št. 10 / oktober 2010 oktober 10
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
št. 10 / oktober 2010
oktober10
športni koledarček
25. Zimska univerzijada, Erzurum, Turčija 27.01.-06.02.2011
alpsko smučanje, biatlon, curling, deskanje na snegu, hitrostno drsanje na kratke proge (short track), hokej, nordijska kombinacija, prosto smučanje (freestyle), smučarski skoki, tek na smučeh, umetnostno drsanje
26. Letna univerzijada, Shenzhen, Kitajska 12.08.-23.08.2011
aerobika, atletika, badminton, dvigovanje uteži, golf, jadranje, judo, kolesarjenje, košarka, lokostrelstvo, namizni tenis, nogomet, odbojka, odbojka na mivki, orodna gimnastika, plavanje, potapljanje, ritmična gimnastika, sabljanje, streljanje, šah, tenis, taekwondo, vaterpolo
Evropska univerzitetna prvenstva 2011Badminton Solun - Grčija 21.06. - 25.06.2011
Bridž Wroclaw - Poljska 05.09. - 10.09.2011
Futsal Tampere - Finska 17.07. - 24.07.2011
Golf Otočec - Slovenija 06.09. - 10.09.2011
Judo Sarajevo - BiH 23.06. - 26.06.2011
Karate Sarajevo - BiH 21.07. - 24.07.2011
Košarka Cordoba - Španija 11.07. - 17.07.2011
Namizni tenis Madeira - Portugalska 13.07. - 17.07.2011
Nogomet Istanbul - Turčija 02.07. - 09.07.2011
Odbojka Kragujevac - Srbija 09.07. - 17.07.2011
Odbojka na mivki Malaga - Španija 17.07. - 22.07.2011
Rokomet Reka - Hrvaška 17.07. - 24.07.2011
Rugby 7s Lille - Francija 29.06. - 02.07.2011
Taekwondo Sofija - Bolgarija 28.10. - 30.10.2011
Tenis St. Gallen - Švica 05.09. - 11.09.2011
Veslanje Moskva - Rusija 31.08. - 02.09.2011
Državna univerzitetna prvenstva 2011Koledar bo objavljen v novembru.
www.fisu.net
www.fisu.net
www.eusa.eu
www.susa.org
2
kazalo
Uvodnik 4
30
34
11
14
8
Zgodilo se je:SVETOVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010 5EVROPSKA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010 10DRŽAVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010 13
Predstavljamo:Prostovoljno delo v študentskem športu 12Študentski šport v Mariboru 22Univerzitetna športna zveza Primorske 24Študentski tekmovalni šport na Univerzi v Ljubljani 26Vrhunski šport na Univerzi v Ljubljani 28
Svetujemo:Maščobe in debelost 21Preventivna vadba pri smučanju 30NLP coaching za športnike 32Potapljanje – »Ali ste vedeli«? 34
Vroča tema:Stanje študentskega športa v Sloveniji 36Gluha ušesa za vrhunski študentski šport 38
3
4
uvodnik
Na naslovnici:
Utrinki iz Zimskega festivala študentskega športa, Kranjska Gora
ZZ zdrava zabava, revija o študentskem - univerzitetnem športu
ISSN: 1581-5722
izdajatelj:
SLOVENSKA UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA (SUSA)
uredniški odbor:
Andrej Pišl,
Zvjezdan Mikić,
Maja Hren,
Jurij Miroslav Butina.
FOTO material:
arhiv: FISU, EUSA, SUSA,
ŠZUL, UŠZM, UŠZP.
oblikovanje:
Narobe Studio d.o.o., Ljubljana
tisk: ABO grafika d.o.o., Ljubljana
naklada: 6000 kosov
Izdajo revije je podprla: Fundacija za šport
Brez
plač
na p
ublik
acija
Spoštovani športniki in športnice, cenjeni kolegi in kolegice, dragi bralci in bralke!
Z veseljem pospremljam novo številko izdaje revije ZZ – Zdrava zabava. Revijo o študentskem-univerzitetnem športu, ki je name-njena predvsem študentom športnikom in študentkam športnicam, z veseljem preberejo tudi ostali, saj se uredniški odbor trudi, da zajame zanimive teme in predstavi najvidnejše dejavnosti in aktivnosti ter druge aktualne teme in nudi uporabne nasvete in ideje, povezane s športom, rekreacijo in zdravim življenjem.
Zdrava zabava postaja sinonim za kvalitetni študentski šport, in s konceptom bomo nadaljevali ter ga razvijali tudi v prihodnje.
V letu 2010 se je sicer odvijalo veliko dejavnosti tako na ravni članic in na nacionalni ravni, kot tudi na mednarodnem področju, a je javno finan-ciranje študentskega športa žal močno upadlo, in so bile posledično tudi nekatere aktivnosti izvajane v zmanjšanem obsegu. Nekatere dejavnosti smo omejili, druge smo izvedli izključno zaradi dobrega sodelovanja in razumevanja naših članic ter partnerjev. Še posebej se tako zahvaljuje-mo nacionalnim panožnim športnim zvezam in drugim partnerjem, ki so omogočili udeležbo slovenskih predstavnikov in predstavnic na Svetovnih univerzitetnih prvenstvih.
V letu 2011 se bodo slovenski študentke in študentje udeležili Zimske in Letne univerzijade ter izbranih Evropskih univerzitetnih prvenstev, zato upamo na večjo podporo in financiranje s strani javnih virov ter drugih partnerjev in sponzorjev.
Revijo Zdrava zabava Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) izdaja skupaj s svojimi članicami, univerzitetnimi športnimi zvezami v univerzitetnih središčih – Športno zvezo Univerze v Ljubljani (ŠZUL), Univerzitetno športno zvezo Maribor (UŠZM) in Univerzitetno športno zvezo Primorske (UŠZP).
V svojem imenu in v imenu SUSA vam želim uspešen začetek novega aka-demskega leta ter veliko užitkov in uspehov pri športnem udejstvovanju!
prof. dr. Otmar Kugovnik,predsednik SUSA
Slovenska univerzitetna športna zveza – Slovenian University Sports Association (SUSA)Kongresni trg 12, SI-1000 Ljubljana, tel: 01/520 7826, fax: 01/520 7827
[email protected] – www.susa.org - www.facebook.com/slovenska.univerzitetna.sportna.zveza.susa
IZVRŠNI ODBORPredsednik: prof. dr. Otmar KugovnikPodpredsedniki: mag. Božidar Pučnik, dr. Rado Pišot, Matjaž PečovnikČlani: prof. dr. Andreja Kocijančič, prof. dr. Milan Žvan, Marko Kolenc, Klemen Tasič,Marjan Pučnik, Sebastjan Kokl, Patrik Peroša
STROKOVNI SVETPredsednik: Peter Sitar, prof.Podpredsedniki: dr. Jakob Bednarik, dr. Robert BlumauerČlani: dr. Milan Žvan, dr. Matej Tušak, dr. Edvard Kolar, Bojan Šturm, prof.
ZAPOSLENIIzvršni sekretar: Andrej PišlPoslovna sekretarka: Mojca Rupert
5
zgodilo se je
SVETOVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU) v letih med Univerzijadami (vsako drugo leto; v parnih letih) v sodelovanju s svojimi članicami – nacionalnimi univerzitetnimi športnimi zvezami organizira Svetovna univerzi-tetna prvenstva.
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je doma izvedla dve Svetovni univerzitetni prvenstvi – v namiznem tenisu v Mariboru v letu 2006 in v futsalu v Kopru v letu 2008. SUSA v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi špor-tnimi zvezami tudi omogoča sodelovanje študentov in študentk na prvenstvih pod okriljem FISU. Žal je v letošnjem letu prišlo do popolne ukinitve financiranja udeležbe na Svetovnih univerzitetnih prvenstev iz javnih sredstev, zato je bilo mogoča udeležba le na tistih prvenstvih, za katere so stroške udeležbe pokrile panožne športne zveze, klubi, sponzorji ali športniki sami.
Prvenstva so izvedena širom sveta; v letu 2010 je bilo oz. bo izvedenih 27 Svetovnih univerzitetnih prvenstev, slovenski študentje in študentke pa so sodelovali na štirih prvenstvih.
Badminton Tajpej – Kitajski Tajpej 07.09. – 12.09.2010
Baseball Tokio – Japonska 29.07. – 08.08.2010
Boks Ulaanbaatar – Mongolija 04.10. – 10.10.2010
Bridž Kaohsiung – Kitajski Tajpej 02.08. – 09.08.2010
Dvigovanje uteži Taichung – Kitajski Tajpej 01.07. – 05.07.2010
Floorball Umea – Švedska 12.05. – 16.05.2010
Futsal (mali nogomet) Novi Sad – Srbija 23.08. – 30.08.2010
Golf Malaga – Španija 07.06. – 11.06.2010
Jadranje - match racing Gazi – Grčija 05.07. – 12.07.2010
Jahanje Sangju – Koreja 04.11. – 07.11.2010
Kajak/kanu mirne vode Poznan – Poljska 27.08. – 29.08.2010
Karate Podgorica – Črna gora 15.07. – 18.07.2010
Kros Kingston – Kanada 11.04. – 11.04.2010
Lokostrelstvo Shenzen – Kitajska 23.09. – 26.09.2010
Odbojka na mivki Alanya – Turčija 15.06. – 20.06.2010
Orientacija Borlange – Švedska 19.07. – 23.07.2010
Rokoborba Torino – Italija 28.09. – 03.10.2010
Rokomet Nyiregyhaza – Madžarska 27.06. – 04.07.2010
Rugby 7s Porto – Portugalska 21.07. – 24.07.2010
Savate Nantes – Francija 24.06. – 26.06.2010
Skvoš Melbourne – Avstralija 10.07. – 18.07.2010
Streljanje Wroclaw – Poljska 15.09. – 19.09.2010
Šah Zurich – Švica 05.09. – 12.09.2010
Taekwondo Vigo – Španija 29.06. – 04.07.2010
Triatlon Valencija – Španija 29.05. – 30.05.2010
Veslanje Szeged – Madžarska 13.08. – 15.08.2010
Woodball Kampala – Uganda 22.08. – 26.08.2010
Več informacij o FISU in Svetovnih univerzitetnih prvenstvih: www.fisu.net.
6
zgodilo se je
Slovenska univerzitetna savate reprezentanca se je ob sodelovanju Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) in Savate zveze Slovenije udeležila 1. Svetov-nega univerzitetnega prvenstva v savatu, ki je potekalo v francoskem mestu Nantes od 24. do 26. junija 2010. Štirje broni in eno srebro pričajo o dobrem tekmovalnem delu v slovenskih univerzitetnih savate vrstah.
Moderne brcoboks športe predstavlja tudi savate disciplina francoski boks, ki je edina na programu FISU – Medna-rodne univerzitetne športne zveze.
9-članska ekipa je osvojila pomembna odličja na področju modernih borilnih športov, saj so si naši športniki priborili kar 5 odličij, za kar jim iskreno čestitamo.
Svetovno univerzitetno prvenstvo v savatu 2010Nantes, Francija: 24. – 26. 06. 2010
Rezultati:Ana Velikonja (-70 kg): 2. mesto
Marina Dobnik (-55 kg): 3. mesto
Polona Mihalič (-65 kg): 3. mesto
Jan Hribar (-82 kg): 3. mesto
Jan Godec (-65 kg): 3. mesto
Več informacij: www.wuc.savate2010- nantes.com in www.fisu.net.
Predstavitev ekipe:Študentke:
Mojca Mežek, Polona Srebrnjak Mihalič, Marina Dobnik, Ana Velikonja
Študentje:Zdravko Avsec, Jan Godec, Jan Hribar
Spremstvo:Jurij Obreza, vodja odprave; Janez Obreza, sodnik
7
zgodilo se je
V prestolnici Črne Gore, v Podgorici, je med 15. in 18. julijem 2010 potekalo 7. Svetovno univerzitetno prven-stvo v karateju. Na prvenstvu je v koordinaciji Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) in Karate zveze Slovenije (KZS) sodelovala tudi slovenska tekmovalka Vesna Bezgovšek.
Na prvenstvu je sodelovalo 56 držav, s 380 tekmovalci v katah in borbah, ki so se med sabo pomerili v različnih kategorijah. Vesna je tekmovala v kategoriji do 50 kg, kjer je v prvem krogu premagala Poljakinjo Bugajak, v drugem izgubila proti Švicarki Magnin, ki je prišla v finale in ji omogočila repasaž. Repasažno borbo proti domačinki Kršikapa je žal izgubila, in se tako uvrstila na končno 7. mesto.
Prvenstvo, ki je bilo odlično organizirano, je bilo tudi dokaj odmevno, poleg predstavnikov Mednarodne univerzitetne športne zveze in tujih gostov pa so si ga ogledali tudi mnogi visoki domači gostje, med njimi tudi premier Črne gore, g. Milo Đukanović.
Več informacij: www.unisportmne.ac.me in www.fisu.net.
Svetovno univerzitetno prvenstvo v karatejuPodgorica, Črna Gora: 15. – 18. 07. 2010
Rezultati:Kumite / Borbe do 50 kg
1. Alexandra Recchia, Francija
2. Aurelie Magnin, Švica
3. Slađana Kršikapa, Črna Gora
7. Vesna Bezgovšek, Slovenija
Predstavitev ekipe:študentka športnica:Vesna Bezgovšek, trener:Benjamin Žgank
8
zgodilo se je
Poljski Poznan je na jezeru Malta med 27. in 29. avgustom gostil 4. Svetovno univerzitetno prvenstvo v kajak-kanu-ju na mirnih vodah v sprintu. V sodelovanju Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) in Kajakaške zveze Slovenije (KZS) se je prvenstva udeležil tudi slovenski predstavnik, Jošt Zakrajšek.
Nekdanji slovenski kanuist v slalomu na divjih vodah in uspešen tekmovalec v spustu, Jošt Zakrajšek, ki se je v lanski sezoni odločil za tekmovanja na mirnih vodah, je na prvenstvu v Poznanu priveslal do osmega mesta in s tem svojega prvega A finala na največjih tekmovanjih.
