Zvonko Glažar - OGZ Ptuj_Pozar_in_nevarne... · Požar in nevarne snovi Tečaj za Višjega gasilca (VG) Zvonko Glažar, 2017 Zvonko Glažar

Požar in nevarne snovi Tečaj za Višjega gasilca (VG)

Zvonko Glažar, 2017

Zvonko Glažar

Požar in nevarne snovi

Zvonko Glažar

Tečaj: Višji gasilec, 2017

- Gradivo je samo:

- izvleček iz predavanj

- namenjeno tečajnikom, Ptuj 2017

- Znanje, samo iz tega gradiva je premalo za dobro oceno

Agregatna stanja

Plinasto

Tekoče

Trdno

Zvonko Glažar

Zvonko Glažar

SNOVI

Čiste snovi Zmesi

Heterogene

snovi

Homogene

snovi Elementi Spojine

Zvonko Glažar

Zmesi

Zmes je homogena, če je

navzven videti enotna. Tako

na zunaj ne razlikujemo

vode od vodnega sladkorja,

obe snovi sta brezbarvni

tekočini

Zmes je heterogena, če je

snov že na zunaj videti

neenotna. Primer je zemlja

(prst).

Zvonko Glažar

Fizikalne / kemijske lastnosti

FIZIKALNE LASTNOSTI:

agregatno stanje

barva

vonj

trdnost

Viskoznost, (trenje v tekočini (kg m-1s-1)

Gostota, G= m/V (kg/m³)

temperatura tališča in vrelišča

elektroprevodnost

magnetne lastnosti . .

KEMIJSKE LASTNOSTI:

REAKTIVNOST (gorljivost,

vnetljivost, eksplozivnost)

Snovi se med seboj razlikujejo v lastnostih.

Lastnosti snovi so odvisne od kemijske zgradbe te snovi. Delimo jih na:

Zvonko Glažar

VODA

fizikalna lastnosti vode

Termična disociacija (pri temperaturi 2.000 º C)

- Voda pri tem razpade na vodik in kisik 2 : 1

- Vodik (H) je pokalni plin

- Kisik (02) pospešuje gorenje

Trdota vode – povzroči jo kalcijev karbonat (nastane ko dež pada po kamninah)

- ºNT (nemške stopinje) = količina CaO v mg na

100 nl vode. Kraške reke = 30ºNT, Sava 18ºNT

Zvonko Glažar

VODA

fizikalne lastnosti

Gostota vode

Največja pri 4ºC, pri tej T se spušča proti dnu, na površje

prihaja hladnejša ki zmrzuje.

1L = 1kg = 1m³

Gostota ledu je manjša od vode.

Pri zmrzovanju vode se njen volumen poveča za 1/11

Zvonko Glažar

VODA

fizikalne lastnosti

Toplotna kapaciteta vode

- Temperatura tališča je pri 0ºC pri 1013 mbarih

- Temperatura vrelišča je 100 ºC pri 1013 mbarih

Je odvisna od spremembe tlaka

- Specifična toplota vode je 4,187 kJ/kg.

Za segrevanje 1 kg vode za 1 ºC potrebujemo 4,187 kJ toplote.

Zvonko Glažar

VODA

fizikalne lastnosti

- Talilna toplota vode je 335 kJ/kg .

Je količina toplote, ki je potrebna, da se 1 kg ledu pri 0 ºC stali

v 1 kg vode.

- Izparilna toplota vode je 2.257 kJ/Kg.

Je toplota, ki je potrebna da se 1 kg vode pretvori v plinasto

stanje.

Zvonko Glažar

VODA

električna prevodnost

Kemijsko čisto vodo

lahko obravnavamo kot

neprevodnik ali izolator

Neprevodnost se

zmanjša če dodajamo

raztopljene elektrolite.

Raztopina prevodnost

mS/cm (simens)

Čista voda 0,04

Pitna voda 275-1.200

Morska voda 12.500-62.000

Voda s 4% peno 3.000

Voda s 30% peno 24.000-55.000

Zvonko Glažar

VODA

kemijske lastnosti vode

Tekočina brez vonja in okusa

Je kemijska spojina, ki vsebuje kisik in vodik. Formula H20

Vez med vodikom in kisikom je močna in jo lahko razbijemo le z

večjo količino energije. (termična, električna, kemična), Je

polarna.

