko leto zaposlovala in tudi letos še
vedno zaposluje nove delavce. Trenutno
nas je približno 400 zaposlenih. Oddelek
proizvodnje je v lanskem letu prešel iz 12-
urnega na 8-urni turnus, neprestano, 24
ur na dan. Trenutno na način 2 + 2 + 2 +
2, to je 2 dni dopoldne, 2 dni popoldne, 2
dni ponoči in 2 dni prosto. Poleg oddelka
proizvodnje dela v turnusu tudi oddelek
vzdrževanja, ki ga vodim že od leta 2000
in trenutno šteje 32 zaposlenih. V okviru
oddelka imamo delovna mesta: nabavnik,
delovodja, inženir vzdrževanja, orodjar,
nastavljalec, mazalec, elektronik, splošni
ključavničar in mehanik. Naša glavna skrb
je, da približno 200 strojev in naprav delu-
je ob najnižjih možnih stroških vzdrževa-
nja, z najmanj zastoji. Nekoliko nas pri tem
sicer ovirajo nezadostna fi nančna sredstva
za nabavo rezervnih delov in polne obre-
menitve strojev, ki jih vedno ne moremo
dobiti sproščene za preventivne preglede
zaradi izredno visokih kupčevih naročil.
Kupce imamo, znamo, zmoremo in
hočemo ter poslujemo pozitivno. Delati
moramo čim bolj vestno in pošteno,
čeprav ni samo od nas odvisno, kako bo
v prihodnosti, a upamo na najboljše. V
podjetju sem redno zaposlen že od leta
1983 in mi s 30-imi leti delovne dobe ni
vseeno, kaj bo z mojim in drugimi delov-
nimi mesti, zato se moramo truditi, vsak
po svojih močeh, da nam v teh hudih in
težkih časih zelo potrebna delovna mesta
in zaslužek, ostanejo v domačem kraju.
Andrej Škapin,
vodja vzdrževanja
46
Na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj občine Divača (Uradni list RS, št.
37/13) in Odloka o praznikih občine Divača (Uradni list RS, št. 37/13) Občina Di-
vača, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DIVAČA V LETU 2014
1. Priznanje občine Divača so najvišja priznanja občine za dosežke
občanov in drugih posameznikov, organizacij, društev, zavodov,
podjetij in drugih pravnih oseb, ki prispevajo k boljšemu življenju
občanov in imajo pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na
javnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, znanstvenem,
vzgojno-izobraževalnem in raznih drugih področjih življenja in dela.
2. Priznanja občine Divača so:
1. naziv častni občan občine Divača
Naziv častnega občana občine Divača se podeli posameznikom, ki
so s svojim dolgoletnim delom trajno prispevali k razvoju družbe,
utrjevanja miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove
ustvarjalnosti oziroma k ugledu in razvoju občine.
Naziv častnega občana občine Divača se lahko podeli tudi inovator-
jem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim
dolgoletnim delom prispevali k trajnemu napredku in razvoju ter
ugledu občine. V posameznem letu se lahko podeli največ en naziv
častni občan. Naziv častni občan lahko dobi tudi tuji državljan.
2. priznanje občine Divača
Priznanje občine Divača se podeljuje za izjemne prispevke k boljšemu,
kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu obči-
ne na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem
področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in
širši skupnosti. Enako priznanje se lahko posamezniku ali pravni osebi po-
deli samo enkrat. V posameznem letu se lahko podelijo največ 3 priznanja.
3. plaketa občine Divača.
Plaketa občine Divača se lahko podeli za uspehe in dosežke, s katerimi
se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem
področju ter na drugih področjih, ki pomembno prispevajo k nadaljnje-
mu razvoju občine. Plaketa občine Divača se lahko podeli za uspešno so-
delovanje drugim lokalnim oziroma prijateljskim skupnostim, uglednim
gostom oziroma delegacijam, ki obiščejo občino. Plaketa občine Divača
se podeljuje tudi za enkratna dejanja za vaške in občinske zadeve. Enako
priznanje se lahko posamezniku ali pravni osebi podeli samo enkrat.
3. O podelitvi priznanj občine Divača odloča občinski svet občine Divača
na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v
nadaljnjem besedilu: komisija). Na predlog komisije občinski svet s skle-
pom določi število posameznih priznanj, ki se podelijo v tekočem letu.
4. Pobudniki za podelitev priznanj občine Divača so lahko občani, skupi-
ne občanov, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja in druge
organizacije ter skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne
more predlagati za priznanje.
5. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in
mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi ustrezno
utemeljitev predloga (strnjena obrazložitev predloga) ter navedbo
za katero priznanje kandidira. Nepravočasnih in nepopolnih vlog
komisija ne bo obravnavala.
6. Predloge je potrebno vložiti osebno ali po pošti v zaprti ovojnici z
oznako: »Ne odpiraj – Razpis za podelitev priznanj občine Divača« do
vključno 23. 5. 2014 do 12.00 na naslov:
OBČINA DIVAČA, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Diva-
ča, Kolodvorska 3a, tel. št.: 05/7310-930 ali po e-pošti: obcina@divaca.si
Številka: 039-0004/2014-1
Divača, 19. 3. 2014ŽUPAN OBČINE DIVAČA
DRAGO BOŽAC
Velikokrat se sprašujem, ali je vredno izgubljati besede, energijo
in čas za boj z mlini na veter. Mar se ni bolje delati gluhega in
slepega? Kimati in hvaliti? Kako je to dobro! Kako je to lepo! To
je super! Bolje ne bi moglo biti. Globoko v sebi pa tuhtati in se
žreti, kje za božjo voljo je obtičala pravica, kje pri vragu se je iz-
gubila modrost, kdo nam je ukradel sočutje, smo izgubili razum?
Vedno znova najdem isti odgovor. Vredno je. To daje življenju smisel.
Ne želim biti ena od tistih, ki so se izgubili v vesolju (beri materi-
alnih dobrinah) in se požvižgajo na vse, kar se okrog njih dogaja.
Ne želim pa biti niti osamljen jezdec in tarča posmeha, zato
pozivam vse, ki enako ali vsaj podobno razmišljate kot jaz,
da se mi pridružite v boju, ki ga bom poimenovala boj proti
»naslilju nad kulturno in naravno dediščino«.
Lepote krajine, ki jo je ustvarila narava v našem naravnem in kul-
turnem rezervatu ali kakorkoli ga še lahko poimenujem – uradno
Regijskem parku Škocjanske jame, se z besedami ne da opisati.
Nežen pridih so ji dodali naši predniki, ki so s skrbnostjo zlagali
kraško kamenje v splet suhih zidov in gradili energetsko varčne
domove, ki se po videzu niso veliko razlikovali drug od drugega.
Tako naj bi tudi ostalo.
Zato so vrli uradniki na papir zmetali neskončno pravil, smer-
nic, programov, ciljev, napisali številne zakone, uredbe, pravil-
nike, mnenja, sodbe in še kaj, ki naj bi se jih držali pri gradni,
obnovi in umeščanju objektov v prostor. Družno so jim poma-
gali krasoslovci, raziskovalci kraških jam in druga eminenca, ki
naj bi o krasu vedela več kot kras o sebi lahko pove sam.
In sedaj slišim vaše vprašanje, če to sploh kdo bere: »Kaj nam
želi ta baba povedati?« Ne veliko.
Povedati želim, da me boli srce, ko gledam in poslušam (brnenje
gradbenih strojev), kako v neposredni bližini mojega doma raste
še eno skropucalo, ki po nobeni logiki, pa naj bo še tako modra
in prihaja prav z vrha arhitekturnih izobražencev, ne sodi v mojo
rojstno vas. Srce me boli, ko država od nas navadnih smrtnikov
zahteva, da se pri obnovah svojih domov držimo kulturnovar-
stvenih smernic, sama pa se nanje požvižga. Ogorčena sem
zaradi mlačnosti divaške občine, ki je na projekt dala soglasje in
od investitorja ni zahtevala, naj se pri gradnji objekta vsaj malo
drži prostorskih ureditvenih pogojev in dovolila, da so na objektu
namesto oken strelne line. Prosim vse, ki imata kakršno koli be-
sedo v občinskih organih, da povprašate občinske uradnike, po
kakšnih načelih odločajo v upravnih postopkih, ko gre za gradnjo
in umeščanje objektov v prostor, tudi na območju našega parka.
