UNIVERZA V LJUBLJANI Katedra za mednarodno …unaslovenia.org/sites/default/files/file/Amarin(diplomsko...Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta Katedra za mednarodno pravo GRADNJA

UNIVERZA V LJUBLJANI

PRAVNA FAKULTETA

Katedra za mednarodno pravo

GRADNJA JUDOVSKIH NASELBIN NA OKUPIRANEM PALESTINSKEM

OZEMLJU Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA

(diplomska naloga)

Avtorica: Laila Amarin

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin

Ljubljana, 2012

Univerza v Ljubljani

Pravna fakulteta

Katedra za mednarodno pravo

GRADNJA JUDOVSKIH NASELBIN NA OKUPIRANEM PALESTINSKEM

OZEMLJU Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA

(diplomska naloga)

Avtorica: Laila Amarin

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin

Ljubljana, maj 2012

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Vasilki Sancin, za vso strokovno pomoč, čas in

nasvete, ki mi jih je namenila med nastajanjem diplomskega dela.

Posebna zahvala je namenjena moji družini in prijateljem, ki so mi skozi vsa študijska leta

stali ob strani in me vzpodbujali na poti do cilja.

Naslov: GRADNJA JUDOVSKIH NASELBIN NA OKUPIRANEM PALESTINSKEM

OZEMLJU Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA

Avtorica: Laila Amarin

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin

POVZETEK

Diplomska naloga obravnava gradnjo judovskih naselbin na okupiranem palestinskem

ozemlju z vidika mednarodnega prava in opozarja na kršitve človekovih pravic ter

mednarodnega humanitarnega prava, ki se pri tem dogajajo. Na kratko je opisana zgodovina

Palestinsko-Izraelskega konflikta, vse od obdobja pred letom 1918, preko leta 1967, ko se je

začela okupacija do današnjih dni. Osrednje poglavje o gradnji judovskih naselbin vključuje

dejansko stanje glede gradnje naselbin, prikazuje uporabno pravo, kjer na kratko predstavim

odnos med pravom človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom ter obravnavam

svetovalno mnenje ICJ o gradnji zidu. Sledi opis kršitev človekovih pravic v zvezi z

naselbinami, kjer so podrobno opisane kršitve enakosti pred zakonom, svobode izražanja,

prostega dostopa do čiste vode in svobode gibanja ter kršitve mednarodnega humanitarnega

prava, kjer opisujem izraelsko priključitev k Vzhodnemu Jeruzalemu, spodbujanje k

preseljevanju na okupirana ozemlja, nasilje zoper Palestince, rušenje palestinskih hiš ter

javnih zgradb za gradnjo naselbin in uporabljivost mednarodnega humanitarnega prava na

zasedenem palestinskem ozemlju.

Izrael trdi, da s svojimi dejanji ne krši mednarodnega humanitarnega prava, a sem v diplomski

nalogi ugotovila ravno nasprotno. Dejanja Izraela namreč kršijo mednarodne akte, med njimi

tudi dva temeljna akta humanitarnega prava, Haški pravilnik o zakonih in običajih vojne na

kopnem, ki je priloga IV. HK ter IV. ŽK o zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne. Poleg

mednarodnega humanitarnega prava pa se dnevno krši tudi človekove pravice. Palestinci na

okupiranem ozemlju namreč živijo pod izraelskim vojaškim pravom, toda ne morejo koristiti

civilnih ali državljanskih pravic Izraela, temveč so definirani kot podložniki izraelske vojaške

okupacije. Njihove pravice do šolanja, dela, dostopa do zdravstvenih storitev in vodne

infrastrukture ter iskanja pravice na civilnem sodišču so omejene s prepustnicami, medtem ko

Judje, ki poseljuje naselbine, uživajo vse pravice izraelskega civilnega prava.

Ključne besede: judovske naselbine, okupirano ozemlje, človekove pravice, mednarodno

humanitarno pravo, Palestina, Izrael.

Theme: CONSTRUCTION OF JEWISH SETTLEMENTS IN THE OCCUPIED

PALESTINIAN TERRITORY IN TERMS OF INTERNATIONAL LAW

Author: Laila Amarin

Mentor: Assist. Prof. PhD. Vasilka Sancin

SUMMARY

This thesis presents the construction of Jewish settlements in the occupied Palestinian

territory in terms of international law and violations of human rights and international

humanitarian law that are happening there. I briefly describe the history of the Palestinian-

Israeli conflict, starting with the period before 1918, all the way through 1967, when the

occupation began, to the present times. The central chapter on the erection of Jewish

settlements includes facts concerning the construction of settlements, applicable law. This

chapter includes a brief presentation of the relationship between human rights law and

international humanitarian law, as well as discusses the ICJ's advisory opinion on the

construction of a wall. This is followed by an elencation of human rights violations that keep

occurring in the occupied territory, and is supported by a description of the problem related to

the violations of equality before the law, freedom of expression, freedom of access to clean

water and freedom of movement. Finally, violations of the international humanitarian law are

touched upon and supported by a description of the Israeli annexation of East Jerusalem, the

promotion of immigration to the occupied territories, violence against the Palestinians, the

demolition of their houses and public buildings for the purpose of the construction of

settlements, as well as of the applicability of the international humanitarian law in the

occupied Palestinian territory.

Israel has been claiming that its actions do not violate the international humanitarian law,

while the present thesis establishes the very opposite. Israeli actions are in breach of the

international law, including of the two main instruments of the humanitarian law, i.e. the

Regulations to the IV Hague Convention on the Laws and Customs of War on Land and the

Fourth Geneva Convention on the Protection of Civilians in Time of War. In addition to the

international humanitarian law, the human rights of the Palestinians are violated daily. The

Palestinians in the occupied territory are living under the Israeli military law, yet they cannot

enjoy the civil rights of Israel and are defined as subjects of the Israeli military occupation.

Their rights to education, labour, access to health services, water infrastructure and their right

to seek justice in a civil court are limited to the passes they are obliged to own, while the Jews

inhabiting the settlements enjoy all the rights of the Israeli civil law.

Keywords: Jewish settlements, occupied territory, human rights, international humanitarian

law, Palestine, Israel.

KAZALO

SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ........................................................................................ 1

1. UVOD .................................................................................................................................... 2

2. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED IZRAELSKO- PALESTINSKEGA KONFLIKTA

.................................................................................................................................................... 4

2.1. OBDOBJE PRED LETOM 1918 .................................................................................... 4

2.2. OBDOBJE OD 1918 DO 1967 LETA ............................................................................ 5

2.2. LETO 1967: ZAČETEK OKUPACIJE IN GRADNJE JUDOVSKIH NASELBIN ...... 7

2.3. DOGODKI PO LETU 1991 ............................................................................................ 8

3. GRADNJA JUDOVSKIH NASELBIN NA OKUPIRANEM PALESTINSKEM

OZEMLJU IN KRŠITVE MEDNARODNEGA PRAVA ....................................................... 10

3.1. DEJANSKO STANJE GLEDE GRADNJE NASELBIN ............................................. 10

3.1.1. Kdo so naseljenci na okupiranem ozemlju? ........................................................... 13

3.2. UPORABNO PRAVO .................................................................................................. 14

3.3. KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V ZVEZI Z NASELBINAMI ........................... 18

3.3.1. Enakost pred zakonom ........................................................................................... 18

3.3.2. Omejevanje svobode izražanja ............................................................................... 19

3.3.3. Problem prostega dostopa do čiste vode ................................................................ 19

3.3.4. Omejitev svobode gibanja ...................................................................................... 21

3.4. KRŠITVE MEDNARODNEGA HUMANITARNEGA PRAVA V ZVEZI Z

NASELBINAMI .................................................................................................................. 26

3.4.1. Izraelska priključitev Vzhodnega Jeruzalema ........................................................ 26

3.4.2. Spodbujanje k preseljevanju na okupirana ozemlja ............................................... 28

3.4.3. Nasilje zoper Palestince na zasedenih ozemljih ..................................................... 29

3.4.4. Rušenje palestinskih hiš in javnih zgradb za gradnjo naselbin .............................. 30

3.4.5. Uporabljivost MHP na zasedenem palestinskem ozemlju ..................................... 31

4. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................... 35

5. VIRI ...................................................................................................................................... 38

5.1. Monografije ................................................................................................................... 38

5.2. Članki ............................................................................................................................ 38

5.3. Mednarodni dokumenti ................................................................................................. 41

5.5. Sodna praksa.................................................................................................................. 44

5.6. Spletne strani ................................................................................................................. 44

6. PRILOGE ............................................................................................................................. 46

Priloga 1: Outpost ................................................................................................................. 46

Priloga 2: Checkpoints ......................................................................................................... 47

Priloga 3: Land allocated to Israeli settlements.................................................................... 48

Priloga 4: Restrictions on Palestinian access in the West Bank ........................................... 49

Priloga 5: Demolitions in East Jerusalem in 2010 ............................................................... 50

Priloga 6: Area C .................................................................................................................. 51

Priloga 7: Palestinian springs affected by settler activities .................................................. 52

Priloga 8: West Bank: Israeli demolitions of Palestinian property ...................................... 53

Priloga 9: The Barrier Route in the West Bank in July 2011 ............................................... 54

Priloga 10: Palestinian communities vulnerable to settler violance ..................................... 55

Priloga 11: The Israeli-Palestinian interim agreement ......................................................... 56

1

SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

IV. HK Četrta Haška konvencija o zakonih in običajih vojskovanja na kopnem (Second

Hague Convention Respecting the Laws and Customs of War on Land)

II. SV Druga svetovna vojna (Second World War)

IV. ŽK Četrta Ženevska konvencija o zaščiti oseb v času vojne (The Fourth Geneva

Convention Protection of Civilian Persons in Time of War)

ACRI Združenje za civilne pravice Izrael (Association for Civil Rights Israel)

CEDAW Odbor za odpravo diskriminacije žensk (Committee on the Elimination of

Discrimination against Women)

ESCWA Ekonomska in socialna komisija za Zahodno Azijo (Economic and Social

Commision for Westrn Asia)

EU Evropska Unija (European Union)

GA Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (General Assembly)

HRW Human Rights Watch

ICAHD Izraelski odbor proti rušenju hiš (Israeli Committee against House demolition)

ICCPR Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (International Convenant

on Civil and Political Rights)

ICESE Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (International

Convenant on Economic, Social and Cultural Rights)

ICJ Meddržavno sodišče (International Court of Justice)

ICTY Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (International Criminal

Tribunal for former Yugoslavia)

IDF Izraelske obrambne sile (Israeli Defence Force)

i.e. id est (that is)

KM2 kvadratni kilometri

MHM mednarodno humanitarno pravo

odst. odstavek

PČP pravo človekovih pravic

PLO Palestinska osvobodilna organizacija (Palestinian Liberation Organization)

pr. n. št. pred našim štetjem

SC Varnostni svet Organizacije združenih narodov (Security Council)

2

SDČP Splošna deklaracija človekovih pravic

str. stran

t.i. tako imenovan

tj. to je

UDHR Splošna deklaracija človekovih pravic (Univeral Declaration of Human Rights)

UL ZN Ustanovna listina Združenih narodov (Charter of the United Nations)

UNCRC Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (United Nations

Convention on the Rights of the Child)

WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization)

ZDA Združene države Amerike

3

1. UVOD

Izraelsko-palestinski konflikt je dolgo trajajoči spor med Izraelci in Palestinci, v katerem se

izmenjujejo obdobja sovražnosti in miru. Celo v času brez spopadov sta pod površjem prežali

napetost in jeza in za izbruh konfliktov je zadostovala že najmanjša provokacija. Družine so

bile ločene. Uničeni so bili brezštevilni domovi, kmetije in vasi. V tem sporu se zrcalijo širši

arabsko-izraelski odnosi, mnoge vojne, sto tisoče mrtvih in 7 milijonov palestinskih beguncev

- ljudem je bila odvzeta pravica do življenja v miru.

Palestinci in Izraelci so zgodba o dveh skupinah ljudi, ki jih zanimajo podobni cilji - življenje

v miru in brez nadzora. Ena od obeh skupin, Palestinci, si prizadeva za vrnitev ozemlja in

načina življenja, ki so jim ga odvzeli. Izraelci pa so si želeli postaviti življenje in deželo brez

zatiranja in preganjanja, pri čemer pa so preganjani postali preganjalci. Konflikt se je

velikokrat poskušal rešiti z ustanovitvijo neodvisne palestinske države, a do danes so bili vsi

poskusi neuspešni.

Eden glavnih pravnih problemov pri tem konfliktu je gradnja judovskih naselbin na ozemljih

Palestine in kršitve, ki se pri tem dogajajo. Vedno večje naseljevanje Judov na Zahodni breg

pomeni vedno manjše možnosti za palestinsko državo. Prvi člen Konvencije iz Montevidea o

pravicah in dolžnostih držav pravi, da so osnovne lastnosti za ustanovitev države naslednje:

prebivalstvo, definirano ozemlje, efektivna oblast in sposobnost države vstopiti v odnose z

drugimi državami.1 Z naseljevanjem Judov na Zahodni breg Izrael lomi predvsem drugi

predpogoj za nastanek države, saj na tem območju načrtno gradijo ogromna stanovanjska

naselja, ki ozemlje delijo na več delov. Enak pristop Izrael zavzema z gradnjo širokih

avtocest, ki so razvejane preko celotnega Zahodnega brega in so na voljo za uporabo zgolj

Judom. Uničevanje prebivalstva, kot prvi predpogoj za nastanek države, se dogaja z vsako

vojno ofenzivo posebej, četudi ob mnogoterih kršitvah mednarodnega prava in norm.2

V diplomski nalogi bom v prvem delu na kratko predstavila zgodovinski pregled palestinsko-

izraelskega konflikta s poudarkom na nastanku naselbin, nato pa se bom osredotočila na

gradnjo judovskih naselbin na okupiranem ozemlju ter na kršitve mednarodnega

humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki se pri tem dogajajo.

1 Prvi člen Konvencije iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav, sprejeta v Urugvaju, 26.12.1933.

2 Palestino priznava 124 od 193 držav članic OZN. Letnar Černič, J., Trnova pot do nastanka palestinske države,

Ius-Info, 18.11.2011, dostopno na http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=74862,

obiskano 6.4.2012.

4

2. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED IZRAELSKO-

PALESTINSKEGA KONFLIKTA

2.1. OBDOBJE PRED LETOM 1918

Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. Po prepričanju

organizacije Gush Emunim3, Tora razodeva, da je Bog ozemlje namenil trem očakom

judovskega ljudstva, kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred

našim štetjem. V 11. stoletju pr. n š., so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države,

ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se

nahajajo v judaizmu najsvetejše kulturno-zgodovinske točke. Po obdobjih izraelskih kraljevin

in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različna časovna obdobja lastili Asirci,

Babilonci, Perzijci, Grki, Rimljani, Sasanidi in Bizantinci.

Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta

132 pr. n. št. Med letoma 628 in 629 našega štetja je bizantinski kralj Heraklej vodil masovni

poboj Judov na območju Judeje ter zaukazal njihov izgon. V tem času je judovska skupnost

dosegla najnižjo število v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje

Galileje, del pa je nadaljeval naseljevanje Judeje. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju

napisani dve izmed svetih del judovske kulture: Mišna in del Talmuda. Leta 636 našega štetja,

so območje Bizantincem prevzeli islamski osvajalci. Abasidi, Omajadi in križarji so

zavzemali nadzor nad deželo v prihodnjih šestih stoletjih, dokler te, leta 1260, niso osvojili

Mameluki iz Egipta. Leta 1516 je današnje območje Izraela postalo del Otomanskega

cesarstva vse do 20. stoletja.4

3 Gush Emunim je izraelsko mesijansko in politično gibanje, ki se zavzema za vzpostavitev judovskih naselbin

na Zahodnem bregu, Gazi in na Golanski planoti. Leta 1974 postane organizacija, ki podpira idejo, da je Bog

podaril judovskemu ljudstvu ta ozemlja in zato strogo nasprotujejo rušenju in zamrzovanju gradnje naselbin na

okupiranem palestinskem ozemlju. Newman, D., The Impact of Gush Emunim and the Settlement movement on

Israeli Politics and Society, Israel studies, izdaja 10, št. 3, str. 3-8. 4 History: Biblical Times, Isreal Ministry of foregin affairs, 28.10.2010 dostopno na

http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/History/HISTORY-+Biblical+Times.htm, obiskano 22.2.2012.

5

2.2. OBDOBJE OD 1918 DO 1967 LETA

Arabski narodi so do leta 1918 predstavljali znaten del Otomanskega cesarstva, Judov pa je

bilo zgolj okoli 10%. Zanimivo je, da so tako prvi kot drugi v tem času živeli v slogi in

sožitju, saj Arabci niso pravočasno dojeli namenov novih priseljencev.5 Brez zadržkov so

medse sprejemali Jude in jim nudili pomoč. Arabci so jih na nek način zaščitili in jim nudili

zatočišče, ko je bilo zanje najhuje.6

Pomembno pa je omeniti tudi ravnanja velikih sil v tistem času. Britanska dejavnost na

Bližnjem Vzhodu lahko služi kot tipičen primer razdeljevanja interesnih sfer med velikimi

silami v času 1. svetovne vojne. Ironija pa se kaže tudi v tem, da so se Arabci med vojno

borili na strani Britancev, v prepričanju, da jim bodo slednji pomagali do tako želene

neodvisnosti.7

Dogodki, ki so sledili, pa so resnično pretresli arabski svet. Leta 1917 je bila namreč

objavljena Balfourjeva deklaracija8, ki je tako za Jude kot za Arabce pomenila začetek novega

dramatičnega obdobja. Prav s to deklaracijo je skušala Velika Britanija prepričati judovske

kroge, da bi se jim bolj splačalo delati na strani zaveznikov. Na drugi strani pa Arabci vidijo

še danes v Balfourjevi deklaraciji dejanje izdajstva, prelom obljube in zahrbtnost.9

Leta 1922, po koncu 1. svetovne vojne, ko je premagano Otomansko cesarstvo, Društvo

narodov zagotovi Veliki Britaniji mandat nadzora in upravljanja nad Irakom in Palestino ter

Franciji mandat nad Sirijo in Libanonom. Transjordanija pa postane avtonomna kraljevina.10

Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno

za judovsko domovino, pa so preselili na območje za reko Jordan. Zaradi vzpona nacizma v

Nemčiji, je na ozemlje Izraela prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov

iz nacistične Nemčije. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, ki je organizirano

trajalo med leti 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom, leta 1939 podpisala

sporazum, s katerim je dovoljevala imigracije 10.000 Judov na leto.11

5 Ferfila, B., Sionizem in Izrael, Didakta, Radovljica, 1993, str. 84-87.

6 Al Joundi, S., Židje in Arabci, Zavod borcev, Ljubljana, 1972, str. 46-47.

7 Ibidem, str. 60-61.

8 Balfourjeva deklaracija je bila izdana 2.11.1917 v obliki pisma, ki ga je takratni britanski zunanji minister

Arthour Balfour poslal židovskemu finančniku, baronu Edmondu Rotschildu. V deklaraciji je bila britanska

vlada naklonjena ustanovitvi judovskega »doma« (homeland) in obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči,

da bi olajšala uresničitev tega cilja. Pri tem pa se ne bi smelo storiti ničesar, kar bi lahko okrnilo državljanske ali

verske pravice že obstoječih nejudovskih skupnosti v Palestini. Ferfila, B., op. cit., str. 76-77. 9 Ibidem, str. 77-78.

10 Carter, J.,, Palestine Peace not apartheid, New York, 2006, str. 3.

11 Ibidem, str. 3-4.

6

Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Britanska

oblast je namreč nasprotovala sionističnemu nacionalizmu in številčnim imigracijam, kar je

na judovski strani naletelo na upor prebivalstva. Leta 1947 se je Velika Britanija uradno

umaknila kot mandatna upraviteljica. Kot razlog za to so navedli neuspeh v mirovnih

pogajanjih med Judi in Arabci.

Takrat novonastala Organizacija združenih narodov je 29. novembra 1947 sprejela ločitveni

načrt, ki je ozemlje razdelil na dve državi: judovsko (obsegala ja 55%) in arabsko (obsegala je

43% ozemlja) ter mesto Jeruzalem, ki ga je OZN predvidel kot mednarodno nevtralno

območje in je obsegal 2% ozemlja.12

14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je Judovska

agencija razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je pet arabskih držav (Egipt, Jordanija,

Sirija, Irak in Libanon) napadlo Izrael in pričelo prvo arabsko- izraelsko vojno.13

Istega leta Generalna skupščina ZN sprejme Resolucijo 194. S to resolucijo ustanovijo

spravno komisijo, ki določi, da imajo begunci, ki se želijo vrniti nazaj na svoje domove in

živeti v miru, to pravico, če pa tega ne želijo, so upravičeni do odškodnine. Prav tako je s to

resolucijo zagotovljen prost dostop do svetih krajev. 14

Leta 1949 Izrael z arabskimi državami sklene Armistice Agreement (sporazum o premirju) , s

katerim se ozemlje Izraela poveča iz 55% na 77% ter določi zeleno linijo, ki določi

administrativno mejo med Izraelom in zasedenimi ozemlji.15

Egipt okupira Gazo, Jordanija pa

dobi nadzor nad Zahodnim bregom ter Starim Jeruzalemom, ki si ga leta 1950 tudi priključi.

Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih

dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila Palestinska

osvobodilna organizacija (PLO)16

, ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način

osvoboditve ozemlja«.17

12

Resoulcija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/181 (II), sprejeta 29.11.1947. 13

Carter, J., op. cit., str. 4. 14

11. odstavek, Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/194(III), sprejeta 11.12.1948. 15

1949 Armistice Agreement with Jordan, sklenjen 3.4.1949. 16

Palestinska osvobodila organizacija je politična in vojaška organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1964.

