Visokošolski diplomanti v družbi znanja : Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti

Visokošolski diplomanti v družbi znanja:Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti

Samo Pavlin, Ivan SvetlikUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Ljubljana, 7. Januar 2009

H EG ESC O

1. Cilji predstavitve:

• Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem visokošolskem prostoru – elementi in izhodišča (Pavlin, Svetlik);

• Preliminarni rezultati o raziskavi diplomantov 5 let po koncu študija;

• Naslednji koraki in mnenja.

2. Povezovanje informacijsko-procesnega in situacijskega učenja krepi kompetence – teoretska izhodišča

• LUNDVALLOV MODEL CIKLUSA ZNANJA: Povezovanje ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja

• NONAKIN MODEL SPIRALE ZNANJA: Situacijsko in informacijsko učenje sta močno prepleteni z delom

• BOISOJEV MODEL USTVARJANJA IN PRENOSA ZNANJA: Znanje v svetu dela in v izobraževanju se giblje v polju abstraktnega in konkretnega

• SVEIBYJEV NIVOJSKI MODEL PRENOSA ZNANJA: Znanje kroži od individualnega do medorganizacijskega nivoja

3. Kako je učenje integrirano v delo?

2,001,501,000,50

Situacijsko učenje

1,00

0,90

0,80

0,70

0,60

0,50

0,40

0,30

Info

rmacijsko p

rocesno u

čenje

Ekonomist v podj

Farmacevt v tovarni

Inž. elektroenergetike

Inž. strojništva

Inženir elektrotehnike

Kemijski tehnolog

Farmacevt v lekarni

Manager

Novinar

Odvetnik

OŠ učitelj

Prevajalec

Prodajni inženir

Programer

Skrbnik premoženja

SŠ učitelj

Svetovalec

Tehnolog lesarstva

Tehnolog mehatronik

Univerzitetni delavec

Višja medicinska sestra

Višji svetovalec

Zdravnik

Živilski tehnolog

4. Kakšna je vloga visokošolskih institucij pri nastajanju novih poklicev?

• TIP A: Fakulteta generira nov poklicni profil (npr. kulturolog na FDV)

• TIP B: Fakulteta servisira potrebe trga (npr. novi tekstilni programi na naravoslovnotehniški fakulteti)?

• TIP C: Fakulteta razvija programe znotraj močno reguliranega poklicnega prostora (npr. medicina)

Kako se v tem kontekstu dopolnjuje razmerje med prakso in teorijo ter (de)regulacijo učenja?

5. Temeljni principi povezovanja obeh oblik učenja v sferi izobraževanja

• Odprtost do novosti in prožnost programov skladno s tehnološkimi spremembami.

• Priprava celovitih programov izobraževanja, ki bodo faktografsko in reflektivno znanje nadgrajevali s kompetencami oziroma s tehničnim in socialnim znanjem.

• Modernizacija izobraževalne tehnologije oziroma pedagoškega procesa s poudarkom na ustvarjanju za delo in življenje relevantnih učnih situacij, v katerih bodo študenti igrali mnogo bolj aktivno vlogo, kot jo imajo sedaj.

• Mednarodna izmenjava študentov, predavateljev in raziskovalcev.

• Razvoj celovitega raziskovanja, ki vključuje temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, svetovalno delo in izobraževanje v takem raziskovalnem okolju.

• Evalvacija izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

• Reflex: 15 držav EU in Japonska• 35.000 diplomantov 5 let po koncu študija• 6 okvirni program• Zaključek oktober 2007• Hegesco: 5 EU držav: SI, HU, PL, LT, TR in

Nizozemska• Projekt dobil največ denarja v Programu

vseživljenjskega učenja• 10.000 diplomantov 5 let po koncu študija• Zaključni dogodek september 2009

A. Reflex in Hegesco raziskavi

• Kakšne je bila njihova povprečna ocena v času študija?