Jošt, ki je pred študentskim prvenstvom v Poznanu tek-moval tudi na članskem svetovnem prvenstvu, je bil z doseženim časom na 1000-metrski razdalji zadovoljen: "Čas je bil glede na moje letošnje čase in v primerjavi z ostalimi tekmovalci dober, tako da se nad tem ne morem pritoževati. Že od starta sem se zelo trudil in poizkušal ujeti pravi ritem, ki bi mi omogočal stik z najboljšimi, a mi ni in ni steklo. Po odličnem polfinalnem nastopu sem si morda postavil previsoke cilje. Vendarle pa sem
Svetovno univerzitetno prvenstvo v kajak-kanuju na mirnih vodahPoznan, Poljska: 27. – 29. 08. 2010
Rezultati:K1 1000m - študentje
1. Marko Tomičevič (SRB)
2. Peter Gelle (SVK)
3. Murray Stewart (AUS)
8. Jošt Zakrajšek (SLO)
K1 500m - študentje
1. Peter Gelle (SVK)
2. Murray Stewart (AUS)
3. Artem Kononyuk (RUS)
... Jošt Zakrajšek (SLO) - uvrstitev v polfinale
le uspel stopiti stopničko višje do A finala."
Jošt je nastopil tudi na 500-metrski razdalji, kjer pa mu preboj med najboljše žal ni uspel; tekmovanje zaključil po polfinalni preizkušnji.
Po petnajstih let uspešnega nastopanja in treniranja v div-jevodaškem čolnu – v kanuju na divjih vodah, letos mineva Joštovo prvo leto treninga in tekmovanja v tej disciplini. "To sedaj je popolnoma druga pesem. Tu je čoln daljši (520 cm) in veliko ožji. Se pravi veliko bolj labilen. Poleg tega, da sem se moral privaditi na ravnotežje, sem se moral privaditi tudi na kajakaški zavesljaj in še na mnogo drugih pomembnih dejavnikov," je povedal Jošt.
Na prvenstvu je sicer sodelovalo 244 športnikov študentov iz 23 držav, konkurenca in nivo tekmovanja pa sta bila na zelo visokem nivoju.
Več informacij: www.fisucanoesprint2010.poznan.pl in www.fisu.net.
9
zgodilo se je
V Wroclawu na Poljskem je od 15. do 19.09.2010 pote-kalo 3. Svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju. Na prvenstvu, kjer je sodelovalo 345 tekmovalcev iz 28 držav celega sveta, je nastopila tudi štiri članska ekipa Slove-nije v sestavi: Klemen Tomaševič, Grega Potočnik, Uroš Mohorko in Živa Dvoršak ter spremljevalec Branko Košir.
Slovenski tekmovalci in tekmovalka so na prvenstvu na Poljskem dosegli solidne rezultate, saj so po večini izbolj-šali svoje dosežke iz slovenskega državnega prvenstvu. Vendar pa je na koncu našim za medaljo na prvenstvu zmanjkalo tudi nekaj športne sreče. Še najbliže medalji je bil Klemen Tomaševič, ki je v finalu streljanja z zrač-no pištolo v osmem strelu storil napako, ki ga je stala uvrstitve med prve tri, in je tako žal tekmovanje končal na kljub temu odličnem 8. mestu.
Vodja odprave slovenskih strelcev v Wroclawu, Branko Košir, nam je po koncu tekmovanja zaupal: »Menim, da je malo številčna slovenska odprava v težki mednarodni konkurenci dosegla zelo solidne rezultate. Sicer nismo
Svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju 2010Wroclaw, Poljska: 15. – 19. 09. 2010
Rezultati:Malokalibrska pištola študentje: 18. Klemen Tomaševič
Zračna pištola študentje: 8. Klemen Tomaševič
Zračna puška študentke: 38. Živa Dvoršak
Trostav 3 x 20 študentje: 9. Grega Potočnik
Trostav 3 x 20 študentke: 27. Živa Dvoršak
Malokalibrska puška leže študentje: 27. Grega Potočnik, 36. Uroš Mohorko
Olimpijski maraton / 3 x 40 študentje: 19. Grega Potočnik
posegali po medaljah, vendar pa so bili rezultati pri večini tekmovalcev boljši, kot so jih imeli na slovenskem državnem prvenstvu. Kako dobra oziroma huda je bila konkurenca v vseh kategorijah, pa govori že podatek, da bi Klemen in Grega s svojima osvojenima 8. in 9. mestom na državnem članskem prvenstvu verjetno osvojila medalji.«
Več informacij: www.shooting2010.azs.wroclaw.pl in www.fisu.net.
zgodilo se je
EVROPSKA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010Evropska univerzitetna prvenstva se odvijajo pod okriljem Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA), in se od Svetovnih univerzitetnih prvenstev in Univerzijad razlikujejo predvsem v tem, da študentje in študentke na njih prvenstveno zastopajo svojo univerzo.
Evropska univerzitetna prvenstva potekajo širom Evrope od leta 2001. V letu 2001 sta bili organizirani dve prvenstvi, v letu 2010 pa jih je bilo organiziranih enajst. Medtem ko je bila Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) skupaj s svojimi članicami do sedaj zelo aktivna pri udeležbi in organizaciji teh prvenstev, je udeležba v letošnjem letu zaradi popolne ukinitve financiranja iz javnih sredstev in drugih težav drastično upadla.
Univerza v Ljubljani, ki je bila v letu 2009 prejemnica nagrade za najbolj uspešno evropsko univerzo na področju športa tako za leto 2009, kot tudi za najbolj uspešno univerzo v obdobju 1999-2009, se je v letu 2010 udeležila le enega prvenstva. Tudi študentje oz. študentke Univerze v Mariboru so se letos udeležili le enega Evropskega univerzitetnega prvenstva, medtem ko se študentje in študente Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici niso udeležili nobenega prvenstva.
Pod zastavo EUSA so organizirani tudi Evropski univerzitetni pokali (v letu 2010 je bil to pokal v bilijardu, ki je potekal v mesecu avgustu v Estoniji); kot že omenjeno pa je bilo v letu 2010 izvedenih 11 Evropskih univerzitetnih prvenstev:
Badminton Nancy – Francija 15.06. – 20.06.2010
Futsal Zagreb – Hrvaška 19.07. – 25.07.2010
Košarka Poznan – Poljska 18.07. – 25.07.2010
Namizni tenis Kazan – Rusija 22.06. – 26.06.2010
Nogomet Varšava – Poljska 18.07. – 25.07.2010
Odbojka Varšava – Poljska 22.07. – 29.07.2010
Odbojka na mivki Kazan – Rusija 05.07. – 10.07.2010
Rokomet Nicosia – Ciper 13.06. – 20.06.2010
Rugby 7s Cordoba – Španija 14.07. – 17.07.2010
Tenis Coimbra – Portugalska 25.07. – 31.07.2010
Veslanje Amsterdam – Nizozemska 19.08. – 22.08.2010
Več informacij o EUSA in Evropskih univerzitetnih prvenstvih: www.eusa.eu.
1010
11
Evropsko univerzitetno prvenstvo v tenisuCoimbra, Portugalska: 25. – 31. 07. 2010
V Coimbri na Portugalskem je med 25. in 31. julijem 2010 potekalo 7. Evropsko univerzitetno prvenstvo v tenisu, ki so se ga udeležili tudi študenta športnika Univerze v Ljubljani in študentki športnici Univerze v Mariboru.
Udeležbo na prvenstvu so si nastopajoči pridobili s kva-lifikacijami na Državnem univerzitetnem prvenstvu, ki je letos potekalo v mesecu maju v Kopru: v ženski kategoriji Aleksandra Lukič in Maja Senica iz Univerze v Mariboru ter Uroš Potočnik in Nejc Steiner iz Univerze v Ljubljani v moški kategoriji.
Na Evropskem univerzitetnem prvenstvu je letos sodelo-valo rekordnih 34 ekip iz 16 držav. V moški kategoriji je bilo 7 skupin (skupaj 21 ekip), v ženski pa 4 (skupaj 13 ekip). Na prvenstvu je bilo v obeh kategorijah odigranih skoraj 250 dvobojev. Organizatorji so za prvenstvo v
Coimbri zgradili novi univerzitetni teniški stadion, ki bo služil portugalskim študentom še dolgo po prvenstvu.
Naši predstavniki so se na prvenstvu odrezali solidno, igrali pa so posamezno in v dvojicah; za razvrstitev pa je štel skupni uspeh univerzitetne dvojice.
Podrobnosti na straneh www.euctennis2010.com in www.eusa.eu. V letu 2011 bo prvenstvo gostil St. Gallen v Švici.
UNIVERZA V LJUBLJANIUroš PotočnikNejc Steiner
UNIVERZA V MARIBORUAleksandra LukičMaja Senica
Študentje:1. Kuzminski Univerza v Varšavi, Poljska2. Univerza v Zagrebu, Hrvaška3. Univerza v Štokholmu, Švedska10. Univerza v Ljubljani, Slovenija
Študentke:1. Univerza Leonarda da Vincija, Francija2. MESI Moskva, Rusija3. Univerza v Zagrebu, Hrvaška8. Univerza v Mariboru, Slovenija
zgodilo se je
12
Prostovoljno delo v študentskem športu
Zagotovo je lahko vsakomur jasno da bi bilo brez pro-stovoljnega dela in predanih prostovoljcev in prostovoljk v Sloveniji in v svetu organiziranih bolj malo športnih dogodkov; še manj pa študentskih športnih dogodkov in aktivnosti.
Če se osredotočimo na študentski šport in njegovo orga-niziranje, kmalu vidimo da so vsaj pri tekmovalnem delu in prireditvah prostovoljci in prostovoljke ključni faktor pri enačbi za uspešen rezultat. Dejstvo je, da prostovolj-stvo daje organizatorju potrebne pogoje za delovanje in izpeljavo dogodka; ne smemo pa zanemariti izkušenj in prednosti, ki jih takšno delo nudi prostovoljcem in prostovoljkam samim.
Mednarodna izmenjava, spoznavanje drugih kultur, ak-tivna uporaba tujega jezika, organizacijsko delo, vodenje
skupin, samostojno delo in delo v skupini je le nekaj atributov, ki jih posamezniki ob tem razvijajo in krepijo. Referenca dela na večjih prireditvah zagotovo pomeni veliko konkurenčno prednost in prinaša »bonus točke,« še posebej iskalcem prve zaposlitve po zaključku študija.
V Sloveniji nad prostovoljskim delom bdi Slovenska filantropija, ki idejo prostovoljstva širi v javnosti in še posebej med mladimi. Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je članica mreže prostovoljskih organizacij, in študentom nudi številne možnosti prostovoljskega dela. Prosto-voljce pred začetkom dela usposobimo za delo, ter jim nudimo določene ugodnosti, pri čem nas vodi kodeks prostovoljnega dela, sodelovanje s prostovoljci in pretekle izkušnje.
V prihajajočem letu Slovenska univer-zitetna športna zveza skupaj s partnerji
med 6. in 10. septembrom 2011 na Otočju organizira 2. Evropsko univerzitetno prvenstvo v golfu. Na prvenstvu bomo gostili študentke in študente športnike, ki bodo na prvenstvu zastopali barve svoje univerze. V želji omogočiti našim gostom dobro organizirano prvenstvo in jih čim lepše sprejeti, iščemo deset prostovoljcev in prostovoljk, s katerimi bomo skupaj pripravili nepozabno doživetje.
Če vas ta priložnost zanima, se javite na [email protected] do 15. marca 2011; poslali vam bomo prijavnico in sku-šali področje vašega zanimanja čim bolj približati vašim delovnim nalogam.
Prostovoljci in prostovoljke pa bodo zagotovo lahko pri-pomogli tudi k odličnosti našega največjega športnega dogodka v Sloveniji – 26. Zimske univerzijade, ki bo v Mariboru, Rušah in Zrečah potekala v začetku leta 2013!
predstavljamo
13
zgodilo se je
DRŽAVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA 2010Državna univerzitetna prvenstva organizira Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) skupaj s svojimi člani-cami, ali pa jih v dogovoru pod licenco SUSA izvedejo nacionalne panožne športne zveze. Tekmovanja, ki potekajo pod blagovno znamko Zdrava zabava, ki je postala sinonim za študentski šport v Sloveniji, so uradna nacionalna tekmovanja na področju študentskega športa in služijo tudi kot kvalifikacije za nadaljnja prvenstva.
Zmagovalci in zmagovalke na teh prvenstvih imajo možnost sodelovanja na uradnih mednarodnih prireditvah in tekmovanjih Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) in Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA), skladno z razpisi. Večino prvenstev skušamo izvesti v sklopu projektov festivalov študentskega športa - slovenskih univerzitetnih športnih iger, ki jih podpirata tudi Fundacija za šport in Ministrstvo za šolstvo in šport.
V letu 2010 je bilo izvedenih 12 državnih univerzitetnih prvenstev, na katerih je aktivno sodelovalo okoli 400 udeležencev in udeleženk. Poleg tekmovalnega aspekta naših nacionalnih študentskih športnih tekmovanj je cilj državnih univerzitetnih prvenstev tudi aktivno vključiti večje število študentske populacije v športne dejavnosti, ter študentom in študentkam poleg športnih tekmovanj ponuditi tudi možnost druženja, spoznavanja, mreženja in dogodke – predvsem Festivale študentskega športa – tudi obogatiti z kulturnim, izobraževalnim in zabavnim programom. K sodelovanju vabimo študente športnike (in v nekaterih športih tudi zaposlene na univerzah in viso-košolskih ustanovah), da se nam pridružijo; ne glede na to ali se s športom ukvarjajo redno oz. profesionalno, ali pa samo občasno oz. rekreativno.
Pregled prvenstev, izvedenih v letu 2010:
ZIMSKI FESTIVAL ŠTUDENTSKEGA ŠPORTA
Alpsko smučanje Kranjska gora 06.03.2010
Deskanje na snegu Kranjska gora 06.03.2010
LETNI FESTIVAL ŠTUDENTSKEGA ŠPORTA
Košarka Koper 28.05.2010
Odbojka Koper 28.05.2010
Mali nogomet/Futsal Koper 28.05.2010
Tenis Koper 28.05.2010
OSTALA PRVENSTVA
Orientacijski tek Ljubljana 05.05.2010
Savate Ljubljana 15.05.2010
Streljanje Ljubljana 22.05.2010
Golf Otočec 22.05.2010
Odbojka na mivki Ljubljana 01.06.2010
Triatlon Celje 05.06.2010
Več informacij o SUSA in Državnih univerzitetnih prvenstvih: www.susa.org.
