Top Banner
VODE ARHIPELAŠKE DRŽAVE, ARHIPELAŠK O MORJE. RAZLIKA OD MP REŽIMA V TERITORIALNEM MORJU! MP PODLAGA IN UREDITEV PLOVBE V ARHIPELAŠKEM MORJU Arhipelaške vode so notranje vode med otočji (Havaji, Polinezija, Fidži, Indonezija, Malezija, Bahami). Arhipelaška država je država, ki je sestavljena v celoti iz enega ali več arhipelagov,obsega pa lahko tudi druge otoke (npr. Indonezija, Filipini, Fidži). Tega statusa pa ne more dobiti država, katere državno področje se nahaja tudi na kontinentu (npr.Grčija). Arhipelag je skupina otokov, ki zajema tudi dele otokov, vode,ki jih povezujejo in druge naravne elemente, ki so med seboj tako tesno povezani, da ti otoki, vode idr. tvorijo geografsko, ekonomsko in politično celoto ali pa se zgodovinsko za take štejejo. Konvencija o mednarodnem pomorskem pravu 1982 (Unclos III) je na novo uredila položaj arhipelaških voda. KAKO JE MEDNARODNOPRAVNO UREJENA PLOVBA V ARHIPELAŠKEM MORJU? Arhipelaške države (AD) (npr. Fidži, Indonezija, Galapagos) imajo suverenost nad morjem, ki leži med njihovimi otoki (notranje vode) in merijo širino teritorialnega morja od arhipelaške črte, ki zapira njihovo otočje. Vendar pa morajo te države tujim ladjam v arhipelaških vodah (AV) dopustiti pravico prehoda po določenih morskih poteh, ki so točno določene (koridor – SEA LANES PASAGE - temeljna črta za obseg suverenosti). Ta institut zagotavlja AD izključno pravico v AV in s tem ladje drugih držav uživajo samo pravico do neškodljivega prehoda čez AV in ne več svobodne plovbe, kakšna velja na odprtem morju. Nov institut razširja obseg suverenosti AD na morju (vključno z zrakom, morskim dnom, podzemljem), kar zmanjšuje dotedanjo svobodo neobalnih držav. Otoške države so zahtevale, da se ves prostor med otoki smatra za notranje vode oz. da se naj črta oz. meja teritorialnega morja potegne na podlagi izhodiščne črte, ki bi povezovala izpostavljene točke zunanjih otokov tega skupnega otočja (npr. Galapagos). Spore rešuje mednarodno sodišče. 1
390

mednarodno javno pravo - skripta

Oct 24, 2014

Download

Documents

Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript

VODE ARHIPELAKE DRAVE, ARHIPELAKO MORJE. RAZLIKA OD MP REIMA V TERITORIALNEM MORJU! MP PODLAGA IN UREDITEV PLOVBE V ARHIPELAKEM MORJU Arhipelake vode so notranje vode med otoji (Havaji, Polinezija, Fidi, Indonezija, Malezija, Bahami). Arhipelaka drava je drava, ki je sestavljena v celoti iz enega ali ve arhipelagov,obsega pa lahko tudi druge otoke (npr. Indonezija, Filipini, Fidi). Tega statusa pa ne more dobiti drava, katere dravno podroje se nahaja tudi na kontinentu (npr.Grija). Arhipelag je skupina otokov, ki zajema tudi dele otokov, vode,ki jih povezujejo in druge naravne elemente, ki so med seboj tako tesno povezani, da ti otoki, vode idr. tvorijo geografsko, ekonomsko in politino celoto ali pa se zgodovinsko za take tejejo. Konvencija o mednarodnem pomorskem pravu 1982 (Unclos III) je na novo uredila poloaj arhipelakih voda. KAKO JE MEDNARODNOPRAVNO UREJENA PLOVBA V ARHIPELAKEM MORJU? Arhipelake drave (AD) (npr. Fidi, Indonezija, Galapagos) imajo suverenost nad morjem, ki lei med njihovimi otoki (notranje vode) in merijo irino teritorialnega morja od arhipelake rte, ki zapira njihovo otoje. Vendar pa morajo te drave tujim ladjam v arhipelakih vodah (AV) dopustiti pravico prehoda po doloenih morskih poteh, ki so tono doloene (koridor SEA LANES PASAGE - temeljna rta za obseg suverenosti). Ta institut zagotavlja AD izkljuno pravico v AV in s tem ladje drugih drav uivajo samo pravico do nekodljivega prehoda ez AV in ne ve svobodne plovbe, kakna velja na odprtem morju. Nov institut razirja obseg suverenosti AD na morju (vkljuno z zrakom, morskim dnom, podzemljem), kar zmanjuje dotedanjo svobodo neobalnih drav. Otoke drave so zahtevale, da se ves prostor med otoki smatra za notranje vode oz. da se naj rta oz. meja teritorialnega morja potegne na podlagi izhodine rte, ki bi povezovala izpostavljene toke zunanjih otokov tega skupnega otoja (npr. Galapagos). Spore reuje mednarodno sodie.

PRAVICA PREHODA Prehod mora biti nekodljiv (neofenziven), kar je vse dotlej, dokler ne prizadene miru, reda ali varnosti obalne drave. Prehod obsega: zaustavljanje in sidranje (v okviru rednega toka plovbe, vije sile, neurja, okvare,). Razlika med ribikimi in ostalimi ladjami je v tem, da prehod ribikih ladij NI nekodljiv, e se ne drijo zakonov in predpisov obalne drave o ribolovu. Za prehod ladij se ne pobira taks, razen za dodatne usluge. Pri samem prehodu spadajo ladje pod jurisdikcijo obalne drave, medtem ko odnosi na ladji spadajo pod oblast drave, pod katere zastavo pluje ladja. Dravne netrgovske ladje imajo imuniteto. e je bilo kaznivo dejanje storjeno s prihodom ladje v TM, e ladja prihaja iz tuje luke ali samo preka TM, obalna drava NE MORE posredovati in ukrepati v gornjem smislu. Vojne ladje imajo pravico do nekodljivega prehoda, pri emer pa se morajo ravnati po predpisih obalne drave, sicer se lahko pozovejo, da jih bo obalna drava zadrala, e pa tudi to ne zalee, se lahko pozovejo, da se naj umaknejo iz teritorialnega morja dotine drave.

1

OPII NAIN ZA DOLOITEV TEMELJNE MORSKE RTE IN ARHIPELAKE RTE To ureditev najdemo v Konvenciji iz leta 1982 oz. UNCLOS III. irina teritorialnega morja se rauna od obale ali zunanje meje notranjih voda (IZHODINA oziroma TEMELJNA MORSKA RTA). e se rauna od obale, se kot izhodina rta vzame najnija rta oseke. Pri tem razlikujemo: rta se rauna tudi od vsakega otoka (kot otok se smatra vsak naraven del kopnega, obkrorn z voo, ki je suh v asu plime oz. visokih valov); sistem ravnih rt. enevska konvencija doloa, da je izhodina rta na obali, rta nizke vode (oseke) vzdol obale, kot je oznaena na pomorskih kartah, ki jih obalna drava prizna. e drava uporablja ravne izhodine rte, jih mora jasno oznaiti v pomorskih kartah in zagotoviti zadostno javnost teh kart. Pri zunanjem morskem pasu se irina teritorialnega morskega pasu rauna od konca zunanje povrine. e morje v asu plime pokriva neko vzpetino, ki je delno ali v celoti loena od kopnega ali otoka manj, kot je irina teritorialnega morja, se lahko upoteva pri doloanju obsega teritorialnega morja, prav tako pa je tudi izhodia rta lahko rta nizke vode na tej vzpetini. e pa je cela vzpetina oddaljena od najblijega otoka ve, kot je irina teritorialnega morja, pa se sploh ne upoteva in nima lastnega teritorialnega morja. LUKE - tu se zunanja meja notranjih voda doloa v smeri, ki spaja najbolj izpostavljene luke zgradbe, ki so sestavni del lukega sistema. ZALIV - spada v notranje vode, e je njegova vodna povrina enaka ali veja od povrine polkroga, katerega premer je rta, ki spaja skrajni toki vstopa v zaliv, dolina premera pa ne sme biti veja od 24 morskih milj. Ta irina je doloena z enevsko konvencijo o MP morja in je tudi dejstvo, ki kae tendenco irjenja oblasti drav proti odprtemu morju. OBALNO MORJE in NOTRANJE MORJE - razlika med njima je samo v nazivu. Gre za del morja, ki je v plovni zvezi z ostalim morjem, vendar je zaradi svoje posebne oblike ali oblike obale tako vklopljen v podroje obalne drave, da se dravi po MP priznava izkljuna oblast nad tem delom morja. DELI MORJA ZNOTRAJ OTOJA ALI OTOKIH VERIG - k notranjim vodam spadajo tudi ti deli morja, e ni preve oddaljeno od obale drave. To vpraanje je pozitivno reilo Mednarodno sodie v sporu med Norveko in VB, konno pa ga reuje tudi enevska konvencija o teritorialnem morju. V krajih, kjer obalna rta kae mono razgibanost, se lahko za doloanje izhodine rte (zunanja rta notranjih voda) uporabi tudi metoda ravnih rt. USTJA REK - v zvezi z ustjem rek loimo: e se reka neposredno ravno izliva v morje predstavlja rta med skrajnima tokama ustja mejo med kopnim delom dravnega podroja in teritorialnim morjem; e reka ustvarja estuarij, npr. delta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive. Razlika med teritorialnimi in notranjimi vodami je manja, vendar pomembna, kajti obstoj notranjih voda je pomemben zato, ker je njihova zunanja meja izhodie za raunanje irine teritorialnega morja.

DEFINIRAJ NOTRANJE MORSKE VODE na posameznih primerih

2

Notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim podrojem neke drave v tako tesni zvezi, da ima ta drava najveji interes na njih in tudi oblast nad njimi. Ta podroja so pod suverenostjo drav, tako kot kopenska obmoja. V notranje vode spadajo: LUKE (tu se zunanja meja notranjih voda doloa v smeri, ki spaja najbolj izpostavljene luke zgradbe, ki so sestavni del lukega sistema ), ZALIVI (spadajo v notranje vode, e je njegova vodna povrina enaka ali veja od povrine polkroga, katerega premer je rta, ki spaja skrajni toki vstopa v zaliv, premer pa ne sme biti veji od 24 morskih milj. Ta irina je doloena z enevsko konvencijo o MP morja in je tudi dejstvo, ki kae tendenco irjenja oblasti drav proti odprtemu morju ), OBALNO MORJE oz. NOTRANJE MORJE (gre za del morja, ki je v plovni zvezi z ostalim morjem, vendar je zaradi svoje posebne oblike ali oblike obale tako vklopljen v podroje obalne drave, da se dravi po MP priznava izkljuna oblast nad tem delom morja), DELI MORJA ZNOTRAJ OTOJA ALI OTOKIH VERIG (k notranjim vodam spadajo tudi ti deli morja, e ni preve oddaljeno od obale drave), USTJA REK (v zvezi z ustjem rek loimo: * e se reka neposredno ravno izliva v morje predstavlja rta med skrajnima tokama ustja mejo med kopnim delom dravnega podroja in teritorialnim morjem; * e reka ustvarja estuarij, npr. delta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive. Razlika med teritorialnimi in notranjimi vodami je manja, vendar pomembna, kajti obstoj notranjih voda je pomemben zato, ker je njihova zunanja meja izhodie za raunanje irine teritorialnega morja. Ko tuje ladje plujejo po notranjih vodah, so podrejene oblasti in predpisom obalne drave, ki navadno ne uporablja svoje pravice, razen ko gre za njene interese ali ko se na njene organe obrne poveljnik tuje ladje ali konzul njene drave. Pri prepovedi in reguliranju plovbe obalna drava ne sme delati razlike (diskriminacije) med ladjami razlinih zastav. OPII MP VIR ZA DELOVANJE MEDN. SODIA ZA POMORSKO PRAVO TER PRISTOJNOSTI TEGA SODIA Vir je konvencija o pomorskem pravu iz leta 1982 in sicer je sodie ustanovljeno z Aneksom t. VI. Medn. sodie deluje v skladu z dolobami te konvencije in v skladu s statutom v aneksu VI. Sede sodia je v Hamburgu ali po potrebi tudi drugje. Spor se mu predloi v skladu z dolobami XI. in XV. dela. Sodie je zbor 21 neodvisnih lanov. Pristojnost - pristop je omogoen za drave stranke in za pravne subjekte, ki niso drave stranke. Sodie je pristojno za vse spore ter vse zahteve, ki so mu predloene v skladu s to konvencijo, ki so izrecno predvidene v vsakem drugem sporazumu, s katerim je doloena pristojnost sodia. Sodie uporablja to konvencijo in druga pravila MP. Lahko odloa tudi ex aeque et bono, e se stranke tako odloijo. Odloba sodia je dokonna, obvezna je za stranke v konkretnem sporu. KAJ JE KABOTAA IN KATERI MEDN. INSTR. JO UREJUJEJO Kabotaa je promet med lukami znotraj drave, ki se uporablja tako za reni, pomorski in letalski promet. Po pravilih MP ima drava pravico, v kolikor ni vezana z medn. pogodbo nasprotne vsebine, da pridri (rezervira) pravico kabotae svojim fizinim in pravnim osebam (svoji zastavi). Pravica kabotae se torej ne nanaa na promet, ki presega dravne meje, zato se tujemu prevozniku ne prepreuje, da vkrcava in izkrcava potnike ali blago z namenom, da jih prepelje v tujino ali iz tujine v to dravo.