Znana je kot »edini legitimni predstavnik palestinskega ljudstva« v okviru ZN in več kot 100 ostalimi državami,

s katerimi ima diplomatske odnose. PLO ima status opazovalke v okviru ZN od leta 1974. (Middle East research

and information project, The Palestinian Liberation Organization, dostopno na http://www.merip.org/palestine-

israel_primer/plo-un242-pal-isr-primer.html, obiskano dne 22.2.2012). 17

Carter, J., op. cit., str. 5.

7

2.2. LETO 1967: ZAČETEK OKUPACIJE IN GRADNJE JUDOVSKIH

NASELBIN

Leta 1967 so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob mejo z Izraelom,

izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja.

Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih

odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek šestdnevne vojne, kjer je Izrael

dosegel odločilno zmago. Tekom vojaške akcije je zavzel Sinajski polotok, Gazo, Zahodni

Breg in Golansko planoto.18

V prvem desetletju okupacije, po začetku vojne leta 1967, izraelska vlada, katere vodja je

laburistična stranka, zgradi infrastrukturo in ustanovi institucije za vzpostavitev in širitev

trajnih judovskih naselbin na zasedenih ozemljih19

, kljub temu, da je Varnostni svet ZN, leta

1967, sprejel Resolucijo 242, ki potrjuje nedopustnost pridobitve ozemlja s silo in pozove

Izrael k umiku iz zasedenih ozemelj. Prav tako daje pravico vsem državam v regiji, da živijo v

miru, znotraj varnih in priznanih meja ter zahteva pravično rešitev problema beguncev.20

Demokratične državne volitve v izraelski parlament (kneset) leta 1977 so pomenile poglaviten

preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično

oblast v državi pridobil Likud, stranka s politične desnice, katere vodja je Menachem Begin.21

Julija 1977 je predsednik vlade Begin zavrnil prošnjo predsednika ZDA Carterja, da zamrzne

vse dejavnosti, ki so povezane z gradnjo naselbin. V tistem času, je v Vzhodnem Jeruzalemu

živelo 50.000 Judov, a le 7000 Judov, ki je naseljevalo 45 naselbin v Gazi in na Zahodnem

bregu. Septembra 1977 je takratni minister za kmetijstvo, Ariel Sharon, predstavil svojo

»Vizijo ob koncu stoletja« in pozval 2 milijona Judov, k preseljevanju v naselbine na

zasedenem ozemlju in tako želel spremeniti demografsko sestavo na okupiranem ozemlju.22

Leta 1978 Izrael prizna Resolucijo 242 in umakne tako politične kot vojaške sile iz

Zahodnega brega in Gaze ter prizna avtonomijo Palestine. Tri leta kasneje pa začne zopet

stopnjevati ustanovitev naselbin na palestinskem ozemlju. Prva palestinska intifada (upor)

18

Segev, T., 1967 Israel, the War and the year that transformed the Middle East, Metropolitan Book, ZDA,

2007, str. 405-500. 19

Israeli Settlements in the occupied territory: A Guide, Foundation for Middle East Peace Report, izdaja 12, št.

7, Washington DC, marec 2002. 20

Resolucija 242, Varnostni svet Združenih narodov, S/RES/242, sprejeta 22.11.1967. 21

Carter, J., op. cit., str. 6. 22

Israeli Settlements in the occupied territory: A Guide, Foundation for Middle East peace report, izdaja 12, št.

7, Washington DC, marec 2002, dostopno na http://www.fmep.org/reports/special-reports/a-guide-to-israeli-

settlements-in-the-occupied-territories/israeli-settlements-in-the-occupied-territories-a-guide, obiskano

22.2.2012.

8

izbruhne leta 1987, na katero Izrael odgovori z ostrimi povračilnimi ukrepi. Istega leta je

ustanovljena tudi palestinska organizacija Hamas23

. Naslednje leto preda Jordanija pravice

nad Zahodnim bregom in Vzhodnim Jeruzalemom Palestinski osvobodilni organizaciji, ki jo

vodi Yasser Arafat. 24

2.3. DOGODKI PO LETU 1991

Leta 1991 je potekala konferenca v Madridu, ki je skušala obnoviti pogajanja za mir. Dve leti

kasneje, na konferenci v Oslu, Jicak Rabin, takratni izraelski premier, in Yasser Arafat

podpišeta sporazum v Washingtonu, ki se je imenoval Decleration of Principles in ki je

vseboval glavna načela v nadaljni bližnjevzhodni politiki. Izrael tako s podpisom sporazuma

prvič prizna palestinsko oblast in umakne izraelske obrambne sile iz delov območja Gaze in

Zahodnega brega. Veljal je za obdobje petih let. V tem času pa bi moral biti sprejet trajni

sporazum med Izraelom in Palestino, ki bi urejal tudi stališča, ki tedaj niso bila urejena:

Jeruzalem, palestinski begunci, judovske naselbine ter varnost in meje. Ta sporazum je bil

prav tako podlaga za nastanek Palestinske nacionalne oblasti25

leta 1994.26

Čeprav sporazum

ni izrecno prepovedoval gradnje novih naselbin, pa naj bi ohranjal celovitost na Zahodnem

bregu in v Gazi v vmesnem obdobju. Vendar pa se je ravno v tem času število naselbin

podvojilo.27

Palestinski ekstremisti in izraelski desničarji so poskušali sporazum spodkopati.

V letu, ki sledi, izraelski desničarski ekstremist ubije Rabina. Leta 1996 je za predsednika

palestinske države izvoljen Yasser Arafat. Štiri leta kasneje nastopi druga intifada, ki je še

nasilnejša od prve. Leta 2001 nastopi svojo funkcijo kot predsednik vlade v Izraelu Ariel

Sharon, ki je močno nasprotoval Mirovnemu sporazumu iz Osla.28

Aprila 2003 so ZDA, EU, ZN in Rusija sprejeli Roadmap, v katerem predlagajo rešitev

palestinsko-izraelskega konflikta. Poleg ostalega so z načrtom pozvali h končanju

palestinskega nasilja in terorizma ter popolno zamrznitev gradnje naselbin (vključno s t.i.

23

Hamas je največja palestinska vojaška muslimanska organizcija, ki je bila leta 2006 izvoljena v palestinski

parlament. V ZDA, EU in Izraelu velja za teroristično organizacijo. (BBC News Online, Who is Hamas?,

4.1.2009, dostopno na http://news.bbc.co.uk/2/hi/1654510.stm, obiskano 22.2.2012). 24

Carter, J., op. cit., str. 6-7. 25

The Palestinian National Authority je upravna organizacija, ustanovljena za urejanje delov Zahodnega brega

in Gaze. 26

Declaration of principles on interim self-government arrangements (Oslo Agreement), podpisan v

Washingtonu, 13.9.1993. 27

Israeli Settlements in the occupied territory: A Guide, op.cit., obiskano 22.2.2012. 28

Carter, J., op. cit., str. 8-9.

9

naravno gradnjo naselbin) in takojšnjo odpravo vseh naselbin, ki so nastale po marcu 2001,

saj bi le tako prišlo do dvostopenjske rešitve problema (nastanka dveh držav, izraelske in

palestinske).29

Načrt, ki je predlagal sprejem mirovnega sporazuma med Palestino in Izraelom

v nekaj letih, ostaja dokument na katerega se še danes pogosto sklicuje, ko se pogovarja o

mirovnih prizadevanjih na tem območju.

Avgusta 2005 je Izrael uresničil načrtovani umik iz Gaze, odstranil 17 naselbin na tem

območju in 4 na severu Zahodnega brega.30

Štiri leta kasneje, novembra 2009, je izraelska vlada sprejela predlog premierja Benjamina

Netanyahuja, ki je predvidel desetmesečni moratorij na gradnjo novih judovskih naselbin na

zasedenem Zahodnem bregu. Netanyahu je v okviru prizadevanj za oživitev mirovnih

pogajanj s Palestinci svoj kabinet pozval k potrditvi začasne zamrznitve izdaje dovoljenj za

gradnjo hiš in zamrznitve začetka gradenj na Zahodnem bregu. Predlog je bil sprejet z 11

glasovi za in enim proti. Palestinci so njegov predlog zavrnili, saj so bili mnenja, da takšna

napoved ne pomeni ustavitve gradnje naselbin in da bo Izrael nadaljeval z gradnjo 3000

stanovanjskih enot in vladnih poslopij na Zahodnem bregu in bo (iz zamrznitve) izključil

Jeruzalem.31

Po poteku desetmesečnega roka pa Izrael ni podaljšal moratorija in so z gradnjo

zopet začeli septembra 2010. 32

Konec septembra 2011 je palestinski predsednik v Združenih narodih vložil prošnjo za

priznanje Palestine kot samostojne in neodvisne države. Generalna skupščina organizacije

Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je konec oktobra istega

leta izglasovala polnopravno sprejetje Palestine v svoje članstvo.33

29

A performanced- based roadmap to a permanent two- state solution to the Israeli- Palestinian conflict, april

2003. 30

The Disengagement plan- General Outline, 18.4.2004, Israel Ministry of Foregin affairs. 31

Izrael sprejel desetmesečni moratorij na gradnjo novih judovskih naselbin, časopis Dnevnik, 25.11.2009,

dostopno na http://www.times.si/svet/izrael-sprejel-desetmesecni-moratorij-na-gradnjo-novih-judovskih-

naselbin--NONE-b211cd22c0.html, obiskano 15.3.2012. 32

Izrael moratorija ne namerava podaljšati, časopis Delo, 13.9.2010, dostopno na

http://www.delo.si/clanek/121217, obiskano 15.3.2012. 33

Letnar Černič, J., Trnova pot do nastanka palestinske države, Ius-info 18.11.2011, dostopno na

http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=74862, obiskano 10.4.2012.

10

3. GRADNJA JUDOVSKIH NASELBIN NA OKUPIRANEM

PALESTINSKEM OZEMLJU IN KRŠITVE MEDNARODNEGA

PRAVA

3.1. DEJANSKO STANJE GLEDE GRADNJE NASELBIN

Naselbine so judovske skupnosti, ki jih je Izrael začel ustanavljati po letu 1967, preko zelene

črte, na ozemlju, ki ga je okupiral v času šestdnevne vojne z arabskimi državami.

Po podatkih poročila, ki ga je izdal Državni zavod za statistiko Palestine, je bilo konec leta

2011 144 naselbin, od tega 26 v Jeruzalemu in 24 v Ramali in Al Bireh. Poleg tega je bilo od

leta 1990 zgrajenih še približno 100 postojank (naselij zgrajenih brez uradnega dovoljenja,

vendar s podporo in pomočjo vladnih ministrstev), od katerih se jih okoli 80 v celoti ali delno

nahaja na zemljiščih, ki so v zasebni lasti Palestincev.34

Leta 1996 se je vlada v Izraelu

namreč odločila, da ne bo gradila novih naselbin, saj je to v nasprotju s političnimi in

mednarodnimi obveznostmi. Ustanavljati pa je začela nove neuradne naselbine, ki jih imenuje

»nelegalne naselbine« oz. »nepooblaščene postojanke«.35

Na zasedenih ozemljih je Izrael ustvaril režim ločevanja in diskriminacije, z dvema ločenima

pravnima sistemoma na istem območju. Prvi je sistem, ki velja za judovske naseljence na

okupiranem ozemlju in ki de facto prilašča okupirana ozemlja Izraelu ter daje tem

naseljencem vse državljanske pravice, ki veljajo za demokratično državo. Drug sistem pa je

sistem, ki velja izključno za Palestince in ki jim sistematično odvzame pravice in odreka

možnosti, da bi resnično imeli kakšen vpliv na oblikovanje politike v zvezi z njihovimi

pravicami na ozemlju na katerem živijo. Te ločeni sistemi krepijo režim, v katerem so pravice

odvisne od nacionalne identitete posameznika.36

Z leti Izrael uporablja vedno več pravnih in upravnih postopkov, s katerimi pridobi zemljo na

Zahodnem bregu, na kateri nato gradi naselja, v katera se naseljujejo Judje. Gradnjo le-teh

opravičuje predvsem s petimi metodami: zaseg zemlje zaradi vojaških namenov, izjava o

izraelski zemlji (»State Land«), zemlja, katere lastniki so odsotni (»Absentee Land«), zaseg

zemlje zaradi javnih potreb ter začetna registracija (»Initial registration«).

34

Palestinian Central Bureau of Statistics, Report 2010, dostopno na

http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_pcbs/Settlements/sett_2010_E_tab17.htm, obiskano 24.2.2012. 35

Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/node/297, obiskano 10.10.2011. 36

HRW, Seperate and Unequal: Israel's Discriminatory Treatment of Palestinians on the Occupied Palestinian

Territory, report, 19.12.2010.

11

Pri zasegu zemlje zaradi vojaških namenov drugače kot pri razlastitvi, kjer se lastništvo

zemljišča prenese na državo, ostane pri vojaškem napadu lastnik zemlje isti. Le-ta, za

določeno časovno obdobje, zgolj prenese celoten nadzor nad svojim posestvom na vojsko, ki

pa ga mora, po poteku tega obdobja, bodisi vrniti nazaj lastniku ali ga ponovno zaseči v

vojaške namene. Lastniki so seveda upravičeni, za čas, ko svoje posesti ne morejo uporabljati

do nadomestila od vojske. Višje sodišče v Izraelu takšna dejanja upravičuje na podlagi 43.

člena IV. HK, ki pravi, da lahko okupator sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se ponovno

vzpostavi javni red in varnost, pri čemer upošteva zakone, ki veljajo v okupirani državi.37

Tako je Višje sodišče v primeru Beth El iz marca 1979 javni red in varnost razložilo tako, da

to pomeni, da lahko IDF, če je to potrebno, spremeni obstoječe predpise in dovolilo, da se

zasebna lastnina odvzame Palestincem za potrebe gradnje naselbin, saj so naseljenci ugotovili

sumljive aktivnosti s strani Palestincev.38

Organizacija Peace Now ocenjuje, da so izraelski vojaški poveljniki med letoma 1968-1979

izdali na ducate takšnih ukazov, s katerimi so zasegli skoraj 47.000 dunamov39

.40

Veliko naselbin je bilo tako zgrajenih na ozemlju, ki so ga izraelske vojaške sile zasegle v

vojaške namene. Vendar pa je leta 1979, zgolj 9 mesecev po primeru Beth El, s sodbo v

primeru Elon More, Višje sodišče v Izraelu takšnim zasegom zemlje naredilo konec.41

A

danes se to še vedno dogaja, predvsem z gradnjo cestnega sistema za izraelske vojake in

judovske naseljence na Zahodnem bregu, z namenom, da se lahko izognejo palestinskim

prebivalcem, ki do teh cest nimajo dostopa.42

Pri metodi izjava o izraelski zemlji, se Izrael sklicuje na uporabo Otomanskega prava, ki je

začelo veljati leta 1858. V skladu s tem pravom, se vsa zemljišča na Zahodnem bregu štejejo

za zemljišča v lasti države Izrael, razen, če se dokaže drugače. Po tem pravu namreč velja, da

lahko registriraš zemljo na svoje ime, če jo uporabljaš vsaj 10 let. Če zemlja ni registrirana, je

lastnik tisti, ki jo uporablja in zanjo plačuje davke. Če se zemljišče ne uporablja vsaj tri leta

zaporedoma, postane lastnik le-tega Otomansko cesarstvo. Izrael izkorišča dejstvo, da je bil, v

37

43. člen, Pravilnik k IV. Haški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem, sprejet 1907. 38

Galchinsky, M., The Jewish Settlements in the West Bank: International Law and Israeli Jurisprudence, Israeli

studies, letnik 9, izdaja 3, 2004, str. 122. 39

Dunam je bilo merilno sredstvo za posest v času Otomanskega cesarstva. 1 dunam pomeni danes 1000m2. 40

Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/node/297, obiskano 10.10.2011. 41

Primer Elon More: prebivalci palestinske vasice Rujib, so leta 1979 napisali peticijo Višjemu sodišču v

Izraelu, saj so trdili, da se zaseženo ozemlje dejansko ne uporablja v vojaške namene, temveč za gradnjo

naselbin. Sodišče je odločilo v prid prebivalcev in ugotovilo, da ozemlje v tem primeru ni bilo zaseženo zaradi

vojaških potreb, temveč zgolj zaradi verskih in političnih motivov. Shamir, R., »Landmark Cases« and the

reproduction of legitimacy: The case of Israel's High court of Justice, Law and Society Review, letnik 24, izdaja

3 ,1990, str. 4-7. 42

Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/content/methods-confiscation-how-

does-israel-justify-and-legalize-confiscation-lands, obiskano 10.10.2011.

12

času Otomanskega cesarstva, le majhen del zemlje na Zahodnem bregu dejansko registriran

na določenega lastnika. Leta 1920 so Britanci začeli registrirati zemljo na kmeta.43

Ta proces

je trajal vse do leta 1968, ko ga je Izrael ustavil na podlagi odredbe, ki jo je izdal izraelski

vojaški guverner na zasedenih ozemljih. Trdili so, da je bila odredba namenjena varovanju

lastnikov tistih zemljišč, ki so bila zapuščena (da ne bi Palestinci, ki niso lastniki, registrirali

ozemlje na svoje ime) in da pravice teh lastnikov ne bi bile diskriminirane. Vendar pa je ta

odredba dejansko pustila na tisoče kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč neregistriranih. Ta

so sčasoma postala zemljišča v lasti države Izrael (»State Land«) in se uporabljajo izključno

za njeno korist. Z leti je Izrael na tak način zasegel več kot 900.000 dunamov zemlje na

Zahodnem bregu.

Obdelovanje zemlje postaja za palestinske kmete vedno težje, zato je velika nevarnost, da tudi

ta zemljišča postanejo »State Land« in se začnejo uporabljati za gradnjo naselbin. Izrael sicer

upošteva Otomansko pravo, vendar pa to počne na neprimeren in diskriminatoren način. Ta

zemljišča so namreč javno premoženje, od katerih bi moralo imeti korist vso lokalno

prebivalstvo. Vendar pa je Izrael od leta 1967 popolnoma prepovedal uporabo tega ozemlja

Palestincem, saj je namen Izraela izključno gradnja novih naselbin za Jude.44

Sledi metoda, s katero Izrael odvzame zemljo, katere lastniki so odsotni. Med registriranimi

zasebnimi zemljami je veliko takih, ki pripadajo Palestincem, ki so zapustili Zahodni breg leta

1967. Država ima v tem primeru pravico, da takšno posestvo zasede in z njim upravlja, dokler

se lastnik ne vrne (kar se zgodi v zelo redkih primerih, saj Izrael ne dovoli vračanja družin na

svoja ozemlja).45

Skupna površina teh zemljišč je ocenjena na 43.000 hektarjev. Ker večina

le- teh tudi po več let ni bila obdelovana, so bila razglašena za last države (»State land«).

Komisar za vladne in zapuščene nepremičnine ima pravico, da tako pridobljeno zemljo da v

najem ali jo celo proda. Po trditvah organizacije Peace now je bilo tako zasedeno območje

doline reke Jordan.46

V skladu z veljavno zakonodajo na Zahodnem bregu, ima vlada pravico zaseči zasebno

zemljo zaradi javnih potreb (ceste, javni vrtovi, itd.). Izraelci trdijo, da je takšen zaseg

koristen za celotno populacijo na tem območju, se pravi tudi za Palestince in ne samo za

43 Rabbi Tilsen, J., Ottoman Land Registration Law as a Contributing Factor in the Israeli- Arab Conflict,,

dostopno na http://www.beki.org/landlaw.html, obiskano 10.10.2011.

44 Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/content/methods-confiscation-how-

does-israel-justify-and-legalize-confiscation-lands, obiskano 10.10.2011.

45 The Problem of the Palestinian Refugees Will Be Solved When They Are Assured the Right of Return,

Palestinian- Israeli Journal, izdaja 6, št. 4, 1999, dostopno na http://www.pij.org/details.php?id=238, obiskano

25.4.2012.

46 Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/content/methods-confiscation-how-

does-israel-justify-and-legalize-confiscation-lands, obiskano 10.10.2011.

13

okupacijsko silo. Tako pridobljene zemlje se zato ne sme uporabljati za gradnjo naselbin.

Vendar pa je bilo to kršeno vsaj v enem primer in sicer v Ma’ale Adumim47

, kjer je Izrael

zasegel 1.000 hektarjev zemlje Palestincem, na kateri so nato zgradili naselbine. Poleg tega so

zasegli zemljo za gradnjo cest do katerih pa Palestinci nimajo dostopa in po sklenitvi

Izraelsko- palestinskega začasnega sporazuma o Zahodnem bregu in Gazi iz leta 199548

, so tu

začeli graditi še ti. obvozne ceste oz. bypass roads.49

Eden od postopkov, ki je na voljo državi, da pridobi zemljo je tudi, da v zemljiško knjigo

registrira zemljo na svoje ime. Proces registriranja lahko traja dolgo časa, saj omogoča drugi

strani, da zatrjuje svoje lastništvo nad zemljo, vendar pa mora to dokazati. Takšen zaseg

zemlje s strani Izraela se je zgodil pri naselbini Efrata in sicer z namenom njenega širjenja.50

3.1.1. Kdo so naseljenci na okupiranem ozemlju?

Poročilo Državnega urada za Palestino ocenjuje, da je konec leta 2010 živelo na okupiranem

ozemlju 518.974 izraelskih naseljencev, medtem ko jih je bilo konec leta 2009 511.739, kar

pomeni 1.4% stopnjo rasti. Od tega poseljuje Zahodni breg okoli 289.600 naseljencev, 4.000

jih živi v postojankah, 190.000 pa jih poseljuje Vzhodni Jeruzalem.51

Peace now, izraelske

naseljence deli na dve vrsti; prvi ti. »ideološki naseljenci«, so tisti, ki so se odločili živeti na

okupiranem ozemlju zaradi ideoloških prepričanj rešiti državo Izrael in preprečiti

implementacijo dvostopenjske rešitve (nastanka dveh držav). Teh je bilo leta 2007 malo manj

kot 39%. Ostali naseljenci pa so ti. »naseljenci zaradi kakovosti življenja«, ki so se na

zasedena ozemlja preselili zaradi nizkih cen hiš in stanovanj in relativno visokega standarda

življenja. Teh je 31%. Poleg njih pa obstajajo še »ultra-pravoslavni Judje«, ki živijo v naseljih

zgrajenih posebej za njih in niso ideološko motivirani. Teh je malo več kot 29%.52

47

Ma’ale Adumim je tretja največja izraelska naselbina in mesto na Zahodnem bregu, 7 km stran od Jeruzalema.