Za konec si preberite še komentar enega od krajanov na
(upam) eno zadnjih pogruntavščin Javnega zavoda Park Ško-
cjanske jame, ko ga je kolegica spraševala po namenu uporabe
objekta: »Baje bodo enkrat na leto uprizarjali bitko za Brkine, po
vzoru ameriških uprizoritev bitk iz njihove državljanske vojne.
Ta nova stavba bo igrala osrednjo vlogo – okupatorski bunker z
odprtinami za strojnice. Domačini bomo seveda igrali primer-
no vlogo – partizane, ki se borimo za svobodo na svoji zemlji.«
Smo res še na svoji zemlji?
Boža Metlika
obvestila Kolodvorska ulica 3A,
6215 Divača
47obvestila
Obvestilo in pojasnilo v zvezi z davkom na ne-premičnine in vloga za spremembo popravek podatka o ZGSVse več občanov se obrača na strokovno službo
Občine Divača z zahtevo po pojasnilih v zvezi
s pripisano vrednostjo njihovih nepremičnin
in zahtevo po popravku podatkov, za katere
občina ni odgovorna. V nadaljevanju posredu-
jemo nekatera pojasnila v zvezi s pristojnostmi
in nalogami posameznih organov v postopku
vrednotenja in pripisa vrednosti nepremičnin
Skladno z določili Zakona o množičnem vre-
dnotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06),
ki je pričel veljati 31. 5. 2006, naloge množične-
ga vrednotenja nepremičnin opravlja Urad za
množično vrednotenje nepremičnin v okviru
Geodetske uprave Republike Slovenije. Urad
za množično vrednotenje nepremičnin izvaja
naloge generalnega vrednotenja nepremičnin
in naloge pripisa vrednosti nepremičnin.
Kakovost in pravilnost podatkov o vrednosti
nepremičnin je odvisna od popolnosti, kako-
vosti in pravilnosti podatkov o nepremičninah.
Za del teh podatkov so odgovorni lastniki
sami, del pa jih morajo zagotoviti država,
občine in drugi organi.
Občina mora v postopku vrednotenja nepre-
mičnin zagotoviti le podatke o namenski
rabi zemljišč in podatke o zemljiščih za
gradnjo stavb in jih posredovati Geodetski
upravi RS. Občina mora Geodetski upravi RS
sporočiti tudi vsako spremembo teh podatkov.
Namenska raba zemljišč
Namenska raba zemljišč je določena v hierarhič-
no najvišjih občinskih prostorskih aktih, to je v:
- Dolgoročni plan Občine Sežana (Divača)
za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št.
14/88), usklajen z obveznimi prostorskimi
sestavinami dolgoročnega plana SRS 1989
(Uradne objave, št. 1/89), dopolnjen 1989
(Uradne objave, št. 37/89), dopolnjen 1991
(Uradni list RS, št. 23/91), dopolnjen 1992
(Uradne objave, št. 5/92), dopolnjen 1993
(Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen za
območje Občine Divača 1995 (Uradni list
RS, št. 22/95), dopolnjen 1996 (Uradni list RS,
št. 38/96), dopolnjen 1999 (Uradne objave,
št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003
(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in
dopolnjen 2010 (Uradni list RS, št. 48/10) in
- Srednjeročni družbeni plan Občine Sežana
(Divača) za obdobje 1986-1990 (Uradni list
SRS, št. 14/88), usklajen za področje prometa
1989 (Uradne objave št. 4/89), dopolnjen
1989 (Uradne objave št. 37/89), dopolnjen
1991 (Uradni list RS, št. 23/91), dopolnjen
1992 (Uradne objave, št. 5/92), dopolnjen
1993 (Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen
za območje Občine Divača 1995 (Uradni list
RS, št. 22/95), dopolnjen 1996 (Uradni list RS,
št. 38/96), dopolnjen 1999 (Uradne objave,
št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003
(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in
dopolnjen 2010 (Uradni list RS, št. 48/10).
Namenska raba se lahko spremeni samo v pre-
cej zapletenem, predvsem pa dolgotrajnem
postopku spreminjanja navedenih planskih
aktov oziroma v postopku priprave novega
občinskega prostorskega načrta.
Občina nov občinski prostorski načrt že
pripravlja in bo predvidoma v drugi polovici
meseca aprila oz. maju letošnjega leta
tudi javno razgrnjen.
Lastniki zemljišč bodo v času javne razgrnitve
lahko podali svoje pripombe na predlagano
namensko rabo. Vse pripombe in predloge, ki jih
občina sprejema sedaj in do javne razgrnitve, bo
upoštevala, kot da so bili podani na javni razgr-
nitvi. Morebitno spremembo namenske rabe bo
mogoče upoštevati šele po sprejetju občinskega
prostorskega načrta, do takrat pa bo za vredno-
tenje nepremičnin upoštevana namenska raba,
opredeljena v še veljavnih planskih aktih.
Zemljišča za gradnjo stavb (ZGS)
Zemljišča za gradnjo stavb so tista stavbna ze-
mljišča, na katerih je gradnja stavb dejansko mo-
žna. Če za namensko rabo velja, da je določena
v občinskih prostorskih aktih v skladu s predpisi,
ki urejajo prostorsko načrtovanje, pa slednji
ne opredeljujejo zemljišč za gradnjo stavb.
Zemljišča za gradnjo stavb so tako določena z
Zakonom o množičnem vrednotenju nepre-
mičnin in podrobneje opredeljena v Pravilniku o
določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list
RS, št. 66/13), ki je pričel veljati 20. 8. 2013.
Zemljišča za gradnjo stavb določa občina v po-
vezavi z veljavno namensko rabo, vendar neod-
visno od postopkov prostorskega načrtovanja.
Občina Divača je določila zemljišča za gradnjo
stavb na celotnem območju občine na podlagi
podlag s katerimi razpolaga, meril in pogojev
za določitev zemljišč za gradnjo, opredeljenih v
Pravilniku o določanju zemljišč za gradnjo stavb
in Meril in kriterijev za določitev zemljišč za
gradnjo stavb (v nadaljevanju Merila in kriteriji),
ki jih je potrdil Odbor za prostorsko planiranje
in gospodarjenje z nepremičninami na svoji 28.
redni seji dne 6. 1. 2014. (Oba dokumenta lahko
najdete na občinski internetni strani)
V skladu z novelo Zakona o množičnem vredno-
tenju nepremičnin, katere sprejem se pričakuje
v mesecu marcu tega leta in med drugim pred-
videva javno razgrnitev podatkov o zemljiščih za
gradnjo in s tem seznanitev lastnikov nepremič-
nin, bo to občina Divača tudi storila.
Občina Divača je podatke zemljišč za gradnjo za
območje celotne občine poslala Geodetski upravi
RS v mesecu januarju 2014 po potrditvi Meril in
kriterijev. Če stavbna zemljišča, za katere Občina
Divača sprejema predloge za spremembe, ob
strokovni presoji ne bodo izpolnjevala pogojev za
gradnjo stavb, bodo podatki, ki smo jih že posre-
dovali na GURS, spremenjeni in posredovani na
GURS. Prav tako bo glede na podane pripombe
opravljena ponovna presoja Meril in kriterijev.
