Kazensko Procesno Pravo

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

Kompilacija

KAZENSKO PROCESNO PRAVO(kompilacija)UVOD IN TEMELJNI POJMIPrvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKAI. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematino opravljajo dravni organi in drugi udeleenci v primeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve: (1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno, (2) ali je kaznivo dejanje storil obdolenec, (3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izree kazenska sankcija. Dejanja dravnih organov in drugih udeleencev v kazenskem postopku so pravno normirana. Imenujemo jih procesna dejanja. Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleenca z doloenim procesnim uinkom, ki je normirano s procesnim pravom. Dravni organi v kazenskem postopku so sodie, dravni toilec in policija. Drugi udeleenci v kazenskem postopku so obdolenec, okodovanec, prie, zagovornik,... Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja dravnih organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja. Po veinskem pojmovanju teorije je zastopano stalie, da je kazenski postopek enotno pravno razmerje med toilcem, sodiem in obdolencem, ki imajo eden nasproti drugemu doloene pravice in dolnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga trostransko pravno razmerje. II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKA Neposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izrei kazensko sankcijo. SMISEL KP: -resocializacija storilca; -prevencija (specialna, generalna); -drava definira k.d.=> iti dobrine; -drava doloa pogoje, pod katerimi posega v pravice; -predvidljivost za storilca; -zadoanje rtve; -prepreevanje samovolje; -kaj drava ne sme *Namen preiskovalnih dejanj: ZBIRANJE DOKAZOV; Namen omejevalnih ukrepov: ZAGOTAVLJANJE POSTOPKA NALOGA KP je tudi izenaiti dravo in posameznika (omejiti dravo). RAZLOGI za to: -prepreitev krivih obsodb, -neenakost v osnovi med D in P, -sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot, -monost zlorabe KP (nadzor) Funkcije kazenskega postopka so: (1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto, (2) zaitna funkcija = varstvo doloene drubene in dravne pravne ureditve, (3) garantna funkcija = zagotavljanje lovekovih pravic in pravne varnosti, (4) vzgojna funkcija kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolenca, zato ima tudi, e je obdolenec v resnici storil k.d., a tega ni bilo mono dokazati in je zato prilo do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialnopreventivno vlogo

1


Kompilacija

(mono je priakovati, da obdolenec ne bo ve ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, e je obdolenec tudi dejansko nedolen v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida veinoma hude in teko popravljive posledice (izguba drubenega ugleda, teave v slubi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskuamo omiliti. Kdor je bil neupravieno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico biti rehabili-tiran, pravico do povrnitive kode in druge pravice, ki jih doloa zakon. (5) funkcija varstva lovekovih pravic in svoboin kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotoviti osebam, udeleenim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihe ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan nain ugotovljena njegova krivda. Tudi dejansko krivemu storilcu je treba zagoviti pravien obseg represije, kot je doloen v zakonu. (6) doloi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA V naem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov: (1) redni ali sploni kazenski postopek, (2) skrajani ali sumarni kazenski postopek, (3) kazenski postopek proti mladoletnikom. 1. Redni kazenski postopek je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in z upotevanjem vseh nael kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v ve stopenj ali stadijev. 2. Skrajani (sumarni) kazenski postopek je predviden za k.d., za katera je predpisana zaporna kazen ali zapor do 3 let. Ne vkljuuje vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtobo. V naem pravu poznamo skrajani postopek, ki opua fazo glavne obravnave takni skrajani postopki obstajajo tudi v angloameri-kem pravu, e se obdolenec pred sodiem izree za krivega (plea of guilty). 3. Kazenski postopek proti mladoletnikom je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v asu sojenja niso dopolnile 21 let starosti (mlaji polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih koristi so v postopku proti mladoletnikom doloena odstopanja od nael, ki veljajo za redni kazenski postopek. (14-18 let; do 21 pod pogojema: -e ni konan KP; -osebnostno storilec e ni na stopnji 18 let) 4. Posebni ali nepravi kazenski postopki V njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen postopkov je drugaen od namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d. Posebni kazenski postopki so: (1) postopek za uporabo varnostnih ukrepov, (2) postopek za odvzem predmetov, (3) postopek za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora, (4) postopek za odvzem premoenjske koristi, (5) postopek za preklic pogojne obsodbe, (6) postopek za izbris obsodbe, (7) postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe, (8) postopek za mednarodno kazenskopravno pomo, (9) postopek za izroitev obdolencev in obsojencev, (10) postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravieno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost, (11) postopek za izdajo tiralice in razglasa. 5. Zgodovinski tipi kazenskega postopka 2


Kompilacija

(1) Obtoni ali akuzatorni kazenski postopek. (ADVERSARNI KP) (2) Inkvizicijski kazenski postopek. (3) Meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek. Ve o tem v tretjem poglavju uvodnega dela. IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA Glavni vir kazenskega procesnega prava je Zakon o kazenskem postopku. Pomemben vir je ustava, ker vsebuje tevilne dolobe, ki se neposredno ali posredno nanaajo na kazenski postopek. V ustavi so: dolobe o pogojih za odvzem prostosti, dolobe o odreditvi in trajanju pripora, domneva nedolnosti, pravica do odkodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe, dolobe o procesnih garancijah (kavtelah). Organizacijski ali ureditveni zakoni urejajo organizacijo in pristojnost dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. To so: Zakon o sodiih, Zakon o dravnem toilstvu, Zakon o policiji, Zakon o odvetnitvu,... Ostali viri so: procesne dolobe iz mednarodnih pogodb, ki jih je ratificirala Republika Slovenija urejajo: o procesne imunitete, o mednarodno pravno pomo, o ekstradicijo (izroitev). (predajo) obiajne norme mednarodnega prava. Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti: Splona deklaracija OZN o lovekovih pravicah (1948), Evropska konvencija o lovekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994), Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1966). V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA 1. Krajevna veljavnost Kazensko procesno pravo je omejeno na obmoje drave. Pri nas je izkljuno pravo nai procesni organi lahko uporabljajo le nae pravo. Domae procesne predpise je treba uporabljati tudi, ko se vodi postopek na pronjo tujih sodi in opravljajo zanje procesna dejanja. 2. asovna veljavnost Kazenskoprocesni zakon (kazenski postopkovnik) se zane uporabljati z dnem, ko zane veljati, in preneha s potekom veljavnosti. Vacatio legis je za kazenske postopkovnike obiajno dalji kot za ostale zakone. Ob spremembi zakona nove procesne dolobe popolnoma nadomestijo stare dolobe. Pride do razveljavitve ali abrogacije starih dolob. Za tekoe zadeve se obiajno v spremenjeni zakon vstavi abrogacijska klavzula v prehodne in konne dolobe. 3. Osebna veljavnost Predpisi kazenskega procesnega prava se v kazenskem postopku lahko uporabljajo zoper katerokoli osebo (slovenskega dravljana ali tujca), ki pred naimi procesnimi organi odgovarja za storitev k.d. ZKP velja za vsakogar, proti kateremu lahko nai organi vodijo postopek. Kazenski postopek se lahko vodi zoper vsako osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da: je storila k.d. pri nas, je storila k.d. v tujini in so podani pogoji iz KZ.

3


Kompilacija

Vendar k.p. ni mono voditi zoper osebe, ki uivajo imuniteto. Imuniteta je: (1) materialna imuniteta (indemniteta) izkljuuje kaznivost za izraeno mnenje ali glasovanje v doloenem dravnem organu (Dravni zbor, sodni senat), katerega lan je doloena oseba. Izkljuena je kaznivost za verbalne delikte. (2) procesna imuniteta je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali odreditev pripora. Vsebina procesne imunitete je: 1) oseba ne more biti priprta brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je, 2) zoper osebo se ne more zaeti k.p. brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je, e se sklicuje na imuniteto. e je oseba zalotena pri tejem k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora, se lahko pripre in zoper njo zane k.p. brez predhodnega dovoljenja dravnega organa, katerega lan je. Procesni organ mora o svojem ukrepu obvestiti predstavnika omenjenega dravnega organa. Dravni organ odloi: ali naj se postopek nadaljuje, ali naj sklep o priporu ostane v veljavi. Dravni organ lahko vzpostavi procesno imuniteto lastnemu lanu, ki se nanjo ni skliceval, e je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Procesna imuniteta ne oproa kazenske odgovornosti za storjeno k.d. e se pridobi dovoljenje, se k.p. lahko uvede in storilec je lahko kaznovan. Procesna imuniteta preneha istoasno s prenehanjem mandata. Zastaranje kazenskega pregona ne tee v asu veljave procesne imunitete, ker se pretrga z vloitvijo zahteve procesnega organa za dovolitev pregona. Procesna imuniteta ne varuje pred izvritvijo sodbe, izreene v postopku pred nastankom procesne imunitete. Procesno imuniteto v razlinem obsegu imajo pri nas: poslanci Dravnega zbora za vsa k.d., svetniki Dravnega sveta za vsa k.d., ustavni sodniki za vsa k.d., predsednik republike za k.d., ki jih stori pri izvrevanju svoje funkcije, redni sodniki za k.d., ki jih storijo pri izvrevanju svoje funkcije. Funkcionalna imuniteta je procesna imuniteta, ki velja le za k.d., ki jih njeni imetniki storijo pri izvrevanju svojih funkcij. Diplomatska ali konzularna imuniteta je procesna imuniteta oseb, ki uivajo ekstrateritorialno pravo. To so: tuji poglavarji in efi drav, diplomatski predstavniki, lani njihovih druin in lani njihovega uradnega spremstva, predstavniki OZN in drugih mednarodnih organizacij. VI. RAZLAGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Analogija ni absolutno prepovedana kot v kazenskem materialnem pravu. Analogija ni dovolje-na, kjer jo hoe zakon s taksativnim natevanjem izkljuiti. Razlaga mora biti ekstenzivna pri dolobah, ki zagotavljajo obdolencu procesne garancije. Razlaga mora biti restriktivna pri dolobah, ki obdolencu omejujejo pravice kot dravljanu. V primeru dvoma se uporabi za obdolenca ugodneja reitev (naelo in dubio pro reo = v dvomu za obdolenca).

Drugo poglavje: ZGRADBA KAZENSKEGA POSTOPKA

4


Kompilacija

I. STOPNJE ALI STADIJI KAZENSKEGA POSTOPKA Kazenski postopek prehaja skozi ve razvojnih stopenj, ki jih imenujemo stadiji kazenskega postopka. Vsaka stopnja je strogo loena od druge, je posebna celota in ima posebno nalogo ali namen. Z izpolnitvijo naloge prispeva stadij h konemu cilju k.p. Od stopnje postopka so odvisne pravice in dolnosti posameznih procesnih subjektov. Stopnje rednega kazenskega postopka so: (1) pripravljalni postopek (pri nas PREISKAVA); (2) obtoevanje s kontrolo obtobe (kontrola obtobe ni nujna v vseh k.p.); (3) glavna obravnava s sodbo; (4) dostava sodbe zaradi izvritve kazenske sankcije; (5) pravna sredstva: (II. st. sodie) 1) redna pravna sredstva do pravnomonosti sodbe, 2) izredna pravna sredstva po pravnomonosti sodbe. Doloene stopnje postopka niso nujne. Ob pogojih, ki jih doloa zakon, lahko dravni toilec vloi obtobo brez preiskave. Stopnja pravnih sredstev odpade, e jih upravieni subjekti ne uveljavljajo. Prve 4 stopnje potekajo pred sodiem I. stopnje (okrajno ali okrono sodie). Postopek s pravnimi sredstvi poteka pred sodiem II. stopnje (vije sodie), izjemoma celo pred sodiem III. stopnje (Vrhovno sodie). II. FAZE KAZENSKEGA POSTOPKA V posamezni stopnji k.p. razlikujemo faze kazenskega postopka. Zanje so znailni posebna procesna dejanja in doloeni odnosi med strankami ter s tem povezane doloene pravice in dolnosti. Z njimi je povezan poloaj procesnih subjektov. Stopnja preiskave obsega naslednje faze: uvedba preiskave, izvedba preiskave, konec preiskave. Stopnja glavne obravnave obsega naslednje faze: priprava glavne obravnave, glavna obravnava v ojem smislu: o zaslianje obdolenca, o dokazni postopek, o beseda strank, o izrekanje sodbe, o razglasitev sodbe. Pritobeni postopek (postopek z rednimi pravnimi sredstvi) obsega naslednje faze: postopek s pritobo pri sodiu I. stopnje, dostava pritobe in spisa sodiu II. st., izdaja odlobe sodia II. stopnje, pismena izdelava in dostava sodbe,...