Trenutno ima 39.000 prebivalcev. (BBC News Online, Israel's »linchpin« settlement, 12.11.2005, dostopno na

http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4419046.stm, obiskano 22.2.2012). 48

Izraelsko-palestinski začasni sporazum o Zahodnem bregu in Gazi je sestavljen iz preambule in petih poglavji,

ki govorijo o Palestinskem svetu (1. poglavje), prerazporejanju in varnostni ureditvi (2. poglavje), pravnih

zadevah (3. poglavje), sodelovanju (4. poglavje) in drugih odločbah (5. poglavje). The Israeli Palestinian interim

agreement, podpisan v Washingtonu, 28.9.1995. Glej prilogo 11. 49

Izraelska organizacija Peace now, dostopno na http://peacenow.org.il/eng/content/methods-confiscation-how-

does-israel-justify-and-legalize-confiscation-lands, obiskano 11.10.2011. 50

Ibidem. 51

Palestinska organizacija Palestinian Monitor, dostopno na http://www.palestinemonitor.org/?p=201, obiskano

22.2.2011. 52

Palestinian Central Bureau of Statistics , Report 2010, dostopno na

http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_pcbs/Settlements/sett_2010_E_tab17.htm, obiskano 24.2.2012.

14

3.2. UPORABNO PRAVO

Na palestinskem ozemlju je uporabljivo tako mednarodno pravo, vključno s pravom

človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom, kot tudi domače pravo (jordansko

in izraelsko). Izraelsko pravo naj sicer ne bi veljalo na tem območju, a ga Izrael vseeno

uporablja za judovske naseljence, ki poseljujejo naselbine. Lokalna vlada znotraj naselbin je

bila ustanovljena in deluje na podlagi običajnega modela znotraj Izraela, ne upoštevajoč

ustrezno jordansko zakonodajo na Zahodnem bregu. Na tem območju deluje 23 lokalnih

oblasti: tri občine, štirinajst lokalnih ter šest regionalnih svetov. Izrael s tem krši 43. člen HK

iz leta 1907, ki pravi, da mora okupator vzpostaviti in zagotoviti, kolikor je to mogoče, javni

red in varnost, pri čemer upošteva pravo, ki velja v okupirani državi.53

Izraelska uprava

uporablja izraelsko zakonodajo na vseh naselbinah na Zahodnem bregu, s čimer jih

priključuje Izraelu, čeprav je Zahodni breg okupirano ozemlje in tako ni pod suverenostjo

Izraela. Tam namreč velja jordansko pravo, ter pravo, ki velja v času vojaške okupacije.

Režim, ki tukaj vlada, tako temelji na dveh ločenih pravnih sistemih na istem ozemlju

(zakoni, ki veljajo za tam živeče Jude in zakoni, ki veljajo za Palestince).

MHP sestavljajo pravila in načela, ki omejujejo uporabo nasilja v času oboroženih spopadov

in varujejo žrtve vojn, medtem ko ČP predstavljajo sestavni del mednarodnega prava, ki se

zavzema za skupno dobro človeštva in postavlja skupne standarde, ki jih država ne more

preklicati niti v času oboroženih spopadov. Čeprav imata več skupnih točk (obe skušata ščititi

posameznika), pa sta to dve različni podpanogi mednarodnega prava, ki imata vsak svoje

lastnosti in posebnosti.

MHP, znano tudi kot pravo oboroženih spopadov ali vojno pravo, je namenjeno lajšanju

posledic oboroženih konfliktov z zaščito tistih, ki ne sodelujejo ali ne sodelujejo več v

spopadih, ter z urejanjem sredstev in metod vojne.54

Ker velja v situacijah oboroženih

spopadov, je tako ustvarjeno za nujne in izjemne primere, zato razveljavitev določb ni

dovoljena.55

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je odločilo, da »oborožen

spopad obstaja, kadar pride do uporabe oborožene sile med državami ali dolgotrajnega nasilja

med državnimi oblastmi in organiziranimi oboroženimi skupinami oz. med takimi skupinami

53

43. člen, Pravilnik k IV. Haški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem. 54

Smernice Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, Uradni list EU

2005/C 327/03, 2005. 55

Sancin, V., Švarc, D., Ambrož, M., Mednarodno pravo oboroženih spopadov, Poveljstvo za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana, 2009.

15

znotraj države«.56

Skupni 2. člen ženevskih konvencij pa določa, da so mednarodni oboroženi

spopadi vsi primeri vojne ali kateregakoli drugega oboroženega spopada med dvema ali več

visokima pogodbenima strankama, četudi katera od njih ne prizna stanja vojne.57

PČP kot sistem pravil zagotavlja ljudem njihove osnovne pravice, ki so univerzalne,

neodtujljive in pridobljene z rojstvom. Zavezuje države, da človekove pravice spoštujejo in

jih izpolnjujejo. Ne smejo jih zmanjševati ali posegati v njihovo uživanje. S tem se omejuje

državno suverenost in pomeni negativno obveznost države, ki ji jo nalagajo pogodbe PČP.58

Temelj PČP je SDČP, ki predstavlja splošno priznanje, da so osnovne pravice in temeljne

svoboščine prirojene vsem članom človeške družbe, da so neodtujljive in se enako nanašajo

na vsakogar ter da je vsakdo rojen svoboden, z enakim dostojanstvom in pravicami.

Vzdrževanje mednarodnega miru in preprečevanja oboroženih spopadov sta dva

pomembnejša cilja OZN, zapisana v UL OZN59

, spoštovanje človekovih pravic pa je

navedeno tudi v preambuli in predstavlja enega od temeljnih načel OZN. Šele leta 1968,

mednarodnem letu ČP, je bila v Teheranu Mednarodna konferenca o ČP, kjer je mednarodna

skupnost prvič razpravljala o uporabi človekovih pravic v oboroženih spopadih. Na

konferenci so sprejeli zaključni dokument, v katerem so poudarili obveznost spoštovanja ČP

in idejo, da morajo ob oboroženih spopadih prevladati humanitarna načela.60

Istega leta je GA

v svoji resoluciji potrdila poročila Teheranske konference in zapisala, naj Generalni sekretar

OZN preuči, kako bi lahko učinkoviteje uporabljali humanitarne konvencije in pravila ob

oboroženih spopadih ter kako bi lahko v takšnih situacijah zagotovili boljšo zaščito civilistov,

vojnih ujetnikov in borcev. Potrdila je tudi nujnost uporabe humanitarnih načel v oboroženih

spopadih. Resolucija je bila sprejeta leta 1970, v njej pa je izrecno napisano, da temeljne ČP v

celoti veljajo tudi v oboroženih spopadih.61

Skozi leta se je odnos med MHP in PČP razvijal in OZN danes v svojih resolucijah naslavlja

ČP in MHP ter ju v oboroženih spopadih uveljavlja hkrati.62

56

Prosecutor v. Duško Tadič, Decision on the Defence Motion for Interlocutory Appeal on Jurisdiction, ICTY,

1995, §70. 57

Ženevska konvencija o izboljšanju položaja ranjencev in bolnikov v oboroženih silah v vojni; Ženevska

konvencija o izboljšanju položaja ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih silah na morju; Ženevska

konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki; Ženevska konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva med vojno,

sklenjene leta 1949. 58

Türk, D., Temelji mednarodnega prava, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2007, str. 139. 59

1. člen UL OZN. 60

Proclamation of Teheran, Final Act of the International Conference of Human Rights, U.N. Doc. A/CONF

32/41, Teheran, 1968. 61

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/2675(XXV), sprejeta 9.12.1970. 62

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1019, sprejeta 9.11.1995; Resolucija Varnostnega

sveta Združenih narodov S/RES/1034, sprejeta 21.12.1995; Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov

A/RES/50/193, sprejeta 11.3.1996 se nanašajo na bivšo Jugoslavijo; Resolucija Generalne skupščine Združenih

16

Dne 9. julija 2004 je ICJ podalo svetovalno mnenje o vprašanju zakonitosti ločitvenega zidu,

ki ga gradijo izraelske oblasti.63

Junija 2002 se je namreč izraelska vlada odločila, da bo

zgradila fizično pregrado med Izraelom in Zahodnim bregom, s ciljem preprečiti

nenadzorovan vstop Palestincev v Izrael. Ograja je visoka od 6-8 metrov in bo, ko bo zgrajena

do konca, dolga okoli 709km, kar je dvakrat dalj od zelene črte. Sestavlja jo bodeča žica ter

ponekod še elektronska ograja. Od odločitve, o gradnji zidu, so Palestinci vložili že na

desetine peticij proti načrtu, kjer bo gradnja potekala. Junija 2004 je izraelsko višje sodišče

odločilo, da je ograja, ki je postavljena okoli vasic v Jeruzalemu, nezakonita ter da mora

država predlagati drugo pot. Takratni premier Ariel Sharon je zato predlagal novo pot, ki je

bila odobrena februarja 2005.64

HRW World Report 2012 poroča, da je bilo v letu 2011 okoli

85% zidu zgrajenega na Zahodnem bregu in tako postavlja veliko naselbin na izraelsko stran

zidu. Z zidom se tako zapleni palestinsko ozemlje in loči Palestinske kmete in živinorejce od

njihove zemlje.65

Za svetovalno mnenje je zaprosila GA ZN. Izrael je zavrnil sodelovanje v postopku, saj je

menil, da sodišče ni pristojno za obravnavanje zadeve. V dokumentu, ki ga je priložil sodišču,

Izrael trdi, da gre za politično in ne pravno vprašanje, ki ga je potrebno obravnavati

dvostransko, med njimi in Palestinci. ICJ to trditev zavrne, saj se mnenje nanaša zgolj na tisti

del zidu, ki je ali bo zgrajen izven zelene črte (na zasedenih ozemljih). Prvo vprašanje, ki je

obravnavano v mnenju, se navezuje na posledice zidu glede pravice palestinskega naroda do

samoodločbe. Sodišče zabeleži obljubo Izraela, da je ločitveni zid namenjen le kot začasni

varnostni ukrep, a izrazi tudi bojazen, da zid vodi k de facto priključitvi ozemlja k Izraelu in

določitvi prihodnje meje med Izraelom in Palestino. Menil je, da bo Izrael z de facto

priključitvijo Zahodnega brega, kršil pravico do palestinske samoodločbe. Drugo pomembno

vprašanje je bilo vprašanje zakonitosti zidu z vidika MHP. Sodišče je zavrnilo argument

Izraela, da IV. ŽK ne velja na okupiranih ozemljih, ker tako Gaza kot Zahodni breg nikoli

narodov A/RES/3525(XXX), sprejeta 15.12.1975 se nanaša na teritorije, ki jih okupira Izrael; Resolucija

Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/46/135, sprejeta 17.12.1991 se nanaša na Kuvajt pod iraško

okupacijo; Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/52/145, sprejeta 6.3.1998 se nanaša na

Afganistan. Več o tem glej v Bavdek, M., Odnos med mednarodnim humanitarnim pravom in pravom

človekovih pravic, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2009. 63

ICJ, Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian territory, svetovalno

mnenje z dne 9.7.2004. 64

HCJ, Beit Sourik Village Council v. The Government of Israel 2057/04, sodba z dne 20.6.2004, dostopno na

http://www.icrc.org/ihl-

nat.nsf/39a82e2ca42b52974125673e00508144/09d47365bd007706c12575c20046ec2a!OpenDocument,

obiskano 20.10.2011. 65

HRW World Report 2012, str. 574.

17

nista bili del suverene države.66

Sodišče je ugotovilo, da zid dejansko pomaga naselbinam pri

oblikovanju. Prav tako je poudarilo, da lahko omejitve, ki veljajo za lokalno palestinsko

prebivalstvo, ki živi med zidom in zeleno črto, privedejo do njihovega zapuščanja ozemlja. To

pa pomeni kršitev 49. člena IV. ŽK. S tem ko izraelska okupacijska sila prevzema nadzor nad

zemljišči v zasebni lasti Palestincev za izgradnjo zidu, krši 46. člen IV. HK67

ter 53. člen IV.

ŽK68

. Tretje pomembno vprašanje, ki ga je obravnavalo sodišče pa je bilo vprašanje

zakonitosti zidu z vidika PČP. Sodišče je, v nasprotju s trditvami Izraela, zagotovilo, da PČP

in MHP veljata v celoti na zasedenih ozemljih. Izrael, z gradnjo zidu, krši pravico do svobode

gibanja in prepoved vdora v zasebnost doma in družine, tj. 12. in 17. člen ICCPR ter pravico

do dela, obveznost zagotoviti ustrezen standard življenja, zdravja in izobraževanja, ki so

vključene v členih 6, 11, 12 in 13 ICESC. Sodišče je prav tako obravnavalo argument Izraela,

da so te kršitve mednarodnega prava upravičene, saj so namenjene zakonitim ukrepom

varnosti, kjer so navedli, da Izrael ima pravico, da svoje državljane zaščiti pred nasiljem,

vendar pa morajo biti obrambni ukrepi v skladu z mednarodnim pravom.

Izrael z odločitvijo sodišča ni zadovoljen in trdi, da sodišče ni bilo pristojno za odločanje o

legitimnosti ločitvenega zidu. Sodišče je mnenje zaključilo z zahtevo, da Izrael preneha z

gradnjo zidu, ki se nahaja na palestinskem okupiranem ozemlju, prekliče vsa dovoljenja, ki so

bila dana za njegovo gradnjo ter izplača nadomestilo vsem Palestincem, ki so bili z gradnjo

oškodovani. Sodišče je prav tako pozvalo mednarodno skupnost, naj se vzdrži kakršnekoli

pomoči pri ohranjanju nezakonitega stanja.69

66

Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian territory, Advisory Opinion,

I.C.J. Rep. 2004, odst. 1-5. 67

46. člen Pravilnika k IV. Haški konvenciji pravi, da morajo biti družinska čast in pravice, življenje oseb ter

zasebna lastnina, kakor tudi verska prepričanja, spoštovana. Zasebna lastnina se ne more odvzeti. 68

53. člen, IV. ŽK pravi, da je kakršnokoli uničenje zasebne ali javne lastnine, ki pripada osebi, državi ali

drugim javnim organom, socialni organizaciji ali zadrugi, prepovedano, razen, če je takšno uničenje nujno

potrebno za opravljanje vojaških operacij. 69

Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian territory, Advisory Opinion,

I.C.J. Rep. 2004, odst. 150-160. Več o tem v Čeh, A., Mednarodnopravna analiza svetovalnega mnenja

Meddržavnega sodišča v Hagu o pravnih posledicah graditve zidu na okupiranem palestinskem ozemlju z dne 9.

julija 2004, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2006.

18

3.3. KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V ZVEZI Z NASELBINAMI

3.3.1. Enakost pred zakonom

Pravice, ki pripadajo posamezniku, živečem na okupiranem ozemlju, so odvisne od njegove

nacionalne identitete. To zagotavljajo nujne uredbe o kaznivih dejanjih na zasedenih ozemljih,

5727-1967 (Offenses in the Occupied Territories – Jurisdiction and Legal Assistance), ki jih

je sprejelo Ministrstvo za obrambo leta 1967 in določajo, da so Judje lahko toženi na civilnem

sodišču v Izraelu po izraelskem pravu in ne po pravu, ki velja za tam živeče Palestince. Judje

so tako lahko za enak prekršek, kot bi ga storil Palestinec, obsojeni na precej milejšo kazen.70

Takšno obravnavanje pa krši načelo enakosti pred zakonom, še posebej, ker se oba pravna

sistema zelo razlikujeta. Vse osebe, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja na zasedenih

ozemljih, bi morale biti obravnavane po enakem pravnem sistemu in zakonih, ne glede na

njihovo nacionalno pripadnost, kot to zahteva SDČP.71

Carol Bogert, namestnica izvršenga direktorja pri HRW je leta 2010 v poročilu Seperate and

Unequal: Israel's Discriminatory Treatment of Palestinians on the Occupied Palestinian

Territory povedala:« Palestinci na zasedenih ozemljih so dnevno diskriminirani le zaradi

svoje rase, narodnosti in nacionalne pripadnosti. Odvzeta jim je pravica do elektrike, vode,

šolanja in dostopa do cest, medtem ko Judje v naselbinah uživajo vse te pravice, ki jim jih

nudi Izrael. Izraelske naselbine cvetijo in se širijo, Palestinci pod izraelskim nadzorom pa

živijo v časovnem ovitku - ne le ločeno, ne le neenako, ampak so včasih tudi potisnjeni iz

njihovega ozemlja in prisiljeni zapustiti svoja domovanja.«72

Tu obstajajo tudi ti. zaprta vojaška območja, kamor je Palestincem, brez dovoljenja, vstop

strogo prepovedan. Seveda pa imajo izraelski državljani, Judje od drugod po svetu ter turisti

na ta območja prost vstop.73

S tem se krši 13. člen SDČP, ki pravi, da ima vsakdo pravico do

70 Dual System of Law, B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice na okupiranih ozemljih,

dostopno na http://www.btselem.org/settler_violence/dual_legal_system, obiskano 12.10.2011.

71 7. člen SDČP pravi, da so vsi enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije imajo pravico do enakega

pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to deklaracijo,

kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji. (Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta

10.12.1948). Takšna dejanja s strani Izraela pa so obsojena tudi v Human Rights and Democracy: the 2010

Foreign & Commonwealth Office Report (Human Rights and Democracy: the 2010 Foreign & Commonwealth

Office Report, Foreign and Commonwealth Office, 2010, str. 107). 72

HRW, Seperate and Unequal: Israel's Discriminatory Treatment of Palestinians on the Occupied Palestinian

Territory, 19.12.2010. 73

B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice na okupiranih ozemljih, dostopno na

http://www.btselem.org/settlements/annexation, obiskano 12.10.2011.

19

svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države. Vsakdo ima pravico

zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo lastno, in se vanjo vrniti.74

3.3.2. Omejevanje svobode izražanja

Julija 2011 je bil v Knessetu (izraelski parlament) z 47 glasovi za in 38 proti sprejet zakon, ki

označuje poziv k bojkotu zoper državo Izrael ali zoper njene naselbine na Zahodnem bregu

kot kaznivo dejanje.75

Amnesty International ocenjuje, da sprejem takšnega zakona pomeni

negativen učinek na svobodo izražanja v Izraelu. Če bi kdorkoli pozival h gospodarskemu,

kulturnemu ali akademskemu bojkotu določene osebe ali institucije v Izraelu ali na okupiranih

ozemljih, bi storil kaznivo dejanje in bi zato lahko bil zoper njega sprožen postopek na

sodišču za civilne zadeve. Tožniku pa ni treba dokazati, da je zaradi poziva k bojkotu utrpel

škodo, saj lahko sodišče dosodi odškodnino, četudi posledic ni. Zakon prav tako dovoli, da

lahko minister za finance prekliče oprostitev od plačila davka nevladnim organizacijam, če te

pozivajo k bojkotu. Takšen preklic pa bi zelo ogrozil finančna sredstva, na katera se nevladne

organizacije za človekove pravice v Izraelu zanašajo. Podjetjem ali organizacijam, ki

sodelujejo v bojkotu pa ne bi bilo dovoljeno skleniti pogodb z vlado v Izraelu.76

3.3.3. Problem prostega dostopa do čiste vode

Države k zaščiti, spoštovanju in zagotavljanju pravice dostopa do čiste vode in sanitarij

zavezuje vrsta mednarodnih pogodb. Med njimi ICCPR77

, UNCRC78

in CEDAW79

. Leta 2010

74

13. člen SDČP. 75

Human Rights Watch Bill for Prevention of Damage to the State of Israel Through Boycott, 11.7.2011,

dostopno na http://www.hrw.org/news/2011/07/13/israel-anti-boycott-bill-stifles-expression, obiskano

23.2.2012. 76

Isreal anti-boycott law an attack on freedom of expression, Amnesty International, 12. julij 2011, dostopno na

http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/israel-anti-boycott-law-attack-freedom-expression-2011-07-12,

obiskano 12.10.2011. 77

Drugi odstavek 1. člena ICCPR pravi: «Da bi dosegli svoje cilje, vsi narodi svobodno razpolagajo s svojimi

naravnimi bogastvi in viri, kar pa ne sme biti v škodo obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnega ekonomskega

sodelovanja, ki temelji na načelu vzajemne koristi in na mednarodnem pravu. Noben narod ne sme biti v

nobenem primeru prikrajšan za svoja lastna sredstva za obstoj.« 78

24. člen UNCRC pravi: Vsak otrok ima pravico do najboljše zdravstvene oskrbe, čisto vodo za pitje, hrano,

čisto in varno okolje. 24. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. 79

12. člen zahteva od držav pogodbenic naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk na

področju zdravstvenega varstva. 14. člen CEDAW od vseh pogodbenic zahteva sprejetje vseh ustreznih ukrepov

za zagotovitev izpolnjevanja posebnih potreb podeželskih žensk ter zagotvitev do prostega dostopa do

20

pa je to pravico z resolucijo razglasila tudi GA ZN kot eno izmed človekovih pravic.

Resolucija navaja, da je pravica do varne in čiste pitne vode ter sanitarij bistvena človekova

pravica za polno uživanje pravice do življenja. Civilna družba in posamezniki morajo imeti

možnost, učinkovito zahtevati to pravico.80

Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je v svojem splošnem komentarju

številka 15 poudaril, da je pravica do vode nepogrešljiva za dostojno človeško življenje.