3

Glede na to, da MP nima dolob, s katerimi bi tujim osebam zagotavljal enake pravice kot dravljanom neke drave, torej MP ne predstavlja zapreke za pridranje pravice kabotae domaim prevoznikom. e posebej je to vidno v primeru, ko je za opravljanje doloene dejavnosti potrebna koncesija. Izjeme od pravice do kabotae se najvekrat doloijo z medn. pogodbo med dvema ali ve dravami na osnovi vzajemnosti. Kabotao urejajo naslednji medn. instrumenti oz. je v njih omenjena: Manheimska konvencija 1868 o plovbi po Renu (doloa, da je plovba po Renu sicer svobodna za ladje vseh zastav, vendar pa so obalnim dravam pridrane nekatere pravice), Versajska mirovna pogodba o plovbi po Donavi (1919), Barcelonska konvencija 1921 o reimu plovnih poti medn. pomena ( ne izkljuuje pravic drav lanic, da pravico kabotae zadrijo za svoje dravljane oz. pripadnike), Beograjska konferenca 1948 o plovbi po Donavi (doloa spotovanje naela enakosti vseh ladij glede na plailo lukih in plovnih taks, doloba pa ne velja za kabotao), Parika konvencija o zranem prometu 1919 Konvencija o medn. civilnem letalstvu Chicago 1944 (po kateri ima drava izkljuno pravico zrane kabotae, kar velja tudi za promet med kolonijami). TERITORIALNO MORJE IN PRAVICE TRETJIH DRAV (irina,razglasitev,reim) Teritorialno morje (TM) je pas morja, ki se razteza vzdol cele drave oz. njenih notranjih voda, e jih ta ima. Obseg teritorialnega morja se doloa s irino njegovega pasu, izraenega v navtinih miljah. Vsaka drava lahko sama doloi irino svojega teritorialnega pasu, pri tem pa mora upotevati 24.len Konvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki doloa, da se teritorialni pas ne more raztezati ve kot 12 navtinih milj od temeljne rte (ob oseki), od katere se meri irina teritorialnega morja. Prvi dve enevski konvenciji (1958,1960) nista prinesli reitve glede najveje dopustne irine TM, to je dokonno reila Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravuUNCLOS III. Dravna suverenost se preko kopnega in notranjih voda razteza na TM, na pod morjem leee dno in podzemlje ter na zrani prostor nad njim. Konvencija UNCLOS III je doloila irino TM do 12 morskih milj, prav tako pa priznava vsem tretjim ladjam pravico do nekodljivega prehoda skozi TM. Biva SFRJ je leta 1979 razirila svoje TM z 10 na 12 morskih milj. Na konferenci leta 1952 (ile,Ekvador,Peru) so drave proglasile kot naelo svoje medn. politike, da imajo izkljuno suverenost in jurisdikcijo nad morjem ob svoji obali do najmanj 100 morskih milj od obale. Navedene drave so svojo odloitev tudi izvedle. Na konferenci v Limi 1954 so se jim pridruile e Kostarika, El Salvador, Honduras. Na sestanku medamerikega sveta je bila sprejeta resolucija, po kateri imajo obalne drave pravico do ribolova v teh vodah. irina TM se rauna od obale ali zunanje meje notranjih voda (izhodina rta). e se rauna od obale, se kot izhodina rta vzame najnija rta oseke. Pri tem razlikujemo: - rta se rauna tudi od vsakega otoka (kot otok se smatra vsak naraven del kopnega, obkroen z vodo, ki je suh v asu plime oz. visokih vod), - sistem ravnih rt. enevska konvencija doloa, da je izhodina rta na obali rta nizke vode (oseke) vzdol obale, kot je oznaena na pomorskih kartah, ki jih obalna drava prizna. e drava uporablja ravne izhodine rte, jih mora jasno oznaiti v pomorskih kartah in zagotoviti zadostno javnost teh kart. Pri zunanjem

4

morskem pasu se irina TM rauna od konca zunanje povrine. e morje v asu plime pokriva neko vzpetino, ki je delno ali v celoti loena od kopnega ali otoka manj, kot je irina TM, se lahko upoteva pri doloanju obsega TM, prav tako pa je tudi izhodina rta lahko rta nizke vode na tej vzpetini. e pa je cela vzpetina oddaljena od najblijega otoka ve, kot je irina TM, pa se sploh ne upoteva in nima lastnega TM. V praksi se pogosto ravna drugae, in sicer pri doloanju, ali se ladja nahaja v TM ali ne, ugotovi, ali se okoli ladje narisan krog dotika oz. zadeva izhodino rto. Vsaka drava ima pravico do TM v irini, ki jo doloi sama. e pa se na ta nain postavljene zahteve prekrivajo, bo meja TM obeh drav na srednji rti, katere vsaka toka je enako oddaljena od najblije toke na obali ene ali druge drave oz. od najblije toke na izhodini rti za merjenje irine TM. Tam, kjer je morje dovolj iroko, da zadovoljuje zahteve obeh drav po polni iritvi TM, ista rta irine doloa mejo, do katere sme vsaka drava raztegniti svoje TM. e irini TM nista enaki, drava z vejo irino s svojim TM ne sme ez srednjo rto, etudi je na drugi strani svobodno oz. odprto morje, ker sosednja drava zahteva manjo irino TM. Poznamo ve teorij: Teorija suverenosti (to teorijo je prevzela UNCLOS III). Suverenost drave se razteza preko njenega kopnega podroja in notranjih voda, tudi na pas morja ob njenih obalahto je TM. Razteza se tudi na zrani prostor nad TM ter na dno in podzemlje tega morja. TM se tako vkljuuje v dravno ozemlje. Teorija servitut (drava ima na svojem TM samo doloena pooblastila, kar izhaja iz okoliine, da drava pri praktinih nalogah, za njihovo izvrevanje potrebuje razlino irino pasu in zato ni enotnega pasu TM.) Prevladala je teorija suverenosti, v skladu s tem pa je sprejeta tudi v druge medn. akte (npr. zrakoplovska konvencija). Praksa kae, da za obstoj oblasti niso potrebne izjave ali dejanja okupacije, temve ta obstoji na osnovi dejstva, da je neko morje ob neki obali. Obseg TM doloi drava z: Izjavo notranjim predpisom izvajanjem stalnega nadzora izdajanjem upravnih aktov. TM pripada dravnemu podroju, ne more se samostojno pridobiti niti odstopiti drugi dravi. Obalna drava se ne more izmakniti izvrevanju oblasti na tem prostoru, ker ima poleg pravic tudi doloene dolnosti (pravica drugih ladij do prehoda). KAKNE SO PRISTOJNOSTI OBALNIH DRAV V TM, EPIKONTINENTALNEM PASU IN V IZKLJUNI EKONOMSKI CONI? TERITORIALNO MORJE: suverenost 12 morskih milj od temeljne rte; nekodljiv prehod (ne posega v mir, red ali varnost obalne drave); doloene plovne poti (koridorji); lahko prepreuje kritve; kazenska jurisdikcija: e se posledice raztegujejo na obalno dravo, e KD moti red v TM ali dravi, e poveljnik ali konzul prosi za pomo, zaradi mamil in podobno; ZUNANJEM IN

5

ne sme zaustavljati ladij zaradi civilne jurisdikcije; vojne ladje, e ne upotevajo predpisov, opozori ali zahteva, da odpluje iz TM.

ZUNANJI PAS: suverenost 24 morskih milj od temeljnih rt; nadzira, da bi prepreila kritve svojih carinskih, fiskalnih, imigracijskih ali zdravstvenih predpisov v TM ali ozemlju; da bi kaznovala te kritve. IZKLJUNA EKONOMSKA CONA: jurisdikcija obalne drave in suverenost: raziskuje, izkoria, ohranja in gospodari z naravnimi bogastvi; jurisdikcija za postavitev in uporabo umetnih otokov, znanstveno raziskovanje morja, varstvo in ohranitev okolja. EPIKONTINENTALNI PAS: 200 morskih milj (350v tem pasu plauje prispevke); suverene pravice zaradi raziskovanja in izkorianja naravnih bogastev; pravice obalne drave v tem pasu so neodvisne od dejanske ali fiktivne okupacije in se ne morejo prisvojiti; nima pa jurisdikcije v vodah nad tem pasom; ne sme se vmeavati v plovbo, lahko pa v otoke, vrtine itd; vse drave lahko polagajo podmorske kable. OPIS IZKLJUNE EKONOMSKE CONE (vir, reim ipd.) Izkljuno ekonomsko cono je uredila Mednarodna konvencija o pomorskem pravu UNCLOS III iz leta 1982, in uvedla novost, ki predstavlja morski pas posebnih pravic, ki lahko sega v odprto morje najve 200 morskih milj, merjeno od rte, od koder merimo irino teritorialnega morja. V tem pasu ima obalna drava suverene oziroma izkljune pravice do izkorianja vseh naravnih bogastev, tistih na morskem dnu in podzemlju in v vodnem stebru, torej tudi pravico do ribolova. Poleg tega konvencija dravi v tej coni priznava doloene pristojnosti glede postavitve umetnih otokov, napeljav in naprav, glede znanstvenega raziskovanja ter v pogledu ohranitve in varstva morskega okolja. Tretjim dravam ostaja v izkljuni ekonomski coni pravica do svobodne plovbe, preleta ter pravica do polaganja podmorskih kablov in cevovodov. Izkljuna ekonomska cona je rezultat boja manj monih drav, da bi si zagotovile predpravico do korienja naravnih bogastev in da ne bi samo tehnino razvite drave tega bogastva izkoriale. Spori v izkljuni ekonomski coni se reujejo po naelu pravinosti.

PRAVICA DO PREGONA NA MORJU MP e od nekdaj pozna pravico do pregona kot IZJEMO od PRAVILA O IZKLJUNI PRISTOJNOSTI drave ladijske zastave. Organi drave lahko nadaljujejo pregon ladje na odprto morje, e se je pregon zael v teritorialnem morju, ta drava pa nadaljuje pregon na odprto morje, kamor je pobegnila ladja. Pregon se mora neprekinjeno nadaljevati, pravica do pregona pa preneha, ko ladja vstopi v vode, ki so pod suverenostjo neke druge drave. Pregon se lahko zane tudi v zunanjem morskem pasu. Pregon se

6

lahko zane, e pristojne oblasti obalne drave zaradi utemeljenih razlogov smatrajo, da je ladja krila zakone ali druge predpise te drave. V asu zaetka pregona se mora ladja nahajati v teritorialnem morju, notranjih vodah ali v zunanjem morskem pasu drave, katere organi vrijo pregon. Pravico do pregona lahko vrijo samo vojake ladje ali zrana plovila, druge ladje in zrana plovila v slubi vlade, ki so za to pooblaena. Svoboda morja je mono omejena v asu vojne, celo za ladje z zastavo nevtralne drave ali za pripadnike nevtralnih drav. Vsako zaustavljanje tujih ladij, ki je neupravieno in v nasprotju s predpisi o pregonu, obvezujejo dravo, da plaa morebitno zahtevano odkodnino za povzroeno kodo. Potopitev ladje, ki se preganja, pomeni prekoraitev pooblastil, e je bila potopitev namerna. Pregon se po Konvenciji UNCLOS III lahko zane tudi, e pride do kritve v izkljuni ekonomski coni, e je kren interes, zaradi zaite katerega je bila cona ustanovljena. EPIKONTINENTALNI PAS IN KAKNE SO RAZLIKE PO KONVENCIJI IZ LETA 1958 IN 1982 Epikontinentalni pas je poseben pojem morja, s katerim se oznauje morsko dno in podzemlje odprtega morja, ki se nadaljuje za zunanjo mejo teritorialnega morja do doloene globinske meje. Na tem podroju ima obalna drava suverene pravice za raziskovanje in izkorianje naravnih bogastev. Epikontinentalni pas obsega le morsko dno in podzemlje, morska povrina in morska voda pa ostajata odprto morje po MP. ENEVSKA KONVENCIJA 1958 O EPIKONTINENTALNEM PASU-UNCLOS I je doloala, da epikontinentalni pas obsega morsko dno in podzemlje ob obali (kopno ali otok), toda zunaj teritorialnega morja do globine 200 metrov ali preko te rte do kraja, kjer globina vode e dopua izkorianje naravnih bogastev. Raziskave in izkorianje ne sme neopravieno ovirati ribolova, plovbe ali zaitenih ukrepov za vzdrevanje ivega bogastva v morju. Tako lahko obalna drava postavi naprave, toda ne tam, kjer bi naprave lahko ovirale plovbo po priznanih morskih poteh, nujnih za mednarodno plovbo. Te naprave se ne smatrajo za otok, vendar lahko okoli njih drava doloi varnostno cono, ki ne sme biti ira od 500 m od zunanjega roba naprave. Oblast obalne drave je omejena, kajti govori se o suverenih pravicah, ne pa o suverenosti obalne drave. UNCLOS III - KONVENCIJA O POMORSKEM PRAVU 1982 NA JAMAJKI - problem epikontinentalnega pasu je bil e v veliki veini vkljuen v reim izkljune ekonomske cone, vendar pa so na konferenci UNCLOS III prodrle s svojimi zahtevami tiste drave (Kanada,Argentina) z obalami, katerih kontinentalni rob se spusti globoko v oceansko dno ele zunaj 200-miljnega pasu, ki je rezerviran za izkljuno ekonomsko cono. Tako je nova konvencija o pomorskem pravu UNCLOS III ohranila institut epikontinentalnega pasu, ki se lahko razteza najve 350 mm od temeljne rte, od koder merimo irino teritorialnega morja oziroma do morske globine 2500 metrov. Vendar pa bo morala obalna drava, ki bo izkoriala epikontinentalni pas zunaj 200 miljnega pasu, plaevati del dobika od tamkaj pridobljenih naravnih bogastev mednarodni oblasti za morsko dno. Tega plaevanja pa so oproene drave v razvoju, katerih bistven del izvoza pomenijo rudna bogastva z njihovega epikontinentalnega pasu. MP UREDITEV PO KONVENCIJI O PRAVU MORJA IZ LETA 1982 ZA DRAVE,KI NIMAJO IZHOD NA MORJE 69.len konvencije7