III. DELITEV NA STATINI IN DINAMINI DEL KAZENSKIH POSTOPKOVNIKOV Pri kazenskih postopkovnikih obiajno sreamo teoretino delitev na statini in dinamini del zakona (tej delitvi sledi glede sistematizacije snovi tudi priujoa kompilacija). 1. Statini del kazenskega postopkovnika

5


Kompilacija

V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo: (1) temeljna naela (2) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci, (3) objekti kazenskega postopka, (4) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog, (5) dokazno pravo, (6) ureditev omejevalnih ukrepov. 2. Dinamini del kazenskih postopkovnikov V dinaminem delu kazenskega postopka je urejen potek postopka skozi razline faze: (1) predkazenski postopek, (2) preiskava, (3) faza obtoevanja, (4) glavna obravnava na I. stopnji, (5) redna pravna sredstva, (6) izredna pravna sredstva. IV. ZGRADBA SLOVENSKEGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Slovenski ZKP je sestavljen iz 3 velikih delov: (1) splone dolobe, ki se deloma skladajo s teoretino opredelitvijo statinega dela k.p., (2) potek tipinega kazenskega postopka ta del se deloma sklada s teoretino opredelit-vijo dinaminega dela k.p. (3) posebni postopki. V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu postopka, kar ni v skladu s teoretino shemo. Med posebnimi postopki kot poglavji izstopata: mednarodna pravna pomo v kazenskih zadevah ZKP velja le kot subsidiarni pravni vir v primerjavi z mednarodnimi pogodbami, postopek za povrnitev kode zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljeno odvzete prostosti obiajno je ta postopek urejen v posebnem zakonu, ker gre za preve specifino materijo.

Tretje poglavje: ZGODOVINSKI TIPI KAZENSKEGA POSTOPKATemeljne vrste ali tipi kazenskega postopka so: (1) obtoni ali akuzatorni kazenski postopek, (2) inkvizicijski kazenski postopek, (3) meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek. Kazenski postopek kateregakoli obdobja katerekoli deele je mono uvrstiti v enega izmed teh 3 tipov k.p. *Prelomno: 1215-odprava ordalij (IV Lateranski koncil); Pravu so vzeli edino sredstvo za odkrivanje resnice=> razvoj se razdeli proti anglosakem in kontinentalnem sistemu. Rim. republika: A => M; 1215 : M =>I zamenjali so kdo zaenja postopek-zdaj po uradni dolnosti=>kontinent). I. OBTONI ALI AKUZATORNI KAZENSKI POSTOPEK *Upravieni toilec toi DOLOENO OSEBO za DOLOENO K.D.. Imamo 2 fazi: 1.) PRIMA FACIAE: e ima obtoba vse sestavine-e je v redu. NE presoja dokazov (le sestavine

6


Kompilacija

+e ima razumno podlago). PRESOJA OBTONICE (50 % +) 2.) SOJENJE: -sodniki (danes porota-laiki (da sodijo enaki enakim)) na koncu presodijo (pretor le vodi postopek) 95% + (beyond reasonable doubt) 1. Zgodovinski pregled Obtoni postopek se v obliki, ki je najbolj podobna njegovim dananjim oblikam, pojavi v rimskem pravu. Rimska drava je namre zelo razvila civilno pravo, zato je bil obtoni postopek podoben pravdnemu postopku. V kontinentalni Evropi se je obtoni postopek nehal uporabljati s pojavom inkvizicijskega postopka v 13. st. V Angliji se je obtoni postopek ohranil in v novem veku raziril v drave meanskega liberalizma, ki so pravni red gradile na anglosakem pravu. Kljub izraziti kontradiktornosti (obtoenec pozna dokaze, ki ga bremenijo + izpodbija dokaze) obtonega postopka na glavni obravnavi, se pred sodnim po-stopkom pogosto opravijo policijske poizvedbe, ki imajo izrazito inkvizicijsko naravo. e se obtoenec na glavni obravnavi ponudi za prio, se spremeni v dokazno sredstvo. 2. Temeljne znailnosti Obtoni postopek poteka v celoti kot spor pred pasivnim sodiem. Sodie spor nadzira in na koncu o njem odloa. Stranki v postopku sta: *stranki sta enakopravni toilec (actor), obdolenec (reus). Brez zahteve upravienega toilca se spor ne more zaeti. Sodnik mora spor ustaviti, e toilec odstopi od pregona. *Delitev procesnih funkcij (1) Poloaj toilca: Toilec opravlja vse aktivnosti, ki spadajo v funkcijo pregona. Opredeljuje obremenilna dejstva in jih mora dokazati (dokazno breme) ter izvaja dokaze, ki so v prid obtobi (dokazi obtobe). (2) Poloaj obdolenca: je strogo doloen z njegovim poloajem procesne stranke, ki se upira toilcu in opravlja funkcijo obrambe. Opredeljuje razbremenilna dejstva in ima glede njih dokazno breme. Z doloenimi procesnimi dejanji izpodbija dokaze obtobe (npr. navzkrino izpraevanjezaslii se nasprotnikovo prio) in mora pred sodiem izvesti obrambne dokaze, e jih je ponudil. Ker obdolenec skupaj s toilcem izvaja dokaze, ne more biti dokazno sredstvo NI zaslievanja obdolenca o k.d. (praviloma se ga NE zasliuje-razen, e sam zahtevapotem je kot vsaka druga pria). Edino vpraanje, ki se mu lahko postavi, je, ali teje obtobo za utemeljeno ali ne (kriv ali nekriv, guilty or not guilty). e obdolenec meni, da je obtoba utemeljena, se teje, da ne nasprotuje dejstvom, zato jih ni treba ugotavljati sodie takoj odloa o kazni. Obtoenec ima le 2 dolnosti: -da se pojavi na sojenju da se izjavi o obtobi (3) Poloaj sodia: Sodie ima pasivni in nedejavni poloaj. Funkciji pregona in obrambe sta povsem izloeni od njega ter zaupani procesnima strankama. Sodie odloa le o dopustnosti procesnih de-janj strank. Sodie ni dolno sodelovati pri dokazovanju, ker je dokazovanje procesna dolnost strank. Po konani obravnavi mora izdati odlobo, ali je obdolenec kazensko odgovoren. e je kazensko odgovoren, sodie odloi o kazenski sankciji. Pasiven poloaj sodia zagotavlja njegovo objektivnost. Ker sodie nima dokazne inicia-tive, pri njem ni interesa za doloen izid postopka. (4) Dokazni sistem: Velja racionalni dokazni sistem dejstva se dokazujejo na podlagi izkustvenih pravil in z loginim sklepanjem (racionalni kazenski postopek). Dokazna sredstva so: izpovedba prie, razni predmeti in listine. Obdolenec ni dokazno sredstvo, ker je stranka. Dokazno sredstvo postane, e se ponudi za prievanje.

7


Kompilacija

Nasprotje racionalnega dokaznega sistema je iracionalni dokazni sistem, ki je bil v rabi v sr. veku. Dokazovanje temelji na mistino religioznih predstavah. Iracionalna dokazna sredstva so bila: boja sodba ali ordalija (iudicia Dei) je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvaja ena sama stranka. Temelji na verovanju, da je mono z doloenimi dejanji izzvati Boga, ki bo na svoj nain pokazal, katera stranka v sporu govori resnico. Npr. obdolenec mora sei v kotel vrele vode in potegniti iz nje kos eleza ali mora prinesti are-e elezo od oltarja do cerkvenih vrat e se pri tem pokoduje, je to znamenje za njegovo krivdo. V postopku boje sodbe nosi dokazno breme obdolenec. Boje sodbe so bile namenjene nijim slojem. Ponavadi so bile oblikovane tako, da je bilo po fizikalni naravi stvari povsem nemogoe dokazati nedolnost. (odpravljene leta 1215). sodni dvoboj je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvajata obe stranki. V nekaterih dravah sr. veka je bilo mono sodbo "preizkusiti" pred Bogom, tako da je plemi (vitez), ki se ni strinjal z obsodbo obdolenca, pozval sodie na dvoboj "pred Bojim oblijem". Sodie je doloilo svojega viteza, ki naj bi "obranil" napadeno sodno odlobo. e je sodni vitez izgubil dvoboj, je bil obdolenec spoznan za nedolnega. e je izgubil izzivalec, je obsodba ostala. Sodni dvoboj je bil namenjen pripadnikom vladajoih razredov, zato so bile monosti strank v njem sorazmerno izenaene. Primer sodnega dvoboja navaja pisatelj Walter Scott v romanu Ivanhoe. prisenik je oseba, za katero ni potrebno, da pozna dejstva, ki se v postopku ugotavljajo, temve le potrdi, da zaupa v resnicoljubnost stranke, za katero prisega. Pri nas so prisenike uporabljali do 18. st. 3. Pomen postopka Obtoni postopek vsebuje mone demokratine elemente. Poloaj obdolenca je glede varstva lovekovih pravic bolj ugoden kot v drugih postopkih. V okviru obtonega postopka so se uveljavila naslednja naela: naelo kontradiktornosti, naelo javnosti, naelo ustnosti, naelo neposredne presoje dokazov. naelo akuzatornosti (loeno pregon-sojenje) e obtoni postopek vsebuje pripravljalno stopnjo (= preiskavo), ta poteka v obliki pravnega spora strank. Namen pripravljalne faze je zbiranje gradiva za odloitev, ali naj se obdolenec sploh postavi pred sodie. Pomanjkljivost obtonega postopka je, da sodie ni dolno zbirati dokaznega gradiva. Prepoved zaslianja obdolenca o k.d. zmanjuje uinkovitost postopka. II. INKVIZICIJSKI ALI PREISKOVALNI POSTOPEK 1. Zgodovinski nastanek Inkvizicijski postopek je nasprotje akuzatornemu postopku. Razvil se je iz cerkvenega kazenskega postopka v 13. st. in se hitro uveljavil v Evropi sr. veka. Do konca 14. st. je v vseh deelah kontinentalne Evrope izpodrinil obtoni postopek. Najveji vzpon je dosegel v asu absolutnih monarhij. *Pri nas traja do leta 1873. 2. Temeljne znailnosti Inkvizicijski postopek pomeni preprosto uradovanje sodnih organov v primeru verjetnosti, da je bilo storjeno k.d. V inkvizicijskem postopku ni strank. Vse temeljne procesne funkcije (obtoba, obramba in sojenje) so v rokah sodia. Sodie ima tudi funkcijo obtobe: zane postopek, preiskuje in presodi kazensko zadevo. Inkvizicijski postopek se deli na 2 dela: (1) preiskava ali inkvizicija (inquisitio) je glavna stopnja postopka, (SREDIE postopka) 8