14
zgodilo se je
Zimski festival študentskega športaKranjska Gora: 06. 03. 2010
V soboto, 6. marca, je v Kranjski Gori potekalo Državno univerzitetno prvenstvo v zimskih športih oziroma Zimski festival študentskega športa, ki je med študenti poznan tudi kot Snow party. Dogodek je služil tudi kot kvalifika-cijska tekma za nastop na 25. Zimski univerzijadi Erzurum v Turčiji, ki bo potekala v mesecu januarju leta 2011.
Omenjenega festivala se je udeležilo preko 100 študentov iz celotne Slovenije, s predstavniki in predstavnicami iz ljubljanskega, mariborskega, primorskega in no-vogoriškega univerzitetnega središča. Študentje in študentke so se za naslov univerzitetnega državnega prvaka pomerili v alpskem smučanju in deskanju na snegu, in sicer v veleslalomu.
Poleg že omenjenega Državnega univerzitetnega prvenstva v smučanju in deskanju na snegu, pa je v Kranjski gori v soboto potekalo tudi srečanje delavcev slovenskih univerz, ki so se pomerili v alpskem smučanju.
Tekmovanje se je v lepem in sončnem vremenu pričelo ob 10.00 uri dopoldne s startom študentk
v alpskem smučanju. Za njimi pa so se na veleslalomski progi pomerili še študentje in zaposleni, nato pa je sledil še start deskark in deskarjev na snegu. Tekmovanju je sledilo kosilo, nato pa so nekateri nadaljevali s prostim smučanjem, drugi pa so se udeležili zabavnega anima-cijskega programa na snegu, katerega je z vročimi hiti popestril DJ, poleg tega pa so potekale tudi nagradne igre.
15
zgodilo se je
omogočili partnerji in podporniki; posebej bi se radi zahvalili Fundaciji za šport in Ministrstvu za šolstvo in šport, Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM), Športnemu centru Pohorje, Klubu mariborskih študentov in drugim sponzorjem, ki so omogočili izvedbo dogodka.
ALPSKO SMUČANJEŠtudentje:
1. Filip Mlinšek, Univerza v Mariboru2. Simon Jecl, Univerza v Mariboru3. Bor Kunovar, Univerza v Ljubljani
Študentke:1. Maruša Šteharnik, Univerza v Ljubljani2. Nika Horvat, Univerza v Mariboru3. Nika Smodiš, Univerza v Ljubljani
DESKANJE NA SNEGUŠtudentje:
1. Peter Stegovec, Univerza v Novi Gorici2. Denis Čurčič, Univerza na Primorskem3. Luka Novinec, Univerza v Novi Gorici
Študentke:1. Patricija Mastnak, Univerza v Ljubljani2. Anja Šuštar, Univerza v Ljubljani3. Eva Redenšek, Univerza v Ljubljani
ZAPOSLENI – ALPSKO SMUČANJEMoški:
1. Ervin Šinkovec, Univerza v Ljubljani2. Peter Sitar, Univerza v Mariboru3. Matjaž Ravnikar, Univerza v Ljubljani
Ženske:1. Manja Bizjak, Univerza v Ljubljani2. Saša Pišot, Univerza na Primorskem
Program je trajal do 19.00 ure, ko je sledila še uradna objava rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Po uradnem zaključku je sledil še koncert glasbene skupine Dubioza kolektiv, ki je trajal pozno v noč.
Glavni namen dogodka je bilo druženje in rekreacija študentov ter profesorjev iz vse Slovenije, saj omenjeni Festival športa spada v sklop dogodkov Zdrave zabave, katere glavni namen je ravno športno udejstvovanje in druženje, prepleteno z zabavnim animacijskim programom.
Izvedbo festivala so v sodelovanju Slovenske univerzite-tne športe zveze (SUSA) in Univerzitetne športne zveze Maribor (UŠZM) pod blagovno znamko Zdrava zabava
16
zgodilo se je
Letni festival študentskega športaKoper: 28. 05. 2010
Festival študentskega športa – Slovenske univerzitetne športne igre 2010 so bile pod okriljem Slovenske univer-zitetne športne zveze (SUSA) in Univerzitetne športne zveze Primorske (UŠZP) izvedene v Kopru 28. maja 2010. Letni festival je potekal v objektih Športnega centra Bonifika in Osnovne šole Koper ter je letos zajemal pri ekipnih športih odbojko, košarko in futsal, pri individu-alnih športih pa tenis.
Poleg tekmovalnega dela je pomemben del Festivala tudi družabni del, saj se lahko študentje iz sodelujočih univerz in visokošolskih ustanov tudi družijo in spoznajo ter navežejo stike.
Letos je na festivalu, ki predstavlja zaokrožen celodnevni dogodek, sodelovalo okoli 150 študentov in študentk. Na otvoritveni slovesnosti je udeležence nagovoril predsednik SUSA, prof. dr. Otmar Kugovnik, in pohvalil študente in študentke za pomembne dosežke in jim čestital za uspešno združevanje študija in športa. Izpostavil je pomembnost obeh, in jim zaželel uspešno nadaljevanje akademske poti in veliko športne sreče tudi na športnih igriščih. Ob zaključku sta sodelujoče pozdravila tudi predsednica Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), Nika Štraus, in predsednik UŠZP, Sebastjan Kokl, ki sta
skupaj s predsednikom SUSA podelila odličja in pokale najboljšim.
Izvedbo Letnega festivala študentskega športa so omo-gočili naši partnerji in podporniki; predvsem gre zahvala Fundaciji za šport, Ministrstvu za šolstvo in šport ter ŠOUP.
17
zgodilo se jeODBOJKAŠtudentje
1. Univerza v Ljubljani2. Univerzitetno mesto Maribor
Študentke1. Univerzitetno mesto Maribor2. Univerza v Ljubljani3. Univerza na Primorskem
KOŠARKAŠtudentje:
1. Univerzitetno mesto Maribor2. Univerza na PrimorskemD: Univerza v Ljubljani
FUTSALŠtudentje:
1. Univerza v Ljubljani2. Univerza na Primorskem3. Univerzitetno mesto Maribor
TENISŠtudentje:
1. Uroš Potočnik, Univerza v Ljubljani2. Nejc Mlakar, Univerza v Mariboru3. Aleksander Klenar, Univerza v Novi Gorici & Grega
Heric, Univerza na Primorskem
Študentke:1. Aleksandra Lukič, Univerza v Mariboru2. Maja Senica, Univerza v Mariboru3. Ajda Kolmančič, Univerza na Primorskem & Barbara
Varezič, Evropska pravna fakulteta
18
zgodilo se je
Državno univerzitetno prvenstvo v orientacijskem tekuLjubljana: 05. 05. 2010
Državno univerzitetno prvenstvo v savatuLjubljana: 15. 05. 2010
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je v so-delovanju s Športno zvezo Univerze v Ljubljani (ŠZUL) v sredo, 5. maja 2010, v ljubljanskem parku Tivoli izvedla Državno univerzitetno prvenstvo v orientacijskem teku za leto 2010. Istočasno je potekalo tudi prvenstvo v orientacijskemu teku Univerze v Ljubljani.
Prvenstva, ki je letos potekalo v oblačnem vremenu in na mokri podlagi, se je letos udeležilo 23 tekmovalcev in tekmovalk.
Prvenstvo je spremljala tudi novinarska ekipa spletne televizije ŠOU vizija.
Študentje:1. Andraž Hribar, Univerza v Ljubljani2. Jure Zmrzlikar, Univerza v Ljubljani3. Rok Močnik, Univerza v Ljubljani
Študentke:1. Cita Cvirn, Univerza v Ljubljani2. Maja Štalekar, Univerza v Ljubljani3. Urša Tomažin, Univerza v Ljubljani
Državno univerzitetno prvenstvo v savatu 2010 je organi-zirala Savate zveza Slovenije (SVZS) in je bilo v letošnjem letu izvedeno v obliki ligaškega tekmovanja z zaključno finalno eliminacijsko tekmo 15. maja.
Uvedba ligaškega tekmovanja je bila smiselna zaradi dokazovanja forme in angažmaja skozi celotno obdobje treniranja in tekmovanj. S takim načinom smo lažje merili napredek posameznikov in jih usmerjali pri njihovem napredku (svetovanje, korekcije). Večje število tekmovanj se je ugodno prilagajalo tudi študijskim obveznostim, ki so bile v različnih fakultetnih okoljih drugačne, pa tudi obravnava izbora selekcije je bila korektnejša v pogledu posameznikov, ki so bili v določenem obdobju poškodovani.
Vključeni v sistem eliminacij pod okriljem SVZS so bili francoski boks, v katerem je tekmovalo 35 študentov in 11 študentk ter canne de combat, v katerem je sodelovalo 14 študentov in 19 študentk. Ves čas aktivnosti pa je bil dejaven tudi sodniški in izpitni sestav.
Sistem ligaških tekmovanj in eliminacije je služil tudi za selekcijo ekipe za nastop na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu v Savatu, z izpolnjenimi pogoji tekmovalnih rokavic, taktičnega in tehničnega znanja ter potrebne prisotnosti in fizične pripravljenosti.
19
zgodilo se je
Državno univerzitetno prvenstvo v streljanjuLjubljana: 22. 05. 2010
Strelsko društvo Železniki je v sodelovanju s Strelsko zvezo Slovenije (SZS) in Slovensko univerzitetno športno zvezo (SUSA) v soboto, 22. maja 2010, v Ljubljani organiziralo Državno univerzitetno prvenstvo v streljanju s standar-dnim zračnim orožjem (puška in pištola) za študente in študentke. Istočasno je prvenstvo v ločenih kategorijah potekalo tudi za dijake in dijakinje.
Na prvenstvu se je skupaj pomerilo 37 športnikov in športnic, od katerih so se najbolje v svojih kategorijah odrezali:
Študentje puška1. Grega Potočnik, Višja strokovna šola Škofja Loka2. Tadej Horvat, Univerza v Mariboru3. Gregor Maučec, Univerza v Mariboru
Študentke puška1. Jelica Majstorovič, Fakulteta za komercialne in
poslovne vede2. Polona Bitenc, Univerza v Mariboru3. Petra Smodiš, Univerza v Ljubljani
Študentje pištola1. Klemen Tomaševič, Univerza v Ljubljani2. Blaž Kunšek, Univerza v Ljubljani3. Aleksander Hadžidavov, Univerza v Ljubljani
Študentke pištola1. Romana Prelec, Univerza v Ljubljani2. Ana Dimec, Univerza v Ljubljani
Državno univerzitetno prvenstvo v golfuOtočec: 22. 05. 2010
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je v sode-lovanju z Akademskim golf klubom (AGK) organizirala v soboto, 22. maja, na Otočcu Odprto državno univerzitetno prvenstvo v golfu. Prvenstvo je namenjeno študentom, študentkam, zaposlenim na visokošolskih zavodih, ter partnerjem SUSA in njenih članic.
Prvenstva se je udeležilo 25 študentov, zaposlenih in partnerjev, ki so se na letošnjem odprtem državnem uni-verzitetnem prvenstvu v 18 luknjah pomerili na zelenici. Igro je za krajši čas sicer prekinilo slabo vreme, a je bilo po krajši prekinitvi prvenstvo uspešno izpeljano v celoti.
Nosilci odličij:
Študentje1. bruto: Matic Meža, Univerza v Ljubljani1. neto: Rok Brce, Univerza v Mariboru2. neto: Tomaž Vošner, Univerza v Ljubljani3. neto: Urban Osvald, Univerza v Ljubljani
Študentke1. bruto: Anja Kirn, Univerza v Ljubljani1. neto: Vanja Bransberger, Univerza v Ljubljani2. neto: Urška Kocjan, Univerza v Ljubljani3. neto: Ana Križan, Univerza v Ljubljani
Zaposleni1. bruto: Suzana Tratenšek1. neto: Andrej Predin2. neto: Ljubo Marion3. neto: Borut Pistotnik
Partnerji1. bruto: Gašper Pelko1. neto: Nadja Kruh2. neto: Božidar Zajc3. neto: Ivan Brumat
20
zgodilo se je
Državno univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivkiLjubljana: 01. 06. 2010
Državno univerzitetno prvenstvo v triatlonuCelje: 05. 06. 2010
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je skupaj s Športno zvezo Univerze v Ljubljani (ŠZUL) in Športnim društvom Vital v Rožni dolini v Ljubljani v torek, 1. junija 2010, izvedla Državno univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivki za študente in študentke.
Prvenstvo je bilo sprva načrtovano dan prej, torej 31. maja, a je bilo zaradi dežja prestavljeno za en dan. V novem terminu so igralci in udeleženci uživali v toplem in sončnem vremenu, prikazanih je bilo kar nekaj izjemno zanimivih tekem.
Končni vrstni red - nosilci odličij:Študentje:
1. Jure Peter Bedrač in Andrej Grut, Univerza v Ljubljani2. Anže Bahč in Alen Djordjevič Kamenik, Univerza
v Ljubljani3. Tadej Boženk in Jan Pokeršnik, Univerza v Ljubljani
Študentke:1. Katja Juhart in Tadeja Veit, Univerza v Ljubljani2. Marina Crnjac in Urša Podlesnik, Univerza v Ljubljani3. Ana Oblak in Ana Kališnik, Univerza v Ljubljani
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je v sode-lovanju s Triatlonsko zvezo Slovenije in Triatlon klubom Celje v Celju 5. junija izvedla Državno univerzitetno prvenstvo v triatlonu v disciplini sprint (750m plavanja, 20km kolesarjenja, 2km teka). Prvenstvo je potekalo kot del 9. Triatlona Celje in širšega sklopa prireditev 1. celjskega športnega vikenda.
