AKTIVNOSTI IN ČASOVNA DINAMIKA

AKTIVNOSTIAKTIVNOSTI IN ČASOVNA DINAMIKA IN ČASOVNA DINAMIKA

2007/08 Priprava in usposabljanje za vpeljevanje sprememb

2008/09

2009/10

2010 do 2014

Paket A Paket B Paket C

učni načrtiučni načrti

šolski razvojni projekti

učni načrti

šolski razvojni projekti

pilotni razvojni projekti (ZŠ)

Vpeljevanje kurikularnih obogatitev in novosti:

novi izbirni predmeti in programski moduli

učni načrti

šolski razvojni projekti

učni načrti

šolski razvojni projekti

pilotni razvojni projekti (ZŠ)

učni načrti

šolski razvojni projekti

pilotni razvojni projekti (ZŠ)

Predlogi ŠRT za šol. leto 2008/09Predlogi ŠRT za šol. leto 2008/09 Medpredmetno povezovanje je mogoče, če ga:

usmerimo k učiteljem in dijakom- ciljno načrtovanje;

timsko načrtujemo,

uvajamo nove oblike in zlasti aktivneaktivne metodemetode učenja in poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja, ….; Izhajajmo iz dobre prakse in priložnosti, ki so jih učitelji podali v intervjujih. (Poglej poročilo: g-profesor…mapa PRENOVA ŠRT; prenovljeni UN v spletnih učilnicah ZRSŠ, dostopni z geslom)

ŠTIRJE DELORSOVI STEBRI ZA 21. STOL.ŠTIRJE DELORSOVI STEBRI ZA 21. STOL.UNESCO, 1996

LEARNINGLEARNING

TO KNOWTO KNOW TO DOTO DO TO LIVETO LIVETOGETHERTOGETHER

TO BETO BE

POUČEVANJEPOUČEVANJE = UČENJE= UČENJE ZNANJE, 1. steber ZNANJE, 1. steber

UČITELJEVO organizirano na vseh

duševnih ravneh, prepoznavno, rutinsko, zaokroženo;

UČENČEVO vsakdanje znanje, neznanstveno

razumevanje (različno od zakonitosti formalne znanosti),

“luknje” v znanju, neustrezni pojmi

(trdovratni za spreminjanje z učenjem).

METODA REŠEVANJA METODA REŠEVANJA PROBLEMOV, 2. steberPROBLEMOV, 2. steber

PREPOZNAVANJE, DEFINICIJA, pojavnost

ZBIRANJE, UREJANJE, RAZVRŠČANJE PODATKOV,

POSTAVLJANJE HIPOTEZ, IZBIRANJE STRATEGIJ R.P. (naravoslovje: eksperiment)

PREVERJANJE HIPOTEZ

UGOTAVLJANJE lastnosti, zakonitosti, zakonov;UTEMELJEVANJE, INTERPRETACIJA rešitev p.REFLEKSIJA R. P. - NOVE HIPOTEZE

naravoslovje: eksperiment

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE,MEDPREDMETNO POVEZOVANJE,3. steber3. steber

• Medijska pismenost kot kroskurikularni cilj▼

• Medkulturna zmožnost kot kroskurikularni cilj

▼

enopredmetne in večpredmetne;

delne (parcialne) in celovite (kroskurikularne);

vertikalne in horizontalne;

multidisciplinarne in interdisciplinarne.

Vrste KURIKULARNIH POVEZAV

INTEGRATIVNI KURIKUL

INTEGRATIVNI KONTINUUM

POVEZOVANJE 1. Povezovanje s pomočjo skupnih temtem ( (vsebinvsebin)) oz.

konceptovkonceptov2. Povezovanje s pomočjo skupnih dejavnostidejavnosti, , metodmetod in

postopkovpostopkov3. Povezovanje s pomočjo skupnega, problemskegaskupnega, problemskega

(ključnega, bistvenega) vprašanjavprašanja4. Povezovanje s pomočjo za dijaka pomembnega in v za dijaka pomembnega in v

dijaka usmerjenega raziskovalnega/ problemskega dijaka usmerjenega raziskovalnega/ problemskega vprašanja vprašanja

integracija s pomočjo načrtovanih korelacij v UN NAVEZOVANJE

Medpedmetno povezovanje zahteva timsko delo oziroma

poučevanje. Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA

je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je SKUPNO NAČRTOVANJE.

SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZESODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

Poglej:g-profesor…mapa PRENOVA ŠRT: Mali pojmovnik KP 09; KP medijska seminar; Glagoli…..