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

- Dušilni učinek

V točki vrenja se iz 1 litra vode ustvari 1.700 litrov pare, ki duši ogenj.

Zvonko Glažar

- Hladilni učinek

- Za segrevanje 1 litra vode za 1 K potrebujemo: 4,187 kJ/kg. (specifična toplota vode)

0 kelvinov ustreza absolutni ničli, to je -273 stopinjam Celzija

- Da se 1 kg vode pretvori v paro potrebujemo: 2.257 kJ/kg. (izparilna toplota)

GASILNA SREDSTVA

Voda

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Voda gasi požare s kombinacijo mehanizmov:

- Ohlajevanje trdne ali tekoče gorljive snovi,

- Ohlajevanje plamena samega,

- Ustvarjanje pare, ki onemogoča dostop kisika,

- Ustvarjena para onemogoča prenos toplotnega sevanja,

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna

kot gasilno sredstvo:

Požari kovin

- Gorijo predvsem lahke

kovine do 5 kg/dm³

- Al, Mg, Ti

- Tvorijo 2.000 – 3.000°C

- Termična disociacija vode (pri temperaturi 2.000 º C)

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna

kot gasilno sredstvo:

Požari razreda B (vnetljive

tekočine)

MAŠČOBNA EKSPLOZIJA (F)

Je pojav, ki povzroči burno

uparevanje vode, ko je brizgamo

na segreto površino olja ali

maščob.

Zvonko Glažar

Pojav

PREKIPEVANJA

- Zmes tekočin (nafta),

- se različno segreva,

- vsebina se meša,

- toplota se prenaša

proti dnu 38 cm/uro,

na dnu je voda,

- tekočina ima 233 °C,

- voda se spremeni v paro,

- visok pritisk vrže vodo

do 100 m daleč

Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:

GASILNA SREDSTVA

Voda

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna kot

gasilno sredstvo:

Dimniški požar

nastaja temperatura okoli 1.000° C

- Tvorba vodne pare 1L = 1.700 L

- Hitro ohlajanje sten - razpoke

Zvonko Glažar

Dimniški požar – posebna pozornost

- Nadziramo let isker,

- Zapremo vsa vratca na dimniku,

- Odstranimo vse gorljive snovi od

dimnika,

- Ob dimniku postavimo gasilce z gas.

sredstvom,

- Gasimo s prahom ABCD (po potrebi)

- Požarna straža

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:

Gašenje požarov C (plini)

- uporablja se le kot ohlajevanje v obliki razpršenega curka,

- obstaja možnost, da odrežemo plamen z vodnim curkom

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:

Gašenje požarov prahu

Gorljivi prah gori kot vsaka gorljiva snov, dokler se ne dvigne in

pomeša z zrakom.

V zrak pomešan grah lahko eksplozivno zgori (les, usnje , guma,

bombaž…)

Zvonko Glažar

GASILNA SREDSTVA

Voda

Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno

sredstvo:

Snovi, ki burno reagirajo z vodo

- Kalcijev oksid (žgano apno)

- Spojine klora

Zvonko Glažar

Dodatki za izboljšanje gasilnega

učinka vode

snovi, ki izboljšajo fizikalne lastnosti vode (zmanjševanje površinske

napetosti),

snovi, ki izboljšajo gasilne učinke vode

Dodajanje površinsko aktivnih snovi (tenzidov),

Že detergenti dodani v manjšem procentu, vodi izboljšajo transport,

dodajamo tudi penilno sredstvo.

Voda + penilno sredstvo brez zraka.

Zvonko Glažar

Topnost snovi

Emulzija: zmes tekočin, ki se mešajo med seboj. Čez čas se ločijo.

Suspenzija: če primešamo tekočini trdno snov (kreda)

Aerosoli: Razpršene trdne sovi ali tekočine v plinastem mediju (dim)

Zvonko Glažar

Ločevanje posameznih komponent

- Absorpcija (vsrkanje tekočine iz trdni snovi)

Zvonko Glažar

Ločevanje posameznih komponent

- Centrifogiranje: (ločevanje trdnih snovi iz tekočin),

Zvonko Glažar

Ločevanje posameznih komponent

- Sušenje: Odstranjevanje tekočih komponent iz trdnih snovi s

segrevanjem – (sušenje lesa),

Zvonko Glažar

Ločevanje posameznih komponent

- Destilacija: (ločevanje tekočih komponent iz raztopine –

(destilacija alkohola, surove nafte),

Zvonko Glažar

Pare in hlapi

Para

Pri vrenju se pretvarja

tekočina v plin, ki mu

pravimo para

Hlapi

Tekočine hlapijo že izpod

vrelišča.

