Top Banner

Click here to load reader

Rimsko pravo - natančni zapiski iz knjige Rimsko pravo . - CALVO

Nov 08, 2014

ReportDownload

Documents

zapiski iz rimskega prava

2010/11

Pravna fakulteta v Ljubljani Gal Polanc

- RIMSKO PRAVO -

Zapiski iz knjig Rimsko pravo in Primeri iz rimskega prava prof. dr. Janeza Kranjca, Rimsko pravo prof. dr. Viktor Koroca, dopolnjeni z lastnimi zapiski s predavanj doc. dr. Marka Kambia.

Rimsko pravo I. letnik

RP20100101

Skripta, ki jo drite v rokah je miljena kot pripomoek za laje uenje in ponavljanje snovi in kot tako neobvezno in neuradno uno gradivo. Nikakor ni miljena kot nadomestilo za predavanja, tudij priporoenih knjig in druge obvezne literature, kot je navedena v tudijskem programu. Nasprotno, poglobljen tudij navedene literature je zaelen, e ne celo potreben za uspeno opravljanje izpita iz rimskega prava.

-2-

Rimsko pravo I. letnik

RP20100101

I. ZGODOVINSKI UVODRimsko pravo lahko opazujemo z dveh razlinih vidikov in sicer: Zgodovinska (historina) komponenta Sodoben vidik HISTORINA KOMPONENTA: Rimsko pravo je tisoleten proces (od 451 pr. n. t. do 565 n. t.), ki se je skozi celotno zgodovino razvijal, dopolnjeval. Temeljne znailnosti rimskega prava: 1. KAZUISTINOST (kazus = konkreten primer) Rimsko pravo izvira iz konkretnih primerov. Rimljani so tekom svoje zgodovine zelo neradi pisali definicije ampak se raje posveali konkretnim situacijam, na podlagi katerih so podobno reevali ostale podobne primere. To pomeni, da je rimsko pravo v nasprotju z dananjim, modernim pravom, saj je ta poln definicij in ni veliko manevrskega prostora. 2. VELJAVA PO PERSONALNEM NAELU (PRINCIPU) Za vsakega loveka je veljalo pravo njegove skupnosti. Za Rimljana rimsko, za Grka grko, za Cigana cigansko, poligamini zakoni Danes pa je v veljavi TERITORIALEN PRINCIP, kar pomeni, da ne glede na to iz kje si mora upotevati pravo drave v kateri se trenutno nahaja. 3. ODSOTNOST STATINOSTI Rimsko pravo se je ves as spreminjalo, kar je na trenutke ljudi zmedlo. Rimljani namre niso poznali DEROGACIJSKE KLAVZULE, odstavka, ki razveljavlja prejnji predpis in ga nadomea z novim. Zakonov je malo, veliko pogosteji pa so primeri, ki so jih opisovali JURISTI (poznavalci primerov, dandanes bi jim rekli odvetniki)

SODOBNI POGLED: Rimsko pravo so zopet odkrili v SREDNJEM VEKU (10 11. stol.), ki je bilo nasprotje nekdanjim zakonom. Srednjeveki zakoni se niso ve spreminjali, temeljili so na obiajih, in zato predstavljajo temelje modernega prava. UBI SOCIETAS, IBI IUS Kjer je druba, tam je pravo. Pravo je rezultat drubenega procesa, ki se pojavi v sleherni e tako primitivni drubi (druba ustvarja pravo in pravo vpliva na drubo). Prava namre ne predstavljajo le napisani zakoni in predpisi ampak kakrnakoli pravila, ki se lahko prenaajo skozi generacije kot OBIAJNO PRAVO. Resno obravnavanje prava se zane z zakonikom 12. plo, ki je najstareji vir rimskega prava. Za prejnja obdobja ni zanesljivih virov v primerjavi z zakonikom.