Kompilacija

(2) sojenje je konec preiskave in njen zakljuek. (3) Pritobeni postopek ne vedno INKVIZITORNO SODIE ni pravo, ker: -ni nepristransko (sodi samo na podlagi spisov) ni akuzatorno ni kontradiktorno 3. Potek postopka Postopek se zane s preiskavo, ki jo opravi preiskovalec (inkvirent- PROBLEM: ZLITJE procesnih funkcij-njegov poloaj ni objektiven-ne sme sproiti postopka tisti, ki potem preiskuje). Inkvirent opravi preiskavo po uradni dolnosti takoj, ko zve za k.d. Na zaetku preiskave se odredi zoper obdolenca (inkvizit) preiskovalni zapor, ki je bil obvezen. (zato, da je bil obdolenec vedno na voljo sodiu). V preiskavi inkvirent ( v korist in kodo obdolenca) sam zbira in izvaja dokaze: zasliuje prie, obdolence in izvedence, da bi se lahko izrekla sodba o kazenski odgovornosti obdolenca. Dokazni sistem je racionalni + logina dokazna ocena. Inkvizicijsko procesno pravo predpisuje kakovost in koliino dokazov, potrebnih za obsodbo. Do obsodbe za teja k.d. je lahko prilo le, e je obdolenec dejanje priznal. e tega ni hotel, so mu "pomagali" z muenjem (tortura). *Je pa upotevano le prostovoljno priznanje-ne upoteva se priznanje med muenjem. Tortura je obstajala e v rimskem pravu za sunje. V 12. st. so z njo zamenjali bojo sodbo. Tortura je bila pravni institut, reguliran s procesnim pravom. Za plemie se ni uporabljala. Za bolji uinek in da obdolenec pri muenju ne bi umrl, je bil prisoten ranocelnik. V praktini uporabi je tortura postala iracionalno dokazno sredstvo, ker so se krila pravila za omejevanje njene uporabe. V postopkih proti arovnicam in postopkih cerkvene inkvizicije niso obstajale pravne omejitve torture obdolenca so lahko muili do smrti. O muenju je odloal sodni senat na predlog inkvirenta, e obdolenec dejanja v preiskavi ni prostovoljno priznal, eprav je bil obremenjen z zadostnimi indici. Tortura se je zaela ukinjati konec 18. stol. (pri nas 1776). Vzroki: -razsvetljenstvo ugotovitve, da z muenjem ne pridejo do resnice te osebe se potem ne morejo preivljati Po konani preiskavi je inkvirent predal spis sodnemu senatu, ki je bil pristojen za izrekanje sodbe. Senat je odloil na seji, na kateri inkvirent ni sodeloval. Odloil je izkljuno na podlagi spisa o preiskavi (pismeni postopek). Upotevati je bilo mono le, kar je bilo v spisu (naelo quod est in actis non est in mundo esar ni v spisu, ni na svetu). Obdolenca in pri sodni senat ni videl, temve je sodil na podlagi zapisnikov o njihovih zaslianjih. *Vsa procesna dejanja so bila protokolirana, zapisana-> v spisih Sodbe so bile: obsodilna, oprostilna, zaasna oprostilna (absolutio ab instantia) obdolenec je ostal pod sumom, da je storil k.d., zato je bil njegov pravni poloaj izredno negotov (postopek zoper njega se je lahko kadarkoli znova zael). 4. Pomen postopka Pomanjkljivosti inkvizicijskega postopka so: zelo neugoden poloaj obdolenca obdolenec je objekt postopka, *je na voljo sodiu kot spoznavno sredstvo zdruitev vseh procesnih funkcij v rokah dravnega organa, ki zbira procesno gradivo, sodba se je izrekla brez neposredne ocene dokazov, (posredni dokazi) postopek je bil pismen in v celoti tajen, pri procesnih dejanjih so bili lahko navzoi le udeleenci postopka. Pozitivne pravne pridobitve inkvizicijskega postopka so:

9


Kompilacija

naelo oficialnosti naelo uradnosti kazenskega pregona (drava s svojimi organi zane in vodi postopek izkljuno v drubenem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d. okodovana, to eli ali ne), inkvizicijska ali instrukcijska maksima pravilo, da ima sodie pravico in dolnost zbirati dokazno gradivo in izvajati dokaze, ki so potrebni za izdajo sodbe. *aktivno sodie pravica sodia, da zaslii obdolenca, tajnost preiskave. (tudi za obdolenca) 5. Inkvizitorski postopek (postopek cerkvene inkvizicije) Inkvizitorski postopek je postopek RKC za boj proti krivoverstvu. Vodili so ga inkvizitorji kot posebni papeevi sodniki. Postopek je imel popolnoma svoje znailnosti in se je razlikoval od obiajnega cerkvenega kazenskega postopka za verska k.d. in k.d. duhovnikov. Inkvizicijo so uvedli v 13. st. v deelah, kjer je imela RKC teave z raznimi verskimi sektami. V doloenih dravah (panija) se je inkvizicija osamosvojila od papea in dobila naravo cerkvenodravne ustanove. Posebnosti inkvizitornega postopka so: obdolencu so popolnoma odvzeli pravico do obrambe niso mu bila sporoena niti imena pri, ki so ga bremenile, uporaba torture brez pravnih omejitev. Inkvizitorni postopek je najslabi v zgodovini kazenskega procesnega prava. Inkvizitorna sodia so bila pristojna za naslednje delikte: herezija loinski nauk, ki se loi od uradne dogme, (HERETIKI-s postopki zoper njih, se je zaelo dodajanje inkvizitornih elementov) apostazija odpadnitvo od kranske vere, shizma verski razkol, magija arovnitvo. Najhuja mona kazen je bila dosmrtna jea, ker v kanonskem pravu niso poznali smrtne kazni. Temu so se izognili tako, da so obsojenca predali posvetnim oblastem, ki so ga segale na grmadi. 6. DOKAZNO PRAVO INKVIZ. POSTOPKA: Zakonske dokazne teorije -POZITIVNE: zahtevajo od sodnika, da izree obsodbo, e je podana doloena KOLIINA dokazov doloene KVALITETE -NEGATIVNE: sodnik lahko kljub podanim dokazom izree OPROSTILNO sodbo, e je v sebi preprian, da ni kriv * Dosegamo vrednost 1-FORMALNA DOKAZNA PRAVILA ( Logina dokazna ocena (setevanje)=> 2 prii ali priznanje obd. vse ostalo so indici). Pomen indicev, ko se na njihovi podlagi odloa o torturi. e ni priznanja, lahko na podlagi indicev izreemo nijo kazen ( IZREDNE KAZNI). III. MEANI ALI INKVIZICIJSKOOBTONI KAZENSKI POSTOPEK 1. Zgodovinski nastanek Do francoske revolucije je inkvizicijski postopek veljal za zgled strogega pravosodja. Nasprotovati so mu zaeli s poudarjanjem osebnih pravic dravljana. 1808 je nastal francoski zakonik o kazenski preiskavi (Code d'instruction criminelle), ki je prvi meani kazenski postopek in prototip sedanjih kazenskih postopkov kontinentalne Evrope (Francija, Italija, Belgija, Nemija, vica, bive drave vzhodnega bloka). Slovenski ZKP je meani kazenski postopek z zelo monimi akuzatornimi elementi. Obstajajo prizadevanja, da bi pri nas uvedli akuzatorni postopek. *Loitev od inkv. postopka: zaelo se je z loitvijo f. pregona in f. preiskovanja 2. Pojem in temeljne znailnosti Meani kazenski postopek je zgrajen na rezultatu sinteze 2 nasprotnih nael inkvizitornosti in akuzatornosti. Deli se na 2 glavna dela: 10


Kompilacija

(1) pripravljalni postopek ali preiskava prevladujejo elementi inkvizicijskega postopka, (2) glavna obravnava s sodbo izraeni so elementi inkvizicijskega in akuzatornega postopka. Med preiskavo in glavno obravnavo se vkljuuje prehodni del postopka: postopek obtoevanja in kontrola obtobe. *Sredi 19. stol.: PROSTA PRESOJA DOKAZOV (namesto formalnih dokaznih pravil); namesto logine dokazne ocene => sodie poda PSIHOLOKO OCENO DOKAZOV- zato se mora dokazni postopek vriti pred sodnikom (odmik od inkviz. postopka). ni ve pisen post.; - neposrednost sojenja; -naelo proste presoje dokazov 3. Potek postopka (1) Pripravljalni postopek ali preiskava: je oblikovan po vzoru preiskave v inkvizicijskem postopku brez muenja. Z njim naj bi sum, da je bilo storjeno k.d., s preiskovanjem razjasnili, da lahko nato odloimo, ali bomo obdolenca obtoili ali postopek ustavili. Poleg tega je preiskava namenjena pripravi gradi-va za glavno obravnavo. Postopek se zane po uradni dolnosti ne glede na voljo okodovanca. Iniciativo za postopek daje poseben organ dravni toilec. Funkcija pregona je loena od funkcije ugotavljanja dejstev v preiskavi. e bi bili ti funkcijo zdrueni, bi bila onemogoena objektivnost postopka, ker je organ, ki daje iniciativo za pregon, preprian, da je bilo k.d. storjeno. Preiskovalni sodnik ima pravico obdolenca zasliati. Pripravljalni postopek je tajen. V njem ne morejo biti navzoi dravljani, ki nimajo zveze s konkretno kazensko zadevo. (obd. lahko) Obdolenec ima pravico: do vpogleda v spis lastne kazenske zadeve, da se tako popolnoma seznani z dokazi, ki ga bremenijo, do nenadzorovanega komuniciranja z zagovornikom, e je v priporu. Obdolencu je treba v preiskovalnem postopku dati vse monosti, da navede svojo obrambo. Obrambo je treba preizkusiti. Pred sodie je mono postaviti le obdolenca, ki je obremenjen s toliko dokazi, da je njegova obsodba zelo verjetna. Vrednost dokazov obtobe se oceni v primerjavi z dokazi obrambe obdolenca. (2) Vmesna stopnja: Po konanem pripravljalnem postopku pride zadeva v prehodno ali vmesno stopnjo. V njej upravieni toilec odloi: 1) ali bo obdolenec obtoen, 2) ali bo postopek ustavljen. (3) Glavna obravnava: e je obdolenec obtoen, preide postopek v stopnjo glavne obravnave. Akuzatorni element glavne obravnave je, da sodie izda sodbo po opravljeni razpravi, ki jo opravi sodni senat v kontradiktornem postopku s sodelovanjem obeh strank toilca in obdolenca. Obe stranki navajata lastna stalia in predlagata dokaze za ugotavljanje dejstev, na katera se sklicujeta. Vsaka stranka ima pravico izpodbijati navedbe in trditve nasprotne stranke, podati lastno presojo vseh izvedenih dokazov in predlagati sodiu odlobo, ki je po njenem mnenju treba sprejeti. Obtoenec ima neomejene procesne monosti za obrambo. Na glavni obravnavi veljajo naslednja naela: naelo kontradiktornosti, naelo ustnosti, naelo javnosti, naelo proste presoje dokazov. Kot ostanek inkvizicijskega postopka ima sodie (predsednik senata) v svojih rokah dokazovanje- kompenzira neenakost; deloma prevzema vloge strank, e so preve pasivne 11


Kompilacija

(inkvizitorna maksima). Naloga sodia na glavni obravnavi je, da razie in ugotovi dejansko stanje, ki bo podlaga njegovi sodbi. Stranke mu z dokaznimi predlogi le pomagajo. Sodie sprejema dokazne predloge strank, e meni, da so smiselni za ugotovitev odloilnih dejstev. Lahko izvede tudi dokaze, ki jih ni predloila nobena stranka. Obdolenca, prie in izvedence zaslii najprej predsednik senata, nato pravico do izpraevanja dobijo stranke. Iz inkvizicijskega postopka je prevzeta pravica sodia, toilca in zagovornika, da obdolenca zasliijo in izpraajo. Vendar obdolenec ni dolan odgovarjati na vpraanja. Osnovni cilj meanega kazenskega postopka ni reevanje spora, temve ugotovitev pravilnega dejanskega stanja. Sodie je zavezano iskati MATERIALNO RESNICO (inkvizitorni el.)

I. del: STATINI DEL KAZENSKEGA POSTOPKAV statini del kazenskih postopkovnikov spadajo: (7) temeljna naela (8) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci, (9) objekti kazenskega postopka, (10) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog, (11) dokazno pravo, (12) ureditev omejevalnih ukrepov. V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo postopka kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu postopku, kar ni v skladu s teoretino shemo.

