Križevački statuti

J.R. Mukolovecky

Križeva�ki Statuti

I.R. Mukolovecki na gori Kum.

Praefatio.

Benevolo lectori

salutem!

Slavico scripsi sermone libellum. Hicce libellus nunc tertia editione typis promulgatur viginti tabulis artifici manu pictis ornatus. In quo variae causae bibendi enumeratae necnon etiam normae et regulae constitutae sunt, quas in contionibus crocatoriis adhiberi vel observari oportet.

Ardenter opto et exopto, ut has regulas iterum iterumque mente volvas atque ediscas. Semper sursum tollas vexillum genii crocatorii, qui inter tot tantasque rerum humanarum sollicitudines consolator est persaepe unicus!

Poculum exhaustum sit tibi faustum!

Vale et memento

auctoris

I.R. Mukolovecky

Samariae Cal.Quint. MDCCCCXXVII

Križeva�ki Statuti 1/22

Stara hiša (§ 8.)

Pojem in smoter "Križeva�kih statutov"!

§ 1.

"Križeva�ki statuti" so zakonita iz tiso�letne navade izvirajo�a, od slovanskih pradedov podedovana pravila, katerim se imajo pokoriti slovanski dijaki, kadar in kjerkoli se zbirajo v veseli družbi v ve�jem številu in po katerih se razsojajo medsebojni prepiri.

§ 2.

V veseli družbi vladaj v prvi vrsti potrebni red. "Križeva�ki statuti" niso izmišljotina posameznika; oni izvirajo iz neke sr�ne potrebe, ki je že naše slavne prednike napotila, da so si po naravnem nagonu ustanovili zakone, po katerih so se v svoih beznicah veselili, peli in pili. "Križeva�ki statuti" so iz�rp družbinskega življenja starih Slovanov, pravo zracalo in gledalo njihovega veseljaškega zna�aja. "Križeva�ki statuti" so �astitljiva tradicija naših pradedov, katero spoštuj in posnemaj ter si jo vtisni v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak.

§ 3.

"Križeva�kim statutom" se morajo uklanjati brez izjeme vsi dijaki, sede�i pri krokarskem omizju, bodisi stare hiše, redni krokarji ali bruci. Isto velja tudi ostalim gostom, ki so slu�ajno zašli v dijaško družbo ter ne spadajo v gori nazna�ene predele.


Krokar (§ 9.)

§ 4.

S to izdajo "Križeva�kih statutov" se razveljavijo vse druge krokarske navade in razvade, ki so se morebiti tuintam ukoreninile med slovanskimi dijaki.

O krokarskih dostojanstvih in krokarski pija�i.

§ 5.

Po nekem prirojenem nagibu se zbirajo slovanski dijaki, kadarkoli jim dopuš�ajo �asne in gmotne razmere, v kolikor mogo�e ogromnem številu okrog enega omizja, da se skupno radujejo pri petju in pitju. To lepo navado imenovali so že stari Slovani "krok". Vsi oni, ki negujejo ta starodavni obi�aj, so torej "krokarji" v najširšem pomenu besede.

§ 6.

Vsak "krok" imej svoj titulus. Sleherni krokar vedi ter si bodi v svesti, zakaj kroka.

§ 7.

Udeleženci "kroka" se dele v tri dele ali vrste.

a) stare hiše,

b) redne krokarje,


c) bruce ali brucuže.

Ostale pri omizju sede�e, oziroma vpeljane goste (nedijake), je prištevati glede krokarskih pravic brucužem, ako jih ni kaka stara hiša ali krokar vzel v svoje osebno varstvo.

§ 8.

"Stare hiše" so oni bivši redni krokarji, ki so že dokon�ali svoje nauke, a vzlic temu še radi bivajo v dijaški družbi. Krokarji, zlasti pa brucuži imajo se napram njim spoštljivo in spodobno vesti, poslušati njih svete ter paziti na njih modre besede.

§ 9.

