SKRIPTA -Kazensko Pravo Po KZ-1 -A.I. (Repaired)

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

61.KAZENSKO PRAVO

61.1.POJEM KAZENSKEGA PRAVA

61.2.FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVA

61.2.1.VARSTVENA FUNKCIJA

71.2.2.GARANTNA FUNKCIJA

81.3.DELITEV KAZENSKEGA PRAVA

81.4.VIRI KAZENSKEGA PRAVA

121.5.TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PRAVA

121.5.1.NAELO PRAVNE DRAVE

131.5.2.NAELO ZAKONITOSTI

161.5.3.KRIVDNO NAELO

161.5.4.NAELO HUMANOSTI

171.5.5.NAELO SUBJEKTIVNE ALI KRIVDNE ODGOVORNOSTI

171.5.6.NAELO INDIVIDUALIZACIJE KAZENSKIH SANKCIJ

181.6.KAZNIVA RAVNANJA

191.6.1.DISCIPLINSKI PRESTOPKI

201.6.2.PREKRKI

201.6.3.KAZNIVA DEJANJA

211.7.DEVIANTNA RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOKI POJAVI

211.8.KRIMINALITETA

211.8.1.KRIMINOLOGIJA

221.8.2.KRIMINALITETNA POLITIKA

221.8.3.PENOLOGIJA

221.8.4.KRIMINALISTIKA

221.8.5.SODNA ALI FORENZINA MEDICINA

221.8.6.SODNA ALI FORENZINA PSIHIATRIJA

221.8.7.PSIHOLOGIJA

232.VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

232.1.OSEBNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

232.2.ASOVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

262.3.KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

323.KAZNIVA DEJANJA

323.1.POJEM KAZNIVEGA DEJANJA

343.2.ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA

343.3.OPIS KAZNIVEGA DEJANJA

373.4.OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA

383.5.RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA

383.6.PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJA

423.7.IZVRITVENA RAVNANJA

423.7.1.NAIN IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

443.7.2.AS IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

463.7.3.KRAJ IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

473.7.4.PREPOVEDANA POSLEDICA IZVRITVENEGA RAVNANJA

483.7.5.VZRONA ZVEZA causa

493.7.6.OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE

523.8.VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA STORILCA

534.RAZLOGI ZA IZKLJUITEV KAZNIVEGA DEJANJA

534.1.SILOBRAN

574.2.PRISILJENOST

594.3.NEZNATNI PREMOENJSKI DELIKT

594.4.NEKATERI DRUGI PRIMERI IZKLJUEVANJA KAZNIVEGA DEJANJA

615.KAZENSKA ODGOVORNOST

615.1.KRIVDA

635.1.1.NAKLEP

645.1.2.MALOMARNOST

745.2.IZKLJUITEV OBSTOJA KRIVDE

745.2.1.NEPRITEVNOST

765.2.2.DEJANSKA ZMOTA

785.2.3.PRAVNA ZMOTA

805.2.4.SKRAJNA SILA

836.STADIJI NAKLEPNEGA KAZNIVEGA DEJANJA

877.STEK KAZNIVIH DEJANJ

877.1.PRAVI STEK

877.2.NAVIDEZNI STEK

887.3.ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ

887.4.NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE

928.UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU

928.1.STORILSTVO

938.2.NAPELJEVANJE

938.2.1.NEUSPELO NAPELJEVANJE

948.3.POMO

958.4.ODGOVORNOST LANOV IN VODIJ HUDODELSKE ZDRUBE

1029.KAZENSKE SANKCIJE

1029.1.DEFINICIJA KAZENSKIH SANKCIJ

1039.2.NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ

1049.3.VRSTE KAZENSKIH SANKCIJ V NAEM PRAVNEM SISTEMU

1059.3.1.KAZNI

1059.3.2.OPOZORILNE SANKCIJE

1059.3.3.VARNOSTNI UKREPI

1079.3.4.VZGOJNI UKREPI

1079.4.PREDPISOVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

1089.5.IZVREVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

1089.6.POJEM KAZNI

1099.6.1.NAMEN OZ. CILJI KAZNI

1099.6.2.VRSTE KAZNI

1119.7.ZAPORNA KAZEN

1139.7.1.MINIMUM IN MAKSIMUM ZAPORNE KAZNI

1149.7.2.NAINI PREDPISOVANJA ZAPORNE KAZNI

1149.7.3.IZREKANJE ZAPORNE KAZNI

1149.7.4.IZVREVANJE ZAPORNE KAZNI

1169.8.DENARNA KAZEN

1169.8.1.PREDPISOVANJE DENARNE KAZNI

1179.8.2.IZREKANJE DENARNE KAZNI

1179.8.3.IZRAUN IN IZREK DENARNE KAZNI

1189.8.4.IZVRITEV DENARNE KAZNI

1189.9.PREPOVED VONJE MOTORNEGA VOZILA

1199.10.ZAKONITOST PRI IZREKANJU KAZNI

1199.11.ODMERA KAZNI

1199.11.1.REDNA ODMERA KAZNI

1209.11.2.OMILITEV KAZNI

1219.11.3.ODPUSTITEV KAZNI

1229.11.4.ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ

1229.11.5.ODMERA KAZNI OBSOJENCU

1239.11.6.ODMERA KAZNI PRAVNI OSEBI

1239.12.OPOZORILNE SANKCIJE

1239.12.1.POGOJNA OBSODBA

1259.12.2.POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM

1269.12.3.SODNI OPOMIN

1269.12.4.OPOZORILNA SANKCIJA ZA PRAVNE OSEBE

1269.13.VARNOSTNI UKREPI

1279.13.1.OBVEZNO PSIHIATRINO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU

1289.13.2.OBVEZNO PSIHIATRINO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI

1299.13.3.OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV

1299.13.4.PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA

1309.13.5.ODVZEM VOZNIKEGA DOVOLJENJA

1319.13.6.ODVZEM PREDMETOV

1329.13.7.VARNOSTNI UKREPI ZA PRAVNE OSEBE

13810.KAZENSKE SANKCIJE ZA PRAVNE OSEBE

14011.KAZENSKE SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

14011.1.NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ ZA MLADOLETNIKE

14211.2.SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

14211.2.1.VZGOJNI UKREPI

14511.2.2.KAZNI

14712.OSTALI KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI

14712.1.REHABILITACIJA

14712.2.AKTI MILOSTI

14712.3.ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM

14712.4.PRAVNE POSLEDICE OBSODBE

14812.5.ZASTARANJE

1. KAZENSKO PRAVO

1.1. POJEM KAZENSKEGA PRAVA

Kazensko pravo (ius penale) je eno izmed najstarejih vej prava. Spada pod javno pravo (ius publicum), saj kazniva dejanja vedno preganja in kaznuje drava. Po drugi strani pa je s kazenskim pravom urejena in omejena represivna oblast drave. Kaznovalna pravica drave se uresniuje prek sodne veje oblasti, ki svoje delo na podroju kazenskega prava kona z izrekom kazenske sankcije. Izvrevanje kazenskih sankcij pa je v pristojnosti izvrilne veje oblasti.

Temeljna naloga kazenskega prava je varstvo soitja ljudi v skupnosti ter varovanje pravnih vrednot in dobrin pred kodljivimi ravnanji tako, da ta ravnanja opredeljuje kot kazniva dejanja, za storilce pa predpisuje kazni oz. druge kazenske sankcije.

Kazensko pravo je skupek predpisov o kaznivih dejanjih, krivdi in kazenskih sankcijah to so temeljnih pojmih kazenskega prava. Ti predpisi zajemajo opredeljevanje, doloanje, izrekanje, izvrevanje in vse druge aktivnosti v zvezi s temi pojmi.

Kaznovalno pravo je veja prava, ki se ukvarja z vsemi kaznivimi dejanji (= k.d.). Deli se na:

pravo o disciplinskih prestopkih,

pravo o prekrkih,

kazensko pravo.

1.2. FUNKCIJE KAZENSKEGA PRAVA

Temeljna funkcija kazenskega prava je zaita posameznika in drubo pred kriminaliteto. Danes v splonem velja, da sta poglavitni funkciji kazenskega prava:1.2.1. VARSTVENA FUNKCIJA

Kazensko pravo je sredstvo za varovanje obstojee drubene ureditve in obstojeega pravnega reda sistema vrednot, na katerih je pravni red utemeljen.

varuje obe loveke moralne vrednote.

1.2.2. GARANTNA FUNKCIJA

varuje posameznika pred morebitnim samovoljnim, nezakonitim in nelovenim represivnim delovanjem dravnega aparata.

Za varstvo kazenskopravno zavarovanih dobrin ima vsaka drava mogoen aparat, ki obsega policijo (v skrajnih primerih tudi vojsko), dravna toilstva, sodia in organe za izvrevanje kazenskih sankcij.

1.3. DELITEV KAZENSKEGA PRAVA

1. KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

Zajema pravna pravila, ki doloajo katera loveka dejanja, ravnanja in vedenja so kazniva in doloajo sankcije za ta dejanja ter

pogoje, pod katerimi so za kazniva dejanja lahko odgovorne fizine in pravne osebe. Materialno kazensko pravo se uresniuje s kazenskim procesnim pravom.

2. KAZENSKO PROCESNO PRAVO

doloa pristojnosti organov odkrivanja, organov pregona in sodi ter

pravice in obveznosti obdolenca in drugih udeleencev v kazenskem postopku.

3. KAZENSKO IZVRILNO PRAVO

doloa pristojnosti in postopek izvrevanja kazenskih sankcij, ki so bile izreene storilcem k.d.

4. KAZENSKO ORGANIZACIJSKO PRAVO

doloa poloaj, organizacijo in medsebojna razmerja dravnih organov odkrivanja, pregona in kazenskega pravosodja

5. MEDNARODNO KAZENSKO PRAVO

zajema kazenske pravne norme, ki so doloene v mednarodnih konvencijah, paktih in (bilateralnih in multilateralnih) mednarodnih pogodbah.

Tudi kvalitetne dolobe kazenskega materialnega prava ostanejo mrtva rka na papirju, e procesno, organizacijsko in izvrilno kazensko pravo ne uspejo zagotoviti zakonitega in pravilnega delovanja kazenskopravnega sistema!1.4. VIRI KAZENSKEGA PRAVA

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE KOT VIR KAZENSKEGA PRAVA

Ustava je hierarhino najviji pravni akt vsake civilizirane drave. Doloa temeljne drubene vrednote (lovekove pravice in temeljne svoboine) ter osnove drubene in politine ureditve drave. doloa temelje kazenskopravnega sistema, in sicer:

nedotakljivost lovekovega ivljenja, v Sloveniji ni smrtne kazni (17. len),

naelo zakonitosti pri doloanju k.d. (28. len),

varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku, med omejitvijo prostosti in med izvrevanjem kazenskih sankcij (21. len)

dolobe o lovekovih pravicah in svoboinah (enakost pred zakonom, prepoved muenja, domneva nedolnosti, pravica do zasebnosti, volilna pravica, pravica do peticije, svoboda izraanja, svoboda zbiranja in zdruevanja ipd.)

Ustava razglaa nekatera dejanja za neposredno kazniva in protiustavna prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni (63. len).

MEDNARODNO PRAVO KOT VIR KAZENSKEGA PRAVA

Mednarodne pogodbe so skupen izraz za mednarodne konvencije, pakte in pogodbe. e naa drava mednarodno pogodbo ratificira, prevzame obveznost, da bo izvajala njene dolobe in njihovo izvajanje zagotovila z notranjo zakonodajo.

Besedilo mednarodne pogodbe dobi z ratifikacijo poloaj zakona, ki mora biti objavljen v uradnem listu kot vsak drug zakon. Kazenskopravno pomembne konvencije so:

enevska konvencija o humanizaciji vojne,

Konvencija o prepreevanju in kaznovanju genocida,

Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

Konvencija o zatiranju nezakonitih ugrabitev letal,

Konvencija o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva,

Mednarodne pogodbe, ki niso sprejete v organizacijah, na katere je Slovenija prenesla del svoje suverenosti, pa se na podroju kazenskega prava kljub dolobi 8. lena Ustave RS ne morejo neposredno uporabljati v domaem kazenskem pravu. Zakonodajalec mora v tem primeru poleg ratifikacije mednarodne pogodbe opraviti e t.i. specialno transformacijo, kar pomeni, da mora npr. kaznivo dejanje, doloeno v mednarodni pogodbi, prenesti v domai kazenski zakon ali stransko kazensko zakonodajo naelo zakonitosti!