Prvo poglavje: TEMELJNA NAELAI. NAELO OFICIALNOSTI (URADNOSTI) Naelo oficialnosti pomeni, da drava s svojimi organi zane in vodi k.p. izkljuno v drubenem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d. okodovana, to eli ali ne. To imenujemo postopek po uradni dolnosti. Funkcija kazenskega pregona v drubenem interesu je zaupana posebnemu dravnemu organu = dravni toilec. Naelo oficialnosti je kriterij, po katerem delimo vsa k.d. na 2 skupini: (1) k.d., za katera se storilec preganja po uradni dolnosti, + na predlog (2) k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tobo. K.d. na zasebno tobo je zelo malo. Pri njih prevladuje okodovanev interes nad drubenim interesom, zato je pregon na zasebno tobo odvisen od okodovaneve volje. V postopku proti mladoletnikom nimamo zasebne tobe, ker je interes mladoletnika veji od interesa okodovanca. Okodovanec lahko le predlaga uvedbo postopka dravnemu toilcu.

12


Kompilacija

Med k.d., pregonljivimi po uradni dolnosti, in k.d., pregonljivimi na zasebno tobo se nahaja skupina k.d., ki se preganjajo na predlog pregon dravnega toilca (po uradni dolnosti) je pogojen s predlogom okodovanca. e predlog ni podan, dravni toilec ne more zaeti postopka. II. NAELO LEGALITETE 1. Naelo legalitete (20. ZKP) Naelo legalitete (legalitetno naelo) pomeni, da je dravni toilec dolan zaeti in vzdrevati kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Legalitetno naelo opredeljuje aktivnost subjekta, ki v imenu drave uresni-uje kazenski pregon. Dravni toilec nima pravice presojati smiselnosti uvedbe k.p. e so podani pogoji za zakonit pregon, ga mora zaeti. Obstoj dokazov ocenjuje toilec po lastni presoji. 2. Opurtunitetno naelo (oceni na podlagi smotrnosti) Opurtunitetno naelo (naelo prikladnosti, primernosti) je nasprotno legalitetnemu. Pomeni, da je organ pregona pooblaen zaeti k.p., e obstajajo zakoniti pogoji zanj, vendar ga ni dolan zaeti. Dravni toilec v vsakem primeru ocenjuje, ali je pregon koristen s stalia dravnih interesov. V modernih zakonodajah opurtunitetno naelo velja za laja k.d. V Sloveniji se opurtunitetno naelo uporablja v postopku proti mladoletnikom, e gre za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo (laja k.d.). Dravni toilec se lahko odloi, da ne bo zahteval uvedbe k.p., e meni, da postopek proti mladoletniku ne bi bil smiseln. Pod pogojem, da lahko sod. odpusti kazen + d.t. oceni, da obsodba brez k. sankcije ni potrebna; pod pogojem, da gre za den. kazen ali zapor do 1 leta + d.t. oceni, da sankcija ni upraviena (poravnal kodo). Uporabo opurtunitetnega naela omogoa tudi dejanje majhnega pomena, ki je institut materialnega kazenskega prava. Dravni toilec lahko pri dejanju majhnega pomena ne zane kazenskega pregona. Naelo legalitete velja tudi med postopkom dravni toilec je dolan vzdrevati kazenski pregon. Naelo mutabilitete = dravni toilec lahko odstopi od kazenskega pregona, e zanj ni ve pogojev. Naelo mutabilitete je uveljavljeno tudi v slovenskem ZKP. Naelo imutabilitete = o nadaljevanju in prenehanju kazenskega pregona ne odloa dravni toilec, temve sodie. Naelo imutabilitete je sprejeto v italijanskem, francoskem in nemkem pravu. 3. Pregon z dovoljenjem in pregon na predlog Naelo legalitete je omejeno pri k.d., ki se preganjajo z dovoljenjem. Gre za k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti, vendar je v KZ doloeno, da je za pregon potrebno predhodno dovoljenje pristojnega dravnega organa. Ob zahtevi za preiskavo in ob vloitvi obtonice mora dravni toilec predloiti dokaz, da je bilo dovoljenje dano. Primeri pregona z dovoljenjem: za pregon k.d. alitve tuje drave, poglavarja tuje drave ali mednarodne organizacije daje dovoljenje za kazenski pregon minister za pravosodje, za pregon poslanca DZ daje dovoljenje za kazenski pregon mandatnoimunitetna komisija DZ. Naelo legalitete je omejeno glede k.d., ki se preganjajo na predlog. e je pregon storilca odvisen od okodovanevega predloga, se k.p. ne sme uvesti, dokler okodovanec predloga ne poda. To spada pod k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti. 4. Opustitev pregona Dravni toilec lahko sam omejuje legalitetno naelo. (1) Postopek poravnave: (161. a ZKP) Dravni toilec lahko ovadbo za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo odstopi v poravnavo neodvisnemu poravnalcu, ki izvede postopek poravnave (v sorazmerju s teo in posledicam dejanj) s soglasjem osumljenca IN okodovanca. e se 13


Kompilacija

dosee sklenitev sporazuma in njegova izpol-nitev v roku 3 mesecev, dravni toilec ovadbo zavre. (2) Ravnanje po navodilih toilca: (162. ZKP) Dravni toilec lahko za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo odloi kazenski pregon, e se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in pripravljen izpolniti doloene naloge (odprava/poravnava kode; plailo x prispevka; opravi splono koristno delo; poravnava preivninske obveznosti-1 l), s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice k.d. e osumljenec v zakonskem roku (max. 6 mesecev) izpolni doloeno nalogo, se ovadba zavre (ob SOGLASJU okodovanca). (3) Odpustitev kazenskega pregona: Dravni toilec lahko storilcu kazenski pregon odpusti ob naslednjih pogojih: 1) e je v KZ doloeno, da sodie sme oz. mora storilcu kazen odpustiti, ter dravni toilec oceni, da obsodba brez kazenske sankcije ni potrebna ALI 2) e je v KZ za k.d. predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, ter je storilec zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice in poravnal vso kodo dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena. IV. NAELO AKUZATORNOSTI Naelo akuzatornosti ali obtono naelo pomeni, da je funkcija pregona loena od funkcije sojenja in ugotavljanja dejstev v preiskavi ter zato zaupana posebnemu procesnemu subjektu (lat. accusator = toilec). Posledici akuzatornega naela sta: (1) kazenski postopek je eksistenno vezan na zahtevo toilca, da zane pregon brez takne zahteve se pregon ne more zaeti, e toilec zahtevo umakne, se mora pregon ustaviti. Nemo iudex sine auctore = Brez tonika ni sodnika. (2) kazenski postopek je: 1) subjektivno vezan sme se voditi le zoper osebo, zoper katero se nanaa zahteva toilca za kazenski pregon; 2) objektivno vezan sme se voditi le za k.d., ki je opisano v zahtevi za kazenski pregon. V naem ZKP je naelo akuzatornosti dosledno izpeljano. Izjema velja v postopku proti mladoletnikom, kjer lahko o uvedbi postopka v nekaterih primerih odloa isti organ (senat za mladoletnike), ki pozneje v postopku odloi. Naelo akuzatornosti, pojmovano v ojem smislu, zahteva loitev funkcij sojenja, pregona in obrambe vsaka funkcija je zaupana posebnemu subjektu. Proces dobi naravo pravnega spora (toilca in obdolenca) pred sodiem. Pri nas pripravljalni postopek (preiskava) ni zamiljen kot pravni spor. Loitev funkcij tudi ni absolutna na glavni obravnavi, ker ima sodie pravico, da v postopku zbira dokazno gradivo, izvaja dokaze ter skrbi za obdolenevo obrambo. Celo dravni toilec mora skrbeti za obdolenevo obrambo, e najde dejstva, ki so obdolencu v korist. V. NAELO KONTRADIKTORNOSTI 1. Pojem naela kontradiktornosti Naelo kontradiktornosti (naelo obojestranskega zaslianja strank, lat. pregovor: Audiatur et altera pars = naj se slii tudi drugo stran) pomeni pravico procesne stranke, da se izjasni o navedbah in procesnih dejanjih, preden sodie, ki vodi postopek, na osnovi navedb in procesnih dejanj izda odlobo (= naelo kontradiktornosti v ojem smislu). Naelo kontradiktornosti v irem smislu pomeni tudi pravico strank, da same mimo sodia zbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo dokaze nasprotne stranke, pri emer je sodie povsem pasivno prepuena sta mu le ocenjevanje dokazov in konna razsodba. Kontradik-

14


Kompilacija

tornost temelji na staliu, da pasivnost sodia pri dokazovanju omogoa bolj nepristransko in objektivno ugotavljanje resnice. ZKP uveljavlja oje pojmovanje kontradiktornosti, ker ohranja inkvizicijsko maksimo. Inkvizicijska maksima je dolnost sodia, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo. V evropski kazenskoprocesni teoriji in zakonodaji se naelo kontradiktornosti v irem smislu odklanja, ker ugotavljajo, da pasivnost sodia pri dokazovanju povzroa diskriminacijo obdolencev iz nijih slojev, kajti uspenost dokazovanja je odvisna od strankinega drubenega statusa bolji drubeni status obdolencu omogoa, da si zagotovi bolj kvalitetne dokaze (prie, ekspertize). 2. Naelo kontradiktornosti v veljavnem kazenskem procesnem pravu Obdolenec in toilec imata poloaj enakopravnih strank. Na toilcu je dokazno breme navesti mora dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Obdolenec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist, pri emer mu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker velja zanj domneva nedolnosti. Kontradiktornost je v k.p. sredstvo za objektivno ugotavljanje resnice. V predkazenskem postopku kontradiktornosti ni, ker stranki e nista izoblikovani. Izjemoma je predvidena kontradiktornost, e policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki ji je vzela prostost. Pred odloitvijo o omejevalnem ukrepu, ki ga predlaga dravni toilec, mora preiskovalni sodnik omogoiti strankam, da se izjavijo o vpraanjih, ki vplivajo na odloitev. V preiskavi je ve kontradiktornosti. Preden izda preiskovalni sodnik sklep o uvedbi preiskave, mora obdolenca zasliati, razen e bi bilo nevarno odlaati * ali e P.S. glede na e opravljeno zaslianje po 148.a in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslianje ni potrebno. Vabilu na zaslianje mora priloiti prepis toileve zahteve za preiskavo, da si obdolenec lahko pripravi obrambo. Pri prvem za-slianju je treba obdolencu povedati, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Obdolenec se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo ter na-vede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. e dravni toilec predlaga, naj se preiskava ne opravi, in s tem preiskovalni sodnik soglaa, mora predhodno zasliati obdolenca. Obe stranki lahko med preiskavo: predlagata preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, sta navzoi pri preiskovalnih dejanjih, dajeta pripombe glede izvritve preiskovalnih dejanj, postavljata vpraanja za razjasnitev stvari. e stranka pri preiskovalnem dejanju ni navzoa, jo preiskovalni sodnik obvesti, da si lahko pogleda zapisnik o izvedbi preiskovalnega dejanja in poda svoje predloge. Kontradiktornost v postopku obtoevanja: sodie mora obdolencu vroiti obtonico brez odlaanja. Obdolenec in njegov zagovornik imata pravico podati ugovor na obtonico. Najve kontradiktornosti je na glavni obravnavi. Stranke so lahko navzoe pri zaslianju pri in izvedencev, ki se zasliujejo med pripravami na glavno obravnavo, ker na glavno obravnavo ne bodo mogli priti. Stranke imajo pravico postavljati vpraanja, dajati pripombe na izpovedbe in predlagati izpovedbo novih dokazov. Za kontradiktornost glavne obravnave je nujna navzonost obeh strank: e ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi, *e ne pride s.t. ali z.t.-postopek se ustavi e ne pride obdolenec, ki je bil pravilno ("v redu") povabljen *(ne pride + ne opravii=>PRIVEDE S SILO; ni mogoe privesti takoj=> PRELOI; izmika+ ni razlogov za pripor=> PRIPOR 307; ne pride=> V NENAVZONOSTI), se glavna obravnava opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) pod naslednjimi pogoji: o e njegova navzonost ni nujna, o e je navzo njegov zagovornik, o e je bil pred glavno obravnavo e zaslian. (o isti obtonici)