• Katerih oblik učenja so bili deležni v času študija?• Kateri poklic opravljajo in kje so zaposleni?• Kakšno obliko pogodbe imajo?• Koliko zaslužijo in kakšne oblike dohodkov imajo?• Kako ocenjujejo stopnjo ključnih kompetenc v

odnosu do zahtev delodajalca?• Kako trenutno živijo (družina, otroci)?• Skupaj skoraj 300 spremenljivk.

Reflex in Hegesco raziskavi: Kaj smo spraševali diplomante?

Izreden, 50 % odziv v Republiki Sloveniji: največ odgovorov iz:

UL - Ekonomska F. - UL_EF 333

UL - Filozofska F. - UL_FF 207

UM - Ekonomsko-poslovna F. - UM_EPF 201

UM - Pedagoška F. - UM_PEF 166

UL - Pedagoška F. - UL_PEF 161

UL - F. za upravo - UL_FU 143

UL - F. za družbene vede - UL_FDV 135

UL - V. šola za zdravstvo - UL_VSZ 126

UM - F. za organizacijske vede - UM_FOV 121

UL - Biotehniška F. - UL_BF 107

UL - Pravna F. - UL_PF 88

(1) Preliminarni rezultati: info. vs. situacijsko učenje v visokošolskem prostoru

Info. učenje

Situacijsko učenje

(2) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

0,00% 2,00% 4,00% 6,00% 8,00% 10,00% 12,00%

UK

NL

AT

NO

CZ

DE

BE

FI

EE

SI

ES

FR

TR

IT

(3) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00%

AT

CZ

EE

FI

SI

IT

DE

BE

ES

UK

NL

NO

TR

FR

(4) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00%

NO

NL

AT

UK

BE

DE

CZ

FI

ES

SI

EE

FR

IT

TR

(5) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00% 35,00% 40,00%

EE

CZ

SI

BE

UK

TR

FI

ES

IT

FR

AT

DE

NO

NL

Glavne ugotovitve Reflex projekta, ki jih bomo primerjalno testirali v Sloveniji (R. van der Velden, 2008)

• Visoko šolstvo bi moralo biti do študentov bolj zahtevno• Več pozornosti bi morali nameniti razvoju profesionalne

ekspertize: učenje profesionalnosti je posebna kompetenca• Visoko šolstvo bi moralo spodbujati relevantne delovne

izkušnje, in nasprotovati pridobivanju nerelevantnih• Inovativne metode učenja bi morale biti vedno kombinirane

z dovolj teorije in praktičnega učenja• Visoko šolstvo ne sme imeti prevelikih pričakovanj o vplivu

pripravništva• Delodajalci bi lahko bolje uporabili kompetence

diplomantov• Nekaj fleksibilnosti na začetku kariere ne škodi

Zaključni dogodek, September 2009

• Skoraj 3000 Slovenskih diplomantov, ki so sodelovali v raziskavi bo prejelo rezultate, nekateri se bodo udeležili zaključne prireditve

• Organizacijo dogodka bo prevzela Univerza v Ljubljani in “Hegesco” države

• Reflex mreža bo ravno tako sodelovala: 15 držav EU in Japonska

• Več EU inicitativ, ki želijo pri tem dogodku sodelovati s Slovenijo

• Iniciativa za sestanek pri Petru van der Hijdnu (Deputy Head of Unit, European Commission DG Education and Culture – REFLEX VS. TUNING)

Povezave z drugimi projekti in mrežami• OECD PIAAC• Mreža Leonardo projektov• VET LSA• PISA for HE• DECOWE iniciativa (7 Okvirni program, Reflex, O*NET, OECD, 9 držav):

- Primerjava srednjega in visokega šolstva: 4 sektorji

- Fokus je razvoj profesionalnih kompetenc, ne le generičnih: 18.000 strokovnjakov in profesionalcev iz 800 organizacij

- Razvoj kompetenc s perspektive trga dela in relacija do učenja, zakonodaje in kariere