Po javnih navedbah Vlade Republike Slovenije
naj bi se z novelo Zakona o davku na nepremič-
nine, katere sprejem se prav tako pričakuje v
mesecu marcu letošnjega leta, izenačile stopnje
obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih
stanovanj na 0,15 %. Poleg odprave razlikovanja
med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremič-
ninami bodo glede na sklep vlade za leto 2014
odpravili tudi posebno vrednotenje za zemljišč
za gradnjo stavb, ki bodo tako vrednotena ena-
ko kot ostala stavbna zemljišča. Rok za ureditev
podatkov naj bi se podaljšal do konca aprila
2014. S tem je praktično država dala občinam
nekaj časa, da v skladu z novelo Zakona o mno-
žičnem vrednotenju nepremičnin, ki predvide-
va določitev in razgrnitev podatkov o zemljiščih
za gradnjo stavb, da to tudi dejansko izvedejo.
Ljudem pa, da uredijo tudi druge »napake«, ki
so nastale pri poskusnem izpisu.
Zato Občina Divača do 31. 3. 2014 v zvezi
z zemljišči za gradnjo stavb trenutno ne bo
sprejemala odločitev, niti ne bo na GURS
pošiljala »popravljenih« podatkov, temveč
bo izvedla javno razgrnitev podatkov in nato
sprejela dokončna merila in kriterije, po katerih
bo dokončno vzpostavila register zemljišč za gra-
dnjo stavb in te podatke posredovala na GURS.
Vlogo za spremembo oz. popravek podatka je
potrebno izpolniti in prinesti ali poslati na Ob-
čino Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Diva-
ča ali podpisanega skenirati in poslati na obci-
na@divaca.si s pripisom »vloga za spremembo
- ZGS«. Obrazci vloge se nahajajo na internetni
strani Občine Divača (www.divaca.si).
Ostali podatki
Podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin in
se uporabijo pri pripisu vrednosti nepremičnin
in posledično odmeri davka na nepremičnine,
so določeni z Uredbo o podatkih o lastnostih
nepremičnin v registru nepremičnin. Razen
podatkov o namenski rabi in podatkov o zemlji-
ščih za gradnjo stavb Občina Geodetski upravi
RS tako ne posreduje nobenih drugih podatkov,
ki bi vplivali na pripisano vrednost nepremičnin.
Vse lastnike nepremičnin zato prosimo, da se
za spreminjanje podatkov in vprašanja, ki niso
v povezavi z namensko rabo in zemljišči za
gradnjo stavb, obrnejo na Geodetsko upravo
RS, kjer jim bodo kot odgovorni za področje
vrednotenja nepremičnin pojasnili, kje in na kak
način lahko spreminjajo tudi druge podatke.
Tabela GURS s seznamom podatkov registra
nepremičnin, ki jih ni mogoče urejati ali spre-
minjati na geodetski upravi ter jih je potrebno
urediti neposredno pri organih, ki so pristojni
za vodenje in vzdrževanje teh evidenc.
48
Iztok Felicjan, univ. dipl. inž. el., MCP
Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje,
občinska uprava Občine Divača
obvestila
PODATKI KJE SE UREJAJO
OSEBNA SLUŽNOST ZEMLJIŠKA KNJIGA
JAVNO DOBRO DEJANSKA RABA ZEMLJIŠ vodna zemljiš a neplodna zemljiš a
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
NAMENSKA RABA ZEMLJIŠ ZEMLJIŠ A ZA GRADNJO STAVB OB INA
ŠTEVILKA STANOVANJA UPRAVNIK VE STANOVANJSKE STAVBE
PRIJAVA NA ŠTEVILKO STANOVANJA UPRAVNA ENOTA SAKRALNI OBJEKTI registrirana verska skupnost URAD ZA VERSKE SKUPNOSTI
KULTURNI SPOMENIKI MINISTRSTVO ZA KULTURO
HUMANITARNE ORGANIZACIJE
DAV NA UPRAVA – po uradni dolžnosti ZNIŽANJE DAVKA ZA UPRAVI ENCE DO SOCIALNE POMO I ALI VARSTVENEGA DODATKA ZNIŽANJE DAVKA ZA INVALIDNE OSEBE OZ. OSEBE, KI Z INVALIDNIMI OSEBAMI BIVAJO V SKUPNEM GOSODINJSTVU
DAV NA UPRAVA – na podlagi odlo be ZZZS
NEPREMI NINE ZA OPRAVLJANJE DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV, MEDNARODNIH ORGANIZACIJ IN INŠTITUCIJ EU
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
ODPRTOST ZEMLJIŠ A
ZAVOD ZA GOZDOVE R SLOVENIJE RASTIŠ NI KOEFICIENT VAROVALNI GOZD, GOZDNI REZERVAT, GOZD S POSEBNIM NAMENOM BREZ UREJANJA
AGRARNA SKUPNOST UPRAVNA ENOTA predsednik agrarne skupnosti
Podatki, ki se lahko urejajo šele po prejemu obvestila z informativnim izra unom davka:
ZEMLJIŠ A POD: - avtocesto DARS - kategoriziranimi državnimi cestami DRSC - kategoriziranimi ob inskimi cestami OB INA - gozdnimi cestami ZAVOD ZA GOZDOVE R SLOVENIJE - železnicami SLOVENSKE ŽELEZNICE
NELEGALNA GRADNJA INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR
OSEBA, KI OPRAVLJA LETALIŠKO DEJAVNOST
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR
Skladno z veljavno zakonodajo je lokal-
na skupnost dolžna zagotoviti prora-
čunska fi nančna sredstva najmanj v vi-
šini 50 % subvencije k ceni storitve in v
višini, za katero je upravičenec oziroma
drug zavezanec delno ali v celoti opro-
ščen plačila. Sredstva se zagotavljajo iz
proračuna občine, na območju katere
ima upravičenec storitev prijavljeno
stalno prebivališče. Višina subvencije iz
občinskega proračuna občine Divača
k plačilu storitve za posameznika je do
sedaj, skladno z zakonodajo, znašala 50
% veljavne cene storitve.
Občinski svet občine Divača je na 24. redni seji, dne 13. 2. 2014, sprejel SKLEP, ki določa dodatne oprostitve pri plačilu stroškov socialnovar-stvene storitve Pomoč na domu kot socialne oskrbe na domu v občini Divača, in sicer se spremeni višina subvencije, ki jo iz občinskega prora-čuna zagotavlja Občina Divača k ceni storitve, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Občina Divača bo iz občinskega pro-računa tako zagotavljala 70 % sub-vencije k ceni storitve, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Sprememba višine subvencije ne vpli-
va na spremembo določene celotne
cene storitve, spremenijo se le razmer-
ja plačnika v korist občanov (uporab-
nikov) in v povečanje zagotavljanja
sredstev iz proračuna.
Cena ure za izvedeno storitev Pomoč
na domu v občini Divača, ki jo plača
uporabnik:
Storitev PND
Cena storitve za
uporabnika (v € na uro)
Cena storitve, opravljene v dnevih med tednom
3,94
Cena storitve, opravljene v sobotah
3,94
Cena storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času
5,64
Cena storitve, opravljene na dan državnega praznika
5,98
Občinska uprava Občine Divača
Sprememba višine plačila deleža iz proračunskih sredstev Občine Divača za izvajanje socialno-varstvene storitve »Pomoč na domu« v občini Divača Znižanje cene za uporabnike Socialna-varstvena storitev »Pomoč na
domu« predstavlja socialnovarstveno
storitev v okviru izvajanja javne službe,
ki jo zagotavlja lokalna skupnost.
V občini Divača izvaja socialnovarstvene
storitve POMOČ NA DOMU izbrani kon-
cesionar – VEZI VIZIJA d. o. o.
Pomoč družini na domu obsega so-
cialno oskrbo upravičenca v primeru
invalidnosti, starosti in drugih primerih,
ko socialna oskrba na domu lahko
nadomesti institucionalno varstvo.