15


Kompilacija

e ne pride zagovornik obdolenca, zahteva sodie od obdolenca, naj si takoj vzame drugega zagovornika e tega ne stori in ni monosti, da bi mu ga brez kode za njegovo obrambo postavilo sodie, se glavna obravnava preloi. Glavna obravnava se zane z branjem obtonice. Obtoenec in njegov zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta svoje stalie do obtobe. Obdolenec ima pravico, da poda svoj zagovor ali izjavi, da se ne eli zagovarjati. K veji kontradiktornosti glavne obravnave prispeva navzkrino spraevanje zaslianih oseb (obdolenca, pri, izvedencev). Ne gre za navzkrino zaslievanje (crossexamination), ki ga poznamo v angloamerikem pravu, kjer najprej opravi stranka, ki se na dokaz sklicuje, zaslianje v celoti, nato pa si druga stranka v nasprotnem zaslianju s sugestivnimi in kapcioznimi vpraanji prizadeva omajati verodostojnost izpovedbe. Gre za to, da zaslii nasprotnikovo prio. e gre za zaslianje prie ali izvedenca, postavlja vpraanja najprej stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, nato nasprotna stranka. Obdolencu postavlja vpraanja najprej toilec, nato za-govornik. Pri vseh zaslianjih opravi uvodno zaslianje predsednik senata, kar je posledica in-kvizicijske maksime. Po konanem zaslianju vsake prie oz. izvedenca in po branju zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kaj za pripomniti. Po konanem dokaznem postopku vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kakne predloge za dopolnitev dokaznega postopka. V zakljunih besedah na glavni obravnavi lahko zagovornik in obdolenec odgovorita na navedbe toilca. Toilec lahko odgovori njima. Zadnjo besedo ima vedno obdolenec. Kontradiktornost v postopku rednih in izrednih pravnih sredstev: kontradiktornost v postopku rednih pravnih sredstev (pritobe) zoper sodbo, izdano na I. stopnji, se smejo stranke pritoiti: o sodie mora izvod pritobe vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico odgovoriti na pritobo, o na seji senata sodia II. stopnje sta lahko navzoi obe stranki, ki lahko dajeta potrebna pojasnila na svoja stalia iz pritobe oz. odgovora na pritobo, o e sodie II. stopnje odloa o pritobi na obravnavi, se smiselno uporabljajo kontradiktorne dolobe, ki veljajo za glavno obravnavo pred sodiem I. stopnje. kontradiktornost v postopku izrednih pravnih sredstev: o obnova kazenskega postopka preden sodie odloa o obnovi k.p., mora prepis zahteve za obnovo vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico nanjo odgovoriti, o zahteva za izredno omilitev kazni o zahtevi za izredno omilitev kazni odloa Vrhovno sodie po zaslianju dravnega toilca, o zahteva za varstvo zakonitosti o zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno sodie po tem, ko nasprotna stranka nanjo odgovori. Za kontradiktornost postopka je pomembna tudi pravica do pregledovanja in prepisovanja posameznih kazenskih spisov. Vsakemu, ki ima opravien interes, se lahko dovoli pregled in prepis spisov. Obdolenec in njegov zagovornik si lahko ogledata tudi dokazne predmete. Pregled in prepis spisov dovoljuje organ, pred katerim tee postopek. Po konanem postopku dovoljuje pregled spisov predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo doloi. Pregled in prepis spisov, ki so pri dravnem toilcu, dovoljuje dravni toilec. Pregled in prepis se lahko odree: (1) e to narekujejo posebni razlogi varnosti ali obrambe drave, ali (2) e je bila javnost izkljuena iz glavne obravnave. V. NAELO DOMNEVE NEDOLNOSTI Pade s pravnomonostjo Kdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo ( 27 ustave, 3 ZKP). Iz domneve nedolnosti izhajata 2 posledici:

16


Kompilacija

(1) obdolencu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker se to domneva kdor trdi, da je obdolenec kriv, mora to dokazati in tako ovrei domnevo nedolnosti; (2) nedokazana krivda pomeni dokazano nedolnost oprostilna sodba pomeni, da je obdolenec povsem nedolen, etudi je bilo zoper njega nekaj obremenilnih dokazov (utemeljeni sum), ki pa niso zadoali za obsodbo. Domneva nedolnosti ni ovira za postopek. Kazenski postopek se sme in mora uvesti le, e je podan utemeljen sum, da je bilo k.d. storjeno. Utemeljeni sum pomeni verjetnost krivde, vendar ne nasprotuje domnevi nedolnosti. Verjetnost krivde pomeni hkrati verjetnost nedolnosti. Kazenski postopek pokae, ali je domneva resnina ali ne. Domneva nedolnosti tudi ni ovira za posamezne ukrepe v postopku e posebej se tu izpostavljajo omejevalni ukrepi ker gre za ukrepe, ki so v postopku nujni in so le del postopka, ne da bi se z njimi spodkopavalo domnevo nedolnosti. Iz domneve nedolnosti izhaja naelo in dubio pro reo (= v dvomu v korist obtoenca). To naelo se nanaa na dvomljiva in nedokazana pravno relevantna dejstva. Dejstvo ostane dvomljivo, ko sodie kljub izrpnemu dokazovanju ne more presoditi, ali to dejstvo obstaja ali ne. Podani sta utemeljena verjetnost, da dejstvo obstaja, in utemeljena verjetnost, da dejstvo ne obstaja. Vsak dvom se razlaga v korist obdolenca na naslednji nain: (1) e ostane dvomljivo dejstvo, ki je obdolencu v kodo, se teje, da to dejstvo ne obstaja; (2) e ostane dvomljivo dejstvo, ki obdolencu ni v kodo, se teje, da to dejstvo obstaja. Obtoenec je lahko obsojen le, e mu je krivda popolnoma in nedvomno dokazana ter dokazno gradivo izkljuuje vsako drugo pojasnitev dogodka. Sodba se lahko opre le na dejstva, ki so nedvomno dokazana. VI. NAELO VARSTVA OSEBNE SVOBODE Naelo varstva osebne svobode izraa pravice osebe, ki je osumljena storitve k.d. in ji je bila v interesu postopka odvzeta prostost. Te pravice so zagotovljene z ustavo. Osumljena oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti. Takoj ji je treba povedati (4/I): (1) da ni dolna niesar izjaviti, (2) da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere, (3) da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene najblije. e si osumljenec glede na svoje premoenjske (gmotne) razmere ne more sam zagotoviti zagovornika, mu ga na njegovo zahtevo in stroke drave postavi sodie, e je to v interesu pravinosti (4/ IV). Policija lahko odvzame prostost doloeni osebi na lastno pobudo le, e je osumljena storitve k.d., ki se preganja po uradni dolnosti. Ne sme odvzeti prostosti osebi, ki je osumljena storitve k.d., ki se preganja na zasebno tobo. Vendar je mono v skrajanem postopku odvzeti prostost tudi osebi, ki je storila k.d., pregonljivo na zasebno tobo, e je podan razlog begosumnosti izdana morata biti sklep o priporu in odredba sodia. V takem primeru poui obdolenca o njegovih pravicah sodnik, h kateremu je bil priveden. Za odvzem prostosti se teje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadranje (4/III). e policija izvruje odredbo sodia o prisilni privedbi obdolenca, mu ne da pouka o pravicah, temve mu izroi odredbo ter ga povabijo, naj gre z njimi. e policija osumljenca pri aretaciji ne poui o njegovih pravicah, obstajajo procesne sankcije, => izjave, ki jih da osumljenec (brez odvetnika) policiji, nimajo dokazne vrednosti v kazenskem po-stopku. *Ekskluzija dokazov e preiskovalni osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k njemu, ne poui o njegovih pravicah, je predvidena procesna sankcija, da sodie ne sme opreti svoje odlobe na takno izpovedbo osumljenca. Vsakdo lahko odvzame prostost osebi, ki jo zasai pri k.d., vendar jo mora takoj izroiti preiskovalnemu sodniku ali policiji.

17


Kompilacija

VI. NAELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI Proti isti osebi se ne sme voditi nov kazenski postopek za kaznivo dejanje, o katerem je e bilo enkrat pravnomono odloeno (NE BIS IN IDEM = ne dvakrat isto). Po ZKP nihe ne sme biti preganjan in kaznovan za k.d., za katero je bil s pravnomono sodno odlobo e enkrat oproen, obsojen, se je kazenski postopek proti njemu ustavil ali je bila obtoba zavrnjena. e je bila s pravnomonim sklepom zavrnjena zahteva za preiskavo ali obtonica ZAVRENA (ni proc. predp.), se kazenski postopek lahko na zahtevo upravienega toilca nadaljuje, ko prene-hajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep postopka ni potrebno obnoviti. Pravnomona sodna odloba se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar le v korist obsojenca. Taken primer je obnova prejnjega kazenskega postopka. Ali je pravica drave za kazenski pregon doloene osebe za doloeno k.d. porabljena, se presoja na podlagi opisa dejanja v izreku pravnomone sodne odlobe. VIII. NAELO ISKANJA MATERIALNE RESNICE Naelo iskanja materialne resnice pomeni dolnost sodia in dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da po resnici in popolnoma ugotovijo dejstva, pomembna za izdajo za-konite sodne odlobe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti: (1) dejstva, ki obdolenca obremenjujejo; (2) dejstva, ki so obdolencu v korist. Naelo materialne resnice izraa interes drube, da naj se kaznuje le oseba, ki je resnino zagreila k.d. Iz nobenih drugih razlogov ni mono upraviiti obsodbe obdolenca. Kaj je materialna resnica? Po mnenju veine teoretikov je materialna resnica resnica, do katere se pride v kazenskem postopku, v katerem ni formalnosti in nael, ki lahko ovirajo ugotavljanje resnice (npr. dokazne prepovedi, roki za dokazovanje, prepoved reformacije in peius). Resnica v k.p. je relativna resnica, ker so vsa sredstva, ki jih imamo na voljo za ugotavljanje resnice, relativna. O doloenem dejstvu imamo skoraj vedno ve razlino usmerjenih dokazov, ker pomeni monost obstoja ve relativnih resnic. Zaradi relativnosti resnice iemo ve dokazov v isti smeri. Relativno resnico je mono pribliati objektivni ali absolutni resnici o preteklem dogodku. Kazenski postopek je upraviena zahteva, da se v najveji moni meri ugotovi resnica. Naelo materialne resnice pomeni zahtevo o iskanju najvije mone resnice v interesu doseganja cilja kazenskega postopka. Pravila, ki v k.p. omogoajo uveljavljanje naela materialne resnice: (1) prosta presoja dokazov (glej toko IX.); (2) instrukcijska ali inkvizicijska maksima = dolnost sodia, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo-pa jih nobena druga stranka ne predlaga; (3) izkljuitev prekluzije za dokazovanje ni rokov, v katerih bi morale stranke predlagati dokaze. Novi dokazi se lahko predlagajo med celotnim kazenskim postopkom I. stopnje, v pritobi in na razpravi pred sodiem II. stopnje. Novi in bistveni dokazi se lahko predlagajo tudi v postopku za obnovo k.p. in zahtevi za izredno omilitev kazni po pravnomonosti sodne odlobe. (4) dolnost preveriti obdolenevo priznanje to ne velja, e je priznanje jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi (v tem primeru se nadaljnji dokazi zbirajo le na toilev predlog). Priznanje obtoenca na glavni obravnavi sodia ne odvee dolnosti, da izvede tudi druge dokaze. (5) audiatur et altera pars sodie mora pred izdajo odlobe sliati izjavi obeh strank. Po ustavi nihe, kdor je dosegljiv sodiu ali drugemu organu, pristojnemu za postopek, ne sme biti kaznovan, e ni bil po zakonu zaslian ali mu ni bila dana monost obrambe. 18