Neobalne drave imajo pravico, da so na pravini podlagi udeleene pri izkorianju ustreznega dela preseka ivih bogastev izkljunih ekonomskih con obalnih drav v isti subregiji ali regiji, upotevajo pomembne ekonomske in geografske okoliine vseh zainteresiranih drav. Pogoje te udelebe doloijo zainteresirane drave z dvostranskimi ali regionalnimi sporazumi. 87.len Velja svoboda odprtega morja za vse drave, tudi neobalne. Gre za: svobodo plovbe; svobodo preletanja; svobodo polaganja podmorskih kablov in cevovodov; svobodno postavljanje umetnih otokov in drugih naprav; svobodo ribolova v skladu s pogoji; svobodo znanstvenega raziskovanja. 124.-132.leni (10.poglavje, ki je tudi najpomembneje) Pravica do pristopa k morju in od morja ter svoboda tranzita; neobalne drave imajo pravico do pristopa k morju in od morja zaradi uresnievanja pravic, v ta namen uivajo te drave svobodo tranzita ez obmoja tranzitnih drav z vsemi prevoznimi sredstvi. Skleniti morajo sporazume. Vkljuitev uporabe klavzule o dravi z najvejimi ugodnostmi: se ne uporablja. Carine takse in druge pristojbine: ta promet jih je oproen, razen za posebne storitve. Proste cone in druge carinske olajave: te se lahko dogovorijo s sporazumi. Sodelovanje pri graditvi in izpopolnitvi prevoznih sredstev: e so zainteresirane. Ukrepi, da se prepreijo ali odpravijo zamude ali druge tehnine teave v tranzitu. Enako obravnavanje v morskih lukah. Dodeljevanje vejih tranzitnih olajav: odvisno od sporazumov strank. OPII T.I. CONO PO KONVENCIJI O POMORSKEM PRAVU 1982 Najobirneji del Konvencije OZN o pomorskem pravu iz leta 1982 -UNCLOS III zajema pravila o reimu izkorianja in raziskovanja morskega dna in podzemlja, ki lei zunaj meja dravnih pristojnosti posameznih drav. To je 2/3 morskega dna, ki lei 2500 m ali globlje pod morsko gladino. Ta konvencija razglaa, da sta morsko dno in podzemlje zunaj meja dravne pristojnosti in skupna dediina lovetva in doloa mednarodni mehanizem, ki naj bi bil pristojen za vodenje t.i. paralelnega izkorianja morskega dna in podzemlja. Konvencija ustanavlja novo mednarodno organizacijo. Oblast za morsko dno, ki naj bi bila pristojna za nadzor nad potekom izkorianja medn. cone morskega dna (Area). Sede bo imela na Jamajki (sestava 36 drav lanic). Posluje po svojem statutu, ki je sestavni del konvencije. Konvencija vsebuje tudi dolobo, ki se nanaa na arheoloke in zgodovinske predmete, ki se najdejo v Coni. Le-ti se hranijo ali se z njimi razpolaga v dobrobit vsega lovetva, pri emer se posebej upotevajo prednostne pravice, ki jih imajo drave oz. deele izvora ali drave kulturnega izvora in druge. Dobiek, pridobljen na oceanskem morskem dnu, se mora razdeliti pravino in na nediskriminatorni podlagi, upotevajo interese in potrebe drav v razvoju in vseh ljudstev, ki e niso dosegla popolne neodvisnosti.

MP UREDITEV ODPRTEGA MORJA PO KONVENCIJI O PRAVU MORJA1982 Odprto morje je vse kar ni ekonomska cona, teritorialno morje, notranje morje ali arhipelako morje. Odprto morje je svobodno: svobodna plovba, svoboda preleta, polaganja kablov, umetnih otokov, ribolova in raziskovanja. Velja naelo,da se odprto morje lahko uporablja le v miroljubne namene. Omejitve:

8

glede piratov, sunjev, mamil in radio oddajanja.

ODPRTO MORJE IN REIM PO POGODBI IZ LETA 1982(RAZLIKE OD 1958) Nova konvencija o pomorskem pravu 1982 UNCLOS III doloa reim odprtega morja, ki v fizinem smislu predstavlja vso vodno maso zunaj dravne jurisdikcije in glede tega ne prinaa bistvenih novosti nasproti enevski konvenciji UNCLOS I iz 1958. Za odprto morje velja e po MOP priznano naelo svobode odprtega morja. Nove pa so dolobe konvencije, da se mora odprto morje ohraniti le za miroljubne namene. Tako je imela enevska konvencija doloila o zatiranju piratstva in trgovine s sunji na odprtem morju, nova konvencija pa prinaa e ustrezne dolobe o sodelovanju drav pri zatiranju trgovine z drogami in psihotropinimi sredstvi ter preganjanju nepooblaenega radiooddajanja na odprtem morju. Nova konvencija ureja doloneje za drave brez izhoda na morje pravico pristopa k morju in svobodo tranzita. ZUNANJI MORSKI PAS (IRINA, REIM, SPREMEMBE 1958 IN 1982) Nekatere drave so zahtevale na enevski konferenci o pomorskem pravu 1952 UNCLOS I pravico, da v nekem irem pasu lahko delujejo za zaito doloenih svojih javnih interesov (carinsko in zdravstveno urejanje zadev, nadzor nad carinskimi, fiskalnimi in zdravstvenimi predpisi ter predpisi o priseljevanju,prepreevanje tihotapljenja...). Zunanji morski pas daje obalnim dravam pravico do nadzora, e pa do prej navedenih kritev pride, lahko drava kritelja kaznuje. Zunanji morski pas se razteza v doloeni irini, merjeni od zunanje meje teritorialnega morja. Drave irino doloajo po svoje, vendar po enevski konvenciji zunanji pas skupaj s teritorialnim morjem ne more biti iri od 12 milj, raunajo od izhodine rte, ki je odloilna za doloanje meja teritorialnega morja. Po tej konvenciji zunanji pas pripada odprtemu morju, vendar pa ima posebno naravo in se tako poasi louje od ostalega odprtega morja. Nova Jamajka konvencija 1982-UNCLOS III pa dopua raztegnitev zunanjega morskega pasu do 24 milj od temeljne rte, od koder merimo irino teritorialnega morja.

KRITERIJI ZA DOLOITEV MEJE NA PLOVNIH REKAH Pogosto loimo med naslednjimi ureditvami mej: naravne, dogovorjene, upravne, zgodovinske. Za doloanje meje na plovnih rekah praksa pozna dva naina: RTA GEOMETRIJSKE SREDINE (tu je mejna rta enako oddaljena od obeh obal, meja se potegne po rti, ki spaja vse toke vodnega toka, ki so enako oddaljene od ene ali druge obale). To pravilo je stareje. Pogosto se upoabljata obe pravili hkrati. RTA TOKA REKE (THALWEG) (ni ius cogens, drave se lahko drugae dogovorijo glede doloitve meje na plovni reki med dvema dravama. Tu se meja na vodnem toku doloa s plovno matico reke (pri plovbi navzdol po toku je to sredinska rta glavnega plovnega kanala rokava). To pravilo so zaeli uporabljati v zaetku 19. stol. Obstajajo razline monosti za definiranje plovne meje na podlagi izbire doloenih naravnih dejstev. Zato je tu potrebno jasno doloiti, kaj je s tem

9

izrazom miljeno. Pravni namen thalwega je v tem, da ustreza potrebam plovbe v asu, ko so pogoji za plovbo najslabi (npr. eko-slovako-madarski dogovor o reimu dravne meje 1956, po katerem gre meja na plovnih rekah in poteh po sredinski rti glavnega rokava pri najnijem vodostaju, ki je zadosten za plovbo). Pri plovnih rekah se uporablja sistem THALWEG, pri ostalih pa pravilo geometrijske sredine. Tudi kadar se uporabi thalweg, se mejna rta v naravi ne more nedvoumno ugotoviti. rta sredine pomeni enako oddaljenost od obale. Kje je obala, je odvisno od tega, kateri vodostaj se vzame kot merodajen. Tako se za plovni rokav smatra tisti, po katerem tee najveja koliina vode (m3/s) pri nizkem vodostaju, kakor je doloen v asu doloanja. Srednji vodostaj je tisti, pri katerem je v normalnem asu tevilo dni, ko je nivo vode pod njim enako tevilu dni, ko je nivo nad njim. Najniji vodostaj pa je povpreje najnijih vodostajev v zadnjih petih letih. To ustreza potrebam plovbe v asu najslabih plovnih pogojev. Tok reke se lahko spremeni: postopno (meja med dravami sledi spremembi), naenkrat (meja ostane v prvotnem koritu). Po obiajnem pravu se meja spreminja s postopnim spreminjanjem toka reke. Primeri: spreminjanje korita reke Drave ( YU-romunski dogovor 1957 je doloil, da se mora mejna rta obdrati na tokovih, ne glede na spremembo vodnega toka), med redkimi primeri obratne reitve se je dolgo asa navajal primer reke Drevenci med Rusijo in Prusijo 1888; enak primer je med Tajsko in Burmo (meja sledi tok), med VB in Indijo na eni strani in Siamom na drugi strani. Posebnost: e se tok reke namerno spremeni (regulacijska dela), se stranke lahko dogovorijo tako, kot je zanje smoterno. Faze doloanja meje: temeljna (mirovna) pogodba, ki doloa mejo v glavnih potezah, doloanje meja na terenu (posebne medn. komisije), pismeni sporazum, skupaj z opisom mejne rte in postavljanje mejnih znakov.

MP UREDITEV PLOVBE PO MEDNARODNIH REKAH S pozitivnimi MP predpisi se zagotavlja svobodna plovba po plovnih rekah, ki veejo ve drav. Izvedba tega naela je bila opravljena najprej za posamezne reke, npr.Reki Escant in Meuse. Mednarodna reka je vsaka reka, ki je lahko plovna ali neplovna in tee skozi ve drav, pogosto pa se s tem izrazom oznauje tudi reko, ki tee skozi ve drav in je z morjem v plovni zvezi. Svoboda plovbe se je najprej zagotavljala za obalne drave, kasneje pa tudi za druge drave na podlagi dejstev, da pravilo o popolni in izkljuni oblasti drave nad svojim ozemljem ne velja v svojem strogem in absolutnem pomenu za te mednarodne reke. Vsaka drava ima pravico izkoriati vodotoke, ki teejo skozi njeno ozemlje, pri tem pa mora spotovati tudi pravice drugih drav. Sem sodi tudi prepoved preusmeritve vodnega toka na kodo sosednje drave.

