UNIVERZA V MARIBORUPRAVNA FAKULTETA
STVARNO PRAVO- vprašanja za vaje -
0
Maribor, 2010
1. Temeljna načela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ
1. V zvezi s katerim načinom pridobitve stvarnih pravic je pomembno načelo kavzalnosti ter kako vpliva na pravni položaj dobrovernega pridobitelja lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe?
To je pomembno pri izvedenem načinu pridobitve lastninske pravice. Od razpolagalno nesposobne osebe lahko pridobimo lastninsko pravico samo z a non domino pridobitvijo (64. člen SPZ), drugače pa jo lahko dobroverni pridobitelj priposestvuje v 3 letih pri nepremičninah.
2. Bistvene novosti Stvarnopravnega zakonika! Zemljiški dolg.
2. Pojasnite načelo kavzalnosti, ločenosti in tradicije v stvarnem pravu. Kje v SPZ je razvidno, da velja pri nas sistem kavzalnosti, ločenosti (specialnosti) in tradicije?
40. člen SPZ-ja določa, da imamo v slo načelo kavzalnosti.
7. člen SPZ-ja določa načelo specialnosti – samo individualna določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic.
3. Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem pravu!
V SPZ-ju 2. člen določa, da SLO pravo pozna naslednje stvarne pravice: lastninska, zastavna pravica, zemljiški dolg, stavbna pravica, služnosti in pravica stvarnega bremena. Numerus clausus je predvsem zaradi varstva pravnega prometa.
4. Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroži)?- služnostno pravico;- fiduciarno lastnino;- etažno lastnino;- lastninsko pravico;- solastnino;- skupno lastnino;- stvarno breme;- zastavno pravico;- zemljiški dolg;- stavbno pravico;- imisije;- priposestvovanje;
1
- nujno pot.
5. Kako je v SPZ urejen konflikt med načelom zaupanja in izvenknjižno (kontratabularno) pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja (na nepremičnini)? Konflikt ureja 44/2 člen SPZ-ja. Pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v škodo tistemu, ki je zaupal zemljiški knjigi. Pridobitev pravice s priposestvovanjem, učinkuje le med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oziroma mu je bila pravica omejena. Proti tretjim pa šele z vpisom v ZK.
6. Poglavitne razlike med stvarno pravico užitka in rabokupom!
Raba je mogoča samo na stvari, medtem ko užitek je mogoč tudi na pravicah. Imetnik rabe ne more prenesti pravice na tretjo osebo. Užitkar pa ne prenese njegove pravice, ampak njeno izvrševanje.
Vpis v zemljiško knjigo užitka je konstitutivnega pomena, medtem ko rabokupna pravica nastane s sklenitvijo pogodbe. Vpis rabokupa v ZK le daje boljšo pravno kvaliteto njemu in ZK, drugače pa ni potreben. Pri užitku je vpis obvezen (pridobitni način). Prav tako je pri užitku posledično potrebno ZK dovolilo (razpolagalni pravni posel).
Rabokup je npr. če užitkar da v zakup nekomu upravičenje do izvrševanje njegovega užitka. To storita z obligacijskim razmerjem. Rabokup je akcesoren zato bo prenehal, ko bo prenehal užitek.
7. Navedite vsaj tri institute SPZ-ja, ki so odraz načela superficies solo cedit!
Pritiklina, plodovi ?, stavbna pravica, akcesija
8. Načelo absolutnosti v stvarnem pravu!
Stvarne pravice spadajo k absolutnim oziroma izključojočim pravicam civilnega prava, kar pomeni, da učinkujejo proti nedoločenem krogu oseb. Pomembno je, da lahko imetnik stvarne pravice nemoteno izvršuje svojo pravico in da zahteva od vsakogar, ne njegovo pravico spoštuje in v njo ne posega.
9. Načelo omejenega kroga stvarnih pravic!
Stvarne pravice učinkujejo erga omnes (proti vsem), zato je nujno da so vnaprej določene z zakonom oziroma da so vsem poznane, saj lahko le v tem primeru pričakujemo njihovo spoštovanje. Poznamo jih 6: lastninska, stavbna in zastavna pravica, zemljiško dolg, stvarno breme in služnosti. Delimo jih lahko na lastninske in stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Samostojna je le lastninska pravica, ostale so akcesorne in lahko obstajajo samo poleg lastninske pravice.
2
10. Načelo specialnosti v stvarnem pravu in odmiki!
Predmet stvarnih pravic, je lahko samo individualno določena stvar in samo zakon lahko določi izjeme od tega pravila (7. člen). Bistvena posledica je nemožnost nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari. To načelo je konkretizirano v 16. členu SPZ-ja, ki določa sestavino. Z nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli izgubijo lastninsko pravico. Izjeme od načela specialnosti sta etažna lastnina in stavbna pravica.
11. Navedite razlike med užitkom in zakupom!
Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je lahko potrošna ali nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko nepremičnina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom (najemnikom). Zakupna pravica se lahko ustanovi za določen ali nedoločen čas trajanja. Vpisuje se v evidenčni list C1 zemljiškoknjižnega vložka.
12. Katere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem?
Lastninska pravica, solastninski delež in etažna lastnina. Od omejenih stvarnih pravic pa tiste, ki dajejo pravico do posesti tuje stvari, predvsem stvarne služnosti in stavbna pravica. Str. 251
13. Katere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem?
Zastavna pravica in zemljiško dolg. Str. 251
14. Neakcesorne oblike zavarovanj po SPZ! Kratko jih pojasnite!
Fiduciarna odsvojitev, zemljiški dolg
15. Pojasnite (v alinejah) razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom!
- stvarno pravne pravice učinkujejo erga omnes (proti vsem), obligacijske pa samo inter partis (med strankama)
- stvarnih pravic je numerus clausus, obligacijskih je neomejeno
- Pri sklepanju stvarnih pravic se večinoma zahteva obličnost, pri obligacijskih pa je večinoma podana avtonomija sklepanja
16. Stvarnopravni položaji pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine oz. vlaganju v tujo nepremičnino!
3
48. člen SPZ-ja, če nekod s soglasjem lastnika na nepremičnini nekaj postavi, ne pridobi last. Pravice, ampak lahko od lastnika nepremičnine zahteva nazaj tisto, za kar je bil obogaten. Lahko pa tudi nastane solastnina.
17. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine (do celote), na kateri je zgrajen objekt (avtomehanična delavnica), želi prodati družbi B, k.d. samo objekt. Pojasnite z uporabo pravnih pravila, kako naj to izvede?
18. Pojasnite pomen načela kavzalnosti!
Načelo kavzalnosti določa, da je pogoj za veljavni razpolagalni pravi posel, pravilno sklenjen zavezovalni pravni posel. Razpolagalni pravni posel je ničen, tudi če je bil zavezovalni pravni posel razveljavljen kasneje, z učinkom ex tunc.
2. Stvari
1. Opredelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor uveljavlja posestno varstvo za posestnika!
26. člen SPZ. Je oseba, ki izvršuje dejansko oblast za nekoga drugega. To je npr. prodajalec trgovini. Detentor ni posestnik ampak imetnik. Mora se ravnati po navodilih posestnika.
Detentor nima posestnega varstva, ima pa pravico do samopomoči,ki jo mora izvajati za posestnika. To je zato, ker ima samopomoč tisti, ki je v najtesnejšem fizičnem stiku s stvarjo.
2. Opredelite in pojasnite pojem stvari po SPZ!
15. člen SPZ. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. ZA stvari se šteje tudi energija in valovanje, ki ga človek delno obvladuje.
Za stvari se ne štejejo deli človeškega telesa, tudi umetni zobje ali plombe, dokler so del telesa. Ko se ločijo od telesa pa postanejo samostojne stvari.
3. Opredelite pojem pritikline ter pojasnite, ali tudi zanje velja pravilo »superficies solo cedit«?
17. člen SPZ. Pritiklina je samostojna stvar, ki služi gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Gre za premičnino. Pritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari.
Za njo ne velja načelo superficies solo cedit, saj pritikline niso trdno spojene z zemljiščem.
4
4. Opredelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet samostojnih stvarnih pravic!
Pritiklina je lahko predmet samostojnih stvarnih pravic, zato lahko glavna stvar in pritiklina pripadata različnima lastnikoma.
Usodo glavne stvari pritikline delijo samo v dvomu.
Razlika med sestavino in pritiklino je, da ni medsebojne povezave v celoto z zemljišem.
5. Opredelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite trenutek in pravne posledice separacije plodov!
Civilni plodovi se peroidični prihodki, izraženi v obliki denarja, ki izvirajo iz pravnega razmerje, ki ga sklene upravičenec do plodov. To so najemnine, rente, obresti. Civilni plodovi so posledica prenašanje upravičenja rabe na določeno stvar z obligacijskim razmerjem.
O naravnih plodovih govorimo, če jih neka stvar daje periodično in ne da bi se zaradi tega izčrpala njena substanca. Primer naravnih plodov je sadje, mladiči, mleko in podobno.
V trenutku separacije plodov, plodovi postanejo samostojna stvar. Pred separacijo pa so bili sestavina stvari. (20. člen).
6. Opredelite pojem sestavine in pritikline!
16. in 17. člen SPZ.
7. Navedite razlike med užitkom in zakupom (587. člen OZ)!
230. člen -> užitek
8. Pridobitev in prenehanje užitka! (knjiga str. 626)
Užitek nastane na podlagi pravnega posla (voljni nastanek užitka) ali sodne odločbe (prisilni nastanek) (233. člen). Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v ZK.
Užitek pri nam ne more nastati s priposestvovanjem!!!
Užitkar more obveščati gospodarja, kaj se dogaja z njegovo stvarjo. 237. člen določa da mora užitkar izvrševati obzirno in v skladu z njenim gospodarskim namenom.
5
3. Posest
1. Navedite primere dobrovernih nelastniških posestnikov ter pojasnite ali uživajo posestno varstvo!
Dobroverni nelastniški posestniki so tisti, ki niso vedeli ali niso mogli vedeti, da niso upravičeni imeti stvari v posesti. To so najemnik, zakupnik, užitkar, zastavni upnik in podobno. Uživajo posestno varstvo, ker je glavni pogoj dobra vera in posest.
2. Oseba A je prodala in izročila osebi B premično stvar, pri čemer se je kasneje izkazalo, da oseba A ni bila lastnica te stvari, ampak samo bonitarna lastnica stvari. Ali ima oseba B možnost, da postane lastnica te premične stvari, ki jo ima že dve leti v dobroverni lastniški posesti?
Priposestvovalna doba na premični stvari traja 3 leta. V priposestvovalni čas se všteje tudi čas, ko so stvar imeli v posesti pravni predniki te stvari. Tako da če je imela oseba A že prej to stvar v dobroverni lastniški posesti več kot 1 leto je B priposestvoval to stvar. Drugače je ni priposestvoval in je niti ne bo imel možnosti priposestvovati, ker ko je zvedel da A ni lastnik je postal slabo veren, kar pomeni da se priposestvavanje prekine.
Pogoj za bonitarno lastnino, je dobroverna lastniška posest. Bonitarni lastnik ima na voljo publicijansko tožbo. Ko jo naperi proti dobrovernemu lastniškemu posestniku, ima močnejši pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno. Če imata oba isti naslov, je močnejši tisti, ki ima stvar v neposredni posesti.
3. Opredelite pojem in pravno naravo prekarija (poudarek na posestnem vidiku)!
To je dovoljena uporaba stvari, do preklica. Posodnik (komodant) lahko od izposojevalca (komodatarja), kadarkoli zahteva vračilo stvari. Za prekarij je značilna tudi neodplačnost ali pa gre za znatno plačilo.
Prekarij je detenciji podobno razmerje, a vendar se razlikuje od čiste detence. Po mnenju nekaterih pravnikov se prekarist šteje tudi za detentorja, kar pomeni da ne uživa posestnega varstva.
4. Opredelite razliko med soposestjo in delno posestjo!
Soposest delimo na skupno soposest, kjer lahko soposest izvršujejo le vsi hkrati, ter navadno sopososet, pri kateri več oseb izvršuje dejansko oblast samostojno, vendar drug poleg drugega. Primer navadne soposesti je soposest zakoncev.
Pri delni posest je posest omejena na določen del stvari. Če bi zakonca živela pri starših, bi si vsi skupaj razdelili hišo, nastala bi delna posest. Med zakoncem v zgornjem nadstropju pa bi nastala navadna soposest.
6
Tukaj je treba paziti na razlikovanje med lastnino in posestjo. Če bi na primer bila dva soposestnika travnika, in bi si ga razdelila in bi vsak ogradil svoj del, bi nastala soposest. To pomeni, da sta si razdelila le način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, s tem pa nista razdelila solastnine. Solastnino, bi si razdelila s parcelizacijo, ko bi nastale dve nepremičnini.
Razlika: če poseduje več oseb stvar tako, da lahko vsak poseduje in s tem uporablja celotno stvar, imenujemo soposest. Če pa vsak poseduje in lahko uporablja le del stvari, pa gre za delno posest.
5. Pogoji za dovoljeno samopomoč! Primer: Oseba A se je protipravno vselila v B-jevo prazno stanovanje, potem, ko ga je izpraznil najemnik. B je čez 10 dni po času, ko je izvedel za A-jevo vselitev, le-tega na silo deložiral. A je zaradi tega vložil pri sodišču posestno tožbo. Analizirajte primer!
B bi moral ukrepati takoj, ko bi glede na okoliščine že lahko okrepal. Tukaj ko je ukrepal 10 dni po tem, ko je zvedel, gre za nedovoljeno samopomoč. Ker je B uporabil nedovoljeno samopomoč, bo A lahko zahteval posestno varstvo nasproti B-ju, pa čeprav je B lastnik stanovanja. V tej pravdi B-ju ne bo koristilo, da je lastnik stvari. Seveda bo lahko vzporedno sprožil postopek z reivindikacijskim zahtevkom. Pride do dveh pravd:
- petitorna, ki je lastninska
- posesorna, ki je posestna
Če se bo petitorna končala prej, bo sodnik, ki odloča o posesorni, v skladu s pravilom petitorium absorbet possessorium zavrnil tožbeni zahtevek, s katerim je A zahteval posestno varstvo. Str. 133.
6. Pogoji za dovoljeno samopomoč! Primer: A je B-ju prodal premično stvar, pri čemer sta se dogovorila, da bo stvar izročena B-ju v neposredno posest čez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izročil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomoč? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik premičnine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B že v času sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?