Socialna oskrba na domu je namenjena
upravičencem, ki imajo zagotovljene
bivalne in druge pogoje za življenje v
svojem bivalnem okolju, zaradi starosti,
invalidnosti ali kronične bolezni pa se
ne morejo oskrbovati in negovati sami,
njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne
zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
49
OBVESTILO UPORABNIKOM O PREHODU NA MESEČNI OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV Kraškega vodovoda Sežana d. o. o.
Spoštovani!
V zadnjem prejetem obračunu javne
gospodarske službe vodooskrbe in od-
vajanja in čiščenja odpadnih komunalnih
vod smo vas obvestili, da s tem letom
prehajamo na mesečni obračun naših
komunalnih storitev. S tem obvestilom
vas želimo predvsem seznaniti z razlogi
in posledicami take odločitve, ki smo
jo sprejeli na osnovi soglasnega sklepa
Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, ki
ga sestavljajo vsi župani ustanoviteljic
Javnega podjetja Kraški vodovod Sežana
d. o. o., in sicer g. Davorin TERČON za Ob-
čino Sežana, g. Zvone BENČIČ Midre za
Občino Hrpelje - Kozina, g. Drago BOŽAC
za Občino Divača, g. Danijel BOŽIČ za Ob-
čino Komen in g. Zlatko Martin MARUŠIČ
za Občino Miren-Kostanjevica. S to spre-
membo gospodinjstvom – uporabnikom
naših komunalnih storitev ponujamo
možnost lažjega poravnavanja stroškov,
ki ga prestavlja mesečno plačilo računov
glede plačila za trimesečno obdobje. V
tem sporočilu posebej poudarjamo, da
se komunalne storitve s prehodom
na mesečni obračun ne bodo v ni-
čemer podražile! Tudi še naprej bomo
odčitavanje vodovodnih števcev izvajali
vsake tri mesece, vmes pa bodo obračuni
temeljili na akontacijskem obračunu (kot
na primer za porabo električne energije),
na podlagi povprečja mesečne porabe
vode iz enakega obdobja preteklega leta.
Lahko pa boste tudi sporočili dejansko
mesečno stanje porabe vode, ki ga boste
sami odčitali, na naši spletni strani. Za vse
dodatne možnosti, ki jih bo nudil nov
model obračuna, vas bomo sproti obve-
ščali na naši spletni strani, pomembnejša
sporočila pa bodo zapisana tudi v prvem
in v naslednjih mesečnih računih. Tudi
še naprej se bodo lahko računi plačevali
preko trajnikov in tudi v prihodnje bomo
sprejemali in obravnavali vaše reklama-
cije, seveda pa se bodo morale nanašati
na dejanske odčitke naših terenskih
delavcev, na pa na mesečne akontacijske
račune.
Naj vam v naslednjih strjenih toč-
kah ponovno pojasnimo, kaj prinaša
sprememba iz trimesečnega obračuna
gospodarskih javnih služb na enome-
sečni (vsakomesečni) obračun:
• vsakomesečni računi nadomestijo
trimesečne (prej štirje računi letno,
sedaj dvanajst računov),
• mesečni računi bodo približno 1/3
nižji od sedanjih trimesečnih,
• odčitki vodovodnih števcev se bodo
kot sedaj opravljali vsake tri mesece
in takrat se bo izvedel poračun. V
vsakem trimesečnem računu se torej
obračuna razlika do dejanskega stanja
po odčitku,
• cene komunalnih storitev se s tem ne
spreminjajo, ostajajo do nadaljnjega
enake,
• plačila bo kot sedaj možno opraviti
tudi na javni blagajni, na sedežu pod-
jetja ali preko trajnika,
• poračuni med trimesečji temeljijo na pov-
prečju porabljene vode v enakih obdo-
bjih prejšnjega leta ali na osnovi vašega
odčitka, ki ga po spletni strani posreduje-
te na Kraški vodovod Sežana. Za izkori-
ščanje te možnosti bomo v sklopu naše
spletne strani odprli posebno aplikacijo,
• vse potrebno dodatno obveščanje
bo potekalo po spletni strani, važna
obvestila pa bodo zabeležena tudi v
samih računih,
• dodatna vprašanja lahko postavite
na spletni strani, kjer bomo objavljali
tudi naše odgovore, lahko pa se tudi
telefonsko obrnete na Kraški vodovod
Sežana, kjer vam bodo naši zaposleni
vse spremembe še obširneje razložili.
Upamo, da smo se z uvedbo novega
načina obračuna naših komunalnih
storitev približali vašim predlogom in
prošnjam, da vam olajšamo poravnava-
nje računov, ki predstavljajo za posa-
mezna gospodinjstva vsake tri mesece
precej velik strošek. S prehodom na ta
način obračuna se bomo najbrž srečali z
nekaterimi do sedaj neznanimi teža-
vami, ki pa jih bomo vsekakor reševali
hitro in sprotno.
Peter Fabiani, direktor
obvestila
Usmeritve za sanacijo poškodovanega gozdaOb vsaki nesreči in tudi tokrat, ko nam
je žled prizadel gozd, je pomembno, da
postopamo razumno in strokovno. Z
napačnim ravnanjem povzročimo goz-
du še več škode, sebe pa lahko življenj-
sko ogrozimo. Pri tem je zelo pomem-
ben vrstni red posameznih opravil.
Pri saniranju poškodovanih gozdov je
ena prvih nalog zagotovitev prevo-
znosti cest do gozda in po njem, kar je
občina Divača zgledno opravila med pr-
vimi v Sloveniji. Vzpostavitev prevozno-
sti vlak za spravilo lesa je vselej obveza
lastnikov gozdnih parcel, iz katerih se
bo po vlakah spravljal les.
Ko razmere dopuščajo, pregledamo
kakšne poškodbe je žled povzročil v
našem gozdu. Pri tem bodimo previdni,
izogibajmo se večjih obviselih vej in
vrhačev ter delov dreves, ki so močneje
napeti. Ocenimo obseg in vrsto po-
škodb, ločeno za listavce in iglavce.
Občina Divača je v skladu s svojo dol-
goletno prakso fi nančno podprla tečaje
za lastnike gozda. V času pisanja članka
sta tik pred izvedbo tečaj varnega dela z
motorno žago s poudarkom na varnem
delu v gozdu, ki ga je prizadel žled, 15.
in 22. 3. v Dolenji vasi in tečaj varnega
dela s traktorjem 29. 3., na katerem je
trenutno še nekaj prostih mest.
Glede na to, da je bilo v občini Divača
prizadetih 1.834 ha gozdov (19 % vseh
gozdov v občini), v katerih bo potrebno
Foto: TONČEK JERIČ Foto: ANDREJ ZADNIK Foto: ANDREJ ZADNIK
50
posekati 160.000 m3 poškodovanega
lesa, od tega 8 % iglavcev, je potrebno
začeti s sanacijo čim prej.
Lastnike gozda vabimo, da se z revirnim
gozdarjem dogovorijo za skupen obisk
gozda, na katerem boste skupaj izbrali
drevje, ki ga je primerno posekati. Re-
virni gozdar pa bo svetoval tudi glede
drugih ukrepov, ki jih je potrebno ali
koristno izvesti, da si bo gozd čim prej
opomogel.
Posekati in izdelati je potrebno vse
močno poškodovano drevje in les iz-
peljati iz gozda. Vzpostaviti je potrebno
gozdno higieno. Rok za izvedbo sana-
cije iglavcev je 15. 5. 2014, za listavce
pa 31. 12. 2016. Močno poškodovana
so vsa drevesa, ki jih je žled izruval,
odlomil, prelomil, močno nagnil ali jim
močno poškodoval krošnje (več kot 1/3
polomljene krošnje pri iglavcih oz. 80 %
pri listavcih).