Triatlona se je udeležilo 81 tekmovalcev in tekmovalk v vseh kategorijah, od tega je bilo 10 tekmovalcev v štu-dentski kategoriji sprinta. Poleg sprinta je bil izveden še super sprint, akvatlon in cici akvatlon.
Plavanje je sicer potekalo na 50m bazenu, sledilo je ko-lesarjenje po Celju in okolici, tekmovalci pa so zaključili s tekom v ciljno areno. Med študenti je bil najboljši Miha Rudl, študent Univerze v Ljubljani; najboljša študentka pa je bila Nina Mandl, študentka Univerze v Mariboru.
Študentje:1. Miha Rudl2. Miha Zajc3. Matevž Zavec
Študentke:1. Nina Mandl2. Neža Cunder
2121
svetujemo
Na svetu obstaja okoli 300 000 različnih vrst in sort rastlin ter več kot 100 000 vrst živali, a so vse živali in rastline, živeče v naravi, vitke. V celotni zgodovini Zemlje ni bilo pojava, imenovanega debelost – do pojava sodobnega človeka. Naša vrsta je namreč prva, ki ima med seboj primerke s čezmerno telesno težo.
Naravno določeno je, da živo bitje premore le toliko celic, maščob, beljakovin in drugih nutrientov, kolikor jih potrebuje za preživetje. Vsakršni višek namreč poruši ravnotežje, saj vsak odvečni gram v telesu predstavlja organizmu obremenilen dejavnik. Ravno iz tega razloga obstaja v naravi pravilo vitkosti, ki je gensko vgrajeno v vsa živa bitja. Takšna bitja so namreč zdrava, močna in odporna. Seveda danes poznamo živali s prekomer-no telesno težo, ampak le-te ne živijo prosto v naravi, ampak v ujetništvu.
Ko so strokovnjaki izvajali poskuse med krdelom kojotov v naravi in so njihovemu vodji namerno dajali kalorično hrano, zaradi katere se je zredil, se je njegov ugled med ostalimi kojoti občutno zmanjšal, nedolgo zatem je po-stal izobčenec. Tako se je kakovost njegovega življenja zmanjšala, iz zmagovalca se je prelevil v poraženca. To velja tudi za človeka: vsak kilogram čezmerne teže plačujemo z zmanjšano kakovostjo življenja.
Znanstveniki so dognali še eno zanimivo spoznanje: več kot oseba (bodisi moški ali ženska) s seboj tovori kilogra-mov, bolj naporno bo zanjo doseganje zmag, priznanja in
Maščobe in debelost
sreče. Nezadovoljstvo z lastnim telesom se preseli v naše osebne odnose,
kilogrami ovirajo naš uspeh in kariero. Tudi telesno
postanemo manj sposobni: težje
vstanemo iz stola, težje se sklonimo,
naši gibi se upočasnijo...
Tudi ljudje imamo, tako kot vsa živa bitja, gen za
vitkost. Vsi. Vendar imamo tudi gen za debelost, ki je namenjen
zadrževanju življenjsko pomembnih maščob v telesu. Zdravi ljudje imajo ta
dva gena v ravnovesju, to ravnovesje pa lahko porušijo različni dejavniki, med njimi nezdrava in
neredna prehrana. Če se iz nezdravega načina življenja preusmerimo k počasnemu topljenju kilogramov, naredimo svojemu telesu veliko uslugo. Že kmalu se namreč zgodi vrsta sprememb: pospeši se presnova v celicah, sprošča se več življenjske energije in kmalu je boljše tudi naše splošno počutje. Vezivno tkivo se čez noč prezrači in napne, lasje in nohti rastejo hitreje, izboljša se prekrva-vitev, organizem sprošča več hormonov sreče in maščoba se topi. Maščobne celice radikalne diete razumejo kot grožnjo in zato še bolj zavarujejo svoje zaloge.
Ob strogih dietah ali celo stradanju se v našem telesu zgodi preplah. Presnova poseže po beljakovinah v mišicah, kolagensko tkivo izginja, zato se koža guba. Ker maščobne celice bolj kot kdajkoli prej varujejo svoje zaloge, telo zaradi pomanjkanja maščobe poseže po rezervah. Ustavi se dotok vitaminov A, D, E in K, ki so topni v maščobah. Tudi hormoni nastajajo iz maščobnih kislin in brez ma-ščob na krožniku porušimo tudi hormonski mehanizem.
Nekaj najslabšega, kar lahko naredimo svojemu telesu je, da nehamo jesti maščobe. Maščobe so nujen del naše prehrane, vendar se raje usmerimo v »dobre« maščobe, ki pravzaprav pomagajo pri hujšanju, namesto v »slabe«, ki redijo. Zato je pomembno da se zmanjševanja maščob v organizmu lotimo postopoma in na pravi način, ampak to bi bil že čisto nov članek.
Maja [email protected]
22
predstavljamo
ZDRAVA ZABAVA sta besedi, ob katerih boš v času študija takoj pomislil/a na šport. V Mariboru je ZDRAVA ZABAVA Univerzitetna športna zveza Maribor, ki ti odpira vrata do aktivnega pre-življanja prostega časa. Rekreacija, študentska tekmovanja na lokalni, državni in mednarodni ravni, tečaji, cenejši dostop do smučarskih kart in kart za bazene in savne, vsem znane prireditve, ugodna izposoja športne opreme…. vse to in še veliko več je ZDRAVA ZABAVA.
RekreacijaČe si tip človeka, ki si ukvarjanje s športom rad ureja po svojem urniku, potem je rekreacija v športni dvo-rani Vrbanska (to je pri stopnicah na Kalvarijo) stvar zate. Vsak teden, od oktobra do junija ti bo na voljo rekreacija badmintona, namiznega tenisa, speedmintona, floorballa, odbojke, košarke, malega nogometa, borilnih športov ter skupinske vadbe oz. aerobike. Skupinska vadba bo v letošnjem letu na voljo tudi v Fitnesu Bodifit Fontana, prav tako imate na voljo dva fitnesa – Fitnes Forma Stu-denci in Fitnes Bodifit Fontana – po nižjih cenah.
V mesecu oktobru je rekreacija brezplačna (razen skupinske vadbe), tako da moraš storiti samo to, da se dobre volje in v športni opremi pojaviš na igrišču. Dva tedna brezplačnih treningov tajskega boksa in tae-kwon-do-ja / kickboksa od 15. oktobra do 1. novembra prav tako ne smeš zamuditi. Ponujamo celo vadbo tajskega boksa posebej za dekleta, vadba tae-kwon-do-ja / kickboksa pa poteka pod strokovnim okriljem mojstra borilnih veščin, Tomaža Barade.
Vadba poteka po urniku, ki ga najdeš na spletni strani www.zdravazabava.
com. Najdi svoj šport. Za badminton je potrebna predhodna rezervacija igrišča, ki ga lahko v mesecu oktobru 2010 rezerviraš pri vodji rekreacije v športni dvorani ali pa kar preko telefonske številke 051 207 536. Z novembrom boš za rekreacijo potreboval/a ZZ IZKAZNICO, ki jo dobiš na Info točki Zdrave zabave.
Če želiš igrati košarko, odbojko, mali nogomet, speedminton ali floorball pa ti pravzaprav ni treba storiti ničesar drugega, kot da prideš v dvorano, seveda s športno opremo. Če nimaš kolegov, ki s tabo delijo ljubezen do istega športa, boš morda svojo ekipo našel prav v dvorani. Zato brez skrbi. V športni dvorani Vrbanska te bo pri-čakal nekdo iz ekipe Zdrave zabave, ki ti bo v pomoč, tako da se boš pri nas dobro počutil/a.
Študentska tekmovanja
Študentska tekmovanja so pod okriljem Zdrave zabave razdeljena na dva dela. Eno so študentske lige (košarka, mali nogomet) in turnirji (odbojka), drugo pa je udeležba študentov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Iz igral-cev v študentskih ligah in turnirjih se namreč izberejo ekipe, ki zastopajo Maribor na državnih univerzitetnih prvenstvih, ki so vstopnica za evropska in svetovna univerzitetna prvenstva pod okriljem Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU).
Obe ligi (malega nogometa in košarke) se pričneta v novembru ter trajata
vse do meseca maja (tekme se igrajo vsak teden, razen med počitnicami), za najboljše ekipe pa Zdrava zabava nameni nagradni sklad (1. mesto 1000 €, 2. mesto 500 €, 3. mesto 300 € - bruto). Ekipe se lahko prijavite na Info točki ZDRAVE ZABAVE.
18., 19. in 20. oktobra bodo v ŠD Vrbanska turnirji Zdrave zabave v košarki, odbojki in malem nogometu. Prijavnine ni, nagrade pa so izjemno privlačne! Najboljša ekipa bo lahko sodelovala v študentski ligi, za vas imamo pa tudi žoge s podpisi slovenske reprezentance.
Pravila lige, pogoje in ostale infor-macije najdeš na spletni strani www.zdravazabava.com. Z novembrom se bodo pričeli tudi turnirji v odbojki (igrajo se trojke, ženska in moška konkurenca), ki so pa popolnoma brezplačni. Le igralci morajo biti člani Zdrave zabave.
Oktober je v Mariboru mesec brezplačnega športaKot že rečeno, je v mesecu oktobru rekreacija brezplačna. Kot vsako leto je namreč oktober čas ZZ FESTIVALA ŠPORTA, ki bo letos od 4. do 29. oktobra 2010. Gre za kopico dogodkov, ki so tako ali drugače povezani s športom. Spodaj ti podajamo program, ki pa se lahko še spremeni, zato te vabimo, da si natačne datume, termine in dogodke ogledaš na www.zdravazabava.com.
Brezplačna rekreacija - v Športni dvorani Vrbanska (po urniku) - ko-šarka, odbojka, mali nogomet, namizni tenis, speedminton, floorball) od 4. do 29. oktobra 2010
Tajski boks (fantje, dekleta) in tae-kwon-do/kickboks - od 15. do 29. oktobra
Nočni tek na Kalvarijo - 6. ali 13.
Študentski šport v Mariboru
23
predstavljamo
oktober 2010 ob 18.00 (brez štartnine).
Športno - potopisna predavanja ob 19.00 v dvorani Štuka (brez vstopnine!)• četrtek, 7. oktober • četrtek, 14. oktober• četrtek, 21. oktober
Dan drugačnih športov pred Štukom od 10.00 do 14.00capoeira, ultimate freesbi, skike, slackline, monocikel, skiroji...
Veslaška avantura s kajaki po Dravi - 12. oktober obvezne predhodne prijave.
Rolanje po Mariboru - zbor pred Info točko Zdrave zabave ob 18.00• sreda, 13. oktober • sreda, 20. oktober• sreda, 27. oktober
Maraton aerobike - 13. oktober ŠD Vrbanska
Dan adrenalina na Pohorju - 18. oktober
Turnir Zdrave zabave v košarki - trojke in odbojki - trojke - 18. oktober ob 18.00 ŠD VrbanskaPrijave ekip na licu mesta. Prijavnine ni, nagrada za zmagovalno ekipo v košarki: udeležba v študentski ko-šarkarski ligi
Brezplačno Bodifit testiranje sestave telesa na napravi InBody 720 - 19. oktober od 12.00 do 16.00 - Fitnes
Forma StudenciObvezna rezervacija termina.
Turnir Zdrave zabave v malem nogo-metu - 19. in 20. oktober ob 18.00 ŠD Vrbanska (čez celo dvorano)Obvezne predhodne prijave ekip DO 15. OKTOBRA na Info točki Zdrave zabave. Prijavnine ni, nagrada za zmagovalce: udeležba v študentski ligi malega nogometa.
Bowling v Planetu Tuš - 25. oktober
ZZ izkaznicaZa rekreacijo, udeležbo na ligah, izposojo opreme in ostale ugodnosti boš potreboval/a ZZ izkaznico. Le-to dobiš na Info točki Zdrave zabave. S seboj prinesi fotografijo in indeks ter 10 €, kolikor znaša letna članarina (ki velja za tekoče študijsko leto). Za ta znesek lahko celo leto obiskuješ rekreacijo košarke, malega nogometa, speedmintona, floorball-a, namiznega tenisa in odbojke, za ostale športe je potrebno manjše doplačilo. Poišči cenik na www.zdravazabava.com ali pa nas vprašaj na spodnjih kontaktih. Z veseljem ti bomo pomagali!
Na INFO TOČKI ZZ lahko kupiš tudi cenejše karte za večino slovenskih smučišč (pozimi), karte za fitnes in savne, lahko si izposodite športno opremo (smuči, pancerji, palice, snowboardi, bootsi, sanke, rolerji z zaščitno opremo…), vse to za cene,
Univerzitetna športna zveza MariborGosposvetska cesta 83, Maribor
tel.: 02 234 2141
www.zdravazabava.com
primerne študentskemu plitvemu žepu.
Prireditve ZDRAVE ZABAVE Je pa UŠZM - ZDRAVA ZABAVA širši javnosti zagotovo najbolj poznana kot organizator največje parade rolanja v Sloveniji, Zzrolanega mesta ter enega največjih tekov brez štartnine, Nesovega teka. ZZ Nesov tek je največji tek brez štartnine, ki se ga je letos udeležilo 1200 tekačev.
V oktobru letos že drugič organiziramo Nočni tek po stopnicah na Kalvarijo, kjer se udeleženci »spopadejo« s 400 stopnicami, kolikor jih vodi na vrh tega mariborskega hriba. ZZrolano mesto je največja parada rolanja v Sloveniji, edinstvena prireditev, ki se je ne udeležijo zgolj študentje, temveč kar cele družine. Vsi dogodki v orga-nizaciji ZDRAVE ZABAVE v Mariboru so BREZPLAČNI!
Zagotovo si se našel/la vsaj v enem od zgornjih stavkov. Obišči nas, pokliči nas ali pa nam piši na spodnje kontakte. Bodi zdrav/a, bodi zraven!
2424
predstavljamo
Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP), je organizacija, ki je zadolžena za izvedbo študentskega športa na Univerzi na Primorskem. Pisarna UŠZP se nahaja na Pristaniški ulici 3 v Kopru.