V tem primeru ne gre za dovoljeno samopomoč, ampak je B pridobil stvar viciozno. To da je B pridobil stvar viciozno v svojo posest, ne vpliva na njegovo lastništvo, zato s tem ni postal lastnik. Ni mogel imeti pravice do samopomoči, če stvari še sploh ni imel v posesti!! Če je šlo v tem primeru za posestni konstitut, je B pridobil lastninsko pravico takoj. Str 132
7
7. Pojem in pomen anticipiranega posestnega konstituta!
Anticipiran pomeni vnaprej sklenjen.
To se uporablja predvsem v gospodarstvu. Gre za to, da se že vnaprej sklenejo veljavne pravne podlage, za kasnejše stvarnopravne učinke. Tukaj ne moremo uporabiti niti zastavne pravice niti fiduciarne lastnine, ker nobena od teh dveh ni mogoča, na bodočih stvareh. Niti fiduciarna lastnina, pa čeprav gre za neakcesorno obliko zavarovanja. Zato se pojavljajo anticipirane oblike zavarovanj.
To je npr. ko banka odobrava kredit in ga bo zavarovala z fiduciarno lastnino na zalogah. Problem zalog je, da se konstantno spreminjajo, so gibljiv objekt zavarovanja. Lahko bi se ustvarjal posestni konstitut na vsaki stvari, vendar to bi bilo nepraktično. Zato uporabljamo anticipiran stvarnopravni sporazum in anticipiran posestni konstitut. Ti dve izjavi volje ne bosta prenesli stvarnopravnih učinkov v trenutku ko sta bili dani, temveč šele kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. To bo takrat ko bo postal lastnik stvari. Tukaj ni potrebno točna določenost stvari, ampak samo določljivost. Vendar ne sme obstajati dvoma katere stvari so del pravnega razmerja. To je zelo pomembno, ker stroga načela stvarnega prava določajo, da mora biti predmet prodaje določljiv. Tukaj je potem bistveno da fiducant kot dajalec zavarovanja pridobi stvar v last. Takrat se izpolnita oba pogoja in sicer določenost objekta zavarovanja in pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducanta. Takoj ko tisti, ki je zavaroval terjatev pridobi lastninsko pravico na tisti stvari, se lastninska pravica prenese na npr. banko, s posestnim konstitutom.
Tukaj če bi obstajal anticipiran posestni konstitut na zaloga, in bi potem A to zalogo predelal, bi nastala nova stvar in bi prvo A postal lastnik stvari, zaradi učinkov predelave, takoj za tem pa banka iz naslova anticipiranega posestnega konstituta. Str. 546.
8. Pogoji za imisijsko (imisijska negatorna tožba) varstvo!
SPZ ne našteva dobesedno primere, kdaj prihaja do imisij, temveč zajema splošno formulacijo v 75. členu. Nebistvene imisije je potrebno trpeti, medtem ko neposredne imisije ni potrebnmo trpeti v nobenem primeru. Pri imisijah se presoja od primera do primera. Treba je pogledat prostor, v katerem prihaja do domnevnih imisij. V mestih se npr. tolerira večji hrup, kot npr. na vasi.
Iz 75. člena lahko razberemo, da gre za imisije pri tistih vplivih na tujo nepremičnino, ko čezmerno utežujejo njeno uporabo ali povzročajo znatnejšo škodo.
9. A in B sta solastnika stanovanja, v katerem živita že eno leto. Ker je med njima prišlo do spora, je A zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja ter s tem preprečil B-ju izvrševanje soposesti stanovanja. B se je moral zaradi tega za 14 dni odseliti k svojim staršem. Ali ima B posestno varstvo? Pojasnite! Ali bi bila situacija drugačna, če B ne bi bil solastnik stanovanja.
8
B seveda ima posestno varstvo, saj je motilec s tem da je zamenjal ključavnice drugemu preprečil vstop v stanovanje in s tem samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti. Situacija ne bi bila drugačna če B ne bi bil lastnik stanovanja. Če bi bil najemnik, bi prav tako užival posestno varstvo. Knjiga str. 108.
10. Pojasnite razliko med lastnikom stvari in dobrovernim lastniškim posestnikom stvari!
Dobrovern lastniški posestnik, je oseba, ki ima zmotno prepričanje da je stvar njegova in jo ima v posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Prav tako pa se navzven obnaša kot da je stvar njegova, vendar v resnici ni lastnik stvari. Je le bonitarni lastnik stvari. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem, in sicer na nepremičnini v 10 letih, na premičnini pa v treh letih. Kasnejša zla vera tukaj škoduje! Dobroverni lastniški posestnik nima razpolagalnega upravičenja.
Lastnik stvari pa ima lastninsko pravico na stvari, pa ni nujno da jo ima v posesti. Lahko jo ima v posredni posesti, pa ima še vseeno lastninsko pravico na tej stvari. Lastnik seveda ima razpolagalno upravičenje.
11. V kakšnem primeru lahko sodišče v posestni pravdi upošteva pravico do posesti?
Tak ugovor je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. To je če istočasno tečeta posestna in lastninska pravda in se je lastninska (petitorna) končala prej, lahko toženec ugovarja, daj e pridobil pravico do posesti, zaradi česar more sodišče tožbeni zahtevek iz posestne zavrniti. Str. 126
12. V kakšnem primeru bi bil v okviru posestnega spora utemeljen ugovor viciozne posesti?
Tukaj je treba pogledati 33. člen SPZ-ja, ki določa da ima tudi tat pravico do varstva posesti, vendar ne proti tistemu, od katerega je prišel do posesti. Če bi prišlo do položaja, da bi tat zahteval posestno varstvo proti ukradenem, bi moral ukradeni uporabiti dovoljeno samopomoč. Če v primeru dovoljene samopomoči, bo lahko v posestni pravdi, ki jo je sprožil tat, uveljavljal ukradeni ugovor viciozne posesti. Če ne bi šlo za dovoljeno samopomoč, se ugovor viciozne posesti ne bi upošteval. Str. 125 SPZ 33. člen
13. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju!
To ureja 559. člen OZ.
9
14. Ali pozna naše veljavno pravo posest pravice? Utemeljite!
Knjiga str. 97.
Pri nas poznamo objektivno koncepcijo posesti, ki deli posest in detencijo. To uporablja tudi SPZ. Pri subjektivni posesti pa imamo dupliciteto posesti in sicer posest stvari in posest pravice. Tukaj je npr. najemnik stanovanja posestnik pravice ter iz tega naslova uživa posestno varstvo pravice, tudi zoper najemodajalca. Pri nas pa najemnik nima posest pravice ampak je samo posestnik stvari in priznava višjo nadoblast posrednega posestnika.
15. Retencijska pravica dobrovernega lastniškega posestnika!
16. V posestni pravdi je toženec ugovarjal, da je stvar odvzel tožniku zaradi tega ker je njegova, saj jo je pridobil na podlagi prodajne pogodbe ter s posestnim konstitutom od tožnika. Ali je ugovor utemeljen?
Gre za ugovor viciozne posesti, ki se lahko uporabi v posestni pravdi, vendar le pod pogojem, da je toženec uporabil dovoljeno samopomoč. Vendar tukaj ne more iti za dovoljeno samopomoč, sam lahko samopomoč uveljavlja samo posestnik, toženec pa v tem primeru ni imel posesti, zato v posestni pravdi ne bo uspel. Seveda mu še vedno preostane petitorna ali lastninska pravda.
V posestni pravdi ni mogoč ugovor pravice do posesti!
17. Antonija je svojemu sinu Izidorju (študentu prava) februarja letos podarila in izročila hišo, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Sama ni nikoli živela v tej hiši. Ker Izidorju samota nikakor ni ustrezala, je povabil tri prijatelje (prav tako študente prava), da se preselijo k njemu. Študentje so kajpak s polno žlico zajeli radosti, ki jih je ponujala hiša in študentsko življenje. Zabave v hiši so se vrstile druga za drugo. To pa ni bilo po godu Antoniji, zaradi česar je vložila zoper Izidorjeve prijatelje tožbo zaradi motenja posesti. Ali bo uspela?
Ne bo uspela, saj je hiša od Izidorja, ker mu jo je podarila in izročila. Iz besede izročila, sklepamo da je prišlo tudi do vpisa v zemljiško knjigo. Prav tako ne more uperit motenja posesti proti njegovim prijateljem.
18. Ugovori v posestni pravdi!
Posest sploh ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno; da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest(poseg v posest je bil utemeljen z zakonom); da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero zahteva posestno varstvo; da je bila posest pridobljena na viciozen način (pod pogojem da se je toženec poslužil dovoljene samopomoči); tožba je bila vložena prepozno.
10
19. Razmerje med prekarijem in posestjo !
Nekateri pravniki za detentorja štejejo tudi prekarista, kar pomeni da nima posesti in zato ne uživa posestnega varstva. Drugače ima urejeno to avstrijski pravo, vendar ima subjektivni koncept posesti, zaradi česar, je posledično tudi detentor posestnik pravice. Str.121
20. Pojasnite razliko med soposestjo in delno posestjo. Navedite tudi primer soposesti in delne posesti!
Pri soposesti gre za to, da lahko vsi skupaj uživajo posest na celotni stvari. Delna posest pa vsak lahko poseduje točno določen del stvari.
Primer: Zakonca živita pri starših. Hišo si razdelijo na 2 dela in uživajo delno soposest. Zakonca, ki živita v zgornjem nadstropju, pa na zgornjem nadstropju uživa soposest.
21. Kaj upošteva sodišče, ko odloča v postopku zaradi motenja posesti? Kakšni so roki za uveljavljanje sodnega varstva posesti?
Sodišče v posesorni pravdi upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Se pravi, mora ugotoviti, kdo je bil zadnji posestnik in ali je sploh prišlo do motenja.
Določa ga 32. člen SPZ. Imamo subjektivni rok, ki znaša 30 dni od takrat ko je zvedel za nastalo motenje in objektivni rok, ki znaša 1 leto od nastalega motenja.
22. Pojasnite pojem dobroverne lastniške posesti! Kdaj je ta pravna kvalifikacija posesti pomembna?
Pomembna je pri priposestvovanju. Saj lahko dobroverni lastniški posestnik priposestvuje premično stvar v 3 letih in nepremičnino v 10 letih.
23. Pojasnite, kdaj posestnik ne uživa sodnega varstva posesti?
Posestnik nima sodnega varstva posesti, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu 33/3 člen SPZ. Knjiga str 127.
24. Pojem in posestno varstvo prekarista?
Že odgovorjeno.
25. Posestno varstvo detentorja!
Posestno varstvo je razdeljeno na samopomoč in sodno varstvo. Detentor, ki ni posestnik, lahko izvršuje samopomoč, vendar za lastnika stvari. Samopomoč lahko uporablja nasproti tretjim, ne pa proti gospodarjem. Sodnega varstva mu naše pravo ne nudi, ker ni niti posestnik.
11
26. Posestno varstvo soposesti!
35. člen SPZ. Eden soposestnik lahko takoj sproži posestno pravdo, če drugi soposestnik samovoljno spremeni dotedanji način izvrševanja posesti. Knjiga str. 108.
27. Kaj upošteva sodišče, ko odloča v postopku zaradi motenja posesti?
Sodišče upošteva zadnje stanje posesti in ali je sploh prišlo do motenja posesti.
4. Zemljiška knjiga
1. Pojasnite pojem in značilnosti zakonite predkupne pravice! Kje jo SPZ ureja? Kako se rešuje konkurenca med zakonito predkupno pravico in pogodbeno predkupno pravico glede iste nepremičnine?Je ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah. Tukaj se promet z nepremičninami omejuje v javnem interesu. Predkupna pravica ne ovira lastnika ali bo lahko prodal nepremičnino ali ne, temveč glede na javni interes usmerja pravni promet na najprimernejšega lastnika. Se pravi, da vpliva samo na to, komu jo bo lastnik prodal. Prav tako lahko lastnik svobodno določa vse pogoje prodaje. SPZ jo ureja v 66/3 členu (zakonita predkupna pravica solastnika nepremičnine) in v 124. členu (predkupna pravica pri prodaje dela nepremičnine).
2. Kakšen vpliv ima na pravni promet nepremičnine vknjižen- odkupna pravica; je pravica, na podlagi katere sme upravičenec stvar odkupiti od
zavezanca. Je oblikovalna pravica, kar pomeni da nastane z enostransko izjavo volje upravičenca. Se pravi, da takoj ko upravičenec poda izjavo, nastane kupoprodajno razmerje, pa tudi, če zavezanec izjavi, da se z uveljavljanjem odkupne pravice ne strinja. Uporablja se npr. da nekdo proda stvar, ki mu je pri srcu, zaradi slabega finančnega položaja in si zagotovi odkupno pravico, da ko se mu bo finančno stanje izboljšalo, bo lahko stvar odkupil nazaj. Proti tretjim osebam učinkuje le, če je vpisana v zemljiško knjigo. Str. 170 in 216
- predkupna pravica; Traja tako dolgo, kolikor je bil določen rok v pogodbi. Če ni določen pa traja 5 let od sklenitve pogodbe. Poznamo pogodbeno in zakonito. Pogodbena je obligacijska pravica, ki nastane s pogodbo med lastnikom nepremičnine in predkupnim upravičencem. Z njo se lastnik zaveže, da bo v primeru prodaje, nepremičnino naprej ponudil predkupnemu upravičencu. Da učinkuje tudi proti tretjim osebam, more biti vpisana v zemljiško knjigo, kar pomeni, da je vpis v interesu upravičenca. Če bi lastnik prodal nepremičnino brez da bi jo prvo ponudil upravičencu, bi bil ta pravni posel veljavno sklenjen, vendar
12
bi bil izpodbojen. Prav tako, če se nepremičnina prodaja na javni dražbi, mora biti upravičenec povabljen na dražbo, če ne je ta pravni posel izpodbojen. Predkupna pravica se lahko uveljavlja samo pri prodaji, ne pa pri drugih pravnih poslih, ki so podlaga za prenos lastninske pravice (darilna, menjalna pogodba). Predkupni upravičenec ima 30 dnevni rok, v katerem mora prodajalca na zanesljiv način obvestiti o svoji odločitvi, ali bo izrabil predkupno pravico ali ne. Hkrati, mora v tem roku plačati tudi kupnino ali jo položiti na sodišču. Zakonita je vpisana pri prejšnjem vprašanju. Str. 170 in 215 507-513 člen OZ.