FazeVrste

NAČRTO-VANJE Izvajanje

Vrednotenjerefleksija–evalvacija

Sodelovalno poučevanje Timsko poučevanje Brotacijsko

Timsko poučevanje A interaktivno

SODELOVALNO POUČEVANJE: SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZESKUPNE FAZE

Načrtovanje povezovanjaNačrtovanje povezovanja

1. Skupna tema

2. Skupni cilji / predmetni cilji

3. Rezultati / evidence

4. Vrste povezave

USTREZNOST KURIKULARNIH POVEZAVUSTREZNOST KURIKULARNIH POVEZAV – štirje kriteriji za preverjanje učnih ciljev – ti so

ustrezni, če:

razvijajo trajno razumevanje, znanje , kompetence…

so pomembni znotraj posamezne stroke,

so ustrezni glede na zahtevnost (= kognitivna, izvedbena – didaktično,materialno, organizacijsko….)

so avtentični – pomembni za dijaka – avtentične metode in učne situacije, udeležba dijakov….

Primer – Primer – ad hoc skupina na seminarju 12. ,13. 3. 2009ad hoc skupina na seminarju 12. ,13. 3. 2009

Medijska pismenost kot kroskurikularni ciljMedijska pismenost kot kroskurikularni cilj

Informacija (vir radio):

“Promet osebnih vozil največ prispeva k onesnaževanju zraka v Ljubljani. Med osebnimi vozili so terenska vozila tista, ki

najbolj onesnažujejo”

1. Informacija postane1. Informacija postane skupna temaskupna tema..

Članice skupine so bile prof. slovenščine, angleščine, kemije, psihologije, umetnosti.

2. Skupni cilji:2. Skupni cilji: OsveščanjeOsveščanje o okoljskih problemih, kritično ovrednotenje lj. razmer, soočanje s podatki in raziskavami, prepoznavanje družbenih stereotipov zunanje uspešnosti. ……… NavajanjeNavajanje k iskanju možnih rešitev problema.

Kritično ovrednotenjeKritično ovrednotenje posredovane informacije.

3. Rezultati/evidence3. Rezultati/evidence

ppt predstavitev in okrogla miza; povzetek, tudi v tujem jeziku; - vsebinsko korektna,

- strukturirana, - jezikovno ustrezna (terminologija) in pravilna, - vizualno-komunikativna, - ………

4. Vrsta in tip povezave4. Vrsta in tip povezave: multidisciplinarna, horizontalna (3. l)

Predmetni cilji:Predmetni cilji:

a) angleščina: soočanje reklamiranja (jezikovna raba) terenskih vozil in okoljskih informacij;

b) kemija: - dijaki poiščejo podatke o emisijah CO2 terenskih vozil, - primerjajo te podatke s tistimi za druge vrste vozil, - dijaki poiščejo podatke o porabi goriv obeh vrst vozil; - tabelirajo, razvrščajo, izberejo podatke za predstavitev; - vrednotijo te podatke, poiščejo argumente “proti”…

c) geografija: Ljubljanska kotlina, vreme, posledice…

14. 3. 2009

IN KAKO DALEČ SMO IN KAKO DALEČ SMO v medpredmetnem v medpredmetnem

povezovanjupovezovanju MI? MI?

sestanki ŠRT približno enkrat mesečno,sestanki ŠRT približno enkrat mesečno,

delna Swot analiza – marsikaj narejeno, delna Swot analiza – marsikaj narejeno, nesistematično izpeljano in nesistematično izpeljano in vrednoteno (nezavedna kompetenca);vrednoteno (nezavedna kompetenca); predstavitev konferenca 2.2.,predstavitev konferenca 2.2.,

predavanje K. Pavlič 9. 3.,predavanje K. Pavlič 9. 3.,

udeležba na seminarju 12., 13. 3.,udeležba na seminarju 12., 13. 3., junijska ekskurzija, medpredmetna:junijska ekskurzija, medpredmetna: - vsebinsko,- vsebinsko, - ciljno,- ciljno, - organizacijsko.- organizacijsko.

JUNIJSKA EKSKURZIJA, 2. 6. 2009JUNIJSKA EKSKURZIJA, 2. 6. 2009

18. 3. sestanek vodij aktivov, sklican 5. 3. Udeležba: ke, bio, fi, geo, družboslovje, ma opr.

1. letnik: - nosilni predmet geografija - sodelujoči premeti: kemija, biologija, zgodovina

2. letnik: - nosilni predmeti: fizika, kemija, biologija, - sodelujoči premeti: geografija, zgodovina;

3. letnik: - nosilni predmet slovenščina, - sodelujoči premeti: zgodovina;

DOMAČE DELO – DOMAČE DELO – ČIGAVO?ČIGAVO?

1. Skupna tema: določena s smerjo in nosilnim predmetom

2. Skupni cilji / predmetni cilji

3. Rezultati / evidence: učni listi, predstavitve dijakov, poročilo o eksperimentih….

4. Vrste povezave: domnevno rotacijske, za interaktivne

potrebujemo pogum.