ZAKON KOT VIR KAZENSKEGA PRAVA

Kazensko pravo je zakonsko pravo posebnost kazenskega prava je, da je zakonsko pravo.

Ustava v 28. lenu izrecno doloa, da sme le zakon doloiti, katero dejanje je kaznivo in zanj predpisati kazen. Ta doloba je naelo, ki naj varuje drubo in njene lane pred samovoljo posameznih nosilcev politine oblasti.

Kazenska zakonodaja je sistem kazenskih zakonov, ki veljajo v doloeni dravi ali na doloenem podroju.

Zakonik je obiren zakon, ki celovito in sistematino ureja pomembno podroje drubenega ivljenja.

KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1) je sestavljen iz splonega in posebnega dela.

sploni del KZ-1

V splonem delu KZ se nahajajo t.i. SPLONE KAZENSKOPRAVNE NORME to so splona naela in splona pravila ter pogoji, ki se nanaajo na:

1) sploni pojem kaznivega dejanja;

2) pojem krivde in

3) pojem kazenskih sankcij.

posebni del KZ-1

V posebnem delu KZ pa se nahajajo t.i. TIPINE KAZENSKOPRAVNE NORME to so norme, ki vsebujejo:

opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj.

Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Doloitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji naela zakonitosti.

Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ razdeljena v zaokroena poglavja.

ZAKON O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (ZOPOKD)

ZOPOKD je poseben kazenskopravni zakon, ki se deli na sploni del, posebni del in na postopkovne dolobe. POZOR: ZOPOKD ne doloa (inkriminira) nobenega novega kaznivega dejanja, ampak doloa, za katera kazniva dejanja iz KZ-1 lahko odgovarjajo tudi pravne osebe!Temelji ODGOVORNOSTI pravne osebe za kaznivo dejanje:

Za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil V IMENU, NA RAUN ALI V KORIST PRAVNE OSEBE, je ta odgovorna.

Pravni osebi se lahko izreejo naslednje kazenske sankcije:

a. KAZNI: denarna kazen, odvzem premoenja, prenehanje pravne osebe, prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja in prepoved trgovanja s finannimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu.

b. OPOZORILNE SANKCIJE: pogojna obsodba.c. VARNOSTNI UKREPI: odvzem predmetov, objava sodbe in prepoved opravljanja doloene gospodarske dejavnosti.

Postopek zoper pravno osebo se praviloma uvede in izvede skupaj s postopkom zoper storilca kaznivega dejanja (enotni postopek vloi se en obtoni akt in izda ena sodba).

DRUGI ZAKONI: Zakon o kazenskem postopku (ZKP)

Zakon o izvrevanju kazenskih sankcij (ZIKS),

Zakon o sodiih,

Zakon o sodniki slubi,

Zakon o dravnem toilstvu,

Zakon o notranjih zadevah

DOPOLNILNI VIRI KAZENSKEGA PRAVA

Dopolnilni vir kazenskega prava so drugi zakoni, podzakonski predpisi in sploni akti ter strokovna in tehnina pravila, kadar se KZ nanje sklicuje. Gre za zakonodajno tehniko, ki je potrebna, ker v KZ ni mono zajeti vse pestrosti drubenih dogajanj, niti slediti vsem spremembam drugih pravnih predpisov ali napredku znanosti in tehnike.

BLANKETNE DOLOBE

KZ se v opisu kaznivega dejanja pri doloitvi katerega od zakonskih znakov neposredno ali posredno sklicuje na kaken drug predpis, ki s tem pojasnjuje ali dopolnjuje kazenskopravno normo. Blanketne dolobe lahko vnaajo v kazensko zakonodajo tudi pravno negotovost, e niso opisi taknih k.d. oblikovani z zadostno skrbnostjo in upotevanjem pravila nullum crimen sine lege certa. OBIAJI, SODNA PRAKSA IN KAZENSKOPRAVNA ZNANOST

Obiaji, sodna praksa in kazenskopravna znanost - niso vir veljavnega kazenskega prava.

OBIAJ mono vpliva na vsebino pojmov, ki jih KZ uporablja. Veinoma gre za splone moralne norme, s pomojo katerih se vasih ele lahko doene, ali je doloeno dejanje prelo v cono kriminalnosti.

V SODNI PRAKSI se izoblikuje vsebina pojmov kazenskega prava. Stalia sodi nimajo obvezne moi in niso obvezen vir kazenskega prava, vendar mono vplivajo na prakso nijih sodi s svojo utemeljenostjo in mojo argumentov.

STALIA KAZENSKOPRAVNE ZNANOSTI imajo vpliv na zakonodajalca in sodno prakso, e so njeni argumenti dovolj moni in prepriljivi.

1.5. TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PRAVA

Naela, ki so uveljavljena v sodobnem kazenskem pravu civiliziranih narodov, so izraz filozofskih in idejnopolitinih izhodi. To so:

naelo pravne drave,

naelo zakonitosti,

naelo humanosti,

naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti,

naelo individualizacije kazenskih sankcij,

1.5.1. NAELO PRAVNE DRAVE

To naelo izhaja iz ustavnih dolob, ki R. Slovenijo opredeljujejo kot demokratino in pravno dravo, v kateri je zagotovljeno spotovanje in varstvo lovekovih pravic.

V kazenskem materialnem pravu je to naelo konkretizirano z dolobo 1. odstavka 1. lena KZ-1: Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme uveljavljati ob spotovanju ustavno zagotovljenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin v demokratini ureditvi ter na naelih pravne drave -dvojen pomen:

a.) kazenskopravna prisila je sredstvo ultima ratio, torej poslednje sredstvo za prepreevanje in zatiranje nevarnih dejavnosti. e je neko dejanje mogoe prepreiti z drugimi ukrepi (npr. gospodarskimi, vzgojnimi, politinimi ipd.), potem uporaba kazenskopravnih mehanizmov ni dovoljena!

b.) tudi tam, kjer je upraviena, se kazenskopravno represijo sme uporabljati le toliko, kolikor je nujno potrebno, da bo doseen temeljni namen kazenskega prava to je varnost ljudi in drugih pravnih dobrin.

Naelo pravne drave zavezuje v prvi vrsti zakonodajalca ter organe dravne represije in organe kazenskega pravosodja!

Naelo pravne varnosti pravna varnost je izraz, s katerim oznaujemo varnost ljudi pred samovoljnimi in nezakonitimi posegi dravnih organov v njihov pravni poloaj.

Pravna negotovost je nasprotje naela pravne varnosti stanje v drubi, v kateri so odpravili naelo zakonitosti ali kjer ga formalno niso odpravili, vendar dejansko dajejo dolobam zakona takno vsebino in pomen, kakor ustreza interesom in samovolji nosilcev oblasti.

1.5.2. NAELO ZAKONITOSTI

Naelo zakonitosti je nastalo, da bi z zakonom doloili, omejili, ter vzpostavili ravnoteje med pravicami dravnih organov v razmerju do njenih dravljanov.

Naelo zakonitosti je izrecno doloeno v 28. lenu Ustave (naelo zakonitosti v kazenskem pravu -nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen e je novi zakon za storilca mileji).

V KZ-1 je povzeto iz Ustave v 2. lenu (nikomur ne sme biti izreena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni doloil kot kaznivo dejanje, e preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga kazenska sankcija) in 7. lenu (Za storilca kaznivega dejanja se uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. e se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali vekrat), se uporablja zakon, ki je mileji za storilca). ELEMENTI NAELA ZAKONITOSTI:

Naelo zakonitosti je mogoe razleniti na tiri elemente ali podnaela, ki njegovo vsebino konkretizirajo. Vse te tiri elemente je treba razlagati in uporabiti v korist storilca.

NULLUM CRIMEN SINE LEGE 1.) CERTA (obveznost doloenosti -kaznivo dejanje je dejanje, ki je doloeno kot kaznivo dejanje (jasno so doloeni zakonski znaki tega dejanja in je zanj predpisana kazen to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne).

Prepoved doloanja kaznivih dejanj in kazni s pomojo praznih, nedololjivih ali nejasnih pojmov.

2.) SCRIPTA (obveznost zapisanosti -kaznivo dejanje mora biti zapisano v zakonu); prepoved uporabe obiajnega prava -pri razlagi naela zakonitosti se posebej poudarja, da se kazniva dejanja in kazenskopravne sankcije lahko predpisujejo le z zakonom, ki je pisan (nullum crimen, nulla poena sine lege scripta). Obiajno pravo je lahko vir kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist.3.) PRAEVIA (dejanje mora biti predpisano kot kaznivo e preden je bilo storjeno -prepoved retroaktivne veljave kazenskega zakona).

4.) STRICTA (obveznost natannosti -prepoved analogije);

ANALOGIJA = pravila za razlago zakona morajo biti v funkciji naela zakonitosti:

Loimo:

ANALOGIJO IURIS (pravno analogijo) v kazenskem pravu ni dovoljena, ker nasprotuje naelu zakonitosti; za kaznivo se teje tudi dejanje, ki ni zapisano v zakonu, vendar iz splonih pravnih nael izhaja, da je drubi nevarno ANALOGIJO LEGIS (zakonsko analogijo) v kazenskem pravu ni dovoljena, ker nasprotuje naelu zakonitosti; kazenskopravna norma se raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne navaja, vendar so podobni tistim, ki so obseeni v normi ANALOGIJO INTRA LEGEM (znotraj zakonska analogija) v kazenskem pravu je dovoljena. Zakonodajalec je v opisu k.d. izrecno navedel nekaj njegovih znakov, vendar ne vseh, ki bi se lahko v resninosti pojavili: "...in v drugih primerih..." Analogijo znotraj zakona moramo razlagati restriktivno tako, da zajamemo le tiste primere, ki so po vsebini, smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki so v zakonu izrecno nateti.

Nedopustna sta ekstenzivna razlaga kazenskega zakona, ki pomeni irjenje cone kriminalnosti, in razlaga, ki je v kodo obtoencu!1.5.3. KRIVDNO NAELO nulla poena sine culpa ni kazni brez krivde! brez izjem!Za izrek kazni ne zadostuje objektivno ugotovljeno dejstvo, da je doloena oseba izvrila kaznivo dejanje, ampak je za uporabo kazni potrebno ugotoviti tudi njeno krivdo!

Krivdno naelo v iri perspektivi:

v kazenskem pravu je odgovornost izkljuno subjektivna (NE poznamo objektivne odgovornosti)

v kazenskem pravu je odgovornost izkljuno individualna (NE poznamo kolektivne odgovornosti in odgovornosti za drugega)

POZOR: razmerje med krivdo in kazensko odgovornostjo!KRIVDA =negativen, oitka vreden storilev subjektivni odnos do zapovedi ali prepovedi iz kazenskopravne norme oziroma oitek storilcu, da se je v trenutku storitve kaznivega dejanja zavedal, da dela nekaj, esar ne bi smel oziroma da bi se tega vsaj moral in mogel zavedati.

1.5.4. NAELO HUMANOSTI

Naelo humanosti je pomembno pri doloanju in izvrevanju kazenskih sankcij.

Humanost poudarjajo tudi Ustavne dolobe v:

17. lenu prepoved smrtne kazni, 18. lenu prepoved telesnih kazni in muenja,

21. lenu spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih ter med odvzemom prostosti in izvrevanjem kazni,

34. lenu pravica do osebnega dostojanstva in varnosti.

Humanost kazenske zakonodaje se izraa tudi v dolobah s katerimi so natanno doloene in omejene pravne posledice obsodbe (78 - 80. lena KZ-1) , ter v dolobah, ki urejajo rehabilitacijo, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenske evidence (81 - 84. len KZ-1).

Naelo humanosti v materialnem kazenskem pravu je povezano predvsem s kaznijo. Smrtna kazen, ki jo sodobno kazensko pravo veinoma e pozna, je mono omejena glede k.d., za katera je predpisana, in glede pogojev, ob katerih se sme izrei. Drave lanice Sveta Evrope morajo spotovati 1. len Evropske konvencije: Smrtna kazen se odpravi. Nihe ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmren. Drava lanica sme v svoji zakonodaji doloiti smrtno kazen za as med vojno ali ob neposredni smrtni nevarnosti.