- prepoved odsvojitve in obremenitve? Ali prepoved razpolaganja, je lahko pogodbeno dogovorjena in če so izpolnjeni pogoji iz 38/4 člena SPZ se lahko vpiše v zemljiško knjigo. Lahko pa nastopi tudi kot pravna posledica v posebnem postopku, kjer sodišče izda začasno odredbo, s katero prepove lastniku da bi odsvojil ali obremenil svojo nepremičnino. To se uporablja predvsem v postopkih zavarovanja denarnih terjatev. Generalno je bistvena posledica vpisane zaznambe, da učinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev lastninske pravice. Str. 192 in 214.
3. Obrazložite pojem tabularne listine, kot listine sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.ZK dovolilo je intabulacijska klavzula SPZ 23. člen.
4. Pojasnite, katera pravica z omejenim absolutnim učinkom na nepremičnini ima prednost v naslednjih konfliktnih situacijah:- zakonita predkupna pravica v. vknjižena pogodbena predkupna pravica;- zakonita predkupna pravica v. vknjižena pogodbena odkupna pravica; zato v obeh
zakonita, ker bi vsi morali vedet, da na teh stvareh že obstaja predkupna pravica in so zato ti, močnejši po pravici (priore tempore potior iure).
- vknjižena pogodbena predkupna pravica v. vknjižena pogodbena odkupna pravica, tista, ki je bila prej vpisana.
?
5. Oblikujte zemljiškoknjižna dovolila (intabulacijsko klavzulo) za vpis prepovedi odsvojitve ter obremenitve na nepremičnini, št. parc. 100/1, vpisana v zk. vložku 25, k. o. Spodnji Kašelj, v korist Franca Posestnika, EMŠO 1307965500458, stan. Spodnji Kašelj 35, 2314 Spodnji kašelj. A.A., EMŠO…, stan. …, izrecno …..
6. A želi prodati B-ju nepremičnino na obroke. Interes A-ja je, da se B- ne bo vknjižil kot lastnik v zemljiško knjigo pred plačilom vseh obrokov kupnine, interes B-ja pa je, da A ne bo nepremičnino v vmesnem času odsvojil dobroverni tretji osebi. Kako naj A in B izvedeta konkretna transakcijo, da bo ustrezala interesom prodajalca in kupca?To lahko naredita z predznambo. S tem se kupec izogne tveganja, da bo prodajalec prodal nepremičnino še komu. Predznamba se vpiše v zemljiško knjigo in v trenutku
13
za kupca preneha obstajati tveganje. Kupec in prodajalec lahko overita podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in ga izročita v hrambo notarju, z nalogom, da ga izroči kupcu, ko bo kupnina plačana. Str.180.
7. Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v zemljiško knjigo ter s katero vrsto vpisa (vknjižba, predznamba, zaznamba)? Ali se tudi zanje zahteva zemljiškoknjižno dovolilo? Smejo se vpisati, zakupna in najemna pravica, pravica prepovedi obremenitve in odtujitve (pogodbena), predkupna pravica in odkupna pravica. Vse se vpisujejo v C1 vložek. Vpisujejo se z vknjižbo. Pravica prepovedi obremenitve in odtujitve, ki nastopi na podlagi zakona ali odločbe, se vpisuje z zaznambo. Za njih se ne zahteva zemljiškoknjižnega dovolila.
8. Zakaj velja v zemljiškoknjižnem pravu numerus clausus obligacijskih pravic, ki se smejo vpisovati v zemljiško knjigo?
?9. Pojem in pomen zemljiškoknjižnega dovolila! Kdaj pride v poštev (v zvezi s
kakšnimi prenosi oz. oblikovanjem pravic; katerih pravic)? 23. člen SPZZK dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis mora biti overjen. Če bi vseboval pogoj, bi bilo ZK dovolilo nično, s tem pa tudi celoten razpolagalni pravni posel.ZK dovolilo se uporablja pri prenosu lastninske ali druge stvarne pravice, ter pri ustanovitvah stvarnih pravic na tuji stvari. Izstavitev ZK dovolila je razpolagalni pravni posel. Tukaj gre za dvostransko izjavo volje, saj mora pravni prednik nepremičnine podpisati ZK dovolilo, pravni naslednik pa mora to ZK dovolilo sprejeti. ZK dovolilo za vknjižbo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v zemljiški knjigi. Vsebino ZK dovolila določa 32. člen ZZK-1:
Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
32. člen
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
(2) Če se je kateri od podatkov o osebi iz prejšnjega odstavka, ki je vpisan v zemljiški knjigi, spremenil in ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, je treba predlogu za vpis priložiti tudi listino, ki bi bila podlaga za takšno poočitev.
(3) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
(4) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.
14
10. A.A. je prodal B.B.-ju idealno polovico svoje nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo za konkretni prenos idealnega deleža do ½ celote. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. A.A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
11. Zakaj pravimo, da je zemljiško pismo stvarnopravni vrednostni papir? Kdo ga izstavi? Kdo ga prvi dá v promet? Kakšno nevarnost predstavlja zemljiško pismo (ki je v prometu) za lastnika obremenjene nepremičnine ter kako se izogniti tej nevarnosti?Zemljiško pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaša z indosamentom. Stvarnopravna narava zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja je poudarjena z določbo 197. člena SPZ, ki pravi da se zemljiški dolg prenaša skupaj z zemljiškim pismom. Zemljiško pismo olajša prenosnost zemljiškega dolga kot omejene stvarnopravne pravice, saj se prenaša zunajknjižno. Lastniški zemljiški dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljiškega pisma lastniku nepremičnine. Pri zavarovalnem lastniškem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo dolžan prenesti upniku. V primeru konverzije hipoteke v zemljiški dolg pa se zemljiško pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga. Zemljiško pismo izstavi ustanovitelju sodišče, ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjenosti nepremičnine, potem ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga (196. člen SPZ). Se pravi da mora biti prvo vknjižen zemljiški dolg, šele nato se izstavi zemljiško pismo. Zemljiški dolg pa lahko ustanovita lastnik nepremičnine in hipotekarni upnik z soglasjem lastnika. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg upravičenemu imetniku zemljiškega pisma, prav tako pa zemljiški dolg preneha oziroma se izbriše iz zemljiške knjige, samo ob priložitvi zemljiškega pisma (199. in 200. člen SPZ). Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi, kar pomeni da se prenaša z indosamentom kot razpolagalnim pravnim poslom in izročitvijo papirja. Za prenos zemljiškega pisma in s tem zemljiškega dolga je primeren predvsem popoln indosament, kar utegne biti za lastnika obremenjene nepremičnine nezadostno varstvo. Če bi imetnik zemljiškega pisma, tega prenesel v nasprotju s fiduciarno zavezo, na tretjo osebo, ki ni omejena z vsebino relativnega razmerja med lastnikom obremenjene nepremičnine in prvim upnikom iz zemljiškega dolga, bibil lastnik obremenjene nepremičnine onemogočen pri uveljavljanju ugovorov iz temeljnega pravnega posla. Rešitev je v recta klavzuli, ki se navede na hrbtni strani zemljiškega pisma. S tem indosamentom se prepove nadaljni prenos zemljiškega odlga z indosamentom zemljiškega pisma. Zemljiški dolg je mogoče prenesti tudi s cesijo, vendar v tem primeru cesionar ni upravičen imetnik zemljiškega pisma in zato tudi ne more zahtevati plačila (nasprotje z 199. členu SPZ). str. 516 in 518.
12. A.A. proda zakoncema B.B. in C.B. idealno ½ nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem deležu do ½ celote. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj.
15
A.A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
13. Pomen zaznambe vrstnega reda za pridobitev laistninske pravice!Pri tej zaznambi ne gre za publicitetni učinek, ampak ustvarja možnost razpolaganja z nepremičnino z vnaprej določenim vrstnim redom za vknjižbo pravice. Poleg zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, jih naš zakon pozna še 4 (182 str.). Ta zaznamba varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Vpis te zaznambe lahko predlaga samo lastnik nepremičnine. Podpis mora biti overjen. Na podlagi vloženega predloga zemljiško knjižnjo sodišče vpiše zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice in predlagatelju (lastniku nepremičnine) izroči sklep o dovolitvi vpisa. Vpisana zaznamba ni ovira za kasnejše vpise v ZK, vendar vsi nadaljni vpisi učinkujejo pod razveznim pogojem. Ta pogoj se uresniči, če je zaznamba vrstnega red izbrisana ali če je dovoljena vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Zaznamba vrstnega reda zagotavlja prednost tistemu, ki predlogu za vknjižbo priloži odpravek sklepa o vpisu zaznambe vrstnega reda. Njegova prednost je absolutna in se tudi izbrišejo vsi kasnejši vpisi, ker so bili pod razveznim pogojem in pogoj se je uresničil. Med zaznambo vrstnega reda in predznambo je razlika v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki ga lahko lastnik ustanovi še preden sploh pozna kupca nepremičnine. Zaznamba vrstnega reda učinkuje v korist nedoločene osebe, ki svojo upravičenost do zaznambe vrstnega reda izkaže s sklepom (ki ga je izdalo zemljiško knjižno sodišče na predlog lastnika). Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpiše šele, ko je sklenjena prodajna pogodba.
14. Anton A., ki je izključni lastnik nepremičnine, podari sinu Bojanu A. in hčerki Cvetki A., vsakemu idealno ½ nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. Anton A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
15. Anton A., ki je solastnik nepremičnine do 1/3 celote, podari sinu Bojanu A. in hčerki Cvetki A., vsakemu polovico svojega idealnega deleža nepremičnine ter si »izgovori« užitek na celotnem prenesenem idealnem deležu 1/3. Napišite zemljiškoknjižni dovolili. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. Anton A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
16. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, ustanovi zemljiški dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plačilo 10.10.2006, in sicer na ½ celote. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
17. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, ustanovi zemljiški dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plačilo 10.10.2006, in sicer na ½ celote, drugo ½ pa proda družbi B, d.n.o. Napišite zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj.
16
A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
18. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ½ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
19. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., ½ pa proda zakoncema Tonetu D. in Franji D. v skupno lastnino Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
20. Opredeli vsebino in pravno naravo zemljiškega pisma!Zemljiško pismo je orderski vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom (196/2 člen SPZ).Po istem členu mora zemljiško pismo vsebovati: navedbo zemljiškoknjižnega sodišča, ki ga izstavlja, vse podatke, ki se zahtevajo za enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga (ime ustanovitelja, zemljiškoknjižbo označbo obremenjene nepremičnine, višino in pogoje apadlosti zneska zemljiškega dolga), ter čas izdaje in žig sodišča.
21. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj.
A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
22. Navedite razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico!Pogodbena predkupna pravica pridobi publiciteto (da učinkuje tudi proti tretjim osebam) šele vpisom v zemljiško knjigo, medtem ko zakonita, ima publiciteto že po zakonu. Zakonita predkupna pravica omejuje lastnika v javnem interesu, medtem ko pogodbena predstavlja le dogovor med dvema osebama. Pogodbena lahko nastane s pravnim poslom, medtem ko zakonita na podlagi zakona.
23. Pomen načela zaupanja v zemljiškoknjižnem stvarnem pravu!
Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic 10. člen SPZ. Pozitivno pri tem je, da obstaja na nepremičnini samo tista pravica, ki je vpisana. Negativni pa je v tem, da tista ki ni, ne obstaja. Načelo zaupanja je močnejše od načela publicitete, ker se načelo zaupanja nanaša samo na stanje vpisa pravic. Načelo zaupanja deluje v korist dobroverne osebe. Ne gre le za poznavanje pravic, temveč za tudi za učinke pravnih dejanj, ki jih stranka opravi, ki zaupa zemljiškoknjižnjim vpisom. Zaradi načela zaupanja in zaradi načela, da se dobra vera domneva, je položaj
17
pridobitelja ugoden. Če pridobitelj ne vpiše svoje pravice v ZK, nosi vse posledice sam in zato je to načelo zelo pomembno. Obstaja veliko inštrumentov, ki omejujejo takšna tveganja. To so npr. zaznamba vrstnega reda in predznamba. Ter pa seveda plomba, ki kot posebna vrsta vpisa v ZK, zagotavlja vsemrazpoznavno oznako, da je zemljiškoknjižnji postopek v teku in da je mogoče pričakovati spremenjeno stanje vpisov v ZK. str. 158
24. Opredelite pojem nepremičnine in pojem zemljiškoknjižnega dovolila!Nepremičnino razlaga 18. člen SPZ – nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. ZK dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis mora biti overjen 23. člen SPZ.
25. Antonija je svojemu sinu Izidorju februarja letos podarila in izročila hišo, stoječo na nepremičnini parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Antonija in Izidor nista nikoli živela v tej hiši. Ko se je Izidor vselil v hišo, mu je sosed povedal, da ima na delu nepremičnine, parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj, že 35 let vrt, ki ga obdeluje ter da je na tej podlagi priposestvoval del nepremičnine. Ali bo sosed uspel v morebitnem sodnem postopku?Za priposestovanje se morajo izpolniti trije pogoji: dobra vera, čas in lastniška posest. Sosed je od treh pogojev izpolnil le enega. Dobro verni lastniški posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ima pravico do posesti. Se pravi da mora obstajati neka pravna podlaga, s katero bi priposestvovalec pridobil lastniško posest. Se pravi , da bi mislil da so stekle vse predpostavke za veljaven pravni posel. vendar se zaradi njemu neznanih razlogov, te niso izpolnile. On si je seveda del nepremičnine prisvojil kar sam in mislil, da bo po 30 letih njegova. Očitno je v slabi veri.
26. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
27. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
28. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o., ¼ družbi C, d.d. ter ½ zakoncema Tonetu D. in Franji D (v skupno lastnino).
18
Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
29. Navedite vrste zemljiškoknjižnih vpisov ter jih kratko obrazložite!Vpis v zemljiško knjigo je način evidentiranja podatkov o pravicah ali pravnih dejstvih v zemljiški knjigi.Delimo jih na glavne in pomožne. Glavni vpisi so :- vknjižba- predznamba- zaznamba- odpis in pripis nepremičnine iz enega zemljiškoknjižnega vložka v drugega
(posebni obliki glavnega vpisa).Skupna značilnost vseh glavnih vpisov je, da se z njimi vpisujejo pravice in pravna dejstva, na podlagi listin, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Take listine imenujemo popolna zemljiškoknjižna listina. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati taka listina je, da je nepremičnina natančo označane, s katastrsko občino, s parcelno številko,....