Kdo je UŠZP?Za organizacijo študentskega športa na Univerzi na Primorskem skrbijo člani pisarne UŠZP v naslednji se-stavi: predsednik, generalni sekretar, koordinator vsebin univerzitetnega športa, profesor športne vzgoje na Univerzi na Primorskem in sekretar za šport in študentsko rekreacijo Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Vendar naša kadrovska sestava sega precej izven meja pisarne, saj organizacija prireditev, rekreacije, univerzitetne lige in drugih projektov ne bi bila mogoča brez izdatne pomoči študentov Univerze na Primorskem ter ostalih zunanjih sodelavcev. Torej, če povzamemo, Univerzitetni šport organizirajo študenti za študente, pod nadzorom strokovnih sodelavcev in drugih ki sodelujejo z organizacijo.
Kaj za koga in kako?Naše delo zajema predvsem organizacijo športa za študente in študentke Uni-verze na Primorskem. Na UŠZP skrbimo, da se lahko vsako leto vsi študentje tedensko rekreirajo, tekmujejo v ligah, izobražujejo na športnih tečajih, na izletih spoznavajo naravno okolje, se udeležujejo športno zabavnih prireditev ali pridobivajo delovne izkušnje ob delu na različnih projektih. Področje dela je zelo široko in večplastno, zato v nadaljevanju navajamo le nekaj najpomembnejših sklopov.
RekreacijaVsem študentom in študentkam ponujamo brezplačno rekreacijo, ki jo izvajamo v športnih objektih na
Univerzitetna športna zveza PrimorskeKdo? Kaj? Za koga in kako?
območju Kopra in Portoroža, kjer lahko igrajo košarko, futsal, odbojko, badminton, namizni tenis ali plavajo. Da na svoj račun pride tudi ženski del študentske populacije, ponujamo vodeno skupinsko vadbo aerobike in pilatesa.
Univerzitetna ligaPoleg rekreacije, organiziramo tudi tekmovalni del študentskega športa. Od novembra do maja poteka Univerzi-tetna liga v košarki, futsalu in odbojki. V ligi lahko sodelujejo vse fakultete UP, k sodelovanju pa povabimo tudi
druge fakultete iz regije, dijake ter zaposlene na Univerzi na Primorskem.
PrireditveVelik delež našega časa posvečamo organizaciji enkratnih dogodkov. Največje tri prireditve so poznane pod imenom Čista desetka. Čiste desetke so razdeljene tako kot je razdeljeno leto – po letnih časih, vsebinsko gre pa za medfakultetne športno – dru-žabne prireditve. Najbolj prepoznavno Čisto desetko prirejamo že 13 let zapored. Na ta dan je Rektorjev dan – predavanj prost dan in brucovanje, zato je prireditev med študenti toliko bolj prepoznavna. Naslednja je Bela čista desetka, ki poteka na belih strminah, bodisi doma ali izven meja Slovenije. Po zimi nastopi pomlad, ki jo zaznamuje Cvetoča čista desetka. Le-ta poteka v obdobju, ko se športne aktivnosti že pomaknejo na zunanje športne površine in jo zato izvajamo na prostem. Zadnja čista desetka se imenuje Mokra čista desetka in je zaenkrat še v idejni zasnovi. Žal nam je ni uspelo izvesti, zato se nadejamo, da nam bo to uspelo v letošnjem študijskem letu.
Poleg naštetih večjih projektov, orga-niziramo tudi druge športne vsebine, kot so športni tečaji, izobraževanja,
25
predstavljamo
Univerzitetna športna zveza PrimorskePristaniška ulica 3, Koper
05 662 6245 in 051 692 100
www.uszp.si
enodnevni turnirji, kolesarski in po-hodni izleti, okrogle mize na temo športa ipd.
Program športnih aktivnosti za šolsko leto 2010/2011 v izvedbi Univerzitetne športne zveze PrimorskeProgram za letošnje študijsko leto se ne bo bistveno razlikoval od programa prejšnjih let. Osredotočili se bomo predvsem na kvalitetno izvedbo in čim boljšo promocijo, s katero želi-mo povečati prepoznavnost in obisk naših vsebin.
V mesecu oktobru bomo študentom omogočili brezplačno rekreacijo, jih popeljali na kolesarski izlet po sloven-ski obali in obiskali razgledno goro Slavnik. Prva večja prireditev v novem
študijskem letu bo tako kot vedno do sedaj, Čista desetka 2010, ki bo letos potekala že 20. oktobra. Koncept prireditve se ne spreminja, še vedno gre za medfakultetno tekmovanje v desetih različnih disciplinah. Vsaka disciplina se točkuje in tako na koncu dobimo skupnega zmagovalca. Gre za neke vrste deseteroboj. Prireditev popestrimo s ŠOUP Bazarjem – štu-dentsko tržnico, kjer se predstavljajo različne organizacije, povezane s študentskim življenjem.
Ko bo uvodni mesec za nami, se začne zares. Novembra pričnemo z Univerzitetno futsal, košarkarsko in odbojkarsko ligo, ki bo potekala vsak ponedeljek od 21.00 do 23.00 ure v športni dvorani Bonifika. November je tudi mesec, ko se prične vodena vadba aerobike in pilatesa, prav tako pa plesni tečaj swinga in rock'n'rolla.
Ko se bo zunaj že precej shladilo in bo za nami že zimsko izpitno obdobje, se bomo intenzivno pripravljali na drugo večjo prireditev – Belo čisto desetko, ki so bo zgodila v začetku marca. Kam bomo odrinili letos, še ni povsem jasno, v naših glavah pa ne manjka zanimivih idej. Kamorkoli bomo že šli, dobra in zdrava zabava ne izostane. Tekmovalci se bodo prav tako kot na ostalih čistih desetkah med seboj pomerili v desetih različnih disciplinah, na koncu pa bomo naj-boljših trem ekipam podelili privlačne praktične nagrade.
Po vsaki zimi pa nastopi pomlad in spet se bomo lahko lotili športov, ki potekajo na prostem. Prvi na sezna-mu projektov bo kolesarski izlet po zaledju slovenske Istre, naslednji pa bo zopet čista desetka, tokrat Cvetoča. Tekmovanja bodo potekala na zunanjih športnih površinah v desetih različnih športnih disciplinah, zmagovalci pa si bodo ponovno lahko priborili privlačne praktične nagrade.
Da nam bo po žilah stekel adrenalin, bomo poskrbeli na karting stezi v Luciji oziroma Kopru, kjer bomo organizirali dirke za Veliko nagrado Univerze na Primorskem. V mesecu maju, ko po-teka še zadnji polni mesec predavanj, bomo organizirali pohod na Snežnik in dobili Univerzitetne ligaške prvake v košarki, futsalu in odbojki. Takrat bomo z univerzitetnimi reprezen-tancami košarke, odbojke in futsala nastopali na državnih univerzitetnih prvenstvih.
Proti koncu meseca maja pa upamo, da se bo našel tudi dovolj lep dan za še en večji dogodek, ki se bo zgodil na eni izmed številnih obalnih plaž. Prireditev bo še zadnja v nizu čistih desetk – Mokra čista desetka. Dogajanje bo skoncentrirano na vodne in plažne športe, ne bo pa manjkalo zabavnega spremljevalnega programa.
Tako bomo do začetka junija poskr-beli, da študentom na Obali ne bo dolgčas, v juniju pa prihaja čas, ko bodo za to poskrbeli profesorji na fakultetah. Če vam je katerakoli od naštetih aktivnosti, ki se bodo izvajale skozi šolsko leto, všeč, se je nikar ne pozabite udeležiti. Do našega snidenja, pa vas ekipa UŠZP-ja lepo pozdravlja.
26
Postani tudi ti evropski univerzitetni prvak!Univerza v Ljubljani (UL) je ena izmed najuspešnejših evropskih univerz glede na dosežke študentov na Evropskih univerzitetnih prvenstvih. V obdobju 2003-2010 so študentje UL osvojili 28 medalj, od tega 14 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronastih. Pridruži se reprezentancam Univerze v Ljubljani in postani športni ambasador »Univerze športne odličnosti«.
Športna zveza Univerze v Ljubljani se predstaviZa programe tekmovalnega športa UL skrbi Športna zveza Univerze v Ljubljani (ŠZUL). ŠZUL je članica Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA). Preko SUSA ima ŠZUL dostop do krovnih športnih orga-nizacij v Sloveniji in v tujini, saj je SUSA članica Olimpijskega komiteja Slovenije, Evropske univerzitetne športne zveze in Mednarodne univerzitetne športne zveze. ŠZUL je ustanovljena na podlagi Zakona o društvih, kot zveza fakultetnih in panožnih študentskih športnih dru-štev, ki delujejo na območju Univerze v Ljubljani. Zveza trenutno združuje 19 športnih društev.
S čim se ŠZUL ukvarja?Najpomembnejše naloge zveze so po-vezane s programi študentskih športnih tekmovanj, in sicer:
• organizacija programov univerzite-tnih športnih tekmovanj ter drugih študentskih športnih tekmovanj za študente UL;
• priprava in izvedba programov izbora, priprav in udeležbe študentk/študentov športnikov in študentskih športnih moštev UL na državnih univerzitetnih prvenstvih in drugih študentskih športnih tekmovanjih, kjer se zastopajo barve UL;
• priprava in izvedba programov izbora, priprave in udeležbe študentk/študen-tov športnikov in študentskih športnih moštev UL na evropskih univerzitetnih prvenstvih in drugih mednarodnih
univerzitetnih športnih srečanjih, kjer se zastopajo barve UL.
UNIVERZITETNA LIGAŠKA TEKMOVANJA
So najbolj raz-poznavni in naj-bolj obiskani programi ŠZUL. Gre za celoletne medfakultetne tekmovalne pro-grame, v katerih
nastopajo le fakultetne ekipe, in sicer največ ena ekipa s strani posamezne fakultete v posamezni panogi. ŠZUL organizira univerzitetna ligaška tek-movanja v odbojki za fante in dekleta, v košarki za fante in dekleta ter v futsalu za fante. V študijskem letu 2010/11 bo nabor ligaških tekmovanj obogaten z univerzitetno teniško ligo.
Fakultetna moštva se v posameznem ligaškem tekmovanju borijo za naziv uni-verzitetnih ligaških prvakov. Zmagovalne ekipe v vseh panogah pridobijo pravico do udeležbe na enem izmed mednarodnih študentskih športnih srečanj. Zmagovalne ekipe ligaških tekmovanj v sezoni 2009/10 so se udeležili mednarodnih študentskih športnih iger Euroconstanita.
UFL - Univerzitetna futsal liga 2009/10Od 17.11.2009 pa vse do 14.4.2010 so v dvorani Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana potekale tekme Univerzitetne futsal lige. Od 16 prijavljenih ekip se je do najbolj napete tekme leta uspelo uvrstiti Fakulteti za šport in Ekonomski fakulteti. Na finalni tekmi, ki je potekala 14. aprila v športni dvorani Biotehničnega izobraževalnega centra, je prvak Univerzitetne futsal lige za leto 2009/10 postala Ekonom-ska fakulteta. V boju za 3. mesto pa je Biotehniški fakulteti, z rezultatom 1:0 uspelo premagati Fakulteto za strojni-štvo. Veselje EF pa je bilo dvojno, saj je bil za najboljšega igralca letošnje UFL
predstavljamo
razglašen tudi njihov igralec, Marko Makivič. Priznanje za najboljšega strelca lige pa si je prislužil študent Fakultete za šport, Boštjan Bizjak
1. mesto: Ekonomska fakulteta
UKL - Univerzitetna košarkarska liga 2009/10Letošnja Univerzitetna košarkarska liga je potekala na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana od 16. 11.2009 pa vse do 19.4.2010, ko smo bili priča finalnim bojem. Letos je tekmovalo kar 22 ekip, 16 ekip v moški in 6 ekip v ženski kon-kurenci. Pri moških sta zasluženo prišli do finala ekipa Fakultete za šport in ekipa Fakultete za elektrotehniko. Končni rezultat finalne tekme lige UKL v sezoni 2009/2010 je bil 67 proti 59 za ekipo Fakultete za šport. Naziv najboljšega igralca lige je pripadel Klemnu Bučarju, študentu Fakultete za šport.
V ženskem delu tekmovanja pa sta se pomerili ekipi Ekonomske fakultete in Pedagoške fakultete. Končni rezultat je bil 36 proti 26 za EF, ki je tako osvojila naslov najboljše ekipe v letošnji izvedbi ženskega dela lige UKL. Za najboljšo igralko lige je bila imenovana Nataša Vene, študentka Ekonomske fakultete.
1. mesto študentje: Fakulteta za šport
Študentski tekmovalni šport na Univerzi v Ljubljani
2727
1. mesto študentke: Ekonomska fakulteta
UOL - Univerzitetna odbojkarska liga 2009/11Tekmovalna odbojkarska ligaška sezona se je zaključila 15.4.2010, ko so v dvorani Biotehničnega izobraževalnega centra potekale finalne tekme. V boju za najvišja mesta je sodelovalo kar 13 ženskih in 9 moških ekip. Finale najboljših letošnjih ekip v moški kategoriji je po pričakovanju pripadel ekipi Ekonomske fakultete, ki ima v svojih vrstah več odličnih odbojkarjev. Ekonomisti so slavili prepričljivo z 2:0 v nizih. Za najboljšega igralca pa je bil izbran Erbežnik Gregor (EF).
V ženskem delu tekmovanja pa sta se za prvo mesto spopadli ekipa Fakultete za šport in Filozofska fakulteta, kjer je kljub odlični igri obeh ekip, slavila Fakulteta za šport. Na podelitvi nagrad je bila za najboljšo igralko lige proglašena Leda Strel Kosmač, kapetanka ekipe FŠ.