Lastnike gozda iz občine Divača priča-
kuje naš revirni gozdar Marjan Tomažič
v revirni pisarni Senožeče 75 oz. na
(041) 657-889 ali 05 76-55-506. Lahko
pa se obrnete tudi na vodjo KE Sežana
Branko Gasparič v pisarni na sedežu KE
na Partizanski 49 v Sežani oz. na GSM
(041) 657-896 ali 05 70-74-409.
Zaradi odprave posledic po naravni
nesreči nacionalne razsežnosti se s spre-
membo Zakona o gozdovih sledljivost
gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih
gozdovih do 30. 4. 2015, namesto s
prevoznico, lahko zagotavlja z listino o
uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi
sortimenti.
Prav tako vas vabimo k obisku spletne
strani Zavoda za gozdove Slovenije
http://www.zgs.si , kjer smo za vas
pripravili zbirko nasvetov, kako sanirati
prizadeti gozd, seznam tečajev za varno
delo v gozdu, seznam izvajalcev del v
gozdovih, spisek pripomočkov za varno
delo v gozdu ter zloženko Nevarnosti
pri izdelavi poškodovanega drevja in
ostalo literaturo o varnem delu v gozdu.
Bogdan Magajna,
ZGS OE Sežana
Odličnost pri gospodarjenju z gozdoviAS Divača je najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem GGOKakor gozd daje pečat krajini, tako tudi
vsak skrben lastnik gozda pusti svojem
času in prostoru neizbrisno sled. Zato je
Zavod za gozdove Slovenije tudi v prete-
klem letu podelil priznanja najbolj skrb-
nim lastnikom gozdov. Priznanja je prejelo
14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz
vse Slovenije. Namen izbora in podelitve
priznanj je promocija dobrega gospodar-
jenja z zasebnimi gozdovi in priznanje
dobremu delu lastnikov gozdov.
Velika razdrobljenost gozdne posesti ote-
žuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi
ter optimalno izrabo lesa in potencialov
gozda. Tudi pri reševanju tega problema
se moremo učiti iz preteklosti z obuja-
njem agrarne skupnosti – prastare oblike
upravljanja skupnega premoženja. To še
posebej dokazuje Agrarna skupnost Diva-
ča, najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem
GGO za leto 2013.
Teža skrbi za gozdove na Krasu se s po-
gozdovanja prenaša na njihovo ohranitev
in nego ter varstvo pred požari. »Tudi
kraški gozd daje, a le, če se vanj vlaga,« je
vodilo Ivana Dolenca, ki je predsednik AS
Divača že vse od leta 2003.
Danes 27 jusantov AS Divača gospodari
v skladu z dolgoletnim izročilom s 305
hektarji zemljišč, od tega 244 ha gozda.
Upravni odbor AS-a člane agrarne skupno-
sti vzpodbuja k sečnji za lastne potrebe,
preostali možni posek pa opravi zunanji
izvajalec. Tako so z redčenji in sanitarnimi
sečnjami v preteklem desetletju vsako leto
posekali 1000–1200 m3 lesnih sortimentov.
Posebno pozornost posvečajo sanaciji
pogorišč – s sadnjo želoda so obnovili 5 ha
gozda in protipožarni preventivi. Državnim
subvencijam, namenjenim vzpostavitvi
protipožarne infrastrukture ob železniški
progi, so dodali tudi lastna sredstva.
Čut za nego kulturne krajine so pokazali
z ureditvijo 37 ha zaraščajočih se pašnih
površin, ki jih dajejo v najem kmetom,
družbeno odgovornost pa so pokazali
tako, da so s čistilnimi akcijami lastnoroč-
no rešili problem črnih odlagališč gradbe-
nega materiala v okolici Divače.
Njihovo sodelovanje z ZGS-jem je že ute-
čena praksa, ki so jo razširili še na sodelova-
nje z Biotehniško fakulteto in Gozdarskim
inštitutom. V okviru projekta Ukrepi za iz-
boljšanje izkoriščenosti proizvodnih poten-
cialov gozdov je bilo na posesti AS Divača
na 6 raziskovalnih ploskvah posajenih 3000
sadik različnih listavcev. Izsledki raziskave
bodo pokazali poti, kako s povečevanjem
deleža avtohtonih listavcev dolgoročno
dvigniti gospodarsko vrednost in okrepiti
okoljetvorne vloge teh gozdov.
Da bi tudi drugim agrarnim skupnostim
olajšali delo, so se aktivno vključili v nasta-
janje Združenja agrarnih skupnosti, tudi v
prihodnje pa se bodo posvečali predvsem
lokalnemu okolju. Prepričani so, da bi s
povezovanjem ostalih lastnikov lahko
ustvarili pogoje za boljše izkoriščanje
biomase in prehod javnih stavb v Divači
na ogrevanje z njo.
Bogdan Magajna,
ZGS OE Sežana
obvestila
51obvestila
Na Centru za socialno delo Sežana (CSD)
že več let izvajamo socialnovarstvene
programe* z najbolj ranljivimi skupinami
ljudi, ki jih dosegamo predvsem s terenskim
delom. Na prvem mestu teh programov so
posamezniki vsak s svojo posebno življenj-
sko zgodbo. Skupno jim je, da se jim je na
določeni točki zalomilo in potrebujejo po-
moč pri vzpostavljanju osnovnih življenjskih
pogojev, ki veljajo za naše kulturno okolje.
Izredno pomembno je tudi, da vse občine
naše upravne enote (Sežana, Komen,
Divača, Hrpelje - Kozina) sodelujejo pri fi -
nanciranju takih programov. Le tako lahko
funkcionirajo na dovolj visoki strokovni
ravni in bi bilo zelo neekonomično, če bi
jih organizirala vsaka občina zase. Ravno
tako so druge oblike skrbi (npr. instituci-
onalno varstvo) za občine lahko precej
dražje, obenem pa programi omogočajo
uporabnikom, da ostajajo v svojem okolju.
Eden od treh programov CSD-ja se ukvarja
tudi z brezdomnimi. Defi nicija, kaj je brez-
domstvo in kdo je brezdomec, se lahko zelo
razlikuje tudi glede na kulturno okolje. Brez-
domnost ne pomeni to, da moraš biti brez
strehe nad glavo. Brezdomstvo na vasi oz. v
bolj perifernih območjih ima drugačno vi-
dnost kot v večjih mestih. Uporabniki pomo-
či tudi ne sprejemajo, da bi se jih imenovalo
brezdomci, čeprav lahko ustrezajo mnogim
kriterijem, ki opredeljujejo brezdomstvo. Ker
imajo urejeno neko začasno bivališče, ki jim
nudi zasilno streho nad glavo in ne »žicajo«
pred kakšno trgovino, jih tudi skupnost ne
dojema kot brezdomne. Vendar ni toliko
pomembno poimenovanje kot pa zaznava
položaja, v katerem se posameznik nahaja.
Kriteriji za opredelitve tveganja za brez-
domnost so lahko:
- negotov fi nančni položaj (brez rednih
prihodkov, edini prejemki so socialna
pomoč),
- brez prave socialne opore in mreže
(npr. imajo prekinjene ali redke vezi s
svojimi najbližjimi),
- življenje v neprimernih in negotovih
bivalnih razmerah.
V mestih je pojav brezdomstva bolj viden in
bolj evidentiran, v manjših krajih pa je lahko
bolj prikrit in latenten. Zato govorimo tudi o
prikritem brezdomstvu. Idealistična predsta-
va, da so na vaseh ljudje bolj povezani in si
med seboj pomagajo, pa lahko tudi izgubi
svoj sij, ko se na terenu srečujemo z bivanj-
skimi in drugimi pogoji, v katerih se določeni
ljudje nahajajo. Dolgoletni sosedski ali dru-
žinski spori pa še bolj omejujejo medseboj-
no pomoč. Tako je socialna izolacija lahko še
bolj globoka, kot pa se dogaja brezdomnim
v večjih mestih. Zato je osebni stik in obisk
na terenu še toliko bolj pomemben.