Naa ustava doloa v 17. lenu, da v Sloveniji ni smrtne kazni. Dandanes najdemo e v vejem delu evropskih kazenskih zakonikov samo e eno prostostno kazen, in sicer zapor. Tako pozna tudi kazenski zakonik iz leta 1994. Drugae ravna novi KZ-1, ki uvaja kazen dosmrtnega zapora v 2. odst. 46. lena za omejeno tevilo in taksativno doloenih najhujih kaznivih dejanj.

1.5.5. NAELO SUBJEKTIVNE ALI KRIVDNE ODGOVORNOSTI

To naelo je eno najpomembnejih nael kazenskega prava. Naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti pomeni, da je kazenska odgovornost le individualna in to tudi v primeru, e je k.d. storilo ve oseb skupaj kot sostorilci ali v druganih oblikah udelebe. Kazenska odgovornost za k.d. se presoja za vsakega storilca ali udeleenca samostojno glede na njegov objektivni prispevek h k.d. in glede na njegov subjektivni odnos do storjenega k.d.

To pomeni, da povzroitev prepovedane in kodljive posledice sama po sebi e ne zadostuje za uporabo kazni. Kazen se sme uporabiti, e je dokazano, da je obtoenec zares storilec dejanja, ki ga je obtoen, in e je ugotovljeno, da je kazensko odgovoren.

Kazenska odgovornost storilca pomeni, da se je storilec v trenutku storitve k.d. zavedal, da dela nekaj, esar ne bi smel oz. bi se tega moral in mogel zavedati.

Storilev subjektivni odnos do dejanja, ki ga je storil, in prepovedane posledice, ki jo je povzroil, se imenuje krivda. Krivda je oitek, ki ga je treba v vsakem primeru ugotoviti in se ne sme nikoli predpostavljati.

Kazenska odgovornost je utemeljena na krivdi.Nasprotje je naelo objektivne odgovornosti = odgovornost zgolj za povzroeno posledico. Ni pomembno, ali je imel storilec do zapovedi, dejanja in posledice doloen oitka vreden subjektiven odnos, temve zadostuje, da je s svojim ravnanjem povzroil prepovedano posledico. Sem sodijo tudi povzroitve posledic, glede katerih storilcu ni mono s subjektivne strani oitati niesar.

KZ in kazenska zakonodaja celega civiliziranega sveta sprejema in uveljavlja naelo subjektivne odgovornosti kot odgovornosti za krivdo in NE naelo objektivne odgovornosti.

1.5.6. NAELO INDIVIDUALIZACIJE KAZENSKIH SANKCIJ

Naelo individualizacije kazenskih sankcij pomeni prilagoditev kazenske sankcije nevarnosti konkretnega k.d. in storilevi osebnosti tako, da bo doseen namen kazenskih sankcij (specialna in generalna prevencija). Loimo:

zakonsko individualizacijo,

sodno individualizacijo,

individualizacija pri izvrevanju kazenskih sankcij (penitenciarno individualizacijo).Dolobe KZ-1, ki konkretizirajo to naelo, so:

odmera kazni (49. len),

omilitev kazni (50. len),

pogojna obsodba in sodni opomin (57., 58., 68. len),

varnostni ukrepi (69.-73. len),

Iz navedenih dolob lahko vidimo, da sta vsebovani dve vodili za individualizacijo:

pravinost -zagotovi se s primerjanjem podobnih primerov v sodni praksi, s tehtanjem in primerjanjem drubenega pomena napadenih vrednot in intenzivnosti napadov nanje, z zagotovitvijo enakega poloaja v kazenskem postopku ter pri individualizaciji kazenskih sankcij vsakomur smotrnost.Sodie naj bi izbralo za storilca k.d. sankcijo, ki daje najve upanja, da bo sama po sebi in med njenim izvrevanjem storilca resocializirala =vrnila drubi. Izbrana in odmerjena kazenska sankcija mora biti hkrati pravina in smotrna za varstvo drube in storilca ter da jima ne sme povzroiti preve kode.

1.6. KAZNIVA RAVNANJAKazniva ravnanja so ravnanja, ki jih v drubi negativno ocenjujejo in tejejo za kaznivosti vredna. Kazniva ravnanja po kodljivosti oz. nevarnosti niso vsa enaka, tako kot dobrine, vrednote in interesi, ki jih druba goji in varuje, niso vsi enakega pomena. Za na pravni sistem je znailna delitev na 3 (prej 4) poglavitne kategorije kaznivih ravnanj:

disciplinski prestopki oz. kritve delovnih obveznosti,

prekrki,

gospodarski prestopki (prej),

kazniva dejanja.

Poglavitna merila za razvranje kaznivih ravnanj:

1. kriterij: pomembnost zavarovane dobrine za loveka in drubo =kvantitativni krit.

2. kriterij: pomen dejanja (ali ravnanje le kri predpis, ali ogroa, pokoduje dobrine ali ne) = kvalitativni kriterij 3. kriterij: podroje drubenega ivljenja v katerem se kazniva ravnanja dogajajo

4. kriterij: je pogostnost taknih kaznivih ravnanj 5. kriterij: monosti drave za njihovo prepreevanje brez kaznovalnih posegov.

V resninosti vasih prevladajo drugi manj upravieni kriteriji. Pravna kvalifikacija storjenega dejanja je ob natannih napotkih za razmejitev prepuena pristojnim organom kazenskega pregona in sojenja.

Kaznovalne sankcije to so sankcije, ki storilcu grozijo z odvzemom ali omejitvijo doloene njegove pravice npr. odvzem prostosti, premoenja,... Razlikujemo:

kaznovalne sankcije za disciplinske prekrke,

kaznovalne sankcije za prekrke,

kazenske sankcije za kazniva dejanja.

Kazenska represija je organizirano in vnaprej doloeno prisilno delovanje, ki ga izvajajo s pravnimi predpisi doloeni dravni organi, po predpisanem postopku in v predpisanih oblikah zoper tistega, ki kri pravno normo. Represivna oblika boja zoper kriminaliteto ima 2 uinka:

generalna prevencija z javno, moralno in drubeno obsodbo k.d. in njegovega storilca se eli vplivati na druge ljudi, da ne bi izvrevali k.d. individualna ali specialna prevencija kazenske sankcije povzroijo storilcu trpljenje in druge ivljenjske neprijetnosti, zato naj bi se spametoval in v prihodnje ne bi ve izvreval k.d.1.6.1. DISCIPLINSKI PRESTOPKIDisciplinski prestopki so najlaja oblika kaznivih ravnanj. Vsakdo, ki stopi v delovno razmerje v gospodarski organizaciji, zavodu, dravni upravi,... se mora podvrei disciplini, brez katere ta organizacija ne bi mogla delovati. Disciplina pomeni skupek pravil za ravnanje in vedenje delavcev in uslubencev ter se nanaa praviloma le na specifine lastnosti organizacije, vrsto in naravo dela, ki ga opravlja,... Kritve teh pravil so disciplinski prestopki in zanje se lahko izreejo disciplinske sankcije.

Doloena vez med disciplinsko in kazensko odgovornostjo obstaja v tem, da se dolobe o disciplinskih kritvah pogosto sklicujejo na subsidiarno uporabo dolob kazenskega m. in procesnega prava. Primer, ko disciplinska odgovornost nadomea kazensko je 3. odst. 55. lena KZ-1 : Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora izvri kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta, se kaznuje zgolj disciplinsko.

1.6.2. PREKRKI

Prekrki so kritve pravil, ki omogoajo soitje med ljudmi v irih drubenih skupnostih Zakon o prekrkih (ZP-1). Definicija ima:

materialno sestavino kritev javnega reda,

formalno sestavino doloenost prekrkov v ustreznih pravnih predpisih in zanje doloene sankcije za prekrke.

Kot sankcije za prekrke ZP-1 predvideva: opomin, globo, izgon tujca iz drave kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja in prepovedjo uporabe voznikega dovoljenja, prepoved vonje motornega vozila. e storilec v celoti ne plaa globe, ZP-1 prisili osebo k plailu z uklonilnim zaporom, ki lahko traja, dokler globa ni v celoti plaana, najdlje 30 dni.

1.6.3. KAZNIVA DEJANJA

KZ-1 v 16. lenu definira kaznivo dejanje kot lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca.

S takno definicijo nalaga Dravni zbor RS kot zakonodajni organ sam sebi dolnost, da z vso potrebno previdnostjo in temeljitim premislekom izbere izmed mnoice negativnih lovekih ravnanj kot kazniva le tista, ki so protipravna in hkrati dosegajo zadostno visoko stopnjo drubene nevarnosti. Za k.d. so predpisane najhuje kazenske sankcije, s katerimi se lahko posee v ivljenje (v nekaterih dravah), prostost, pravice ali premoenje storilca k.d. Najmileje kazenske sankcije se e stikajo z najstrojimi sankcijami, ki so predpisane za prekrke. Zagotovljeno mora biti vse, kar je potrebno, da ne bo obsojen nihe, ki je nedolen (1. len ZKP). Kazniva dejanja obravnavajo in zanje izrekajo kazenske sankcije le z zakonom ustanovljena, po zakonu pristojna, neodvisna in nepristranska sodia.

Odgovornost storilca za hujo vrsto kaznivega ravnanja izkljuuje njegovo odgovornost za milejo vrsto. To pravilo velja le, e je bila odgovornost za hujo vrsto kaznivega ravnanja ugotovljena prva. Kdor je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega in obsojen za ravnanje, ki je k.d. in ima hkrati znamenja prekrka, ne more biti kaznovan za prekrek.

Razmerje med k.d. in disciplinskim prestopkom disciplinska sankcija je omejena na okvir doloene gospodarske ali druge organizacije in nima splonega uinka, kakrnega imajo kazenske sankcije za k.d.

1.7. DEVIANTNA RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOKI POJAVI

DEVIANTNA RAVNANJA -ali odklonska ravnanja so ravnanja, ki jih doloena drubena skupina ali druba v celoti teje za neobiajna, kodljiva, nemoralna, asocialna in za drubo nevarna.

SOCIALNOPATOLOKI POJAVI -ali drubeno negativni pojavi- so kriminaliteta, alkoholizem,

narkomanija, brezdelnitvo, poteputvo, hazarderstvo, prostitucija in drugi podobni pojavi. Posebni drubeni pojavi so, ker so socioloko opredeljivi. Posameznik, ki se vede v nasprotju z drubeno priznanimi normami, se znajde v posebnem drubenem odnosu.

1.8. KRIMINALITETA

Kriminaliteta je poseben drubeni in individualni pojav, ki se giblje po posebnih zakonitostih Sestavljena je iz celote, v asovnem obdobju in na doloenem obmoju, izvrenih kaznivih dejanj. To so dejanja ljudi, ki napadajo ali ogroajo lovekove temeljne vrednote: ivljenje in telesno nedotakljivost,

svoboine, pravice, premoenje, varnost ljudi, kot tudi

drubeno ureditev, varnost drave in njene temeljne institucije.

Znanosti, ki se ukvarjajo s kriminaliteto so:1.8.1. KRIMINOLOGIJAKriminologija je posebna znanstvenoraziskovalna disciplina, ki se ukvarja s kriminaliteto. Pravimo ji tudi znanost o kriminaliteti ali kriminalna znanost.

Kriminologija se ukvarja z zakonitostmi gibanja kriminalitete, z njeno povezanostjo z drugimi drubenimi pojavi in gibanji, z njeno povezanostjo z drugimi socialnopatolokimi pojavi in deviantnimi vedenji ljudi, z drubenim formalnim in neformalnim reagiranjem na deviantna vedenja ter z individualno kriminogenezo (nastajanjem posameznikove delikventnosti).Kriminologija je zaela nastajati ob koncu 19. st. Je multidisciplinarna, interdisciplinarna in sintetina znanost.

1.8.2. KRIMINALITETNA POLITIKAJe teorija in praksa boja proti kriminaliteti. Bojuje se proti kriminaliteti, se ukvarja z zatiranjem kriminalitete in s preuevanjem sistema primernih ukrepov za njeno prepreevanje.

Obsega politiko kazenskega pregona in kaznovalno politiko ter vpraanja strojega ali milejega kaznovanja k.d., politiko izvrevanja kazenskih sankcij in ukrepov za prepreevanje kriminalitete.