10

Najpomembneji primeri pogodbenega urejanja glede korienja voda so: sporazum glede reke NIL med Sudanom in ZAR 1959, sporazum glede reke INDUS med Indijo in Pakistanom sporazum glede reke KOTENAY med ZDA in Kanado. pariki sporazum (Naelo svobodne plovbe, ki je bilo razglaeno na Dunajskem kongresu 1815, je za reko Donavo bilo uporabljeno ele s Parikim sporazumom 1856, s katerim sta bili osnovani dve komisiji: 1. OBALNA KOMISIJA (stalna, iz delegatov vseh obalnih drav(ni zaivela). 2. EVROPSKA KOMISIJA (zaasna, z nalogo poglobiti Donavo in odstraniti ovire za plovbo. Njen mandat se je stalno podaljeval, pristojnosti pa irile. Komisija je pobirala takse za plovbo, imela svojo zastavo, njeni lani so uivali diplomatsko imuniteto, zato so nekateri imeli to komisijo za dravo v dravi, kajti imela je pravno subjektiviteto po MP. Razlogi za asovno podaljevanje njenega obstoja in iritev pristojnosti: stvarni (dela na plovnosti primorskega dela Donave se niso mogla hitro zakljuiti, obseeno plovnost je bilo treba vzdrevati) pravni (komisija je bila primerno orodje za jaanje vpliva neobalnih drav na tem podroju (lani iz: Avstrije, Francije, Prusije, Sardinije, Rusije, Turije in VB). Pooblastila komisije: izdaja predpisov o plovbi, ureditvena in kazenska oblast, doloanje in pobiranje taks. Z Versajsko mirovno pogodbo leta 1921 je bil sprejet dokonni statut Donave, s katerim se je ponovno uredil status te reke. Statut je proglasil, da je plovba po Donavi svobodna in odprta vsem zastavam pod pogojem popolne enakosti na celem plovnem delu reke, tj. med Ulmom in rnim morjem, kot tudi na celi internacionalizirani reni mrei. 1948 je bila v Beogradu sprejeta konvencija o ureditvi svobodne plovbe po Donavi, lanice te DONAVSKE KOMISIJE pa so bile samo obalne drave razen Nemije. Ta komisija ima od 1954 sede v Budimpeti, njene naloge pa so: nadziranje izvajanja investicij; sodelovanje pri investicijskih delih, katerih izvajalec je doloena drava na Donavi; dovoljevanje vkrcavanja in izkrcavanja potnikov in blaga v lukah, oskrbovanje z gorivom; ladje dravnih organov se lahko gibljejo oz. plujejo samo v mejah drave, izven teh meja pa le z dovoljenjem druge drave; izvzema lokalni promet oziroma KABOTAO, to je obalna plovba med pristanii iste drave. Reim konvencije se ne razteza na pritoke Donave, ampak samo na Donavo od izliva do ustja po Sulinskem rokavu. Za cel tok Donave obstaja smo ena komisija, za odseke, kjer so potrebna veja dela, se ustanavljajo posebne RENE UPRAVE. Za mednarodno ureditev plovnih rek je pomembna tudi BARCELONSKA konvencija 1921. Poskua postaviti splona pravila za plovbo po plovnih potek mednarodnega interesa. Velja samo kot partikularno pravo med dravami podpisnicami. Ne vmeava se v pravice in dolnosti drave v asu vojne. Izvzeta je plovba med lukami iste drave. Obalne drave zadrujejo suverenost nad reko in vzdrujejo reni in prometni red. V posebnih primerih lahko zaradi svoje sigurnosti in svojih interesov omejijo plovbo. MP REIM PLOVBE SKOZI MORSKE OINE (VIRI, PRIMERI, SPREMEMBE)

11

Konvencija OZN o pomorskem pravu UNCLOS III iz leta 1982 je prinesla novost glede reima tranzitnega prehoda skozi morske oine, in sicer konvencija s podrobnimi doloili o prehodu varuje interese obalne drave. Vendar pa reim tranzitnega prehoda izrecno dopua prelet tujih letal nad oino ter dopua plovbo podmornic pod morsko gladino. Po prejnji ureditvi po enevski konvenciji je veljal reim nekodljivega prehoda, s imer je bil izkljuen prost prelet oine, tuja podmornica pa jo je lahko preplula na povrini in z izobeeno zastavo svoje dravne pripadnosti. Glede Bosporja in Dardanel pa velja Konvencija iz Montreauxa iz leta 1936.

RAZVOJ MP MORJA GLEDE REIMA V MORSKIH OINAH (Bospor, Dardanele) Svoboda plovbe na odprtem morju in v izkljuenih ekonomskih conah bi bila mono omejena, v kolikor ladje ne bi mogle svobodno pluti skozi oine, ki povezujejo posamezne dele morja. Oine so poseben problem, ko njihove vode zaradi ozkosti oin pripadajo teritorialnemu morju ene ali ve drav. Z raziritvijo TM na 12 morskih milj, je mnogo oin, skozi katere je bil do tedaj moen promet po odprtem morju, padlo pod suverenost obalnih drav. Pomorske velesile so pogojevale takno raziritev z uvedbo liberalnejega sistema prehoda ladij skozi oine od takrat veljavnega reima nekodljivega prehoda. Konvencija OZN o pomorskem pravu UNCLOS III iz leta 1982 je prinesla novost glede reima tranzitnega prehoda skozi morske oine, in sicer konvencija s podrobnimi doloili o prehodu varuje interese obalne drave. Vendar pa reim tranzitnega prehoda izrecno dopua prelet tujih letal nad oino ter dopua plovbo podmornic pod morsko gladino. Po prejnji ureditvi po enevski konvenciji je veljal reim nekodljivega prehoda, s imer je bil izkljuen prost prelet oine, tuja podmornica pa jo je lahko preplula na povrini in z izobeeno zastavo svoje dravne pripadnosti. Za Bospor in Dardanele velja celovit reim, ki je bil vzpostavljen s Konvencijo iz Montreuxa 1936. Bospor in Dardanele spajajo rno morje z ostalimi morji, zato sta za obalne drave rnega morja edini izhod v ostala morja. Od asa, ko je rno morje prenehalo biti notranje morje Turije, sta ti oini po MOP odprti za plovbo vseh ladij. Ker pa sta ozki, lahko Turija, ki vlada na obalah stvarno preprei prehod. Zahodne velesile, predvsem VB, elijo prepreiti pristop ruski pomorski sili na Sredozemlje, hkrati pa elijo svoj pristop na rno morje in k ustju Donave. Rusija, kot mona obalna drava rnega morja, eli izkljuiti s tega podroja vpliv vsake neobalne drave. MP REIM PLOVBE SKOZI SUEKI PREKOP Drave lahko na svojem obmoju svobodno gradijo umetne vodne poti, tudi takne, ki spajajo dve ali ve morij. Najpomembneje takne vodne poti in prekopi so: Sueki prekop, Korintski prekop, Kielski prekop in Panamski prekop.

12

Po mednarodnem sporazumu se lahko za prekope doloi drugaen pravni poloaj, e je prekop pomemben in je za njegov obstoj zainteresiranih ve drav (Suez, panamski prekop). V obeh navedenih primerih se je prekop gradil preko podroja drav, ki so nerazvite in niso razpolagale s potrebnim znanjem in kapitalom za uresniitev projekta. Sueki prekop spaja sredozemsko in rdee morje. Tako se pride po kraji poti v Indijski ocean. Sueki prekop je zgrajen preko obmoja Egipta, ki je bil v asu zaetka in dokonanja njegove izgradnje formalno turka pokrajina, uival pa je veliko samostojnost. Kasneje je bil pod okupacijo VB, ki je bila zainteresirana, da si zagotovi in podredi to plovno pot. Formalno je vseeno ostal pod oblastjo turkega sultana, vendar je vse bolj dobival znaaj drave. VB je gospodovala prekopu od 1914 do 1939. Zgradilo ga je podjetje Compagnie universelle du canal maritime de Suez, ki je moralo imeti prekop odprt za ladje vseh zastav brez razlike v postopku in plaevanju taks, ki niso smele presegati maksimalnega zneska. Sueki prekop je bil odprt leta 1911 v asu turko-italijanske vojne. Ker je bil Egipt pod vplivom VB, se ni vmeal v vojno. V prvi in drugi svet. vojni se ni spotovala nevtralnost prekopa. Umik VB s tega podroja je bil konan leta 1954. Tega leta sta s pogodbo VB in Egipt priznali, da ima prekop gospodarski, strateki in trgovinski pomen in izrazili voljo, da Carigrajska konvencija, ki jami prosto plovbo skozi prekop e velja. Posamezna vpraanja so bila dokonno urejena s carigrajsko pogodbo 1888, po kateri je bil prekop internacionaliziran in nevtraliziran. Ker je Egiptovska vlada leta 1956 nacionalizirala Suez, je prilo do spora, ki se je kasneje obravnaval pred VS. Z reitvijo tega spora pa so se izoblikovala naslednja naela: prosta plovba skozi prekop brez kakrnekoli diskriminacije, spotovanje Egiptovske suverenosti, loitev uprave Suekega prekopa od politike katerekoli drave, doloanje taks za plovbo skozi ta prekop s sporazumom med Egiptom in koristniki prekopa, loevanje dela prihodkov za vzdrevanje in izboljavo prekopa. Prekop je bil odprt za plovbo v miru in vojni za trgovske in vojne ladje vseh zastav. Vojne ladje se v prekopu ne smejo zadrevati dlje kot je potrebno za prehod najve 24 ur. Izjema velja za prehodne luke Port Said in Suez, kjer lahko stojijo vojne ladje, ampak ne ve kot dve iz vsake drave. V asu vojne se ne smejo v prekopu in v njegovih dohodnih lukah izkrcati ali vkrcati ete, niti municija in drugi vojni materiali.

VARSTVO OKOLJA VARSTVO OKOLJA Zelo velika in resna nevarnost, ki grozi lovetvu zaradi poruenega ekolokega ravnoteja, ki se e naprej poveuje, je eden (poleg nevarnosti vojne) od najtejih sedanjih problemov celotne mednarodne skupnosti. Glede na to, da se ta problem oziroma nevarnost zaradi svoje narave ne more uspeno reevati samo v okviru notranjih meja posamezne drave, gre za mednarodni problem. Teave so ekoloke, politine in socialne narave. Posebna organizacija ZN, ki ji je zaupana skrb za zaito lovekovega okolja (npr. program UNEP), ima sede v Nairobiju-Kenija. 1972 je bila v Stockholmu mednarodna konferenca ZN, ki je sprejela Deklaracijo o okolju ter ustanovila Program ZN za okolje-UNEP. Z Deklaracijo je sprejeta in proglaena splona dolnost drav, da prepreijo povzroanje kode okolju drugih drav. Rezultati te konference so razvreni v priporoila in naela za dvostranske mednarodne

13

pogodbe o zaiti okolja na doloenih podrojih npr. Sredozemlje, Baltik, Severno morje, Antarktika. Poseben pomen je varstvu morja posvetila tudi konferenca na Jamajki 1982 UNCLOSS III. S sprejemom nove konvencije o pomorskem mednarodnem pravu je poseben del posveen ohranitvi in varovanju morskega okolja, s imer so drave skuale nadoknaditi pomanjkljivosti, ki jo lahko oitamo enevski kodifikaciji iz 1958 (UNCLOS I.). Ta nova Konvencija nalaga dolnost dravam, da skrbijo za morsko okolje in pri tem obravnava vse mone oblike onesnaevanja morja, med katere spadajo: onesnaenje s kopnega; onesnaevanje zaradi dejavnosti na morskem dnu; onesnaenje zaradi potapljanja; onesnaenje z ladij ter onesnaenje iz zraka. Pomembna so tudi doloila o uveljavitvi notranjih in mednarodnih predpisov o prepreevanju onesnaenja morja. Kar zadeva onesnaevanje z ladijo, prinaa konvencija monost uveljavljanja predpisov drave, pod katere zastavo ladja pluje, drave pristania in obalne drave, vendar pa kljub temu konvencija ne odstopa od priznanega MP pravila, da v morskih obmojih zunaj dravne suverenosti NAELOMA zoper ladjo onesnaevalko lahko ukrepa le drava, pod katere zastavo ladja pluje. NAJPOMEMBNEJI MP VIRI,KI UREJAJO VARSTVO OKOLJA, SO KONVENCIJE: Mednarodna konvencija o prepovedi osnesnaevanja morja z nafto London 1954; M.konvencija o dravljanski odgovornosti za kodo povzroeno z nafto Bruselj 1969; Pogodba o prepovedi izvrevanja nuklearnih poskusov v sferi, vesolju, pod vodo Moskva 1963; Konvencija o morskem pravu Uncloss III 1982sedaj najpomembneja; Evropska konvencija za zaito ivali v vzrejne namene 1976; Evropska konvencija za zaito ivali za zakol-Strasbourg 1979; Mednarodna konvencija o varstvu ptic-Pariz 1950; Mednarodna konvencija o varstvu rastlin-Rim 1979; Baselska konv. o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja 1989; Konvencija o prepreevanju onesnaenja morja z odpadnimi in drugimi snovmi-London, Mexico City, Moskva, Washington 1972; Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaenjem-Barcelona 1976; Konvencija o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja-eneva 1979; Dunajska konvencija o zaiti ozonskega plaa s prilogami I in II 1985; Konvencija o varstvu Alp-Salzburg 1991.