Kompilacija

(6) ni formalne delitve dokaznega bremena toilec mora ponuditi dokaze za obdolenevo krivdo. e dokazov ni ali jih ni dovolj, se postopek ustavi oz. izree oprostilna sodba. Obdolenec ni dolan dokazovati, da je nedolen, razen pri k.d. aljive obdolitve. (7) procesni organi niso vezani na predloge strank sodie lahko obdolenca obsodi, etudi toilec predlaga oprostitev. Sodie lahko obdolenca obsodi na hujo kazen, etudi toilec predlaga milejo. Sodie ni vezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtobi in na dokazne predloge strank. (8) pravica kazenskega sodia do odloanja o prejudicialnih (predhodnih) vpraanjih. Izjeme od naela materialne resnice so: (1) prepoved reformacije in peius (= spremembe na slabe) pritoba, vloena le v korist obdolenca, ne sme povzroiti zanj manj ugodne sodne odloitve. Prepoved reformacije in peius vee: sodie II. stopnje, ki odloa o napadeni sodni odlobi sodia I. stopnje, sodie I. stopnje, ki dobi zadevo v ponovno sojenje. Prepoved spremembe na slabe je namenjena prepreitvi bojazni obdolenca pri vlaganju pravnih sredstev. (2) dokazne prepovedi obstajajo zaradi kolizije pravnih interesov (npr. doloene prie ne smejo priati). Posebne dokazne prepovedi so ekskluzivna pravila, ki prepovedujejo uporabo dokazov, zbranih na nezakonit nain. (3) dokazna pravila ta izjema velja le: glede k.d. aljive obdolitve e kdo trdi ali raznaa o drugem, da je storil k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, se lahko resninost tega dejstva dokazuje le s pravnomono sodbo. glede obnove kazenskega postopka, e: o temelji sodba na ponarejeni listini, o temelji sodba na krivi izpovedbi pri ali izvedencev, o je prilo do sodbe zaradi k.d. sodnika, o je zavrnilna sodba posledica zlorabe poloaja dravnega toilca, ki je obtobo umaknil. V teh primerih se s pravnomono sodbo dokazuje, da so bile navedene osebe krive teh dejanj. Sodie se ne sme spuati v presojo resninosti dejstev, ugotovljenih s sodbo. (4) sodie je vezano na obtobo (objektivna identiteta med obtobo in sodbo) sodie je vezano na opis dejanja v obtobi, eprav meni, da je treba glede na rezultat dokazovanja dejanje obdolenca drugae opisati. V bistvu je sodiu onemogoeno ugotoviti resnico, vendar je to pravilo zelo pomembno za obdoleneve pravice v postopku, ker bi bil lahko obsojen za dejanje, za katero sploh ni bil obtoen in ni imel monosti obrambe. V slovenski kazenskoprocesni teoriji in sodni praksi se je trdno uveljavilo stalie, da lahko sodie spremeni opis k.d. iz obtobe v bistvenih delih le, e je to v korist obdolenca, pri emer ne sme dejanja, ki je predmet obtobe, spremeniti v popolnoma drugo k.d. IX. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV *INKVIZITORNI K.P.: formalna dokazna pravila (negativna, pozitivna) AKUZATORNI K.P.: ni formalnih dokaznih pravil; razvije se dokazno pravo-pravo o izvajanju dokazov Naelo proste presoje dokazov pomeni, da sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pri presoji, ali je podano doloeno dejstvo ali ne, niso vezani na nobena posebna formalna dokazna pravila o vrednosti ali moi posameznih dokazov. Nasprotje proste presoje dokazov je zakonska presoja dokazov, ki je bila prisotna v zgodovinskem razvoju zakonodajalec je v zakonu doloil vrednost posameznih dokazov. Pri tem sta obstajala 2 pristopa:

19


Kompilacija

(1) pozitivna dokazna teorija sodie ne glede na lastno preprianje sprejme sporno dejstvo kot dokazano, e obstajata zanj doloena vrsta in doloeno t. dokaznih sredstev. Npr. dejstvo je sprejeto kot dokazano, e ga potrdita 2 prii. V slovenskem k.p. imamo sledove pozitivne dokazne teorije v primerih, ko je v zakonu doloeno, da se sme resninost doloenega dejstva dokazovati le s pravnomono sodbo pri k.d. obrekovanja, pri obnovi kazenskega postopka. (2) negativna dokazna teorija sodie doloenega dejstva ne more sprejeti za dokazanega, e ga ne potrjujejo dokazi doloene kakovosti in doloeno t. dokazov. e so ti pogoji izpolnjeni, sodie prosto presoja obstoj doloenega dejstva. V slovenskem k.p. imamo sledove negativne dokazne teorije v dolobah o obveznem izvedenstvu za: pregled in razteleenje trupla, toksikoloke preiskave, pritevnost, telesne pokodbe. Glede proste presoje dokazov obstajata 2 varianti: (1) stareja varianta o vrednosti dokaza odloa sodnikovo svobodno preprianje ne glede na to, kako ga oblikuje. Sodnikova presoja ni podvrena nobeni kontroli vijega sodia. (2) noveja varianta sodnik pri presoji dokazov sicer ni vezan na nobeno pravno dokazno pravilo, vendar je vezan na objektivna pravila lovekega miljenja in izkustvena pravila, zato je njegova dokazna presoja lahko podvrena kontroli vijega sodia. V sodbi mora sodnik razloiti, da se je preprial o (ne)obstoju doloenega dejstva, ter navesti, iz katerih razlogov je priel do taknega preprianja. Sodnik mora obrazloiti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov. Slovenski k.p. sprejema prosto presojo dokazov v noveji varianti mona je pritoba zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodia ocenjujejo dokaze po objektivnih in loginih pravilih, pri emer se lahko zmotijo. Zato je mono napano presojo preizkusiti. Naelo proste presoje dokazov je omejeno z dokaznimi prepovedmi in generalnim ekskluzivnim ali izkljuujoim pravilom = sodna odloba se ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Sodna odloba se ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov ("naelo zastrupljene-ga sadea zastrupljenega drevesa"). Npr. e osumljenec zaradi muenja pove, kam je skril no kot sredstvo za izvritev umora, se ta no v postopku ne more uporabiti kot dokaz, ker je bil pridobljen s kritvijo temeljne svoboine. X. NAELO NEPOSREDNOSTI Naelo neposrednosti pomeni, da lahko sodie za podlago sodbe vzame le dejstva, ki jih je s svojimi utili zaznalo na glavni obravnavi ob izvedbi originalnih (izvirnih) dokazov. Razpravno sodie mora priti v stik z izvirnimi dokazi brez posredovanja drugih procesnih organov. S tem dobi razpravno sodie neposreden vtis o dokaznem sredstvu, zato lahko psiholoko presodi njegovo verodostojnost in tehtnost. e gre za dokaz z listino, mora sodie pridobiti listino v originalu. O vsebini listine se ne sme zasliati prie. Predmete, potrebne za dokazovanje, je treba prinesti na glavno obravnavo, da se lahko pokaejo obtoencu, priam in izvedencem. V inkvizicijskem postopku je sodie sprejemalo odloitve na temelju zapisnika preiskave. Izjeme od naela neposrednosti: (340. ZKP) (1) zapisniki o prejnjem zaslianju pri, izvedencev in soobtoencev se lahko preberejo, e: 1) iz tehtnih razlogov ne morejo priti na glavno obravnavo: smrt, duevna bolezen, ni jih mono najti. 20


Kompilacija

2) zelo teko pridejo na glavno obravnavo (starost, bolezen). 3) Prebivajo v tujini in ne pridejo na GO (2) lahko se preberejo zapisniki o zaslianju pri ali izvedencev, ki brez zakonitega razloga noejo izpovedovati na glavni obravnavi; (3) lahko se preberejo zapisniki o prejnjih izpovedih pri in izvedencev, ki niso navzoi na glavni obravnavi, e stranke s tem soglaajo; (4) e se obdolenec na glavni obravnavi noe zagovarjati ali noe odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja izpoved ali njen del; (5) e pria, izvedenec ali obdolenec na glavni obravnavi spreminja svoje izjave ali se ne spomni dejstev, povedanih na prejnjem zaslianju, se po potrebi prebere njihova prejnja izpoved ali njen del; (6) glavna obravnava se lahko izjemoma opravi, etudi obtoenec ni navzo e ne pride obdolenec, ki je bil pravilno ("v redu") povabljen, se glavna obravnava opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) pod naslednjimi pogoji: 1) e njegova navzonost ni nujna, 2) e je navzo njegov zagovornik, 3) e je bil pred glavno obravnavo e zaslian. Sodniki, sodniki porotniki in zapisnikar morajo biti na glavni obravnavi nepretrgoma navzoi. Sodba mora biti razglaena takoj po glavni obravnavi, da se ne zabrie njen vtis. Stranki morata biti na glavni obravnavi praviloma ves as navzoi (izjema je sojenje v odsotnosti). XI. NAELO USTNOSTI Naelo ustnosti pomeni, da sodie za podlago sodbe lahko uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi obravnavano ustno. e dokazi na glavni obravnavi niso obravnavani ustno (ponovljeni ali prebrani), jih sodie ne sme uporabiti, eprav so v spisih. Vse, o emer se na glavni obravnavi ni govorilo, za sodie ne obstaja. Ustni postopek je postopek, v katerem se govori in govorjeno zapisuje. Ustna obravnava temelji na spisih, zbranih v pripravljalnem postopku (= preiskavi). Med obravnavo se vse pomembno zapisuje sproti v zapisnik o glavni obravnavi. V ustnem postopku sodie sodi na podlagi ustne obravnave. Nasprotje naela ustnosti je naelo pisnosti. Po naelu pisnosti je lahko podlaga za sodbo le pisno gradivo. Pri nas velja naelo pisnosti za: preiskavo preiskovalni spis je toilcu podlaga za odloanje o vloitvi obtonice ali odstopu od pregona; postopek pri sodiu II. stopnje, e o pritobi odloa na seji, ki ni javna. Po naelu ustnosti lahko sodie za sodbo uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi ustno obravnavano: z neposrednim sprejemanjem zaslianje pri ali izvedencev, z branjem dokazil, sprejetih zunaj glavne obravnave zapisniki, listine. Vsa procesna dejanja strank morajo biti v ustni obliki. e je akt stranke v pisni obliki, se mora prebrati (npr. obtonica). Naelo ustnosti omogoa izvedbo naela kontradiktornosti. Z naelom ustnosti se zagotavlja javnost glavne obravnave (naelo javnosti, glej toko XII.). Razlika med naelom ustnosti in naelom neposrednosti je, da ima naelo ustnosti iri obseg naelo ustnosti velja za izjave vseh procesnih udeleencev. Naelo neposrednosti velja le za uporabo dokaznih sredstev. Naelu ustnosti je zadoeno, etudi gre za izjemo od naela neposrednosti. XII. NAELO JAVNOSTI Naelo javnosti pomeni, da so lahko na glavni obravnavi prisotne predhodno nedoloene osebe, ki niso udeleene v kazenskem postopku. O poteku glavne obravnave se lahko javno 21


Kompilacija

govori, pie, objavlja v tisku, poroa na radiu in televiziji. Po naravi stvari je naelo javnosti omejeno s prostorskimi kapacitetami prostora, kjer se odvija glavna obravnava (= sodne dvorane). Namen naela javnosti je dravljanom omogoiti kontrolo nad delom pravosodnih organov. Izjemoma se lahko javnost izkljui iz glavne obravnave, e: (1) je to potrebno zaradi: 1) obvarovanja dravne tajnosti, 2) varstva javnega reda in morale, 3) varstva osebnega in druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca, 4) varstva koristi mladoletnika. (2) bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti. e je javnost izkljuena iz obravnave, se mora izrek sodbe prebrati na javnem zasedanju, vendar senat odloi, ali naj se javnost izkljui pri razglasitvi razlogov sodbe. Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovanca, njihove zastopnike in zagovornika. Sodie lahko posameznim osebam dovoli, da so navzoe pri glavni obravnavi, zaprti za javnost. To so znanstveni in javni delavci, zakonec in blinji sorodniki obdolenca. e je bila javnost izkljuena v nasprotju z zakonom, je to bistvena kritev kazenskega postopka sodba se razveljavi po uradni dolnosti. * e javnost ni bila izkljuena (pa je to v nasprotju z zakonom)- relativna b. kritev Na glavni obravnavi zoper mladoletnike je javnost vedno izkljuena. XIII. NAELO JEZIKA POSTOPKA IN JEZIKA PROCESNIH UDELEENCEV Naelo jezika postopka pomeni, da tee kazenski postopek v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, lahko kazenski postopek poteka v njihovem jeziku. Naelo jezika procesnih udeleencev pomeni, da ima vsakdo pri procesnih dejanjih pravico uporabljati svoj jezik. e postopek ne tee v njegovem jeziku, je treba zagotoviti ustno prevajanje govornega in pisnega dokaznega gradiva ter listin. Prevaja sodni tolma. Tujec, ki mu je odvzeta prostost, lahko sodiu podaja vloge v lastnem jeziku. V ostalih primerih lahko tujci podajajo vloge v lastnem jeziku ob pogoju vzajemnosti (recipronosti). Vabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, se v manj-inskem jeziku vroajo le vabila. Odlobe in druga pisanja se vroajo v manjinskem jeziku, e se postopek vodi v 2 uradnih jezikih. Udeleenci v postopku se lahko odpovejo pravici do vroanja v manjinskem jeziku. Odpoved se zapie v zapisnik. e zna tujec ali pripadnik narodne skupnosti slovenski jezik, se lahko odpove prevajanju in vroanju v njegovem jeziku. V zapisnik je treba zapisati, da je bil o tem pouen. Dolobe o jeziku postopka so v ZKP uvrene med temeljna naela, eprav sistematino spadajo drugam.