-3-

Rimsko pravo I. letnik

RP20100101

-4-

Rimsko pravo I. letnik

RP20100101

OBDOBJE REPUBLIKE CIVILNO IN PRETORSKO PRAVO(509 pr. K. 27 pr. K. OD ZAKONIKA XII. PLO DO AVGUSTA)Ozemlje dananjega Rima je postalo zgodaj naseljeno zaradi ugodne klime in reliefa, ki je olajal ivljenje prvih prebivalcev. To ozemlje je bilo namre zelo raznoliko: veliko je bilo ravnin, prav tako pa so bile na dosegu z rudami bogate gore, rodovitna grievja ter ivljenjsko pomembno morje. Na ta del sveta so se naseljevala ljudstva v valovih ITALIKI (elezna doba). Zaradi ugodnih pogojev in neprestanih vdorov ostalih ljudstev so se ITALIKI in LATINI bili prisiljeni razviti v bojevit narod. Po legendi naj bi Rim ustanovil prvi rimski kralj, Romul in sicer natanko leta 753 pr. K. V resnici so se prve vasice na podroju dananjega Rima oblikovale e v 9. stoletju pr. K., do medsebojnega povezovanja naselij pa naj bi prilo v 7. stoletju pr. K. Na elu te novonastale skupnosti naj bi bili kralji, katerim so pripisovali magino-kultne znailnosti, predvsem zaradi naina njihove izbire (signali iz narave). e Romul naj bi iz 300 rodovnih starein oblikoval prvi senat, ki pa v zaetnih stoletjih ni imel veje vloge pri vodenju drave. Sprva naj bi imel zgolj posvetovalno vlogo, kasneje pa se je njegova mo poveevala. Sprva so vladali kralji, zato tudi skupine polnopravnih dravljanov niso imele obirnejih pooblastil. Imele naj bi le religiozno-ritualne funkcije, kar se je kazalo predvsem pri postopkih posvojitev itd. Okrog leta 650 pr. n. t. si Rimljane podjarmijo Etruani. S tem nastopi as etruanskih kraljev in sprejemanje etruanske kulture. eprav so bili Rimljani pod oblastjo tujcev, so od tega obdobja veliko odnesli, najve seveda s podroja znanosti, umetnosti itd. Okrog leta 509 pr. n. t. Rimljani izenejo s prestola e zadnjega etruanskega, ob bogov postavljenega kralja Tarkvinija Oabnega, ki je svojo oblast opazno izrabljal za lastne interese. Po odstavitvi kralja so v prvi fazi republike vladale patricijske druine, ki so bile zaslune za odstavitev kralja. Prav tako so se magistrati t.j. dravni uradniki oblikovali postopoma, tekom ve faz. Sprva so bili izbrani brez sodelovanja ljudstva, z uvedbo centuriatnih skupin oz. komicijev pa se je odprla monost za glasovanje med razlinimi kandidati. Sasoma se je oblikovala napredna in demokratino obarvana republika, v kateri je bila oblast razdeljena med dravnimi uradniki ali magistrati, ljudskimi skupinami in senatom. Ljudstvo je s sodelovanjem senata sprejemalo zakone in izvolilo dravne uradnike, ki so imeli izvrilno oblast. Na vrhu hierarhine lestvice sta bila 2 konzula, ki sta imela izvrilno, vojako, sodno, vendar ne zakonodajne moi. Ob uvedbe preture pa so magistrati v dobrni meri prevzeli e sodno oblast. Rim je z zaetka obsegal le mesto Rim s iro okolico, vendar se je republika tekom asa hitro razirila po apeninskem polotoku zaradi dobre in uinkovite vojske, predvsem pa vedno vejih potreb po obdelovalni zemlji, saj se je mesto nezaustavljivo hitro irilo. Sasoma so Rimljani naleteli na grke kolonije in si poasi podredili celoten Apeninski polotok. Z dvigom kulture preko spoznavanja grke umetnosti, znanosti in filozofije je rimska republika postala ena najbolj naprednih drav tistega asa. To kulturo je s svojimi osvajanji nasilno razirjala po Sredozemlju. S irjenjem ozemlja je prilo do neizbenega spora z drugo velesilo KARTAGINO. Zaradi tevilnih nesoglasij in medsebojnega tekmovanja je prilo do treh Punskih vojn v katerih je prepriljivo zmagal Rim, ki je Kartagino dobesedno uniil. Po zmagi v drugi Punski vojni Rim ni imel nobenega resnega tekmeca ve, zato je nastopilo obdobje rimskega razcveta. Rim se je neovirano iril po Sredozemlju v obliki Rimskih provinc. Prva pomembna provinca je bila Sicilija zaradi obsenih zalog ita in taktinega nadzora Sredozemskega morja. To povzroi propadanje domaih kmetov, ki niso bili ve konkurenni poceni suenjskemu itu s Sicilije. Sasoma so Rimljani premagali e veliko Grko civilizacijo in Makedonce, dokler niso upravljali celotnega Sredozemlja v asu cesarja Avgusta.