Pline, v katere se pretvarja

tekočina izpod svojega

vrelišča, imenujemo hlapi.

Zvonko Glažar

Parni tlak

Parni tlak je merilo za stopnjo

prehajanja mulekol iz tekočine v

zrak (izhlapevanje).

čim višji je parni tlak, večja je hitrost

izparevanja tekočine

Za snovi, ki imajo pri normalnih temperaturah

visok parni tlak, pravimo, da so hlapne.

Zvonko Glažar

AEROSTATIKA

nauk o zračnem tlaku

Pa bar N/cm² mVS

Pa - 0,00001 0,0001 0,0001

bar 100.000 - 10 10,33

N/cm² 10.000 0,1 - 1

mVS

10.000 0,1 1 -

Primerjalna tabela enot za tlak

Zvonko Glažar

Parni tlak

Snov Parni tlak

Bencin 45 – 90 k Pa

Nafta D-2 0,4 k Pa

Amoniak 800 k Pa

Zvonko Glažar

Zračni tlak

Na gladini morja je tlak pri 0 ºC 1.013 mbar (750 mm Hg)

Vsakih 10,5 m pade za 1 mm Hg

Na višjih nadmorskih višinah je zračni tlak nižji, zato zavre pri nižji temperaturi

Voda vre pri 1.013 mbar pri 100 ºC

pri 978 mbar pri 90 ºC

pri 124 mbar pri 50 ºC

1.000 mbar (mil bar) = 1 bar

V visoki gorah lahko kuhamo le v ekonom loncu.

Zvonko Glažar

Relativna gostota hlapov

Opisuje, kako težki so

plin ali hlapi v primerjavi

z zrakom.

Zrak ima relativno

gostoto hlapov 1. Plini, ki

so lažji od zraka, imajo

gostoto med 0 in 1, težji

plini pa imajo vrednosti

nad 1.

Zvonko Glažar

Toplota in temperatura

Toplota

Je vrsta energije, ki deluje na telesa jih greje in razteza. Merimo jo v J (Joule)

Temperatura

Je stanje toplote. Merimo jo s toplometrom ali termometrom. Merska enota:

°C (Celzija) ali K (Kelvin)

Zvonko Glažar

Sproščanje toplote

Plin Tekoče

Jeklenka

plina

Voda Led E se sprošča

Tekoče Trdno

E se veže iz

okolja

Zvonko Glažar

Sproščanje toplote

Oroševanje

Zvonko Glažar

Širjenje toplote

Zvonko Glažar

Prevajanje – kondukcija

- Je prenos toplote skozi

materiale. Kovine zelo dobro

prenašajo toploto

- Toplotni izolatorji: zelo

slabo prevajajo toploto (les,

mineralna volna, zrak)

Širjenje toplote

- prevajanje -

Zvonko Glažar

Naravno gibanje

- Gibanje toplejšega in redkejšega plina skozi hladnejši in gostejši plin

- V zaprtem prostoru – efekt gobe

- Odprt prostor – prenaša toksične gorljive materiale

Širjenje toplote

- konvekcija -

Zvonko Glažar

Zvonko Glažar

Širjenje toplote

- sevanje -

Je prenos toplotne energije z

elektromagnetnim valovanjem

Intenziteta sevanja:

- pada z razdaljo

- vpijanje sevanja:

- svetla/temna površina

- gladka/hrapava površina

Zvonko Glažar

Plamenišče, Gorišče

Najnižja temperatura (°C) pri

kateri vnetljiva snov v zrak

odda dovolj hlapov, da se ti

lahko vžgejo, tj. ko se

približamo z odprtim

plamenom.