Pomožna vpisa sta:- pooočitev- plombaPomožna vpisa se nanašata neposredno na pravice in pravna dejstva in služita vpisovanju drugih podatkov, predvsem pa označevanju zvez med zemljiškoknjižnjimi vložki, spremembami podatkov o imetnikih pravic ter označevanju zemljiškoknjižnjega postopka. st. 171
30. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, to kar je ostalo (?) pa proda Francu Pleskarju, s.p. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
31. Ali je predznamba pridobitve lastninske pravice ovira za nadaljnje vpise. Kako učinkujejo vpisi, ki se opravijo po tem, ko je že učinkovala predznamba pridobitve lastninske pravice?Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiškoknjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Gre za pogojni vpis, ki ga lahko stranke v pravnem prometu uporabijo, če še niso izpolnile vseh pogojev, ki so potrebni vpis. Gre ubistvu za pogojno vknjižbo. Predznamba, ki je vpisana v zemljiško knjigo, ni ovira za nadaljne vpise v ZK. Imamo dve možnosti: vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice, pri katerih velja da je njihova usoda odvisna od usode predznambe, in vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice. Pri prvih z opravičenjem
19
predznambe, postanejo učinkoviti tudi vsi nadaljni vpisi. Tukaj gre za to, da je npr. nekdo že kupil nepremičnino, vendar še ni izpolnil pogojev za prenos lastninske pravice in ja zato vpisal predznambo. Ta lahko na podlagi pričakovane pravice, že naprej proda nepremičnino drugemuTa bo pridobil lastninsko pravico, če se bo opravičila predznamba, že v trenutku, ko je bila njegova vloga vložena. Za vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice pa velja, da učinkujejo pod razveznim pogojem opravičenja predznambe. Ti vpisi ostanejo veljavni, če se predznamba ne opraviči, oziroma se izbrišejo, če se predznamba opraviči. str. 178.
32. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi užitek v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 101, k.o. Spodnji Kašelj. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
33. Zaznamba spora! Ali je zaznamba spora ovira za nadaljnje vpise? Kako učinkuje?Zaznamba spora označuje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Spori ki se lahko zaznamujejo so: spor o pridobitvi lastninske ali druge stvarne pravice na izviren način, spori o prenehanju stvarne pravice ter spori o določitvi nujne poti. Poleg tega pa je mogoče predlagati tudi zaznambo spora glede vložene izbrisne tožbe ter zaznambo spore o vloženi tožbi na izbris vpisa v istem vrstnem redu, če si zpisi v istem vrstnem redu med seboj nasprotujejo. Pomembno je, da ni mogoče zaznamovati spora, ki se nanaša na izpolnitev obligacijske pogodbe, iz katere izhaja zaveza izdati zemljiškoknjižnjo dovolilo za pridobitev stvarne pravice. takšna stranka lahko predlaga vpis ustrezne predznambe. Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiško knjigo. Če bi bila ovira, bi se lahko z vložitvijo neutemeljene tožbe, preprečilo razpolaganje z nepremičnino, kar pa je seveda pravno nedopustno. Vsi kasnejši vpisi učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Zato seveda obstaja tveganje, da bo tožnik v sporu uspel, posledica pa bo, izguba ali omejitev pridobljene pravice. V primeru neutemeljene tožbe, pa seveda ne bo prišlo do sprememb. str. 185
34. »Razpolaganje« imetnika predznamovane pravice! Kako učinkuje pridobitev lastninske pravice za kupca K, če je prodajalec P, ki K-ju proda nepremičnino, imetnik predznamovane lastninske pravice in ne zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine?
Imetnik predznamovane pravice lahko že v času visečnosti predznambe razpolaga s svojo pričakovalno lastninsko pravico in proda nepremičnino tretjemu. Takšni vpisi
20
veljajo pod odložilnim pogojem, da se predznamba opraviči. Se pravi da je njihova usoda odvisna od usode predznambe. K bo pridobil lastninsko pravico, če bo P opravičil predznambo.
35. Pojasnite (v alinejah) razlike med pogodbeno predkupno pravico in zakonito predkupno pravico!
Glej 22. vprašanje!
36. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, ustanovi osebno služnost užitka v korist družbe B, d.d., za čas 40 let na idealni ½ nepremičnine. Podatki o nepremičnini: parcelna št. 100, k.o. Žalostna Gora. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
37. Pojasnite vsebino in pomen zaznambe spora?Primer: tožnik v sporu trdi, da je priposestvoval služnost. Če tožnik ne predlaga zaznambe spora in lastnik v teku pravde proda nepremičnino 3. osebi, zaradi načela zemljiškoknjižnega prednika vknjižba služnosti ne bo mogoča, saj se ta ne bo glasila proti imetniku lastninske pravice, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj služnosti bo seveda lahko uveljavljal tudi proti novemu lastniku, ampak bo mogel sprožiti novo tožbo. Seveda se bo nov lastnik v tej tožbi skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in da je kupil bremena prosto nepremičnino. Pravne posledice zaznambe spora učinkujejo proti vsakomur, čigar pravica je bila vpisana kasneje kot zaznamba spora. Pomen zaznambe spora je tako predvsem v pravni varnosti in seveda da ne pride do kasnejših oškodovanj. str. 185
38. Jože, ki je solastnik nepremičnine do ½ celote, želi podariti polovico svojega deleža sinu Francu, drugo polovico deleža pa vnuku Poldetu, hkrati pa želi, da se vknjiži v zemljiški knjigi tudi prepoved odtujitve in obremenitve za celotno ½ nepremičnine. Napišite ustrezne intabulacijske klavzule. Podatki o nepremičnini: parcelna št. 100, k.o. Žalostna Gora.
39. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
40. Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna tožba?O materialnopravnih nepravilnih vpisih govorimo, če vpis v zemljiško knjigo nima pravne podlage oziroma je ta podlaga kasneje odpadla. Z izbrisno tožbo pa
21
odpravljamo materialnopravne nepravilne vpise. Izbrisna tožba je torej stvarno pravna tožba, s katero se odpravljajo materialnopravne nepravilne vpise in s tem se varovana pravica spremeni omeji ali preneha. Podobna je vindikacijski tožbo, vendar z slednjo zahtevamo vrnitev stvari, z izbrisno pa zahtevamo izbris nekega vpisa in postavitev v prejšnjo stanje. Izbrisno tožbo vloži prejšnji lastnik nepremičnine, čigar pravica je prešla na pravnega naslednika z neveljavnim pravnim poslom. Npr. se izkaže da je bil zavezovalni pravni posel neveljaven, zaradi načela kavzalnosti preide lastninska pravica nazaj na pravnega prednika, vendar je zdajšnji posestnik še vedno vpisan v zemljiško knjigo. Pravimo da lastnina oživi samo zunajknjižno. Zato mora pravni prednik vložiti izbrisno tožbo. Z njo se lahko zahteva sam izbris vknjižbe, ne pa drugih vpisov. O vsebini izbrisne tožbe odloči pravdno sodišče, zemljiškoknjižno sodišče pa izvede njene učinke z izbrisom takrat, ko je sodba pravnomočna. Izbrisna tožba prav tako ni dovoljena proti dobrovernim osebam, ki so se zanesli na vpise v zemljiški knjgii. str. 202
41. Zaznamba izrednega pravnega sredstva!Zaznamba izrednega pravnega sredstva je po namenu, vsebini in učinkih podobna zaznambi spora, od nje se razlikuje le v pravnem položaju, ki se zaznamuje. Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva pride najprej do vpisa pravice na podlagi pravnomočne sodne ali upravne odločbe. Z izrednim pravnim sredstvom se lahko spremeni tudi pravnomočna sodna ali dokončna upravna odločba, kar je izjema od pravnih načel, ki govorijo da je dovolj za vknjižbo pravnomočna sodba. Oseba ki je vložila to pravno sredstvo, to je prejšni imetnik vpisane pravice, pričakuje da se bo sodba obrnila v njegovo korist. S tem pa bo odpadla zdajšnja vpisana lastninska pravica. Seveda je prejšnjega imetnika treba zavarovati, ker zdajšnji imetnik bo lahko nepremičnino odsvojil zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. To seveda lahko pride v poštev le v sporih. Ko je naprimer z pravnomočno sodbo bila nekomu dodeljena lastninska pravica. Ta zahteva vpis pravice v zemljiško knjigo. Poraženec v pravdi se pritoži na sodbo in zravn vloži tudi zaznambo izrednega pravnega sredstva. Če obstoj ne bi bilo mogoče zaznamovati, bi se v primeru prodaje tretji seveda izkliceval na zaupanje v zemljiško knjigo. Ta zaznamba ni ovira za kasnejše vpise, vendar kasnejši vpisi veljajo pod razveznim pogojem. str. 187
42. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 Tonetu Posestniku, na deležu, ki je ostal pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
43. Pojasnite razliko med zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve!
22
Zaznamba prepovedi razpolaganja se praviloma nanaša na lastnika nepremičnine. Bistvena posledica je, da učinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev lastninske pravice. str. 192 glej 2. vprašanje
44. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, ustanovi pogodbeno predkupno pravico na idealnem deležu ½ v korist družbi B, d.n.o. ter odkupno pravico, prav tako v korist družbi B, d.n.o., vendar na celotni nepremičnini. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
45. Pojasnite, čemu služi izbrisna tožba, ter s katerim instrumentom zemljiškoknjižnega prava lahko tožnik, ki vlaga izbrisno tožbo, zavaruje vrstni red vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov!Glej 40. vprašanje. To naredi z zaznambo izbrisne tožbe, kar se vpiše v zemljiško knjigo. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določila za zaznambo spora (245. člen ZZK-1).
46. Opravičitev predznambe!To določa 52. člen ZZK-1:
(1) Predznamba pravice se opraviči tako, da se predlaga vknjižba te pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje predznamba te pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice) na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo te pravice.
(2) Predlogu za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice mora biti priložena listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:
1. če je bila predznamba dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona oziroma na podlagi odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona: potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te odločbe,
2. če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. oziroma 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona:
– bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
– bodisi pravnomočna sodba iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ga je izdalo izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist katerega je predznamovana hipoteka na podlagi predhodne odredbe po 51. členu tega zakona, dovoli zaznambo te izvršbe po 86. členu tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo pridobitve te hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke.
(4) Za opravičitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena po tretjem odstavku 49. člena tega zakona, se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena, če zakon ne določa drugače.
47. Opredelite glavne razlike med predznambo pridobitve lastninske pravice in zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice!
Med zaznambo vrstnega reda in predznambo je razlika v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki ga lahko lastnik ustanovi še preden sploh pozna kupca nepremičnine. Zaznamba vrstnega reda učinkuje v korist nedoločene osebe, ki svojo upravičenost do zaznambe vrstnega reda izkaže s sklepom (ki ga je izdalo zemljiško knjižno sodišče na predlog lastnika). Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpiše šele, ko je sklenjena prodajna pogodba.
23
48. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
49. Opredelite glavne razlike med zaznambo spora in zaznambo izbrisne tožbe!
50. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora
51. Opredelite glavne značilnosti zaznambe spora!Vprašanje 33. in 37.
52. Opredelite glavne značilnosti zaznambe izbrisne tožbe!Glej 40. vprašanje.
53. Pogoji za dovolitev predznambe pridobitve lastninske pravice!
Vpis predznambe je mogoče predlagati na podlagi nekaterih listin, to so:- sodne odločbe, ki še niso pravnomočne- zasebne listine, ki zemljiškoknjižnega pisma- listine v obliki notarskega zapisa- sklep izvršilnega sodišča o predhodni odredbi- druge odločbe, za katere zakon določa, da so lahko podlaga za predznambo pravice
Potreben pa je še en pogoj, in sicer, opravičenje predznambe. Str. 178
54. Pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tožbe!
Izbrisna tožba
243. člen
(1) Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (v nadaljnjem besedilu: izbris izpodbijane vknjižbe).
(2) Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena:
24
1. če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali
2. če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,
– če je bila proti pravnomočni oziroma dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba, in
– če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alinee oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.
55. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež ½ družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. Št. 100, k.o. Žalostna Gora.
56. Izbrisna tožba – pravna narava, rok, razlogi za vlaganje, varstvo vrstnega reda!
Glej 40. in 54. vprašanje.
57. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
58. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi nepravo stvarno služnost. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
59. Navedite vsaj pet zaznamb ter jih kratko opišite!
60. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi pogodbeno predkupno pravico v korist družbe B d.d. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
25
61. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremično premoženje z izročilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiški knjigi, prepoved razpolaganja zemljiškoknjižno ni bila izvedena. B je nato čez nekaj let nepremičnine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! - Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepremičnino? B ni imel
razpolagalnega upravičenja, saj mu je to prepovedovala pogodba z A-jem, vendar ker to ni bilo zapisano v zemljiško knjigo, ta omejitev ni veljala za tretje osebe. B bo samo odškodninsko odgovarjal, zaradi kršene pogodbe.
- Ali se bo C lahko vknjižil kot lastnik v zemljiško knjigo? C se bo vknjižil, ker zaznamba ni bila vpisana v ZK.
- Kakšna bi bila pravna situacija, če bi bila prepoved razpolaganja vknjižena v zemljiški knjigi? Potem bi bil pravni posel neveljaven saj B ne bi imel razpolagalnega upravičenja in prišlo bi do povrnitve v prejšnjo stanje.
- Ali lahko B, če bi ga bremenila vknjižena prepoved razpolaganja, odda nepremičnino ali njen del v zakup neki tretji osebi? Lahko. Nepremičnine ne more obremeniti samo z zastavno pravico in z zemljiškim dolgom.
- Ali lahko B razpolaga z nepremičnino, kljub vknjiženi prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? Ja lahko. B se je zavezal A-ju s pogodbo, se pravi da gre za relativne pravice, ki učinkujejo le med strankama.
- Kakšne pravne učinke bi imela prepoved razpolaganja, če bi bila izgovorjena med A-jem (kot upravičencem) in njegovim bratom? Potem se zaznamba ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo in ne bi učinkovala proti tretjim osebam. V 38. členu SPZ so razloženi pogoji za omejitev lastninske pravice. Prepoved razpolaganja se lahko vpiše v ZK samo med zakoncema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji.
62. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
63. Opredelite glavne značilnosti zaznambe izvršbe!
Zaznamba izvršbe kaže na obstoj izvršilnega postopka na nepremičnini, ki se uvede na predlog upnikov lastnika nepremičnine. Izvršilni upnik v skladu s pravili izvršilnega prava na predmetu izvršbe pridobi zastavno pravico. Zastavna pravica ne nastane s sklepom, temveč z vpisom v zemljiško knjigo, ki sledi zaznambi izvršbe. Zaznamba izvršbe se vpiše na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga zemljiškoknjižnemu sodišču pošlje izvršilno sodišče, ki je odločalo o dovolitvi izvršbe. Izvršilni upnik pridobi hipoteko na nepremičnini s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, torej od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise, hipoteka pa učinkuje kot vsaka druga hipoteka. Lastnik nepremičnine lahko zahteva izbris zaznambe in s tem posledično tudi hipoteke, če se izvršilni postopek konča njemu v prid. ČE pride do prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, zemljiškoknjižno sodišče odloči o izbrisu zaznambe izvršbe in na njeni podlagi vpisanih hipotek skupaj z vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v izvršilnem postopku.
26
64. Opredelite glavne značilnosti zaznambe hipotekarne tožbe!Hipotekarni upnik, v čigar korist je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora za pridobitev izvršilnega naslova vložiti hipotekarno tožbo, s katero zahteva prodajo obremenjene nepremičnine. Z njo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v znesku, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tukaj imamo dve možnosti. Lahko da je zastavitelj in dolžnik zavarovane terjatve ista oseba, lahko pa gre za dve različni osebi. V prvem primeru dolžnik ne glede na hipoteko jamči z vsem svojim premoženjem, vendar je za upnika poplačilo iz hipoteke ugodnejše, saj ima na njej prednostno pravico. V drugem primeru pa zastavitelj jamči le z obremenjeno nepremičnino. Zato mora hipotekarni upnik s hipotekarno tožbo zahtevati, da naj sodišče naloži zastavitelju da prizna, da ima tožnik upravičenje do poplačila zavarovane terjatve (tožbeni zahtevek se mora glasiti tako, da je toženec dolžan priznati). Ne more hipotekarni upnik od zastavitelja zahtevati plačila njegove terjatve. Ko dolžnik in zastavitelj nista iste osebe govorimo o realnem dolžniku in osebnem dolžniku. Če realni dolžnik prepreči izvršbo tako, da poplača terjatev hipotekarnemu upniku s subrogacijo stopi na njegovo mesto in ima sedaj on terjatev do osebnega dolžnika. Ker pa naše pravo ne pozna lastniške hipoteke, pride tudi do izbrisa hipoteke. Str. 444
65. Pojasnite pomen in vlogo zemljiške knjige!Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravica na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pojavnost zemljiške knjige je pomembna za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri izvirnem načinu pridobitve lastninske pravice, lahko pravice nastanejo tudi izvenknjižno. Pri izvedenem načinu pa je vpis v zemljiško knjigo obvezen. Opustitev vpisa pomeni pomanjkljivost same pravice in izključuje nastop pravnih posledic. Obstoj zemljiške knjige pa ima predvsem praktičen pomen. Kupcu nepremičnine daje jasen vpogled na pravno stanje te nepremičnine, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa ga varuje pred morebitnimi kasnejšimi težavami. Str.152
66. Opredelite glavne značilnosti zaznambe javnega dobra!Gre za pomožni vpis. Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba. Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno). Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe
27
javnega dobra pravnomočna odločba. ZZK-1 določa izjeme v primeru, če je podatek o vrsti javnega dobra vpisan v informatizirani evidenci, ki se povezuje s katastrom in preko tega z zemljiško knjigo.
67. Napišite poljubno zk dovolilo za ustanovitev poljubne izvedene stvarne pravice na solastniškem deležu!
68. Opredelite glavne značilnosti zaznambe odpoklica terjatve!
Če je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic, lahko hipotekarni upnik, ki odpokliče terjatev, skupaj z odpoklicem predlaga vpis zaznambe odpoklica terjatve. Vpis zaznambe se opravi na podlagi listine o odpoklicu, na kateri je overjen podpis hipotekarnega upnika. S tem postane odpoklic terjatve pravno učinkovit proti vsakemu lastniku nepremičnine, in ne le proti tistemu, ki mu je bil vročen.
To se uporablja zato, ker če pride do prenos lastninske pravice skupaj z hipoteko, mora hipotekarni upnik ponovno uporabiti procesna dejanja, ki jih je uporabil proti prejšnjemu lastniku nepremičnine. Str. 184
69. A je prodal B-ju nepremičnino, ki je bila obremenjena z vknjiženo pogodbeno odkupno pravico v korist C-ja. - Ali se bo lahko B vknjižil v zemljiško knjigo? Odkupna pravica zaradi svoje
narave ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiško knjigo. Odkupna pravica je opcijska pravica in se lahko imetnik odloči ali jo bo uveljavljal ali ne.
- Ali lahko C uveljavlja odkupno pravico zoper B-ja? Seveda jo lahko, saj je imel odkupno pravico vknjiženo v zemljiško knjigo. Seveda če izpolnjuje vse dogovorjene pogoje.
- Ali bi bila situacija drugačna, če bi bil B zakoniti predkupni upravičenec (npr. kot je lokalna skupnost na podlagi Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1)?
?
5. Lastninska pravica
1. A in B sta solastnika premične stvari, vsak do idealne 1/2, ki je v skladu z dogovorom med solastnikoma v neposredni posesti A-ja. B želi svojo idealno polovico prodati C-ju. Ali ima A zakonito predkupno pravico na B-jevem solastniškem deležu? S katerim načinom izročitve naj B opravi prenos solastninske pravice na C-ja? V katerem trenutku bo C postal solastnik premične stvari?
V tem primeru imamo dogovor, ki ima pravno naravo posestnega posredovalnega razmerja. Moramo povedati, da imajo tudi soposestniki pravico do pravnega varstva. Če bi npr. v tem primeru B si hotel sam vzeti v posest stvar, bi lahko A proti njemu uporabil posestno varstvo, ker je spremenil dosedanji način posedovanja stvari, pa čeprav ima B tudi solastnino na tej stvari. B bi lahko to zahteval samo s pravnomočno sodbo sodišča.
28
Razpolaganje s stvarjo kot celoto je mogoče samo v soglasju vseh solastnikov in ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za razpolaganje z izključno lastninsko pravico na stvareh. Tudi stvarne pravice na stvari, se lahko ustanovijo samo z soglasjem vseh solastnikov.
Vsak od solastnikov pa ima razpolagalno moč na svojem idealnem deležu. Seveda je mogoče prodati idealni delež samostojno le, če to dopušča narava stvari. Pravni nasledniki vstopijo v pravno razmerje med solastniki in imajo enak obseg upravičenj ter obveznosti kot njihov pravni prednik. Na idealnem deležu je možno ustanoviti zastavno pravico, oziroma na nepremičnini tudi zemljiški dolg. Stvarna služnost pa na idealnem deležu ni mogoča. Zato pa je mogoča osebna služnost, kjer je spet treba upoštevati, da imetnik vstopi v položaj imetnika idealnega deleža in ne celotne pravice.
Pri prodaji idealnega deleža na nepremičnini, imajo po 66. členu SPZ-ja solastniki zakonito predkupno pravico na takšnem deležu. Ko se pojavijo na isti nepremičnini več zakonitih predkupnih pravic, pa se seveda pojavi problem. Prednost ima zakonita predkupna pravica solastnikov. Str. 309
2. Kako je v SPZ pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice v zavarovanje na premičnih stvareh spoštovana prepoved lex commissoriae?
3. Pojasnite pravno konstrukcijo podaljšanega pridržka lastninske pravice ter navedite, kateri oblikovni pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo absolutno učinkovanje!
Tukaj gre za to, da prodajalec proda kupcu neko stvar s pridržkom lastninske pravice. Ker kupec da bo prodajalcu plačal kupnino, npr. mora prodati stvar, mu prodajalec prenese tudi razpolagalno upravičenje, zato lahko to stvar proda. In to imenujemo podaljšani pridržek lastninske pravice. To pride v poštev pri kakšnih podjetjih, ki so kupile nek material, vendar brez lastninske pravice. Če hočejo plačati kupnino za material, morajo ta material predelati in seveda prodati. Prodajalec se praviloma zavaruje s tem, da dovoli kupcu prodajati stvar samo v okviru njegovega rednega poslovanja in pod običajnimi pogoji. Potem se dogovori še fiduciarna cesija terjatev od odjemalcev. Tako se lastninski pridržek, ki potem z dobavo ugasne, se podaljša na terjatev, ki jih prodajalec pridobi do svojih odjemalcev.str. 521 (klavzula o odsvojitvi).
4. Razpolagalna sposobnost solastnika in skupnega lastnika!
Skupnega lastnika: Vsa upravičenja iz skupne lastnine lahko skupni lastniki izvršujejo le skupaj. Solastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo lastninsko pravico oziroma jo obremenijo z omejeno stvarno pravico. Seveda se za razpolaganje pooblasti tudi enega. Skupni lastnik pa ne more razpolagati s svojim nedoločenim delom na skupni lastnini!!! Str.328
29
5. Kdaj preide lastninska pravica na kupca pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, če podpis kupca na pogodbi o prodaji s pridržkom ni bil notarsko overjen?
Na kupca bo prešla lastninska pravica takoj, ko bo plačal kupnino, ne glede na to ali je njegov podpis overjen ali ne, ker pridržek lastninske pravice se lahko dogovori tudi ustno, z zasebno listino, ali pa ta pogoj že vsebujejo splošni pogoji prodaje. 520/2 OZ – podpis mora biti overjen, če hoče pridržek lastninske pravice učinkovati proti kupčevim upnikom, v primeru kupčevega stečaja. Str. 520
6. Omejitve lastninske pravice po volji lastnika! Str. 214
To določa 38. člen SPZ, da lahko vsak lastnik sam omeji svojo lastninsko pravico. To so na primer:
- prepoved odsvojitve ali obremenitve – ima relativne učinke in učinkuje samo proti prvemu lastniku. V ZK se lahko vpiše samo med zakoncema, starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, drugače ne in zato tudi nima absolutnih učinkov.
- pogodbena predkupna pravica
- odkupna pravica
7. Kdaj uživa lastnik nepremičnine pravno varstvo pred imisijami?
73. člen SPZ določa, da se sosedi med seboj ne smejo vznemirjati in da si ne smejo povzročati škode. 75. člen SPZ pa določa, da lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Temu pravimo prepovedana ali bistvena imisija in v tem primeru lastnik vedno dobi sodno varstvo. Prav tako je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami. SPZ ne našteva posameznih primerov, kdaj gre za imisijo. Določil je splošnejšo formulacijo in iz nje potem sodišče konkretno razbira ali gre za imisijo ali ne.
Prav tako so vedno prepovedane direktne imisije, če za to nimajo pravnega naslova, indirektne pa le, če glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo. Str. 361 ->
Aktivno legitimiran je lastnik nepremičnine. Lahko pa tudi imetnik omejene stvarne pravice (užitkar) ter imetnik obligacijske pravice (najemnik, zakupnik). Pravno varstvo se uveljavlja z negatorno tožbo. Tudi pasivno legitimiran za negatorno tožbo je lahko poleg lastnika nepremičnine tudi imetnika obligacijske ali pa omejene stvarne pravice. Pogoj pa je seveda, da je oseba ki ima pravica tudi kriva za te imisije.
30
8. Opredelite pojem pričakovalne pravice, kot predstopnje lastninski pravice ter navedite primer, kjer je mogoče govoriti o pričakovalni pravici. Kako se prenaša pričakovalna pravica?
Za pričakovalno pravico gre, ko je pridobitev določene pravice na takšni stopnji, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Pridobitev je torej v takšnem primeru odvisna le še od nastopa pogoja (plačila kupnine), na kar pa prodajalec nima več vpliva. Pričakovalno pravico ima kupec, ki je kupil stvar s pridržkom lastninske pravice prodajalca. Je pred oblika lastninske pravice.
Pričakovalna pravica je lahko samostojen objekt fiduciarne odsvojitve. Prav tako pa se prenašajo kot stvarne pravice in ne s cesijo. Za prenos ni potrebno soglasja prodajalca, ki ima pridržek lastninske pravice. Ko se pričakovalna pravica prenese na tretjo osebo, še tretja oseba tudi nima lastninske pravice, ampak čaka na izpolnitev pogoja. Str. 520
9. Oseba A si je kupila v mestu X razkošno staro meščansko hišo. Čez leto dni pa je neki podjetnik v neposredni bližini A-jeve hiše v skladu s predpisi odprl bordel. To je izjemno prizadelo A-jeva religiozna in estetska čustva. Ali gre v konkretnem primeru za prepovedane imisije?
Vplivi, ki štejejo religiozna in esteska čustva, se ne štejejo za imisije. Takšna je avstrijska sodna praksa. Str. 365
10. Stvarnopravne reparacije in retencijska pravica! (261 – 264 OZ)
Stvarno pravne reparacije so zahtevki in protizahtevki, ki se uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari lastniku. Te urejajo 95, 96 in 97. člen SPZ. 295 str
Retencijska ali pridržna pravica, je urejena v členih od 261. do 264 OZ! Pridržna pravica je pravica, da oškodovanec stvar zadrži, dokler njegova terjatev za povračilo škode ni poplačana.
11. Opredelite pojem vertikalne akcesije v stvarnem pravu!
Akcesija je prirast.
Horizontalna je gradnja čez mejo zemljišča. Tukaj gre za odstop od načela superficies solo cedit. Horizontalna akcesija je mogoča na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. 47. člen SPZ
Gradnja čez mejo nepremičnine (horizontalna akcesija) – če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre
31
vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem, ko je izvedel za gradnjo. Do vertikalne akcesije pa pride na podlagi zakona (8. in 54. člen SPZ). Vertiklna akcesija pa je npr. prirast. Vertikalna akcesija se odraža skozi načelo superficies solo cedit. Povečanje vrednosti nepremičnine(vertikalna akcesija) – če nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine, medtem ko gre graditelju t.i. verzijski zahtevek. Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepremičnine izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v 10 letih.
12. A je B-ju prodal premično stvar, pri čemer sta se dogovorila, da bo stvar izročena B-ju v neposredno posest čez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izročil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomoč? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik premičnine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B že v času sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?
Ne gre za dovoljeno samopomoč, saj B ni bil posestnik stvari in zato v nobenem primeru ne more iti za samopomoč. S tem ko je vzel stvar v posest B ni postal lastnik nepremičnine. Odvisno kako sta se zmenila. Če je A B-ju prodal stvar s posestnim konstitutom, potem je pridobil lastninsko pravico že takrat, če pa ne, pa B še ni pridobil lastninske pravice.