1.8.3. PENOLOGIJAukvarja se z izvrevanjem kazenskih sankcij. Penitenciarna znanost se ukvarja z izvrevanjem raznih vrst kazni odvzema prostosti. Njen cilj je poboljanje in resocializacija storilca k.d. 1.8.4. KRIMINALISTIKAukvarja se s pojavnimi oblikami k.d., sredstvi za njihovo odkrivanje, odkrivanjem in identifikacijo storilcev, zavarovanji sledov, ipd. Imenuje se tudi "znanost o policiji".

1.8.5. SODNA ALI FORENZINA MEDICINAje specialna medicinska veja, ki posreduje medicinske ugotovitve kazenskemu in civilnemu pravosodju. V konkretnih kazenskih zadevah je velika uporabnost sodnomedicinskih ugotovitev.

1.8.6. SODNA ALI FORENZINA PSIHIATRIJAse ukvarja z duevnimi boleznimi in drugimi duevnimi abnormnostmi.

1.8.7. PSIHOLOGIJAje posebna disciplina v okviru kriminologije. Poskua pojasniti osebnostne, psiholoke in socialnopsiholoke prvine, ki souinkujejo pri nastajanju delikventnosti posameznika in kriminalitete kot drubenega pojava. Pomembno je sodno psihiatrino izvedensko delo.

Za kazensko pravo so posebnega pomena oba psihologija, kriminalna psihologija ter psihologija mladoletnikov in mladoletnih storilcev k.d.

2. VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

2.1. OSEBNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

Osebna veljavnost je urejena v 4. 6. lenu KZ-1. Tudi Ustava RS doloa, da: Pred zakonom so vsi enaki, vendar v kazenskem pravu obstajajo doloene izjeme od te dolobe, in sicer za:

otroke do 14. leta starosti kazensko popolnoma neodgovorni.

Poseben zakon naj bi doloil kazensko odgovornost mladoletnikov (5. len KZ-1), do njegovega sprejetja pa se uporablja veina dolob iz KZ, ki se nanaajo na mladoletne storilce kaznivih dejanj (375. len KZ-1)

delicta propria posebna kazniva dejanja samo za osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami ali poloajem npr. mlaji polnoletniki tujce: zanje KZ-1 doloa dve posebnosti:

2. odst. 4. lena KZ-1 pravi, da kazenskopravna doloba se lahko izjemoma nanaa le na dravljane RS. V taknem primeru se ne more uporabiti tudi za tujce (to so: dravljani drugih lanic EU, dravljani drugi drav in drugi tujci ali apatridi). Primer takne dolobe je kaznivo dejanje po 350. lenu KZ-1 (napad na neodvisnost drave), saj ta len doloa, da je storilec lahko le slovenski dravljan. e ta dejanja izvri tujec, s tem ne bo izpolnil zakonskih znakov in torej nae kazenske zakonodaje ne bo mogoe uporabiti.

KZ pa lahko tudi doloi, da kakna kazenskopravna doloba velja le za tujce in ne tudi za dravljane RS. Primer takne dolobe je 13. len KZ-1, ki doloa veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini.

osebe, ki uivajo imuniteto (imuniteta privilegij, ki varuje doloene osebe pred kazenskim pregonom in kazensko odgovornostjo) materialnopravna oz. poklicna izkljuuje krivdo, oseba ni kaznovana. odgovorna za svoje mnenje v procesu odloanja pri organu, kjer opravlja funkcijo. Namen te imunitete je omogoiti lanom predstavnikega telesa in sodnikom svobodno in neodvisno odloanje.

procesnopravna oz. nepoklicna izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih izvrijo osebe v asu opravljanja doloene funkcije.2.2. ASOVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

KZ v splonem velja tako dolgo, dokler ni odpravljen ali nadomeen z novim zakonom. Stari zakon velja, dokler ni zael veljati novi zakon. V nasprotnem primeru bi nastala pravna praznina, ki bi lahko v kazenskem pravu ustvarila poloaj, ko storilcev k.d. ne bi mogli preganjati in jim soditi, e bi storili k.d. v asu, ko ni veljal noben zakon.

Glede asovne veljavnosti (7. 9. len KZ-1) tudi v kazenskem pravu velja prepoved retroaktivne veljave zakona.

TEMELJNO VPRAANJE glede asovne uporabe kazenskega zakona:

kateri zakon se uporabi, e se KZ v asu med izvritvijo kaznivega dejanja in zakljukom sojenja za to dejane spremeni?

Uporabi se zakon, ki je veljal v asu storitve kaznivega dejanja (obvezna je torej uporaba zakona za nazaj, etudi v asu sojenja ne velja ve!), razen e je noveji zakon v konkretnem primeru za storilca mileji ---lex mitior. Pri asu izvritve ni pomembno, kdaj nastane posledica!

VAJA

A je dne 1.8.2008 grdo ravnal z B-jem. B je vloil predlog za pregon A-ja zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. lenu KZ. V predmetni zadevi je razpisana glavna obravnava, ki bo dne 6.11.2008.

Ali lahko sodie A-ja dne 6.11.2008 spozna za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. lenu KZ?

Normativni podlagi iz posebnega dela:

146. len KZ:

(1) Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duevno celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do estih mesecev. (2) Pregon se zane na predlog.

KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja ne inkriminira!! Je pa grdo ravnanje po novem eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja ogroanja varnosti iz 135. lena KZ-1.

Ogroanje varnosti (135. len KZ-1)(1) Kdor ogrozi varnost kakne osebe z grdim ravnanjem ali z resno gronjo, da bo napadel njeno ivljenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se zane na predlog.

ODGOVOR: Sodie tega ne more storiti, ker je 1.11.2008 zael veljati novi zakon KZ-1, ki tega dejanja ne inkriminira. Sodie bo moralo uporabiti KZ-1, ki je to kaznivo dejanje, po 146. lenu KZ, dekriminiralo in je zato KZ-1 mileji za storilca (ko je KZ-1 mileji, se lahko uporabi za nazaj, sicer se uporablja samo za dejanja, ki so bila storjena od 1. novembra 2008 dalje).

V tem primeru gre za predlagalni delikt. Zakonski znaki kaznivega dejanja po 146. lenu KZ so:

grdo ravnanje,

prizadeta telesna ali duevna celovitost druge osebe

Vpraati se moramo ali 135. len KZ-1 vsebuje vse enake zakonske znake kot 146. len KZ (ali v KZ-1 e vedno obstoji inkriminacija grdega ravnanja, tako kot v KZ); lahko tudi kaknega doda, ne sme pa nobenega odvzeti?

KZ-1 grdega ravnanja, kot samostojnega, ne obravnava ve, temve pravi, da je grdo ravnanje eden izmed zakonskih znakov novega kaznivega dejanja ogroanja varnosti, ki je prav tako predlagalni delikt.

135. len KZ-1 ne vsebuje kazenskih znakov 146. lena KZ oz. jih vsebuje samo v izjemnih primerih (npr.: e bi takno dejanje ogrozilo varnost).

KAJ SE BO ZGODILO S PREDLOGI ZARADI GRDEGA RAVNANJA, KI JE BILO STORJENO PRED 1.11.2008?

Toilci lahko umaknejo vse predloge zaradi grdega ravnanja, e jih ne bodo, bo sodie storilce oprostilo, ker novi zakon tega kaznivega dejanja ve ne inkriminira in je zato za storilce mileji. Posledica tega je, da se jim ne more soditi po starem kazenskem zakoniku.

Prepoved retroaktivne veljavnosti strojega zakona pomeni varovanje temeljnih lovekovih pravic pred arbitrarnostjo in zlorabami iz strani drave.

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)

Stran 71/ primer 31

Kdaj je bilo KD storjeno? Obrazloite!

Dejanje je bilo storjeno, ko je A oddal pisemsko bombo na poto (leta 2003). Nastanek posledice tukaj ni pomemben (posledica je nastala leta 2008, ker je takrat bilo dejanje dokonano). Vse okoliine, kot so npr. storileva starost, krivda,.. se gledajo v letu 2003.

Po katerem zakonu se kazensko preganja A-ja (oziroma se mu dosodi kazen)? Obrazloite!

Teava se pojavi, ker se je po storitvi dejanja zakon spremenil.

Gre sicer za umor na zahrbten nain po 116/I KZ-1, ker je storilec izrabil zaupanje rtve in le-ta ni mogla niesar storiti, da bi se zaitila ( primeri takega umora so e: zastrupitve, umor v spanju,..)

Izvritveni nain tega kaznivega dejanja se po obeh zakonih (KZ in KZ-1) ne razlikujejo, razlika je samo v sankciji.

KZ pravi, da je zagroena zaporna kazen najmanj 10 let ali pa 30 let (izjemoma); KZ-1 pa pravi, da je zagroena zaporna kazen najmanj 15 let in najve 30 let (lahko se mu dosodi tudi nekaj vmes, npr. 19 let zapora).

Iz tega izhaja, da je KZ-1 stroji, saj ima zagroeno vijo zaporno kazen kot KZ, zato se uporabi KZ.

Enako velja tudi glede hude telesne pokodbe (po 123/I KZ-1) njegove ene (uporabi se KZ; dolobi KZ in KZ-1 se ne razlikujeta, zato bi se novi zakon uporabil samo v primeru, e bi bil mileji za storilca, sicer pa pride v potev tisti, ki je veljal v asu storitve KD).

V potev pride torej zakon, ki je veljal v asu storitve KD, novi KZ-1 pa bi se uporabil samo, e bi bil mileji za storilca.UBOJ NA MAH ne dopua, da posledica nastane ele ez nekaj asa.

UMOR NA GROZOVIT NAIN: storilec rtev mori poasi z muenjem. Njegov cilj je, da rtev trpi in ne umre takoj.

Stran 69/ primer 18

Ali je zoper A-ja mono sproiti kazenski postopek? Obrazloite!

Dejanje je bilo storjeno ob zastrupitvi, dokonano pa 30 let kasneje, ob smrti. Ob dokonanju KD je veljal e novi KZ-1.

Stari KZ (zastaranje tee od dneva storitve kaznivega dejanja. Ker je od takrat preteklo e ve kot 25 let, pregon ni ve moen).

Novi KZ-1 (zastaranje v KZ-1 se je popolnoma spremenilo, tako da imamo sedaj samo e absolutno zastaranje - 90. len KZ-1).

Teorija pravi, da naj zastaralni rok tee od dokonanja kaznivega dejanja.

Glede pravne kvalifikacije pa se gleda, kateri zakon je mileji, tisti se uporabi (torej stari)

2.3. KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA

Naela o krajevni veljavnosti kazenskega zakonika:

POZOR: posebni pogoji za pregon (14. len KZ-1) treba je loevati med kaznovalno oblastjo drave in jurisdikcijsko oblastjo njenih sodi !!KZ-1 velja na ozemlju Republike Slovenije. To je izraz naela suverenosti drave.

Suverenost drave se na kazenskopravnem podroju kae kot represivna oblast drave.

Jurisdikcija je mo in monost drave, da dejanje, ki ga je razglasila za kaznivo, podredi sojenju svojih sodi.

Represivna oblast in jurisdikcija se veinoma pokrivata. Lahko pa se ne pokrivata:

(obstaja represivna oblast drave glede doloenega k.d., vendar ne obstaja njena jurisdikcija npr. storilca k.d. varuje diplomatska imuniteta, obstaja jurisdikcija drave glede doloenega k.d., vendar ne obstaja njena represivna oblast npr. sodia ene drave sodijo po kazenskem zakonu druge drave -5. odst. 14. lena KZ-1)

Pristojnost je pravica in dolnost doloenega sodia, da na podlagi zakona odloa o konkretni kazenski zadevi:

stvarna pristojnost pravica in dolnost sodia doloene vrste ali stopnje, da odloa o konkretni zadevi glede na njeno vsebino,

krajevna pristojnost pravica in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloa glede na posebno objektivno ali subjektivno zvezo med kazensko zadevo in obmojem (teritorijem) tega sodia.

Drave podvrejo svoji jurisdikciji in pristojnosti svojih sodi k.d., ki jih:

na njenem ozemlju storijo tujci,

storijo v tujini njihovi dravljani,

storijo v tujini tujci.