Drugo poglavje: SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA (PROCESNI SUBJEKTI)Udeleenci kazenskega postopka so: (1) poglavitni udeleenci opravljajo poglavitne funkcije, postopka brez katerega izmed njih sploh ni mono opraviti: 1) sojenje kazensko sodie, 2) pregon dravni toilec 3) obrambo obdolenec.

22


Kompilacija

(2) pomoni udeleenci postopek se lahko opravi tudi brez koga izmed njih, v doloenih postopkih sploh niso potrebni. To so: 1) okodovanec, 2) prie potrebne so le, e lahko izpovedo o odloilnih dejstvih, 3) izvedenci potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju, 4) tolmai potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju, 5) zagovornik ni nujen udeleenec postopka, ker formalna obramba ni vedno obvezna, 6) pooblaene osebe policije. Dravni toilec in obdolenec sta stranki v kazenskem postopku (kontradiktorni postopek). Stranka v kazenskem postopku je: subjekt, ki nasproti drugemu subjektu zahteva sodno odloitev o spornem zahtevku, subjekt, glede katerega se zahteva sodna odloitev o spornem zahtevku. Poglavitne procesne funkcije so: (1) funkcija pregona ali obtobe zajema procesna dejanja k.p., s katerimi se ugotovi in obsodi storilca k.d. Funkcija pregona je zaupana upravienemu toilcu, ki je lahko: 1) dravni toilec za veino k.d., 2) subsidiarni ali nadomestni toilec, e se kot upravieni toilec pod doloenimi pogoji (dravni toilec odstopi od obtobe,...) pojavi okodovanec, 3) zasebni toilec za laja k.d. (2) funkcija obrambe zajema procesna dejanja, namenjena: ugotavljanju dejstev v korist obdolenca, uporabi pravnih dolob, ki so za obdolenca najbolj ugodne, da bi se za obdolenca izposlovala najbolj ugodna sodna odloba. (3) funkcija sojenja zajema procesna dejanja, ki jih opravljajo sodni organi, da bi razjasnili in ugotovili dejansko stanje v konkretnem primeru ter z odlobo uveljavili pravila materialnega (redkeje procesnega) kazenskega prava. Procesna dejanja, ki jih opravlja sodie, so: 1) ugotavljanje dejanskega stanja sodie se prepria o (ne)obstoju dejstev, pomembnih za uporabo kazenskega prava; 2) procesno prisiljevanje uveljavlja sodie za zagotovitev navzonosti obdolenca, pri in izvedencev v kazenskem postopku; 3) izdajanje odlob od zaetka do konca kazenskega postopka izdaja sodie odlo-be, s katerimi ureja razline procesne odnose; 4) vodenje postopka je namenjeno zagotovitvi discipline in reda v kazenskem postopku, da bi lahko nemoteno potekal. *Formalno vodenje-red. *Materialno procesno vodenjeskrb za to, da se zadeva imbolje razie). I. KAZENSKO SODIE V kazenskem postopku so udeleena sodia splone pristojnosti = redna sodia. To so: okrajna in okrona sodia, vija sodia, Vrhovno sodie Republike Slovenije. Kazensko sodie storilcem k.d. izreka kazenske sankcije. Po ZKP ima dvojno funkcijo: (1) na zahtevo upravienega toilca izvede preiskavo preiskovalni sodnik, (2) po sprejemu obtobe upravienega toilca odloa o utemeljenosti obtobe in sodi obdolenemu storilcu. Ker se funkciji izkljuujeta, preiskovalni sodnik ne more biti lan razpravnega senata, RAZEN v skrajanem postopku za laja k.d. (posamezna preiskovalna dejanja). 1. Sestava ZKP za kazenska sodia sprejema naelo zbornosti. Izjemoma sodi v skrajanem postopku sodnik posameznikm, zaradi pospeitve postopka. 23


Kompilacija

Do pravnomonosti sodbe sodijo sodia na I., II. ali III. stopnji. Po pravnomonosti sodbe sodijo le, e je vloeno izredno pravno sredstvo. Sojenje na I. stopnji (okrajna in okrona sodia): Na okrajnih sodiih sodi sodnik posameznik. Okrajna sodia so stvarno pristojna za odloanje o k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Tu obstaja izjema okrajna sodia NISO pristojna za odloanje o k.d. zoper ast in dobro ime, ki so bila storjena s tiskom, po radiu ali televiziji. Na okronih sodiih sodi: sodni senat z 1 sodnikom in 2 sodnikoma porotnikoma, e gre za: o k.d. s predpisano glavno kaznijo od 3 do 15 let zapora, o k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu ali televiziji (za ta k.d. je v KZ predpisana kazen, nija od 3 let zapora). sodni senat z 2 sodnikoma (eden od njiju je preds. senata) in 3 sodniki porotniki, e gre za k.d. s predpisano glavno kaznijo nad 15 let zapora. Procesna dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ne sodi, ampak preiskuje. V skrajanem postopku za laja k.d. je lahko lan razpravnega senata. Predsednik sodia ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja: odloa o izloitvi sodnika, odloa o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti, odloa o pritobah zaradi zavlaevanja postopka, opravlja nadzorstvo nad priporniki,... Predsednik senata ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja: odloa o izloitvi zapisnikarja in izvedencev, odloa o postavitvi zagovornika revnim, odloa o vrnitvi v prejnje stanje, odloa o razreitvi postavljenega zagovornika, zahteva preizkus obtonice, pripravlja glavno obravnavo,... O procesnih vpraanjih, ki se ne pojavijo na glavni obravnavi, odloa na I. stopnji zunajobravnavni senat. Sestavljen je iz 3 sodnikov. Zunajobravnavni senat: odloi, e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogi strank, odloa o ugovoru zoper obtonico, odloa o priporu, odloa o zahtevi za obnovo postopka. Na II. stopnji (vije sodie) sodi senat 3 stalnih sodnikov. Na III. stopnji (Vrhovno sodie) sodi senat 5 stalnih sodnikov, razen e gre za: odloanje o zahtevi za izredno omilitev kazni Vrhovno sodie odloa v senatu 3 sodnikov, odloanje o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlobo Vrhovnega sodia Vrhovno sodie ponovno odloa v senatu 7 sodnikov. 2. Udeleba nepoklicnih sodnikov je sodelovanje dravljanov pri sojenju. Obstajata 2 sistema: (1) porotni sistem na razpravi imamo 2 sodni telesi: (*Rousseou: drubena pogodba-sodijo lahko le enaki). porota, sestavljena iz doloenega t. dravljanov, sodniki kolegij ali sodni senat, sestavljen iz poklicnih sodnikov. Obstajajo 3 glavni porotni sistemi: 1) isti ali angleki porotni sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni senat vodi postopek in v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji.

24


Kompilacija

2) belgijskoavstrijski sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni senat skupaj s poroto v primeru obdoleneve krivde odloa o sankciji. 3) srbski sistem sodni senat in porota odloata skupaj o krivdi obdolenca, sodni senat v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji. (2) prisedniki sistem na razpravi je le eno sodno telo, ki je sestavljeno iz: doloenega tevila stalnih poklicnih sodnikov, doloenega, praviloma vejega tevila dravljanov. Vsi lani senata enakopravno odloajo o vpraanjih (pravnih in dejanskih), o katerih se mora v k.p. izdati odloba (krivdorek in kazen). Slovenska sodia so prisednika sodia, eprav ZKP dravljane, ki sodelujejo pri sojenju, neustrezno imenuje sodniki porotniki. Izbira prisednikov: Na predlog jih izbere vije sodie za sodia pod njegovo pristojnostjo-spisek. 3. Pristojnost sodi (II. poglavje ZKP) Pristojnost je pravica in dolnost sodia, da opravlja procesna dejanja in odloa v kazenskih zadevah. Dolobe o pristojnosti v k.p. so kogentne (prisilne) narave. Prorogacija (sporazum strank, da bo za sojenje v doloeni zadevi pristojno drugo sodie namesto sodia, ki je pristojno po zakonu) v k.p. ni dovoljena. Vrste pristojnosti so: (1) stvarna pristojnost = pravica in dolnost sodia presojati doloeno kazensko zadevo glede na teo oz. vrsto k.d. Po stvarni pristojnosti se doloa sodie I. stopnje, ki izpelje glavno obravnavo. Stvarna pristojnost je pomembneja od krajevne. Tea k.d. se presoja glede na predpisano kazen zanj. Stvarna pristojnost na I. stopnji je razdeljena na: 1) okrajna sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, RAZEN za k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji (tu je treba opozoriti, da se po KZ takna k.d. lahko storijo tudi z drugimi sredstvi javnega obveanja, medtem ko ZKP ne omenja drugih sredstev javnega obveanja). 2) okrona sodia pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana kazen zapora nad 3 leta, in k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji. (2) funkcionalna pristojnost = pravica in dolnost enega sodia, organa sodia ali oddelka sodia, da opravi doloen del postopka glede istega k.d., medtem ko drugi del postopka opravi drugo sodie, drug organ ali drug oddelek sodia (npr. preiskovalni sodnik, zunajobravnavni senat). Stvarno in funkcionalno pristojnost doloa Zakon o organizaciji sodi. (3) krajevna pristojnost = pravica in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloa o konkretni kazenski zadevi glede na njeno navezavo na sodno obmoje. Obstaja: 1) redna krajevna pristojnost: forum delicti commissi krajevno pristojno je sodie, na obmoju katerega je bilo k.d. storjeno ali poskueno; forum praeventionis e je bilo k.d. dokonano ali poskueno na razlinih obmojih, je pristojno sodie, ki je prvo zaelo postopek; (kjer se je najprej zahtevala uvedba postopka). forum domicilii e kraj storitve k.d. ni znan ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije, je pristojno sodie, na obmoju katerega ima obdolenec stalno ali zaasno prebivalie; forum deprehensionis e ni znan kraj storitve k.d. ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije ter obtoenec nima niti stalnega ali zaasnega prebivalia (ali pa je zunaj RS), je pristojno sodie, na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil. *Pri mladoletnikih je temeljna nav. okoliina BIVALIE. 2) izredna krajevna pristojnost: 25