1. mesto študentje: Ekonomska fakulteta
1. mesto študentke: Fakulteta za šport
MEDNARODNE ŠTUDENTSKE ŠPORTNE IGRE EUROKONSTANTIA 2010Študentke in študenti Univerze v Ljubljani, člani zmagovalnih ekip univerzitetnih ligaških tekmovanj v sezoni 2009/10, so se med 3. in 6. junijem mudili na mednarodnem študentskem športnem festivalu Eurokonstantija. V odpravi je bilo 19 študentk in študentov športni-kov, ki so nastopili v košarki in odbojki na mivki. Očitno smo vsi navijači zelo močno stiskali pesti, saj so tako košarkarji Fakultete za šport, kot tudi košarkarice Ekonomske fakultete osvojili prvo mesto, medtem ko sta igralki odbojke na mivki iz Fakultete za šport zasedli 4. mesto.
predstavljamo
KOLEDAR UNIVERZITETNIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ 2010/11
Tekmovanje Datum izvedbeUFL - Futsal liga 8.11.2010-22.4.2011UKL - Košarkarska liga 8.11.2010-22.4.2011UOL - Odbojkarska liga 8.11.2010-22.4.2011UTL - Teniška liga 8.11.2010-22.4.2011Šah 16.12.2010Badminton 23.2.2011Namizni tenis 9.3.2011Plavanje 23.3.2011Orientacijski tek 20.4.2011Odbojka na mivki 18.-19.5.2011Jadranje 11.6.2011
Zahvala podpornikom zvezeZahvaljujemo se vsem sponzorjem, ljubiteljem športa oziroma podpornikom dejavnosti in projektov Športne zveze Univerze v Ljubljani.
Univerza v Ljubljani
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani
Mestna občina Ljubljana
Ministrstvo za šolstvo in šport
Fundacija za šport
ŠS d.o.o.
Supra Skupina, d.o.o.
Patrick Sport, d.o.o.
ŠOU šport
Spletna televizija ŠOUVIZIJA
K2 sport, d.o.o.
Športna zveza Univerze v LjubljaniPredsednik: prof. dr. Milan Žvan
Podpredsedniki: prof. dr. Otmar Kugovnik, Dušan Gerlovič, Alen Nikola RajkovićGeneralni sekretar: Zvjezdan Mikić01 241 8577
www.unisport.si
28
predstavljamo
Vrhunski šport na Univerzi v LjubljaniKakšen delež študentov je vrhunskih športnikov? Ali je mogoče uspešno usklajevati študij in vrhunski šport? V kolikšni meri se športniki žrtvujejo pri takšnem uskla-jevanju? Ali študentom športnikom matične fakultete oziroma univerze pomagajo pri lažjem usklajevanju dveh tako zahtevnih prvin? Vse to so vprašanja, na katera nimamo konsistentnih odgovorov niti tisti, ki na področju študentskega športa delamo.
Podatkov, iz katerih bi se dalo odgovoriti na zgornja in še nekatera vprašanja, zaenkrat ni. Nihče sistematično in zvezno ne spremlja vrhunskih športnikov med študijsko potjo. Prav tako ni moč zaslediti, da bi visokošolski zavodi v Sloveniji sistemsko pomagali študentom vrhunskim športnikom na poti uspešnega usklajevanja športa in študija.
Šport po bolonjskoUsklajevanje visokošolskih učnih vsebin in sistema po-učevanja v Sloveniji z usmeritvami bolonjske reforme je pretreslo tudi temelje univerzitetnega športa. Da bo šport lahko preživel bolonjsko tranzicijo in se obdržal v akademskih klopeh, se bo moral preoblikovati, prila-goditi. Ali lahko prav vrhunski šport odigra pomembno vlogo pri iskanju možnih modelov za uspešno uskladitev študentskega športa z novimi izzivi visokega šolstva? Ne glede na to, kakšen je lahko odgovor na omenjeno vprašanje in kakšni so lahko argumenti za in proti tem odgovorom, je prišel čas, da raziščemo, na kakšen način so študentje vpeti v vrhunski šport oziroma na kakšen način so vrhunski športniki vpeti v visokošolski študij.
Strategija razvoja univerzitetnega športa na Univerzi v Ljubljani (UL) odgovarja na izzive univerzitetnega športa v luči »bolonjskih« sprememb. Strategija posveča posebno pozornost študentom vrhunskim športnikom. Želja snovalcev strategije je (prek t.i. »Kluba športnih elit«) vrhunske športnike, študente UL, povezati, jim ponuditi pomoč pri usklajevanju športa in študija. Prav tako je cilj Kluba vplivati na percepcijo vzornikov med študenti in prek nje pozitivno vplivati na športne navade študentov UL.
Sistemsko spremljanje študentov vrhunskih športnikovStrategijo bo v tem delu mogoče začeti uresničevati le z uveljavitvijo sistemskega spremljanja študenta vrhun-
skega športnika od trenutka vstopa na UL do zaključka njegovega študija. Za začetek smo se odločili pridobiti podatek o deležu študentov UL med vrhunskimi športniki v Sloveniji. Podatke za oceno deleža študentov UL med vrhunskimi športniki smo pridobili s strani OKS-ZŠZ oziroma iz javno dostopne baze podatkov o kategori-ziranih športnikih. S primerjavo tako zbranih podatkov in podatkov o vpisanih študentih na UL smo pridobili zanesljive podatke o deležu študentov vrhunskih špor-tnikov na UL v celotnem številu vrhunskih športnikov v Sloveniji, o strukturi le teh po letnikih študija, o njihovi razpršenosti po članicah UL ter o strukturi po športnih panogah/disciplinah, iz katerih izhajajo.
V obdobju pridobitve oziroma analize pridobljenih podat-kov (kategorizacija oktober 2008) je bilo v Sloveniji 795 kategoriziranih vrhunskih športnikov (svetovni razred, mednarodni razred, perspektivni razred). Študentov UL vrhunskih športnikov je po razpoložljivih podatkih 117 oz. 14,7 % vseh vrhunskih športnikov v Sloveniji. Zanimivo je, da je največji delež prav v skupini perspektivnih špor-tnikov (16,9%), medtem ko je delež vrhunskih športnikov študentov UL znotraj kategorij mednarodni in svetovni razred podoben (13,7% oz. 13,9%).
Če pogledamo strukturo študentov UL vrhunskih športni-kov glede na pripadnost članici UL (vir statusa), izhaja, da je največ študentov vrhunskih športnikov vpisanih na Fakulteto za šport (29; 24,8%). Na drugem mestu je po številu vpisanih študentov vrhunskih športnikov Ekonomska fakulteta (11; 9,4%), tretje mesto pa si delita Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, vsaka s 7 študenti športniki (6 %). Vrhunski
Delež vrhunskih športnikov študentov UL v celotni populaciji vrhunskih športnikov
36
248
511
795
542 70
117
14,7
16,9
13,9 13,7
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
svetovni razred perspektivni razred mednarodni razred skupaj
razred kategorizacije
število
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
delež v %
(A) vsi športniki (B) športniki študenti UL delež B v A
Graf 1:Delež vrhunskih športnikov študentov UL v celotni populaciji vrhunskih športnikov (Vir: lastna izdelava)
29
predstavljamošportniki mednarodnega razreda se pojavljajo le na treh članicah UL: Fakulteti za šport (3), Fakulteti za družbene vede (1) in Biotehnični fakulteti (1).
Analiza strukture populacije vrhunskih športnikov štu-dentov UL po športih oziroma panogah nam kaže, da je največ vrhunskih športnikov rokometašev (13; 11,1%), športnih plezalcev (10; 8,5%) in kajakašev-kanuistov (7; 6,0% ).
Analiza podatkov o načinu študija vrhunskih športnikov na UL kaže, da 90,6% (106 športnikov) le teh študira redno, 9,5% (11 športnikov) pa izredno, medtem ko je delež vseh izredno vpisanih študentov na Univerzi v Ljubljani v študijskem letu 2008/2009 znašal 14,5 %. Zanimala nas je tudi porazdelitev števila športnikov študentov glede na letnik študija v primerjavi s poraz-delitvijo celotne populacije študentov v študijskem letu
Viri:1. Kolar, E. (2007). Strateške usmeritve pri razvoju Centra
za univerzitetni šport na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
2. Podatki o številu vpisanih na Univerzi v Ljubljani. Najdeno 31. januarja 2009 na spletnem naslovu www.uni-lj.si/ o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_ stevilkah.aspx
3. Kategorizacija športnikov oktober 2008. Najdeno 31. januarja 2009 na spletnem naslovu Olimpijski komite Slovenije www.olympic.si
Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov glede na pripadnost članici UL
24,8
0,90,90,90,90,91,71,71,72,62,63,43,43,44,34,35,15,15,15,16,06,0
9,4
0
5
10
15
20
25
30
35
FŠ EF
FDV
FGG FE FF FS MF
FKK
TV
ŠZ
BF
FMF
FRI
FA
FPP FU N
TFP
EF
FSD PF
TEO
FV
Fdr
ugo
članica UL
število
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
delež v %
število vrhunskih športnikov delež v celotnem številu
Graf 2: Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov UL glede na status na članici UL (Vir: lastna izdelava)
2008/2009. V spodnji tabeli so ponazorjeni podatki o porazdelitvi števila vrhunskih športnikov študentov UL glede na celotno populacijo vpisanih na UL.
Iz podatkov je razvidno, da je izrazito odstopanje opa-zno pri prvih letnikih, saj delež vrhunskih športnikov v prvih letnikih bistveno odstopa od deleža vseh vpisanih študentov v prvih letnikih.
Zaključek:Iz izsledkov analize podatkov o vpisanih vrhunskih športnikih na Univerzi v Ljubljani je mogoče zaključiti, da je delež vrhunskih športnikov študentov zelo visok. Če si drznemo podatke za Univerzo v Ljubljani posplošiti na celotno populacijo študentov v Sloveniji, potem bi lahko trdili, da se delež vseh študentov med vrhunskimi športniki, ne glede na visokošolski zavod, na katerem študirajo, giblje med 25-30 % vseh vrhunskih športnikov. Dejstvo je, da niti Olimpijski komite Slovenije kot tudi visokošolska skupnost v Sloveniji ne spremljata tako pomembne populacije. Upam, da bodo ti podatki sprožili ustrezne procese za vzpostavitev sistema spremljanja vrhunskih športnikov študentov v Sloveniji s strani OKS, visokošolskih zavodov ter pristojnih ministrstev, s ciljem vzpostavitve mehanizmov za lajšanje usklajevanja študija in vrhunskega športa za vrhunske športnike študente na vseh visokošolskih institucijah v Sloveniji.
Zvjezdan Mikić [email protected]
Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov UL glede na športno panogo
31
3333445555556710
13
11,18,5
6,0 5,1 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 3,4 3,4 2,6 2,6 2,6 2,6
26,5
05
101520253035404550
rokomet
šp.plez
anje
kajak
kanu
-divje
vode
vesla
njejud
o
keglj
anje
koša
rka
alpinize
m
vaterpo
lo
alpsko sm
učanje
jadran
je
odbo
jka
balin
anje
karat
e
cestn
o kole
sarst
vo
desk
anje
na sn
egu
ostali š
porti panoga
število
-3,0
2,0
7,0
12,0
17,0
22,0
27,0
delež v %
število delež
Graf 3: Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov UL glede na športno panogo (Vir: lastna izdelava)
A - vsi študenti UL
B – študenti vrhunski športniki
Odstopanje A-B
1. letnik 15.354 28,7 48 41,0 -12,3 2. letnik 9.722,5 18,2 20 17,1 1,1 3. letnik. 9.317,5 17,4 15 12,8 4,6 4. letnik 5.219,5 9,8 9 7,7 2,1 5. letnik 943 1,8 3 2,6 -0,8 6. letnik 260 0,5 0 0,0 0,5 Absolvent 12.624 23,6 22 18,8 4,8 skupaj 53440,5 100,0 117 100,0 0,0
Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov UL glede na športno panogo
31
3333445555556710
13
11,18,5
6,0 5,1 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 3,4 3,4 2,6 2,6 2,6 2,6
26,5
05
101520253035404550
rokomet
šp.plez
anje
kajak
kanu
-divje
vode
vesla
njejud
o
keglj
anje
koša
rka
alpinize
m
vaterpo
lo
alpsko sm
učanje
jadran
je
odbo
jka
balin
anje
karat
e
cestn
o kole
sarst
vo
desk
anje
na sn
egu
ostali š
porti panoga
število
-3,0
2,0
7,0
12,0
17,0
22,0
27,0
delež v %
število delež
Graf 3: Porazdelitev vrhunskih športnikov študentov UL glede na športno panogo (Vir: lastna izdelava)
A - vsi študenti UL
B – študenti vrhunski športniki
Odstopanje A-B
1. letnik 15.354 28,7 48 41,0 -12,3 2. letnik 9.722,5 18,2 20 17,1 1,1 3. letnik. 9.317,5 17,4 15 12,8 4,6 4. letnik 5.219,5 9,8 9 7,7 2,1 5. letnik 943 1,8 3 2,6 -0,8 6. letnik 260 0,5 0 0,0 0,5 Absolvent 12.624 23,6 22 18,8 4,8 skupaj 53440,5 100,0 117 100,0 0,0
Porazdelitev študentov UL glede na letnik študija
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
30,0
35,0
40,0
45,0
1. letnik 2. letnik 3. letnik. 4. letnik 5. letnik 6. letnik Absolvent letn
ik š
tudi
ja
delež v %
vsi študenti UL študenti UL vrhunski športniki
30
V vsakem športu so prisotne poškodbe in tako tudi alp-sko smučanje pri tem ni izjema. Na splošno velja, da je več poškodb pri smučanju v predelu spodnjih okončin. Najbolj izpostavljeno je koleno, še posebej kolenske vezi (sprednja križna in notranja stranska vez). Med smučar-skimi poškodbami v predelu zgornjih okončin beležimo največ poškodb ramena, poškodb t.i. smučarskega palca in poškodbe zapestja ter poškodbe glave. Vzrokov za nastanek poškodb je več. V zadnjih letih se je močno spremenila tehnika alpskega smučanja. Le-ta je posledica razvoja smuči s poudarjenim stranskim lokom. Način smučanja z oddrsavanjem je nadomestila tehnika drsenja in vodenja zavojev po robnikih, ki je posledično hitrejša in agresivnejša, ter od smučarja zahteva več znanja in
fizične moči. Razvoj tehnike na žalost ni privedel do zmanjšanja števila poškodb, seveda pa še zdaleč ni edini razlog za nesreče. Med pogostejše vzroke za nesreče sodijo tudi precenjevanje znanja, neprimerna oprema, neupoštevanje FIS pravil, slabi pogoji za smučanje in slaba telesna pripravljenost.