13. Pojasnite stvarnopravne položaje v primeru, ko oseba A, ki je solastnik nepremičnine do idealne polovice, poveča vrednost te (solastne) nepremičnine (adaptira). Npr. eden izmed solastnikov investira v novo fasado, streho ipd.
67. člen SPZ. Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, kateri deleži skupaj presegajo polovico vseh solastniških deležev. ?
14. Ali lahko solastnik samostojno ter brez soglasja ostalih solastnikov svoj idealni delež na nepremičnini - proda; da- podari; da - obremeni z zemljiškim dolgo; da- obremeni s stvarno potno služnostjo; ne- obremeni s pogodbeno predkupno pravico, lahko jo, vendar imajo solastniki že
zakonito predkupno pravico
15. Zakonca sta bila skupna lastnika nepremičnine, vendar je bil v zemljiško vpisan kot lastnik skupne nepremičnine samo eden izmed zakoncev (mož). Ta je brez soglasja žene obremenil idealni delež do 1/3 celote s hipoteko v korist banke B.
32
- Ali lahko banka B pridobi v takem primeru veljavno hipoteko? Ja lahko jo pridobi, ker jo varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Drugi zakonec si je sam kriv, zakaj pa ni poskrbel za svoj vpis v ZK. Str. 329
- Ali je sploh dopustna hipoteka zgolj na idealnem deležu, če ne gre za solastnino? Ja je dopustna. Pri skupni lastnini ni potrebno niti soglasje ostalih solastnikov.
16. Pojasnite vsebino pravnih razmerij pri pridržku lastninske pravice s klavzulo o predelavi!
Če so predmet lastninskega pridržka zaloge, potem pridržana lastninska pravica s porabo zalog praviloma ugasne. Dobavitelj in kupec – prodajalec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov. Prenos se opravi z anticipiranem posestnem konstitutu. Str. 522.
17. Pridobitev lastninske pravice z izdelavo nove premičnine!
Izdelavo ureja 57. člen SPZ. Izdelovalec pridobi lastninsko pravico na stvari, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena (da nekdo zase dela in da vrednost dela ni bistvena nižja od vrednosti materiala). Tukaj ni pomembna dobra vera ali slaba vera, zato pridobi lastninsko pravico, tudi če je material ukradel. Bivši lastniki materiala imajo obligacijsko pravne zahtevke proti izdelovalcu, na povrnitev vrednosti materiala. Če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala, potem pa pripade stvar lastniku materiala. Str. 276
18. Pridobitev lastninske pravice s spojitvijo!55. člen SPZ!Do spojitve pride, ko se premične stvari, ki pripadajo več osebam, združijo v novo, enotno stvar. Nastanejo sestavine stvari in glavna stvar. S spojitvijo na tej stvari prenehajo obstajati vse bivše pravice, oz. pravice tretjih. Ko so spojijo stvari, ki pripadajo večim lastnikom, nastane na novi stvari solastnina. Str. 270
19. Kdaj nastopijo učinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izročitvi na dolgo roko: str. 235
- če ima odsvojitelj razpolagalno upravičenje? Učinki prenosa nastopijo, ko je o prodaji stvari obveščena tretja oseba, ki ima v posesti ali pa v detenci to stvar.
- če odsvojitelj (še) nima razpolagalnega upravičenja in je pridobitelju to znano?- če odsvojitelj nima razpolagalnega upravičenja in pridobitelju to ni znano?
20. Kdaj nastopijo učinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izročitvi na kratko roko:
- če ima odsvojitelj razpolagalno upravičenje; Izročitev se šteje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve
- če odsvojitelj (še) nima razpolagalnega upravičenja in je pridobitelju to znano;- če odsvojitelj nima razpolagalnega upravičenja in pridobitelju to ni znano
33
21. Nadomestna (fiktivna) izročitev!Sem spadajo izročitev na kratko roko, izročitev na dolgo roko in posestni konstitut. Te vrste izročitev omenja 60. člen SPZ-ja Tu gre za prenos posesti z dejanskim sporazumom, brez dejanske izročitve.
22. Prenos lastninske pravice v zavarovanje in lex commissoriae!Je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. Prenos lastninske pravice v zavarovanje je fiduciarni prenos. To je ne posestna oblika realnega zavarovanja. Razlika med neposestno zastavno pravico in fiduciarnim prenosom je v tem, da pri slednjem gre za prenos polne pravice. Dajalec zavarovanja (fiduciant) in prejemnik zavarovanja (fiduciar) se sporazumeta, da lastninska pravica preide na prejemnika zavarovanja brez prenosa neposredne posesti (posestni konstitut). To pomeni da ima dajalec zavarovanja še vedno stvar v posesti, vendar ni več njen lastnik. To se ustvari za to, ker mogoče dajalec zavarovanja rabi ta predmet za potek proizvodnje ali storitve, da bo lahko odplačal terjatev. Fiduciarna lastnina daje več pravic kot je potrebno, kar je tudi bistvena razlika z zastavno pravico. Lex commissoriae – zastavni upnik ob dospelosti terjatve, pridobi lastninsko pravico na zastavljeni stvari. Pri nas je to prepovedano pri zastavni pravici. Seveda je iz pravne narave fiduciarne lastnine povsem logično, da se bo prejemnik zavarovanja poplačal iz te stvari ali jo obdržal, če njegova terjatev ne bo poplačana, ker je njen lastnik in ima na njej vsa upravičenja. Vendar prejemnik zavarovanja ne sme razpolagati s to stvarjo. Šele ob dospelosti terjatve lahko zahteva njeno izročitev. Str. 523
23. Varstvo dobrovernih tretjih v primeru skupne lastnine!Glej vprašanje 15. Pravo varuje tretje osebe, glavni argument pa je, da naj za neprimerno ravnanje enega člana skupnosti tveganje prevzame drugi član skupnosti, ki je z njem v zvezi in ne tretja oseba. Prav tako pa tretjo osebo varuje načelo zaupanja v ZK, saj je bil v njej vpisan le eden lastnik in ne več solastnikov. Tretja oseba ni v dobri veri samo, če je vedela, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Str. 329
24. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju!
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljanec lahko v korist preživljevalca (tisti ki skrbi za nekoga) odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Npr. se bolna soseda zmeni s sosedi, da če bodo skrbeli za njo, jim bo zapustila njeno hišo. Tukaj ne velja prepoved iz 38/4 SPZ, da se lahko prepoved razpolaganja vpiše v ZK samo med zakoncema, starši, otroki in posvojenci. Str. 214
25. Posredne oz. indirektne imisije!
Posredne imisije so tiste, ki pridejo na sosednjo zemljišče brez neposrednega vplivanja tistega, s čigar nepremičnine prihajajo (npr. prah prinese veter). Indirektne so prepovedane le če glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno
34
običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo. Tudi hrup se npr. šteje za posredno imisije in pa tudi prah, ki ga prinese iz sosednjega teniškega igrišča, saj to ni krajevno normalno da moramo pometati prah iz tenis igrišča. Vsekakor pa je da mora biti obratovalcu prepuščeno, da se sam odloči kako bo saniral imisije. Str. 366.
26. Pojasnite pojem prepovedanih imisij!
75/1 člen SPZ.
27. Gradnja čez mejo nepremičnine!
Gre za vertikalno akcesijo. Glej 11. vprašanje.
28. Pravni položaji pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine!
48. člen SPZ. Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, se vsa vlaganja v nepremičnino prirastejo nepremčnini sami in s tem njenemu lastniku. Tukaj vlagatelj ne pridobi solastniškega deleža na celotni nepremičnini, temveč le obligacijsko pravni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve lastnika nepremičnine. Solastniški delež bi bilo mogoče pridobiti, s stvarnimi reparacijami, se pravi s soglasjem lastnika, brez njega pa nikakor ne. Obogatitveni zahtevek se imenuje verzijski zahtevek. Obogatitveni zahtevek lahko vlagatelj vlaga tudi, če je lastnik nepremičnine privolil v vlaganje v nepremičnino.
29. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve!
30. Pojasnite razliko med prepovedjo odsvojitve in obremenitve po SPZ ter prepovedjo odsvojitve in obremenitve po OZ pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju!
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lahko vpiše v ZK ne glede na to kdo je. Pri Prepoved odsvojitve in obremenitve, pa se lahko vpišejo samo starši, otroci, zakonci in posvojenci.
6. Služnostna pravica in realno breme
1. Lastnik gospodujočega zemljišča je 21 let dejansko izvrševal služnost vožnje z osebnim avtomobilom in hoje preko služečega zemljišča. Pri tem je lastnik gospodujočega zemljišča ves čas vedel, da služnostne pravice nima, lastnik služečega zemljišča pa dejanskemu izvrševanju služnosti ni nasprotoval. Ko je pričelo teči 22. leto dejanskega izvrševanja služnosti, je lastnik služečega zemljišča prepoved lastniku gospodujočega zemljišča vožnjo z avtomobilom, v posledici česar je lastnik gospodujočega zemljišča zaradi neprestanih
35
prepirov prenehal voziti po služnostni trasi. Lastnik gospodujočega zemljišča tako že dve leti in pol dejansko ne izvršuje služnosti vožnje z avtomobilom.
Svetujte lastniku gospodujočega zemljišča!
Pri priposestvovanju imamo dve možnosti :
- pravo priposestvovanje – za njega morajo biti izpolnjeni trije pogoji : dobra vera, 10 letna priposestvovalna doba in izvrševanja! Seveda je lahko služnostni upravičenec v dobri veri samo, če ima kakšno podlago za služnost. Se pravi, da sta z lastnikom služečega lastnika sklenila služnostno pogodbo in služnost vpisala tudi v zemljiško knjigo, pa se je potem izkazalo da je bila pogodba nična. Drugače izvrševalec ne more biti v dobri veri in ne more priposestvovati služnosti. Dobra vera mora trajati ves čas priposestvovalne dobe.
- Nepravo priposestvovanje – pri tem priposestvovanju se ne zahteva dobra vera!!!to je bistvena razlika z pravim priposestvovanjem. Zakon tukaj postavlja domnevo da če lastnik služeče nepremičnine dalj časa (10 let) dovoli izvrševanje služnosti brez da bi oporekal, se šteje da je služnostni upravičenec priposestvoval služnost. Zahteva se pogoj, da se je služnost izvrševala tako, da je bilo izvrševanje opazno in da lastnik temu ni nasprotoval. Izvrševanje mora biti pa tudi pošteno!!! Če bi npr. lastnik rekel da lahko uporablja pešpot do preklica, to ne bi pomenilo da mu dovoli uporabljati zemljišča in služnosti ne bi priposestvoval.
Lastnik gospodujočega zemljišča je priposestvoval služnost že red 14 leti in pol. Ta služnost se lahko vpiše v zemljiško knjigo.
Treba je povedati, da ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti in pa ni mogoče priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari, ki ni v pravnem prometu. Str. 603
2. Osebe A, B in C so bile solastniki nepremičnine. Ker A ni soglašal z ustanovitvijo služnosti poti preko solastne nepremičnine v korist soseda, sta pogodbo o ustanovitvi služnosti sklenila s sosedom samo B in C. Ali je takšna pogodba o ustanovitvi služnosti veljaven pravni naslov za pridobitev služnosti? Pojasnite!
Vsak od solastnikov, lahko svoj idealni delež obremeni, z drugo omejeno stvarno pravico ali pa ga kar odsvoji. Ko se pa razpolaga z celotnim delom nepremičnine pa mora obstajati soglasje vseh lastnikov.
3. Predpostavke za priposestvovanje služnosti pešpoti ter predpostavke za "usucapio libertatis" pešpoti! Glej 1. vprašanje!Usucapio libertatis – To je določba o zastaranju stvarnih služnosti in priposestvovanju svobode (223/1,2 SPZ). Podobno kot velja za stvarne služnosti, tudi užitek ob ne izvrševanju preneha. Tukaj je treba poudariti, da štetje roka za
36
usucapio libertatis začne teči, ko se lastnik upre izvrševanju služnosti, se pravi da prepreči služnostnemu upravičencu onemogoči izvrševanje služnosti. Šele nato začne teči rok 3 leta in šele potem se priposestvuje svoboda.
4. Opredelite institut neprave stvarne služnosti!
Gre za služnost, ki ima elemente stvarne in osebne služnosti. Tako lahko neprava stvarna služnost pomeni rabo služeče nepremičnine (pozitivna neprava služnost) ali opuščanje ravnanj na služeči nepremičnini, ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena (negativna neprava stvarna služnost). Neprava stvarna služnost se ustanavlja v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega gospodujočega zemljišča. Ta institut je podoben služnosti rabe, vendar e raba lahko samo pozitivna služnost ter neprava stvarna služnost se lahko ustanavlja samo na nepremičninah.
Neprava stvarna služnost lahko nastane na podlagi pravnega posla ali odločbe pristojnega organa. Nastanek neprave stvarne služnosti, na podlagi pravnega posla, ureja 234. člen SPZ in za nastanek se zahteva:
- zavezovalni pravni posel, v katerem mora biti omenjeno, da se sklepa neprava stvarna služnost
- razpolagalna sposobnost lastnika služeče nepremičnine
- razpolagalni pravni posel, to je izstavitev ZK dovolila
- ter vpis v zemljiško knjigo
227. člen SPZ določa, da je neprava stvarna služnost nujno časovno omejena, saj velja za določeno osebo, tako da preneha ob njegovi smrti, če pa se ustanavlja za podjetje, pa velja največ 30 let.
5. Predialno realno breme!
Realno breme se lahko izgovori v korist osebe (personalna) , kot tudi v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine. Predialno realno breme je stvarno breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.
Pri predialnih realnih bremenih za zavezovalni posel naš zakon ne določa tako strogih oblikovnih zahtev. Predialno breme bo lahko ustanovljeno z zemljiško knjižnim dovolilom, sestavljen v navadni pisni obliki, vendar z overjenim podpisom lastnika tako obremenjene nepremičnine. Str. 653
6. Neprava stvarna služnost – pojasnite vsebino te pravice!
7. Navedite razlike med stvarnimi in osebnimi služnostmi!
S stvarno služnostjo je lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremičninah, z osebno služnostjo pa se lahko obremenijo tudi premičnine in
37
pravice. Stvarna služnost se ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine in gre lahko za trajno obremenitev nepremičnine, osebne služnosti pa se ustanavljajo v korist določene osebe in so časovno omejene. Vsebina stvarne služnosti je abstrakten pojem in zato rabi vsaka stvarna služnost poleg označbe tudi natančen opis vsebine. Drugače je pri osebnih, pri katerih vrsta služnosti natančno določa vsebino in obseg pravice.