Z vključitvijo v naš program se lahko z
majhnimi koraki zgodijo tudi pozitivni
premiki, ki uporabnikom izboljšajo življe-
nje: pomoč pri ureditvi zdravstvenega
zavarovanja, pomoč pri ureditvi bivanja
(npr. v bivalni enoti), pomoč pri urejanju
stalnega ali začasnega prebivališča, spre-
mljanje pri obisku osebnega zdravnika
ali psihiatra, pomoč pri iskanju možnih
zaposlitev, spodbujanje za vključevanje
v programe, ki so namenjeni zdravlje-
nju odvisnosti, pomoč pri načrtovanju
odplačevanja dolgov, pomoč pri urejanju
socialnih pomoči … Veliko teh stvari so
lahko za širšo populacijo nekaj samou-
mevnega, lahko dostopnega, za uporab-
nika s socialnega roba pa ni vedno tako
in vsaka izmed izboljšav lahko pomeni
premik pri kvaliteti življenja.
S terenskim delom in pravočasno zazna-
vo problema lahko delujemo preventivno
in preprečimo, da se stanje ne poslabša še
bolj. Zaradi dolgov, sodnih dražb in delo-
žacije se danes marsikdo lahko znajde na
cesti brez vsega. Zato je zelo pomembno,
da preden se to zgodi, posameznike
pravilno usmerimo pri iskanju rešitev in se
jim predstavi čim več informacij, potreb-
nih za njegove odločitve.
Razvoj programa pomoč brezdo-
mnim in drugim rizičnim skupinam
prebivalstva
Ena od podpornih dejavnosti, ki bi lahko
dopolnjevale naše dosedanje delo oz.
program CSD Sežana, ki se ukvarja z brez-
domnimi, bi lahko bil dnevni center. Tukaj
bi uporabniki lahko dobili vse potrebne
informacije, se pogreli, se pogovorili, se po
možnosti uredili (tuš), dobili kaj hrane oz.
topli obrok, se oblekli, oprali oblačila, dobili
nasvet glede urejanja zadev, se vključevali
v aktivnosti, se družili in ustvarjali, skupaj
obiskovali kulturne prireditve ... Pomemb-
no bo tudi dodatno razvijanje socialnega
podjetništva (npr. kmetije). Samooskrba
s pridelovanjem hrane je prav tako z več
vidikov pozitivna oblika aktivnosti. K temu
lahko prispevajo tudi občine z brezplač-
nim ali poceni najemom občinske »neu-
porabljene« zemlje za obdelovanje.
Prvi kratkoročni cilj bi lahko bil tudi mo-
žnost za brezplačni topli obrok. Specifi č-
nost naše regije bi seveda zahteval mobil-
no obliko ali pa dogovore s posameznimi
lokalnimi gostinci. Zelo dobro rešitev so
našli npr. v Novi Gorici, kjer so izpeljali
projekt z viški hrane, ki so jo morali prej
uničevati, kar je pomenilo dodatne stro-
ške Potrebna je bila samo dobra volja in
pripravljenost nekaterih institucij, da pro-
jekt organizacijsko postavijo in izpeljejo.
Zavedati se moramo tudi, da se stopnja
socialne ogroženosti širi in da po oblikah
pomoči s hrano vse bolj posega tudi
populacija, ki za malo presega cenzus za
pridobitev socialnih pomoči in ni nujno
vključena v programe CSD-ja.
Pomemben kamenček v mozaiku pomoči
so lahko tudi projekti, kot je »Kruh za prjatla«.
V sežanski upravni enoti še vedno ni niti ene
pekarne, ki bi redno delovala v tem projektu,
kljub temu da jih to čisto nič ne stane.
Socialno ranljivim in ogroženim
skupinam pa lahko pri vključevanju v
širšo skupnost pomagamo tudi z večjo
dostopnostjo do kulturnih dobrin.
Inštituciji kot sta Kosovelova knjižnica in
Kosovelov dom, sta tudi že pokazali pri-
pravljenost za omogočanje brezplačne
uporabe nekaterih njihovih storitev.
Zelo pomembna pa bi bila tudi strokovna
in redna pomoč pri soočanju z odvisnostjo.
Zloraba alkohola in drugih drog v povezavi
z brezdomstvom in socialno revščino se
kaže kot področje, kateremu bi bilo po-
trebno posvetiti posebno pozornost.
Naš program je tudi vključen v slovensko
mrežo organizacij, ki delajo na področju
brezdomstva. Izmenjavanje izkušenj teh
organizacij je izredno dragoceno. Sreču-
jemo se večkrat na leto, marca 2014 je
bil izveden tudi prvi slovenski kongres
organizacij, ki delajo na tem področju.
Programi CSD Sežana s strokovnim
delom, zavzetostjo delavcev na terenu in
tudi povezovanjem z drugimi organiza-
cijami (vladne in nevladne) predstavljajo
eno od pomembnih možnosti, kako se
lahko pomaga posameznikom, ki se znaj-
dejo na socialnem robu in s težavami, ki
jim niso kos. Vendar ne samo z urejanjem
denarnih socialnih pomoči, ampak tudi s
spodbujanjem uporabnikovih notranjih
moči in iskanjem možnih rešitev za nego-
tov položaj, v katerem se nahajajo.
Danijel Černe,
univ. dipl. sociolog, CSD Sežana
*Programi CSD Sežana in izvajalci:
- Kakovostno staranje in sožitje generacij,
ki ga izvaja Klemen Mozetič, dipl. soc.
del. tel: 059 694 036, GSM: 040 220 202
- Pomoč osebam s težavami v dušev-
nem zdravju in njihovim svojcem, ki ga
izvaja Mojca Volk, univ. dipl. soc. del.
tel.:059 694 035, GSM 051 338 195
- Pomoč brezdomnim in ostalim rizič-
nim skupinam prebivalstva, ki ga izvaja
Simona Verstovšek, univ. dipl. fi lo. in
prof. teol., trenutno jo nadomešča
Danijel Černe, univ. dipl. soc., tel. 059
694 039, GSM: 031 611 233
52
DATUMI LETOVANJ:* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI
za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana, ki letos vstopajo v osnovno šolo:
- od 14. do 30. 6.
V kateri izmeni bo letoval vaš otrok, boste pisno obveščeni.
* 8-DNEVN0 LETOVANJE ZA OTROKE
od 1. do 5. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:
- od 19. do 26. 7.
* 8-DNEVNO LETOVANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE
(generacija, ki vstopa letos v 1. razred) in OTROKE od 1. do 3. razreda
v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:
- od 17. do 24. 8.
* 10-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
od 6. razreda dalje v Materadi pri Poreču:
- od 25. 7. do 3. 8.
Regres lahko uveljavljajo tudi mladostniki do 18. leta starosti.
V vseh 8-dnevnih in 10-dnevnih terminih je možno uveljavljati zdravstveni regres
za letovanje otrok in mladostnikov, ki so bili med šolskim letom večkrat bolni ali
imajo pogoste zdravstvene težave.
V primeru drugih razlogov ali potreb po uveljavljanju fi nančnih olajšav
starše prosimo, da nam posredujete pisne prošnje.
BREZPLAČNO POČITNIŠKO VARSTVO od 30. 6. do 18. 7.
Vabimo vas, da otroke od 1. do 5. razreda vpišete
v celodnevno počitniško varstvo v mesecu juliju.
Da bomo lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa leto-
vanj in počitniškega varstva, vas prosimo, da izpolnite prijavnice,
ki jih bo vsak otrok prejel v osnovni šoli.
Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega
društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. 05 7341486, 05 7301340 ali na
spletni strani www.mdpm.si
Ana Pangos
Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana
obvestila
Poletje z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana 2014
Društvo za pomoč pri upokojevanju
Aškerčeva 21, 9240 Ljutomer
Tel.: 031 653 261
drustvo.upokojitev@gmail.com
www.drustvo-upokojitev.LRF-pomurje.si
Pokojninska doba za delo na kmetiji, vključno z delom na družbenem ali na zadru-žnem posestvu, brez plačila dodatnih prispevkovDruštvo za pomoč pri upokojevanju je bilo
ustanovljeno leta 2008 z namenom sezna-
njanja socialno ranljivih skupin z njihovimi
zakonskimi pravicami glede upokojevanja
in pokojnin. Da bi zainteresirano javnost s
temi še vedno aktualnimi pravicami sezna-
nili, vas prosimo, da obvestilo v priponki
posredujete na vašo spletno stran občine
ali v vaše občinsko glasilo. Z veseljem vam
bomo posredovali dodatne informacije in
pojasnila. Zahvaljujemo se vam za sodelo-
vanje in vas lepo pozdravljamo.
Jožef Jandl, univ. dipl. prav.
Predsednik društva
Zahvala društva TačkeKot terapevtski par društva Tačke pomagačke redno ali občasno obiskujeva različne ustanove, kjer poskušava uporabnikom vsaj za trenutek olajšati naporno terapijo, polepšati dan, pričarati nasmeh na obraz, spremeniti razpoloženje, pozabiti na skrbi. Ker sama ne vozim, na naše avtobuse pa ne smeva, nama na tej najini poti velikokrat pomagajo s prevozi vsaj do vlaka ali celo prav do ustanove tisti, ki najino prosto-voljno delo razumejo in spoštujejo. Vsem bi se rada iz srca zahvalila, saj brez njihove nesebične pomoči ne bi speljala toliko prijetnih obiskov.
Irena Poženel, Mateja Kocjančič, Irena Poles, Danijela Stavanja, Alenka Kako-vič, Ginevra Monteduro, Manuela Sapla, Leonardo Agricola, Jean McColister, Silva Ferletič, Darja Škopelja, Peter Batič
Andreja Lenassi
»Vabilo poslovnim idejam socialnih podjetnikov«Regijski odbor za socialno podjetništvo
Obalno-kraške regije, ki je bil ustanovljen
lani decembra z namenom promocije in
spodbujanja razvoja socialnega pod-
jetništva v regiji, zbira nabor socialno
podjetniških idej in njenih nosilcev.
Ministrstvo za delo, družino, socialne za-
deve in enake možnosti je namreč skupaj
z Zavodom RS za zaposlovanje pripravilo
Javno povabilo za izbor programov javnih
del za leto 2014, v katerega je prvič vklju-
čen tudi sklop za razvoj socialnih podjetji
(tip B). Cilj programa je spodbujanje
ustanavljanja in razvoja socialnih podjetij
ter trajno zaposlovanja brezposelnih oseb
iz ranljivih skupin. Za izvajanje razvojnih
programov socialnega podjetništva je
skupno predvideno 2 milijona evrov.
Razvojni programi socialnega podjetni-
štva se bodo lahko izvajali največ dve
leti. Prijavitelj oz. izvajalec bo upravičen
do povrnitve stroškov plač in stroškov
programa usposabljanja za vključene
brezposelne osebe. V tem obdobju bo
moral prijavitelj oz. izvajalec tudi registri-
rati socialno podjetje tipa B. Na razpis se
lahko prijavijo neprofi tne organizacije ali
že registrirana socialna podjetja.
Ker mora prijavitelj zagotoviti fi nančno
podporo oziroma sofi nanciranje občin,
je predpogoj za pripravo in izvedbo ra-
zvojnih programov socialnega podjetni-
štva njihova vpetost v lokalno skupnost.
Zato želi Regionalni odbor za socialno
podjetništvo Obalno-kraške regije spod-
buditi in pomagati vsem, ki nameravajo
stopiti na pot socialnega podjetništva ali
zadružništva. Nosilcem poslovnih pobud
in idej bomo pomagali z informacijami in
(podjetniškim) svetovanjem oz. razvojem
idej ter pri komuniciranju in pridobivanju
podpore občin. Cilj je, da se v vsaki izmed
občin Obalno-kraške regije identifi cira in
prijavi vsaj ena socialno podjetniška ideja.
Vse, ki se podajajo v socialno podje-
tništvo ali zadružništvo in razvijajo
zanimive poslovne ideje, vabimo, da
odboru posredujejo svoje kontakte in
kratek opis ideje oz. razvojnega progra-
ma. Dosegljivi smo na e-naslovu: info@
sredisce-rotunda.si ali tel. št. 051458410.
Dane Podmenik,
Regijski odbor za socialno podjetništvo
Obalno-kraške regije
53obvestila
KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!
KIA, REKORDER V NIZKI PORABI, NAJDALJŠI GARANCIJI IN NAJBOLJŠI CENI
MESECEVDO
OD+ +0EUR
BREZPOLOGA 0BREZ
OBRESTI
% EOM
BREZSTROŠKOV0EUR
MOŽNOST NAKUPA TUDI PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA!
84
SPORTAGE 1.7 CRDiSODOBNI DIZELSKI MOTOR Z ZAVIDLJIVO NIZKO PORABO • NAJATRAKTIVNEJŠI IN NAJBOLJ PRODAJAN ŠPORTNI TERENEC* • NEPREKOSLJIVA VARNOST • BOGATA SERIJSKA OPREMA
5,3 l/100 km
ŽE ZA149EUR/MESEC
ŽE ZA279EUR/MESEC
POPOLNOMA NOVI PRO_CEE’D 2014 DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA • ATRAKTIVEN, VEČ KRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • IZJEMNO NIZKA PORABA
MOŽŽNOSNOSOST NT NT NT NAKUAKUAKUAKUPAPPAPAPAPA TUDTUDTUDTUDTUDII PO N
ŽE
PDIOPIZ
3,7 l/100 km
DIZELSKI M OTO R
www.facebook.com/KIASlovenija
KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si
Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d. po rednem maloprodajnem ceniku ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%; 0,9%; 1,9%; 2,9%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun, cena 12.550 EUR (MPC 13.350 EUR - Joker popust »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM =0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes., 0% pologom, je obrok leasinga 149 EUR/mesec, fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. 12.550 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. KIA Sportage 1.7 CRDi LX Fun, cena 21.170 EUR (MPC 23.670 – Joker »Staro za novo« 1.000 EUR – Joker »Flotna prodaja« 1.5000 EUR – Joker »EOM = 2,9% financ.«), odplač. doba 84 mes., 0% polog, je obrok leasinga 278,77 EUR/mesec (zaokr. 279 EUR), fiksna OM in EOM 2,9%; stroški financ. 0 EUR, znesek za plačilo potroš. 23.416,6 EUR. Veljavnost: 15.2.-31.3.2014. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana
Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,2 l/100km, emisije CO2: 104 – 195 g/km CO2.
ALU IN PVC OKNA • ALU POLKNA • ROLETE • ALU VHODNA VRATA • ALU ZASTEKLITEV BALKONOV • KOMARNIKI •
ŽALUZIJE • PLISE ZAVESE • POLICE
Informacije: 041 223 763 • e-mail: alnesa.sp@gmail.comAlnesa, Stavbno pohištvo, Sandi Prodan s.p., Ulica Ludvika Požrlja 16, 6215 Divača
ZA OBCANE 10% POPUST ZA NAROCILA V APRILUBREZPLAČEN OGLED, SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDBE
54
Konec prejšnjega leta je dočakal 97 let
Franc Valečič iz Sežane in postal najsta-
rejši občan sežanske občine. Rodil se je
16. decembra 1916 v Danah pri Divači
kot predzadnji otrok v kmečki družini.
Ob očetu Antonu in materi Karolini je
družina Očerinovih štela sedem otrok
(tri sinove in štiri dekleta), od katerih je
še Franc edini živ in se lahko ponaša z
visoko starostjo.