Ker je ravno telesna pripravljenost smučarja izredno po-membna se bomo osredotočili predvsem na ta segment. Za primerno telesno pripravljenost moramo poskrbeti že pred začetkom smučarske sezone. Priporočljivo je, da s preventivno vadbo začnemo tri mesece preden prvič stopimo na smuči in ravno zdaj je pravi trenutek, da z vadbo začnemo. Vadba mora biti v prvi vrsti pestra, da ne pride do monotonosti in posledično padca motivacije ter seveda pravilno načrtovana.
V prvi vrsti je pomembna vadba moči, ki je bistvena pri preprečevanju poškodb. Pomembno je, da povečamo mi-šični tonus tistih mišičnih skupin, ki so med smučanjem najbolj obremenjene. To so pri smučanju predvsem mišice nog. Čeprav so mišice nog najbolj obremenjene moramo v vadbo vključiti tudi vaje, ki krepijo trup, roke in ramenski obroč, vendar v manjši meri. Primerne in enostavne vaje za spodnje okončine so razni skoki (iz počepa, na eni nogi, čez ovire, iz noge na nogo…), izpadni koraki, smuk preža in ekscentrične vaje za zadnjo ložo stegenskih mišic. Za zgornji del telesa so primerni različni trebušnjaki, zakloni, vaje za stabilizacijo trupa in dviganje ročk (za roke in
Preventivna vadba pri smučanju
svetujemo
31
ramenski obroč). Preden začnemo z načrtom vadbe za moč, se moramo zavedati našega trenutnega stanja. Težko je zelo natančno določiti, kakšna naj bo vadba, saj je vsak posameznik v določenem fizičnem stanju. Zato bomo podali nek okvir, v katerem so možna manjša nihanja. Dostikrat se zgodi, da ljudje precenjujejo svoje zmožnosti in v svojo prvo vadbeno enoto vključijo preveč vaj, pono-vitev, serij, pretežko breme ipd. Torej primerno število vaj na trening (izvajamo ga trikrat na teden) je med 8 in 12, od tega 2/3 za noge ostalo za zgornji del telesa. Število ponovitev se giblje med 10 in 15 oziroma, kjer imamo zadrževanje položaja, je to od 30 sekund naprej v treh do petih serijah. Z vadbo moči ne smemo pretiravati in jo moramo postopno povečevati. Pomembno je vedeti tudi to, da mora biti v vsak trening vključena vaja za zadnjo ložo stegenskih mišic. To pa predvsem zaradi razmerja med močjo sprednjih in zadnjih stegenskih mišic, ki je pri večini ljudi 3:1, moralo bi pa biti 3:2. To razmerje med mišičnima skupina je pomembno zato, ker sta pomembni za stabilizacijo kolenskega sklepa, ki pa je, kot vemo,
pri alpskem smučanju najbolj izpostavljen poškodbam.
K vadbi moramo dodati tudi proprioceptivno vadbo. Z njo vplivamo na obvladovanje gibanja telesa, ko nanj delujejo zunanje sile. Pri smučanju je to stalnica, saj smo neprestano primorani vzdrževati ravnotežni položaj, sicer lahko pride do padca in posledično poškodb. Vadba ni naporna in nam ne vzame veliko časa. V preventivni trening jo vključimo vsaj trikrat na teden in ne več kot 10min. Osnovna vaja pri tej vadbi je lovljenje ravnotežja na palici. Težavnost stopnjujemo s premikanjem težišča z ene noge na drugo, s hojo po palici in s počepi. Lahko vadimo tudi na ravnotežni deski, kjer lovimo ravnotežje v smereh naprej-nazaj in levo-desno. Vse vaje izvajamo na začetku bosi, kasneje pa v športni obutvi. Težavnost lahko povečamo še tako, da med lovljenjem ravnotežja mižimo. Sprva lovimo ravnotežje 30 sekund, nato pa podaljšujemo čas do ene minute. Ravno tako naj narašča število ponovitev (začnemo s 5 in končamo pri 10).
Smučarjeva telesna priprava pa mora zajemati še aerobno vzdržljivost, ki je pomembna pri dolgotrajnih smučarskih obremenitvah. Vadba naj vključuje tek, kolesarjenje, rolanje, nordijsko hojo ali katero drugo obliko aerobne vadbe, ki naj bo vključena v preventivni program trikrat na teden od 30-60min. Intenzivnost vadbe pa mora biti v območju med 70 in 80% maksimalne frekvence srca.
Torej, napotkov, kakšna naj bo vadba, ki bo preprečila poškodbe na smučiščih, je veliko. Poskrbimo za to, da bomo na smuči stopili pripravljeni in se tako veliko bolj varno prepustili užitkom na snegu. Začnimo pravočasno, torej zdaj! Teja Tomažič
svetujemo
32
svetujemo
Utemeljitelj nevrolingvističnega programiranje (NLP) je W. Timothy Gallwey, ki je v sedemdesetih letih napisal knjigo Notranja igra tenisa. Opazil je, da se igralci tenisa izboljšujejo sami, ko jih je treniral tako, da jim je zastavljal vprašanja, namesto da bi popravljal njihove napake in jim dajal nasvete. Ko je igralec poslušal nasvet in se posku-šal ravnati po njem, se je njegova uspešnost zmanjšala, ko pa je bil sproščen in je imel v glavi sliko in občutek želenega rezultata, je bil bolj uspešen. Za obvladovanje določene spretnosti in zadovoljstvo je treba biti pozoren na notranjo igro, ki poteka v glavi igralca.
Coaching formulau = P – m
V formuli, ki jo je razvil Tim Gallwey, »u« pomeni uspe-šnost, »P« predstavlja potencial posameznika, »m« pa se nanaša na motnje, ki preprečujejo, da bi bil posameznik tako uspešen, kot mu to omogočajo njegovi potenciali. Glavni cilj vsakega trenerja oz. coacha je zmanjševati motnje in tako povečevati uspešnost posameznika in mu pomagati izrabiti njegove potenciale.
Po definiciji mednarodnega združenja trenerjev (International Coach Federation) je trening oz. coaching interaktiven trajajoč proces, ki pomaga posameznikom, podjetjem ali organizacijam, da dosežejo hitre in odlične rezultate z uporabo posebnih tehnik treninga, ki pripeljejo do la-stnega miselnega procesa in razvoja. Dobro oblikovana odprta vprašanja, v nasprotju s kritičnimi pripombami ali nasveti, lahko pomagajo posamezniku, da poglobi učenje
o samemu sebi, o svojih vzorcih in mu tako omogočimo lažji "dostop do lastnih virov", ki jih potrebuje za lažje in enostavnejše doseganje zastavljenih ciljev.
Coach deluje na predpostavki, da ima stranka vse vire, ki jih potrebuje, vključno s sposobnostjo, da te vire odkrije in jih uporabi. Sodelovanje je poglobljeno in intenzivno. Uporabniku omogoča uvide in spoznanja o sebi, opustitev neučinkovitih oblik razmišljanja, vedenja in ravnanja, kar prikliče na plan zmožnosti in sposobnosti ter ga vzpodbudi k doseganju višjih rezultatov. Proces uporabniku omogoča, da se v celoti zave svojih možnosti izbire in da je k svoji rasti prispeval lasten trud, odločitve in dejanja ter da je za to zaslužen on sam in ne njegov trener.
NLP coaching za športnike
Urška Bremec
33
svetujemo
Teme in področja coachinga so lahko zelo različna, tudi takšna, v katerih coach ni najbolj "domač", ali so mu celo povsem neznana. Edinstvena značilnost coachinga je namreč dejstvo, da coach nima odgovorov. Nima tudi strokovnega znanja, ki ga (morda) ima uporabnik. Ima pa znanja o notranji igri, ki poteka v glavi uporabnika.
NLP coaching izvaja NLP coach, ki pri svojem delu vključuje znanja s področja nevro-lingvističnega programiranja. Mednarodni program NLP Coach je nadgradnja programa NLP Mojster Praktik in NLP Praktika.
V Sloveniji je poznan samo osebnostni in poslovni NLP coaching. NLP coaching za mentalno pripravo športnikov in športnic je pri nas še dokaj neznan. NLP coaching za športnike običajno poteka 3 mesece. Začne se z osebnim vhodnim srečanjem, ki traja do 90 minut. Na tem srečanju coach skupaj z uporabnikom definira elemente, ki so pomembni za uspeh in dosego želenih ciljev. Izdela se pregled, v kolikšni meri uporabnik pomembne elemente vnaša v svoje priprave in nastope in kakšne so morebitne povezave med njimi. Iz takšnega splošnega pregleda uporabnik določi izbrano področje oziroma element, na katerem želi delati. Sledi deset tedenskih 30 minutnih srečanj na daljavo (telefon, Skype ipd). Coach v teh srečanjih uporablja različne koncepte in modele, ki jih vključuje v vprašanja s katerimi sproži lasten miselni proces učenja in razvoja pri uporabniku. Celotno delo se zaključi z zadnjim srečanjem (60 minut), kjer se skupaj z uporabnikom pogleda dogajanje v procesu, kakšen napredek je bil narejen in na katerih področjih.
Urška [email protected]
Barbara Jezeršek – ženska A reprezentanca v smučarskih tekih»Za to vrsto coachinga sem se odločila, ker sem želela poiskusiti nekaj novega, nekaj kar bi mi pomagalo napredovati na področju športa in psihične priprave, ki je v moji disciplini še posebej pomembna. Psihična priprava je zelo pomembna na vsaki tekmi, kljub temu da je tekmovalec na visokem fizičnem nivoju. Kot pra-vijo - 10% je fizična pripravljenost, 90% pa psihična pripravljenost.«
34
Ali veš, kateri je prvi tečaj, ki ga morajo opraviti astro-navti? Tečaj potapljanja! Veliko je namreč podobnosti med astronavti, ki raziskujejo vesolje, in potapljači, ki se potopijo iz lastnega veselja. Oboji se znajdejo v svetu, kjer ni sile težnosti. Tako lahko poletijo iz enega v drug kraj, ne da bi pri tem uporabili pot, ki jo je treba prehoditi ali prevoziti. Tako potapljači kot astronavti vstopijo v prostran svet, še ne dobro poznan, kjer se odkritja in raziskovanja vrstijo kot po tekočem traku – vsak dan, tudi naključno. Razlike med njimi pa seveda ostajajo, ena je nedvomno dostopnost. Potapljač lahko občutke breztežnosti odkriva ne daleč od sebe.
V spodnjih stavkih najdete zanimive informacije v po-vezavi s potapljanjem in vodnim okoljem. Naj spodnje besede zvenijo kot povabilo, da se v prihodnosti odločite in opravite tečaj potapljanja.
Ali ste vedeli?Kaj pomeni "scuba"? Ameriška skrajšava besede od "self contained underwater breathing apparatus".
Da je na Everest bilo do sedaj že približno 600 odprav. V vesolju je bilo že okrog 1000 ljudi. Najglobljo točko pod vodno gladino pa sta obiskala le dva človeka.
Da človek v mirovanju (sprostitvi) naredi 14 do 16 vdihov na minuto, ob naporih pa 60 vdihov in več ter da je površina pljučnih mešičkov enaka površini tenis igrišča.
Da voda ni stisljiva in da je 800 krat gostejša od zraka; to pomeni da en liter vode tehta 800 krat več, kot liter zraka.
Da je najglobljo živečo žival kamera zabeležila na globini 7700 metrov v Japonskem jarku v Pacifiku.
Da je sončna svetloba sestavljena iz barvnega spektra več barv, ter da voda svetlobo absorbira po vr-stnem redu (rdeča, oranžna, rumena, vijolična, zelena, modra, siva), torej globlje ko se potopimo bolj izginjajo barve.
Da potapljači zaradi potapljaške maske in posledično loma svetlobe na steklu maske predmete vidijo za 25% večje in bližje.
Da je vzgon večji v slani (gostota slane vode 1027 kg/m3), kot v sladki (gostota čiste vode 1000 kg/m3) vodi in da morajo tudi ladje, ki pljujejo preko različnih slanih oceanov to upoštevati. Najnižja slanost je v Finskem zalivu, najvišja pa v Mrtvem morju.
Da nam prvi zapisi o potapljanju razkrivajo potapljače, ki so nabirali spužve na Kreti 3000 let pr.n.št., ter da podvo-dne aktivnosti omenjata tudi Herodot ter Homer v Iliadi.
Da je Aristotel je v 4. stoletju pr.n.št. pisal o potapljaškem zvoncu, ki je bil edina potapljaška oprema v naslednjih nekaj stoletjih, do leta 1800. V 17. stoletju je Edmund Halley zvonec izpopolnil tako, da ga je z zrakom polnil iz potopljenih sodov in so delali potope do globine 18 metrov za čas do ure in pol.
Da za neuradni najgloblji potop s scuba opremo na odprti krog (dihalni aparat, ki izdihan zrak izloča v okolico) velja globina 330 metrov, katero je 5. julija 2005 dosegel Pascal Bernabe. Za potop do globine 330 metrov je potreboval 10 minut, preden se je ponovno pojavil na gladini pa je potreboval 8 ur in 49 minut.
Da za najgloblji jamski (uradno potrjen) rekord velja globina 282,6 metrov, katero je dosegel Nuno Gomes v
Potapljanje – »Ali ste vedeli«?svetujemo
35
jamo Bushmansgat v Južni Afriki.
Da je najgloblji potop na vdih dosegel Herbert Nitsch. Nitsch je leta 2007 v Grčiji dosegel globino 214 metrov in
tako dosegel svetovni rekord v globinah v disciplini no limit. Nitsch si želi meje premakniti še globlje, saj
namerava postati prvi apneist na svetu, ki bo presegel globino 300 metrov. Neverjetno?!
Da za najdaljši potop v slani vodi velja čas 82 ur in 30 min, katerega je leta
2004 v Južni Afriki postavil Johan Beukes.
Da rekord najdaljšega bazena na svetu drži morski bazen San Alfonso del Mar v Algarrobo v državi Čile. Gre za 1013 metrov dolg bazen, ki se razteza ob številnih hotelih in zajema 8 hektarjev vode (2,5 milijona litrov vode).