Pravica do vode pomeni, da je vsakdo upravičen do zadostne, varne, fizično in cenovno

dostopne vode za osebno in domačo porabo. Voda in vodni objekti ter storitve morajo biti

brez razlikovanja dostopni vsem, vključno z najbolj ranljivimi deli prebivalstva, tako dejansko

kakor z zakonom. Mednarodni standardi človekovih pravic od držav zahtevajo, da aktivno

ukrepajo, da bi čim prej vsakomur zagotovile uživanje pravice do vode.81

Bližnji vzhod je ena izmed vodno najbolj ogroženih regij na svetu82

, zato je nujno, da se voda

na tem območju razdeli enakopravno. Od leta 1967, z začetkom okupacije, ima Izrael popoln

nadzor nad vodnimi viri na zasedenem ozemlju, zaradi katerega so Palestinci, živeči na tem

območju, prikrajšani do zadostne količine vode, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Po

podatkih PLO, Izrael uporablja te vodne vire za gradnjo nezakonitih naselbin in lastno

prebivalstvo, zaradi česar so tam živeče palestinske skupnosti primorane kupovati vodo pri

izraelskih podjetjih po visokih tržnih cenah.83

Po podatkih OZN je na Zahodnem bregu 56

izvirov vode, ki se nahajajo v bližini izraelskih naselbin. Od teh jih je 30 odvzetih Palestincem

in danih v izključno uporabo naseljencem, pri ostalih pa obstaja velika nevarnost, da do tega

še pride, zaradi redne kontrole s strani naseljencev, ki jo izvajajo nad Palestinci. Štirje izviri

se nahajajo na območju B, v bližini meje z območjem C, ostali pa so na območju C. Po

podatkih Urada za izraelske civilne zadeve se vsaj 84% vodnih izvirov, ki so pod popolno

kontrolo naseljencev, nahaja na zasebni zemlji, ki je v lasti Palestincev. Več kot 70% izvirov

pa je namenjenih za okolico turističnih znamenitosti.84

Izrael Palestincem dovoljuje dostop le do delčka skupnih vodnih virov, ki se večinoma

nahajajo na zasedenem Zahodnem bregu, medtem ko imajo nezakonita izraelska naselja tako

rekoč neomejeno oskrbo. Izrael porabi več kot 80 odstotkov vode iz gorskega vodonosnika na

zdravstvenih storitev, izobraževanja, možnosti zaposlovanja in sistema socialne varnosti. 12. in 14. člen Odbora

za odpravo diskriminacije žensk. 80

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov GA/10967, sprejeta 28.10.2010. 81

Glavni problem vodne krize revščina in neenakost, Amnesty International, leto 7, številka 4, december 2010,

str. 7, dostopno na http://www.amnesty.si/files/AA-december-2010.pdf, obiskano 20.11.2011. 82

Negotiations Affairs Department; Palestinian Liberation Organization, dostopno na http://www.nad-

plo.org/etemplate.php?id=179&more=1#1, obiskano 20.11.2011. 83

Ibidem. 84

Glavni problem vodne krize revščina in neenakost, Amnesty International, op. cit., str. 8, obiskano 20.11.201.

21

Zahodnem bregu, ki je glavni vir podzemne vode tako za Izrael kot za zasedena palestinska

ozemlja, medtem ko je dostop Palestincev omejen zgolj na 20 odstotkov, čeprav je to njihov

edini vodni vir, za Izrael pa le eden od mnogih. Na območju Gaze je 90-95 odstotkov vode, ki

jo dobijo iz edinega vodnega vira- obalnega vodonosnika- onesnažene in neprimerne za

uživanje. Kljub temu jim Izrael ne dovoli črpanja vode iz gorskega vodonosnika na

Zahodnem bregu.85

Medtem ko Palestinci dnevno porabijo komaj 70 litrov vode na dan, izraelska dnevna poraba

presega 300 litrov na osebo. Na nekaterih ruralnih območjih Palestinci preživijo s komaj 20

litri vode na osebo na dan, kar je minimalna količina, ki se priporoča za uporabo v

gospodinjstvu v izrednih razmerah. Od 180.000 do 200.000 Palestincev na ruralnih območjih

nima dostopa do tekoče vode in izraelska vojska jim pogosto preprečuje celo zbiranje

deževnice. Na drugi strani pa imajo izraelski naseljenci, ki živijo na Zahodnem bregu, kmetije

z intenzivnimi namakalnimi sistemi, bujne vrtove in plavalne bazene. Okoli 450.000

naseljencev porabi toliko ali več vode kot 2,3 milijona Palestincev.86

Na ruralnih območjih se palestinski vaščani nenehno borijo, da bi našli dovolj vode za svoje

osnovne potrebe, izraelski vojaki pa pogosto uničujejo njihove zbiralnike za deževnico in

zasegajo njihove vodne cisterne. Na drugi strani pa v bližnjih izraelskih naseljih škropilniki za

namakanje zalivajo polja ob najmočnejšem soncu, pri čemer velik del vode izpari, še preden

sploh doseže tla. V nekaterih palestinskih vaseh kmetje zaradi izredno omejenega dostopa do

vode ne morejo obdelovati zemlje ali celo pridelati majhnih količin hrane za osebno uporabo

ali živinsko krmo, zaradi česar so morali zmanjšati velikost svojih čred. V več kot 40 letih

zasedbe so omejitve, ki jih je Izrael uvedel glede dostopa Palestincev do vode, preprečile

razvoj vodovodne infrastrukture in naprav na zasedenih palestinskih ozemljih, kar sto tisočem

Palestincem onemogoča pravico do normalnega življenja, primerne hrane, bivališča, zdravja

in ekonomskega razvoja.87

85

United Nations Office for the coordination of Humanitarian affairs occupied Palestinian territory, The

humanitarian impact of the takeover of Palestinian water springs by Isreali settlers, marec 2012, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/f02b5c302c39632c852579c7004aa733?

OpenDocument, obiskano 29.3.2012. 86

Glavni problem vodne krize revščina in neenakost, Amnesty International, op. cit., str. 8-9, obiskano

20.11.201. 87

Ibidem, str. 8-9.

22

3.3.4. Omejitev svobode gibanja

V zadnjih 41. letih vojaške okupacije na palestinskem ozemlju, Izrael izvaja politiko omejitve

gibanja s kontrolnimi točkami, zemeljskimi nasipi, jarki, cestnimi zaporami, obvoznimi

cestami, ločitvenim zidom in kompleksnim sistemom dovoljenj.

Oktobra 2010 je bilo 99 kontrolnih točk na Zahodnem bregu. 36 kontrolnih točk deluje

vsakodnevno, ostale zgolj, ko se izraelske oblasti tako odločijo. Nekatere kontrolne točke so

se v celoti ali deloma privatizirale in v teh za red skrbijo oboroženi stražarji, ki so zaposleni v

zasebnih podjetjih pod nadzorstvom Ministrstva za obrambo. Obstajajo pa tudi ti. »leteče

kontrolne točke«, kjer izraelski vojaki pregledajo ljudi kar vzdolž cest. V zadnjem času se je

število teh občutno povečalo. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev je od aprila 2009

do marca 2010 naštelo povprečno 310 kontrolnih točk na mesec.88

Kontrolne točke nadzorujejo izraelski vojaki, ki določijo koliko Palestincev lahko prestopi in

koliko časa morajo pri prestopu čakati. Na nekaterih točkah so, kot humanitarni ukrep,

zgrajene kabine, da čakajoče zaščitijo pred poletnim soncem in zimskim dežjem ter snegom.

Čakalne dobe so zelo različne, odvisno od varnostnih razmer. Včasih čakalne dobe ni, včasih

pa je potrebno čakati za prestop tudi uro ali več ali pa je prehod popolnoma zaprt, tako da

prestop sploh ni možen. 89

Prost prehod kontrolnih točk imajo zgolj avtomobili z izraelskimi registrskimi tablicami, pri

nekaterih pa je dovoljen prehod zgolj pešcem. Palestinsko registriranim avtomobilom

načeloma prehod ni dovoljen, zato veliko Palestincev raje vzame taksije, ki jih pripeljejo do

kontrole, kjer izstopijo in po prehodu naročijo nov taksi. To pa je znatno povečalo stroške

Palestincev. Prost prehod imajo tudi prevozna sredstva, ki prenašajo hrano, a pogosto dospejo

na cilj z zamudo, ki pa velikokrat povzroči pokvarjenost sveže hrane.90

Po prihodu na kontrolno točko, izraelski vojaki pregledajo dokumente vsakega Palestinca

posebej, da ugotovijo, ali ima potrebno dovoljenje za prehod. Prehod je dovoljen zgolj tistim,

ki imajo dokumente izdane v Jeruzalemu, tuje potne liste ali so dobili dovoljenje od izraelske

vojske. Veliko jih zato poskuša prečkati nezakonito, saj si želijo na izraelskem območju najti

delo, a jih večino ujamejo in vrnejo nazaj. Obtožbe o verbalnem in fizičnem nasilju izraelskih

88

World bank Technical Team, Movement and access restrictions in the West Bank: Uncertainty and

Inefficiency in the Palestinian Economy, 9. maj 2007. 89

BBC News Online, Guide to a West Bank check point, dostopno na

http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/middle_east/03/w_bank_checkpoints/html/,

obiskano 22.10.2011. 90

Ibidem.

23

vojakov zoper Palestince, so pogoste, a izraelske oblasti trdijo, da vsako obtožbo resno

preučijo in v primeru upravičenosti, tudi ustrezno ukrepajo.91

Nekatere kontrolne točke vsebujejo tudi detektorje kovin. Ti so zmanjšali potrebe po ročni

preiskavi Palestincev, katerih namen je preprečitev skrajnežem prenos strelnega orožja ali

eksplozivov v Izrael. Največkrat so tako preiskani mladi moški, saj menijo, da le-te najbolj

ustrezajo profilu samomorilskega napadalca.92

Problem omejitve svobode gibanja pa je pogost tudi v Vzhodnem Jeruzalemu. Izrael namreč

krši pravico tam živečih Palestincev do svobode gibanja, zasebnosti in varnosti93

, saj

varnostniki, ki varujejo naseljence, ustrahujejo in onemogočajo prosto gibanje Palestincev v

bližini naselbin, tudi otrokom, ki se želijo zgolj igrati v bližini svojih domov. V blokih, v

katerih živijo Judje skupaj s Palestinci, so postavljene video kamere, ki nadzorujejo zgolj

Palestince in so zato diskriminatorne. Če pride do trenj med Palestinci in Judi, bodo pogosteje

zaščitene zgolj pravice slednjih. 94

Poleg kontrolnih točk obstajajo še druge ovire, s katerimi Izrael omejuje svobodo gibanja tam

živečim prebivalcem. Dostop do nekaterih cest je tako blokiran s kupi umazanega blata,

betonskimi bloki, železnimi vrati ter jarki. Število ovir pogosto niha, odvisno od varnostnih in

političnih razmer. Tako preprečujejo prehod tudi vozilom v nujnih primerih ter bolnim in

starejšim osebam, nosečnicam ter majhnim otrokom.95

Dodatna omejitev pa pomeni tudi prepoved uporabe določenih cest, ki velja samo za

Palestince. Oktobra 2010 je bilo tako 232 km cest na Zahodnem bregu, po katerih se lahko

peljejo zgolj prebivalci naselbin. Tako se onemogoča dostop do drugih cest, ki pa jih

Palestinci lahko uporabljajo. V takšnem primeru morajo Palestinci stopiti iz vozila in

prehoditi cesto peš ter na drugi strani najti alternativen način prevoza. Prepoved uporabe cest

ni določena niti v izraelski vojaški zakonodaji niti v kateremkoli drugem uradnem dokumentu.

91

United Nations Office for the coordination of Humanitarian affairs occupied Palestinian territory, West Bank

Movement and access update, avgust 2011, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/4b8b74b1450a13c48525790300498980?

OpenDocument, obiskano 29.3.2012. 92

BBC News Online, Guide to a West Bank check point, dostopno na

http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/middle_east/03/w_bank_checkpoints/html/, obiskano 22.10.2011. 93

13., 12. in 3. člen, Splošna deklaracija človekovih pravic, 10.12.1948. 94

B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice na okupiranih ozemljih, dostopno na

http://www.btselem.org/jerusalem/settler_enclaves, obiskano 23.2.2012. 95

ReliefWeb, Occupied Palestinian territory: Isreal falsifies lifitng of movement restrictions, 28. april 2008,

dostopno na http://reliefweb.int/node/263998, obiskano 22.10.2011.

24

Edina prepoved potovanja, ki je podprta z vojaškim zakonom je bila prepoved potovanja po

cesti 443, ki povezuje območje Tel Aviv s severnim Jeruzalemom.96

Leta 2002, po več primerih palestinskega streljanja na izraelske avtomobile, kjer je bilo ubitih

šest izraelskih državljanov in en prebivalec Vzhodnega Jeruzalema, je Izrael prepovedal

uporabljati cesto 443 z vozilom ali peš, za kakršenkoli namen, vključno s prevozom blaga ali

za nujno medicinsko pomoč. Tako je 35.000 prebivalcev tega območja uporabljalo obrabljeno

in vijugasto cesto, ki poteka skozi predor pod cesto 443. Uporaba ceste 443 je za palestinske

vaščane ključnega pomena, saj je za mnoge od njih edina pot do njihovega kmetijskega

zemljišča, ki se nahaja na obeh straneh ceste. Cesta prav tako vodi do mesta Ramale, kjer se

nahajajo šole in bolnišnice ter njihove družine in prijatelji. Zaradi prepovedi uporabe ceste, je

bilo zaprtih veliko trgovin, cvetličarn ter restavracij. Posledično je tako veliko vaščanov

ostalo brezposelnih. Izrael je, zaradi veliko kritik, leta 2007 in 2008 zgradil nadomestne ceste,

ki pa so zopet pomenile kršitev prepovedi omejevanja gibanja. Prav tako je bilo potrebno,

zaradi njihove gradnje, odvzeti zemljo Palestincem. Ceste so bile slabše kakovosti kot cesta

443. Marca 2007 so prebivalci šestih vasi, ki jih je zastopalo Združenje za državljanske

pravice v Izraelu, vložili peticijo na izraelsko Višje sodišče. V peticiji so trdili, da zapiranje

ceste pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic Palestincev, preseganje oblasti, ki jo ima

vojska ter diskriminacijo zoper palestinske vaščane, ki živijo ob cesti 443. Po dveh letih in pol

je sodišče z večino glasov odločilo, da je treba odpraviti popolno prepoved potovanja na delu

ceste, ki vodi skozi Zahodni breg. Ugotovilo je namreč, da vojaški poveljnik ni imel

pristojnosti za uvedbo takšne prepovedi in da je prepoved nesorazmerna glede na dejansko

škodo za prebivalce palestinskih vasic ob tem delu ceste. Tako je dal prednost prepovedi

omejitve gibanja in diskriminacije pred izraelskimi trditvami, da je takšna prepoved potrebna

zaradi varnosti Judov. Sodišče je dalo Izraelu petmesečni rok, da poiščejo drugačno rešitev za

zaščito Izraelcev, ki potujejo po tej cesti. Kljub pomembnim ugotovitvam pravosodja, pa

odločitev ni podala jasnega navodila vojski, kako izvršiti sodbo. Prav tako pa sodišče ni

odobrilo odprtja ceste, ki vodi do Ramale. Aprila 2010 so izraelske obrambne sile objavile

svoj načrt za odprtje ceste 443, ki pa se je dejansko odprla šele en mesec kasneje.97

Glavni razlog, ki ga Izrael navaja pri omejevanju prostega gibanja Palestincev je, zaščititi

izraelske naseljence. Četudi pa bi bile omejitve namenjene preprečitvi napadov znotraj

Izraela, pa bi bile le-te, zaradi nesorazmernosti, nezakonite. Mnenje izraelske politike temelji

96

B'tselem The forbidden road regime in the West Bank- An Apartheid Practice, Jerusalem, avgust 2004, str. 13,

dostopno na http://www.btselem.org/download/200408_forbidden_roads_eng.pdf, obiskano 22.10.2011. 97

Route 443: Fact Sheet and Timeline, The Association for Civil Rights in Isreal, 25. maj 2010, dostopno na

http://www.acri.org.il/en/2010/05/25/route-443-fact-sheet-and-timeline/, obiskano 24.10.2011.

25

na predpostavki, da vsak Palestinec pomeni grožnjo varnosti, kar opravičuje omejitev svobode

gibanja oseb. Menim, da gre tu za tipično kršitev človekovih pravic, ki temelji na

posameznikovem nacionalnem poreklu.98

Hkrati pa omejevanje pomeni kršitev kršitev 9.

člena I. priloge99

in 11. člena II. poglavja100

Izraelsko- palestinskega začasnega sporazuma.

Prvi pravi: »Brez odstopanja od varnostnih pooblastil in odgovornosti Izraela ter v skladu s

tem sporazumom, je gibanje ljudi, vozil in blaga med mesti, vasmi in begunskimi taborišči na

Zahodnem bregu svobodno in brez postavljanja kontrolnih točk ali ovir«, drugi pa: »Obe

strani (tj. Izrael in Palestina) upoštevata Zahodni breg in Gazo kot eno teritorialno enoto ter

spoštujeta njuno celovitost in status, ki velja v vmesnem obdobju.« Politika Izraela pa deli

Zahodni breg na osem področji, s čimer se uničuje ozemeljsko celovitost.101

Civilnemu prebivalstvu na okupiranem ozemlju je potrebno dovoliti uživanje temeljnih

človekovih pravic v mednarodnem pravu, ki obsegajo tudi pravico do svobode gibanja in

izbiro prebivanja ter prost dostop do izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Po podatkih

Svetovne banke, je na okupiranem ozemlju trenutno najhujša recesija v sodobni zgodovini

tega območja. To pa je predvsem posledica omejitve gibanja, ki jo je Izrael uvedel z začetkom

druge intifade. Prišlo je do padca palestinskega gospodarstva in kroničnega povečanja

brezposelnosti ter revščine. Palestinsko gospodarstvo je razdrobljeno: gospodarska ločitev

med Zahodnim bregom in Gazo, stroge omejitve gospodarskega sodelovanja z Izraelom,

trgovci, ki prodajajo hitro pokvarljivo hrano, na palestinski trg nimajo dostopa, izolacija trgov

v Vzhodnem Jeruzalemu od trgov na Zahodnem bregu ter upad investiciji zaradi negotovosti

in neučinkovitosti.102

Omejitev svobode gibanja Palestincev pa je resno vplivala tudi na njihov dostop do

zdravstvenega varstva, vključno z nujno medicinsko pomočjo. Možnost, da pridobijo

medicinsko pomoč je negotova in odvisna predvsem od samovoljnih odločitev izraelskih

vojakov, ki na kontrolnih točkah vsakodnevno ustavljajo reševalna vozila in bolnike.

Palestinska organizacija Rdeči polmesec je poročala o 112 smrtnih žrtvah in 35 primerih

mrtvorojenih otrok, zaradi preprečevanja prehoda zdravstvenemu osebju in bolnikom.

98

2. člen SDČP. 99

2. odstavek, IX člen, I priloga, The Israeli Palestinian interim agreement, podpisan v Washingtonu, 28.9.1995. 100

Ibidem, 11. člen, 2. poglavje. 101

Ta področja so: Dženin, Nablus, Tul Karm, Qalqiliya, Ramallah, Jericho, Betlehem in Hebron. 102

An Analysis of the Economic Restrictions Confronting the West Bank and Gaza, Palestinian Economic

Prospects: Aid, Access ad Reform, dostopno na

http://siteresources.worldbank.org/INTWESTBANKGAZA/Resources/EconomicrestrictionstSept.08.pdf,

obiskano 25.10.2011.

26

Svetovna zdravstvena organizacija takšnim incidentom nasprotuje in navaja, da so v nasprotju

z mednarodnim pravom človekovih pravic.103

ACRI ugotavlja, da izraelske oblasti dajejo prednost potrebam in željam izraelskih

naseljencev pred potrebami in željami tam živečih Palestincev.104

To pa pomeni kršitev 2.

člena SDČP, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi nacionalne pripadnosti.105

3.4. KRŠITVE MEDNARODNEGA HUMANITARNEGA PRAVA V ZVEZI

Z NASELBINAMI

Odnos Izraela do Palestincev je moralno sporen in nezakonit. V okviru MHP sta uporabljiva

predvsem HK iz leta 1907 in IV. ŽK iz leta 1949. Palestinci so pod neposredno oblastjo

Izraela izkoriščani, mučeni, velikokrat priprti na podlagi arbitrarnih kriterijev, za njih velja

striktna kontrola gibanja, ki onemogoča svobodo gibanja in njihovo efektivnost pri delu,

študiju, pridobivanju dobrin in še kako drugače zaznamuje njihov vsakdanjik. V primeru

neposlušnosti ali nepokorščine Palestincev na zasedenih ozemljih pa jim izraelske oblasti

izklopijo elektriko ali pa enostavno zaprejo dotok pitne vode.

V temu delu se bom osredotočila na kršitve mednarodnega humanitarnega prava v zvezi z

naselbinami.

3.4.1. Izraelska priključitev Vzhodnega Jeruzalema

Med letoma 1948 in 1967 je bil Jeruzalem razdeljen na dva dela: Zahodni Jeruzalem, ki se je

raztezal na okoli 38 km2 in je bil pod nadzorom Izraela ter Vzhodni Jeruzalem, ki je obsegal

okoli 6 km2 in je bil pod jordanskim nadzorom. Junija 1967, po vojni med Izraelom in

arabskimi državami, si je Izrael priključil še dodatnih 70 km2 palestinskega ozemlja in tam

uveljavil svoje pravo. Ta del ni vključeval zgolj območja, ki je pred priključitvijo pripadal

103

The occupied Palestinian territory: providing health care despite the lack of a stable environment, WHO,

februar 2011, dostopno na

http://www.who.int/hac/crises/international/wbgs/highlights/february2011/en/index.html, obiskano 25.10.2011. 104

»Unsafe space: The Israeli Authorities« Failure to protect Human rights amid settlements in East Jerusalem,

Association for civil rights in Israel, Report, august 2010, str. 249. 105

12. člen SDČP.