"Redni krokarji" so oni slovanski dijaki, ki so se skozi eno leto kot brucuži v krokarski družbi odlikovali s taktnim in vzornim vedenjem ter vrhu tega ob koncu leta z zadostnim uspehom prebili prakti�no in teoreti�no izkušnjo iz "Križeva�kih statutov".

§ 10.

Pod imenom "bruci ali brucuži" se uvrš�avajo vsi novodošleci - dijaki stoprav prišedši na visoke šole, ki vstopijo v krokarsko družbo s trdnim namenom, da si ob svojem �asu pridobe �astni naslov "rednega krokarja". Brezuvetna pokorš�ina v krokarskih zadevah je njih krvava dolžnost. Njihovo geslo bodi: "Srebro golk, zlato molk". V krokarskem zboru in posvetovanjih sploh nimajo veljavne besede.

Opomba k § 8. Stara hiša postne vsak krokar po absolutoriju; kdor pa zapusti visoko šolo brez absolutorija, je starešina in je celo tudi "starešina bruc", to je v slu�aju, �e nima krokarskega izpita.

Bruc (§ 10.)


§ 11.

Brucužem bodi skrb, da se tekom svojega brucuškega leta izurijo v krokarskem vedenju ter si pridobe potrebno krokarsko omiko in oliko. Zlasti jim bodi na srce polagano, da se pridno in marljivo no� in dan u�e "Križeva�kim statutom" ter se napajajo z onim svežim duhom, ki veje iz sleherne njih vrste.

§ 12.

Vsak brucuž, ki si je v svesti, da je tekom leta vestno izvrševal svoje dolžnosti ter se do dobra in na vse strani izvežbal v vseh krokarskih strokah, vloži mesec dni pred koncem leta prošnjo na krokarski zbor, naj mu blagoizvoli dolo�iti dan izpita. V to svrho izbere zbor iz svoje sredine komisijo, sestoje�o iz treh starih hiš ali krokarjev. Po dobro prebiti preizkušnji se povzdignejo brucuži v posebni krokarski seji na slovesen na�in v �astni stan krokarjev. V trajen spomin na to velevažen trenutek izro�i se jim latinska diploma.

Opomba k § 12. Predmeti za krokarski izpit so:

1. Zgodovina "Triglava",

2. Križeva�ki statuti: a) teoreti�no, b) prakti�no,

3. Petje: a) teoreti�no, b) prakti�no,

4. Politika (samo teoreti�no).

Bruc se u�i (§ 11.)


§ 13.

Za krokarsko pija�o je služil starim Slovanom srebropeni "ol", ki ga mi, njih potomci imenujemo tudi "pivo". Dobro pivo je gotovo najprikladnejša krokarska pija�a. V isto svrho pa nam lahko rabi tudi vino in sicer vsa doma�a vina, bodisi štajerska, kranjska ali primorska. Za silo so dobra tudi draga vina, ki jih niso obrodila doma�a tla. Vse druge pija�e so nedopustne ter pristnemu kroku nepristojne.

§ 14.

Pri vsakem kroku je strogo paziti na to, da si vsi udeleženci preskrbe ene in iste pija�e, to je ali vsi piva, ali vsi vina. Kdor nima v istini tehtnih razlogov pokoriti se tej dolo�bi, odre�e se samovoljno za isti �as vsem svojim krokarskim pravicam. Doti�nik si je sam kriv, ako ga vsa krokarska družba docela prezira.

"Živio Zeleni Car!" (§ 15.)

O "stolu" in njegovem ravnateljstvu.

§ 15.


Stari slovani so bili mehkega, mirnega zna�aja: ljubili so red kakor v vsem družbinskem življenju, takisto tudi v veseli družbi. Izbrali so si iz svoje sredine "ku�egazdo", ki je zapovedoval celemu omizju ali "stolu" in katerega poveljem so se vsi radovoljno uklanjali.