Da je najgloblji bazen na svetu v Bruslju (Belgija) pod imenom
Nemo 33. Bazen ima tri ravni na 5, 10 in 33 metrih in je zapolnjen
z 2,5 milijona litrov neklorirane, filtrirane, čiste izvirske vode.
Da je najgloblja luknja na svetu Dean's Blue Hole, ki je 202 metra globok morski
sifon na dnu oceana in velja za pravo svetovno čudo, ki se nahaja zahodno od mesta Clarence Town
na otoku Long Island na Bahamih.
Da je najgloblja točka v slovenskem morju 37m. Najgloblje jezero pa je Bohinjsko s 45 metri. Še eno jezero imamo v Sloveniji in sicer Divje jezero, katerega globina pa je še nepoznana. Prišli so do globine 160m, dlje pa ne.
Da je izumitelj Auguste Piccard s sinom Jaquesom leta 1953 izdelal batiskaf Trieste (izdelan v Trstu), kateri je leta 1960 dosegel dno v Tihem oceanu (Marijanski jarek), torej največjo možno globino na svetu 11033 metrov.
Da za neuradni svetovni rekord (postavljen pred pričami) v statični apneji velja 10min in 8 sekund, katerega je postavil Nemec Tom Sietas.
Da za neverjetno apnejo - držanje diha v eni uri velja rekord 59 minut in 45 sekund, katerega je dosegel Italijan Giancarlo Bellingrath.
Da so pri rekordnem potopu na globino 500m potapljači preživeli 7 dni na globini za aklimatizacijo, 4 dni so opravljali delo, nato pa so potrebovali še 40 dni komore, preden so se lahko vrnili na atmosferski tlak.
Da je najgloblje sladkovodno jezero na svetu Bajkalsko jezero v Sibiriji, ki je globoko 1637 metrov in predstavlja kar eno petino svetovne zaloge sladke vode, v njem pa živi vrsta sladkovodnega tjulnja, ki živi samo v tem jezeru.
Da imajo neuradni svetovni rekord v višinskem potapljanju Bolivijski vojaški potapljači, ki so se 5. maja leta 2008 po-topili v vulkansko jezero Licancabur na višini 5910 metrov.
Pregovor elitnih potapljaških enot Neavy seals: »So stari in so predrzni potapljači, vendar ni starih predrznih potapljačev.«
Da je najvažnejše pri potapljaški šoli to, da ima certifikat RSTC (Recrteational Scuba Training Council), kar zagotavlja kakovost in ekvivalentnost potapljaških tečajev in so tako priznane po vsem svetu. V Evropi imajo takšen certifikat šole PSS, PADI, SSI, EDEA, BARAKUDA, ACUC, NASDS, SNSI, SDI ter organizacija DAN (Divers Alert Network).
Da lahko tečaj potapljanja narediš pri Zdravi Zabavi v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. In to po ugodnih cenah!
Klemen Tasič[email protected]
svetujemo
36
vroča tema
Stanje študentskega športa v SlovenijiNa področju študentskega športa v Sloveniji vlada prav-zaprav precejšnji nered. Organizirajo ga številne insti-tucije, športnih kapacitet in kadrov močno primanjkuje in trenutno še ni ustrezne sistemske rešitve, s katero bi to področje uredili.
Najprej se ustavimo pri izvajalcih študentskega športa. To so univerze, fakultete, univerzitetne športne zveze, zavodi, študentske organizacije univerz, klubi študen-tov, razna društva, podjetja in verjetno še katera druga organizacijska oblika. Med izvajalci pogosto ni ustrezne komunikacije, zato tudi sami natančno ne vedo, kaj vse se na tem področju dogaja. Če s stanjem niso seznanjeni tisti, ki študentski šport organizirajo, si ni moč predstavljati, kako ga dojema zunanja javnost, v prvi vrsti študentje. Verjetno se zgražajo in tarnajo, vendar jih tolaži dejstvo, da na drugih področjih ni dosti boljše. Zanimivo, kako je neka zadeva, ki bi morala biti razmeroma preprosta, neverjetno zapletena.
Naslednji pereči problem so športne kapacitete, namenjene študentskemu športu. Le-teh skorajda ni, zato bomo tudi to področje hitro obdelali. Za potrebe približno 100.000 študentov smo v Sloveniji od konca druge svetovne vojne do danes uspeli zgraditi štiri objekte: telovadnico v Rožni dolini (1973), telovadnico Pedagoške fakultete v Ljubljani (1982), univerzitetni športni center Leona Štuklja v Mariboru (1995) in bazen na današnji Fakulteti za šport (1999). Če primerjamo število športnih objektov, ki jih imajo na voljo podobno velike univerze, se začnemo spraševati, kako se lahko tako samozavestno uvrščamo med razviti svet. Za lažjo predstavo naj ilustriramo, kaj imajo na razpolago študentje in študentke nekaterih »primerljivih« univerz. Tehnična visoka šola v Münchnu ima za sto tisoč študentov na razpolago 30 teniških igrišč, 19 travnatih igrišč za veliki nogomet, nekaj deset fitnes kabinetov, gimnastične dvorane, košarkarske, od-
bojkarske, plesne in atletske dvorane, plezalne stene ter druge športne objekte in površine. Športne kapacitete so osnovni pogoj za izvajanje študentskega športa, še posebej zaradi tega, ker študijsko leto poteka v obdobju, ko ni moč izvajati veliko aktivnosti na prostem. Brez športnih kapacitet študentskega športa ni moč izvajati v zadovoljivi obliki.
Kaj pa kader, ki izvaja študentski šport? Bolonjska reforma umešča šport med obštudijske dejavnosti. Športne vsebine so bile obvezne sestavine študijskih programov, športni pedagogi pa zadolženi za njihovo izvedbo. Po spremembi športni pedagogi izgubijo vlogo, ki jim pritiče. Univerze ne vedo, kaj z njimi, zato postanejo višek v sistemu. Splo-šnih direktiv s stani univerz ali resornega ministrstva ni, zato se morajo znajti po svoje. Nekateri izvajajo športno vzgojo v iztekajočih se študijskih programih in oblikujejo predmete športa, drugi ga izvajajo kot obštudijsko dejav-nost. Ker športne vsebine niso obvezne, se jih študentje udeležujejo v bistveno manjšem obsegu. Lahko rečemo, da je sistemska sprememba pripomogla k upadu udeležbe in tako k hitrejšemu zatonu študentskega športa. Eden izmed športnih pedagogov Univerze v Mariboru grafično opiše novonastalo stanje: »Včasih so študentje hodili za mano in me vlekli za rokav, zdaj moram jaz njih.« Na ljubljanski univerzi je športnih pedagogov okoli dvajset, na mariborski sedem, na primorski pa le eden. Če šte-vilke nekoliko zaokrožimo, pridemo do zaključka, da 30 športnih pedagogov skrbi za šport 100.000 študentov, kar pomeni en pedagog na 3.333 študentov. Stanje, roko na srce, ni zavidljivo.
Na začetku smo omenili, da šport izvajajo številne institucije, kar seveda omogoča sistem organiziranosti študentskega športa. Da bi lahko pojasnili današnje stanje, se moramo za trenutek vrniti v polpreteklo zgodovino. Z osamosvojitvijo Slovenije je slovenski študentski šport, tako kot mnoga druga področja, doživel nekaj korenitih sprememb. Zaradi burnih sprememb na vseh področjih,
37
vroča temasta se tudi obe takratni univerzi znašli v hudih dilemah. Novim izzivom se nista uspeli ustrezno prilagoditi in v univerzitetnem športu nista rešili organizacijskih, pro-storskih in kadrovskih problemov.
Neurejeno stanje vzpodbudi študente, da se začnejo vklju-čevati na področje urejanja slovenskega univerzitetnega športa. Leta 1991 je bila tako ustanovljena Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in kasneje v Mariboru, ki sta med svoje projekte vključili tudi študentski šport. Leta 1997 je bila ustanovljena še Slovenska univerzite-tna športna zveza (SUSA), ki jo sestavljajo univerzitetne športne zveze treh univerzitetnih središč (ŠZUL, UŠZM in UŠZP). Pred nekaj leti so na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi v Mariboru obudili idejo, da bi šport v okviru izbirnih predmetov ponovno postal del študijskih progra-mov. Začeli so snovati predmete športa, ovrednotene z ECTS točkami. Kaj to pomeni? Študent bi v sklopu izbirnih predmetov izbral na primer košarko, opravil teoretični in praktični del izpita, pridobil določene kompetence in tako opravil obveznosti za ta predmet, ki bi mu prinesel določeno število kreditnih točk.
Za potrebe izvajanja tovrstnih predmetov je bil v Ljubljani ustanovljen Center za šport Univerze v Ljubljani, progra-me športa pa so začeli poizkusno izvajati v študijskem letu 2009/10. V Mariboru se je zgodba odvijala nekoliko drugače. Tam je predmete športa leta 2008 začela izvajati Katedra za medicino športa, ki deluje v okviru Medicinske fakultete UM. Na Univerzi na Primorskem so predmeti športa v pripravi, začeli pa naj bi jih izvajati v študijskem letu 2010/11.
Študentski šport tako izvajajo deloma univerze same, deloma študentske organizacije univerz in deloma univer-zitetne športne zveze. To je seveda le grob prerez stanja, saj zaradi (pre)zapletenosti ne utegnemo podrobneje opisati situacije, v kateri se trenutno nahaja slovenski študentski šport.
Zanimivo je, kakšen odnos imamo do študentskega športa v Sloveniji. Vsi si želimo vrhunske izvedbe, rezultatov in množične udeležbe, a na kakšni osnovi? Brez kuhinje,
loncev, pribora in kuharja dobrega obroka enostavno ni mogoče pripraviti, ne glede na to, kako močno si to želimo. Najprej bo potrebno ustrezno pripraviti teren in vse potrebne okoliščine, da bo razvoj tudi zares mogoč.
Jurij M [email protected]
3838
vroča tema
Šport je veliko več kot »zapravljanje« časa. Šport je učinkovit in poln način preživljanja prostega časa, je vir zdravja, preko športa se krepi nacionalna zavest, šport je biznis in s tem tudi denar - v pravem pomenu besede.
Če le pomislimo, koliko športnih dogodkov se zgodi v obdobju enega leta in koliko gledalcev jih spremlja. Vzemimo pod drobnogled gledanost letošnjega sve-tovnega prvenstva v nogometu, ki je potekalo junija v Južnoafriški Republiki: v Sloveniji si ga je ogledalo rekordno število ljudi, najbolj gledana je bila denimo tekma slovenske reprezentance proti ZDA, ki si jo je ogledalo kar 506.000 ljudi, kar je 82% vseh, ki so v času prenosa gledali televizijo. Ali pa na primer dvoboj Zavec – Jackiewicz, ki si ga je poleg več kot 12.000 glave množice v Stožicah ogledalo kar 300.000 gledalcev drugega programa slovenske nacionalne tele-vizije oziroma skoraj polovica tistih, ki so v času dvoboja gledali televizijo. Zgolj za primerjavo, finalno oddajo resničnostnega šova 'Slovenija ima talent' na Pop TV, ki je najbolj gledana slovenska televizijska oddaja v zadnjem desetletju, si je ogledalo 75% vseh gledalcev, ki so bili tisto nedeljo zvečer pred televizijskimi zasloni, torej še vedno manj kot najbolj gledano nogometno tekmo.
Tudi država se na deklarativni ravni za-veda pomembnosti športa, kar se kaže v zakonskih in hierarhično nižjih aktih. Žal pa ne vedno pri razporejanju financ in materialnih sredstev, posebej ne pri študentih. Tako je na primer v 7. členu Zakona o športu jasno zapisano, da se za uresničevanje javnega interesa v športu zagotavlja javna sredstva za sofinanciranje vsebin, med katerimi je tudi športna dejavnost študentov, kakovostni šport in vrhunski šport. Nacionalni program športa v RS (NPŠ) pravi, da je »športna dejavnost študentov pomembna sestavina življenja študentov. Je dopolnilo intelektualnemu delu in pripomore k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti.« Poleg tega je vlada za od-ločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju
odločitev ustanovila 16-članski Strokovni svet RS za šport. Med drugim je naloga omenjenega sveta, da določi kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnih dosežkov in trajanje naziva vrhunski športnik. Odbor za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS) nato trikrat letno objavi seznam športnikov, ki so si na podlagi doseženih rezultatov in v skladu z veljav-nimi kriteriji pridobili status kategoriziranega športnika
RS svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda. V merila
za kategorizacijo športnikov pa žal več ne sodijo dosežki na evropskih in svetovnih univerzitetnih prvenstvih ter univerzijadah, za kar si s pomočjo svojih članic prizadeva
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) kot osrednja nacionalna športna organizacija za
področje univerzitetnega športa v Sloveniji. OKS, ki je s svojimi članicami eden najpomembnejših dejavnikov pri
določitvi temeljev razvoja vrhunskega, tudi uni-verzitetnega športa, bi gotovo moral upoštevati tudi ta vidik.
V praksi univerzitetnega športa se namreč žal izkaže ravno nasportno, predvsem pri razporejanju
javnih finančnih sredstev. Grafično so to prikazali tudi pri slovenskem brezplačniku Žurnal, kjer so ugotovili, da sta Fundacija za šport (FŠO) in Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) za financiranje študentskega športa v letu 2010 namenila približno 1 EUR na študenta.
Nenaklonjenost dosežkom na univerzite-tnem nivoju se kaže tudi pri dodeljevanju štipendij, ki jih podeljujejo skupaj OKS, MŠŠ in FŠO, saj med kriteriji udeležba ali medalja na evropskih ali svetovnih univerzitetnih prvenstvih ter univerzijadah ni upoštevana.
Ob pomanjkanju sredstev je vendarle razveseljujoče paradoksalno dejstvo, da so praviloma dobri športniki tudi uspešni študentje, saj skozi šport pridobijo vrsto delavnih navad in
disciplino, ki jim bo v nadaljevanju bodisi športne bodisi poslovne kariere
prišla še kako prav.
Mojca [email protected]
Gluha ušesa za vrhunski študentski šport
Related Documents