27

jordanski oblasti, temveč tudi 64 km2 površine, ki je prej pripadala 28 vasem na Zahodnem

bregu ter Betlehemu in Beit Jala-u. Po teh priključitvah se velikost Zahodnega Jeruzalema

potroji in Jeruzalem postane največje mesto v Izraelu. Nove meje, ki jih je določil odbor,

katerega vodja je bil izraelski general Reham Ze'evi, so bile potrjene s strani izraelske

vlade.106

V naslednjih letih sta GA in SC ZN sprejela številne resolucije, v katerih sta označila

izraelsko priključitev Vzhodnega Jeruzalema k Zahodnemu za kršitev mednarodnega prava,

še posebej IV. ŽK, katere pogodbenica je tudi država Izrael. 4. julija 1967 je GA sprejela

Resolucijo 2253, v kateri je razglasila vse ukrepe, ki jih je Izrael sprejel za spremembo statusa

mesta Jeruzalem, za neveljavne.107

SC pa je 21. maja 1968 sprejel Resolucijo 252, v kateri je

razglasil, da so vsi zakonodajni in administrativni ukrepi, ki bi spreminjali status tega mesta

neveljavni.108

Ne glede na jasno mnenje OZN, pa izraelske oblasti nadaljujejo z izvajanjem

politike za priključevanje Vzhodnega Jeruzalema k Zahodnemu, čeprav preostali svet

nedvoumno meni, da se o tem ni mogoče pogajati in je protizakonito. Junija 2011 je

predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek podprl plan o mirnem reševanju spora med

Izraelci in Palestinci in podprl palestinsko zahtevo, da postane Vzhodni Jeruzalem glavno

mesto Palestine.109

Leta 1980 so izraelske oblasti, s spremembo ustave, uradno priključile Izraelu vzhodni del

Jeruzalema in s tem svoje pristojnosti razširile tudi na okupiran del. S tem so to območje

pretrgali od Zahodnega brega in Gaze. Potovanje iz in v Jeruzalem danes zahteva pridobitev

posebnih dovoljenj, ki pa jih Palestinci zelo težko oz. sploh ne dobijo.110

Priključitev Jeruzalema k Izraelu, je imela za Palestince dve pomembni posledici na

kulturnem in ekonomskem področju. Jeruzalem je veljal za glavno mesto islama, kjer je, po

prepričanju muslimanov, prerok Mohamed ne le začel svoje poslanstvo, ampak od koder je

tudi odšel v nebesa. Od kar se je center islama preselil na Arabski polotok, je Jeruzalem ostal

tretje najbolj sveto mesto, takoj za Meko in Medino.111

Gospodarsko gledano, pa za

106

Imseis, A. Facts on the ground: An examination of Israeli muncipal policy in East Jerusalem, International

Law Review, American University, 2000, str. 1043-1044. 107

Resoucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/2253, sprejeta 4.7.1967. 108

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/252, sprejeta 21.5.1968. 109

European Parliament: East Jerusalem should be Palestinian capital, 15.6.2011, dostopno na

http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/european-parliament-east-jerusalem-should-be-palestinian-

capital-1.367891, obiskano 29.3.2012. 110

Abu Dayeh M., Jerusalem Residency Rights in the Israeli Palestinian Peace Process, Netherlands Institute of

Human Rights, Utrecht, 2000, str. 1. 111

Palestinska organizacija Palestinian Monitor, dostopno na

http://www.palestinemonitor.org/spip/spip.php?article5, obiskano 14.10.2011.

28

Palestince Jeruzalem pomeni pomembno trgovsko stičišče, saj je z okupacijo tega mesta,

močno oviran gospodarski razvoj zasedenih ozemelj.112

Tako izraelska vlada kot občina Jeruzalem podpirata gradnjo naselbin v osrčju palestinskih

sosesk v Vzhodnem Jeruzalemu in v starem jedru z dodeljevanjem zasebnih varnostnikov,

plačanih iz davkoplačevalskega denarja, z namenom varovanja naselbin, pošiljanjem

varnostnih sil, ki nato zavzamejo hiše in premičnine Palestincev, s promoviranjem in

financiranjem gradnje naselbin in s prenosom državnih sredstev na izraelske organizacije v

Vzhodnem Jeruzalemu.113

3.4.2. Spodbujanje k preseljevanju na okupirana ozemlja

Izraelska vlada tako posredno kot neposredno financira ali subvencionira gradnjo naselbin.114

Po podatkih B'Tselem-a je večina naselbin, ki pridobivajo te finančne ugodnosti, opredeljenih

kot nacionalna prednostna območja (A ali B razred), kjer so naseljeni Judje in tujci, ki v teh

naselbinah delajo ali vanje vlagajo.115

Te koristi nudi šest izraelskih ministrstev: za

gradbeništvo in stanovanja (znižanje cen zemljišč in velikodušna posojila za nakup

stanovanj), za nacionalno infrastrukturo (visoki popusti pri plačilu pristojbine za najem

stanovanjskih zgradb), za šolstvo (subvencioniran prevoz v šolo, razširitev šolskega leta,

razne spodbude za učitelje, itd.), za industrijo, trgovino, turizem in kmetijstvo (nepovratna

sredstva za vlagatelje, razvoj infrastrukture za industrijske cone, odškodnine zaradi izgube

dohodka zaradi carin, ki jih nalaga EU), za delo in socialne zadeve (spodbude za socialne

zadeve) in za finance (znižanje dohodnine za posameznike in podjetja, ki pa od leta 2003 ne

velja več). Med letoma 2000 in 2006 je bila finančna donacija za izgradnjo naselbin s strani

Izraela za 57% višja na Zahodnem bregu kot v Izraelu. Eden od mehanizmov, ki jih uporablja

izraelska vlada pri podpori judovskih lokalnih oblasti na Zahodnem bregu je pridobivanje

finančnih sredstev od Svetovne sionistične organizacije.116

Poleg tega dobijo sredstva za

112

Več glej Abdel Karim, T., Pravni status Jeruzalema, diplomska naloga, Pravna fakulteta, 2011. 113

B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice na okupiranih ozemljih, dostopno na

http://www.btselem.org/jerusalem/settler_enclaves, obiskano 23.2.2012. 114

Who built the settlements?, Americans for peace now, dostopno na http://peacenow.org/settlements-101.html,

obiskano 22.2.2012. 115

Encouragement of migration to the settlements, B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice

na okupiranih ozemljih, http://www.btselem.org/settlements/migration, obiskano 12.10.2011. 116

Efra, E., The West Bank and Gaza Strip: a geography of occupation and disengagement, Routledge, New

York, 2006, str. 39.

29

gradnjo naselbin tudi iz zunanjih virov, vključno z neprofitnimi organizacijami, ki zbirajo

denar v ZDA. Leta 2009 je organizacija »Settlements for peace« napisala poročila, v katerem

ugotavlja, da je takšno financiranje v nasprotju z 49. členom IV. ŽK117

, ki pravi, da je nasilno

preseljevanje ljudi iz okupiranega ozemlja na ozemlje okupacijske sile ali v katerokoli drugo

državo, okupirano ali ne, strogo prepovedano, ne glede na razlog. Prav tako je prepovedano

naseljevanje lastnega prebivalstva na okupirana ozemlja. S takšnim financiranjem pa se krši

tudi ameriško davčno pravo. Na podlagi davčnih prevar so tako ameriške organizacije do leta

2009 zbrale že 247.000.000 $ za gradnjo naselbin.118

3.4.3. Nasilje zoper Palestince na zasedenih ozemljih

B'Tselem poroča, da so izraelski naseljenci odgovorni za različne vrste nasilja zoper

Palestince na zasedenem ozemlju, tudi tiste s smrtnim izidom. Od začetka prve intifade pa do

junija 2011 je bilo tako ubitih že 165 Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi s strani

izraelskih civilistov, ki poseljujejo naselbine. Nekajkrat je bilo ugotovljeno, da so bili ubiti

zgolj zato, ker so metali kamenje v izraelske naseljence. To pa pomeni kršitev tako

izraelskega kazenskega prava kot open fire regulations IDF, ki veljajo za civiliste.119

Uporaba strelnega orožja je namreč dovoljena zgolj v treh primerih: 1. v primeru dejanske

nevarnosti izgube življenja ali hude telesne poškodbe (a zgolj v primeru, da se ne moreš

braniti na drugačen način), 2. v primeru, da pride do nasilnih nemirov in so bila uporabljena

sredstva kot so granate, bojni plini in gumijaste krogle, a niso dosegla svojega cilja, 3. z

namenom prijetja osumljenca, vendar je streljanje dovoljeno zgolj v osumljenčeve noge, med

opravljanjem hudega kaznivega dejanja in le v skrajnem primeru, če opozorilo in streljanje v

zrak ne učinkujeta in če ne obstaja nevarnost, da se zadane druge civiliste. Kljub temu pa je

izraelska vojska od začetka druge intifade, 29. septembra 2000, pa do 31. decembra 2010,

ubila že 4.927 Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi, od tega 970 mladoletnikov, več

tisoč pa ranila. Vsaj 2.227 jih ni sodelovalo v kakršnikolih sovražnostih zoper Jude oz. državo

Izrael. V zadnjem času pa so med judovskimi naseljenci razširjeni napadi pod sloganom

117

49. člen, Četrta Ženevska konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne, 12. avgust 1949. 118

Report on financial support of the Israeli settlement enterprise by United States Non-Profit Foundations and

Organizations during 2009, dostopno na http://settlementsinpalestine.org/Reports/Reportfor2009.pdf, obiskano

22.2.2012. 119

B'Tselem - The Israeli Information Center for Human Rights in the Occupied Territories, dostopno na

http://www.btselem.org/settler_violence, obiskano 26.2.2012.

30

»price tag«, ki so usmerjeni proti Palestincem in izraelskim varnostnim silam, ki želijo

odstraniti naselbine.120

3.4.4. Rušenje palestinskih hiš in javnih zgradb za gradnjo naselbin

Po poročanju Izraelskega odbora proti rušenju hiš (ICAHD), je bilo, od leta 1967, na

zasedenih ozemljih uničenih okoli 24.813 palestinskih zgradb.121

HRW World Report 2012 pa

ocenjuje, da je bilo zgolj od 1. novembra 2011 pa do 1. januarja 2012 uničenih 467

palestinskih domov in ostalih zgradb na Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu ter tako

izgnanih 869 Palestincev. To pomeni, da je bilo v letu 2011 število prisilno izgnanih

Palestincev najvišje, odkar so ZN začeli zbirati podatke v letu 2006. Čeprav je novembra leta

2009 izraelski predsednik vlade Netanyahu sporočil, da bodo za deset mesecev prenehali z

gradnjo izraelskih domov na zasedenih ozemljih z namenom ponovnega začetka pogovorov o

mirovnemu procesu, je bilo od oktobra 2010, ko se je desetmesečni rok iztekel, do julija 2011,

dokončanih še 2.149 izraelskih domov ter 2.598, ki se jih je začelo graditi.122

Gradnja novih

zgradb in hiš pa pomeni tudi kršitev Resolucije L.30 Sveta za človekove pravice, ki obsoja

vso novo gradnjo hiš in zgradb na zasedanih ozemljih Palestine. Resolucijo je podprlo 45

držav, proti so bile zgolj ZDA, nobena država pa se glasovanja ni vzdržala.123

Obstajajo štirje razlogi, zakaj lahko pride do rušenja palestinskih hiš:

1. uničenje zaradi kaznovanja: IDF poruši hiše z namenom kaznovanja ljudi, ki živijo v njej,

če so sodelovali v napadih na izraelske civiliste ali pri političnih organizacijah zoper Izrael. S

takšnim uničenjem so prenehali leta 2005, ko so ugotovili, da to sproži le še večje napade s

strani Palestincev, vendar pa so 19. januarja 2012 s tem zopet začeli. Tako je bilo do danes, na

tak način, uničenih 8.5% vseh hiš na zasedenih ozemljih. S tem pa Izrael krši 33. člen IV. ŽK,

ki pravi, da nobena zaščitena oseba ne sme biti kaznovana za dejanje, ki ga ni osebno storila

ter prepoveduje kolektivne kazni in kakršnekoli ukrepe zastraševanja ali terorizma. 124

2. upravno rušenje: rušenje zaradi pomanjkanja gradbenega dovoljenja se dogaja v Vzhodnem

Jeruzalemu in na območju C (ki je pod izključno oblastjo Izraelcev). Potrebno je poudariti, da

120

B'Tselem - The Israeli Information Center for Human Rights in the Occupied Territories, dostopno na

http://www.btselem.org/settler_violence, obiskano 26.2.2012. 121

The Israeli Committe against house demolitions, dostopno na http://www.icahd.org/?page_id=76, obiskano

2.5.2012. 122

HRW World Report 2012, str. 573-574. 123

Resolucija Sveta za človekove pravice Združenih narodov A/HRC/16/L.30, sprejeta 21.3.2011. 124

33. člen, IV. Ženevske konvencije o zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne, 12. avgust 1949.

31

je pridobitev gradbenega dovoljenja skoraj nemogoča,125

zato Palestincem ne preostane

drugega kot da gradijo brez dovoljenj. Prav tako se lahko zgodi, da je hiša na območju B,

preblizu vojaški bazi ali cesti, po kateri Palestinci ne smejo peljati in jo je zato potrebno

uničiti. Izraelski uradniki svoje ravnanja upravičujejo s tem, da trdijo, da Palestinci z gradnjo

kršijo gradbene zakone, ki jih je treba spoštovati. Takšnih je bilo do danes okoli 26% rušenj,

čeprav to pomeni kršenje 53. člen IV. ŽK.

3. vojaška rušenja: rušenje hiš s strani IDF v okviru vojaških operacij, zaradi dosega nekega

cilja oz. ker želijo ubiti neko osebo, v okviru izraelske politike izvensodnih usmrtitev.

Takšnih rušenj je bilo do danes največ, in sicer 65,5%, čeprav to pomeni kršitev 53. člena IV.

ŽK in čeprav je IDF sam mnenja, da je masivno uničenje domovanj zelo težko pravno

upravičiti, zlasti, če jih je treba upravičevati pred mednarodnimi organizacijami.

4. neraziskana uničenja: ICAHD še vedno raziskuje rušenja, ki so se zgodila med leti 1967-

1982. Trenutni rezultati kažejo, da gre v teh primerih večinoma za vojaška rušenja.126

Prav tako Izrael z rušenjem palestinskih javnih zgradb krši 55. člen IV. HK, ki pravi, da je

okupacijska sila zgolj skrbnik in uživalec javnih zgradb, nepremičnin, gozdov in kmetijskih

posestev, ki pripadajo in se nahajajo v okupirani državi in jih mora varovati in upravljati v

skladu s pravili o užitku.127

3.4.5. Uporabljivost MHP na zasedenem palestinskem ozemlju

Izrael je postal pogodbena stranka IV. ŽK 6. julija 1951. Izraelsko Višje sodišče je zavrnilo

odločanje o zakonitosti preseljevanja Judov na zasedena ozemlja, odvetniki izraelske vlade pa

so mnenja, da se 49. člen IV. ŽK ne nanaša na naselbine, saj naj bi se omenjeni člen nanašal

zgolj na:

1. ozemlja, ki so bila pridobljena na podlagi nasilne vojne, medtem, ko je Izrael zasedel Gazo

ter Zahodni breg v okviru samoobrambe,

125

Izrael Palestincem ne dovoli registrirati zemlje na njihovo ime že 30 let. To pa je podlaga za pridobitev

gradbenega dovoljenja, saj drugače ne morejo dokazati dejansko lastnino nad zemljo. (B'Tselem, dostopno na

http://www.btselem.org/planning_and_building, obiskano 4.4.2012). 126

The Israeli Committee Against House Demolition, dostopno na http://www.icahd.org/?page_id=5508,

obiskano 26.2.2012.

127

55. člen, Pravilnik k IV. Haški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem.

32

2. nasilno preseljevanje prebivalcev, medtem ko se Judje na ta ozemlja preseljujejo

prostovoljno in vlada na njihova dejanja z ničemer ne vpliva.

Prav tako menijo, da tako Gaza in Zahodni breg nista zasedeni ozemlji, saj je leta 1948 Velika

Britanija predala svoj mandat nad današnjim območjem Izraela, Gaze in Zahodnega brega

Združenim narodom, ki je nato predlagala razdelitev območja med Jude in Arabce. Slednji se

s predlogom niso strinjali, zato so sprožili vojno zoper novo nastali Izrael. V letih 1948-49 je

Jordanija okupirala Zahodni breg in si ga priključila. Mednarodna skupnost ni želela priznati

Zahodnega brega kot dela Jordanije. Leta 1967 med Izraelom in Jordanijo nastopi šestdnevna

vojna v kateri Izrael zasede Zahodni breg. Resolucija 242 ZN pravi, da ni treba vrniti vseh

ozemelj, ki so bila pridobljena po nasilju, vendar pa je v takem primeru potrebno plačati

odškodnino.128

Izrael meni, da Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem tako nista zasedeni

ozemlji, temveč zgolj sporni.129

Prepoved preseljevanja ljudstva na zasedena ozemlja s strani okupacijske sile, ki jo določa 49.

člen IV. ŽK temelji na t.i. zakonu pripadnikov okupacijskih oboroženih sil (»law of

belligerent occupation«), ki je del običajnega prava držav in ki je bil prvič objavljen leta 1907

v Haškem pravilniku, sprejetem k IV. HK.130

42. člen tega pravilnika namreč pravi, da je

ozemlje zasedeno takrat, ko je dejansko pod oblastjo vojske druge države.131

To pomeni, da je

zasedenost ozemlja neodvisna od pripadnosti le-tega samostojni državi, temveč zgolj, ali je

pod oblastjo vojske druge države. 43. člen istega pravilnika pa pravi, da mora okupacijska sila

spoštovati zakone, ki veljajo na zasedenem ozemlju.132

Čeprav so lahko vse javne

gospodarske službe okupirane, pa morajo biti vrnjene takoj, ko se vzpostavi mir.133

Namen teh določb je, da se okupacijski sili onemogoči priključitev tujega ozemlja in da se

varuje ozemeljsko celovitost okupiranega ozemlja, prepreči nasilje in stabilizira svetovni red.

Čeprav Haški pravilnik posebej ne omenja preseljevanje ljudi s strani okupacijske sile, pa je

takšno preseljevanje očitno v nasprotju s pravilnikom, saj pripomore k priključitvi ozemlja s

strani okupacijske sile.134

128

Resolution 242, Varnostni svet Združenih narodov, S/RES/242, sprejeta 22.11.1967. 129

Isreal- learn the facts, The Zionist Youth/Student/Young professional movement that cares, dostopno na

http://www.betar.org.uk/facts/settlements.php, obiskano 24.2.2012. 130

Galchinsky, Michael, The Jewish Settlements in the West Bank: International Law and Israeli Jurisprudence,

Israel Studies, št. 9, izdaja 3, 2004, str. 118. 131

42. člen, Pravilnik k IV. Haški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem. 132

Ibidem, 43. člen. 133

Ibidem, 53. člen. 134

Kretzmer, D., The occupation of justice: The Supreme Court of Israel and the occupied Territories, Albany,

2002, str. 34-40, 43-56.

33

Trditev Izraela, da se ljudstvo na zasedena ozemlja preseljuje po svoji volji in zato kazensko

ne odgovarja, pa zavrača Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je tako v 8.

členu135

določil, da je prepovedano tako neposredno kot posredno preseljevanja ljudstva na

zasedena ozemlja in takšno preseljevanje označuje za vojno hudodelstvo v pristojnosti

sodišča, kar pa Izrael zagotovo izvaja, saj daje različno finančno pomoč in subvencije za Jude,

ki se preselijo na Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem.136

Leta 1980 je SC ZN sprejel Resolucijo 465, ki pravi, da politika in dejanja Izraela z

naseljevanjem svojega prebivalstva na okupirano ozemlje, pomenijo resno oviro za doseganje

popolnega, pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. SC je Izrael pozval naj zruši že

obstoječe naselbine in naj preneha z gradnjo novih na ozemljih, ki so okupirana od leta 1967,

vključno z Jeruzalemom.137

Čeprav so Resolucije SC vzpostavile mednarodno normo, da se IV. HK nanaša na naselbine,

pa SC do danes še ni uporabil svoje moči na podlagi VI. in VII. poglavja UL ZN, da norme

tudi uveljavi.

27. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb določa, da ima, v primeru

neskladja med mednarodnim in nacionalnim pravom, prednost mednarodno.138

Seveda pa

Izrael ne želi postati pogodbena stranka te konvencije. Vendar pa to še ne pomeni

neodgovornost Izrael za kazniva dejanja po mednarodnem pravu, saj lahko pravni akt postane

običajno mednarodno pravo, kar pa Haški pravilnik in Ženevske konvencije zagotovo so.

Izraelska vlada prav tako meni, da se 2. člen IV. ŽK139

, ki pravi, da se konvencija uporablja za

vse primere, delne ali popolne okupacije ozemlja pogodbenice, četudi v okupaciji ne pride do

oboroženega spopada, ne uporablja na Zahodnem bregu in Gazi, saj ozemlji nista suvereni.

Da bi se izognili problemu razlage tega člena, je bil leta 1977 sprejet Protokol k vsem štirim

ŽK, ki v 1. členu140

določa, da se vojno pravo lahko uporablja tudi med suvereno in

nesuvereno državo.141

ICTY prav tako pravi, da se mora tak spor obravnavati kot nacionalni

135

Člen 8 (2) (b) (viii), Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejet 17.7.1998, dostopno na

http://www.un.org/law/icc/index.html, obiskano 1.4.2012. 136

Izrael sicer ni pogodbenica Rimskega statuta. 137

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/465, sprejeta 1.3.1980. 138

27. člen, Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sprejeta 27.1.1980. 139

2. člen, Četrta Ženevska konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne, sprejeta 12.8.1949. 140

Protokol I Zaščita žrtev mednarodnih spopadov, sprejet 8.6.1977. 141

Van Nuffel, P., The story of the Israeli settlements in the West Bank as it is told in international law, Aspirant

National Foundation for Scientific Research, Institute for European Law, Belgija, str. 368.