Ko plamen umaknemo, in

ugasne je PLAMENIŠČE

Ko plamen umaknemo, in

NE ugasne je GORIŠČE

Zvonko Glažar

Vnetišče

Samovžigna temperatura,

Najnižja temperatura (°C), ki

je potrebna, da se snov vžge

brez plamena ali drugega

vira vžiga

Zvonko Glažar

Vrelišče

Vrelišče

je temperatura (°C), pri kateri

snov iz tekočega prehaja v

plinasto stanje.

Zvonko Glažar

Tališče

Tališče

je temperatura (°C), pri kateri

snov preide iz trdnega v

tekoče stanje.

Zvonko Glažar

Gostota

Meri težo/maso snovi na

prostorninsko enoto.

Navadno je izražena v

kilogramih na kubični meter

(kg/m3).

Zvonko Glažar

EKSPLOZIJA

Gorenje ni vedno enako:

- tlenje

- počasno gorenje

- hitro gorenje

- eksplozija (je proces gorenja, ki se odvija z veliko hitrostjo)

Zvonko Glažar

EKSPLOZIJA

Hitrost širjenja je večja kot 1000 m/s, govorimo o detonaciji

Meja med navadnim gorenjem in eksplozijo je vzbuh

Zvonko Glažar

EKSPLOZIJA

Po časovnem zaporedju so eksplozije:

- primarne,

- sekundarne

Primer 1: V premogovniku eksplozija metana (primarna), zaradi

tlak se dvigne prah, ki povzroči novo eksplozijo (sekundarna

eksplozija prahu)

Zvonko Glažar

1. Kemična eksplozija

Prava eksplozija

- Plini, ki se tvorijo imajo večjo prostornino

- Prostornina se ne more povečati

- Dviguje se temperatura

- Eksplozija -detonacija

Zvonko Glažar

2. Prašna eksplozija

Prašni delci morajo biti

enakomerno

porazdeljeni v prostoru

- Primer: Žagovina

Temp.: 430 ° C

Min. konc.: 40g/m³

Zvonko Glažar

UNP – Gospodinjski plin

Mešanica: propana in butana

Brez vonja, dodan umeten

vonj

Nestrupen gorljiv plin

Težji od zraka

V določeni mešanici z zrakom

eksplozivna mešanica

Zvonko Glažar

Eksplozija plinske zmesi

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Acetilen

Bencin

Butan

Propan Spodnja meja

Eksplozivno

območje

Zgornja meja

Zvonko Glažar

Zemeljski plin

Metan

molekulska masa: 16

Brez vonja, dodan umeten vonj

Nestrupen gorljiv plin

Lažji od zraka

V dolečeni mešanici z zrakom eksplozivna mešanica

Zvonko Glažar

Masa plinov

Zemeljski plin: metan CH4 – m. masa: 16

Zrak: m. masa: 29

UNP – utekočinjen naftni plin (gospodinjski plin) - m. masa: cca. 50,

sestavljen iz

propan (60%) C3H8 – m. masa: 44

butan (40%) C4H10 – m. masa: 58

Zvonko Glažar

Masa plinov

Zemeljski plin je lažji

zgornji del zgradbe

UNP je težji

spodnji del zgradbe

Zvonko Glažar

Nevarnosti plina

Zadušitev

Gorenje

Eksplozija

Zvonko Glažar

Sestava zraka - zadušitev

V prostorninskih %

Dušik 78,08%

Kisik 20,95%

Ogljikov dioksid

0,03%

Argon in drugo

0,94%

Zvonko Glažar

Nevarnost plina - gorenje

- Ohlajanje premišljeno

(deformacija posode)

- Zaprtje ventila

- Iznašanje jeklenke (UNP)

Zvonko Glažar

Eksplozija plina

Zvonko Glažar

Eksplozija plinske zmesi

Vrta plina Spodnja meja (%) Zgornja meja (%)

Metan 1 15

Propan 2,1 9,5

Butan 1,8 8,4

Plinsko olje 1,3 7,6

Bencin 1,3 5,9

Metanol 5,5 37

Etanol 3,3 19

Vodik 4 75

Zvonko Glažar

Eksplozija zraka

EKSPLOZIOMETER

Prepozna plin

Iz spomina razbere

eksplozivno območje

Z zvokom opozarja na

nevarnost

Zvonko Glažar

3. Fizikalna eksplozija

Nima nobene veze z gorenjem

Nastane zaradi širjenja snovi v prostoru, posoda ne vzdrži več

pritiska in se razleti

Primer:

- Zmrznjena voda; volumen se poveča za 1/11

- Preveč napolnjena jeklenka

Zvonko Glažar

EKSPLOZIJA JEKLENKE -

fizikalna eksplozija

Segrevanje tekoče faze in spreminjanje

v paro,

(1L = 495 L pare)

Varnostni ventil preizkušen na 25 barih

(ga ni pri 5 in 10 kg jeklenkah)

POPUSTI VENTIL

Zvonko Glažar

Bojler

Grelec se ne izklopi,

Varnostni ventil ne dela

- Temperatura vode 200º C doseže 15 bar

(ni nevarnosti)

- Temperatura vode 373 º C doseže 220 bar

(fizikalna eksplozija)

Zvonko Glažar

NEVARNE SNOVI

Zvonko Glažar

Nevarnosti kemikalij:

- Nevarne fizikalno kemijske lastnosti

- Nevarne lastnosti za zdravje

- Nevarne lastnosti za okolje

Zvonko Glažar

Anorganske in organske snovi

Anorganske snovi: 1. kalcij, 2. baker, 3.

aluminij, 4. granit, 5. modra galica, 6. živo

srebro, 7. natrijev klorid, 8. brom, 9.

živosrebrov oksid.

Organske snovi: 1. metanol, 2. aceton, 3. etanol, 4.

mleko, 5. kis, 6. parafin, 7. les, 8. krompir, 9.

sladkor, 10. lateks, 11. polipropilen, 12. papir.

Zvonko Glažar

Zvonko Glažar

4. GORLJIVI TRDI MATERIALI

KOVINE NEKOVINE

Imajo 1 – 3 elektrone na

zunanji orbitali

Imajo 4 do 8 elektronov na

zunanji orbitali

Imajo pozitivno valenco Lahko imajo pozitivno ali

negativno valenco

Reagirajo z vodo in tvorijo baze Reagirajo z vodo in tvorijo

kisline

So reducenti (oddajajo elektrone) So oksidanti (sprejema elektrone)

Zvonko Glažar

Kislina

Kisline v naravi:

- ocetna kislina sestavina kisa,

- v sadju pa so citronska, vinska, jabolčna dajejo osvežujoč okus in ugodno

vplivajo na prebavo.

Koprive opečejo in pik mravelj

skeli zaradi mravljične kisline.

Zvonko Glažar

JEDKE SNOVI

KISLINE – oksidi nekovin z vodo

Kisline so spojine, ki v vodni raztopini disocirajo

na vodikove ione H in negativni kislinski ostanek.

pH Vodne raztipine

1 močne kisline

1 - 7 kisli raztopine

7 nevtralne raztopine

7 - 14 alkalne raztopine

14 močne baze

Zvonko Glažar

GHS05

Gasilci: V primeru požara uporabljajte :

- vodno prho-meglo, peno, suhe kemikalije ali CO2.

- V posodah lahko zaradi vročine pritisk naraste in posode lahko počijo.

Produkti termičnega razpada lahko vsebujejo SO2 in SO3. V takih primerih je

potrebno uporabljati specialno obleko, kot osebno zaščitno opremo in dihalni aparat

s celo obrazno masko z nadtlakom.

Gašenje: Če je proizvod udeležen v požaru: pena, ogljikov dioksid ( CO2), prah.

H2SO4, Žveplova(VI) kislina ne gori niti ne vzdržuje gorenja.

Zvonko Glažar

JEDKE SNOVI

Zelo močne kisline: žveplova, dušikova, klorvodikova

HNO3,

je močan oksidant. Hlapi v dušikov dioksid, ki je strupen.

Povzroča težke poškodbe pri dihanju.

Zvonko Glažar

Gašenje: Ukrepe pri gašenju prilagoditi okolju brizganje vode, pena, suh gasilni prah,

ogljikov dioksid (CO2)

Nasvet za gasilce: Voda za gašenje požara tvori kisle raztopine. Gasiti z običajno

previdnostjo in s primerne razdalje.

Nositi zaprt dihalni aparat. Nositi zaščitno obleko odporno na kemikalije.

HNO3 , dušikova kislina

Zvonko Glažar

JEDKE SNOVI

BAZE – oksidi kovin z vodo

Baze imajo lužast značaj. Natrijev hidoksid NaOH.