Opomba k § 15. Volitev Zelenega Carja: Krokarji zapojejo v zboru: "Mi volimo predsednika!"

In nato takoj: "Imamo že predsednika!" pri tem kazo� s prsti na staro hišo oziroma krokarja, izbranega za "Zelenega Carja". Dva miši�no nadarjena bruca dvigneta izvoljenca na rame ter ga poneseta na odmenjeno mu mesto. Zbor zapoje: "Živio Zeleni Car!"

Krokarsko omizje (§ 17.)

Od A do B in od D do E krokarji. Od B do C in od E do F bruci. - 1.Zeleni Car. 2.Kontrapikuš. 3.Fiškuš desni. 4.Fiškuš levi. 5.Vunbacitelj. 6.Kantušminister. 7.Klobasar. 8.Telesni bruc Zelenega carja.


Tudi slovanski dijaki posnemajo� vzorne prednike si izvolijo pri svojih krokih kako staro hišo, ali pa kakega izurjenega in izkušenega krokarja z vzklikom za predsednika "stoloravnatelja" ali "Zelenega Carja".

§ 16.

Stoloravnatelj ali "Zeleni Car" ima neomejeno oblast nad vsem omizjem. On je nezmotljiv v vseh krokarskih zadevah. Proti njegovim kaznim ni priziva. Kdor se njegovim poveljem ustavlja ter se upira, kdor se no�e podvre�i naloženi kazni, temu se takoj odstraniti od krokarskega "stola".

§ 17.

Pri ve�jih krokih, katerih se udeleži ogromno število dijakov, osobito pri krokih, ki se vrše ob posebnih slovesnih prilikah, Zelenemu Carju samemu ni mo�i nadzorovati celega omizja; izbere v svojo podporo še druge �inovnike ali funkcijonarje, ki naj deloma pazijo na to, da se vzdržuje red, deloma pa skrbe za dostojno krokarsko zabavo.

Opomba k § 16. �e se pri krokarskem omizju izgovori beseda I.R. Mukolovecky, mora vsakdo, ki to sliši, takoj iz spoštovanja vstati.

Fiškuš (§ 20.)

§ 18.

Ti �inovniki so:


a) Kontrapikuš,

b) Fiškuš,

c) Vunbacitelj,

�) Pevovoj ali kantušminister,

d) Klobasar.

§ 19.

Kontrapikuš je najimenitnejši dostojanstvenik predsednikov. Zeleni Car izvoli za to �astno mesto navadno staro hišo ali pa starega izkušenega krokarja. Kontrapikuš sedi na Zelenem Carju nasprotnem koncu omizja. On je desna roka predsednikova, on ponavlja vsa njegova povelja ter strogo pazi, da se natan�no izvrše. Okoli njega naj se zbirajo vsi brucuži, ako jim predsednik ni imenoval drugega nadzornika. Kontrapikuš ima pravico kaznovati brucuže, takisto tudi oni del omizja, katerega je pri velikih krokih Zeleni Car izrecno izro�il njegovemu varstvu.

§ 20.

Fiškužu je paziti na to, da si vsak krokar preskrbi potrebne in dostojne pija�e ter da se prazne �aše kakor hitro mogo�e zopet napolnijo. Pri njem se je javiti vsakomur, ki se ho�e za nekoliko �asa odstraniti od omizja. Fiškuš nima pravice kaznovati; a dolžnost mu je, da objavi Zelenemu Carju vsak prestopek proti "Križeva�kim statutom".

Opomba: Obi�ajno se imenujeta dva fiškuža, eden za desno, drugi za levo stran omizja.

Vunbacitelj (§ 21.)


§ 21.

Vunbacitelj je eksekutivni in izvršilni organ Zelenega Carja. On mora biti trdega, neizprosnega zna�aja ter nastopati s tako silo, da se uporni krokar jedva njega ugledavši že užene v kozji rog.

§ 22.