PRAVICE MANJINE NATEJ IN OPII VSEBINO MP NORM SPREJETIH V OKVIRU OZN O VARSTVU MANJIN IN E POSEBEJ L.27 MPDPP IN L.2/2 MEDNARODNE KONVENCIJE O PREPOVEDI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE Razvoj varstva manjin:

14

zaetek v asu verskih vojn; pomemben mejnik je Westfalski mir - 1648 (zagotovitev prebivalstvu Nemije svobodo protestantske vere); Dunajski mir 1609 (zagotovi versko svobodo pripadnikom protestantske manjine); Pariki mir (1763); Dunajski sporazum 1815 (med Avstrijo in Nizozemsko); obdobje monih nacionalnih gibanj v zaetku 19. stoletja; Sklepni akt Dunajskega kongresa 1815 (jami poljskemu narodu njegova nacionalna obeleja); Balkan:spremembe meja, ki se niso skladale z etninimi mejami; Pariki sporazum 1856 (Turija zavezana zagotavljati enakopravnost svojih kranskih podlonikov); Berlinski dogovor (1878) V nobenem od teh aktov niso bile zagotovljene pravice jezikovnim manjinam; edino izjemo predstavlja sklepni akt Dunajskega kongresa. Multilateralne mirovne pogodbe: predvsem po 2.sv. vojni so imele dolobe o varovanju manjin, tudi jezikovnih. Bilateralne mirovne pogodbe: vanje so se vnesla doloila o varstvu manjin v tistih pogodbah, kjer sta bili obe dravi za to zainteresirani (izjemoma ena sama drava npr.Avstrija,Italija). Bilateralne pogodbedeklaracije: gre za sveano izjavo obeh parlamentov o varovanju manjin (Danska-Nemija). Konvencije, ki jih urejajo in kdo jih je sprejel? 1. Splona deklaracija o lovekovih pravicah 1948, sprejela GS OZN,Odbor za lovekove pravice; 2. Konvencija o prepreevanju in kaznovanju genocida 1948, sprejela GS OZN; 3. Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije1965, sprejela GS OZN; 4. Pakt o dravljanskih in politinih pravicah 1966, sprejela GS OZN,Odbor za lovekove pravice; 5. Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnostnim, etninim in verskim manjinam 1992, sprejela GS OZN,Odbor za lovekove pravice; 6. Evropska listina o regionalnih in manjinskih jezikih 1992, sprejel Svet Evrope; 7. Dodatni protokol tev.11 k Evropski konvenciji o lovekovih pravicah in temeljnim svoboinah 1994, sprejel Svet Evrope; 8. Okvirna konvencija o varstvu narodnostnih manjin 1995, sprejel Svet Evrope; 9. Instrument Centralno-Evropske pobude za varstvo manjinskih pravic 1995. ORGANIZACIJA ZDRUENIH NARODOV okviru OZN, ki je zaela izgrajevati sistem lovekovih pravic preko multilateralnih elementov, MEDNARODNIH KONVENCIJ, vsebujejo doloila o varstvu manjin. Dve naeli: 1. pripadniki naj uivajo doloene temeljne lovekove pravice; 2. te pravice so dostopne vsem ljudem ne glede na raso, spol, jezik ali vero. USTANOVNA LISTINA 1945 Nima izrecnih dolob glede varstva manjin in jih ne omenja, vendar pa temelji na naelu nediskriminacije in spotovanja lovekovih pravic. Cilj: sodelovanje pri razvijanju in vzpodbujanju spotovanja lovekovih pravic in osnovnih svoboin ne glede na vero, raso spol ali jezik.V dolobah je poudarjeno naelo nediskriminacije. Center usresnievanja in razvoja lovekovih pravic predstavlja Ekonomski in socialni svet ZN. Ustanovitev Komisije za lovekove pravice (1946). Naloge: ECOSOC-u podajati predloge, priporoila in poroila o zaiti manjin; ustanovitev posebnih podkomisij za posebna vpraanja; zaita manjin in prepreevanje diskriminacije.

15

-

SPOLNA DEKLARACIJA O LOVEKOVIH PRAVICAH Sprejela jo je GS OZN 10.dec. 1948 z resolucijo 217. Nima vrednosti medn. dogovora, ampak vsebuje samo moralno obvezo drav, njene norme odraajo pozitivno in obe MP. Ne omenja pravic manjin, poudarek je na individualnih pravicah (svoboda gibanja, legalni status, nacionalnost, zdruevanje). Proklamirane so osnovne dravljanske, politine, ekonomske, socialne in kulturne pravice ter svoboine loveka. Pomeni prvo celovito MP opredelitev lovekovih pravic, in sicer: razglaa naela,ki so kasneje podrobneje utemeljena v obliki dveh konvencij o lovekovih pravicah; razglaa popolno enakost v uivanju vseh pravic ne glede na raso, barvo koe, spol, jezik, veroizpoved in politino miljenje, narodno in socialno poreklo, premoenje, rojstvo ali kakno drugo okoliino; prepoveduje suenjstvo, torturo, krute, neloveke in poniujoe kazni ter postopke, samovoljno zapiranje in izgon; priznava se svoboda gibanja in izbira bivalia znotraj drave. KONVENCIJA O PREPREEVANJU IN KAZNOVANJU GENOCIDA 1948 Sprejeta v OZN in je prvi pozitivno-pravni element varstva manjin in predvideva kazensko odgovornost za unienje nacionalne, verske ali etnine skupine. Je prvi pravni predpis v zvezi z varstvom manjin in pomeni prvi dokument na podroju lovekovih pravic, ki se nanaa na genocid; gre za razline oblike fizinega in psihinega nasilja nasproti celotnim skupinam (npr:ubijanje lanov skupine, povzroitev teke telesne ali psihine kode lanom, zavestna povzroitev taknih ivljenjskih pogojev, ki bi privedli do popolnega fizinega unienja celotne skupine). KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE 1965 Nadzira jo Odbor za odpravo rasne diskriminacije. 1.l.Konvencije: Kot rasna diskriminacija se teje vsako razlikovanje, izkljuno omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi naslednjih pogojev: na temelju rase, barve koe, nacionalnega ali etninega porekla; kadar imajo ta dejanja za cilj ukinitev ali spodbujanje priznanja, uivanja ali uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, na enakopravni ravni, v ekonomskem, socialnem, kulturnem oz. na kakrnem koli drugem podroju javnega ivljenja 2.l. 2.odst. Konvencije Dve posebnosti: 1. od drave lanice se zahteva, da prevzamejo posebne in konkretne ukrepe, na socialnem, ekonomskem, kulturnem podroju in na drugih podrojih in sicer vedno kadar okoliine to zahtevajo. Dolnost drav, da na podroju izobraevanja, kulture, informiranja vnaajo takne programe, ki bodo krepili toleranco, soitje, vzajemno razumevanje in strpnost med ljudmi,Drave imajo dolnost z notranjo zakonodajo preganjati kot kazniva dejanja vsa dejanja, ki temeljijo na irjenju idej o rasizmu, rasni diskriminaciji, vse poskuse in tudi sodelovanje pri taknih dejanjih. 2. druga obveznost pa se nanaa na doloene rasne skupine in v tem okviru tudi na posameznike, ki k tem skupinam pripadajo. Drave morajo poskrbeti za ukrepe za primeren razvoj in varstvo doloenih rasnih skupin z namenom zagotoviti enakopravnost. Torej ta diskriminacija med ljudmi na osnovi rase, barve koe ali etninega porekla je napad na lovekovo dostojanstvo in jo je treba obsoditi kot zanikanje nael UL OZN, kot kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin, razglaenih s Splono deklaracijo o lovekovih pravicah, kot oviro za prijateljske in miroljubne odnose med narodi in kot dejstvo, ki lahko porui mir in varnost med ljudstvi. Vsakdo, ne glede na16

-

raso, barvo koe ali etnino poreklo naj ima enak dostop do kakrnegakoli poloaja ali ugodnosti, ki so namenjene javni uporabi. Brez odlaanja naj se opustijo dravne in druge javne politike rasne segregacije, zlasti politike apartheida, kakor tudi vse oblike rasne diskriminacije in segregacije, ki sledijo iz njih. UL OZN vsebuje moralno obvezo drav lanic. MEDNARODNI PAKT O DRAVLJANSKIH IN POLITINIH PRAVICAH 1966 Nadzira ga odbor za lovekove prvice. Na manjine se nanaa 27.l.: V dravah, kjer obstajajo etnine, verske ali jezikovne manjine, se osebam, ki tem manjinam pripadajo ne sme odrei pravica, da imajo skupaj z ostalimi lani svoje skupine svoje lastno kulturno ivljenje, da izraajo in ohranjajo svojo lastno vero ali da uporabljajo svoj lasten jezik. Drava mora za uresniitev tega lena sprejeti doloene zakonodajne in upravne ukrepe, osnovati primerne kulturne institucije in sprejeti ukrepe na podroju uporabe jezika manjin in aktivnosti verskih manjin; spotovanje naela dejanske in ne samo formalne enakosti oseb. VSEBINA DEKLARACIJE OZN O PRAVICAH OSEB,KI PRIPADAJO NARODNOSTNIM ALI ETNINIM,VERSKIM IN JEZIKOVNIM MANJINAM 1992 sprejela jo je GS OZN, Nadzor: Odbor za lovekove pravice; GS je s sprejetjem te deklaracije 18/121992 ponovno potrdila, da je eden od osnovnih ciljev ZN, kot je proglaeno v njeni UL, da promovira in ohrabruje spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse, brez oziranja na raso, spol, jezik ali vero. Deklaracija je bila sprejeta zaradi kontradiktornega razvoja glede manjin in odnosa matinih drav do njih. ZN so eleli vse zbrati v eni deklaraciji, da ji s tem dajo vejo teo, saj menijo, da je v trenutnem razvoju to zelo pomembno in da so se do sedaj premalo posveali zaiti manjin in pravicam manjin. Tako imajo vse manjine (narodne, etnine, verske, jezikovne) pravico, da uivajo lastno kulturo, da ivijo in izvajajo svojo lastno vero in uporabljajo lasten jezik. Pravico imajo uinkovito sodelovati v kulturnem, socialnem, ekonomskem in javnem ivljenju. Pravico imajo sodelovati pri odloitvah nacionalne drave. Osebe, ki pripadajo manjinam imajo pravico, da negujejo brez vsakrne diskriminacije svobodne odnose z drugimi lani svoje skupine z osebami, ki pripadajo drugim manjinam kot tudi ez meje z dravljani drugih drav, ki so jim sorodni po nacionalnih, etninih, verskih ali jezikovnih vezah. Drave morajo sprejemati tako nacionalno politiko in programe, ki upotevajo tudi interese pripadnikov manjin. Drave naj izpolnjujejo svoje obveznosti in dolnosti v dobri veri, ki so jih podali v mednarodnih pogodbah. Drave morajo sprejeti ukrepe, ki bodo pripadnikom manjin zagotovili popolno in efektivno izvrevanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin brez kakrne koli diskriminacije in popolno enakost pred zakonom. Ustvariti pogoje za monost izraanja njihovih znailnosti in za razvoj njihove kulture, jezika, vere, tradicije in navad, razen tam kjer takno specifino izvajanje pomeni kritev nacionalnega prava in je v naspotju z mednarodnimi standardi. Kadarkoli je mogoe, omogoili ustrezne monosti za uenje njihovega materinega jezik. Deklaracija predstavlja prvega od dokumentov OZN, ki se nanaa izrecno na manjine in predstavlja korak v smeri mednarodnega varstva manjin. RESOLUCIJA USODA MANJIN 1948 po kateri ZN ne smejo biti indiferentni do usode manjin. KONVENCIJA UNESCO PROTI DISKRIMINACIJI V IZOBRAEVANJU 1960 5.len Pripadnikom manjin je potrebno zagotoviti ole, izobraevanje v njihovem materinem jeziku.

17

DEKLARACIJA O VARSTVU DOMORODNEGA PREBIVALSTVA 1991 Deklaraciji sta rezultat pobude dveh tudij in sicer o evropskih manjinah in evropskem prebivalstvu oz. domorodcih, ki sta se oblikovali znotraj Komisije za lovekove pravice. SPLONA PRAVNA NAELA V SMISLU 38.L. STATUTA MEDN. SODIA Gre za principe, ki so nastali z vzajemnim in vzporednim delovanjem internega in mednarodnega prava. Na podlagi dosedanjega razvoja manjin imajo naslednja naela znaaj splonih pravnih nael: pravica osebe, da se izjasni kot pripadnik manjine; pravice manjine, oziroma njenih pripadnikov do fizinega obstoja; pravica manjine do nemotenega ekonomskega, drubenega, politinega in kulturnega razvoja; enakopravnost pripadnikov manjin s pripadniki veinskega prebivalstva glede uivanja lovekovih pravic in osnovnih svoboin ter prepoved vseh oblik diskriminacije pripadnikov manjin; pravica manjine od uporabe svojega jezika v zasebnem in javnem ivljenju; pravica manjine do olanja na vseh stopnjah, v jeziku manjine; pravica manjine do razvoja svoje lastne kulture; pravica verskih manjin do izraanja svoje vere; pravica manjine do vzpostavitve in ohranitve kontaktov z matinim narodom: pravica manjine, da ivi v drubi, kjer je prepreeno propagiranje ali podpihovanje rasne, nacionalne, etnine ali verske nestrpnosti in mrnje. Manjina je skupina ljudi, ki jo veina obravnava kot predmet predsodkov in diskriminacije ali skupina ljudi, ki zaradi prikrajanja zahteva pozitivno podporo ali posebno zaito drave. Je neprevladujoa skupina prebivalstva, ki imajo in ele ohraniti svojo etnino, versko in jezikovno tradicijo oziroma znailnosti po katerih se razlikujejo od ostalega prebivalstav. EVROPSKA KONVENCIJA O LOVEKOVIH PRAVICAH IN TEMELJNIH SVOBOINAH gre za evropsko partikularno pravo na podroju varstva manjin; sprejeta leta 1950 v Rimu s strani Sveta Evrope. Temeljni cilj Sveta Evrope: ohranitev lovekovih pravic in temeljnih svoboin. 3.l. Statuta Gre za prvo pomemebno dolobo evropskega partikularnega prava, pomembno za manjine. 14.len (zelo pomemben) Drave morajo pravice in svoboine iz Konvencije zagotoviti vsem, brez kakrne koli diskriminacije glede na spol, raso, barvo koe, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, nacionalno ali socialno poreklo pripadnost narodni manjini, imetje, rojstvo ali kaken drug status. PROTOKOL T.11 oz. KONVENCIJA O PREOBLIKOVANJU NADZORNIH MEHANIZMOV SVETA EVOPE Sprejel ga je Svet Evrope leta 1994; enotirno in stalno Evropsko sodie za lovekove pravice. DRUTVO NARODOV si prizadeva si za izpopolnitev sistema manjinskega varstva. Pakt Drutva narodov ne vsebuje nobenih dolob, ki bi lanice zavezovale k zagotavljanju enakopravnosti manjin. Pravice pripadnikov manjin so vsebovane v mirovnih pogodbah (Saintgermain,Trianon), enostranskih deklaracijah ter pogodbah med novonastalimi dravami. EVROPSKA LISTINA O REGIONALNIH ALI MANJINSKIH JEZIKIH(1992) Kdaj je bila sprejeta in kdaj je postala za drave lanice MP zavezujoa?