NaOH se z vodo dobro topi, pri tem se raztopina močno segreje.

CaOH – kalcijev hidroksid (gašeno apno)

Zvonko Glažar

pH - lestvica

Zvonko Glažar

Soli

Zvonko Glažar

Od 1. 12. 2010 do 1. 6. 2015 se snovi razvrščajo v skladu z direktivo

67/548/EEC in uredbo GHS, označujejo in pakirajo se samo v skladu z GHS

Staro označevanje z EU simboli Novi GHS piktogrami

Zvonko Glažar

GHS (Globally Harmonized System) = globalno poenoten sistem razvršcanja, pakiranja in

oznacevanja nevarnih kemikalij

Zvonko Glažar

Nevarne lastnosti po starem:

Zvonko Glažar

Nevarne lastnosti po novem:

Zvonko Glažar

GHS – Fizikalne nevarnosti

Kategorija: 1 je najvišja nevarnost

Zvonko Glažar

Nestabilni eksplozivi

Piktogram – fizikalnih nevarnosti

Zvonko Glažar

Vnetljivi plini

Vnetljive tekočine

Vnetljive trde snovi

Piktogram – fizikalnih nevarnosti

Oksidativni vnet. plini

Oksidativne vnet. tekočine

Oksidativne vnet. trde snovi

Zvonko Glažar

Plini pod tlakom

Piktogram – fizikalnih nevarnosti

Jedko za kovine

Zvonko Glažar

GHS – nevarnosti za zdravje

Zvonko Glažar

Akutna strupenost:

kat:1,2,3

(oralno, dermalno)

Piktogram – nevarnosti za zdravje

Jedko za kožo

Zvonko Glažar

Akutna strupenost:

kat: 4

(oralno, dermalno,

narkotičniučinki)

Piktogram – nevarnosti za zdravje

Preobčutljivost za dihala

Mutagenost

Rakotvornost

Zvonko Glažar

GHS – nevarnosti za okolje

Zvonko Glažar

Piktogram – nevarnosti za okolje

Nevarnost za okolje

- akutna kat.: 1

- kronična kat.: 1 in 2

Zvonko Glažar

NEVARNE SNOVI

Brez vpisanih števil UN in oznak

nevarnosti. To so »prevozi z

mešanim tovorom«.

Znak nam ne pove, s kakšno

snovjo smo se srečali.

Te podatke bomo morali poiskati

v prevoznih listinah, ki so v

voznikovi kabini

Zvonko Glažar

Oznaka nevarnosti

KEMLERJEVO ŠTEVILO

Oznaka nevarnosti je

sestavljena iz dveh

ali treh števil in

občasno še iz

dodatne črke.

Sestavljeno je iz:

- Glavne nevarnosti

- Dodatne nevarnosti

Zvonko Glažar

Kemlerjevo število

GLAVNA NEVARNOST

0 Nepomembno

2 Plin

3 Vnetljive tekočine

4 Vnetljive ali trdne

snovi

5 Samovžig

6 Strupenost

7 Žarčenje

8 Jedkost

X Burno reagira z

vodo.

Zvonko Glažar

Kemlerjevo število

DODATNA NEVARNOST

0 Nepomembno.

1 Eksplozije

2 Razvijanje plina

3 Vnetljivost

5 Oksidiranje –

samovžig

6 Strupenost

8 Jedkost

9 Nevarnost nenadne,

burne reakcije.

Zvonko Glažar

Število UN

Število UN je

teoretična

štirimestna koda, ki

nam pove, kakšno

nevarno snov imamo

pred seboj.

Zvonko Glažar

Število UN

Primeri števil UN:

1203 (bencin),

1202 (dizelsko gorivo),

1005 (amoniak).

Zvonko Glažar

Se NE sme gasiti z vodo

Zvonko Glažar

KEMIJA V GASILSTVU – literatura

Kemija v gasilstvu, F. Dolenc, GZS 1985

Kemija v gasilstvu, B. Grm, B. Stevanovič, GZS 2002

Osnove varstva pred požari, I. Krušec, GZS 2001

Ukrepi ob nezgodi z nevarno snovjo, F.Černelič, GZS 2002

Zvonko Glažar