Pevovoj ali kantušminister je jako važna oseba pri krokarski zabavi. On vodi krokarsko petje; edino on dolo�i ter intonira pesem katera naj se zapoje. Pevovoj pazno glej na to, da se celo omizje udeležuje krokarskega petja ter priporo�aj v kazen Zelenemu Carju vse tiste, ki niso vsaj z ustnicami migali, ali pa izpuš�ali takšne živinske glasove, da so se žalila rahlo�utna krokarska ušesa.

§ 23.

Klobasar je glavni govornik v krokarski družbi. On bodi v vseh govorniških strokah v enaki meri izvežban ter gol�i tako, da se stare hiše zadovoljno smehljajo, krokarji kroho�ejo in brucuži davijo in jo�ejo od samega smeha. Na to mesto se izvoli lahko tudi brucuž, ki kaže v tem oziru posebno nadarjenost.

Kantušminister (§ 22.)

§ 24.

Izvoljeni funkcijonarji se zahvalijo po gori ozna�enem redu kratko in jedrnato in sicer:

1. Pije štempelj (glej § 26.)


2. Javi se k besedi: "Slavni Zeleni Car, prosim besede!"

3. Ko jo dobi (namre� besedo), re�e: "Slavni Zeleni Car, prav cifrasto se Ti zahvaljujem za podeljeno mi �ast in obljubljam, da bom izpolnjeval svojo nalogo to�no in vestno. Na zdravlje Zelenega Carja izpijem vse, kar imam!" Ko to stori, sede.

Na ta ali sli�en na�in se zahvalijo vsi funkcionarji (poeti�ne duše v vezani besedi), le kantušminister se zahvali obi�ajno s pesmijo.

§ 25.

Kadar Zeleni Car zakli�e: "Posluh!" ali "Pozor!" vladaj grobna tišina pri celem omizju. Kdor krši ta zakon, peri si jezik s kozjim oziroma kravjim požirkom t.j. s polovico ali vsem, kar ima v �aši.

§ 26.

Kdor se oglasi za besedo in kdor se ho�e za nekoliko �asa odstraniti od omizja, pij "štempelj" to je polovico tega, kar ima v �aši, pristopi k fiškušu ter mu re�e: "Tempus utile".

§ 27.

Stari slovani, ki nam bodijo v vsakem oziru nedosežen vzor, �rtili so nad vse - ovaduštvo. Kdor (izvzemši seveda funkcijonarje) škodoželjno ovadi svojega sokrokarja, kaznuje se z isto kaznijo, ki doleti tudi ovadenca.

§ 28.

Vsaka tretja nazdravica, izgovorjena v krokarski družbi, veljaj Zelenemu Carju.

Opomba k § 26. �lan, odstraniti se hote� od "stola", ima se javiti fiškužu z besedami: "Tempus utile!" Ko mu ta odgovori: "Habeas", zapusti lahko krokarsko omizje.


Stari Slovani so se imeli radi med seboj (§ 29.)

O krokarskih prepirih.

§ 29.

Stari Slovani so se imeli radi med seboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi. Le redkokdaj se je vnel kak prepir; a kadar se je to zgodilo, se ni reševal ta prepir s krutim me�em, ki jim je visel ob boku, nego v dvoboju s pošteno krokarsko pija�o. - Tako tudi pri slovenskih dijakih. Vsak prepir pri krokarskem omizju se rešuje s tem, da se pije "butec" ali "butelj".

§ 30.

Kdor se po svojem sokrokarju �uti razžaljenega, navesi mu "butlja", t.j. zakri�i mu glasno, da sliši vse omizje besedo "butelj", s katero ga zove na dvoboj s krokarsko pija�o.

§ 31.

Beseda "butelj" je najve�je razžaljenje, ki more doleteti poštenega krokarja. Vsakdo je torej že po svoji krokarski �asti dolžan, da navezanega butlja sprejme ter izbojuje.

§ 32.