Rojstni dan je pred kratkim praznoval v
družbi vseh, ki ga imajo radi. Še posebej
mu še na mnoga leta vzklikajo hčerka
Majda, ki z veliko ljubeznijo skrbi za
očeta, ter sinova Grozdan in Boris, pa
trije vnuki in štirje pravnuki.
Voščit so mu prišli tudi Karnelovi, Luk-
cevi in Maticetovi iz Dan ter potomci
sestre Maričke, poročene na Filipčjem
Brdu, L'kcevi in Rabonovi iz Križa. Z
radostjo so obudili spomine na otroška
in mladostna leta, ko je kot kratkohlač-
nik tekal po danskih travnikih, gričih in
dolinah, pasel krave in tudi služil. Ko je
imel 14 let, se je izučil za čevljarja in je
čevljaril po Vremski dolini. Leta 1938 je
bil vpoklican v italijansko vojsko v Milan,
se po razpadu Italije priključil partiza-
nom in po osvoboditvi domovine odšel
delat na železnico v Divačo in Sežano,
kjer je leta 1971 dočakal upokojitev kot
vodja premika. Vendar je tudi po upoko-
jitvi poprijel za delo in honorarno delal
več kot desetletje na špediciji Feršpeda.
Zdravje mu še vedno dobro služi, prav
tako pa tudi bister um. Vsak dan si
doma skuha ali pa gre v bližnjo gostilno
k Valterju na kavico s konjakom. Kako
je dober orehovec, ki ga je sam naredil,
pa so poskusili številni, ki so mu prišli
voščit za praznik. Postregel nam je tudi
z receptom za sladki liker, ki še kako
prija po sprehodih po mestu v vsakem
vremenu.
Franc se v družbi prijateljev in sose-
dov ter svojcev vedno v mislih vrača v
domači kraj in se s hvaležnostjo v srcu
zahvaljuje vsem, ki so ga obiskali in mu
voščili za jubilej.
Olga Knez
3. 10. 2013 ob 4.08 sta v izolski porodnišnici mamica Nataša
Krančić in očka Kristjan Uzelac dobila drugo najdragoce-
nejše darilo v življenju, in sicer sinčka Nika. Težek je bil 4180
g in velik 54 cm. Z rojstvom pa je poleg staršev in nonotov
najbolj razveselil bratca Marka.
Dne 10. 1. 2014 ob 14.36 je mamico Damjano Može in očka
Roka Rakiča iz Potoč razveselil mali korenjak Maks. Ob rojstvu
je meril 56 cm in tehtal 4.200 g.
veseli dogodki
55
V mesecu januarju smo v Ilirski Bistrici obiskali Franca Silo iz
Škofelj, ki je pred kratkim praznoval visokih devetdeset. Poln
optimizma in dobre volje nam je povedal nekaj svojih pesmi.
V našem Glasniku smo Franca in nekaj njegovih pesmi že
predstavili, pohvali pa se, da še vedno kakšo napiše.
Mirjam Frankovič Franetič
veseli dogodki
Rozalija Žerjav se je rodila 3. januarja 1924 v Slopah, v družini
Šuber oziroma pri Jernetovih. V zvezi z njenim rojstnim dnem
vedno pove anekdoto, da je sicer rojena konec leta 1923, toda
njen oče ni želel, da bi bila vse življenje starejša za eno leto na
račun enega ali dveh dni iztekajočega se leta. Rojstvo je odšel
prijavit v farno cerkev v Brezovico po novem letu.
V Divačo se je preselila po vojni leta 1947, ko se je omožila z
Albinom Žerjavom. V začetku sta živela pri Vlkovih oz. Grželje-
vih, leta 1964 pa sta se preselila v stanovanje, kjer živi še sedaj.
Rojstni dan je praznovala v okviru svoje družine v piceriji Etna.
Bila je zelo zadovoljna.
V Divači je že 67 let in ji je zelo lepo. Dneve preživlja tako, da se druži
z znanci in je srečna, če jo kdo obišče. Tudi sicer je s svojim življe-
njem zelo zadovoljna, ker je ljudem, ki so bili v stiski, vedno pomaga-
la. Še vedno je vitalna in si vse osnovno, kar je potrebno za samo-
stojno življenje, naredi sama: kuha, pere, pospravlja, gre na banko, k
zdravniku in v trgovino. Vsak dan poskrbi tudi za svojega mačka.
S sosedi v bloku se razume. Soseda Angela in sosed Dorijano
ji tudi večkrat priskočita na pomoč, ko je potrebno prinesti
kruh ali mleko iz trgovine ali ji zamenjati plin.
Vsi ji želimo, da bi bilo njeno življenje še naprej tako kvalite-
tno, kot je bilo do sedaj.
Ana Požar iz Gornjih Ležeč pa je praznovala 90 let v mesecu
februarju. Obiskali smo jo ter ji čestitali predstavniki Občine
Divača, Krajevne skupnosti Vreme in Rdečega križa Sežana -
Odbor v Divači. Fotografi rali smo jo skupaj s hčerkama Branko
in Zdenko.
Ančkinih 90 letGospa Ana Olenik oziroma Ančka, kot jo imenujemo sosedje,
je letošnjega januarja praznovala 90. rojstni dan.
Otroška leta je preživela v rodnem Zazidu, kjer je v družini
poleg staršev živela še s sestro in bratom. Osnovno šolo je
najprej obiskovala v italijanskem jeziku, nato pa je nadaljevala
v slovenskem. Doma so imeli manjše posestvo, nekaj glav
živine in zelo delovne roke, če so hoteli preživeti. Bili so zelo
slabi časi, toda preživeli so. V času NOB-ja je bila zelo aktivna,
opravljala je tudi dela partizanske učiteljice.
Po poroki z Albinom je nekaj časa živela v zaselku Brežec pri Za-
zidu, nato pa se je preselila v Divačo leta 1963, kjer živi še danes.
Sedaj je že dolgo let sama in pri svojih letih ji zdravje še dopušča,
da samostojno skrbi zase (gre k zdravniku, v trgovino, obdeluje vrt).
Vsako nedeljo redno hodi k sveti maši, kjer poje v cerkvenem
pevskem zboru. To je rdeča nit in vodilo njenega življenja.
Tudi doma si večkrat zapoje ob spremljavi radia Ognjišče, ki ji
poleg televizije dela družbo predvsem ob večernih urah.
S sorodniki ima stike, občasno jo tudi obiščejo.
Ob njenem visokem jubileju ji iskreno čestita Društvo upoko-
jencev Divača in Združenje borcev za vrednote NOB, KO Divača.
Ob praznovanju 90. rojstnega dne je go. Ano Olenik obiskal
tudi župan občine Divača g. Drago Božac ter predstavnici
občinske uprave divaške občine. Izrekel ji je čestitke ter izročil
rože in simbolično darilo. Zaželel ji je še veliko zdravja in vese-
lih dni, da bi še dolgo ostala tako optimistična in dobrovoljna.
Anica P.
Kdaj: v nedeljo, 13. 4. 2014 Start: med 8. in 12. uro v Matavunu (pri Škocjanskih jamah) Dolžina pohoda: približno 11 km Trajanje pohoda: približno 3,5 ure Vodenje: pohodniki sledijo oznakam na poti Primernost: lahka do srednje težka pot, za vse starostne skupine (otroke naj spremljajo starši) Cilj: v Škocjanu Informacije: 041 811 634 turisticno.drustvo.skocjan@gmail.com www.td-skocjan.siOznačena pohodna pot vodi mimo udornih dolin, skozi del kraškega podzemlja, ob strugi reke Reke do gradu Školj in zgodovinskih fresk v cerkvici Svete Helene na Gradišču. Vse to in še več pa se bo zaključilo ob zabavi z glasbo in užitkih, ki jih nudijo kraške dobrote.
Vsi ljubitelji narave, zdravja in rekreacije ste VLJUDNO VABLJENI, da se udeležite pohoda, ki ga organizira TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN.
top related