-

18

Evropsko listino o regionalnih ali manjinskih jezikih je sprejel Svet Evrope 5.nov.1992 v Strasbourgu. Ta listina je na voljo za podpis dravam lanicam Sveta Evrope. Listino je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope. Listina zane veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesenega obdobja po dnevu, ko je pet drav lanic privolilo, da jih ta listina zavezuje. Za vsako dravo lanico, ki naknadno izrazi soglasje, da jo listina zavezuje, zane ta veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesenega obdobja po datumu deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Kaj ureja in v em je njena glavna slabost? V modelu varovanja manjinskih skupnosti predstavlja pravica do ohranjanja in rabe manjinskih jezikov, tako v zasebnem kot v javnem ivljenju, magistralno pravico manjin. To spoznanje je svoje mesto nalo tudi v dokumentih Sveta Evrope. Nima znaaja pravnega dokumenta, je izraz njihove usklajene politine volje. Osnovni cilj listine je varstvo in ohranjanje regionalnih in manjinskih jezikov kot kljune znailnosti evropske kulturne dediine. Gre za prvi obvezujoi vestranski mednarodni dokument, ki se v celoti ukvarja z enim od podroij varstva manjinskih pravic. Listina zajema razline monosti za uveljavljanje manjinskih ali regionalnih jezikov v drubenem ivljenju in zato lahko njeno vsebino tejemo tudi kot del evropskega standarda manjinskega varstva. Vsebinsko zajema naine uporabe regionalnih in manjinskih jezikov v vzgoji in izobraevanju, pri delu pravosodnih organov in upravne oblasti ter javnih slub, medijev, kulturnih dejavnosti in olajav, v gospodarskem in socialnem ivljenju ter pri izmenjavi s tujino. Kot nain nadzora nad uresnievanjem predvideva pripravo dravnih poroil. Prvo poroilo e leto dni po tem ko zane veljati za posamezno dravo in nato vsaka tri leta. Slovenija je Evropsko listino o regionalnih ali manjinskih jezikih podpisala 3. julija 1997, ratificirala 19.julija 2000, v Uradnem listu je bila objavljena 4.avgusta 2000. Ob deponiranju ratifikacijskih listin 4.oktobra 2000 je Slovenija izjavila, da se bodo sprejeta doloila izvajala od 1.januarja 2001 naprej. Republika Slovenija je nato generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoila, da sta na ozemlju Republike Slovenije regionalna ali manjinska jezika italijanski in madarski jezik. Katere dolobe ustave in kateri zakoni RS urejajo rabo jezikov ustavno priznanih manjin (madari, italijani in romi)? 1.odst.5.l. Ustava RS Drava na svojem ozemlju varuje lovekove pravice in temeljne svoboine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjine v sosednjih dravah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospeuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediine ter ustvarja monosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. 11.len Uradni jezik v Sloveniji je slovenina. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina ali madarina. 1.odst. 64.l.(posebne pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti v Sloveniji) Avtohtoni italijanski in madarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podroju javnega obveanja in zalonitva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraevanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraevanja.19

Zakon doloa obmoja, na katerih je dvojezino olstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matinima narodoma in njunima dravama. Drava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. 4.odst 64.lena Zakon ureja poloaj in nain uresnievanja pravic italijanske oziroma madarske narodne skupnosti na obmojih, kjer ivita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresnievanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresniujejo tudi zunaj teh obmoij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na tevilo pripadnikov teh skupnosti. 65.l. (poloaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) Poloaj in posebne pravice romske skupnosti, ki ivi v Sloveniji, ureja zakon. Doloila o rabi jezika narodnih manjin je mogoe najti tudi v Zakonu o sodiih, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o splonem upravnem postopku, Zakonu o notariatu, Zakonu o dravnem toilstvu in Zakonu o kazenskem postopku. Treba je omeniti tudi dolobe o poslovanju sodi na narodnostno meanih obmojih. To poslovanje doloa Sodni red v petem poglavju z naslovom Poslovanje sodia na obmojih, kjer ivita avtohtoni italijanska in madarska narodna skupnost. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da je doloila o rabi jezika narodnih manjin mogoe najti e v sami Ustavi RS, kjer najdemo tudi doloila o drugih pravicah narodnih manjin. Zakonska ureditev tako zajema vsa vsebinska podroja, ki jih obravnava ta listina. Pravice pa e podrobneje razlenjujejo statuti obin na narodnostno meanih obmojih. V veljavni zakonodaji v Sloveniji prevladuje naelo kulturnega pluralizma, ki tudi pripadnike veinskega naroda seznanja z jezikom in kulturo manjine in tudi na podroju obveanja seznanja veinski narod z jezikom in kulturo narodnih manjin. Le ustrezno urejeno in uresnieno manjinsko varstvo je pomembno merilo razvitosti demokracije v sodobnih drubah ter ga je treba stalno razvijati in dopolnjevati. Za vse manjine in njihove pripadnike bi bilo treba v demokratinih drubah uveljaviti kar najvijo raven in standarde zaite. Prav zato je treba stalno spoznavati tudi etnino in kulturno razlinost in bogastvo sodobnih drub, razvijati strpnost in enakopravno sodelovanje. Vse to zahteva tudi stalno in odgovorno razpravljanje o poloaju in varstvu manjin. Ali imajo pripadniki t.i. ustavno nepriznanih manjin (hrvati, srbi, bonjaki, itn.) pravico do uporabe svojega jezika v upravnih in sodnih postopkih? DA. 61.l. (izraanje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraa pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. 62.l. Ustave RS (pravica do uporabe svojega jezika in pisave) Vsakdo ima pravico, da pri uresnievanju svojih pravic in dolnosti ter v postopkih pred dravnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno slubo, uporablja svoj jezik in pisavo na nain, ki ga doloi zakon. Ali je Zakon o obvezni rabi slovenskega jezika v javnosti v skladu z dolobami listine? NE. Katero pogodbeno telo izvaja nadzor nad izvajanjem listine in kdo to telo imenuje? Nadzor izvaja ODBOR STROKOVNJAKOV. To telo imenuje ODBOR MINISTROV. Pogodbenice obasno predloijo generalnemu sekretarju Sveta Evrope, v obliki, ki jo predpie Odbor ministrov, poroilo o politiki, ki jo izvajajo v skladu z to listino in o ukrepih za izvajanje tistih dolob listine, ki so jih sprejele. Prvo poroilo je treba predloiti v enem letu po zaetku veljavnosti te listine za posamezno pogodbenico, naslednja poroila pa vsaka tri leta po prvem poroilu. Pogodbenice svoja poroila javno objavijo. Poroila, predloena generalnemu sekretarju Sveta Evrope pregleda odbor strokovnjakov. Na podlagi poroil odbor strokovnjakov pripravi poroilo za Odbor ministrov. Temu poroilu se priloijo e20

pripombe, ki so jih na zahtevo dale pogodbenice in jih lahko Odbor ministrov javno objavi. Generalni sekretar Sveta Evrope predloi Parlamentarni skupini vsaki dve leti podrobno poroilo o izvajanju listine. Odbor strokovnjakov: v odboru strokovnjakov ima vsaka pogodbenica enega lana, ki ga imenuje Odbor ministrov s seznama najbolj neoporenih in priznanih strokovnjakov s podroja zadev, ki jih ureja ta listina, in ki jih predlagajo posamezne pogodbenice. lani odbora se imenujejo za obdobje estih let in so lahko ponovno imenovani. lan, ki ne more dokonati mandata, se nadomesti v skladu s postopkom, navedenim v prvem odstavku, in lan, ki ga zamenja, svojo funkcijo opravlja do konca mandata svojega predhodnika. Odbor strokovnjakov sprejme svoj poslovnik. Storitve sekretariata mu zagotavlja generalni sekretar Sveta Evrope. OKVIRNA KONVENCIJA ZA VARSTVO NARODNIH MANJIN V OKVIRU SVETA EVROPE 1995 Je bila podpisana 1.februarja 1995 v Strasburgu. V Sloveniji je zaela veljati konec februarja 1998. Doslej jo je ratificiralo 27 drav. Gre za prvi do sedaj sprejeti mednarodni multilateralni intrument za varstvo narodnih manjin. Predstavlja jo 32.lenov, ki so razporejeni v pet poglavij. 1.poglavje opredeljuje temeljna naela 2.poglavje se nanaa na obveznosti drav pogodbenic 3.poglavje doloa obveznosti pripadnikov narodnih manjin 4.poglavje ureja kdo in kako nadzira izvajanje te konvencije 5.poglavje ureja ratifikacijo, veljavnost konvencije ter pristojnosti generalnega sekretarja Sveta Evrope I. poglavje Varstvo narodnih manjin ter pravic in svoboin pripadnikov teh manjin je sestavni del mednarodnega varstva lovekovih pravic in kot tako spada v okvir mednarodnega sodelovanja. Vsak pripadnik narodne manjine ima pravico do proste izbire, da je ali ni obravnavan kot pripadnik narodne manjine, in iz te njegove izbire ali uresnievanja pravic, ki so z njo povezane, ne izhajajo nobene neugodne posledice. Pripadniki narodnih manjin lahko posamino kakor tudi v skupnosti z drugimi uresniujejo pravice in uivajo svoboine, ki izvirajo iz nael te okvirne konvencije. II.poglavje NAJPOMEMBNEJE PRAVICE IZ KONVENCIJE Pogodbenice se obvezujejo zagotoviti pripadnikom narodnih manjin: pravico do enakosti pred zakonom in enakega pravnega varstva,prepovedana vsaka diskriminacija, ki temelji na pripadnosti narodni manjini, sprejeti na vseh podrojih gospodarskega, drubenega, politinega in kulturnega ivljenja ustrezne ukrepe za pospeevanje polne in uinkovite enakosti med pripadniki narodne manjine in pripadniki veinskega naroda, ohraniti bistvene sestavine svoje identitete, in sicer svojo vero, jezik, tradicijo in kulturno dediino, varstvo pripadnikov narodnih manjin pred asimilacijo proti njihovi lastni volji. Pogodbenice se obvezujejo sprejeti ustrezne ukrepe za varstvo oseb, ki so lahko ogroene zaradi diskriminacije ali pa so izpostavljene dejanjem diskriminacije, sovratvu ali nasilju, do katerih prihaja zaradi njihove etnine, kulturne, jezikovne ali verske identitete. Zagotavljajo spotovanje pravice vsakega pripadnika narodne manjine do svobode mirnega zborovanja, svobode zdruevanja, svobode izraanja ter svobode miljenja, vesti in veroizpovedi. Ureja se tudi problematika dvojezinih napisov, pouk v oli in pravica uenja jezika manjine, pravica manjine do ustanavljanja lastnih zasebnih ol, mediji v jeziku manjine.21

III.poglavje Pri uresnievanju pravic in svoboin, ki izvirajo iz nael te okvirne konvencije, vsak pripadnik narodne manjine spotuje zakonodajo drave ter pravice drugih, e zlasti pravice pripadnikov veinskega naroda in pripadnikov drugih narodnih manjin. Niesar v okvirni konvenciji ni mogoe tolmaiti na nain, ki bi dajal kakrnokoli pravico do katerekoli dejavnosti ali dejanja, ki bi bilo v nasprotju s temeljnimi naeli MP. IV.poglavje Nadzor nad konvencijo ima Odbor ministrov Sveta Evrope, ki spremlja, kako pogodbenice uresniujejo to okvirno konvencijo. Pri presojanju primernosti ukrepov, ki jih je pogodbenica sprejela za uresnievanje nael te okvirne konvencije, pomaga Odboru ministrov svetovalni odbor, katerega lani morajo imeti priznano strokovno znanje s podroja varstva narodnih manjin. Odbor ministrov doloi sestavo svetovalnega odbora in njegov poslovnik v enem letu po zaetku veljavnosti te okvirne konvencije. Pogodbenice, ki niso lanice Sveta Evrope, sodelujejo pri mehanizmu za izvajanje konvencije v skladu s pogoji, ki jih je treba e doloiti. V enem letu po zaetku veljavnosti te okvirne konvencije za posamezno pogodbenico mora ta poslati generalnemu sekretarju Sveta Evrope polno informacijo o zakonodajnih in drugih ukrepih, ki jih je sprejela za uveljavitev nael iz te okvirne konvencije. Nato vsaka pogodbenica obasno, in kadar to zahteva Odbor ministrov, sporoi generalnemu sekretarju katero koli dodatno informacijo, ki je pomembna za uresnievanje te okvirne konvencije. Generalni sekretar polje Odboru ministrov informacije, ki jih je prejel. Uporaba: naela zapisana v tej konvenciji niso neposredno izvrljiva v notranjem pravnem redu, ampak jih je potrebno urejati s pomojo nacionalnega pravnega reda. Pri implementaciji naj bi drave upotevale specifine pogoje, v katerih ivijo manjine. To omogoa razline interpretacije te konvencije v vsaki posamezni dravi. V.poglavje Ta okvirna konvencija zane veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesenega obdobja po datumu, ko je dvanajst drav lanic Sveta Evrope privolilo, da jih ta konvencija zavezuje. Vsaka drava lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi doloi ozemlje ali ozemlja, za katerih mednarodne odnose je odgovorna in za katera bo veljala ta okvirna konvencija. Vsaka drava lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, raziri uporabo te okvirne konvencije na katero koli drugo ozemlje, doloeno v tej izjavi. Za tako ozemlje zane ta okvirna konvencija veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesenega obdobja po datumu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo. Hrani se v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope je tisti, ki polje overjeno kopijo vsaki dravi lanici Sveta Evrope in vsaki dravi, ki je bila povabljena k podpisu ali k pristopu k tej konvenciji. Napisana je v obliki zakona. Deklaracija o lov. pravicah in deklaracija o usodi manjin, Medn.pakt o polit. in dr. pr., Medn. konv. o odpravi vseh oblik rasne diskr., Ustanovna listina OZN.

KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE Kako konvencija definira rasno diskriminacijo? 1.len konvencije: kot rasna diskriminacija se teje vsako razlikovanje, izkljuno omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi naslednjih pogojev: na temelju rase, barve koe, nacionalnega ali etninega porekla;

22

kadar imajo ta dejanja za cilj ukinitev ali spodbujanje priznanja, uivanja ali uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, na enakopravni ravni, v ekonomskem, socialnem, kulturnem oz. na kakrnem koli drugem podroju javnega ivljenja. 2.len 2.odst. konvencije (dve posebnosti): od drave lanice se zahteva, da prevzamejo posebne in konkretne ukrepe, na socialnem, ekonomskem, kulturnem podroju in na drugih podrojih in sicer vedno kadar okoliine to zahtevajo. Druga obveznost pa se nanaa na doloene rasne skupine in v tem okviru tudi na posameznike, ki tem skupinam pripadajo. Torej ta diskriminacija med ljudmi na osnovi rase, barve koe ali etninega porekla je napad na lovekovo dostojanstvo in jo je treba obsoditi kot zanikanje nael UL OZN, kot kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin, razglaenih s Splono deklaracijo o lovekovih pravicah, kot oviro za prijateljske in miroljubne odnose med narodi in kot dejstvo, ki lahko porui mir in varnost med ljudstvi. Vsakdo, ne glede na raso, barvo koe ali etnino poreklo naj ima enak dostop do kakrnegakoli poloaja ali ugodnosti, ki so namenjene javni uporabi. Brez odlaanja naj se opustijo dravne in druge javne politike rasne segregacije, zlasti politike apartheida, kakor tudi vse oblike rasne diskriminacije in segregacije, ki sledijo iz njih. UL OZN vsebuje moralno obvezo drav lanic. Kateri organ nadzira izvrevanje konvencije? Odbor za odpravo rasne diskriminacije je bil prvi nadzorni mehanizem, ki je bil v okviru OZN ustanovljen za preverjanje dejavnosti in ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, doloenih v mednarodnih pogodbah s podroja lovekovih pravic, s strani drav pogodbenic. Ustanovitev odbora doloa 8. len Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. 18 lanov odbora prek sistema rednega poroanja drav nadzoruje uresnievanje Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, obravnava pa lahko tudi pritobe posameznikov, dravljanov tistih drav, ki so podale izjavo po 14. l. konvencije in s tem odboru priznale to pristojnost. Odbor mora letno poroati po generalnem tajniku GS OZN, ki mu sme dajati predloge in splona priporoila na temelju prouenih poroil in podatkov, ki jih je prejel od drav. POSTOPEK ZA VARSTVO LOVEKOVIH PRAVIC V OKVIRU KONVENCIJE OZN NA TEM PODROJU Postopke, doloene v medn. konvencijah, ki se nanaajo na lovekove pravice, lahko razdelimo na: Dajanje poroil ustreznim telesom s strani drav lanic konvencije Postopki drave proti dravi Postopki posameznik proti dravi. Poroila drav obsegajo: 1. POROANJE ODBORU ZA LOVEKOVE PRAVICE (Odbor je bil ustanovljen z Mednarodnim paktom o dravljanskih in politinih pravicah loveka 1966 z veljavnostjo 1976. Pakt doloa, da so drave dolne poroati o svojih ukrepih za uresnievanje s paktom priznanih pravic, kot tudi o uspehih, ki so jih drave podpisnice dosegle pri uresnievanju teh pravic. Drave morajo ta poroila oddati, kadar odbor to zahteva. 2. POROANJE PO KONVENCIJI ZA ODPRAVO RASNE DISKRIMINACIJE (Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije 1966 predvideva formiranje Odbora za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, ki ima nalogo nadzorovanja izvajanja konvencije. Drave poiljajo generalnemu tajniku OZN poroilo o sodnih, upravnih in druganih ukrepih, ki so jih sprejele za uresniitev doloil konvencije. Odbor mora letno poroati po generalnem

23

tajniku GS OZN, ki mu sme dajati predloge in splona priporoila na temelju prouenih poroil in podatkov, ki jih je prejel od drav. POSTOPKI ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM MEDNARODNE KONVENCIJE O ODPRAVI VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE Postopek drave proti dravi: Po 41. l. Pakta o dravljanskih in politinih pravicah lahko vsaka drava lanica sproi postopek zoper drugo dravo lanico tako, da na Odbor naslovi sporoilo v katerem trdi, da ta drava lanica ne spotuje pravil konvencije. Pogoj je, da sta obe lanici dali posebno izjavo o tem, da pristajata na pristojnost Odbora v taknih zadevah. Dodaten pogoj je, da so izrpana vsa pravna sredstva v dravi lanici, za katero se domneva, da je krila doloila konvencije. Drava mora drugo dravo, domnevno kriteljico najprej pismeno opozoriti, e pa naslovnica v 6 mesecih ne odgovori na opozorilo, lahko drava pobudnica predloi zadevo Odboru, o emer obvesti tudi drugo dravo. Odbor mora v roku 1 leta podati poroilo o zadevi: e je reitev doseena, le opie zadevo; e reitev ni doseena, formira Odbor AD HOC poravnalno komisijo, ki daje strankama v sporu svoje usluge za dosego mirne reitve. Za formiranje komisije mora dobiti soglasje obeh drav. Komisija najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko je zadevo prejela, preda poroilo predsedniku Odbora, ne glede na to, ali je dosegla reitev ali ne. Pri Konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je podobno, le da ni potrebna posebna izjava drave lanice o priznanju pristojnosti Odbora, temve je le-ta podana s samim dejstvom, da drava postane lanica te konvencije. Pogoji za vlaganje pritob posameznika mednarodnim pogodbenim telesom ter nain postopanja in pravni znaaj sklepov teh teles. Postopek, ki ga lahko zane posameznik proti dravi: Na podlagi Opcijskega protokola k paktu 1966 lahko zane posameznik postopek zoper dravo, ki je krila njegove pravice iz Pakta o dravljanskih in politinih pravicah. Pogoj je, da je drava, na katero se nanaa sporoilo, sprejela ta Opcijski protokol, torej sprejela pristojnost Odbora, da obravnava tudi takne primere. Dodatni pogoj je tudi, da je posameznik, ki misli, da je drava krila pravice iz pakta, izrpal vsa notranja pravna sredstva, ki so mu v tej dravi na voljo. Najprej se preizkusi, e je sporoilo Odboru dopustno. Nedopustno je, e je: sporoilo anonimno, sporoilo takno, ki ga Odbor smatra za zlorabljanje pravic do vloitve sporoil, sporoilo, ki se ni v skladu z doloili Pakta. Odbor ne sme obravnavati nobenega sporoila, dokler prej ne ugotovi naslednjih dejstev: da ta zadeva e ni predmet obravnave na podlagi kakega drugega postopka za medn. preiskave ali za medn. urejanje sporov; da je pritonik e izrpal vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo v domai dravi. e je sporoilo po mnenju Odbora dopustno, mora Odbor o tem obvestiti dravo, ki se ji oita, da je krila pravila pakta. Drava mora v roku 6 mesecev odgovoriti, nato pa Odbor to pojasnilo drave in sporoilo posameznika obravnava na tajni seji, nato pa svoje mnenje sporoi dravi in posamezniku, to sporoilo pa je zgolj moralne narave. Po Konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je Odbor za odpravo rasne diskriminacije pristojen za sprejemanje in obravnavanje sporoil posameznikov ali skupin oseb z ozemlja, ki je pod

24

jurisdikcijo kake drave lanice konvencije, ki trdijo, da so rtve kritve pravic, natetih v tej konvenciji in po krivdi te drave. Za ta postopek mora obstajati posebna izjava drave, ki naj bi konvencijo krila, da priznava takno pristojnost Odbora. Vsaka drava, ki poda tako izjavo o pristojnosti Odbora, mora v svojem pravnem sistemu ustanoviti organ, ki bo sprejemal in obravnaval peticije oseb, ki menijo, da so jim bile krene pravice iz te konvencije. V primeru, da vlagatelj peticije ne dosee zadovoljive reitve pri omenjenem organu, ima pravico v 6 mesecih predati zadevo s sporoilom Odboru. Dalje poteka postopek enako kot pri Odboru za varstvo lovekovih pravic. VSEBINA IN NAIN VARSTVA LOVEKOVIH PRAVIC PO PAKTU IZ LETA 1966 MPDPP - MEDNARODNI PAKT O DRAVLJANSKIH IN POLITINIH PRAVICAH Splona deklaracija o lovekovih pravicah 1948. Pomeni prvo celovito MP opredelitev lovekovih pravic in sicer: 1. razglaa naela, ki so kasneje podrobneje utemeljena v obliki dveh konvencij o lovekovih pravicah; 2. razglaa popolno enakost v uivanju vseh pravic ne glede na raso, barvo koe, spol, jezik, veroizpoved in politino miljenje, narodno in socialno poreklo, premoenje, rojstvo ali kakno drugo okoliino; 3. prepoveduje suenjstvo, torturo, krute, neloveke in poniujoe kazni ter postopke, samovoljno zapiranje in izgon; 4. priznava se svoboda gibanja in izbira bivalia znotraj drave. Te pravice so e podrobneje opredeljene v 2 paktih o lovekovih pravicah iz leta 1966: Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 1966 (izhaja iz pravice do dela kot temeljne pravice vsakega, da dobi monost zagotovitve sredstev za ivljenje s svobodno izbiro dela. Drave so dolne zagotoviti pogoje za delo, pravino plailo za delo, enako nagrado brez diskriminacije.) Sem spadajo tudi: pravica do socialnega varstva, socialnega zavarovanja, sindikalnega zdruevanja, pravico do izobrazbe, dosekov kulturnega ivljenja in znanstvenih dosekov. Drave v razvoju lahko odredijo same, v kakni meri bodo zagotovile ekonomske pravice oseb, ki niso njihovi dravljani. Drave so dolobe pakta dolne uresnievati ob pomoi mednarodne skupnosti. Ta pakt je sprejela GS ZN 16.dec.1966 z resolucijo t. 2200. Veljati je zael 23. mar. 1976. Mednarodni pakt o politinih in dravljanskih pravicah 1966 (zavezuje) Ta Pakt zane veljati 3 mesece po dnevu, ko prejme sekretar ZN 35 ratifikacijsko ali pristopno listino. Ta Pakt je odprt za podpis vsaki dravi lanici ZN ali lanici kake njene specializirane agencije, vsaki dravi pogodbenici Statuta Meddravnega sodia ter vsaki dravi, ki jo sekretar povabi, naj postane pogodbenica tega Pakta. Ratifikacijske listine se deponirajo pri sekretarju ZN. Deponiran je v arhivu ZN. Vsebina: vsi narodi imajo pravico do samoodlobe. Da bi dosegli svoje cilje, vsi narodi svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi in viri. Drave pogodbenice tega Pakta, vtevi tudi tiste drave, ki so odgovorne za upravo nesamoupravnih in skrbnikih ozemelj, so dolne pospeevati uresnievanje pravice narodov do samoodlobe, in spotovati to pravico v skladu z dolobami UL ZN. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo spotovale in vsem ljudem, ki so na njihovem ozemlju in pod njihovo pristojnostjo, zagotovile v tem Paktu priznane pravice, brez razlikovanja glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, narodno ali socialno poreklo, premoenje, rojstvo ali