Kdor se ne �uti zmožnega izbojevati ta krokarski dvoboj, naj imenuje drugega krokarja za svojega nemestnika v tej zadevi, ako se nasprotnik s tem strinja, sicer ostane butelj nerešen do prihodnjega kroka.


Butelj! (§ 30.)

§ 33.

Brucuž ne sme krokarju osebno navesti butlja, ampak le po posredovanju kakega drugega krokarja.

§ 34.

Vsak butelj (izvzemši slu�aj § 32.) se mora izpiti v teku 10 krokarskih minut (10 krokarskih = 8 navadnih minut).

§ 35.

Komur se je že en butelj navesil, ta ni dolžan sprejeti drugega butlja, dokler se ni rešil prejšnji krokarski dvoboj.


Pije se butelj (§ 36.)

§ 36.

Butelj se vrši takole:

a) obe stranki si priskrbita polno �ašo,

b) vsaka stranka si izvoli enega krokarja za svojega pribo�nika ali zastopnika,

c) pribo�nika izvolita enega krokarja za nepristranskega ali razsojevalca;

�) nepristranski meri, ali je pija�a v obeh �ašah v enaki meri, naznani in daje povelje, po katerem se izpije ter kon�no eni stranki po vestni razsodbi prisodi zmago.

d) pribo�nika pristopita vsak na desno stran nasprotne stranke ter skrbno pazita, da doti�nik ne izlije nekaj pija�e, oziroma okrvavi.

Opobma k § 36. Povelje (komanda) pri "butlju". Ako zeleni Car dovoli, da se sme izbojevati butelj, zapove nepristranski:

"Posluh v pivskih zadevah! Pije se pivski butelj med staro hišo Aulum Agerium in krokarjem Numerium Negidium! Arma!"

Zastopnika postavita orožje pred nepristranskega; po konstataciji re�e le ta: "Arma sunt!" (ozir. "Arma non sunt!" v tem slu�aju je treba izena�iti orožje) in potem: "Moje povelje bo: na ena se prime, na dve se nastavi na usta, na tri se izpije in kdor prej izpije in izgovori dolo�eno besedo (n.pr. "Živio Zeleni Car" ali po § 37. "butelj!"), je zmagal. - Pavkanta razumela?"


Ako ni ta ali oni razumel, ponovi nepristranski povelje, sicer nadaljuje: "Moje povelje je:ena! - dva! - tri!" - Nato konstatira, kdo je zmagal. (Glej §§37 in 38.).

Navedeno povelje lahko nepristrani komplicira po lastnem preudarku.

§ 37.

Za zmaganega, oziroma poblatenega se proglasi, kdor je:

a) pred poveljem za�el piti,

b) med pitjem krvavel,

c) zadnji izpil, oziroma zadnji kliknil "butelj" ali zadnji postavil prazno �ašo na mizo,

�) v �aši ostavil neko ostalino, takozvanega "janezka".

§ 38.

Nepristranski mora vse te slu�ajnosti natan�no vzeti v poštev ter po svoji krokarski vesti razsoditi, kateri je zmagal. Za svojo razsodbo ni nikomur odgovoren razen krokarskemu sodu. Radi tega mu niti stranke, niti njih pribo�nika ne smeta navesiti butlja.

Krokarski izpit (§ 12.)

§ 39.

Proti razsodbi nepristranskega je mogo� priziv na krokarski sod. Krokarski sod je sploh zadnja instanca v vseh krokarskih zadevah. On sestoji iz treh starih hiš ali krokarjev. Ako


primanjkuje krokarjev pri omizju, sme tudi bruc sedeti v krokarskem sodu, a pla�ati mora "lor" poštene krokarske pija�e radi �asti, ki ga je doletela.

§ 40.

Kdor misli, da se mu je po nepristranskem ali vob�e po kakem drugem krokarju v krokarskih zadevah godila krivica, naj skli�e takoj krokarski sod in sicer z besedami: "Posluh v krokarskih zadevah! Jaz sklicujem krokarski sod v svoji zadevi I.I. v katerem naj bo A. moj zastopnik."