Dolobe, ki urejajo ta vpraanja, so del mednarodnega kazenskega prava. K.d. v katerih uporabljamo ta pravila, so kazniva dejanja z mednarodnim elementom. Ta naela o krajevni veljavnosti kazenskega zakonika so:

teritorialno naelo (veljavnost KZ-1 za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji, na domai ladji, domaem vojakem letalu ali civilnem letalu med poletom);

realno naelo (veljavnost KZ-1 za doloena kazniva dejanja, storjena v tujini);

aktivno personalitetno naelo (veljavnost KZ-1 za dravljana RS, ki stori kaznivo dejanje v tujini);

pasivno personalitetno naelo (veljavnost KZ-1 za tujca, ki stori v tujini kaznivo dejanje zoper Slovenijo ali njenega dravljana)

univerzalno naelo (veljavnost KZ-1 za tujca, ki stori v tujini kaznivo dejanje zoper tujo dravo ali tujega dravljana)

Teritorialno naelo ali veljavnost slovenskega kazenskega zakonika za k.d. storjena v Sloveniji

KZ-1 velja za vsakogar, ki stori k.d. na ozemlju Republike Slovenije (1. odst. 10. lena KZ-1). To naelo izhaja iz suverenosti drave in iz nje izvirajoe represivne oblasti drave na njenem ozemlju.

Uveljavljeno je naelo veljavnosti zakona glede na kraj storitve (lex loci delicti comissi), ki je utemeljeno z generalnopreventivnim uinkom, za katerega se domneva, da je najveji tam, kjer je bilo k.d. storjeno (resnica se najbolje ugotovi na kraju dogodka).

Teritorialno naelo je po svoji moi primarno izkljuuje uporabo naela ne bis in idem.

KZ-1 velja za dejanja, storjena v Sloveniji:

etudi je bil storilec za to dejanje v tujini e obsojen,

e v tujini kazenski postopek tee,

e je storilec e prestal v tujini izreeno kazen.

Teritorialno naelo je fakultativno primarno storilec se preganja v Sloveniji le z dovoljenjem ministra za pravosodje, e se je za isto k.d. kazenski postopek v tujini zael ali konal. Kazen, ki jo je storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodia, se vteje v kazen, ki jo izree domae sodie (15. len KZ-1).

Ozemlje Republike Slovenije zavzema:

kopno ozemlje,

obalno morje in vodne povrine znotraj meja Republike Slovenije,

zrani prostor nad obema.

Veljavnost kazenskega zakonika za kazniva dejanja, izvrena na domaem letalu in domai ladji Kazenski zakonik velja za vsakogar, kdor izvri kaznivo dejanje:

na domai ladji (2. odst. 10. lena KZ-1),

v domaem civilnem letalu med poletom ali

v domaem dravnem letalu, ne glede na to, kje sta ladja ali letalo ob izvritvi dejanja (3. odst. 10. lena KZ-1).

V primerih, ko se k. d. zgodijo v naih teritorialnih vodah, v naih pristaniih (letaliih) ali v naem zranem prostoru, se uporabi teritorialno naelo po 1. odst. 10. lena KZ-1.

Torej velja zakon drave, pod zastavo katere ladja pluje. To je upotevno, e je k.d. storjeno na nai ladji, ki je v asu storitve na odprtem morju ali tujem pristaniu.

Glede letal velja naelo veljavnosti zakona drave, v katerem je letalo registrirano. Naa kazenska zakonodaja velja za vsa k.d., storjena v dravnem letalu, tudi v primeru, e je bilo v asu storitve na letaliu druge drave. Za civilno letalo velja naa kazenska zakonodaja le v primeru, e je bilo k.d. storjeno med poletom.

Veljavnost slovenskega kazenskega zakonika za kazniva dejanja, storjena v tujini

Realno naelo: To naelo pomeni, da velja doma kazenski zakon za nekatera k. d., izvrena v tujini. V 11. lenu KZ-1 se v okviru realnega naela uporablja naa zakonodaja za dve skupini k. d.:

kazniva dejanja, ki se v skladu z mednarodno pogodbo morajo preganjati: pranje denarja iz 243. lena KZ-1

politina kazniva dejanja: k. d. zoper suverenost RS in njeno demokratino ureditev (leni od 348 do 360 KZ-1) in k. d. terorizma (108. len KZ-1).

Realno naelo je po svoji pravni naravi primarno, kar pomeni da izkljuuje uporabo pravila ne bis in idem. Za k. d., za katera je pregon obvezen po mednarodni pogodbi (prva alineja 11. lena KZ-1), je realno naelo fakultativno primarno. Za drugo skupino k. d., storjenih zoper suverenost RS (druga alineja 11. lena KZ-1), pa je to naelo obligatorno primarno kar pomeni, da se v nai dravi mora zaeti kazenski postopek za navedena kazniva dejanja, izvrena v tujini, etudi je tam postopek e zaet ali e dokonan in etudi je storilec v tujini e prestal kazen.

Aktivno personaltetno naelo pravimo mu tudi nacionalno naelo in pomeni, da na KZ-1 velja, e na dravljan stori k.d. zunaj ozemlja Slovenije in ne gre za k.d., ki so nateta v 11. lenu KZ-1 (realno naelo ima prednost pred aktivno presonalitetnim naelom!). Naega dravljana ni dovoljeno izroiti tuji dravi, da bi mu tam sodili za k.d., ki ga je tam storil, hkrati ni dopustno, da bi se na dravljan, ki je v tujini storil k.d. in se zatekel v nao dravo, izognil kazenskemu pregonu. Aktivno personalitetno naelo je subsidiarno uveljavi in uporabi se le, e kazenskopravna intervencija v tujini ni bila zadostna.

Storilec se ne preganja (dolobe 2. odst. 14. lena KZ-1):

e je kazen, na katero je bil v tujini obsojen, popolnoma prestal, ali je bilo skladno z mednarodno pogodbo doloeno, da bo v tujini izreeno kazen prestal v Sloveniji,

e je bil v tujini s pravnomono sodbo oproen, mu je bila kazen odpuena, ali je izvritev kazni zastarala,

e se k.d. po tujem zakonu preganja na zahtevo okodovanca in takna zahteva ni bila vloena.

Naelo ne bis in idem je spotovano. Upotevajo se tuja oprostilna ali obsodilna sodba ter dolobe tujega zakona o zastaranju in posebnih pogojih za kazenski pregon.

Pogoj za uveljavitev nae kazenske zakonodaje je kaznivost dejanja po kazenskem zakonu drave, v kateri je bilo dejanje storjeno identiteta norme ali dvojna kaznivost. Ta pogoj ni absoluten, ker je prepueno presoji ministra za pravosodje, ali je uveljavitev naega prava smotrna, eprav dejanje v tuji dravi ni inkriminirano (3. in 4. odst. 14. lena KZ-1).

Pasivno personalitetno naelo Po tem naelu se na kazenski zakonik uveljavi glede tujega dravljana, ki je v tujini izvril k. d. proti naemu dravljanu ali proti nai dravi, pa ne gre za kazniva dejanja, nateta v 11. lenu (realno naelo ima prednost pred pasivno presonalitetnim naelom!). Naelo je subsidiarno na kazenski zakonik se uporabi, e ni zadostno kazenskopravno varstvo, ki ga nudi tuja drava. Tudi za take primere veljajo trije prej omenjeni pogoji, ki izkljuujejo kazenski pregon pri nas in prav tako velja naelo identitete norme z monostjo, da se po presoji ministra za pravosodje od tega naela odstopi.

Univerzalno naelo - Na kazenski zakonik velja in se uporabi zoper tujega dravljana, ki je v tujini storil k.d. zoper tujega dravljana ali tujo dravo in je bil zaloten pri nas in ga Slovenija ni izroila drugi dravi (2. odst. 13. lena KZ-1). Univerzalno naelo je subsidiarno in je vezano na identiteto norme. Nae sodie ne more izrei huje kazni od tiste, ki je predpisana z zakonom drave, v kateri je bilo k.d. storjeno. Glede identitete norme velja izjema, ki se nanaa na dejanja, ki veljajo za kazniva po splonih pravnih naelih, priznanih od mednarodne skupnosti. Po kazenskem zakoniku se sme preganjati storilec tudi ne glede na zakon drave (2. odst. 13. lena KZ-1), v kateri je bilo k.d. storjeno, e gre za dejanje, ki velja za kaznivo po splonih pravnih naelih, priznanih od mednarodne skupnosti.

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)

Stran 65/ primer 3

A v Ljubljani ukrade Audi A6, nato pa odide v Zagreb, kjer naj bi se sestal s prodajalcem ukradenih vozil, B-jem. Hrvaka policija pri rutinski kontroli vozil ugotovi, da je avto ukraden, zato A-ju odvzame prostost. Kasneje ugotovijo tudi vpletenost B-ja in zoper obema sproijo kazenski postopek. A-ju uspe pobegnit iz hrvakega zapora nazaj v Slovenijo, pri emer pa ga zaloti slovenska policija.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji navkljub temu, da je na Hrvakem e sproen kazenski postopek? Obrazloite!

Gre za kaznivo dejanje po 205/II KZ-1 (velika tatvina, ker menimo, da je avto vreden vsaj 50.000 EUR).

Dejanje je bilo storjeno v Ljubljani (Sloveniji), posledica pa nastane takrat, ko lastnik z avtom ne more ve razpolagat (to pomeni tudi v Sloveniji).

Tukaj pride v potev teritorialno naelo (10/I KZ-1); pomembno je samo to, kje je kaznivo dejanje bilo storjeno. To pa je bilo v Sloveniji. Ni pomembno dravljanstvo storilca ali rtve.

Iz tega izhaja, da obstaja KAZNOVALNA OBLAST nae drave, vendar pa s tem ni avtomatino vzpostavljena tudi JURISDIKCIJSKA OBLAST (e bi eleli Slovenci zaeti kazenski postopek v Sloveniji, bi potrebovali dovoljenje ministrstva za pravosodje, ker so Hrvati e zaeli postopek; e ga Hrvati e ne bi zaeli, pa Slovenci ne bi potrebovali dovoljenja in bi lahko sami zaeli postopek).

V vsakem konkretnem primeru lahko nastopi samo eno naelo.Stran 71/ primer 29

A-argentinski mornar s krova argentinske ladje, ki je bila zasidrana v Kopru, vre zaboj, ki pade na glavo nemkemu dravljanu B-ju in mu prizadene hude telesne pokodbe.

Ali se A-ja v Sloveniji lahko preganja v skladu s slovensko kazensko zakonodajo (in po katerem naelu)? Obrazloi!

Gre za kaznivo dejanje hude telesne pokodbe po 123. lenu KZ-1, ki je bilo storjeno v Sloveniji (9. len KZ-1 v ozemlje RS spada kopno, zrak in teritorialne vode).

Glede jurisdikcije ni nobenih omejitev, ker kazenski postopek ne tee e v nobeni dravi, zato se jurisdikcijska oblast vzpostavi avtomatino.

A-ja se lahko preganja v Sloveniji, in sicer na podlagi teritorialnega naela (10/I KZ-1); 10/II KZ-1 ne pride v potev, ker ne gre z domao ladjo.Za jurisdikcijo po 13. lenu KZ-1 bi moralo biti izpolnjenih veliko pogojev.

Katere drave, poleg Slovenije, bi e lahko sproile kazenski pregon zoper A-ja (e predpostavljate, da je kazenska zakonodaja drugih drav glede veljavnosti KZ urejena podobno kot v Sloveniji)?

e bi imele vse drave enak zakon oziroma enaka naela kot Slovenija, bi morali paziti e na Argentino (ta bi ga lahko preganjala po 10/II KZ-1) in na Nemijo (ta pa bi ga lahko preganjala na podlagi personalnega naela. Na takni podlagi bi imeli kaznovalno oblast.

Kaznovalno oblast bi lahko imele, pod doloenimi pogoji, tudi vse druge drave, na podlagi naela univerzalnosti.

Sistem je naravnan tako, da se A nikakor ne more izognit pregonu (ena izmed teh drav ga bo sigurno preganjala).

Stran 73/ primer 38

A britanski dravljan je na slovenski ladji, ki je bila zasidrana v Liverpoolu, ubil panskega dravljan B-ja.

V kateri dravi se lahko kazensko preganja A-ja (e predpostavite, da je kazenska zakonodaja teh drav podobna slovenski)? Obrazloi!

