Top Banner

Click here to load reader

Stvarno Pravo VPRAŠANJAA

Dec 26, 2015

ReportDownload

Documents

novak9898

UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

STVARNO PRAVO

- vpraanja za vaje -

Maribor, 2010

1. Temeljna naela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ1. V zvezi s katerim nainom pridobitve stvarnih pravic je pomembno naelo kavzalnosti ter kako vpliva na pravni poloaj dobrovernega pridobitelja lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe?

To je pomembno pri izvedenem nainu pridobitve lastninske pravice. Od razpolagalno nesposobne osebe lahko pridobimo lastninsko pravico samo z a non domino pridobitvijo (64. len SPZ), drugae pa jo lahko dobroverni pridobitelj priposestvuje v 3 letih pri nepremininah. 2. Bistvene novosti Stvarnopravnega zakonika! Zemljiki dolg.2. Pojasnite naelo kavzalnosti, loenosti in tradicije v stvarnem pravu. Kje v SPZ je razvidno, da velja pri nas sistem kavzalnosti, loenosti (specialnosti) in tradicije?

40. len SPZ-ja doloa, da imamo v slo naelo kavzalnosti.

7. len SPZ-ja doloa naelo specialnosti samo individualna doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic. 3. Pomen naela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem pravu!

V SPZ-ju 2. len doloa, da SLO pravo pozna naslednje stvarne pravice: lastninska, zastavna pravica, zemljiki dolg, stavbna pravica, slunosti in pravica stvarnega bremena. Numerus clausus je predvsem zaradi varstva pravnega prometa. 4. Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroi)?

slunostno pravico;

fiduciarno lastnino;

etano lastnino;

lastninsko pravico;

solastnino;

skupno lastnino;

stvarno breme;

zastavno pravico;

zemljiki dolg;

stavbno pravico;

imisije;

priposestvovanje;

nujno pot.

5. Kako je v SPZ urejen konflikt med naelom zaupanja in izvenknjino (kontratabularno) pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja

(na nepreminini)?

Konflikt ureja 44/2 len SPZ-ja. Pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je zaupal zemljiki knjigi. Pridobitev pravice s priposestvovanjem, uinkuje le med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oziroma mu je bila pravica omejena. Proti tretjim pa ele z vpisom v ZK.

6. Poglavitne razlike med stvarno pravico uitka in rabokupom!

Raba je mogoa samo na stvari, medtem ko uitek je mogo tudi na pravicah. Imetnik rabe ne more prenesti pravice na tretjo osebo. Uitkar pa ne prenese njegove pravice, ampak njeno izvrevanje.

Vpis v zemljiko knjigo uitka je konstitutivnega pomena, medtem ko rabokupna pravica nastane s sklenitvijo pogodbe. Vpis rabokupa v ZK le daje boljo pravno kvaliteto njemu in ZK, drugae pa ni potreben. Pri uitku je vpis obvezen (pridobitni nain). Prav tako je pri uitku posledino potrebno ZK dovolilo (razpolagalni pravni posel).

Rabokup je npr. e uitkar da v zakup nekomu upravienje do izvrevanje njegovega uitka. To storita z obligacijskim razmerjem. Rabokup je akcesoren zato bo prenehal, ko bo prenehal uitek. 7. Navedite vsaj tri institute SPZ-ja, ki so odraz naela superficies solo cedit!

Pritiklina, plodovi ?, stavbna pravica, akcesija8. Naelo absolutnosti v stvarnem pravu!

Stvarne pravice spadajo k absolutnim oziroma izkljuojoim pravicam civilnega prava, kar pomeni, da uinkujejo proti nedoloenem krogu oseb. Pomembno je, da lahko imetnik stvarne pravice nemoteno izvruje svojo pravico in da zahteva od vsakogar, ne njegovo pravico spotuje in v njo ne posega. 9. Naelo omejenega kroga stvarnih pravic!

Stvarne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem), zato je nujno da so vnaprej doloene z zakonom oziroma da so vsem poznane, saj lahko le v tem primeru priakujemo njihovo spotovanje. Poznamo jih 6: lastninska, stavbna in zastavna pravica, zemljiko dolg, stvarno breme in slunosti. Delimo jih lahko na lastninske in stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Samostojna je le lastninska pravica, ostale so akcesorne in lahko obstajajo samo poleg lastninske pravice. 10. Naelo specialnosti v stvarnem pravu in odmiki!

Predmet stvarnih pravic, je lahko samo individualno doloena stvar in samo zakon lahko doloi izjeme od tega pravila (7. len). Bistvena posledica je nemonost nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari. To naelo je konkretizirano v 16. lenu SPZ-ja, ki doloa sestavino. Z nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli izgubijo lastninsko pravico. Izjeme od naela specialnosti sta etana lastnina in stavbna pravica. 11. Navedite razlike med uitkom in zakupom!Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet uitka je lahko potrona ali nepotrona stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Uitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrevanje.

Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko nepreminina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom (najemnikom). Zakupna pravica se lahko ustanovi za doloen ali nedoloen as trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 zemljikoknjinega vloka.

12. Katere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem?Lastninska pravica, solastninski dele in etana lastnina. Od omejenih stvarnih pravic pa tiste, ki dajejo pravico do posesti tuje stvari, predvsem stvarne slunosti in stavbna pravica. Str. 25113. Katere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem?Zastavna pravica in zemljiko dolg. Str. 25114. Neakcesorne oblike zavarovanj po SPZ! Kratko jih pojasnite!

Fiduciarna odsvojitev, zemljiki dolg Pojasnite (v alinejah) razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom!

stvarno pravne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem), obligacijske pa samo inter partis (med strankama)

stvarnih pravic je numerus clausus, obligacijskih je neomejeno

Pri sklepanju stvarnih pravic se veinoma zahteva oblinost, pri obligacijskih pa je veinoma podana avtonomija sklepanja15. Stvarnopravni poloaji pri poveanju vrednosti tuje nepreminine oz. vlaganju v tujo nepreminino!48. len SPZ-ja, e nekod s soglasjem lastnika na nepreminini nekaj postavi, ne pridobi last. Pravice, ampak lahko od lastnika nepreminine zahteva nazaj tisto, za kar je bil obogaten. Lahko pa tudi nastane solastnina. 16. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine (do celote), na kateri je zgrajen objekt (avtomehanina delavnica), eli prodati drubi B, k.d. samo objekt. Pojasnite z uporabo pravnih pravila, kako naj to izvede?17. Pojasnite pomen naela kavzalnosti!Naelo kavzalnosti doloa, da je pogoj za veljavni razpolagalni pravi posel, pravilno sklenjen zavezovalni pravni posel. Razpolagalni pravni posel je nien, tudi e je bil zavezovalni pravni posel razveljavljen kasneje, z uinkom ex tunc. 2. Stvari

1. Opredelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor uveljavlja posestno varstvo za posestnika!

26. len SPZ. Je oseba, ki izvruje dejansko oblast za nekoga drugega. To je npr. prodajalec trgovini. Detentor ni posestnik ampak imetnik. Mora se ravnati po navodilih posestnika.

Detentor nima posestnega varstva, ima pa pravico do samopomoi,ki jo mora izvajati za posestnika. To je zato, ker ima samopomo tisti, ki je v najtesnejem fizinem stiku s stvarjo. 2. Opredelite in pojasnite pojem stvari po SPZ!15. len SPZ. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. ZA stvari se teje tudi energija in valovanje, ki ga lovek delno obvladuje.

Za stvari se ne tejejo deli lovekega telesa, tudi umetni zobje ali plombe, dokler so del telesa. Ko se loijo od telesa pa postanejo samostojne stvari. 3. Opredelite pojem pritikline ter pojasnite, ali tudi zanje velja pravilo superficies solo cedit?17. len SPZ. Pritiklina je samostojna stvar, ki slui gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Gre za preminino. Pritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari.

Za njo ne velja naelo superficies solo cedit, saj pritikline niso trdno spojene z zemljiem.

4. Opredelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet samostojnih stvarnih pravic!

Pritiklina je lahko predmet samostojnih stvarnih pravic, zato lahko glavna stvar in pritiklina pripadata razlinima lastnikoma.

Usodo glavne stvari pritikline delijo samo v dvomu.

Razlika med sestavino in pritiklino je, da ni medsebojne povezave v celoto z zemljiem.5. Opredelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite trenutek inpravne posledice separacije plodov!Civilni plodovi se peroidini prihodki, izraeni v obliki denarja, ki izvirajo iz pravnega razmerje, ki ga sklene upravienec do plodov. To so najemnine, rente, obresti. Civilni plodovi so posledica prenaanje upravienja rabe na doloeno stvar z obligacijskim razmerjem.

O naravnih plodovih govorimo, e jih neka stvar daje periodino in ne da bi se zaradi tega izrpala njena substanca. Primer naravnih plodov je sadje, mladii, mleko in podobno.

V trenutku separacije plodov, plodovi postanejo samostojna stvar. Pred separacijo pa so bili sestavina stvari. (20. len).

6. Opredelite pojem sestavine in pritikline!

16. in 17. len SPZ. 7. Navedite razlike med uitkom in zakupom (587. len OZ)!

230. len -> uitek8. Pridobitev in prenehanje uitka! (knjiga str. 626)Uitek nastane na podlagi pravnega posla (voljni nastanek uitka) ali sodne odlobe (prisilni nastanek) (233. len). Za pridobitev uitka na nepreminini se zahteva zemljikoknjino dovolilo in vpis v ZK.

Uitek pri nam ne more nastati s priposestvovanjem!!!

Uitkar more obveati gospodarja, kaj se dogaja z njegovo stvarjo. 237. len doloa da mora uitkar izvrevati obzirno in v skladu z njenim gospodarskim namenom.

3. Posest1. Navedite primere dobrovernih nelastnikih

Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.