34

spor in v takem primeru velja 3. člen IV. ŽK, ki se navezuje na takšne spore.142

Izrael

Protokola ni ratificiral.143

Čeprav velja IV. ŽK za mednarodno običajno pravo povsod144

, vprašanje ali ozemlje pripada

suvereni državi ali ne, ni več pomembno. Iz tega vidika se prepoved preseljevanja navezuje

tudi na Zahodni breg, čeprav je Izraelsko- Palestinski spor oborožen spor med suvereno in

nesuvereno državo, ki se dogaja na ozemlju slednje.

Prav tako je vojaška okupacija začasno dejansko stanje, s katerim ni mogoče spremeniti

pravnega in geografskega statusa okupiranega ozemlja, ki pa na tem ozemlju traja že vse od

leta 1967. De facto pa se z gradnjo novih naselbin spreminja tudi geografija tega ozemlja.

Zaradi vsega tega menim, da bi moral Izrael odgovarjati pred Meddržavnim sodiščem v

Haagu, a na njegovo pristojnost ne pristane.

142

Prosecutor v. Zejnil Delalic et al., The Celebici Case, Judgement of Appeals Chamber, International Criminal

Tribunal for the former Yugoslavia, Haag, 1998, odst. 96-101. 143

Van Nuffel, P., The story of the Israeli settlements in the West Bank as it is told in international law, Aspirant

National Foundation for Scientific Research, Institute for European Law, Belgija, str. 368. 144

Status mednarodnega običajnega prava ŽK je razviden že iz izrecnih izjav držav članic ZN, da so konvencije

zavezujoče v vseh sporih, tudi na zasedenih ozemljih Palestine. Proti sta glasovali zgolj Izrael in ZDA.

(Mednarodni odbor Rdečega križa, Implementation of the Fourth Geneva Convention in the Occupied

Palestinian Territories: history of a multilateral process (1997-2001, International Review of the Red Cross, št.

847, 30.9.2002, dostopno na http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/5fldpj.htm, obiskano 2.4.2012).

35

4. ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi sem ugotovila, da so naselbine na zasedenem palestinskem ozemlju ne

samo nezakonite, temveč predstavljajo tudi največjo grožnjo k uresničitvi dvostopenjske

rešitve problema (nastanek dveh držav, Palestine in Izraela) ter onemogočajo doseg trajnega

in pravičnega miru na tem območju. Naselbine, njihova infrastruktura in ostala območja, ki so

povezana z izraelskim nadzorom okupiranega ozemlja, skrajno zmanjšujejo količino in

kakovost ozemlja, ki ostaja v lasti Palestincev in resno spodkopavajo ozemeljsko celovitost

Palestine. Na podlagi Resolucije 242145

in Resolucije 338146

, ki sta temelj mirovnega procesa,

se mora Izrael umakniti iz ozemelj, ki jih je zasedel leta 1967, da se zagotovi popoln mir in

obojestransko priznanje obstoja obeh držav.147

Velik problem je tudi brezposelnost Palestincev, ki ne morejo delati, saj ne pridobijo

dovoljenj, da bi lahko zapustili svoje domovanje na Zahodnem bregu. Okoli 25.000

Palestincev je delalo na območju judovskih naselbin v gradbeniški, kmetijski ter industrijski

panogi in za to dobili plačilo. Leta 2010 pa je Palestinska nacionalna organizacija z zakonom

prepovedala vsem Palestincem kakršnokoli sodelovanje pri gradnji naselbin. V nasprotju

grozi petletna zaporna kazen in do 14.000 $ kazni. Zato se je revščina na tem območju še

povečala.148

Čeprav Izrael vztraja, da se IV. ŽK na zasedenih ozemljih Palestine ne more upoštevati pa se

sama pridružujem mnenju tistim, ki dokazujejo, da Izrael z gradnjo naselbin krši IV. ŽK,

predvsem 49. člen. Čeprav neposredno ne naseljuje svojega prebivalstva na zasedeno ozemlje,

pa to vsekakor počne posredno, z dajanjem finančnih in drugih olajšav ter spodbud.

Prav tako bi moral, da bi spoštoval mednarodno pravo ter mnenja mednarodnih organizacij,

Izrael porušiti vsa zgrajena naselja in popraviti vso škodo, ki je nastala kot posledica le-teh.

To zahtevata tudi Resolucija 2003/7149

, ki jo je sprejela Komisija ZN za človekove pravice

leta 2003 ter Resolucija Sveta za človekove pravice L.28, ki prepoveduje vsakršno nasilje

145

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/242, sprejeta 22.11.1967. 146

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/338, sprejeta 22.10.1973. 147

Palestino priznava 124 od 193 držav članic OZN, konec oktobra 2011 pa je postala tudi polnopravna članica

ZN za izobraževanje, znanost in kulturo. Letnar Černič, J., Trnova pot do nastanka palestinske države, Ius-Info,

18.11.2011, dostopno na http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=74862, obiskano

6.4.2012. Državo Izrael pa je priznalo več kot 80% vseh držav na svetu. (Diplomatic and foregin relations of

Israel, 5.5.2010, dostopno na http://geography.about.com/od/politicalgeography/a/israeldiplomacy.htm, obiskano

6.4.2012). 148

The Guardian, Palestinians defy ban on Jewsih settlement work, 25.5.2010, dostopno na

http://www.guardian.co.uk/world/2010/may/25/palestine-israel-settlements-work-ban, obiskano 28.2.2012. 149

Resolucija Komisije za človekove pravice Združenih narodov E/CN. 4/RES/2003/7, sprejeta 15.4.2003.

36

zoper Palestince, zaseganje privatnih zemljišč z namenom gradnje novih naselbin na

zasedenih ozemljih ter podpira palestinsko željo k nastanku samostojne palestinske države, z

Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom.150

Eden od načinov, da bi Judje mirno zapustili

zasedena ozemlja je, da bi Izrael prenehal z dajanjem gospodarskih in drugih spodbud, ki jih

daje tako za naselbine kot naseljencem samim. Namesto te pomoči, bi moral začeti dajati

različne dajatve, ki bi Jude spodbudila k izseljevanju nazaj v Izrael.

Tudi Vrhovno sodišče v Izraelu je avgusta 2011, po postopku, ki ga je prvič sprožila izraelska

organizacija Peace now že leta 2006, odločilo, da je potrebno nezakonite naselbine na

Zahodnem bregu odstraniti do marca 2012, čeprav je vlada zahtevala več časa, da bi lahko

organizirali evakuacijo in nadomestno nastanitev.151

Četudi je ta rok že potekel, naselbine na

Zahodnem bregu še vedno stojijo, ponekod pa se že gradijo nove.152

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v začetku februarja 2012 povedal: »Izrael mora

ustaviti gradnjo naselbin in predstaviti predloge glede meje s prihodnjo palestinsko državo«.

Prav tako je javno podprl predsednika Palestine Mahmouda Abassa pri njegovem vodstvu in

pri ključnih vprašanjih, vključno z zahtevo, da se zamrzne vsa gradnja naselbin na zasedenih

palestinskih ozemljih, saj so v nasprotju z mednarodnim pravom.153

Izrael trdi, da je okupacija nujno potrebna za zavarovanje izraelskega prebivalstva pred

terorističnimi napadi in samomorilci. Zanimivo je, da gradijo ločitveni zid, ki naj zaradi

varnosti loči Palestince in Izraelce, hkrati pa spodbujajo Jude k preseljevanju na zasedena

ozemlja. Izrael prav tako zanika Palestincem dostop do lastnih vodnih virov. Ali to pripomore

k njihovi lastni varnosti? Zaradi onemogočanja dostopa Palestincem do njihovih družin, šol,

bolnišnic in osnovnih potreb za preživetje, Izrael ne bo nič varnejši. Če si Izrael resnično želi

končati palestinsko nasilje, je treba priznati korenine tega nasilja.

Dokler dokončni dogovori niso sprejeti, bi moral Izrael popolnoma ustaviti gradnjo naselbin,

da bi se zmanjšala škoda za prihodnja pogajanja. Mednarodna skupnost je večkrat pozvala

Izrael, naj zamrzne vse dejavnosti naseljevanja. Osnovni elementi takšne zamrznitve so, da se:

1. konča vsa gradnja, ki je povezana z naselbinami, 2. ukine vse subvencije in ekonomske

spodbude za naselbine in njihove prebivalce, 3. preneha z izdelavo vseh načrtov za gradnjo

150

Resolucija Sveta za človekove pravice Združenih narodov A/HRC/16/L.28, sprejeta 21.3.2011. 151

Sanders, E., Supreme Court orders demolition of West Bank Settlement, Los Angeles Times, 2011, dostopno

na http://latimesblogs.latimes.com/babylonbeyond/2011/08/israel-supreme-court.html, obiskano 12.10.2011. 152

Construction per person in Settelements is nearly twice that in Israel, dostopno na

http://peacenow.org.il/eng/ConstructionReport0911Eng, obiskano 29.3.2012. 153

The Blaze, UN Chief side with the Palestinians:« All Israeli settlements are contrary to international law &

prejudice«, 1.2.2012, dostopno na http://www.theblaze.com/stories/un-chief-sides-with-palestinians-all-israeli-

settlements-are-contrary-to-international-law-prejudice/, obiskano 28.2.2012.

37

novih naselbin, 4. preneha z zaplembami zemlje, rušenjem hiš in ostalih nepremičnin, ki

pripadajo Palestincem ter 5. konča priseljevanje Judov na zasedena ozemlja.

38

5. VIRI

5.1. Monografije

● Abdel Karim, T., Pravni status Jeruzalema, diplomska naloga, Pravna fakulteta, 2011.

● Abu Dayeh M., Jerusalem Residency Rights in the Israeli Palestinian Peace Process,

Netherlands Institute of Human Rights, Utrecht, 2000.

● Al Joundi, S., Židje in Izrael, Zavod borcev, Ljubljana, 1972.

● Bavdek, M., Odnos med mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic,

Pravna fakulteta, Ljubljana, 2009.

● Carter, J., Palestine Peace not apartheid, New York, 2006.

● Čeh, A., Mednarodnopravna analiza svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu o

pravnih posledicah graditve zidu na okupiranem palestinskem ozemlju z dne 9. julija 2004,

Pravna fakulteta, Ljubljana, 2006.

● Kretzmer, D., The occupation of justice: The Supreme Court of Israel and the occupied

Territories, Albany, 2002.

● Efra, E., The West Bank and Gaza Strip: a geography of occupation and disengagement,

Routledge, New York, 2006.

● Ferfila, B., Sionizem in Izrael, Didakta, Radovljica, 1993.

● Sancin, V., Švarc, D., Ambrož, M., Mednarodno pravo oboroženih spopadov, Poveljstvo za

doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana, 2009.

● Segev, T., 1967 Israel, the War and the year that transformed the Middle East, Metropolitan

Book, ZDA, 2007.

● Türk, D., Temelji mednarodnega prava, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2007.

5.2. Članki

● Amnesty International, Glavni problem vodne krize revščina in neenakost, leto 7, številka 4,

december 2010, http://www.amnesty.si/files/AA-december-2010.pdf (14.11.2011).

● Amnesty International, Isreal anti-boycott law an attack on freedom of expression,

12.6.2011, http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/israel-anti-boycott-law-attack-

freedom-expression-2011-07-12 (12.10.2011).

39

● An Analysis of the Economic Restrictions Confronting the West Bank and Gaza,

Palestinian Economic Prospects: Aid, Access and Reform,

http://siteresources.worldbank.org/INTWESTBANKGAZA/Resources/Economicrestrictionst

Sept.08.pdf (28.10.2011).

● Association for civil rights in Israel, »Unsafe space: The Israeli Authorities« Failure to

protect Human rights amid settlements in East Jerusalem, Report, august 2010.

● BBC News Online, Guide to a West Bank check point,

http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/middle_east/03/w_bank_checkpoints/html/

(22.10.2011).

● BBC News Online, Israel's »linchpin« settlement, 12.11.2005,

http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4419046.stm, (22.2.2012).

● BBC News Online, Israeli Settlements condemned by Westrn powers, 2.11.2011,

http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-15556801 (27.2.2012).

● BBC News Online, Who is Hamas?, 4.1.2009, http://news.bbc.co.uk/2/hi/1654510.stm

(22.2.2012).

● Diplomatic and foregin relations of Israel, 5.5.2010,

http://geography.about.com/od/politicalgeography/a/israeldiplomacy.htm (6.4.2012).

● Letnar Černič, J., Trnova pot do nastanka palestinske države, Ius-info 18.11.2011,

http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=74862 (6.4.2012).

● European Parliament: East Jerusalem should be Palestinian capital, 15.6.2011,

http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/european-parliament-east-jerusalem-

should-be-palestinian-capital-1.367891 (29.3.2012).

● Galchinsky Michael, The Jewish Settlements in the West Bank: International Law and

Israeli Jurisprudence, Israeli studies, št. 9, izdaja 3, 2004, str.122.

● History: Biblical Times, Isreal Ministry of foregin affairs, 28.10.2010,

http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/History/HISTORY-+Biblical+Times.htm,

(22.2.2012).

● Human Rights Watch Bill for Prevention of Damage to the State of Israel Through Boycott,

11.7.2011, http://www.hrw.org/news/2011/07/13/israel-anti-boycott-bill-stifles-expression

(23.2.2012).

● Imseis Ardi, Facts on the ground: An examination of Israeli muncipal policy in East

Jerusalem, American University, International Law Review, letnik 15, izdaja 5, 2000.

● Izrael moratorija ne namerava podaljšati, časopis Delo, 13.9.2010,

http://www.delo.si/clanek/121217 (15.3.2012).

40

● Izrael sprejel desetmesečni moratorij na gradnjo novih judovskih naselbin, časopis Dnevnik,

25.11.2009, http://www.times.si/svet/izrael-sprejel-desetmesecni-moratorij-na-gradnjo-novih-

judovskih-naselbin--NONE-b211cd22c0.html (15.3.2012).

● Mednarodni odbor Rdečega križa, Implementation of the Fourth Geneva Convention in the

Occupied Palestinian Territories: history of a multilateral process (1997-2001, International

Review of the Red Cross, št. 847, 30.9.2002,

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/5fldpj.htm (2.4.2012).

● Newman, D., The Impact of Gush Emunim and the Settlement movement on Israeli Politics

and Society, Israel studies, izdaja 10, št. 3, str. 3-8.

● Rabbi Tilsen Jon-Jay, Ottoman Land Registration Law as a Contributing Factor in the

Israeli- Arab Conflict, http://www.beki.org/landlaw.html (10.10.2011).

● ReliefWeb, Occupied Palestinian territory: Isreal falsifies lifitng of movement restrictions,

28. 4. 2008, http://reliefweb.int/node/263998 (22.10.2011).

● Sanders Edmund, Los Angeles Times Online, World, Supreme Court orders demolition of

West Bank Settlement, Los Angeles Times, 2.8.2011,

http://latimesblogs.latimes.com/babylonbeyond/2011/08/israel-supreme-court.html

(12.10.2011).

● Shamir Ronen, »Landmark Cases« and the reproduction of legitimacy: The case of Israel's

High court of Justice, Law and Society Review, letnik 24, izdaja 3 ,1990, str. 4-7.

● The Association for Civil Rights in Isreal, Route 443: Fact Sheet and Timeline, 25.5.2010,

http://www.acri.org.il/en/2010/05/25/route-443-fact-sheet-and-timeline/ (24.10.2011).

● The Blaze, UN Chief side with the Palestinians:« All Israeli settlements are contrary to

international law & prejudice«, 1.2.2012, http://www.theblaze.com/stories/un-chief-sides-

with-palestinians-all-israeli-settlements-are-contrary-to-international-law-prejudice/

(28.2.2012).

● The Guardian, Palestinians defy ban on Jewsih settlement work, 25.5.2010,

http://www.guardian.co.uk/world/2010/may/25/palestine-israel-settlements-work-ban

(28.2.2012).

● The Problem of the Palestinian Refugees Will Be Solved When They Are Assured the Right

of Return, Palestinian- Israeli Journal, izdaja 6, št. 4, 1999,

http://www.pij.org/details.php?id=238, (25.4.2012).

● Van Nuffel, P., The story of the Israeli settlements in the West Bank as it is told in

international law, Aspirant National Foundation for Scientific Research, Institute for

European Law, Belgija.

41

● World Bank Technical Team, Movement and access restrictions in the West Bank:

Uncertainty and Inefficiency in the Palestinian Economy, 8.5.2007.

● World Health Organization, The occupied Palestinian territory: providing health care

despite the lack of a stable environment, februar 2011,

http://www.who.int/hac/crises/international/wbgs/highlights/february2011/en/index.html

(28.10.2011).

5.3. Mednarodni dokumenti

● Armistice Agreement with Jordan, 3.4.1949,

http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/Israel+in+Maps/1949+Armistice+Agreemen

t+with+Jordan.htm (25.2.2012).

● Četrta Haška konvencija o zakonih in običajih vojne na kopnem, sprejeta v Haagu,

18.10.1907.

● Četrta Ženevska konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne, sprejeta v Ženevi,

12.8.1949, Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojn, Rdeči križ Slovenije, 1993.

● Declaration of principles on interim self-government arrangements, podpisan v

Washingtonu, 13.9.1993, http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/dop.html

(7.10.2011).

● Dodatni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12.8.1949 o zaščiti žrtev mednarodnih

spopadov (PI), sprejet 1977, Ženevska konvencija o zaščiti žrtev vojn, Rdeči križ Slovenije,

1993.

● Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sprejeta 23.5.1969, Uradni list

Socialistične federativne republike Jugoslavije, 15.6.1972.

● Konvencija Montevideo o pravicah in dolžnostih držav, sprejeta v Urugvaju, 26.12.1934.

● Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, sprejet 16.12.1966, v Dokumenti

človekovih pravic z uvodnimi pojasnili, Društvo Amnesty Inrernational Slovenije, Mirovni

inštitut, Ljubljana, 2002.

● Pravilnik k IV. Haški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem, sprejet 1907.

● Proclamation of Teheran, Final Act of the International Conference of Human Rights, U.N.

Doc. A/CONF 32/41, Teheran, 1968.

● Resolucija Sveta za človekove pravice Združenih narodov A/HRC/16/L.28, sprejeta

21.3.2011.

42

● Resolucija Sveta za človekove pravice Združenih narodov A/HRC/16/L.30, sprejeta

21.3.2011.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/46/135, sprejeta 17.12.1991.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/50/193, sprejeta 11.3.1996.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/52/145, sprejeta 6.3.1998.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/181 (II), sprejeta 29.11.1947.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/194(III), sprejeta 11.12.1948.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/2253, sprejeta 4.7.1967.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/2675(XXV), sprejeta

9.12.1970.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/3525(XXX), sprejeta

15.12.1975.

● Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov GA/10967, sprejeta 28.10.2010.

● Resolucija Komisije za človekove pravice Združenih narodov E/CN. 4/RES/2003/7,

sprejeta 15.4.2003.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/242, sprejeta 22.11.1967.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/252, sprejeta 21.5.1968.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/338, sprejeta 22.10.1973.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/465, sprejeta 1.3.1980.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1019, sprejeta 9.11.1995.

● Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1034, sprejeta 21.12.1995.

● Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejet 17.7.1998, Uradi list Republike

Slovenije.

● Smernice Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

Uradni list EU 2005/C 327/03, 2005.

● Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta 10. december 1948.

● Ustanovna listina Združenih narodov, sprejeta 26. junija 1945 Društvo za Združene narode

za Slovenijo, 1992.

● The Israeli Palestinian interim agreement on the West Bank and Gaza Strip, podpisan v

Washingtonu, 28.9.2995,

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/THE+ISRAELI-

PALESTINIAN+INTERIM+AGREEMENT.htm (11.10.2011).

43

5.4. Drugo

● A performanced- based roadmap to a permanent two- state solution to the Israeli-

Palestinian conflict, april 2003, http://www.un.org/media/main/roadmap122002.html

(24.2.2012).

● Human Rights Watch, Seperate and Unequal: Israel's Discriminatory Treatment of

Palestinians on the Occupied Palestinian Territory, report, 19.12.2010,

http://www.israeliwatch.com/2011/01/14/hrw-separate-unequal-israels-discriminatory-

treatment-palestinians-occupied-palestinian-territories/ (25.2.2012).

● Human Rights and Democracy: the 2010 Foreign & Commonwealth Office Report, Foreign

and Commonwealth Office, 2010, http://fcohrdreport.readandcomment.com/human-rights-in-

countries-of-concern/, (26.2.2012).

● Human Rights Watch World Report 2012, http://www.hrw.org/world-report-2012

(27.2.2012).

● Israeli Settlements in the occupied territory: A Guide, Foundation for Middle East Peace

Report, izdaja 12, št. 7, Washington DC, marec 2002, http://www.fmep.org/reports/special-

reports/a-guide-to-israeli-settlements-in-the-occupied-territories/israeli-settlements-in-the-

occupied-territories-a-guide (23.2.2012).

● Palestinian Central Bureau of Statistics , Report 2010,

http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_pcbs/Settlements/sett_2010_E_tab17.htm (24.2.2012).

● Report on financial support of the Israeli settlement enterprise by United States Non-Profit

Foundations and Organizations during 2009, dostopno na

http://settlementsinpalestine.org/Reports/Reportfor2009.pdf (22.2.2012).

● The Disengagement plan- General Outline, 18.4.2004, Israel Ministry of Foregin affairs,

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Reference+Documents/Disengagement+Plan+-

+General+Outline.htm (24.2.2012).

● United Nations Office for the coordination of Humanitarian affairs occupied Palestinian

territory, The humanitarian impact of the takeover of Palestinian water springs by Isreali

settlers, marec 2012,

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/f02b5c302c39632c85

2579c7004aa733?OpenDocument (29.3.2012).

● United Nations Office for the coordination of Humanitarian affairs occupied Palestinian

territory, West Bank Movement and access update, avgust 2011,

44

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/4b8b74b1450a13c485

25790300498980?OpenDocument (29.3.2012).

5.5. Sodna praksa

● HCJ, Beit Sourik Village Council v. The Government of Israel 2057/04, sodba z dne

20.6.2004, http://www.icrc.org/ihl-

nat.nsf/39a82e2ca42b52974125673e00508144/09d47365bd007706c12575c20046ec2a!Open

Document (20.10.2011).

● ICJ, Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian

territory, 9.7.2004, http://www.icj-

cij.org/docket/index.php?pr=71&code=mwp&p1=3&p2=4&p3=6&ca (10.10.2011).

● Prosecutor v. Duško Tadič, Decision on the Defence Motion for Interlocutory Appeal on

Jurisdiction, International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, 1995, §70.

● Prosecutor v. Zejnil Delalic et al., The Celebici Case, Judgement of Appeals Chamber,

International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, Haag, 1998, odst. 96-101.

5.6. Spletne strani

● Americans for peace now, Who built the settlements?, http://peacenow.org/settlements-

101.html (22.2.2012).

● B'Tselem, The Israeli Information Center for Human rights in the occupied territories,

http://www.btselem.org/ (12.10.2011).

● Middle East research and information project, The Palestinian Liberation Organization,

http://www.merip.org/palestine-israel_primer/plo-un242-pal-isr-primer.html (22.2.2012).

● Palestinian Liberation Organization, Negotiations Affair department, http://www.nad-

plo.org/index.php (20.11.2011).

● Peace Now, promoting peace in Israel, http://peacenow.org.il/eng/ (10.10.2011).

● The Palestinian Monitor, exposing life under occupation, http://www.palestinemonitor.org/

(10.10.2011).

45

● The Israeli Committee Against House Demolition, http://www.icahd.org/?page_id=5508

(26.2.2012).

● The Question of Palestine, United Nations Office for the Coordination of Humanitarian

Affairs, http://unispal.un.org/unispal.nsf/vMaps?OpenView (9.4.2012).

● The Zionist Youth/Student/Young professional movement that cares, Isreal- learn the facts,

http://www.betar.org.uk/facts/settlements.php (24.2.2012).

46

6. PRILOGE

Priloga 1: Outpost154

154

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/3b1b10f231aff5aa852576700054155b?O

penDocument, obiskano 9.4.2012.

47

Priloga 2: Checkpoints155

155

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/1857cbd35d55c62d8525775a006c09c3?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

48

Priloga 3: Land allocated to Israeli settlements156

156

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/e36d21668a3a853c852579810054e2dd?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

49

Priloga 4: Restrictions on Palestinian access in the West Bank157

157

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/ec37e804fa00fa5c852577f2006ccf01?O

penDocument, obiskano 9.4.2012.

50

Priloga 5: Demolitions in East Jerusalem in 2010158

158

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/662e5fac88c806b0852577f2006c6d2f?O

penDocument, obiskano 9.4.2012.

51

Priloga 6: Area C159

159

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/6b9eaba6d3ea5ce2852578410058a8c6?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

52

Priloga 7: Palestinian springs affected by settler activities160

160

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/f02b5c302c39632c852579c7004aa733?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

53

Priloga 8: West Bank: Israeli demolitions of Palestinian property161

161

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/d125724a1503e4548525799100529444?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

54

Priloga 9: The Barrier Route in the West Bank in July 2011162

162

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/5542dc2e7f6ba0658525792d004c8481?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

55

Priloga 10: Palestinian communities vulnerable to settler violance163

163

United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs, dostopno na

http://unispal.un.org/unispal.nsf/cf02d057b04d356385256ddb006dc02f/ef71cf3d9e9a7b44852576700053b0c2?

OpenDocument, obiskano 9.4.2012.

56

Priloga 11: The Israeli-Palestinian interim agreement164

THE ISRAELI-PALESTINIAN INTERIM AGREEMENT

28 Sep 1995

Israeli-Palestinian Interim Agreement on the West Bank and

the Gaza Strip

Washington, D.C., September 28, 1995

The Government of the State of Israel and the Palestine

Liberation Organization (hereinafter "the PLO"), the

representative of the Palestinian people;

PREAMBLE

WITHIN the framework of the Middle East peace process

initiated at Madrid in October 1991;

REAFFIRMING their determination to put an end to decades of

confrontation and to live in peaceful coexistence, mutual dignity

and security, while recognizing their mutual legitimate and

political rights;

REAFFIRMING their desire to achieve a just, lasting and

comprehensive peace settlement and historic reconciliation

through the agreed political process;

RECOGNIZING that the peace process and the new era that it

has created, as well as the new relationship established between

the two Parties as described above, are irreversible, and the

determination of the two Parties to maintain, sustain and

continue the peace process;

RECOGNIZING that the aim of the Israeli-Palestinian

negotiations within the current Middle East peace process is,

among other things, to establish a Palestinian Interim Self-

Government Authority, i.e. the elected Council (hereinafter "the

164

The Israeli Palestinian interim agreement, podpisan v Washingtonu, 28.9.1995, Israel Ministry of Foregin

Affairs, dostopno na http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/THE+ISRAELI-

PALESTINIAN+INTERIM+AGREEMENT.htm, obiskano 4.5.2012.

57

Council" or "the Palestinian Council"), and the elected Ra'ees of

the Executive Authority, for the Palestinian people in the West

Bank and the Gaza Strip, for a transitional period not exceeding

five years from the date of signing the Agreement on the Gaza

Strip and the Jericho Area (hereinafter "the Gaza-Jericho

Agreement") on May 4, 1994, leading to a permanent settlement

based on Security Council Resolutions 242 and 338;

REAFFIRMING their understanding that the interim self-

government arrangements contained in this Agreement are an

integral part of the whole peace process, that the negotiations on

the permanent status, that will start as soon as possible but not

later than May 4, 1996, will lead to the implementation of

Security Council Resolutions 242 and 338, and that the Interim

Agreement shall settle all the issues of the interim period and

that no such issues will be deferred to the agenda of the

permanent status negotiations;

REAFFIRMING their adherence to the mutual recognition and

commitments expressed in the letters dated September 9, 1993,

signed by and exchanged between the Prime Minister of Israel

and the Chairman of the PLO;

DESIROUS of putting into effect the Declaration of Principles

on Interim Self-Government Arrangements signed at

Washington, D.C. on September 13, 1993, and the Agreed

Minutes thereto (hereinafter "the DOP") and in particular Article

III and Annex I concerning the holding of direct, free and

general political elections for the Council and the Ra'ees of the

Executive Authority in order that the Palestinian people in the

West Bank, Jerusalem and the Gaza Strip may democratically

elect accountable representatives;

RECOGNIZING that these elections will constitute a

significant interim preparatory step toward the realization of the

legitimate rights of the Palestinian people and their just

requirements and will provide a democratic basis for the

establishment of Palestinian institutions;

REAFFIRMING their mutual commitment to act, in

accordance with this Agreement, immediately, efficiently and

effectively against acts or threats of terrorism, violence or

incitement, whether committed by Palestinians or Israelis;

FOLLOWING the Gaza-Jericho Agreement; the Agreement on

Preparatory Transfer of Powers and Responsibilities signed at

Erez on August 29, 1994 (hereinafter "the Preparatory Transfer

Agreement"); and the Protocol on Further Transfer of Powers

and Responsibilities signed at Cairo on August 27, 1995

58

(hereinafter "the Further Transfer Protocol"); which three

agreements will be superseded by this Agreement;

HEREBY AGREE as follows:

CHAPTER I - THE COUNCIL

ARTICLE I

Transfer of Authority

1. Israel shall transfer powers and responsibilities as specified in

this Agreement from the Israeli military government and its Civil

Administration to the Council in accordance with this

Agreement. Israel shall continue to exercise powers and

responsibilities not so transferred.

2. Pending the inauguration of the Council, the powers and

responsibilities transferred to the Council shall be exercised by

the Palestinian Authority established in accordance with the

Gaza-Jericho Agreement, which shall also have all the rights,

liabilities and obligations to be assumed by the Council in this

regard. Accordingly, the term "Council" throughout this

Agreement shall, pending the inauguration of the Council, be

construed as meaning the Palestinian Authority.

3. The transfer of powers and responsibilities to the police force

established by the Palestinian Council in accordance with Article

XIV below (hereinafter "the Palestinian Police") shall be

accomplished in a phased manner, as detailed in this Agreement

and in the Protocol concerning Redeployment and Security

Arrangements attached as Annex I to this Agreement

(hereinafter "Annex I").

4. As regards the transfer and assumption of authority in civil

spheres, powers and responsibilities shall be transferred and

assumed as set out in the Protocol Concerning Civil Affairs

attached as Annex III to this Agreement (hereinafter "Annex

III").

5. After the inauguration of the Council, the Civil Administration

in the West Bank will be dissolved, and the Israeli military

government shall be withdrawn. The withdrawal of the military

government shall not prevent it from exercising the powers and

responsibilities not transferred to the Council.

6. A Joint Civil Affairs Coordination and Cooperation

Committee (hereinafter "the CAC"), Joint Regional Civil Affairs

Subcommittees, one for the Gaza Strip and the other for the

59

West Bank, and District Civil Liaison Offices in the West Bank

shall be established in order to provide for coordination and

cooperation in civil affairs between the Council and Israel, as

detailed in Annex III.

7. The offices of the Council, and the offices of its Ra'ees and its

Executive Authority and other committees, shall be located in

areas under Palestinian territorial jurisdiction in the West Bank

and the Gaza Strip.

ARTICLE II

Elections

1. In order that the Palestinian people of the West Bank and the

Gaza Strip may govern themselves according to democratic

principles, direct, free and general political elections will be held

for the Council and the Ra'ees of the Executive Authority of the

Council in accordance with the provisions set out in the Protocol

concerning Elections attached as Annex II to this Agreement

(hereinafter "Annex II").

2. These elections will constitute a significant interim

preparatory step towards the realization of the legitimate rights

of the Palestinian people and their just requirements and will

provide a democratic basis for the establishment of Palestinian

institutions.

3. Palestinians of Jerusalem who live there may participate in the

election process in accordance with the provisions contained in

this Article and in Article VI of Annex II (Election

Arrangements concerning Jerusalem).

4. The elections shall be called by the Chairman of the

Palestinian Authority immediately following the signing of this

Agreement to take place at the earliest practicable date following

the redeployment of Israeli forces in accordance with Annex I,

and consistent with the requirements of the election timetable as

provided in Annex II, the Election Law and the Election

Regulations, as defined in Article I of Annex II.

ARTICLE III

Structure of the Palestinian Council

1. The Palestinian Council and the Ra'ees of the Executive

Authority of the Council constitute the Palestinian Interim Self-

Government Authority, which will be elected by the Palestinian

people of the West Bank, Jerusalem and the Gaza Strip for the

transitional period agreed in Article I of the DOP.

60

2. The Council shall possess both legislative power and

executive power, in accordance with Articles VII and IX of the

DOP. The Council shall carry out and be responsible for all the

legislative and executive powers and responsibilities transferred

to it under this Agreement. The exercise of legislative powers

shall be in accordance with Article XVIII of this Agreement

(Legislative Powers of the Council).

3. The Council and the Ra'ees of the Executive Authority of the

Council shall be directly and simultaneously elected by the

Palestinian people of the West Bank, Jerusalem and the Gaza

Strip, in accordance with the provisions of this Agreement and

the Election Law and Regulations, which shall not be contrary to

the provisions of this Agreement.

4. The Council and the Ra'ees of the Executive Authority of the

Council shall be elected for a transitional period not exceeding

five years from the signing of the Gaza-Jericho Agreement on

May 4, 1994.

5. Immediately upon its inauguration, the Council will elect from

among its members a Speaker. The Speaker will preside over the

meetings of the Council, administer the Council and its

committees, decide on the agenda of each meeting, and lay

before the Council proposals for voting and declare their results.

6. The jurisdiction of the Council shall be as determined in

Article XVII of this Agreement (Jurisdiction).

7. The organization, structure and functioning of the Council

shall be in accordance with this Agreement and the Basic Law

for the Palestinian Interim Self-government Authority, which

Law shall be adopted by the Council. The Basic Law and any

regulations made under it shall not be contrary to the provisions

of this Agreement.

8. The Council shall be responsible under its executive powers

for the offices, services and departments transferred to it and

may establish, within its jurisdiction, ministries and subordinate

bodies, as necessary for the fulfillment of its responsibilities.

9. The Speaker will present for the Council's approval proposed

internal procedures that will regulate, among other things, the

decision-making processes of the Council.

ARTICLE IV

Size of the Council

The Palestinian Council shall be composed of 82 representatives

61

and the Ra'ees of the Executive Authority, who will be directly

and simultaneously elected by the Palestinian people of the West

Bank, Jerusalem and the Gaza Strip.

ARTICLE V

The Executive Authority of the Council

1. The Council will have a committee that will exercise the

executive authority of the Council, formed in accordance with

paragraph 4 below (hereinafter "the Executive Authority").

2. The Executive Authority shall be bestowed with the executive

authority of the Council and will exercise it on behalf of the

Council. It shall determine its own internal procedures and

decision making processes.

3. The Council will publish the names of the members of the

Executive Authority immediately upon their initial appointment

and subsequent to any changes.

4. a. The Ra'ees of the Executive Authority shall be an ex officio

member of the Executive Authority.

b. All of the other members of the Executive Authority, except

as provided in subparagraph c. below, shall be members of the

Council, chosen and proposed to the Council by the Ra'ees of the

Executive Authority and approved by the Council.

c. The Ra'ees of the Executive Authority shall have the right to

appoint some persons, in number not exceeding twenty percent

of the total membership of the Executive Authority, who are not

members of the Council, to exercise executive authority and

participate in government tasks. Such appointed members may

not vote in meetings of the Council.

d. Non-elected members of the Executive Authority must have a

valid address in an area under the jurisdiction of the Council.

ARTICLE VI

Other Committees of the Council

1. The Council may form small committees to simplify the

proceedings of the Council and to assist in controlling the

activity of its Executive Authority.

2. Each committee shall establish its own decision-making

processes within the general framework of the organization and

structure of the Council.

62

ARTICLE VII

Open Government

1. All meetings of the Council and of its committees, other than

the Executive Authority, shall be open to the public, except upon

a resolution of the Council or the relevant committee on the

grounds of security, or commercial or personal confidentiality.

2. Participation in the deliberations of the Council, its

committees and the Executive Authority shall be limited to their

respective members only. Experts may be invited to such

meetings to address specific issues on an ad hoc basis.

ARTICLE VIII

Judicial Review

Any person or organization affected by any act or decision of the

Ra'ees of the Executive Authority of the Council or of any

member of the Executive Authority, who believes that such act

or decision exceeds the authority of the Ra'ees or of such

member, or is otherwise incorrect in law or procedure, may

apply to the relevant Palestinian Court of Justice for a review of

such activity or decision.

ARTICLE IX

Powers and Responsibilities of the Council

1. Subject to the provisions of this Agreement, the Council will,

within its jurisdiction, have legislative powers as set out in

Article XVIII of this Agreement, as well as executive powers.

2. The executive power of the Palestinian Council shall extend to

all matters within its jurisdiction under this Agreement or any

future agreement that may be reached between the two Parties

during the interim period. It shall include the power to formulate

and conduct Palestinian policies and to supervise their

implementation, to issue any rule or regulation under powers

given in approved legislation and administrative decisions

necessary for the realization of Palestinian self-government, the

power to employ staff, sue and be sued and conclude contracts,

and the power to keep and administer registers and records of the

population, and issue certificates, licenses and documents.

3. The Palestinian Council's executive decisions and acts shall be

consistent with the provisions of this Agreement.

4. The Palestinian Council may adopt all necessary measures in

order to enforce the law and any of its decisions, and bring

63

proceedings before the Palestinian courts and tribunals.

5. a. In accordance with the DOP, the Council will not have

powers and responsibilities in the sphere of foreign relations,

which sphere includes the establishment abroad of embassies,

consulates or other types of foreign missions and posts or

permitting their establishment in the West Bank or the Gaza

Strip, the appointment of or admission of diplomatic and

consular staff, and the exercise of diplomatic functions.

b. Notwithstanding the provisions of this paragraph, the PLO

may conduct negotiations and sign agreements with states or

international organizations for the benefit of the Council in the

following cases only:

(l) economic agreements, as specifically provided in Annex V of

this Agreement:

(2) agreements with donor countries for the purpose of

implementing arrangements for the provision of assistance to the

Council,

(3) agreements for the purpose of implementing the regional

development plans detailed in Annex IV of the DOP or in

agreements entered into in the framework of the multilateral

negotiations, and

(4) cultural, scientific and educational agreements. Dealings

between the Council and representatives of foreign states and

international organizations, as well as the establishment in the

West Bank and the Gaza Strip of representative offices other

than those described in subparagraph 5.a above, for the purpose

of implementing the agreements referred to in subparagraph 5.b

above, shall not be considered foreign relations.

6. Subject to the provisions of this Agreement, the Council shall,

within its jurisdiction, have an independent judicial system

composed of independent Palestinian courts and tribunals.

CHAPTER 2 - REDEPLOYMENT AND SECURITY

ARRANGEMENTS

ARTICLE X

Redeployment of Israeli Military Forces

1. The first phase of the Israeli military forces redeployment will

cover populated areas in the West Bank - cities, towns, villages,

refugee camps and hamlets - as set out in Annex I, and will be

64

completed prior to the eve of the Palestinian elections, i. e., 22

days before the day of the elections.

2. Further redeployments of Israeli military forces to specified

military locations will commence after the inauguration of the

Council and will be gradually implemented commensurate with

the assumption of responsibility for public order and internal

security by the Palestinian Police, to be completed within 18

months from the date of the inauguration of the Council as

detailed in Articles XI (Land) and XIII (Security), below and in

Annex I.

3. The Palestinian Police shall be deployed and shall assume

responsibility for public order and internal security for

Palestinians in a phased manner in accordance with XIII

(Security) below and Annex I.

4. Israel shall continue to carry the responsibility for external

security, as well as the responsibility for overall security of

Israelis for the purpose of safeguarding their internal security

and public order.

5. For the purpose of this Agreement, "Israeli military forces"

includes Israel Police and other Israeli security forces.

ARTICLE XI

Land

1. The two sides view the West Bank and the Gaza Strip as a

single territorial unit, the integrity and status of which will be

preserved during the interim period.

2. The two sides agree that West Bank and Gaza Strip territory,

except for issues that will be negotiated in the permanent status

negotiations, will come under the jurisdiction of the Palestinian

Council in a phased manner, to be completed within 18 months

from the date of the inauguration of the Council, as specified

below:

a. Land in populated areas (Areas A and B), including

government and Al Waqf land, will come under the jurisdiction

of the Council during the first phase of redeployment.

b. All civil powers and responsibilities, including planning and

zoning, in Areas A and B, set out in Annex III, will be

transferred to and assumed by the Council during the first phase

of redeployment.

65

c. In Area C, during the first phase of redeployment Israel will

transfer to the Council civil powers and responsibilities not

relating to territory, as set out in Annex III.

d. The further redeployments of Israeli military forces to

specified military locations will be gradually implemented in

accordance with the DOP in three phases, each to take place

after an interval of six months, after the inauguration of the

Council, to be completed within 18 months from the date of the

inauguration of the Council.

e. During the further redeployment phases to be completed

within 18 months from the date of the inauguration of the

Council, powers and responsibilities relating to territory will be

transferred gradually to Palestinian jurisdiction that will cover

West Bank and Gaza Strip territory, except for the issues that

will be negotiated in the permanent status negotiations.

f. The specified military locations referred to in Article X,

paragraph 2 above will be determined in the further

redeployment phases, within the specified time-frame ending not

later than 18 months from the date of the inauguration of the

Council, and will be negotiated in the permanent status

negotiations.

3. For the purpose of this Agreement and until the completion of

the first phase of the further redeployments:

a. "Area A" means the populated areas delineated by a red line

and shaded in brown on attached map No. 1;

b. "Area B" means the populated areas delineated by a red line

and shaded in yellow on attached map No. 1, and the built-up

area of the hamlets listed in Appendix 6 to Annex I, and

c. "Area C" means areas of the West Bank outside Areas A and

B, which, except for the issues that will be negotiated in the

permanent status negotiations, will be gradually transferred to

Palestinian jurisdiction in accordance with this Agreement.

ARTICLE XII

Arrangements for Security and Public Order

1. In order to guarantee public order and internal security for the

Palestinians of the West Bank and the Gaza Strip, the Council

shall establish a strong police force as set out in Article XIV

below. Israel shall continue to carry the responsibility for

defense against external threats, including the responsibility for

66

protecting the Egyptian and Jordanian borders, and for defense

against external threats from the sea and from the air, as well as

the responsibility for overall security of Israelis and Settlements,

for the purpose of safeguarding their internal security and public

order, and will have all the powers to take the steps necessary to

meet this responsibility.

2. Agreed security arrangements and coordination mechanisms

are specified in Annex I.

3. A Joint Coordination and Cooperation Committee for Mutual

Security Purposes (hereinafter "the JSC"), as well as Joint

Regional Security Committees (hereinafter "RSCs") and Joint

District Coordination Offices (hereinafter "DCOs"), are hereby

established as provided for in Annex I.

4. The security arrangements provided for in this Agreement and

in Annex I may be reviewed at the request of either Party and

may be amended by mutual agreement of the Parties. Specific

review arrangements are included in Annex I.

5. For the purpose of this Agreement, "the Settlements" means,

in the West Bank the settlements in Area C; and in the Gaza

Strip - the Gush Katif and Erez settlement areas, as well as the

other settlements in the Gaza Strip, as shown on attached map

No. 2.