§ 41.

Nasprotna stranka naj imenuje takoj svojega zastopnika; a celi zbor predsednika sodu.

§ 42.

Krokarski sod se mora takoj konstituirati pri posebni mizi. Preden za�ne svoja posvetovanja, naj imenuje predsednik enega brucuža oziroma najmlajšega krokarja za uradnega sluga, ki naj privede po vrsti tožnika, zatoženca in njih pri�e.

§ 43.

Krokarski sodci naj stvar natan�no preiskujejo ter po svoji vesti razsodijo. Prvi sodec vodi vso obravnavo; drugi piše zapisnik. Kon�no razsodbo objavi tretji sodec krokarskemu zboru s temi besedami: "Posluh v krokarskih zadevah! Krokarski sod je v svoji neskon�ni modrosti sklenil razsoditi tako le: da ima I.I. pravo (...sledijo vzroki) in sicer v imenu Križeva�kih statutov! Stroški znašajo ... in se delijo kakor sledi: ..."

§ 44.

Stroške krokarskega soda mora prevzeti tožnik in zatoženec in sicer v razmerju, ki ga dolo�i sod, ne oziraje se na razsodbo samo. S to naredbo se zapre�i, da se krokarski sodi sklicujejo radi malenkostnih vzrokov.

§ 45.

Proti razsodbi krokarskega soda ni priziva.


O lorih in sod�kih.

§ 46.

Kadar je krokarsko veselje prekipelo do vrhunca, dogaja se �esto, da se zdajci prikaže na krokarski mizi "lor" ali "štefan", oziroma velikanska posoda, polna krokarske pija�e, iz katere pije po vrsti celo omizje za�enši pri Zelenem Carju.

§ 47.

Kdor pije iz "lora", mora najprej izpregovoriti nazdravico in sicer v vezani besedi; druga�e zapade kazni, dolo�eni po Zelenem Carju.

§ 48.

Slovanski dijaki imajo marsikatere brumne, hvalevredne navade, ki so jih prevzeli od starih Slovanov. Ena najlepših je ta: Kadar se slovanskemu dijaku kaj izredno veselega pripeti, skli�e takoj svoje znance in prijatelje ter jim pla�a "en sod�ek ali pa dva", da se z njim skupaj radujejo njegove sre�e. Krokarji se obi�ajno odzovejo takšnemu vabilu v jako velikem številu.

§ 49.

Kadar se pije "sod�ek", naj imenuje Zeleni Car enega, ali �e je treba dva bruca za �astna to�aja.

§ 50.

To�aj napolni kakor hitro mogo�e vse izpraznjene �aše, a poleg tega vestno pazi, da natakajo� ne potrati ter izlije dragocene krokarske pija�e.


Opomba k § 49. Pri nastavljanju sod�ka poje zbor: "Razjasni tužni se obraz!"

Bruci se ženijo.

Kako se je krokarju vesti v mešani družbi sploh in zlasti v prisotnosti žensk?

§ 51.

Kakor bu�ele v panju ne morejo biti brez matice, tako tudi nobena vesela družba ne more izhajati brez vodilne in zapovedovalne roke, brez Zelenega Carja. Tudi nedijaki se �esto pokorijo "Križeva�kim statutom" pri svojih veselih shodih. Tuintam, zlasti v po�itnicah se pripeti krokarju, da se nahajajo v veseli družbi poleg nedijakov tudi zastopnice nežnega spola.

§ 52.

Ako se krokar ob taki priliki imenje za Zelenega Carja, se zahvali dostojno na tem �astnem poverenju ter izpije polno kupo omizju na �ast. Ako je družba mnogobrojna, bodi mu v prvi vrsti skrb, da si izprosi izurjenega fiškuža za pomaga�a. - Temu bodi dolžnost nadzorovati da se v redu pije, da v kupicah ni nikakih ostankov ali šoštarjev in da kupica, ako se ima piti iz polne, nima "uha" t.j. da je polna do roba. V naši domovini se obi�ajno kroka z vinom. On gleda torej tudi na to, da si ne bi kdo dolil vode, kadar je izdana zapoved, da se pije s "suhim vinom".