Kompilacija

pristojnost po medsebojni zvezi (forum conexitatis) je podana, kadar: o je ena oseba obdolena ve k.d. (subjektivna zveza) redno krajevno pristojnost ima sodie, ki je prvo zaelo postopek; ( e so razlino teka k.d., dobi zadevo vije sodie.) o je ve oseb udeleenih pri storitvi enega k.d. (objektivna zveza) redno krajevno pristojnost ima sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed udeleencev; (odloa sodie, ki je pristojno za glavnega storilca). o je ve oseb sodelovalo pri izvritvi ve k.d. (meana zveza) redno krajevno pristojnost ima sodie, ki je prvo zaelo postopek zoper enega izmed udeleencev pod pogojem, da je med storjenimi k.d. podana medsebojna povezava in isti dokazi. Sodie, pristojno za storilca, je pristojno tudi za morebitne udeleence, prikrivalce in ljudi, ki niso naznanili k.d. Zdruevanju postopkov po pravilih o zveznosti se sodia in toilstva izogibajo. Zadeve iz stvarne pristojnosti pred okrajnim in okronim sodiem je mono zdruevati le pred okronim sodiem. odrejena pristojnost (forum ordinatum) e po ZKP ni mono ugotoviti krajevno pristojnega sodia, doloi Vrhovno sodie za krajevno pristojno stvarno pristojno sodie, pred katerim naj se izvede postopek. delegirana ali prenesena pristojnost (forum delegationis): o obvezna ali obligatorna delegacija e znano krajevno pristojno sodie iz pravnih razlogov (npr. izloitev vseh sodnikov) ali stvarnih razlogov (npr. poplava) ne more voditi postopka, doloi neposredno vije sodie za postopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju; o fakultativna delegacija se izvede zaradi procesne smotrnosti. Neposredno vije sodie doloi za postopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, e se tako postopek izvede laje ali ima za to tehtne razloge (npr. storilec je povzroil prometno nesreo v Prekmurju, on in prie pa ivijo v Kopru). V majhni dravi, kot je Slovenija, si je fakultativno delegacijo skoraj nemogoe predstavljati. Spor o pristojnosti (kompetenni konflikt) je situacija, ko med sodii pride do spora, katero sodie je pristojno za odloanje. Ko sodie ugotovi, da ni pristojno, mora o tem sprejeti sklep, v katerem se izree za nepristojno. Po pravnomonosti sklepa ga mora poslati sodiu, ki je pristojno za spore glede pristojnosti. V k.p. je to neposredno vije sodie. Sodie mora paziti na stvarno in krajevno pristojnost: na stvarno pristojnost mora paziti ves as k.p. in tudi po pravnomonosti sodbe v postopku za varstvo zakonitosti, na krajevno pristojnost je treba paziti do pravnomonosti obtonice po preteku tega asa se sodie ne more ve izrei za krajevno nepristojno. Pristojnosti lahko ugovarjata tudi stranki: v rednem postopku je ugovor mono vloiti do pravnomonosti obtonice, v skrajanem postopku je ugovor mono vloiti do zaetka glavne obravnave. Spori glede pristojnosti so: pozitivni sodia, ki so v sporu glede pristojnosti, se imajo vsako za pristojno obravnavati konkretno kazensko zadevo (pozitivnih sporov pri nas skoraj ni), negativni sodie, ki naj bi bilo pristojno, noe sprejeti zadeve v obravnavanje, ker se smatra za nepristojno. Sklep o lastni nepristojnosti nepristojno sodie polje sodiu, ki naj bi bilo pristojno. e se slednje s tem ne strinja, sproi spor glede pristojnosti. Dokler spor glede pristojnosti ni reen, morata sodii v sporu opraviti vsa procesna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati. 4. Izloitev (III. poglavje ZKP)

26


Kompilacija

je procesni institut, s katerim je mono od sojenja v konkretni kazenski zadevi izloiti zakonitega sodnika, glede katerega so podane okoliine, ki vzbujajo sum v njegovo nepristranost. Razlogi za izloitev sodnika ali sodnika porotnika so: (1) izkljuitveni razlogi sodnik, ki ga zadanejo izkljuitveni razlogi, je izkljueni sodnik (iudex inhabilis), ker ni sposoben objektivno soditi. Sodnik je izkljuen e po zakonu samem. Sodnik ne sme soditi, e: 1) je s k.d. okodovan; 2) je z obdolencem, zagovornikom, toilcem, okodovancem, zakonitim zastopnikom okodovanca ali pooblaencem okodovanca: v zakonski zvezi, (zunajzakonska skupnost) v sorodstvu ravne rte, v sorodstvu stranske rte do 4. kolena, v svatvu do 2. kolena. 3) je z obdolencem, zagovornikom, toilcem ali okodovancem v razmerju skrbnika, varovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca; 4) je v isti zadevi (sodelovanje v predhodnih fazah iste zadeve): *(sistemski razlog za izkljuitev) opravljal preiskovalna dejanja, ali sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ali sodeloval pri odloanju o zahtevi predsednika senata, da se preizkusi obtonica, ali kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek, (pa je podan predlog za kaznovanje) sodeloval v postopku kot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaenec okodovanca, pooblaenec toilca, bil zaslian kot pria ali izvedenec; 4.a) e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah tega zakona izloiti iz spisov (83. len), ne more v isti zadevi odloati o obtobi oz. pritobi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo, s katero je bilo odloeno o obtobi, razen e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev. 5) je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti. (2) odklonitveni razlogi sodnik, ki ga zadanejo odklonitveni razlogi, je sumljivi ali prizadeti sodnik (iudex suspectus). Sodnik ne sme soditi, e: 6) so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti (s tem se izpodbija ta domneva-to morajo dokazati). Sodnik ali sodnik porotnik mora, ko zve za izkljuitveni razlog (1-4, ali 5), takoj prenehati z vsakim delom in to sporoiti predsedniku sodia. Predsednik sodia odredi dodelitev zadeve po sodnem redu drugemu sodniku. e sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog (4.a, 6), mora takoj prenehati z delom in to sporoiti predsedniku sodia. Kot odklonitveni razlog pride v potev vsaka okoli-ina, ki pri razumnem loveku vzbuja sum o nepristranosti (osebno prijateljstvo, znanstvo, sovratvo, daljno sorodstvo, socialna odvisnost,...). Predsednik sodia odloi o zamenjavi sodnika brez sklepa. *Sam se mora izloiti- lahko ga na to opozorijo stranke. Zahtevo za izloitev sodnika I. stopnje (okrajnega ali okronega sodia) lahko vloita obe stranki do doloenega trenutka v postopku: e so podani izkljuitveni razlogi in jih sodnik, ki bi moral biti izkljuen, ni sporoil predsedniku sodia, lahko stranki zahtevata izloitev sodnika do KONCA glavne obravnave; *TAKOJ, ko izvesta za razlog izloitve, vendar najkasneje do konca GO. Med GO smeta stranki zahtevati izloitev sodnika/sodnika porotnika zarad 4.a in 6, samo e je razlog izloitve nastal po zaetku GO; e je bil podan e prej, pa le, e stranki ni bil/ni mogel biti znan. 27


Kompilacija

e so podani odklonitveni razlogi (4.a, 6), lahko stranki zahtevata izloitev sodnika le do ZAETKA glavne obravnave (novela ZKP iz 1998 je ta trenutek prestavila nazaj, s imer so se poveale monosti za zlorabe). *lahko do konca GO, e je razlog ele nastal/ni vedel prej. Zahteva za izloitev se mora nanaati na poimensko doloenega sodnika ali sodnika porotnika. Ni mono zahtevati izloitve celotnega sodia. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, zaradi katerih naj bi bil podan zakonski razlog za izloitev. O izloitvi na zahtevo odloi predsednik sodia s sklepom o izloitvi. Preden izda predsednik sodia sklep o izloitvi, mora dobiti izjavo sodnika, za katerega se zahteva izloitev. Monosti pritobe na sklep o izloitvi: zoper sklep, s katerim se dovoli izloitev, NI pritobe; zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izloitev, je dovoljena pritoba. e je bil sklep o zavrnitvi zahteve za izloitev izdan po vloitvi obtobe, je pritoba mona le v pritobi zoper sodbo. Ko sodnik/ s. porotnik zve, da je zahtevana njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v zadev, razen e gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno zahtevo za izloitev, ki se jo zavre/e je treba opraviti kakno dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlaati. Predsednik sodia odredi, da jih do odloitve o zahtevi za izloitev opravi drug sodnik. Izloitev sodnika vijega sodia lahko zahteva stranka le do zaetka seje senata. V izloitvi tii nenehna nevarnost zlorabe za zavlaevanje postopka in nedopustno vplivanje na izbiro. Zato se pri oitno neutemeljeni ali nedovoljeni zahtevi s temi nameni, zahteva deloma ali v celoti zavre. Reitve glede izloitve sodnika veljajo smiselno za vse druge uradne osebe, ki v postopku opravljajo uradno funkcijo: dravni toilci in njihovi zastopniki (ni mogoe zahtevati iz 4.a, 6) to je nekoliko udna reitev, kajti v pravih adversar-nih postopkih ni dopustno izloiti predstavnika obtobe, ker gre za stranko v postopku in si nasprotnika ni mono izbirati, zapisnikarji, tolmai, izvedenci in strokovnjaki, (e ni kaj drugega doloeno- 251. len) pooblaene osebe policije, e opravljajo preiskovalna dejanja na podlagi ZKP. II. DRAVNI TOILEC *Pri nas nimamo stranskega toilca Toilec je procesni subjekt, ki v k.p. opravlja funkcijo pregona. K.p. se lahko zane le na zahtevo toilca. V naem k.p. lahko nastopajo 3 razlini toilci: (1) dravni toilec, (2) zasebni toilec, (3) okodovanec kot toilec. ZKP za vse 3 vrste toilcev uporablja izraz upravieni toilec. Dravni toilec je upravieni toilec pri vseh k.d., katerih storilci se preganjajo po uradni dolnosti (v nai zakonodaji jih je zelo veliko). e dravni toilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje k.p., lahko stopi na njegovo mesto okodovanec kot toilec. Na zasebno tobo se preganja manje t. lajih k.d. Sistemi kazenskega pregona ali obtobeni sistemi so: (1) sistem javne obtobe nosilec javne obtobe je dravno doloeni organ, veinoma je to dravni toilec, ki opravlja kazenski pregon v javnem interesu; (2) sistem zasebne obtobe nosilec zasebne obtobe je okodovanec kot zasebni toilec, ki opravlja kazenski pregon v zasebnem interesu; (3) sistem subsidiarne ali nadomestne obtobe nosilec nadomestne obtobe je okodovanec kot toilec, e dravni toilec ne zane ali ne nadaljuje k.p.

28


Kompilacija

(4) sistem popularne obtobe (Pri nas ni splone prijavne dolnosti. Samo za najhuja k.d. je dolnost, sicer je pravica. e je nekdo, ki izvaja javno funkcijo izvedel za k.d. med opravljanjem javne funkcije, MORA prijaviti vsako k.d.; lex imperfecta-samo, e ljudje ne prijavijo hujega k.d. je to kaznivo) poznajo ga le v nekaterih dravah

Kazensko Procesno Pravo

Documents

po vloitvi obtonice

bris ustne sluznice

dubio pro reo

kazensko procesno pravo

uveljavljanje premoenjskopravnega zahtevka

omogoanje uivanja mamil

obstaja realna bojazen

izrednimi pravnimi sredstvi

Krivicno Procesno Pravo Aab

Individualna delovna razmerja -...

Gradjansko Procesno Pravo

SEZNANITE SE S PRAVICAMI IZ DIREKTIVE O PRAVICAH ŽRTEV ·....

Krivično procesno pravo

Civilno Procesno Pravo - Vaje

Kazensko procesno pravo - shema

Preiskovanje kot spoznavni proces - Policija...treba...

GRAĐANSKO PROCESNO PRAVO

SEZNANITE SE S PRAVICAMI IZ DIREKTIVE O PRAVICAH...

Upravno Procesno Pravo Sve

IZVRŠNO PROCESNO PRAVO