ARTICLE XIII

Security

l. The Council will, upon completion of the redeployment of

Israeli military forces in each district, as set out in Appendix 1 to

Annex I, assume the powers and responsibilities for internal

security and public order in Area A in that district.

2. a. There will be a complete redeployment of Israeli military

forces from Area B. Israel will transfer to the Council and the

Council will assume responsibility for public order for

Palestinians. Israel shall have the overriding responsibility for

security for the purpose of protecting Israelis and confronting the

threat of terrorism.

b. In Area B the Palestinian Police shall assume the

responsibility for public order for Palestinians and shall be

deployed in order to accommodate the Palestinian needs and

requirements in the following manner:

(l) The Palestinian Police shall establish 25 police stations and

67

posts in towns, villages, and other places listed in Appendix 2 to

Annex I and as delineated on map No. 3. The West Bank RSC

may agree on the establishment of additional police stations and

posts, if required.

(2) The Palestinian Police shall be responsible for handling

public order incidents in which only Palestinians are involved.

(3) The Palestinian Police shall operate freely in populated

places where police stations and posts are located, as set out in

paragraph b(1) above.

(4) While the movement of uniformed Palestinian policemen in

Area B outside places where there is a Palestinian police station

or post will be carried out after coordination and confirmation

through the relevant DCO, three months after the completion of

redeployment from Area B, the DCOs may decide that

movement of Palestinian policemen from the police stations in

Area B to Palestinian towns and villages in Area B on roads that

are used only by Palestinian traffic will take place after notifying

the DCO.

(5) The coordination of such planned movement prior to

confirmation through the relevant DCO shall include a scheduled

plan, including the number of policemen, as well as the type and

number of weapons and vehicles intended to take part. It shall

also include details of arrangements for ensuring continued

coordination through appropriate communication links, the exact

schedule of movement to the area of the planned operation,

including the destination and routes thereto, its proposed

duration and the schedule for returning to the police station or

post.

The Israeli side of the DCO will provide the Palestinian side

with its response, following a request for movement of

policemen in accordance with this paragraph, in normal or

routine cases within one day and in emergency cases no later

than 2 hours.

(6) The Palestinian Police and the Israeli military forces will

conduct joint security activities on the main roads as set out in

Annex I.

(7) The Palestinian Police will notify the West Bank RSC of the

names of the policemen, number plates of police vehicles and

serial numbers of weapons, with respect to each police station

and post in Area B.

(8) Further redeployments from Area C and transfer of internal

68

security responsibility to the Palestinian Police in Areas B and C

will be carried out in three phases, each to take place after an

interval of six months, to be completed 18 months after the

inauguration of the Council, except for the issues of permanent

status negotiations and of Israel's overall responsibility for

Israelis and borders.

(9) The procedures detailed in this paragraph will be reviewed

within six months of the completion of the first phase of

redeployment.

ARTICLE XIV

The Palestinian Police

1. The Council shall establish a strong police force. The duties,

functions, structure, deployment and composition of the

Palestinian Police, together with provisions regarding its

equipment and operation, as well as rules of conduct, are set out

in Annex I.

2. The Palestinian police force established under the Gaza-

Jericho Agreement will be fully integrated into the Palestinian

Police and will be subject to the provisions of this Agreement.

3. Except for the Palestinian Police and the Israeli military

forces, no other armed forces shall be established or operate in

the West Bank and the Gaza Strip.

4. Except for the arms, ammunition and equipment of the

Palestinian Police described in Annex I, and those of the Israeli

military forces, no organization, group or individual in the West

Bank and the Gaza Strip shall manufacture, sell, acquire,

possess, import or otherwise introduce into the West Bank or the

Gaza Strip any firearms, ammunition, weapons, explosives,

gunpowder or any related equipment, unless otherwise provided

for in Annex I.

ARTICLE XV

Prevention of Hostile Acts

1. Both sides shall take all measures necessary in order to

prevent acts of terrorism, crime and hostilities directed against

each other, against individuals falling under the other's authority

and against their property and shall take legal measures against

offenders.

2. Specific provisions for the implementation of this Article are

69

set out in Annex I.

ARTICLE XVI

Confidence Building Measures

With a view to fostering a positive and supportive public

atmosphere to accompany the implementation of this

Agreement, to establish a solid basis of mutual trust and good

faith, and in order to facilitate the anticipated cooperation and

new relations between the two peoples, both Parties agree to

carry out confidence building measures as detailed herewith:

1. Israel will release or turn over to the Palestinian side,

Palestinian detainees and prisoners, residents of the West Bank

and the Gaza Strip. The first stage of release of these prisoners

and detainees will take place on the signing of this Agreement

and the second stage will take place prior to the date of the

elections. There will be a third stage of release of detainees and

prisoners. Detainees and prisoners will be released from among

categories detailed in Annex VII (Release of Palestinian

Prisoners and Detainees). Those released will be free to return to

their homes in the West Bank and the Gaza Strip.

2. Palestinians who have maintained contact with the Israeli

authorities will not be subjected to acts of harassment, violence,

retribution or prosecution. Appropriate ongoing measures will be

taken, in coordination with Israel, in order to ensure their

protection.

3. Palestinians from abroad whose entry into the West Bank and

the Gaza Strip is approved pursuant to this Agreement, and to

whom the provisions of this Article are applicable, will not be

prosecuted for offenses committed prior to September 13, 1993.

CHAPTER 3 - LEGAL AFFAIRS

ARTICLE XVII

Jurisdiction

1. In accordance with the DOP, the jurisdiction of the Council

will cover West Bank and Gaza Strip territory as a single

territorial unit, except for:

a. issues that will be negotiated in the permanent status

negotiations: Jerusalem, settlements, specified military locations,

Palestinian refugees, borders, foreign relations and Israelis; and

70

b. powers and responsibilities not transferred to the Council.

2. Accordingly, the authority of the Council encompasses all

matters that fall within its territorial, functional and personal

jurisdiction, as follows:

a. The territorial jurisdiction of the Council shall encompass

Gaza Strip territory, except for the Settlements and the Military

Installation Area shown on map No. 2, and West Bank territory,

except for Area C which, except for the issues that will be

negotiated in the permanent status negotiations, will be gradually

transferred to Palestinian jurisdiction in three phases, each to

take place after an interval of six months, to be completed 18

months after the inauguration of the Council. At this time, the

jurisdiction of the Council will cover West Bank and Gaza Strip

territory, except for the issues that will be negotiated in the

permanent status negotiations.

Territorial jurisdiction includes land, subsoil and territorial

waters, in accordance with the provisions of this Agreement.

b. The functional jurisdiction of the Council extends to all

powers and responsibilities transferred to the Council, as

specified in this Agreement or in any future agreements that may

be reached between the Parties during the interim period.

c. The territorial and functional jurisdiction of the Council will

apply to all persons, except for Israelis, unless otherwise

provided in this Agreement.

d. Notwithstanding subparagraph a. above, the Council shall

have functional jurisdiction in Area C, as detailed in Article IV

of Annex III.

3. The Council has, within its authority, legislative, executive

and judicial powers and responsibilities, as provided for in this

Agreement.

4. a. Israel, through its military government, has the authority

over areas that are not under the territorial jurisdiction of the

Council, powers and responsibilities not transferred to the

Council and Israelis.

b. To this end, the Israeli military government shall retain the

necessary legislative, judicial and executive powers and

responsibilities, in accordance with international law. This

provision shall not derogate from Israel's applicable legislation

over Israelis in personam.

71

5. The exercise of authority with regard to the electromagnetic

sphere and air space shall be in accordance with the provisions

of this Agreement.

6. Without derogating from the provisions of this Article, legal

arrangements detailed in the Protocol Concerning Legal Matters

attached as Annex IV to this Agreement (hereinafter "Annex

IV") shall be observed. Israel and the Council may negotiate

further legal arrangements.

7. Israel and the Council shall cooperate on matters of legal

assistance in criminal and civil matters through a legal

committee (hereinafter "the Legal Committee"), hereby

established.

8. The Council's jurisdiction will extend gradually to cover West

Bank and Gaza Strip territory, except for the issues to be

negotiated in the permanent status negotiations, through a series

of redeployments of the Israeli military forces. The first phase of

the redeployment of Israeli military forces will cover populated

areas in the West Bank - cities, towns, refugee camps and

hamlets, as set out in Annex I - and will be completed prior to

the eve of the Palestinian elections, i.e. 22 days before the day of

the elections. Further redeployments of Israeli military forces to

specified military locations will commence immediately upon

the inauguration of the Council and will be effected in three

phases, each to take place after an interval of six months, to be

concluded no later than eighteen months from the date of the

inauguration of the Council.

ARTICLE XVIII

Legislative Powers of the Council

1. For the purposes of this Article, legislation shall mean any

primary and secondary legislation, including basic laws, laws,

regulations and other legislative acts.

2. The Council has the power, within its jurisdiction as defined

in Article XVII of this Agreement, to adopt legislation.

3. While the primary legislative power shall lie in the hands of

the Council as a whole, the Ra'ees of the Executive Authority of

the Council shall have the following legislative powers

a. the power to initiate legislation or to present proposed

legislation to the Council;

b. the power to promulgate legislation adopted by the Council;

72

and

c. the power to issue secondary legislation, including regulations,

relating to any matters specified and within the scope laid down

in any primary legislation adopted by the Council.

4. a. Legislation, including legislation which amends or

abrogates existing laws or military orders, which exceeds the

jurisdiction of the Council or which is otherwise inconsistent

with the provisions of the DOP, this Agreement, or of any other

agreement that may be reached between the two sides during the

interim period, shall have no effect and shall be void ab initio.

b. The Ra'ees of the Executive Authority of the Council shall not

promulgate legislation adopted by the Council if such legislation

falls under the provisions of this paragraph.

5. All legislation shall be communicated to the Israeli side of the

Legal Committee.

6. Without derogating from the provisions of paragraph 4 above,

the Israeli side of the Legal Committee may refer for the

attention of the Committee any legislation regarding which Israel

considers the provisions of paragraph 4 apply, in order to discuss

issues arising from such legislation. The Legal Committee will

consider the legislation referred to it at the earliest opportunity.

ARTICLE XIX

Human Rights and the Rule of Law

Israel and the Council shall exercise their powers and

responsibilities pursuant to this Agreement with due regard to

internationally-accepted norms and principles of human rights

and the rule of law.

ARTICLE XX

Rights, Liabilities and Obligations

1. a. The transfer of powers and responsibilities from the Israeli

military government and its civil administration to the Council,

as detailed in Annex III, includes all related rights, liabilities and

obligations arising with regard to acts or omissions which

occurred prior to such transfer. Israel will cease to bear any

financial responsibility regarding such acts or omissions and the

Council will bear all financial responsibility for these and for its

own functioning.

b. Any financial claim made in this regard against Israel will be

73

referred to the Council.

c. Israel shall provide the Council with the information it has

regarding pending and anticipated claims brought before any

court or tribunal against Israel in this regard.

d. Where legal proceedings are brought in respect of such a

claim, Israel will notify the Council and enable it to participate

in defending the claim and raise any arguments on its behalf.

e. In the event that an award is made against Israel by any court

or tribunal in respect of such a claim, the Council shall

immediately reimburse Israel the full amount of the award.

f. Without prejudice to the above, where a court or tribunal

hearing such a claim finds that liability rests solely with an

employee or agent who acted beyond the scope of the powers

assigned to him or her, unlawfully or with willful malfeasance,

the Council shall not bear financial responsibility.

2. a. Notwithstanding the provisions of paragraphs l.d through l.f

above, each side may take the necessary measures, including

promulgation of legislation, in order to ensure that such claims

by Palestinians including pending claims in which the hearing of

evidence has not yet begun, are brought only before Palestinian

courts or tribunals in the West Bank and the Gaza Strip, and are

not brought before or heard by Israeli courts or tribunals.

b. Where a new claim has been brought before a Palestinian

court or tribunal subsequent to the dismissal of the claim

pursuant to subparagraph a. above, the Council shall defend it

and, in accordance with subparagraph l.a above, in the event that

an award is made for the plaintiff, shall pay the amount of the

award.

c. The Legal Committee shall agree on arrangements for the

transfer of all materials and information needed to enable the

Palestinian courts or tribunals to hear such claims as referred to

in subparagraph b. above, and, when necessary, for the provision

of legal assistance by Israel to the Council in defending such

claims.

3. The transfer of authority in itself shall not affect rights,

liabilities and obligations of any person or legal entity, in

existence at the date of signing of this Agreement.

4. The Council, upon its inauguration, will assume all the rights,

liabilities and obligations of the Palestinian Authority.

74

5. For the purpose of this Agreement, "Israelis" also includes

Israeli statutory agencies and corporations registered in Israel.

ARTICLE XXI

Settlement of Differences and Disputes

Any difference relating to the application of this Agreement shall

be referred to the appropriate coordination and cooperation

mechanism established under this Agreement. The provisions of

Article XV of the DOP shall apply to any such difference which

is not settled through the appropriate coordination and

cooperation mechanism, namely:

1. Disputes arising out of the application or interpretation of this

Agreement or any related agreements pertaining to the interim

period shall be settled through the Liaison Committee.

2. Disputes which cannot be settled by negotiations may be

settled by a mechanism of conciliation to be agreed between the

Parties.

3. The Parties may agree to submit to arbitration disputes

relating to the interim period, which cannot be settled through

conciliation. To this end, upon the agreement of both Parties, the

Parties will establish an Arbitration Committee.

CHAPTER 4 - COOPERATION

ARTICLE XXII

Relations between Israel and the Council

1. Israel and the Council shall seek to foster mutual

understanding and tolerance and shall accordingly abstain from

incitement, including hostile propaganda, against each other and,

without derogating from the principle of freedom of expression,

shall take legal measures to prevent such incitement by any

organizations, groups or individuals within their jurisdiction.

2. Israel and the Council will ensure that their respective

educational systems contribute to the peace between the Israeli

and Palestinian peoples and to peace in the entire region, and

will refrain from the introduction of any motifs that could

adversely affect the process of reconciliation.

3. Without derogating from the other provisions of this

Agreement, Israel and the Council shall cooperate in combating

criminal activity which may affect both sides, including offenses

75

related to trafficking in illegal drugs and psychotropic

substances, smuggling, and offenses against property, including

offenses related to vehicles.

ARTICLE XXIII

Cooperation with Regard to Transfer of Powers and

Responsibilities

In order to ensure a smooth, peaceful and orderly transfer of

powers and responsibilities, the two sides will cooperate with

regard to the transfer of security powers and responsibilities in

accordance with the provisions of Annex I, and the transfer of

civil powers and responsibilities in accordance with the

provisions of Annex III.

ARTICLE XXIV

Economic Relations

The economic relations between the two sides are set out in the

Protocol on Economic Relations signed in Paris on April 29,

1994, and the Appendices thereto, and the Supplement to the

Protocol on Economic Relations all attached as Annex V, and

will be governed by the relevant provisions of this Agreement

and its Annexes.

ARTICLE XXV

Cooperation Programs

1. The Parties agree to establish a mechanism to develop

programs of cooperation between them. Details of such

cooperation are set out in Annex VI.

2. A Standing Cooperation Committee to deal with issues arising

in the context of this cooperation is hereby established as

provided for in Annex VI.

ARTICLE XXVI

The Joint Israeli-Palestinian Liaison Committee

1. The Liaison Committee established pursuant to Article X of

the DOP shall ensure the smooth implementation of this

Agreement. It shall deal with issues requiring coordination, other

issues of common interest and disputes.

2. The Liaison Committee shall be composed of an equal number

of members from each Party. It may add other technicians and

experts as necessary.

3. The Liaison Committee shall adopt its rules of procedures,

76

including the frequency and place or places of its meetings.

4. The Liaison Committee shall reach its decisions by agreement.

5. The Liaison Committee shall establish a subcommittee that

will monitor and steer the implementation of this Agreement

(hereinafter "the Monitoring and Steering Committee"). It will

function as follows:

a. The Monitoring and Steering Committee will, on an ongoing

basis, monitor the implementation of this Agreement, with a

view to enhancing the cooperation and fostering the peaceful

relations between the two sides.

b. The Monitoring and Steering Committee will steer the

activities of the various joint committees established in this

Agreement (the JSC, the CAC, the Legal Committee, the Joint

Economic Committee and the Standing Cooperation Committee)

concerning the ongoing implementation of the Agreement, and

will report to the Liaison Committee.

c. The Monitoring and Steering Committee will be composed of

the heads of the various committees mentioned above.

d. The two heads of the Monitoring and Steering Committee will

establish its rules of procedures, including the frequency and

places of its meetings.

ARTICLE XXVII

Liaison and Cooperation with Jordan and Egypt

1. Pursuant to Article XII of the DOP, the two Parties have

invited the Governments of Jordan and Egypt to participate in

establishing further liaison and cooperation arrangements

between the Government of Israel and the Palestinian

representatives on the one hand, and the Governments of Jordan

and Egypt on the other hand, to promote cooperation between

them. As part of these arrangements a Continuing Committee

has been constituted and has commenced its deliberations.

2. The Continuing Committee shall decide by agreement on the

modalities of admission of persons displaced from the West

Bank and the Gaza Strip in 1967, together with necessary

measures to prevent disruption and disorder.

3. The Continuing Committee shall also deal with other matters

of common concern.

ARTICLE XXVIII

77

Missing Persons

1. Israel and the Council shall cooperate by providing each other

with all necessary assistance in the conduct of searches for

missing persons and bodies of persons which have not been

recovered, as well as by providing information about missing

persons.

2. The PLO undertakes to cooperate with Israel and to assist it in

its efforts to locate and to return to Israel Israeli soldiers who are

missing in action and the bodies of soldiers which have not been

recovered.

CHAPTER 5 - MISCELLANEOUS PROVISIONS

ARTICLE XXIX

Safe Passage between the West Bank and the Gaza Strip

Arrangements for safe passage of persons and transportation

between the West Bank and the Gaza Strip are set out in Annex

I.

ARTICLE XXX

Passages

Arrangements for coordination between Israel and the Council

regarding passage to and from Egypt and Jordan, as well as any

other agreed international crossings, are set out in Annex I.

ARTICLE XXXI

Final Clauses

1. This Agreement shall enter into force on the date of its

signing.

2. The Gaza-Jericho Agreement, except for Article XX

(Confidence-Building Measures), the Preparatory Transfer

Agreement and the Further Transfer Protocol will be superseded

by this Agreement.

3. The Council, upon its inauguration, shall replace the

Palestinian Authority and shall assume all the undertakings and

obligations of the Palestinian Authority under the Gaza-Jericho

Agreement, the Preparatory Transfer Agreement, and the Further

Transfer Protocol.

4. The two sides shall pass all necessary legislation to implement

78

this Agreement.

5. Permanent status negotiations will commence as soon as

possible, but not later than May 4, 1996, between the Parties. It

is understood that these negotiations shall cover remaining

issues, including: Jerusalem, refugees, settlements, security

arrangements, borders, relations and cooperation with other

neighbors, and other issues of common interest.

6. Nothing in this Agreement shall prejudice or preempt the

outcome of the negotiations on the permanent status to be

conducted pursuant to the DOP. Neither Party shall be deemed,

by virtue of having entered into this Agreement, to have

renounced or waived any of its existing rights, claims or

positions.

7. Neither side shall initiate or take any step that will change the

status of the West Bank and the Gaza Strip pending the outcome

of the permanent status negotiations.

8. The two Parties view the West Bank and the Gaza Strip as a

single territorial unit, the integrity and status of which will be

preserved during the interim period.

9. The PLO undertakes that, within two months of the date of the

inauguration of the Council, the Palestinian National Council

will convene and formally approve the necessary changes in

regard to the Palestinian Covenant, as undertaken in the letters

signed by the Chairman of the PLO and addressed to the Prime

Minister of Israel, dated September 9, 1993 and May 4, 1994.

10. Pursuant to Annex I, Article IX of this Agreement, Israel

confirms that the permanent checkpoints on the roads leading to

and from the Jericho Area (except those related to the access

road leading from Mousa Alami to the Allenby Bridge) will be

removed upon the completion of the first phase of redeployment.

11. Prisoners who, pursuant to the Gaza-Jericho Agreement,

were turned over to the Palestinian Authority on the condition

that they remain in the Jericho Area for the remainder of their

sentence, will be free to return to their homes in the West Bank

and the Gaza Strip upon the completion of the first phase of

redeployment.

12. As regards relations between Israel and the PLO, and without

derogating from the commitments contained in the letters signed

by and exchanged between the Prime Minister of Israel and the

Chairman of the PLO, dated September 9, 1993 and May 4,

1994, the two sides will apply between them the provisions

79

contained in Article XXII, paragraph 1, with the necessary

changes.

13. a. The Preamble to this Agreement, and all Annexes,

Appendices and maps attached hereto, shall constitute an integral

part hereof.

b. The Parties agree that the maps attached to the Gaza-Jericho

Agreement as:

a. map No. 1 (The Gaza Strip), an exact copy of which is

attached to this Agreement as map No. (in this Agreement "map

No. 2");

b. map No. 4 (Deployment of Palestinian Police in the Gaza

Strip), an exact copy of which is attached to this Agreement as

map No. 5 (in this Agreement "map No. 5"); and

c. map No. 6 (Maritime Activity Zones), an exact copy of which

is attached to this Agreement as map No. 8 (in this Agreement

"map No. 8"; are an integral part hereof and will remain in effect

for the duration of this Agreement.

14. While the Jeftlik area will come under the functional and

personal jurisdiction of the Council in the first phase of

redeployment, the area's transfer to the territorial jurisdiction of

the Council will be considered by the Israeli side in the first

phase of the further redeployment phases.

Done at Washington DC, this 28th day of September, 1995.

For the Government of the State of Israel

For the PLO

Witnessed by: The United States of America

________________________

The Russian Federation

________________________

The Arab Republic of Egypt

________________________

The Hashemite Kingdom of Jordan

________________________

The Kingdom of Norway

________________________

The European Union