Mora

§ 53.

V vsaki veseli družbi se govore napitnice, splošne in osebne. Pri splošnih napitnicah n. pr. na �ast domovini, prijateljstvu, krasnemu spolu pije se "suho vino" in sicer iz polne kupe.

§ 54.

Ako piješ poedincu, prideni mu družico, t.j. kon�aj svoj govor prili�no z besedami: "Da nam Bog poživi našega predragega prijatelja I.I in da mu bode lepše živeti in slajše piti, naj živi z milo in krasno gospodi�no (gospo) I.I.!"

§ 55.

Ako so v družbi tudi ženske prisotne, davajo se najprej te kot družice, potem stoprav druge zunaj družbe. Govornik gledaj, da vsakemu izmed njiju ugodi.

§ 56.

Nazdravljenec trkni najprej s svojo družico, ako je v družbi, ter se ji prikloni, potem pa po redu z vsemi pri mizi. Takoj nato pa se zahvali na zdravici, nato�i si polno kupo ter govori po priliki tako: "Na laskavi napitnici se lepo cifrasto zahvaljujem v imenu družice, kakor tudi v svojem". Rekši to izprazni kupo.


Mi pa ostanemo ...!

§ 57.

Razen že imenovanih, izpregovore se v�asih še druge posebne napitnice, seveda kakor jih zahteva �as, kraj ali osobiten povod. Ako se n.pr. slavi kak god, nazdravi se v prvi vrsti godovnjak ali godovnja�a in sicer obi�ajno trikrat.

§ 58.

Razume se, da so ženske, kar se ti�e pitja, v vseh slu�ajih izvzete. Vsaka si lahko izbere moškega, ki za njo pije.

§ 59.

Ako kdo ne ve, kaj je bilo nazdravljeno, mora piti "kazen", katero mu odredi ravnatelj.

§ 60.

Kadar Zeleni Car vidi, da se družba z veliko težko�o da "ravnati", zahvali se na izkazani mu �asti ter proglasi republiko. Zdaj sme vsak govoriti, peti in piti, kakor mu drago.


Ostali so mu le spomini.

Opomba k § 60. Proglasitev "republike" se pozdravi po krokarskem zboru s pesmijo: "Živijo republika!" (Napev je isti kakor pri izvolitvi Zelenega Carja "Živio Zeleni Car!" (glej § 15.)).


Dodatek

k § 13. Križeva�kih statutov.

Latinski obred, po katerem se brucuži povdignejo v �astni stan krokarjev, ohranjen nam je po stari tradiciji in se glasi tako le:

Besede promotorja:

"Nobis rectori magnifico societatis, quam "crocatoriam" appellamus, spectabili brutiorum decano et promotori rite constituto placuit accurate deliberantibus, petitioni istorum brutiorum huic mesae adstantium solemni modo rationem esse reddendam.

Qua de re vos legibus atque statuis, quae "Križeva�ka" vocantur, in aeternum oboedientes fore, vinum, cerevisiam et caeteras bibendas potiones pecunia pumpaturos esse spondebitis atque pollicebimini?"

Brucuži:

"Spondeo ac polliceor."

Primum bibite hoc poculum in salutem, florem, crescentiam societatis nostrae, quae iamiam multos clarissimos crocatores erudivit atque erudiet.

Itaque ego promotor rite constitutus vos homines brutios... crocatores creo atque creatos renuntio, iuribus atque privilegiis eorum orno et in sempiternam hujus diei reminiscentiam diploma latinum trado.

Brucuži:

"Pro collato honore et gradus dignitate gratias meas vobis offero."

Križevački statuti

Documents