-5-

Rimsko pravo I. letnik

RP20100101

Rim je kmalu postal milijonsko mesto, v katerem so mo izgubljali obdelovalci zemlje, pridobivali pa so jo trgovci z uvaanjem blaga iz bogatih provinc. Patriciji so s svojim bogastvom kmalu prieli manipulirati z revnimi kmeti. Bogateji so si z denarjem kupovali politine glasove tevilno monejih reveev in posledino najvplivneja mesta dravnih uradnikov. To je privedlo do nadaljnjega izkorianja revnejega sloja v prid e tako privilegiranih patricijev. Plebejci so bili politino izloeni iz politinega dogajanja, nezmoni zasedanja pomembnih javnih funkcij, posledino pa jim je primanjkovalo tudi pravnih sredstev za prepreevanje zlorab s strani patricijev. Plebejske glavne zahteve sta tako bile dve: Dostopnost javnih funkcij in lanstva v senatu tudi za plebejce. Zapis prava, ki bi prepreil nadaljnje zlorabe.

Seveda patriciji niso bili pretirano navdueni nad predajo svojih izbojevanih privilegijev in njihovo izenaitev s plebejci, zato so zahteve sprva ignorirali. Del kmetov (uporniki SECESSIO) se je prienjalo upirati na zelo prefinjen nain. Ob nastopu nevarnosti so se umaknili v gozdove in s tem veleposestnike oz. najvplivneje pustili nezaitene in ranljive. Patriciji so hitro spregledali, da takno stanje ni bilo vzdrno, zato so prieli popuati. Rezultat je bil ZAKONIK XII. PLO, ki je nastajal celi dve leti (451 449 pr. n. t.) in je najstareji e (delno) ohranjen rimski pravni vir. Na 12. bronastih ploah so bile najverjetneje zapisane najbolj sporne dolobe, ki pa niso ostale le zapisane, ampak so jih tudi uzakonili. Poleg tega pa je e naprej veljalo obiajno pravo, katerega pa si bogateji in vplivneji niso mogli ve prikrojevati svojim potrebam. Te dolobe so bile e vedno precej sakralnega znaaja posveenost zloincev (izobenje). Dolobe zakonika XII. plo so kratke, jasne in jedrnate, v primerjavi s kasnejimi pravnimi viri pa se kae tudi presenetljivo visoka stopnja abstraktnosti in splonosti vsebujoih pravnih norm, kar nedvomno kae na relativno visoko stopnjo razvitosti rimske kulture. Pri nekaterih dolobah je mogoe celo opaziti dvodelno zgradbo v obliki dispozicije in sankcije, kar je znailnost sodobnih pravnih norm. Za plebejce, ki so se borili za pravno izenaitev je bil Zakonik 12. plo velik doseek, saj so s tem pridobili del pravne varnosti, pravno enakost, procesna jamstva in opredelitev postopka osebnih izvrb s strani oderukih upnikov. Zakonik je spremenil rimsko zgodovino z izenaitvijo plebejcev in patricijev na podroju iste zakonodaje prepoved podarjanja privilegijev ali sklicevanje na prejnje privilegije, samostojno oblikovanje svojih magistratov in zborov, ki so obstajali poleg rednih magistratur in organov. Sasoma se razlike briejo e z razlinimi zakoni (dovoljevanje zakonske zveze med patriciji in plebejci, plebejci lahko postanejo kvestorji, eden od konzulov je moral biti plebejec, dostop do nekaterih sveenikih poloajev, plebejci lahko nastopijo tud

Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.