A-ja se lahko preganja v SLOVENIJI po teritorialnem naelu (10/II KZ-1), v VELIKI BRITANIJI po teritorialnem naelu (10/I KZ-1), v PANIJI po pasivno personalnem naelu.

S tem je vzpostavljena kaznovalna oblast.

Ali se lahko A-ja kazensko preganja v Sloveniji, e je e bil obsojen v tuji dravi? Obrazloi!

Tukaj je potrebno upotevati omejitev iz 14/I KZ-1, ki se nanaa na to, da ne sme biti nihe ponovno preganjan za isto zadevo.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji, e mu je bila izreena oprostilna sodba v tujini? Obrazloi!

e je bila A-ju izreena oprostilna sodba, ga lahko Slovenija za isto zadevo preganja samo z dovoljenjem ministrstva ob izpolnjenem dodatnem pogoju (enako kot pri prejnjem vpraanju).Velja NE BIS IN IDEM (zaita storilca pred ponovnim obravnavanjem v isti zadevi).Stran 66/ primer 5

A je na vlaku Slovenskih eleznic, ki je peljal na progi Frankfurt-Zagreb, umoril B-ja, njegovo truplo pa odvrgel v Avstriji. Ugotovilo se je, da je B umrl e preden je vlak prekal nemko-avstrijsko mejo. Avstrijski organi so to sporoili slovenski policiji, ki je A-ja prijela v Ljubljani.

V katerih dravah se lahko kazensko preganja A-ja (e predpostavimo, da je v vseh dravah podobna kazenskopravna ureditev kot pri nas)?

Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemiji, zato je Nemija tista, ki ima PRIMARNO KAZNOVALNO OBLAST (vedno jo ima tista drava, na ozemlju katere je bilo dejanje storjeno).

Slovenija bi imela primarno kaznovalno oblast, e bi bil A (na podlagi aktivno personalnega naela) ali B (na podlagi pasivno personalnega naela) slovenski dravljan.

e bi bil tako A kot tudi B Slovenec, bi imela na podlagi aktivno personalnega naela.

Stran 67/ primer 12

Tuj dravljan A je v Nemiji razstrelil avtobus pol slovenskih turistov z namenom dati lekcijo slovenski oblasti glede mejnega vpraanja! In s tem prisiliti Slovenijo, da odstopi od pogajanj.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji in po katerem naelu? Obrazloi!

Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemiji. V Sloveniji bi se ga lahko kazensko preganjalo po pasivno personalnem naelu (13/I KZ-1).

Ko ugotovimo naelo oziroma len, po katerem se ga lahko kazensko preganja, ugotovimo zgolj kaznovalno oblast. Za ugotovitev jurisdikcijske oblasti moramo pogledati 14. len KZ-1.Jurisdikcijsko oblast imamo po 14/II,III,VI KZ-1.Stran 68/ primer 15

Slovenca A in B sta la na potovanje v tujino. Tam je A posilil svojo eno B, ker je vedel, da posilstvo lastne ene v dotini dravi ni kaznivo dejanje. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je B prijavila A-ja domai policiji.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji? Obrazloi!

B je storil kaznivo dejanje posilstva (170/IV KZ-1). Dejanje je bilo storjeno v tujini.

Slovenija bi imela kaznovalno oblast na podlagi 12. lena KZ-1 = aktivnega personalnega naela (le-to je moneje od pasivnega personalnega, sicer bi lahko prilo v potev tudi to)

e bi bila B tuja dravljanka, bi priel v potev 14/V KZ-1Stran 68/ primer 17

Slovenec A, na delu v Pakistanu, se je oenil s 3 Pakistankami. Po konanem delu se je vrnil v Slovenijo, ker je imel tam tudi vse svoje premoenje, s seboj pa je elel pripeljati tudi svoje tri ene.

Ali se bo A-ja v Sloveniji kazensko preganjalo zaradi KD dvojne zakonske zveze, e se vrne v Slovenijo z vsemi svojimi enami? Obrazloi!

Kaj v primeru, e so vse tri ene Slovenke?

Kaj v primeru, e se vrne brez vseh ena ali pa samo z eno? Obrazloite!

POMEMBNO: KZ-1 v lenih 4 6 vsebuje dolobe o osebni veljavnosti kazenskega zakona (KZ te vsebine ni urejal v obliki neposrednih norm)!

3. KAZNIVA DEJANJA

3.1. POJEM KAZNIVEGA DEJANJA

V pravnem pomenu besede (in ta pomen je v pravu edini relevanten!!) je kaznivo dejanje pravna tvorba, oblikovana po zamisli zakonodajalca, ki mora pri oblikovanju te pravne tvorbe izhajati iz naela pravne drave in naela zakonitosti. Kazniva dejanja so lovekova ravnanja, ki jih doloena druba kot celota ali njen vladajoi del teje za vredna posebne pozornosti, ker posegajo v temeljne drubene odnose in ker napadajo ali ogroajo temeljne lovekove in drubene vrednote.16. len KZ-1 definira kaznivo dejanje kot lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Ta doloba ima 4 sestavine:

PROTIPRAVNOST formalna protipravnost za k.d. se sme razglasiti le dejanje, ki je na podlagi veljavnega pravnega reda izrecno prepovedano.

materialna protipravnost k.d. se izraa kot pokodovanje ali ogroanje doloene lovekove individualne ali javne drubene pravne dobrine.

Vrednota mora v pravnem redu najprej dobiti status pravne dobrine, ele nato lahko dobi kazenskopravno varstvo. Instrument naela zakonitosti prepreuje, da bi kdorkoli na podlagi subjektivne ocene o pomenu doloene vrednote ali o kodljivosti doloenega ravnanja samovoljno ustvarjal nova k.d. Doloanje k.d. je rezervirano le za zakonodajni organ, ki ga ustava zavezuje k spotovanju legitimnosti inkriminacij. Z dolobami KZ se je sam obvezal, ob katerih pogojih bo doloal k.d.

NUJNO VARSTVO PRAVNIH VREDNOTeprav je ta sestavina deloma e obseena v pojmu materialne protipravnosti, jo KZ-1 v 16. lenu e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oz. med prekrke. Ta kriterij je omejen na zakonodajalca.

ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJAZakon mora ne le doloiti doloeno dejanje kot kaznivo, temve mora hkrati doloiti tudi njegove znake. Gre za izvajanje naela zakonitosti. Z imenom malomarno zdravljenje (179. len) na primer e nismo niesar povedali o tem, katero zdravljenje tejemo za malomarno, in zlasti ne, katero bomo teli za tako nevredno, da ga je treba razglasiti za k. d. zato, zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoe natanen opis k.d., ki pomeni razmejitev med kaznivim in nekaznivim ter mora biti natanen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k.d., kazenskem pregonu in sojenju storilcev. Znaki k.d. kot sestavina zakonske definicije k.d. so obvezujoi za zakonodajalca in za organe pravosodja, ko ugotavljajo, ali so posploeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnem dejanskem stanju.

KAZENZakonodajalec mora za vsako k.d. vnaprej doloiti kazen. Naelo zakonitosti zahteva, da KZ ne doloa le znakov k.d., temve tudi kazen zanj, in tako prepreuje samovoljo pri izbiri in odmeri kazni. Kazni so vedno doloene v razponu. V njih je izraeno zakonodajalevo vrednotenje zavarovane pravne dobrine, napadov nanjo ali njenega ogroanja. Zakonodajalec ustvarja hierarhijo vrednot in pove, katero dobrino ceni vije in katero nije.

3.2. ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA

PROTIPRAVNOSTNEVARNOSTDOLOENOST V ZAKONUIZVRITVENA DEJANJA objektivni elementi kaznivega dejanja

KRIVDAsubjektivni element kaznivega dejanja

3.3. OPIS KAZNIVEGA DEJANJAOpis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izraen zakonski dejanski stan oz. bit kaznivega dejanja. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoe doloeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oz. ga subsumirati pod doloen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja.

Primer: iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. lenu KZ oz. po prvem odstavku 210. lena KZ-1 (Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja)! je mogoe razbrati naslednje zakonske znake:

tuje vozilo (tega kaznivega dejanja nikoli ne more storiti lastnik);

motorno vozilo (e je odvzel npr. lesene sanke, to kaznivo dejanje ne pride v potev);

protipravna uporaba(storilec ni imel dovoljenja od lastnika);

namen protipravne uporabe za vonjo (storilec se mora zavedati, da dela kaznivo dejanje),

Obstajajo izjeme, ko pravo dovoljuje odvzem tujega vozila (ko se reuje ivljenje..).

Ta len imenujemo tudi TATVINA RABE!

Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen to je zapor do dveh let.

Zakonski znaki po 3. odstavku so enaki kot po 1. odstavku, ker se 3. odst. sklicuje na 1. odst. Prav tako je izpolnjen tudi dodatni zakonski znak (ga unii je kvalifikatorna okoliina).

e so znaki v samem lenu loeni z besedo ali, gre za ALTERNATIVNE ZNAKE, kjer zadoa, da je izpolnjen zgolj eden izmed njih.

V teoriji loujemo ve vrst opisov kaznivih dejanj, in sicer:

ENOSTAVNI OPIS

Gre za kratko in jasno doloitev prepovedanega ali zapovedanega dejanja. Enostavni opisi kaznivih dejanj ne vsebujejo opisov izvritvenih dejanj. Primeri enostavnih opisov: uboj, 115/1. len KZ-1 kdor komu vzame ivljenje

povzroitev smrti iz malomarnosti, 118. len KZ-1 kdor povzroi smrt drugega iz malomarnosti

razalitev, 158/1. len KZ-1 -kdor koga razali

OPISNI OPIS

Z natannimi izrazi so v kazenskopravni normi opisani razlini aspekti kaznivega dejanja: kdo je lahko storilec, izvritvena dejanja, kakna posledica mora nastati in morebitne druge okoliine, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja. Primeri opisnih opisov:

spolna zloraba slabotne osebe, 172/ I KZ-1 kdor spolno obuje ali stori kakno drugo spolno kaznivo dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duevno bolezen, zaasno duevno motnjo, hujo duevno zaostalost, slabost ali kakno drugano stanje, zaradi katerega se ne more upirati;

nasilje v druini, 191/ I KZ-1 kdor v druinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe ravna, ga z gronjo z neposrednim napadom za ivljenje ali telo preganja iz skupnega prebivalia ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen poloaj; opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, 280/ I KZ-1: kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali ve let zapora, pa ga v asu, ko se je dalo e prepreiti, ne naznani in je bilo dejanje poskueno ali dokonano.

ALTERNATIVNI OPISV alternativnih opisih kaznivih dejanj je z natevanjem doloenih ve monih opcijskih izvritvenih nainov ali drugih zakonskih znakov dejanja. Na ta nain se z zakonom praviloma omeji krog ravnanj, ki so v okviru posamezne inkriminacije kazniva; izjemoma pa se lahko pusti ta krog tudi odprt, pri emer je v opisu kaznivega dejanja izrecno navedenih le nekaj zakonskih znakov, na ostale mone situacije pa zakon nakazuje s splono formulacijo, kot npr. in v drugih primerih take dolobe se razlagajo z uporabo analogije intra legem, pri emer je poudarek na restriktivni razlagi. Primeri alternativnih opisov:

kritev moralnih avtorskih pravic, 147/ I KZ-1: kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikae, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti;

neupraviena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v portu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, 186/ I KZ-1: kdor neupravieno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaa, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugae neupravieno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v portu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog

BLANKETNI OPISBlanketni opis je posebne vrste opis kaznivega dejanja, pri katerem blanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa kaznivega dejanja, ampak se glede njegovega dela (enega zakonskega znaka) sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega podroja. Z blanketno kazenskopravno normo zakonodajalec olaja doloanje prava, oteuje pa uporabo prava. Primeri blanketnih opisov:

povzroitev prometne nesree iz malomarnosti, 323/ I KZ-1: udeleenec v prometu, ki s kritvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroi prometno nesreo, v kateri je bila kakna oseba hudo telesno pokodovana kritev pravic iz socialnega zavarovanja, len 202 KZ-1: kdor zavestno ne ravna po predpisih s podroja socialnega zavarovanja in s tem koga prikraja za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji zatajitev finannih obveznosti, 249/ I KZ-1: kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plailu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizinih ali pravnih oseb ali neupravieno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih dravah lanicah Evropske unije, lane podatke o pridobljenih dohodkih, strokih, predmetih, blagu ali drugih okoliinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugae preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obraunavanjem in plaevanjem teh obveznosti, pa obveznosti, ki se jim je izogibal, pomenijo vejo premoenjsko korist.3.4. OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA

Loimo 4 oblike kaznivih dejanj:

1) TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE

Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku lena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipine in povprene primere tega kaznivega dejanja. e te oblike ni, ni kaznivega dejanja. PRIMER: 210/1

2) KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih teje in je zato zanj zagroena tudi stroja kazen. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! PRIMER: 210/3POZOR! Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno loevati kazniva dejanja, kvalificirana s hujo posledico!!

3) PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE

Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih laje (vendar ne gre za olajevalne okoliine) in je zato zanj zagroena tudi mileja kazen. PRIMER: 210/24) DELICTUM SUI GENERIS

Delictum sui generis (tudi delikt svoje vrste oz. posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje, pri katerem je eden ali ve zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja doloenih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugano naravo ali drugaen pomen. Ima zgolj podobne znake.VAJA

Analizirajte oblike kaznivega dejanja zatajitve iz vseh odstavkov 208. lena KZ-1!208/1 Temeljno kaznivo dejanje (ne gre za tatvino, ker si stvari ni sam vzel, ampak sem mu jo jaz dala)

208/2 Privilegirano kaznivo dejanje (imenujemo ga tudi MALA ZATAJITEV)

208/3 Kvalificirano kaznivo dejanje208/4 Kvalificirano kaznivo dejanje ( imenovano tudi VELIKA ZATAJITEV)

208/5 Sui generis ( stvar mu ni bila zaupana, ampak jo je sam nael, zato ima tudi drugano naravo)208/6 Doloba kaznovalne oblike (nobena oblika kaznivega dejanja)Ni nujno, da imajo vsi leni vse oblike kaznivih dejanj!3.5. RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA

privilegirane, kvalificirane oblike kaznivega dejanja ter delicta sui generis so specialne oblike temeljnega kaznivega dejanja;

lex specialis derogat legi generali! (specialneja norma razveljavlja splonejo)e so izpolnjeni zakonski znaki katerekoli specialne oblike, bo pravna kvalifikacija kaznivega dejanja zajela le to obliko!

3.6. PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJA

Nam pove:

katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanju primera oz.

pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko subsumiramo dejansko stanje primera.

1. Sestava pravne kvalifikacije:

2. LEN +

3. (e vsebuje tipina kazenskopravna norma odstavke) ODSTAVEK ( pie se z rimskimi tevilkami) +

4. (e vsebuje odstavek tudi toke) TOKA (napie se za rimsko t. odstavka; loeno je z vejico) +

5. PREDPIS, v katerem je uzakonjeno kaznivo dejanje (trenutno sta v stranski kazenski zakonodaji uzakonjeni le dve kaznivi dejanji, veina kaznivih dejanj pa se nahaja v posebnem delu KZ-1)

Primer:

1. A s strelnim orojem umori B-ja umor po 1. odstavku 127. lena KZ (= 127/I KZ) oz. po novem uboj po prvem odstavku 115. lena KZ - 1 (=115/I KZ - 1)2. A s strelnim orojem umori B-ja medtem ko ta spi umor na zahrbten nain po 1. toki 2. odstavka 127. lena KZ (= 127/II - 1 KZ) oziroma po novem umor po prvi toki 116. lena KZ - 1 (= 116/1 KZ - 1)

POZOR: v doloenih primerih je treba v pravno kvalifikacijo k. d. vkljuiti tudi institute splonega dela KZ.Primer:

A strelja na B-ja z namenom odvzeti mu ivljenje, a zgrei poskus kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. lena KZ (= 127/I v zvezi s l. 22 KZ) oz. po novem poskus kaznivega dejanja uboja po 1. odstavku 115. lena KZ-1 (= 115/KZ-1 v zvezi s l. 34 KZ-1)

POZOR: Poskus je institut splonega dela, zato govorimo o poskusu kaznivega dejanja umora in NE o poskusu umora!!VAJA -Pravno kvalificirajte spodnja dejanja (uporabite KZ-1):Primer 1A je v trgovini opazil, da je B odloil denar, ki mu ga je vrnila blagajniarka, na pult poleg kupljenih stvari, ki jih je zlagal v vreko. Ko se je B nekoliko obrnil stran, je A naglo pograbil denar in izginil. S tem je B ja okodoval za 35 EUR.

Kakna je pravna kvalifikacija A-jevega dejanja?

Gre za kaznivo dejanje zoper premoenje. 204/II KZ 1

Zakonski znaki, ki jih je potrebno ugotoviti in argumentirati in ki privilegirajo to dejanje so:

majhna vrednost stvari (KZ -1 v l. 99/IX pravi, da morajo biti vrednosti tono doloene, ker je to bolj praktino. Po starem KZ se je ta vrednost doloila na podlagi povprene neto plae.) storilev namen za povzroitev tega kaznivega dejanja (iz naina izvritve lahko dokaemo, da si je elel pridobiti stvar majhne vrednosti. Ker je denar videl na pultu, je lahko priblino vedel, koliko ga je.)

204/I KZ-1 = navadna tatvina

204/II KZ-1 = mala tatvina

204/III KZ-1 = doloba kaznovalne narave

204/IV KZ-1 = nobena oblika kaznivega dejanjaPrimer 2A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B jem. Ko je B zlagal stvari na pomini pult, mu je A iz epa izmaknil denarnico in pobegnil. V denarnici je bilo poleg vseh dokumentov tudi 35 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A?

Gre za kaznivo dejanje po 204/I KZ 1.

Zakonski znaki so:

stvar majhne vrednosti

namen prilastitve (tat ni vedel, koliko denarja je v denarnici, zato ne moremo dokazat, da je elel majhno vrednost. Zato ta znak ni podan in gre za navadno tatvino.)

Primer 3A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B-jem. Ko je B nameraval iz moke torbice vzeti denarnico in plaati kupljene stvari, mu je A iztrgal torbico iz rok in pobegnil proti izhodu. V torbici je bila poleg dokumentov e denarnica s 35 EUR.

Pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Storilec je uporabil silo, vendar je ni uporabil zoper osebo, temve zoper stvar, zato ne gre za rop. To je razlika med ROPOM in TATVINO NA PREDRZEN NAIN. Mala tatvina, izvrena na predrzen nain (npr. z vlomom), je e vedno mala tatvina. Kvalificirana tatvina ima podlago v navadni tatvini. Ko je storilec iztrgal torbico, ni vedel, koliko denarja je v njej. 205/I3 KZ-1e bi mu s silo iztrgal iz rok bankovec za 50 EUR, bi bilo podano kaznivo dejanje po 205/I KZ-1(ne bi lo za veliko tatvino).

Primer 4A je v trgovini poakal tako dolgo, da je bila ena od blagajn prosta strank. Pristopil je k blagajniarki, ji naslonil manji, a oster no na vrat ter zahteval, naj odpre blagajno. Blagajniarka je to storila, nakar je A pograbil op bankovcev in pobegnil. A si je na ta nain prisvojil 535 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za rop, saj je storilec uporabil silo (lahko bi tudi gronjo) zoper osebo. Rop ima enake zakonske znake kot tatvina. 206/I KZ-1V 206/II najdemo kvalificirano obliko ropa.

Primer 5A je v trgovini na blagajni izkoristil nepazljivost blagajniarke, ki se je sklonila pod pult po ovoj cigaret in iz odprtega predala blagajne pograbil op bankovcev ter stekel proti izhodu. To je opazil varnostnik, ki je stekel za A jem. Ko ga je ujel, se je A sunkovito obrnil, udaril varnostnika s pestjo v obraz in e hitreje stekel stran. Razen podplutbe varnostnik ni utrpel nobene pokodbe. A si je na ta nain prisvojil 535 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A?

Gre za roparsko tatvino po 207/I KZ-1 (stvar pridobi, ele nato uporabi silo, da to stvar tudi obdri. Gre za to, da je storilec vedno zaloten pri storitvi kaznivega dejanja). V primerjavi s tatvino je roparska tatvina sui generis.Primer 6A je v trgovini na tleh zagledal bankovec za 50 EUR. Pobral ga je in vtaknil v ep, nato pa odel iz trgovine.

Ali je A s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaknega kaznivega dejanja? e da, katerega?

Da izpolnil je znake kaznivega dejanja po 208/V KZ-1 (iti mora za protipravno pridobitev). e bi mu bankovec prinesel veter skozi okno, bi ga dobil po nakljuju. Gre za zatajitev, ki je sui generis.Primer 7Ali ima lastnost storilca kaznivega dejanja v spodnjih primerih kaken vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A ukrade 500 EUR svojemu prijatelju B-ju.

Gre za malo tatvino, saj je 500 EUR zadnji znesek, ki e spada v malo tatvino. e bi mu ukradel 501 EUR, bi lo za veliko tatvino. Dejstvo, da je denar ukradel prijatelju, ne vpliva na kaznivo dejanje, pa pa se upoteva pri odmeri kazni.

A ukrade 500 EUR svojemu oetu.

Gre za malo tatvino, ker sorodstvo nima vpliva na pravno kvalifikacijo. Razlika je le v pregonu (kadar premoenjski delikt stori sorodnik, se le-ta preganja na zasebno tobo in ne na zahtevo policije in toilca. Enako velja tudi za odvzem motornega vozila s strani sorodnika). 224 KZ-1 Blagajniarka A ukrade 500 EUR iz blagajne trgovskega podjetja, v katerem je zaposlena.

209/III-I KZ-1(3.odst. v zvezi s 1.odst.)

3. odstavek se nanaa samo na 1. odstavek in ne na 2.odstavek. Vpraati se moramo ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki po 1. odstavku. Vsi so izpolnjeni. Prilastila si je stvar majhne vrednosti

Uradna oseba A, pooblaena za gotovinsko poslovanje s strankami, ukrade 500 EUR iz blagajne dravnega organa, kjer je zaposlena.

209/III-I KZ-1 A si je prilastil stvar majhne vrednosti in to si je tudi elel. Izpolnjeni so vsi zakonski znaki po 1. odstavku.Primer 8Ali ima lastnost okodovanca (rtve) kaznivega dejanja v spodnjih primerih kaken vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A s strelnim orojem odvzame ivljenje svojemu sovraniku B-ju.

NE, to ne vpliva na pravno kvalifikacijo. Da je ustrelil sovranika se lahko upoteva pri odmeri kazni. Gre za uboj. 115/I KZ-1 A s strelnim orojem odvzame ivljenje policistu neposredno potem, ko mu je ta izrekel globo zaradi prehitre vonje.

115 KZ-1 Ne gre za kvalificirano okoliino, ker policist ni izvajal javne varnosti (e bi pazil predsednika oz. delal kaj drugega v korist javne varnosti, bi priel v potev 116 KZ-1).

A z namenom ogroziti ustavno ureditev RS s strelnim oroje odvzame ivljenje predsedniku vlade.

Novi KZ-1 je predsednika vlade izkljuil iz 352 KZ-1, zato to ni ve kvalificirana okoliina. Gre za uboj po 115 KZ-1.

A s strelnim orojem odvzame ivljenje obsojencu za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajo od 15 let.

Gre za uboj po 115 KZ-1, ker ni nobene okoliine, ki bi vplivala na pravno kvalifikacijo.

V vseh 4 primerih bi lahko sodnik dejanske okoliine upoteval pri odmeri kazni oteevalne okoliine.

Primer 9 (IZPIT)Po razvezi zakoncev A in B je sodie njunega mladoletnega sina C dodelilo v skrbnitvo materi B, oetu A-ju pa dovolilo stike z otrokom 1x tedensko. A se s tem ni strinjal, zato je nekega dne C-ja poakal pred osnovno olo, ki jo je ta obiskoval, in ga odpeljal v tujino, B pa sporoil, da bo sina videla ele, ko bo pristala na njegovo, torej A -jevo skrbnitvo nad otrokom. Ali so v tem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (len 190 KZ-1) ali ugrabitve (len 134 KZ-1)? Obrazloite!

Zakonski znaki so izpolnjeni po obeh lenih in sicer:

Odvzem prostosti

Prepreevanje vrnitve

Protipravno zadrevanje osebe

Izsiljevanje drugega, da ga v nekaj prisiliBistvena razlika je v sankciji!