Imamo lahko pozitivne in negativne služnosti. Pri pozitivni lahko imetnik služnosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkorišča tujo pravico. Tipičen primer je užitek. Pri pozitivnih je mogoče tudi, da se uporaba deli med njenega lastnika in upravičenca služnosti. To je pri večini stvarnih služnosti. Za negativne je značilno, da lastnik ne sme izvrševati vseh oblastvenih dejanj, katere bi mu drugače dopuščala lastninska pravica. Se pravi, da se mora odpovedati delu upravičenj lastninske pravice. Negativne služnosti so lahko samo stvarne služnosti.
8. Upravičenec (lastnik gospodujoče nepremičnine) ni izvrševal stvarne potne služnosti nepretrgoma 8 let. Služnostna trasa je zaradi zaraščenosti z grmovjem postala tudi v celoti neprehodna. 10. junija letos pa je lastnik gospodujočega zemljišča sčistil traso ter po osmih letih ponovno začel izvrševati služnost. Ker to nikakor ne ustreza lastniku služeče nepremičnine, je prosil za pomoč prav vas, da mu svetujete.
9. Navedite razlike med pravimi in nepravimi stvarnimi služnostmi!
10. Upravičenec (lastnik gospodujoče nepremičnine) je dejansko izvrševal stvarno potno služnost brez pravnega naslova 22 let. Lastnik služeče nepremičnine je pred desetimi leti predlagal lastniku gospodujoče nepremičnine, da bi bilo bolje, če bi uporabljal za dostop do svoje nepremičnine javno, sicer nekoliko daljšo, pot. Ali je lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvoval stvarno potno služnost, oz. ali je bilo priposestvovanje pretrgano?
Seveda, lastnik zemljišča ga je samo opozoril, vendar iz tega se ne vidi da bi mu dejansko prepovedal izvrševanje služnosti, zato je moje mnenje, da priposestvovanje ni bilo pretrgano. Iz naloge se vidi da je upravičenec izvrševal potno služnost na način, da je lastnik vedel, da to počne, zato je priposestvoval potno služnost po 20 letih. Gre za nepravo priposestvovanje.
11. Prenehanje neprave stvarne služnosti!
Neprava stvarna služnost se ustanovi v korist osebi, zato preneha z njeno smrtjo. Če je ustanovljena v korist pravne osebe, pa velja največ 30 let. Če pa je njen čas trajanja določen, pa se vpiše v zemljiško knjigo.
Za njeno prenehanje veljajo pravila, kot za prenehanje osebnih služnosti, ki jih določa 227. člen SPZ.
38
12. Pridobitev in prenehanje prave stvarne služnosti!
Pridobitev stvarnih služnosti str. 600:
- z zakonom – to se lahko zgodi samo s priposestvovanjem. Glej 1. vprašanje!
- na podlagi pravnega posla – tukaj je isto kot pridobitvi lastninske pravice, potrebujemo zavezovalni posel (ki mora biti v pisni obliki), potem mora biti razpolagalni posel, ki je zemljiško knjižno dovolilo, nato pa je treba še na podlagi zemljiško knjižnega dovolila stvarno služnost vpisati v zemljiško knjigo. Le če so izpolnjeni vsi pogoji, se stvarna služnost vpiše. Bistven element pogodbe o ustanovitvi služnosti, je opis stvarne služnosti, ki se ustanavlja.
- z odločbo pristojnega organa – to je z pravnomočno odločbo ali sodbo upravnega organa.
Stvarna služnost se ne prenaša iz osebe, na osebo, temveč iz enega lastnika zemljišča na drugega. Tukaj poznamo isto izvirni in izvedeni način pridobitve služnosti. Za izvirnega gre, ki ne nastane s soglasjem lastnikov obeh zemljišč. Takšne primer je na podlagi zakona ali z sodno odločbo.
Prenehanje (str. 608): Tudi prenehanje lahko temelji na pravnem poslu, zakonu ali odločbi pristojnega organa.
Stvarne služnosti se ustanavljajo v korist vsakokratnega lastnika, zato lahko trajajo neomejeno. Če pa imajo določen rok, potem prenehajo, ko nastopi rok. To se seveda vpiše v ZK in zato ni potrebno ob nastopitvi tega roka, dokazovati prenehanja služnosti.
Če preneha z pravnim poslom, potem je isto potreben zavezovalni posel, v katerem se stranki izrazita, da bosta odstranili služnost, potem pa je treba napisati ZK dovolilo za odstranitev služnosti (str. 608). Pomembno je da se točno opiše stvarna služnost.
Razlogi da preneha na podlagi zakona: da stvarna služnost za gospodujočega zemljišča ni več potrebna in da je močnejši interes lastnika služečega zemljišča. Stvarna služnost preneha takoj ko nastopijo zakonsko določeni pogoji. Med lastnikoma se lahko vname spor, v katerem pa sodišče z ugotovitveno sodbo odloči kdo ima prav.
Razlogi za prenehanje služnosti na podlagi zakona :
- osvoboditev služnosti (usucapio libertatis) Bistven pogoj za osvoboditev služnosti je, da lastnik služeče nepremičnine prepove izvrševanje stvarne služnosti. To je lahko verbalno ali pa postavi oviro in izvrševanje ni več mogoče. Pomembno je tudi, da je ta prepoved učinkovita in da upravičenec neha izvrševati služnost. Ko preteče rok treh let, služnost ugasne. Vsaka vnovična izvršitev služnosti pa ta rok pretrga. Vendar velja, da mora lastnik služečega zemljišča, ob vsaka vnovični izvršitvi izraziti voljo, da izvrševanju nasprotuje, če hoče, da začne rok teči znova.
39
Pri negativnih služnostih, mora lastnik začeti ravnati z dejanji, ki bi jih drugače zaradi služnosti moral opustiti.
- Zastaranje služnosti: če služnostni upravičenec 20 let ne uporablja služnosti, služnost preneha na podlagi zakona. Negativna služnost ne more zastarati!!!
- Uničenje nepremičnine – Z fizičnim ali pravnim uničenjem vse služnosti prenehajo. Če se po fizičnem uničenjem zgradba obnovi, služnosti zaživijo nazaj.
- Enakost lastninskega stanja (confusione) – Služnost ni mogoča na lastni stvari, zato tukaj služnost preneha. Potrebno je vložiti ZK dovolilo za izbris služnosti, da to postane absolutno.
- Združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnine 225. člen SPZ
- Prenehanje služnosti na podlagi odločbe pristojnega organa
13. Prenehanje pozitivnih in negativnih pravih stvarnih služnosti!
Pozitivna stvarna služnost je tista, ki služnostnega upravičenca upravičuje, da za potrebe gospodujočega zemljišča izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. Tipičen primer je služnost poti.
Negativne služnosti obvezujejo lastnika služeče nepremičnine, da se zaradi koristi gospodujoče nepremičnine vzdrži ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvrševal. Negativna služnost upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.
14. Kdaj ni mogoče priposestvovati stvarne služnosti!
217/4 SPZ – ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti. Prav tako ni mogoče priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari zunaj pravnega prometa.
15. Prenehanje osebnih služnosti!
Osebne služnosti niso trajne, saj se sklenejo v korist osebe, zato prenehajo najkasneje ob njeni smrti. Če pa so ustanovljene v korist pravne osebe pa ne smejo trajati več kot 30 let. Osebne služnosti so neprenosljive, dopusten je le prenos izvrševanja.
7. Zastavna pravica in zemljiški dolg
1. A je kot lastnik kmetijskega gospodarstva kupil traktor za potrebe kmetije, in sicer z lastninskim pridržkom. Nato je vse nepremičnine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo obremenil z zemljiškim dolgom. Ali velja pravilo o ekstenzivnosti hipoteke tudi za zemljiški dolg? Kakšna je usoda prodajalca s pridržkom glede prodanega traktorja? Ali bi lahko bila predmet obremenitve z zemljiškim dolgom pričakovalna pravica kupca, ki je kupil traktor s pridržkom lastninske pravice?
40
Ko je prodajalec prodal ta traktor s pridržkom lastninske pravice si je zagotovil odlično prednost. Ob neplačilu kupnine je njegov položaj enak, kot pa če bi ga prodal z lastninsko pravico. Stvar bi lahko v obeh primerih zahteval nazaj. Če pa je ta kupec potem to stvar obremenil z omejeno stvarno pravico (zastavno ali zemljiškim dolgom), potem pa se njegov položaj izboljša. Če bi mu izročil tudi lastninsko pravico bi nastopal isto kot ostali hipotekarni upniki. Tukaj pa lahko zahteva stvar nazaj z lastninsko pravico, tako da ima prednost pred vsemi ostalimi upniki. Proti drugim kupčevim upnikom, torej v primeru individualne izvršbe na stvari, ki je predmet pridržka, ali v kupčevem stečaju pa pridržek učinkuje samo, če je podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice, notarsko overjen.
2. A je zastavil B-ju za zavarovanje posojila nedenarno terjatev, katere vsebina je bila izročitev premične stvari v neposredno posest. Zastavljena terjatev je dospela pred zavarovano terjatvijo.
- Kaj mora storiti dolžnik zastavljene terjatve ob njeni dospelosti? Zastavni upnik zahteva prodajo zastavljene stvari!
- Ali lahko dolžnik zastavljene terjatve izpolni (izroči premično stvar) A-ju? Tukaj gre za tipičen primer cesije. Dolžnik po tistem ko je bil obveščen, da se je spremenila oseba upnika, ne more več veljavno izpolniti dolga prvemu upniku (cedentu).
- Do kakšne pravne situacije pride, ko dolžnik zastavljene terjatve izroči premično stvar B-ju?
3. Ali je dopustno ustanoviti zastavno pravico za zavarovanje bodoče terjatve na bodoči stvari?
Bodoče so tiste terjatve, ki v trenutku, ko se sklepa razpolagalni pravni posel glede njih, še ne obstajajo.
4. Načelo ekstenzivnosti zemljiškega dolga!
5. Kako se »obnaša« pritiklina nepremičnine v primeru hipotekarne obremenitve nepremičnine?
Pritiklina je del zastavne pravice le, če je v lasti zastavitelja. Takoj ko zastavitelj pridobi lastninsko pravico na pritiklini, pa postane tudi del hipotekarne obremenitve, pa tudi če je hipoteka nastala prej, preden je zastavitelj pridobil lastninsko pravico. Ker so pritikline premične stvari, je možno, da si hipotekarni upnik, glede pritiklin izgovori premičninske oblike zavarovanj.
6. Pogoji za konverzijo hipoteke v zemljiški dolg!
41
Zemljiški dolg nastane bodisi kot lastniški bodisi kot nelastniški zemljiški dolg. V prvem primeru ga ustanovi lastnik nepremičnine, v drugem pa nastane s konverzijo že obstoječe hipoteke v zemljiški dolg.
Hipotekarni upnik lahko svojo hipoteko v skladu s členom 194. SPZ spremeni v zemljiški dolg. Pogoji: To lahko naredi samo hipotekarni upnik, s soglasjem lastnika obremenjene nepremičnine, Obremenitev nepremičnine iz zemljiškega dolga, ne sme presegati obremenitve s hipoteko.
Zemljiški dolg je zaradi neakcesornosti precej bolj fleksibilen kot hipoteka. Prav tako pa je njegova prednost, da se ga lahko večkrat uporabi.
Prav tako je potrebno urediti ZK dovolilo z vsemi potrebnimi podpisi. Če se hipoteka spremeni v zemljiški dolg, postane hipotekarni upnik prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga. Če je zavarovana terjatev plačana in upnik zemljiško pismo izroči in indosira lastniku obremenjene nepremičnine, nelastniški zemljiški dolg konvertira v lastniškega. Lastnik ga lahko izbriše ali pa shrani, ko ga bo ponovno rabil.
7. Kako bi zavarovali nepremičninsko transakcijo (npr. prodajo nepremičnine na obroke) z zemljiškim dolgom?
8. Kateri instituti hipotekarnega prava pridejo smiselno v poštev tudi pri zemljiškem dolgu?
Za zemljiški dolg se lahko uporabljajo določbe o hipoteki, in sicer tiste ki odražajo neakcesornost.
9. Navedite razlike med maksimalno in skupno hipoteko!
Skupna hipoteka je ena hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na več nepremičninah. Obremenjene nepremične jamčijo za celotno zavarovano terjatev in ne le za njen del. Pri skupni hipoteki imamo glavno nepremičnino in druge nepremičnine. Skupna hipoteka se pri glavni nepremičnini vpiše z vknjižbo, pri drugih pa z zaznambo. Posebnost skupne hipoteke je, da če se karkoli spremeni glede terjatve se to vpiše v ZK h glavni terjatvi in to potem velja tudi za druge nepremičnine in ne samo za glavno nepremičnino. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu.
Maksimalna hipoteka je namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upniško- dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve še nista znani. Zato se v zemljiško knjigo napiše maksimalna vrednost oz. zgornja meja vrednosti hipoteke. Ta hipoteka ne varuje posameznih terjatev, temveč celotno dolžniško – upniško razmerje. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi, tako kot vse ostale hipoteke, to je na podlagi notarskega zapisa ali na podlagi zasebne listine. Prav tako se lahko zavaruje tudi bodoča terjatev. Če imamo primer odstopa
42
terjatve (cesije), potem bi se mogle zavarovane terjatve z maksimalno hipoteko tudi prenesti, vendar je tu prenos izključen. Ker maksimalna hipoteka se ne prenaša s terjatvijo, temveč s celotnim razmerjem. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, temveč upniško – dolžniškem razmerjem. To je pomembno za njeno prenehanje. Maksimalna hipoteka preživi usodo prenehanja posameznih terjatev in ugasne le, ko ugasne temeljno dolžniško – upniško razmerje.
Pojasnite, s katero vrsto hipoteke se zagotavlja hipotekarnemu upniku identičen vrstni red pridobitve hipoteke na vseh nepremičninah (v primeru, ko se torej zastavlja več nepremičnin)!
Gre za skupno hipoteko, kjer lahko zastavitelj za isto terjatev hkrati zastavi več nepremičnin in hipotekarni upnik sam izbira, iz katere se bo poplačal, v kolikor terjatev ob zapadlosti ne bo poplačana. H.u. ima povsod najboljši vrstni red.
10. Pojasnite podobnosti med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko!
Zemljiškemu dolgu in maksimalni hipoteki je skupno to, da sta oba neodvisna od obstoja zavarovane terjatve – nista akcesorna zavarovanim terjatvam. Maksimalna hipoteka je akcesorna zavarovanemu upniško-dolžniškemu razmerju.
11. Načelo ekstenzivnosti hipoteke!
Pritikline se od sestavin razlikujejo v tem, da so samostojne stvari, ki so le funkcionalno in prostorsko, ne pa tudi fizično povezane z glavno stvarjo. Sestavine v skladu 16/2 členom SPZ, vedno deli usodo glavne stvari in isto velja za zastavljene stvari. Prav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove ali pravice, ki še niso ločene od glavne stvari. Pritikline so predmet zastavne pravice, le v dvomu. 140/2 določa, da so pritikline del zastavne pravice le, če so v lasti zastavitelja, če so v lasti tretje osebe pa niso.
12. Maksimalna hipoteka in načelo akcesornosti!
Tukaj imamo poseben primer, sam maksimalna hipoteka ni akcesorna posameznim terjatvam, temveč celotnemu dolžniško- upniškemu razmerju.
13. Posebne vrste hipotek ter načini njihovega prenehanja!
Zakonita hipoteka nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo.
Prisilna hipoteka, pa nastane na podlagi sodne odločbe. Hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo in ne z pravnomočnostjo sodbe.
14. Pogoji za dovolitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke!
43
Ista nepremičnina je lahko obremenjena z več hipotekami. V takem primeru se po prednostnem načelu poplačujejo hipotekarni upniki (priore tempore potior iure). Pomemben je vpis hipoteke. Tisti, ki ima hipoteko prej vpisano ima prednost pred kasnejšim. Vrstni red hipotek ali zemljiških dolgov na isti nepremičnine se lahko spremeni z zaznambo vrstnega reda. Tako mu en hipotekarni upnik odstopi svojo mesto nekemu drugemu. Str. 439
15. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve v hipotekarnem pravu!
Prepoved razpolaganja ima v skladu z 38. členom SPZ relativne učinke. Odsvojitev v nasprotju s prepovedjo je veljavna, vendar pomeni kršitev zastaviteljevih obveznosti do hipotekarnega upnika. Strožja je prepoved ki določa da je vsaka nadaljna zastavitev že v osnovi nična.
Moramo vedeti, da je prepoved razpolaganja možno vpisati v ZK, da pridobi absolutne učinke, samo med zakoncema, otrocmi in posvojenci. Če bi bila vpisana med hipotekarnim upnikom in dolžnikom bi bila ta prepoved prepovedana. str. 440
16. Pojasnite pomen načela akcesornosti v zastavnem pravu!
8. Odstop terjatve v zavarovanje
1. Opredelite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) in "navadnim" odstopom terjatve!
2. Navedite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje v SPZ in splošno cesijo v OZ!
Fiduciarna cesija je urejena v
3. Anticipirana globalna fiduciarna cesija!
Globalna fiduciarna cesija – posamezna terjatev ne bo zadoščala za varovalne interese kreditodajalca (fiduciarja). Kreditodajalec bo poskušal fiduciarno zavarovanje oblikovati tako, da bo znesek terjatev, ki se odstopajo v zavarovanje, presegel višino odobrenega kredita. Prav zato se je razvila globalna cesija, pri kateri fiduciant odstopi fiduciarju vse obstoječe in bodoče terjatve. Globalna fiduciarna cesija je predvsem anticipirana cesija, saj pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih dejanj. Tiste terjatve, ki so obstajale že v času nastanka pogodbe, morajo biti omenjene v pogodbi. Za ostale, ki pa še ne obstajajo pa je pomembno, da so samo določene. Prav določljivost pa je razpoznavni znak globalne cesije.
44
9. Premičnine
1. Kako je zagotovljena publiciteta stvarnopravnih razmerij na področju premičnin? Katera razmerja najbolj slabijo premičninsko publiciteto?
Določeni zunanji znaki kažejo na obstoj pravice stvarnega prava. SPZ določa domnevo, da je lastnik premičnine tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj LP, kar pride najbolj jasno do izraza pri prodibitvi LP od nelastnika – LP na premičnini se pridobi, četudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju bistveno večja kot na nepremičninskem, ker pri premičninah zgolj posest zagotavlja publiciteto LP (pri nepremičninah pa je to zemljiška knjiga). Izraz te potrebe je predvsem določba 64.člena SPZ
2. A proda premično stvar B-ju, vendar mu jo ne izroči. Ali naj B zahteva izročitev stvari s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posetno tožbo;b. vindikacijsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. ……………………………..(kako drugače)
Lahko ga toži na neizpolnitev pogodbe, saj sta s tem ko sta sklenila pogodbo, sklenila tudi zavezo, ki jo je potrebno izpolniti. Z vindikacijsko bi sprožil petitorni postopek v katerem bi uspel.
3. A je B-ju prodal iz izročil premično stvar s pridržkom lastninske pravice. Podpis kupca (B) na pogodbi o prodaji s pridržkom lastninske pravice ni bil notarsko overjen. B je nato premično stvar prodal in izročil C-ju, ki je vedel za obstoj pridržka. Nato je bil nad B-jem uveden in začet stečajni postopek.
Kakšen bo pravni položaj C-ja glede kupljene stvari?
C bo tvar obdržal, ker proti tretjim osebam učinkuje pridržek lastninske pravice le, če je bil notarsko overjen in ni pomembno ali je C vedel za oviro ali ne. C bo lahko postal lastnik stvari s priposestvovanjem.
4. A proda in izroči premično stvar B-ju, ne izroči pa mu pritikline te premične stvari. Med strankama ni bilo izrecno dogovorjeno, da pritiklina ni predmet prodaje. Ali naj B zahteva izročitev pritikline s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posetno tožbo;b. vindikacijsko tožbo;
45
c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. ……………………………..(kako drugače)Pritikline delijo usodo glavne stvari le v dvomu, se pravi, če ni bilo vnaprej dogovorjeno, da pritikline niso predmet prodaje. Drugače so pritikline samostojne stvari. V tem primeru, ko ni bilo nič dogovorjeno, je lastninska pravica na pritikinah prešla skupaj s premičnino, tako da bo lahko B zahteval pritiklino z vindikacijsko oz. lastninsko tožbo.
5. A proda in izroči premično stvar (les za vrtno uto) B-ju. B iz lesa izdela vrtno uto ter jo postavi na domačem vrtu. Vendar pa B ob dospelosti, ki je bila dogovorjena 15 dni po izročitvi lesa, ne plača kupnine. Zaradi tega ga A pozove na plačilo ter mu določi novi rok. B tudi v tem roku ne plača kupnine, medtem ko vrtna uta že stoji na B-jevem dvorišču. Ali naj/lahko A (sodno) zahteva vrnitev stvari s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posestno tožbo;b. lastninsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. kondikcijo;g. Actio Pauliana;h. kako drugače.Na b-ja je z izdelavo vrtno ute prešla tudi lastninska pravica. Lastninska pravica ne bi prešla edino, če bi bila vrednost dela bistveno nižja od vrednosti stvari. To je zdaj temeljno vprašanje. Če je prešla lastninska pravica, potem lahko A terja samo odškodnino. V vsakem primeru lahko zahteva kupnino iz naslova pogodbe.
6. A je B-ju prodal iz izročil premično stvar. Ker B v dogovorjenem roku ni plačal kupnine, ga je A pisno pozval na plačilo ter mu določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti. B tudi v tem roku ni plačal kupnine. V posledici navedenega je A z reivindikacijskim zahtevkom pred sodiščem zahteval vrnitev premične stvari. Ali bo A uspel z zahtevkom? Pojasnite katero temeljno načelo stvarnega prava se odraža v tem primeru? Tukaj bi uspel, če bi mu jo prodal s pridržkom lastninske pravice. Potem bi mogel v sporu opisati stvar. Tukaj se pokaže načelo specialnosti, da je na eni stvari mogoča samo ena lastninska pravica. Pomembna posledica tega načela je, da če se stvar tako pomeša z drugimi stvarmi, da je ni mogoče individualizirati, potem vindikacijska tožba ni mogoča. Tipičen primer je zmešanje ali spojitev. Tukaj je tudi pomembno načelo publicitete, yaradi katerega se domneva, da tisti, ki poseduje je tudi lastnik stvari. Zato bo moral v tem postopku A dokazovati lastninsko pravico in ne B.
46
7. Kako se skozi konkretne pravne institute stvarnega prava odraža načelo publicitete na področju premičnin ?
10. Stavbna pravica
1. Ali je dopustno ustanoviti hipoteko na stavbni pravici? Kakšen pravni položaj nastopi za hipotekarnega upnika, ko stavbna pravica preneha?
Že po definiciji je stavbna pravica prenosljiva premoženjska pravica in za prenos stvavbne pravice se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah (256/3 SPZ).
Za zastavno pravico na stavbni pravici se smiselno uporabljajo pravila za zastavno pravico na nepremičninah. Zastavno pravico na stavbni pravici je mogoče ustanoviti tudi za zavarovanje terjatev, ki zapadejo potem, ko stavbna pravica preneha.
264 SPZ – po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.
2. Pogoji in pravne posledice prenehanja stavbne pravice na podlagi sporazuma strank!
Tukaj gre za predčasno prenehanje stavbne pravice. Tukaj se imetnik stavbne pravice in lastnik nepremičnine sporazumeta da bosta izbrisala stavbno pravico iz zemljiške knjige. Da učinkuje to absolutno, je vknjižbo potrebno izbrisati.
Za vsebino pogodbe se smiselno uporabljajo določbe iz 257. člena SPZ, vendar je namesto načina rabe, potrebno določiti višino nadomestila, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice. Posledica predčasnega prenehanja je prirast zgradbe nepremičnine in z izbrisom stavbne pravice iz zemljiške knjige zgradba izgubi pravni položaj samostojne stvari ter postane del zemljišča. Če je bila stavbna pravica obremenjena z zastavno pravico, je pomembno da se s tem strinja tudi zastavni upnik, kajti on računa na čas veljavnosti stavbne pravice. Ker se potem njegova terjatev prestavi na nadomestilo, ki ga mora lastnik plačati imetniku, se mora strinjati tudi o višini nadomestila.
3. Pridobitev in prenehanje stavbne pravice!
Zakon določa, da lahko nastane stavbna pravica samo na podlagi pravnega posla, vendar jo je mogoče pridobiti tudi s priposestvovanjem, vendar tudi priposestvovanje potrebuje za podlago nekakšen pravni posel. Podlaga za nastanek stavbne pravice je zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljišča zaveže ustanoviti stavbno pravico. Vsebino
47
določa 257. člen SPZ. Pogodba ima obligacijske pravice in ne stvarno pravnih. Pomemben je opis stavbne pravice, če opis ni podan, se predvideva da so imetniku bila podana vsa upravičenja, kot pri užitku. Opis se nanaša samo na stavbno pravico kot omejitev lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, ne pa tudi na lastnosti zgradbe, ki naj jo zgradi imetnik stavbne pravice. Pomembno je tudi določiti kakšna zgradba se bo postavila. Če imetnik potem postavi drugačno stavbo, gre za kršitev obligacijsko pravne narave. Ker taka kršitev lahko vpliva na veljavnost pogodbe, pa bo lahko taka kršitev imela tudi stvarno pravne učinke. Pomemben je tudi dogovor o višini nadomestila, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča. Ta terjatev je določena med vsakokratnik lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice. Višina je povsem odvisna od dogovora strank. Lahko je tudi neodplačna.
Pomemben je tudi dogovor o časovni veljavnosti stavbne pravice. Največ lahko traja 99 let, lahko pa tudi manj. Zakon ne dopušča da bi bila veljavnost stavbne pravice postavljena pod pogojem, zato ni mogoče uporabiti razveznih pogojev.
Pomemben je seveda tudi vpis v zemljiško knjigo.
4. Verzijski zahtevek bivšega imetnika stavbne pravice!
263/2 SPZ – lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
5. Prenehanje stavbne pravice – načini prenehanja in pravne posledice prenehanja!
Načini prenehanja stavbne pravice!Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige:
- zaradi poteka časa (redno) - pred potekom časa po volji subjektov - Pogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju
stavbne pravice je pisno soglasje zastavnega upnika, da soglaša s prenehanjem stavbne pravice. Učinki prenehanja pa tudi v primeru prostovoljnega prenehanja nastopijo šele z izbrisom stavbne pravice iz zemljiške knjige, za kar je potrebno zemljiškoknjižno dovolilo imetnika stavbne pravice.
- pred potekom časa zaradi kršitve na stavbni pravici temelječega pravnega razmerja – v tem primeru ima pravni položaj lastnika nepremičnine prednost pred interesi morebitnega zastavnega upnika na stavbni pravici. Soglasje zastavnega upnika za predčasno prenehanje ni potrebno, njegov pravni interes pa je varovan s tem, da se njegova zastavna pravica ex lege prenese na terjatev imetnika stavbne pravice do lastnika nepremičnine zaradi povečanja tržne vrednosti.
Pravne posledice (a: po času, b: pravni posel, c: prisilno) prenehanja stavbne pravice!Stavbna pravica lahko preneha:1) Redno - s potekom časa in izbrisom iz ZK.Pravne posledice:
48
- zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta LP;- ponovno oživi načelo povezanosti zemljišča in objekta, po prenehanju stavbne pravice se stavba šteje za sestavino zemljišča, imetniku ugasne upravičenje rabe in uživanja zemljišča;- imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepremičnine kot celote lastniku zemljišča;- lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice poačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine. Če se stranki o tem ne dogovorita, se upošteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plačilo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepremičnini. 2) Predčasno:- na podlagi pravnega posla; posledica tega soglasja je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plačilo nadomestila zaradi njenega prenehanja. - zaradi kršitve s pravnomočnostjo sodne odločbe; sodišče določi višino nadomestila, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.
Prenehanje stavbne pravice s sporazumom -pogoji ter pravne posledice...Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice se lahko sporazumeta o prenehanju s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel. Imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK dovolilo, s katerim bo lastnik nepremičnine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Pravica preneha z izbrisom. Stranki se morata dogovoriti o višini nadomestila. Sporazum ne sme poseči v pravice tretjih. Pogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju pa je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaša s prenehanjem. Posledica soglasja je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plačilo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
49