25

kakrnokoli drugo okoliino. Se zavezujejo, da bodo zagotovile mokim in enskam enakopravno uivanje vseh dravljanskih in politinih pravic doloenih v tem Paktu. Jami pravico do ivljenja, ki mora biti zaitena z zakonom, v dravah, v katerih smrtna kazen ni odpravljena, se sme smrtna obsodba izrei le za najhuje zloine svobode in osebne varnosti. Smrtna kazen se ne sme izrei za zloine, ki so jih storile osebe, ki e niso dopolnile 18 let, in ne izvriti nad nosenicami. Nihe ne sme biti podvren muenju ali nelovekemu ali poniujoemu ravnanju ali kaznovanju. Jami pravico do svobode bivanja in kraja prebivalia; enakost pred sodii; nedotakljivost zasebnega ivljenja, druine in korespondence, svobodo misli, vesti, veroizpovedi; pravico do mirnega zborovanja; volilno pravico (aktivno in pasivno); pravico do udelebe pri javnih poslih. Nadzor: ustanovi se Odbor za lovekove pravice, ki prouuje poroila, katera mu poiljajo drave pogodbenice. Drave pogodbenice se zavezujejo, da bodo poroale o svojih ukrepih za uresnievanje v tem Paktu priznanih pravic, kot tudi o uspehih, ki so jih dosegle pri njihovem uresnievanju, in sicer v 1 letu od dneva, ko zane veljati Pakt za posamezno dravo pogodbenico, nato pa vselej, kadar tako zahteva Odbor. Odbor predloi vsako leto skupini ZN po Ekonomskem in socialnem svetu letno poroilo o svojem delu. Dravam pa polje svoja lastna poroila ter take splone komentarje, ki se mu zdijo primerni. Prav tako lahko poilja te komentarje s kopijami poroil, ki jih je prejel od drav pogodbenic, tudi Ekonomskemu in socialnemu svetu. Vsa poroila predloijo drave sekretarju ZN, ta pa jih poilja nato Odboru v obravnavo. Sekretar ZN lahko polje po posvetovanju z Odborom prizadetim specializiranim agencijam kopijo vsakega dela poroil, ki se utegne nanaati na podroje njihove pristojnosti. Odbor za lovekove pravice SESTAVA: 18 lanov. Odbor sestavljajo dravljani drav pogodbenic tega Pakta; biti morajo osebe z visokimi moralnimi kvalitetami in priznano strokovnostjo na podroju lovekovih pravic, pri emer je treba upotevati koristnost sodelovanja doloenega tevila oseb s pravnikimi izkunjami. Predlagajo jih drave pogodbenice Pakta. Vsaka drava sme predlagati najve 2 osebi, ki morata biti njena dravljana. Ista oseba je lahko ponovno predlagana za lana Odbora. Sekretar ZN pismeno povabi drave pogodbenice tega Pakta, naj v 3 mesecih doloijo kandidate, ki jih predlagajo za lane Odbora. V Odboru sme biti en sam dravljan iste drave. Pri volitvah v Odbor je treba upotevati pravino geografsko razporeditev lanov in zastopanost raznih oblik civilizacije ter glavnih pravnih sistemov. lani Odbora so izvoljeni za 4 leta. e so vnovi predlagani, so lahko znova izvoljeni. Sami si izvolijo svoj biro za dve leti in si predpie svoja pravila postopka. POSPOPEK DRAVE PROTI DRAVI: Vsaka drava pogodbenica tega Pakta lahko vsak as izjavi, da priznava Odboru pristojnost sprejemati in obravnavati sporoila, v katerih ena drava trdi, da neka druga drava pogodbenica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz tega Pakta. Predloena sporoila sme Odbor sprejemati in obravnavati le, e izvirajo od drave pogodbenice, ki je dala izjavo, s katero je tudi sama zase priznala njegovo pristojnost. Odbor ne sme sprejeti sporoila od drave pogodbenice, ki ni dala take izjave. Za sporoila, ki so tako sprejeta, pa velja naslednji postopek: e je kakna drava pogodbenica tega Pakta mnenja, da neka druga drava pogodbenica ne upoteva njegovih dolob, jo sme pisno opozoriti na to. V 3 mesecih od sprejema sporoila mora drava, kateri je bilo sporoilo poslano, dati dravi, ki ga je poslala, pojasnilo ali kakrnokoli drugo pisno izjavo, s katero pojasnjuje vpraanja in ki vsebuje, e je to mogoe in koristno, sporoila o njenih domaih postopkih in pravnih sredstvih, ki so bila v tej zadevi e uporabljena, ki je njihova uporaba v teku ali pa so lahko e uporabljena. e v 6 mesecih od dneva, ko je drava prejemnica sporoila prejela prvotno sporoilo, vpraanje ni reeno v zadovoljstvo obeh prizadetih drav pogodbenic, ima tako prva kot druga pravico predloiti zadevo Odboru, s tem da to sporoi Odboru in drugi dravi. Odbor sme odloati o zadevi, ki mu je predloena le, e ugotovi, da so26

bila po splono priznanih naelih mednarodnega prava uporabljena in izrpana vsa notranja pravna sredstva, ki so bila na razpolago. To pravilo pa ne velja v primerih, v katerih je uporaba pravnih sredstev podvrena nerazumnemu zavlaevanju. Odbor daje prizadetim dravam pogodbenicam na razpolago svoje dobre usluge, da bi se dosegla sporazumna reitev vpraanja, ki bo temeljila na spotovanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Odbor lahko od prizadetih drav pogodbenic zahteva katerokoli relevantno informacijo v zvezi z vsako predloeno zadevo. Prizadete drave pogodbenice, imajo pravico biti zastopane v Odboru, ko ta obravnava zadevo in mu dajati pisne ali ustne pripombe. Odbor mora v 12 mesecih, raunano od dneva, ko je prejel sporoilo, predloiti svoje poroilo. e je doseena reitev, se v svojem poroilu omeji na kratko navedbo dejstev in doseene reitve, e ni doseena reitev, v svojem poroilu omeji na kratko navedbo dejstev in mu priloi besedilo pismenih pripomb ter zapisnike o ustnih pripombah, ki so jih dale prizadete drave. Poroilo o vsaki zadevi dobijo tudi zainteresirane drave pogodbenice. e vpraanje, ki je bilo predloeno Odboru, ni reeno v zadovoljstvo prizadetih drav pogodbenic, sme Odbor z njihovim poprejnjim soglasjem doloiti ad hoc spravno komisijo. Komisija da prizadetim dravam pogodbenicam na razpolago svoje dobre usluge, da bi se dosegla prijateljska reitev vpraanja, ki bo temeljila na spotovanju tega Pakta. Komisijo sestavlja pet lanov, imenovanih s soglasjem prizadetih drav pogodbenic. e se te ne morejo v 3 mesecih sporazumeti o celotnem ali delnem sestavu Komisije, izvoli Odbor z dvotretjinsko veino vseh lanov izmed svojih lanov tiste lane Komisije, o katerih se zainteresirane drave pogodbenice niso mogle zediniti. lani Komisije ne smejo biti dravljani prizadetih drav pogodbenic, ne dravljani drave, ki ni pogodbenica tega Pakta in ne dravljani drave, ki ni dala izjave. Komisija si izvoli predsednika in si sama predpie svoja pravila postopka. Potem ko z vseh vidikov obravnava vpraanje, najpozneje pa v 12 mesecih od dneva, ko ji je bilo predloeno, poda Komisija poroilo predsedniku Odbora, ta pa ga polje prizadetim dravam pogodbenicam, e Komisija ne more v 12 mesecih dokonati obravnave zadeve, opie v svojem poroilu na kratko le, kako dale je prila z obravnavanjem; e je dosegla prijateljsko reitev zadeve, ki temelji na spotovanju v tem Paktu priznanih lovekovih pravic, se Komisija v svojem poroilu omeji na kratko navedbo dejstev in doseene reitve; e e ni bila doseena reitev, mora poroilo Komisije vsebovati njene ugotovitve o vseh vpraanjih in dejstvih, ki so relevantna v sporu med prizadetima dravama, kakor tudi svoje poglede na monosti prijateljske reitve zadeve. To poroilo vsebuje tudi pisne pripombe in zapisnik o ustnih pripombah, ki so jih dale prizadete drave pogodbenice; e predloi sedaj Komisija poroilo, sporoijo prizadete drave pogodbenice predsedniku Odbora v 3 mesecih od prejema poroila, ali se z njim strinjajo ali ne. OPII POSTOPEK ZA VARSTVO LOVEKOVIH PRAVIC V OKVIRU OPCIJSKEGA PROTOKOLA H KONVENCIJI OZN O DRAVLJANSKIH IN POLITINIH PRAVICAH FAKULTATIVNI PROTOKOL K MEDNARODNEMU PAKTU O DRAVLJANSKIH IN POLITINIH PRAVICAHPOSTOPEK POSAMEZNIKA PROTI DRAVI Vsebina: Drave pogodbenice tega Protokola menijo, da bi bilo za nadaljnje doseganje ciljev Pakta in za uresnievanje njegovih dolob smotrno omogoiti Odboru za lovekove pravice, da sprejema in obravnava sporoila od posameznih oseb, ki trdijo, da so rtve kritev katerekoli pravice, doloene v Paktu, in zato soglaajo s tem, da vsaka drava pogodbenica Pakta, ki pristopi k temu Protokolu, prizna pristojnost Odbora, da sprejema in obravnava sporoila od posameznih oseb pod njeno jurisdikcijo, ki trdijo, da so rtve kritve katerekoli pravice iz Pakta, in to po krivdi te drave pogodbenice Pakta. Odbor ne sme sprejeti sporoila, e se nanaa na tako dravo pogodbenico Pakta, ki ni obenem tudi pogodbenica tega Protokola.

27

Postopek: V skladu z dolobami Pakta smejo posamezne osebe, ki trdijo, da je bila krena katerakoli od njihovih pravic, natetih v Paktu, in ki so e izrpale vsa pravna sredstva v domai dravi, predloiti Odboru v obravnavo pismeno sporoilo. Odbor ne sme sprejeti nobenega sporoila, e je anonimno, ali e po mnenju Odbora predstavlja zlorabo pravice do predloitve sporoila, ali e po njegovem mnenju ni v skladu z doloili Pakta. Odbor mora vsa sporoila, ki mu jih predloijo, dati na znanje tisti dravi pogodbenici tega Protokola, za katero se trdi, da kri katerokoli doloilo Pakta. V roku 6 mesecev mora tako obveena drava predloiti Odboru pismena pojasnila ali izjave v pojasnitev zadeve in o tem, e in kaj je v zvezi s tem ukrenila. Odbor mora preuiti sporoila, sprejeta v obravnavo, ob upotevanju vseh pismenih podatkov, ki so mu jih dali posameznik ali prizadeta drava pogodbenica. Odbor ne sme obravnavati nobenega sporoila, ki ga je sprejel od posameznika, dokler prej ne ugotovi: da ta zadeva ni e predmet obravnave v kakem drugem postopku za mednarodne preiskave ali za mednarodno urejanje sporov; da je posameznik e izrpal vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo v domai dravi. To pravilo pa ne velja v primerih, kjer se uporaba pravnih sredstev neupravieno zavlauje. Odbor mora vsa sporoila, sprejeta v obravnavo na temelju tega Protokola, obravnavati na nejavnih sejah. Svoje mnenje mora sporoiti prizadeti dravi pogodbenici Pakta in posamezniku. Vsako leto GS ZN, po Ekonomskem in socialnem svetu, predloi letno poroilo o svojem delu. V to poroilo vkljui tudi vsebino dela, opravljenega v skladu s Protokolom. Protokol je odprt za podpis vsem dravam, ki so podpisale Pakt. Lahko ga ratificirajo drave, ki so Pakt ratificirale ali pristopile k njemu. Ratifikacijske listine se morajo deponirati pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov. Je odprt za pristop vsem dravam, ki so Pakt ratificirale ali pristopile k njemu. Pristop k Protokolu se opravi z deponiranjem pristopne listine pri GS ZN. GS ZN mora vse drave, ki so Pakt podpisale ali k njemu pristopile, obvestiti o deponiranju vsake ratifikacijske ali pristopne listine. Zavezujo: Ta Protokol stopi v veljavo 3 mesece po dnevu, ko bo pri GS ZN deponirana deseta ratifikacijska ali pristopna listina. DRUGI FAKULTATIVNI PROTOKOL K MEDNARODNEMU PAKTU O DRAVLJANSKIH IN POLITINIH PRAVICAH, KATEREGA CILJ JE ODPRAVA SMRTNE KAZNI Sprejela in razglasila ga je GS ZN 15.dec. 1989 z resolucijo t. 44/128. Vsebina: Drave pogodbenice v veri, da bo odprava smrtne kazni pripomogla k vejemu lovekemu dostojanstvu in progresivnemu razvoju lovekovih pravic (upotevajo 3.len Splone deklaracije lovekovih pravic, sprejete 10.dec. 1948, in na 6.l. MPDPP, sprejetega 16.dec. 1966) ugotavljajo, da se 6.l. MPDP