Gre za to, da moramo najti specialneje dejanje. Specialneje dejanje je ugrabitev. Izsiljevanje je kvalificirana okoliina, ki v konkretnem primeru dela ugrabitev kot kvalificirano obliko odvzema mladoletne osebe.

Gre za kaznivo dejanje po 134/II I KZ-1.Primer 10A je vlomil v trgovino na nain, da je razbil kljuavnico na zadnjih vratih. Iz trgovine je odnesel nekaj zavojev cigaret in steklenico gane pijae, vse skupaj v vrednosti 250 EUR.

Ali je A v tem primeru izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po lenu 204/II KZ-1 (mala tatvina) ali kaznivega dejanja velike tatvine po lenu 205/I-1 KZ (vlomna tatvina)? Obrazloite!

Izpolnjeni so zakonski znaki po 204/II KZ-1 (stvar majhne vrednosti; namen pridobiti majhno vrednost), tako da gre za malo tatvino, saj nima kodificirane oblike, eprav je storjeno na predrzen nain.3.7. IZVRITVENA RAVNANJA

Izvritveno ravnanje je storilevo ravnanje, ki je lahko storitev ali opustitev. To je ravnanje, s katerim storilec neposredno uresniuje bistvene zakonske ali naravne znake in posledico k.d. Ravnanja so lahko doloena v zakonu kot izvritvena ali jih tejemo za izvritvena zaradi njihove narave. Razlikujemo naravna (storitev v zakonu ni posebej doloena) in zakonska izvritvena (se lahko izvri le s storitvijo, obseeno v opisu k.d.) ravnanja. Izvritveno ravnanje je lahko le eno, lahko jih je ve, e so potrebna, da bi nastala prepovedana posledica. Lahko je tudi ve razlinih izvritvenih ravnanj, e v doloeni asovni povezanosti ele vsa skupaj povzroijo prepovedano posledico.

3.7.1. NAIN IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

STORITVENI oz. komisivni nain izvritve kaznivega dejanja je podan takrat, kadar storilci z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem krijo prepovedne norme.

Storilec stori / naredi nekaj, esar ne bi smel.

OPUSTITVENI oz. omisivni nain izvritve kaznivega dejanja pa je podan takrat, kadar je kaznivo dejanje posledica pasivnosti storilca, s imer storilec ne izpolni dolnosti iz zapovedane norme. Storilec torej ne stori / ne naredi neesa, kar bi moral storiti / narediti. Glede na to, kako oziroma kje je doloena dolnost storilca delovati na doloen nain, loujemo omisivna kazniva dejanja na prava in neprava.

PRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA -so tista,pri katerih je dolnost delovati oziroma kaj storiti, izrecno doloena v posebnem delu KZ. Prepoznamo jih po tem, da opis k.d. vsebuje besede, kot so: pusti, ne pomaga, opusti, zapusti ipd. npr: nekdo nekoga spravi v nevarnost, nato pa mu ne pomaga.

Tipina prava opustitvena kazniva dejanja najdemo v 15. poglavju (zadnja tri). NEPRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA -pa so tista, ki pomenijo opustitev dolnosti prepreiti nastanek prepovedane posledice; torej kritev garantne dolnosti. Taka dolnost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja, ali pa tudi ni izrecno doloena, iz narave dejanja pa je razvidno, da je dejanje mono storiti tudi z opustitvijo. npr: kopaliki mojster z reevalnim obroem se ne zmeni za utapljajoega plavalca

POZOR! Prava in neprava opustitvena kazniva dejanja se razlikujejo tudi glede vpraanja, kdaj je lahko opustitev kazenskopravno relevanten vzrok za prepovedano posledico!VAJE IZ PRAKTIKUMA: (nain izvritve kaznivega dejanja)

Stran 79/ primer 61

A je zasledoval B-ja, izvlekel pitolo in nanj 4x streljal z namenom, da ga ubije.

Kolikno je tevilo storitev?

Gre za storitveni nain izvritve kaznivega dejanja. Storitev gledamo kot celoto, glede na posledico.

Storil je eno kaznivo dejanje uboja oziroma poskusa uboja, e B ni umrl.

Stran 80/ primer 66A je zasledoval B-ja, C-ja in D-ja, izvlekel pitolo in na njih streljal z namenom, da jih ubije.

Kolikno je tevilo storitev?

A je storil tri kazniva dejanja, ker bi v primeru dokonanja nastale 3 posledice. Gre za stek kaznivih dejanj. Lahko bi storil 1 kaznivo dejanje poskusa uboja in 2 kaznivi dejanji uboja ali obratno (ve variant).

Stran 79/ primer 65

Voznik avta A je ob cesti opazil ponesreenca, ki je leal na ploniku. Avta ni ustavil in mu ni nudil pomoi, ker se mu je mudilo v slubo.

Ali je A -jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!

A je storil kaznivo dejanje po 130. lenu KZ-1. Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE.Sodie mora ugotoviti:

ali je bil ponesreenec v neposredni smrtni nevarnosti;

ali bi mu A lahko pomagal brez nevarnosti zase ali nekoga drugega.

Nevarnost za A-ja mora biti vsaj priblino enaka pokodovanevi nevarnosti (nanaat se mora zoper ivljenje ali zdravje. Primerljiva nevarnost bi bila npr. da je A epileptik in je pozabil doma tablete, zato lahko umre, e ne pride pravoasno do njih. Zamuda v slubo ni primerljiva). Stran 82/ primer 76

Voznik avta A je na poti v slubo zbil kolesarja B-ja, ki je obleal na tleh, kar je A opazil, vendar ni ustavil in B-ju ni nudil pomoi.

Ali je A-Evo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!

A je storil kaznivo dejanje po 328 len KZ-1, ki je specialna oblika in se vee na dejanja storjena v javnem prometu; zahteva se samo pokodba (sem spada tudi ok); je sui generis; v 2. odstavku je kvalificirana oblika 128. lena KZ-1 (zahteva se smrtna nevarnost)

Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE. Tak delikt lahko zagrei doloen krog oseb. Gre za delictum im proprium.

Stran 83/ primer 81

A je mati samohranilka 3-mesenega otroka, ki jo B povabi na poitnice. Ker A ni nala varstva za otroka, ga je 10 dni pustila samega doma. Otrok je umrl.

Ali je A-jino ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!

Potrebna je pravna kvalifikacija. Izhajat je treba iz posledice. Gre za kritev roditeljske dolnosti po 192. lenu KZ-1.

A je privolila v smrt otroka, saj ji je moralo biti jasno, da bo umrl, zato je podan eventualni naklep. Zato pride v potev uboj po 115. lenu KZ-1 (zaradi posledice, ki je nastala, ker v KD zoper druino in otroke ni posledice smrti).Uboj je po nainu izvritve storitveni kaznivo dejanje. V tem primeru ni bilo storitve, pa pa opustitev skrbi za otroka. Prava opustitvena dejanja nimajo posledic, zato gre za nepravo opustitveno KD.

Treba je odgovoriti na vsa vpraanja, ki se nanaajo na neprava opustitvena dejanja in sicer:

ali je obstajala pravna dolnost ravnati na doloen nain oziroma prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolnost); DA koga je ta garantna dolnost zavezovala; MATER ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; DA ali je bila opustitev po svoji moi in uinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. DA (nain opustitve mora biti po naravi enak storitvi).Ker smo pozitivno odgovorili na vsa vpraanja, bo A odgovarjala za uboj (nepravo opustitveno dejanje), lahko pa tudi za povzroitev smrti iz malomarnosti (e bi dokazala, da je otroka pozabila doma).

Ali bi bilo A-jino ravnanje pravno relevantno e otrok ne bi umrl? Obrazloi!

A bi odgovarjala ali po 192. lenu KZ-1 (specialno kaznivo dejanje) ali pa po 129. lenu KZ-1. Obe sta pravi opustitveni dejanji.

V tem primeru bi lo zgolj za zanemarjanje otroka po 192. lenu KZ-1, ker je to specialno KD. e bi se ugotovil njen naklep, bi lahko lo tudi za kaznivo dejanje poskusa umora.

Stran 85/ primer 91

A je ogoljufal B-ja in si tako pridobil vejo premoenjsko korist.

Ali je mogoe storiti goljufijo z opustitvijo? e da, navedi primer!

Da in sicer tako, da bi B-ja pustil v zmoti. Gre za pravo opustitveno dejanje.

Primer: A dvigne na banki 50 EUR, blagajniarka se zmoti in izplaa 500 EUR. Denar odnesemo, ne da bi jo na to opozorili in jo pustimo v zmoti).3.7.2. AS IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA

as izvritve k.d. je v vsakem konkretnem primeru pomembna okoliina, zlasti zaradi:

ali je storilec v asu izvritve k.d. sploh bil dovolj star, da je lahko subjekt kazenskega pregona (meja je 14 let),

storileve pritevnosti in posledino krivde,

zastaralnega roka za pregon (zastaralni rok prine tei takrat kadar je dejanje dokonano!)

V naem kazenskem pravu je glede asa izvritve kaznivega dejanja, sprejeta delavnostna teorija po kateri se teje, da je bilo k.d. izvreno takrat, ko je storilec delal (komisivni delikt) ali bi moral delati (omisivni delikt), ne glede na to kdaj je nastala posledica.Glede na as izvritve se kazniva dejanja delijo na:

TRENUTNA IN TRAJAJOA KAZNIVA DEJANJATrenutna kazniva dejanja so dejanja, ki se po naravi stvari izvrijo v trenutku ali pa vsaj v zelo kratkem asovnem obdobju (npr: kaznivo dejanje tatvine). V to skupino spada veina k.d.

Trajajoa kazniva dejanja so tista dejanja, pri katerih je po naravi stvari potrebno dlje asa trajajoe delovanje storilca oz. dalje izvajanje prepovedanih aktivnosti, preden nastane prepovedana posledica (npr. preslepitev kupcev, lani steaj kjer dolnik dalj asa domnevno ni sposoben poravnati svojih tekoih obveznosti) TRAJNA KAZNIVA DEJANJA IN KAZNIVA DEJANJA STANJATrajna kazniva dejanja so tista dejanja, pri katerih storilec z izvritvenim dejanjem vzpostavi protipravno stanje in to stanje nekaj asa vzdruje (npr: protipraven odvzem prostosti, ugrabitev). Za as dokonanja trajnih k.d. se teje trenutek prenehanja protipravnega stanja (npr. ko je ugrabljena ali protipravno zaprta oseba spet na prostosti).Kazniva dejanja stanja so kazniva dejanja, pri katerih se vzpostavi protipravno stanje, ki traja dlje asa, vendar vzdrevanje ni sestavina kaznivega dejanja. Zanje dejansko veljajo enaka pravila, kot za trenutna kazniva dejanja (npr: dvojna zakonska zveza, odvzem ivljenja, unienje stvari) dejansko vsako k.d., posledica katerega traja e nekaj asa po izvritvi.Stran 69/ primer 18

B je s piramidnimi igrami ogoljufal A-ja, za kar ni nikoli kazensko odgovarjal. A je odkril, kje B ivi in da ima veliko vinsko klet, v katero nima vstopa nihe, in da tudi svojega vina ne deli z nikomer. A je to dejstvo izkoristil, vlomil v B-jevo klet in zastrupil nekaj steklenic vina z namenom, da bi B umrl. B je zastrupljeno vino spil ele ez 30 let, saj se je odloil, da jih bo staral. Ko je vino spil, je umrl.

Ali je zoper A-ja mono sproiti kazenski postopek? Obrazloite!

Dejanje je bilo storjeno ob zastrupitvi, dokonano pa 30 let kasneje, ob smrti. Ob dokonanju KD je veljal e novi KZ-1.

Stari KZ (zastaranje tee od dneva storitve kaznivega dejanja. Ker je od takrat preteklo e ve kot 25 let, pregon ni ve moen).

Novi KZ-1 (zastaranje v KZ-1 se je popolnoma spremenilo, sedaj imamo samo e absolutno zastaranje - 90. len KZ-1).

Teorija pravi, da naj zastaralni rok tee od dokonanja kaznivega dejanja.

Glede pravne kvalifikacije pa se gleda, kateri zakon je mileji, tisti se uporabi (torej stari).

3.7.3. KRAJ IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA